Pofttnina plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 9) LJubljana, četrtek J*, aprila 1936 Cena Din SLOVENSKI iznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. _ inseraa do 80 peut vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.-, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVN1STVO LJUBLJANA, Rjiafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Addis Abebe: Abesinci zopet v ofenzivi Abesinske čete so razstrelile ce ste, ki vodijo iz Desija v prestolnico ter napadajo sedaj prodirajoče Italijane iz svojih gorskih zavetišč Londo.i, 23. aprila. A A. Rcutcrjcv Virad poroča: Na o£adcnski fronti so kriK. armade generala Grazzianija nrc* šla Sasabano na eni strani in Da^a* .Medo na drugi strani. Njihovo napre* dovanje v smeri proti Hararju in L)ži= džici ho oviralo deževje, ki se je priče* Jo. S severne irunte ni nobenih vesti. Po vesteh iz eritrejskega vira so ita« Jijanskc sprednje straže že prišle na 80 km oddaljenosti od prestolnice na eni izmed cest, ki vodijo proti Adis Abcbi iz Desija, te vesti pa demanti* rajo vesti iz abesinskega vira, po ka= terih so Abesinci sklenili, da bodo p _inali z dinamitom v zrak ceste na hribih, 130 km od Adis Abebe. Te ce* ste zaradi teh eksplozij ne obstoje več, raz rva le pa so jih še reke, ki so zaradi eksplozij izprcmenilc smer. Abe* sinci so nizmcstili prava gnezda s strojnicami v skalovju nad cesto, ki jih sedaj italijanski letalci bombardirajo. Tri tem obsipavajo z ognjem iz stroj* nic celo manjše skupine abesinskih voiakov. Dopisnik Rcutcrjcvega urada poroča iz Adis Abebe, da je prihod prestolo* naslednika pomiril prebivalstvo in se je panika polecila. Najboljši dokaz, da Italijani še niso tako blizu, je dejstvo da je odšel včeraj vlak za Džibuti po običajnem redu iz Adis Abebe. Na vlaku je bilo mnogo manj potnikov, kakor pa jih je bilo zadnje dni. O poslednii zmagi Abesincev so se zvedele naslednje podrobnosti: Italijanske črte so izvršile več napa^ dov na goro Tarmi Jabir ob glavni ce* sr med Desi jem in Adis Abcbo, gardisti prestolonaslednika pa so jih odbili ;n jim prizadeli mnogo izgub. Ko je nastala noč. so se Abesinci kot mačke spuščali oh strminah po stezah, ki so še kozam nepristopne in izza hrbta na* padli italijansko odelke ter jih pogna* H v beg. Italijani so oh tej priliki pu* stili na bojišču eno radiopostajo in ve* liko število pušk. Italijanska letala so včeraj metala nad An kobrom letake, ki so sporočila, da ho Anknhcr svoboden čez dva dni. T.etiki pozivajo prebivalstvo pokraji* ne CJila. naj se ne upira Italijanom. Iz Berbera poročajo, da ni tamkaj nič znanega o tem, da hi angleške dr* žavljane z letali prepeljali iz Adis Ahehc v angleško Somalijo. Ahesinci ogrožajo Italijane v Desiju L*>ndon. 23. aprila. AA. Reuterjcv urad poroča iz Adis Abebe, da abesinske čete resno ogrožajo položaj itali jarnskih čet v Desiju. Italijanska letala so 7nova bombardirala MaqaIo. glavno mesto province Bala. Prošnja abesinske cesarice Adis Abebu, 23. aprila. A A. Abesinska cesarica je poslala preko tiska apel vsem narodnom sveta, posebno pa francoskemu ;n angleškemu v katerem jih poziva, naj store vse, da rešijo Abesinijo. Cesarica izjavlja da bo do konca ostala med svojim na rodom. V svojem apelu opvsuje vse trpljenje, ki ga je pretrpel abesinski narod zaradi italijanskega vpada. 2ene. otroci, kmetje in bolnišnice so postale žrtev italijanskih letal in strupenih plinov. Cesarica apelira, da se naj da pomoč Abesinij; in da naj se končajo te muke. Mi smo vzdržali in bomo vzdržali do konca, pravi toda potrebna nam je pomoč, da se lahko zoperstavimo strašnemu iztrebi jevanju našega naroda. Zaupam v DN in trpam, da se bo z izvajanjem sankc'j nudila pomoč moji domovini. Mi imamo pravico, da to zahtevamo kot žrtev napada. Italijanski proglas Gondar, 23. aprila, r. Italijansko poveljstvo je izdalo na prebivalstvo v Gondarju, Dembei tn Begmederju proglas, v katerem ga poziva, naj se zopet v miru posveti svojim trgovskim poslom in poljedelstvu, ker bo njihovo delo odslej pod varstvom italijanske vojske. Obenem se pozivajo vsi. ki so se borili proti Italiji, naj se brez strahu vrnejo v svoje domove, ker bo Itaiija vsakemu. k; se bo takoj vrnil k svojemu delu, oprostila vse. Samo oni ki bodo nadaljevali svoje sovražnosti proti Italiji, bodo strogo kaznovajH. Abesinska vlada o Grazianijcvih operacijah Adis Abeba. 23. aprila, o. Vlada je demantirala poročilo maršala Badoplia, da so'.ira-zianijeve čete na južni fronti prodrle V20 km daleč v notranjost Abesinije. Na južni fronti vlada sedaj slabo vreme in so operacije motorizirano vojsko skoraj nemogoče. Puščavsko ozemlje je prepojeno z vodo in ponekod tako preplavljeno, da s tanki ni mogoče nikamor priti. Prav tafco so Abe-fiinci še vedno gospodarji v Malgamu v pokrajini Bali. Pžihiiti, 23 aprila, o. Novinarji so prejeli informacije iz Adis Abebe. da so ne-bočae vesti, po katerih je abesinska vlada že zapust:la prestolnico. Vlada je sklenila ostati v Adis^Abebi iz notranje-političnih razlogov. Neguš je med tem koncentriral svojo vojsko v zapadni in je sklenil nadaljevati borbo. Panika v Addis AbeM Abesinska Narodna banka se seli v Džibuti London, 23. aprila, tr. Posebni poročevalec Reuterjevegra urada poroča, da vlada v napol zapuščeni abesinski prestolnici in v vseh krajih južmozapadno od Adis Abebe silna panika in strah pred priho. dom Italijanov, sinjo se najbolj gorostas, ne vesti, ki vedo celo povedati, da so fta_ lijani prodrli že v bližino mesta. Državni uradi so že pred tremi dnevi zapustili pre_ stolnico in vzeli s seboj vse važnejše državne arhive Odhod državnih uradov je bil signal za splošni beg iz Adis Abebe. Pred abesinsko Narodno banko stoje cele procesijo ljudi, ki hočejo dvigniti svoj denar in svoje vrednosti, deponirane pri ban_ ki Banka se bo jutri preselila v Džibuti ter je danes objavila, da bo jutri ustavila vsa izplačila. Ljudje prihajajo z odejami in čakajo ves dan in vso noč. da pridejo na vrsto. Svoje zaklade nameravajo zašiti v odeje in jih na varnih mestih pokopati, da bi jih kdaj pozneje zopet izkopali. Ita_ lijani sedaj zaradi slabih cest polagoma, a stalno napredujejo v smeri od Desija proti Adis A bebi. Ponoči je euti v prestolnici zelo oddaljeno regljanje strojnic in zamolklo grmenje topov. Ni pa verjetno, da bi bili Italijani že tako blizu. Najbrže gre za spopade med regularnimi Četami in razbojniškimi tolpami, ki se pojavljajo v vedno večjem številu v evakuiranih pokrajinah, želeč izropati vse* kar se da, da bi našli Tta,Iiianr letal v tisti dobi še ni bilo. A tudi konvencija novejšega datuma. namreč lozanska, ki se nanaša na Dardanelsko ožino ( določa, da je svoboda prehoda skozi morsko ožino razširjena tudi na letala, in sicer v pasu, oddaljenem 5 km od vsakega mor skega obrežja ožine. >JLa Vita dell'Ariac sklepa po analogiji, da bi se svoboda letalskega prometa imela izvajati prav tako tudi pri Sueškem pre kopu. v primeru, če bi se italijanska vojaška aH civilna letala na vožnji v vzhodno Afriko pojavila nad Sueškim prekopom bi zato morebitni protest ne bil uteme. ljen. Prelet bi bil upravičen na temelju mednarodnega prava in na osnovi načete, sankcioniranoga z lokam sk o mirovno pogodbo. Paul Boncour vladi Pariz^ 23. aprila. w. Minister Paul-Bon-cour, ki se je v torek vrnil iz Ženeve, je včeraj poročal ministrskemu predsedniku Sarrautu in zunanjemu mdnistru Flandinu o zadnjih ženevskih dogodkih IV>lit:čni krojni priznavajo, da je bnlo stališče Bon-courjo. v 2enevi edino mogoče. Njegovo stališče kriitizirajo t*amo socalisti. Podpredsednik socialistične radikalne stramke Kay-ser pravi, da se tudii po francoskih volait-vah ne more pričakovali nobena izpremem-ba v francoskem stališču gled- s-.vnkcij. Za Časa dipl<.mai«4i premirja, ki bo trajalo do 11. maja. t. j. do pr'.hodnjega zasedanja sveta DN, bio ime'a francoska vlada opravka s temi tremi vprašan ji: 1. fran-cosko-anijjfeško zbližanje; 2. vprašamje Po-renja: 3. poizkusi za olajšar\jc lrikvvdflcije »talrjansko-abesinskega konflikta. Dailje menijo, da se bo po ženevskih razgovorih Edena in Bonco-unja rtA podlagi francoskih »mirovnih predlogov in angleškega posredovoneca predloga, kd se pripravite, razvila izmenjava m!s»li med Parizom in Lon-dlonom, čije središče bo ideja reforme DNT. Eden. in Boncour e»ta »i edina v tem. da mora DN priiti v položaj, da ho moglo takoj pričefti odločilno akcijo proti morebitnemu najpadodcu. Angleška vlada ima namen, da poleg zopetnega vstopa Nemčije v DN omogoči sodelovanje ženevske institucije z Zedinjenimi državami rn z Japonsko. Francoski protest v Berlinu Pariz, 23. aprila, t. Francoska vlada [<: protest pn fcajJMfcj vladi vmešavanja nemške radijske poMaje v Saarbruckenu v francoske notranje zadeve. Postaja zadnje čase propagira aizasko avtonomijo in poroča o bedi delavstva v Alzaci)i. Madrid, 23. aprila, r. Ministrski predsednik Azana je sprejel ponudbo levičarjev, da nastopi kot njihov ed^i kandidat pri volitvah za predsednika republike Skupni griko-francosk? Atene* 23. aprila, tr. Mornan&o ministrstvo službeno objavlja, da se bodo prof-koncu tega meseca pričeli veliki manevri francoske vojne mornarice v Jonskem m Egejskem morjVu. Velik del grške vojne mornarice in vse vojno letalstvo bo sodelovalo pri teh manevrh francoske mornarice. Borzna poročila INOZEMSKE BORZE Curi h. 23. aprila. Beograd. 7.—, Pariz 30.2175, London 15-1475, New York 307— Bruselj 51375 Mnan 24.15, Madrid 41 .'dO, Amsterdam 208.30, Berlin 12&35 Dunaj 56.40 Praga 12j66, Varšava 53-35*' Bukare-ifca 2UL Stran 9 »SLOVENSKI NAROD« četrtek, 23. aprila 1936. S te v. 9^ Zahteve tekstilnega delavstva OiinHfc kolektivne pogodbe, ki naj M }o podpisala v« nizadja tekstilnih podjetnikov in delavsko zastopstvo Ljubljana, 23» aprila. Tjcbl ureditev delovnih in mezdrrh razmer v tekstilni industriji je Centralni tarifni odbor isdal osnutek kolektivne pogodbe, ki bi jo naj podpisala organizacija tekstilnih podjetnikov in strokovne organizacije tek. stilnega delavstva. V osnutku so seveda izražene maksimalne zahteve delavstva *n pogodba najbrž ne bo sprejeta v tej obl> kl Javnost pa nedvomno zanima, kakšne so zahtev« delavstva in bo tudi vedela pravilno oceniti, če so upravičene. Po pogodbi bi trajal delovni čas 8 ur. Znano je. da so nekateri tekstilni obrati doslej obratovali čez ta čas. Po osnutku bi delovni čas ne smel znašati več kakor 48 ur na teden, nadur bi pa smelo biti največ 144 na leto za posameznike. Akordne mezde morajo biti urejene tako, da bo znašal povprečni akordn: zaslužek 15% več od urne mezde za pripadajočo kategorijo. Ako se ugotovi, da so akordne postavke že višje od urnega zaslužka, ostanejo nespremenjene. Ume mezde se gibljejo za mojstre od 18 do 9 Din, za posebno kvalificiranega podmojstra bi naj »našale po 830, za pomočnike z nad tO let službe 8, navzdol po kategoriji do 7 Din. Te mezde veljajo za profesijoniste. Za priučene delavce v predilnicah se pa gibljejo tako: preddelavec 6.75, pomočnik z nad 15 let službe, predilec na 2 sel faktorjih 630 Din (kar je najvišja mezda za pomočnika), vse druge mezde so pa nižje ter je najmižja mezda 2 Din za vajenca do 3 let službe. Najnižja mezda za pomočnika profesijonista znaša 4 Din na uro. Najnižja mezda za delavko v predilnicah je določena na 2.(o Din, in sicer za predilko na dro-stih. V tkalnicah bi se naj gibale urne mezde za priučene delavce od 6 do 3.25 Din, za pomožne delavce !n delavke v barvarnah pa od 3.25 do 2.25 Din. Nekvalifi-carani delavci bi naj dobili premije v skladišču 2.50 Dnn od tone, pri lomljenju bal 5 Din dnevno, in prav tako po 5 Din v mc-šalntci, raztrgamici, čistilnic? in kardah. Podrobnost glede dok>čevamja mezd, ki ni- SO navedene v pogodbi, bi se določale po posamezn?h podjetjih, a ne v nobenem primeru pod tarifo. Mezde se izplačujejo v gotovini na 14 dna predujem pa v prvem tednu do višine opravljenega dela. Če nastane po uvedbi večstavnega sistema pomanjkanje dela v tkalnic1, se naj izvede redukcija z uvedbo eno — ali do tri-stavnega sistema, ali se pa reducira delovni čas. Če bi takšni ukrepi ne zadostoval', se podjetje dogovori z obratnimi zaupniki, kateri delavci pndejo v poštev za redukcijo. Prav tako je potreben sporazum za sprejemanje delavcev. Delavstvo si sme za svojo uporabo nabavljati pri podjetju blago in premog po^ tovarniški režijski cen; (odnosno nabavni) in proti odplačevanju v obrokih. Družinski rednik dob; enkrat na le to 10 m blaga, ako želi, po produkcijski ceni in proti gotovini, ostal? delavci pa po 6 m, — Veljavne so samo kazni, ki jih določa od oblasti in Delavske zbornice potrjen delovni red. Globe =e smejo uporabljati le pa zboljšanje delavskih socijalnih razmer in se stekajo v poseben sklad, ki ga upravljajo delavski zaupniki pod nadzorstvom podjetja. — Plačani dopusti pr«p-a-dajo delavstvu po dveh letih službe 2 dni na leto, za vsako nadaljnje leto pa dan več. do največ 8 dni na leto. — Za reševanje sporov glede odškodnin /a pokvarjeno blago se lahko o?m?jejo v obratih razsodišča, ki jih tvorijo starešini delavskih zaupnikov, zastopnik podjetja ?n nevtralni predsednik. To razsodlSče lahko sklene, da delavec, ki je i/delal blago, kupi pokvarjeno blago. Tarifna komisija sestoji iz inšpektorja dela in dveh zastopnikov imenovanih od obeh" pogodbenic. En zastopnik je stalen po enega pa imenujejo podjetje ?n delavski zaupniki podjetja, v sporu udeleženega. Komisija si izdela sama poslovnik. Predsednik komisije je inspektor dela. Pogodba stopi v veljavo, čim je obojestransko podpisana. Odpovedljlva je ob koncu vsakeifa četrtletja od dneva podpisa na mesec d;ni. ;n sicer samo rnsmcno. Norveška zveza Je spregovori Norvežani zahtevajo od JZSS zadoščenje za fsostepattje z norveškimi skakači v Planici Ljubljana, 23. aprila. V norveškem listu >T£dens T ogni- objavlja norveška smučarska zveza oficielen odgovor na izjavo generalnega tajnika JZSS g. Jaso Gorca o letošnjih skakalnih t^Vjrigh v Planici, odnosno na članek našega novinarja Pakacija v norveških 1L stih, ki smo ga v izvlečku priobčili tudi •v našem listu. Končno je torej spregovo_ rila tudi norveška smučarska zveza. čuj. mo, kaj pravi. Njen odgovor se glasi j >Norveška smučarska zveza ni prejela nobenega vabila JZSS. naj pošlje svoje tekmovalce na tekmo na veliki skakalnici v Planici. Nasprotno, prejela je povabila na sodelovanje na mednarodne tekme na srednji skakalnici (kritična točka 60—70 m) v bližini velike skakalnice. Odgovorili smo, da nima smisla pošiljati norveške skakače, da smo pa pripravljeni dovoliti start že prijavljenim norveškim £kaka_ čem, ki so se takrat mudili v srednji Ev. ropi. Norveška je namreč imela skozi več let amaterje trenerje v Jugoslaviji in oni so na razne način pomagali jugoslovenski zvezi, med drugim tudi pri zgraditvi skakalnice. Priglasilo se je pet skakačev in ti so dobili dovoljenje, toda pod izrecnim po. gojem, da ne smejo skakati na veliki skakalnici niti na tekmi, niti na treningu. Ta pogoj je bil sporočen tako JZSS kakor tudi skakačem še pred njihovim odhodom v Planico Vendar se je pa vztrajalo na tem, da norveški tekmovalci pridejo, kar so po opetovanih telefonskih pogovorih tudi storili. Prireditelji pa niso storili ničesar. da bi obvestili občinstvo, da inozemski skakači nimajo dovoljenja skakati na veliki skakalnici. Nasprotno, pokazalo se je, da se je celo delala reklama s sodelovanjem norveških skakačev na tekmah na največji skakalnici na svetu in sicer kljub temu. da je FISLa prepovedala tekme na tej skakalnici. Zato nikakor ni prav da jemlje ured. nik Pakaci prireditelje v zaščito. V ne_ kem poročilu naši zvezi piše norveški vodja Siegmund Ruud med drugim: »Takoj po prihodu smo pa spoznali, da prirediteljem ni bilo mnogo do tega, da bi spravili 70metrako skakalnico v red In ko je nastopilo toplejše vreme, so opustili delo na tej skakalnici, ki leži malo nižje in je bila bolj izpostavljena solncu. Dobili smo vtis, da bi morala biti 70 metrska skakalnica res trnek na katerega bi se ujeli norveški skakači. Prireditelji so gotovo računali 5 tem, da je glavno ( da so skakači v Planici, ker se bo vse drugo že kako uredilo, Čeprav v zadnjem hipu. V začetku smo tudi mi mislili, da je položaj neugoden in hoteli smo pomagati prirediteljem. <5e smo že bili v Planici, smo hoteli tudi sodelovati na tekmah. V soboto zjutraj smo vprašali telefonič-no norveško zvezo, ali bi nam vendarle mogla dovoliti start na veliki skakalnici, če hi prireditelji jamčili, da bo doskočišče omejeno in da maksimalna dolžina skoka torej ne bo znašala nad SO m. Opazili smo, da so prireditelji ves čas skušali prikriti javnosti, da nimamo startnega dovoljenja in da je naše sodelovanje skoraj izključeno. Opozorili smo jih zato na nevarnost, pretečo tako prestižu norveške zveze kakor samih norveških skakačev, če bi občinstvo šele v zadnjem hipu zvedelo, da ne moremo startati. Prireditelji so se pa bali, da bi ta vest zmanjšala zanimanje občinstva in zato so o pravem položaju še nadalje molčali. Sigmund Ruud opisuje potem pogajanja z nekim predstavnikom JZSS, da bi dobili norveški skakači jamstvo, da bo njihovo sodelovanje na tekmi v skiadu z omejitvijo dovoljenja Norveške zveze. Med drugim so zahtevali Norvežani, da se potom zvočnika objavi občinstvu in tisku, da je norveška, zveza dala startno dovoljenje, toda pod pogojem, da skoki ne bodo presegali 80 m in da se objavijo tudi razlogi tega stališča norveške zveze. Norveška zveza piše o tem doslovno: >Da so bili norveški skakači po vseskozi nepravilni rekordni tekmi v nedeljo popoldne izpostavljeni demonstracijami z žvižganjem in obmetavanjem s kepami, so krivi edino in izključno prireditelji. Siegmund Ruud je obvestil o tem norveško zvezo takole: Krivde za ta mučni incident nikakor ne smemo valiti samo na občinstvo, temveč povečini na prireditelje, ki so ves čas molčali o startni prepovedi naše zveze in o razlogih te prepovedi in so se nasprotno neprestano celo reklamirali s sodelovanjem Norvežanov, čeprav se po ponovnih brzojavkah in telefonskih pogovorih vedeli, kakšno stališče je zavzela norveška zveza v tej stvari.« Norveška smučarska zveza se je za to obrnila na JZSS, naj ji da zadoščenje, naj torej obžaluje način postopanja z norveškimi skakači. Kar se pa tiče nekakšne žalitve norveške zastave, je stvar ta, da pri sami skakalnici niso sneli norveške zastave, temveč je nekaj pijanih ljudi snelo pa so jih v bližini mudeči se funkcijonarji razgnali in potem je prišla zastava pod stražo zopet na svoje mesto. Kakor znano, je norveška zveza poslala točna navodila svojim članicam, ki imajo velike skakalnice, da se mora doskočišče omejiti tako, da skoki ne bodo presegali SO m, torej v skladu z novimi uredbami, ki jih je sprejela tako norveška zveza kakor tudi mednarodna smučarska zveza. Da je bilo torej prej. predno so bile te odredbe sprejete, v nekaterih primerih doseženih nekaj skokov nad 90 m na norveških skakalnicah; naravno ne more biti opravičilo za prireditelje tekme v Planini. Vidimo torej, da vprašanje planiške skakalnice in letošnjih skakalnih tekem v Planici še vedno ni spravljeno s sveta. Dolžnost JZSS je, da to stvar do dna razčisti in da zaščiti ugled našega zimskega sporta, kar je koncem koncev vprašanje prestiža naše države. IELITNI KINO MATICA TELEFON tt» "* PRIDE Rusko sovjetski velefilm ZLATO JEZERO Največja pustolovščina naših dni — Iskalci zlata, ljubezen in boj v divjem gorovju Altaja. Jutri premiera monumentalnega vel o filma po romanu JU LE 3 VERNE-A Nad 10.000 sodelujočih! Najlepši film zadnjih desetih let! Velenapeto in pretresljivo! JUTRI PREMIKRA V KI N V UNION Ul Mihaflo Strogov- Carski sel ADOLF H' O H L B R 13 C K v naslovni vlogi Mnrii AndcrraM, HilriV lli!d> brmidt, The« Ungcn, Ki«rt Vesperman Vstopnice rezervirajte v predor oda ji! F Ltscia d! Lamnieritioo t? Operna novost je dosegla po zaslugi odličnih kreacij župevčeve, Gostiča in Betetta izredno močan h?peh Ljubljana, 23. aprila. Od čoštakoviča in R. Straussa do Gae-taha Donizettijeve :Lucie« je skok nad 100 let nazaj. Zakaj dne 26. septembra 183o je bil njen slavni krst v Neaplju. V Ljubljani pa smo imeli p remi ero U2. januarja 1907. Še vedno je »Lucia« mlada in sveža ter navdušuje poslušalce po vsem svetu. Kakor prvič pred devetindvajsetimi leti je tudi snoči prav izredno navdušila ljubljansko občinstvo. Saj ima menda ~Lucia< pri nas srečo, da jo gledamo že drugič v izvrstni predstavi in s solisti v glavnih partijah, ki jih pojdejo radi poslušat še in še. Prvič s Skalovo, zdaj z 2upevčevo, pa z Rezunovini in zdaj z Gostičem, z Ouredni-kom in Jankom, Bukšekom in J. Rusom .. . A z Betettom kot Normanom takrat in Le dandanes! In ti si edini še tukaj ostal, oj, tiček iz trume vesele! . . .« Tako smo lahko snoči z radostjo obujali ob stari, a večno mladi operi stare, večno tople spomine, in višji banski uradnik nam je z ginjenostjo pripovedoval, kako je kot petošolec trikrat zapored poslušal prvo ljubljansko :Lueio<, ki mu je ostala nepozabno ljuba doslej. Snočnji močni in veliki uspeh pa obeta, da bo zopet več takih en-tuziastov, ki vzljubijo razkošnih melodij, čudovitih arij koloraturke. tenorja, basa in baritona, teh duetov, tercetov. sekstetov in vseh oblik v čistem slogu klasične opere bogato glasbeno umetnino. Donizetti, sodočnik Rossinija in Belli-nija in predhodnik, a vidni vzornik mlajšega Verdija, je eden glavnih ustvariteljev in nositeljev italijanske operne tradicije, ki so ji ostali zvesti komponisti toplega jug-a vsaj v bistvu prav doslej. Cvetoča, bujna melodika, labkota, kakor \z ljudske popevke privrela ai-ioznost. ki dajo kar zapored vedno iznova priliko, da se ž rjo blesteče odlikujejo zastopniki bel canta«* Saj vzl'c vsemu ljudje vztrajajo v svoji ljubezni do te melod:ke. te arioznosti In bel canta. Tudi nr.ši! Tako je storila naša opera prav. da je po sodobnih in modernih delih uvrstila v repertoar zopet Lu-cior. Sprejeta je bila z ovacijami glavn:m solistom, ziasti župevčevi. Oostiču in 33"-tettu, z nenehnim aplavzom in s šopki in venci ter z vrelim navdušenjem že med dejanji in po vseh dejanjih, z navdušenjem, ki Ig vidno privrelo iz srca in bo ostalo zvesto. Tako se lahko nadejamo cele vrste reoriz. Opero je orke.-tr»loo in pevski odlično naštudiral in tudi v vsakem pogledu skraj- no skrbno tzrežiral g. op ji ni ravnatelj g. M. Polič, scenograf ing-, aih. g. E. Franz je poskrbel in deloma nanovo ustvaril prav lepe dekoracije, garderoba : pt so oblekli soliste, zbora in kom^atze tako okusno, da smo tudi v tem pogled 1 docela zadovoljni. S prav posebnim zadovoljstv.v.i smo poslušali našo izvrstno Gilgo. go. Zvonimire župevčevo v vei:k: in naporni, iz .... ko-loraturni naslovni partiji. Bla fc jn.i-že v prvem dejanju (2. sliki) je poz t za svojo veliko umetnost specialen dolgotrajen aplavz, v diugem dejanju je pr.zor z b* .ti m v pevskem in igra. fek^tn o:\rd podajala odlično, a prizore ob podp su za-\ rofne pogodbe z močno, r-rećuieno liram*-tičnostjo; višek pa je đosč>a v prizoru blaznjenja. Njena koiosalna, sila teSfcm, a tudi hvaležna kolorirana arija je bi!t* veda vrhunec, dosežen s čudovito pevsko tehniko, iskrenim močno učinkov .tim i et-jem in pa z lepo, vseskoz docela Ustrežljivo igro. G. Gostič je imel piav posebno sip" on večer s sirom Rdgardom: pevski svež in zmagovit, igralski živahen in močno dramatičen, se je odi koval že v nastopni sceni 2. slike, a se povzpel do nenavadne sile v zaročnem prizoru, ki gra je podajal vsestranski odlično še posebej kot igralce, a polno je zadovoljeval dasi utrujen, tudi v zaključni sceni na pokopališču, zlasti s smrtno arijo. Zunanje-zelo simpatičen, topel, čuvstven, močan v spevu, ie s svojo temperamentno igro užigal poslušalce do prav prisrčnih priznanj na odru in po dejanjih. Plemenitega Rajmunda je podajal g. Bc-tetto kajpak zopet s prirojeno noblesnost-jo in prisrčnostjo v flpevu in vzgledno inteligentno razgibani i^rri. g. Franci c bH krepak tekmec lord Artur, zmagovit v šr-sterospevu in zadovoljiv tudi v svoji, vedno boljši isri: g. Janko je žel za lorda Henrika, jekleno trdo osebnost, poseben aplavz že v 1. sliki, g. J. Ktis je z Normanom v vsakem pogledu postavil živo osebnost, a ga. Španova je bila prijetna Aliza. Zboru gre za živahno naravno igranje, kakor si ga želimo vselej, to pot posebno ! priznanje, takisto baletu, ki ie v sceni blaz-i n jenja prav inteligentno sodeloval. Orkester je bil seveda odlično vigran, in srebrni venec, ki ga je prejel dirigent, g. Polič, je j pač veljal tudi njemu. Tako lahko vsem j solistom, zboru, orkestru, na čelu pa Fo-I liču k velikemu uspehu Luc e prav iskreno čestita Fr. G. Sesalcu ta priptel!« Ljubljana* 23. aprilu. Ko me je v torek dopoldne nekdo vprašal, te mi je znano, da je Jeruc umrl, mi je zastala sapa in prvi hip nisem megei spraviti z sebe n:ti besedice. In nehote sem pomislil: Večkrat se zdi. da smrt pri izbiranju svoje žrtve, ne samo da ni izbirčna, temveč celo krivična! Ako človek tako med letom, ziast1 pa ob koncu leta bere in gleda nazaj, kdo vse je med letom umrl, se nehote vpraša: Zakaj je ta :;krbni oče, ta dobri mož, ta bki^a žena itd. umrl? Z-akaj smrt raje ne rešuje bc-lnikov, priklenjenih leta in leta na bolniško posteljo, umobolnih po blaznicah, do-i^mrtnik jetn'kov itd.? Odgovor na vse to se glasi: Zato, ker ne veste ne ure ne dneva, ko bo treba stopiti pred božji prestol. Ni ga bogastva, ni ga tresorja, oklepa ali oklopa, morske globine, aH zračne višine, kamor bi se moglo skriti čl'ovešiko bitje pred koščeno roko nevidne in neizpre-ne, dostikrat neusmiljene s:r.rt; kadar pride tvoja zadnja ura. Streseš se. zatrepetaš in ni te več! Oloveku se zdi ta solza dolina, kot nekaka šahovska deska, ni katero izteguje noč in dan svojo koščeno roko smrt in prestavlja ljudi iz največjega veselja, bogastva, blagostanja, sreče ali pa trpljenja v zemljo. Vse te misr so se mi porajale, ko sem premišljeval in se spomnil na dan 3. aprila, ko sva se oba nevede in nehote tako prisrčno stiskajoč si roko, poslovila kakoT še nikol;. Nisva vedela, da je bilo to za vedno! Pogledal me j es svojimi temnim: očmi tako globoko, kakor da bi mi hotel reči: zadnjič se vid:va — in res se nisva videla več. Med vsemi bivšimi sošolci mi je ostal pokojni Jeruc najbolj v spominu, še v šoli, ko sva nekaj časa skupaj sedela, je bil vedno tako nvrne narave. Nikdar ni bil gostobeseden ali celo klepetav, pač pa vedno globoko misleč. Marsikatero nalogo mi je polagal prepisati ali vsaj olajšati. Tako nekako zadovoljno me je pogledal, če se mu je posrečilo pomagati mi. Dostikrat sva v življenju ozbujala te lepe prijetne spomine. Ta, lahko se reče dostojanstvena mirnost, ga je spremljala ves čas. Dasi sem bil v dolgih letih, njegovega službovanja mnogokrat ž nj:l ali pri njem v uradu, vendar ga nisem nikoli videl razburjenega, nemirnega ali celo nevljudnega, pa naj j« imel še toliko strank. Mirno je pušil svojo cigareto, molčal :n premišljal. Po kratkem času te je pogledal in izrazil svoje mnenje. Pomagal je vedno. 6e je bilo le to količkaj mogoče. rV! je ne sumo uradnik, pač pa in prav za prav predvsem socijalno in globoko čuteč človek. Najbrže n; med številnimi strankami, ki so se dan za dnem zatekale k njemu človeka, ki bi mogel reči, da ta>nik Jeruc komu ni hotel * pomagati. Kdor ga ni poznal, bi mislil mor-I da celo. da je bila njegova nvrna kretnja, mirna hoja redkobesednost morda njegova komoditeta. Toda ne, n/egovo srce je čutilo s trepečimi in premišljeval je, kako naj v okviru možnosti in predp'sov pomaga trpečelu človeku. Gotovo je bito r^broj vzdihov ob nje Nri smrti, gotovo mu mnogi tisoči žele, da sprejme pred Bogom zasluženo plačilo za vsa svoja človekoljubna dela, m gotovo smo vsi, ki gqib ga poznali, enih misli: Škoda, da si moral že v črno želijo! Tvoj pogreli je bil delen doka/, kako m bil priljubljen, a vreče so želje nas še ž:-večih. da naj T: bo vsepravični Bog plačnik za vsa tvoja dela. Te/ko mi bo pri srcu, ko spustim nekaj grud zemlje na Tvoj sveži mnogo preram grob Naj Tvoja duša uživa večni mir, kakor si bil v tej solzni dolini miren in blag. Zbogom na veke Tvoj sošolec :n stari pri j.'del j Juh Avgust, sodni \ >šji oficija!. Zaposlsitsst dslavstva v norcu Ljubljana. *23. aprila Po podatkih OlJZD v Ljubljaiii kaže za posleuiost delavstva v posameznih industrijah v marcu zeio povoTjen konjuktomi razvoj. Samo industriia kože in gume izkazuje letni padec Števila de!»veov 1-4. gozdno žagarska industrija tskastijS letni padec samo 96, kar je značiim; glede na gospodarske sankcije proti Kaliji. Najvefji letni diferencial izkazuje tekstilna industrija in sicer 1307. dalje gradnje nad zemljo 977t industrija kamenja in zemlje (>99, gradnja cest, vodnih zgradb itd 582, kovinska industrija 565 itd. v sezijskem pogledu je pomembnejše nazadovala samo industrija kože in gume z mesečnini diferencialom 118 delavcev. V^e ostale industrije izkazujejo v marcu sezijsko napredovanje ali pa so vsaj ostale na isti višini. Povprečno je bilo zavarovanih delavcev v marcu 79-447, v primeri z marcem lanskega leta 54-9 ali 7.33 od^t. več, v primer j s februarjem tekočega leta je pa znašal prirastek 2896 ali 3.78 odstotka. Naše gledališče DRAMA četrtek 23.: Družinski o£e. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Petek 24.: Zaprto. Sobota 25.: Prva legija. Premiera. Red A. »Prva legija«, trodejanska drama ameriškega pisatelja E Laverya nam v na. petiht vsebinsko skrajno sgošienih slikah prikazuje gigantsko borbo vere na eni strani ter znanosti in skepticizma na drugi strani, dokler nad vsemi dvomi, ra_ z umski mi ugovori m duševnimi upori ob veličastnem čudežu ozdravljenja ne sna. ga božja moč in vera. Najzanimivejše pri tem delu je, da je avtor z modrostno zrelostjo in z najpreprostejšo človečnostjo pa tudi s skrajno, umetniško odltritoarč. nostjo postavi! me te M>je in upore v duie verskih h trov jezuitov iam.h. s črn delo še prav posebno tehtno-nost. Svetovne gledališke 1 to dramo med največje um* najnovejše grledališke liter; ima C;rii Dobevec Premien 25. t m zvečer za ied -V I kPERA Četrtek 23.: Katar.na Um četrtek. Petek 24.: Zaprto. Sobota 25.: Trubadur Go:t meno. Red -TV iliorac st,- ti ;,ionar e p;u :r isdo'ei vm-t in pumemb-:ritike štejejo tmake uspeh« ilure, Rrž:/o 1 bo v 4*0 bo'.o aCuviia. Red uje Mario KOLEDAR I>a:;es: Čet-tek. 23 ar»: Ka4ott£sai3 Vojt h. Dobrica. Ada'.bert. Kino Malica: Skrivoosti vartotsja Kino Id»»al: Petrog:ajske bele noči I.ino Sio-a: Mala mamica Kino liiion: Caričio gari'st. Kiio Aiiska: Pripovedke iz \Yienerwaida n , r • vAk \ ;t.\ i lJaiu-*: Mr. Su.mik, Marijin trg o, Ku-ralt, Gosrpoevstifea. Očeta 10 iJohinee ded. OSita 2D. oktobra SI Senzacijcnalca aretaciji* f Ljubljana i*jubi)wu.. Ji. utiiiiii. P> Odanoč n i Ml je policijsiu agent v 1 ■;» rijam.ki ul:ci ustavil mlade .m elejim t uv^a mladeniča, k\ je bil v družbi tahkoživk in katerega je malo poprej e orva/ova!. ko je kur na debata razmetaval der-ir :n si pravkar \u'.:'' hotel najeti a\tt;taV*i, da bi *e z dekleti odjcljal na i/lct. .'.c poprejc jc dal ljubljanskim avtotak -ijem \ eč dni pra\ dobro ZHsiuiiti. Agent ga je pripeljal na pohe:ju, kier jc mUiueivJ dejal, da se ples Matija Slehli. 3tai i"> let, biv>i bftsald pomočrtiik. /da.; pa zastopnik velctvrdke Alour iz >:da. Po vedal jc da nakupuje in prodaja /a t\rdko plenico, koruzo ;n razne žitarice in o čudno so mu je zdelo, čemu ga \lačij<> na policijo. Prav nedohano je zavijal oči in ■hitel zatrjevati, da lahko zapravlja deu.ir Oeš da je njegov, ker dovolj zasluži. A pra\ tedaj je pr;srpe! na policijo tudi nje^m šef g. Moor. ki je povedal, da ga že vec dni iiče. ker jo je pobrivj!. Posedal je pa 'še druge zanimive stvan. Stehti je že po leta res na kupo val pšenico in koruzo n jo tudi prodajal, pošiljal redno nekaj na-plaCil tvrdki, večji delež si je pa pridržat /- kal je tako spretno manipulirati, da mu ■■» niso prwl na sled, a nspcafod m> mu postala tla prevroča in iz Vojvodine jo je popihal v Ljubljano, kjer je upal. da bo nekaj PJMM na varnem. Pri pregledu n>. a-ejja poslovanja so ugotovili, da je tvrdk.i oškodovana najmanj za 40 D;n. Pri podjetnemu nakupovalcu in posred«i I pti so naAIi !e S&006 Din, vse drugo je šlo najbrž po vodi. Tragična smrt Ljubljana, 23. apr., i V ljubljanski bolnici je danes ponoči podlegel strašnim opeklinam 601etni Jakob Belec iz škofje Loke V noči od nedelje na ponedeljek je mož doma vstal in hotel s police sneti kozarec, da bi pii vodo, ker ga je močno žejalo. Pri tem je zvrnil steklenico bencina, ki je padla na toplo peč in ae razbila. Benom se je hipoma vnel in Belec se je znašel v objemu ognja. Vsega opečenega so takoj prepeljali v bol_ nico, kjer so se zdravniki zelo zavzeli zanj in mu lajšali gorje, kolikor je bilo v njihovi moči, a življenja mu niso mogli rešiti. Pokojni Belec je bil samec in že de!j časa brez posla. Iz Metlike — Sokolsko društvo v Metliki vprizon v soboto in nedeljo 25. in 26. t. m. obakrat v Šolski gledališki dvorani ob 8. uri zvečer pretresljivo dramo »Golgota«. — Licitacija postnih voženj. V soboto 25. t. m. bo v prostorih sreskega načelstva v Metliki licitacija poštnih voženj od pošte Metlika do kolodvora oziroma obratno in to dvakrat dnevno. Zmanjševalna dražba prične ob IX. uri. —- Občina razglaša: Opozarjajo se vai lastniki vozov, da morajo biti vsi vozov: opremljeni z imenom, priimkom in bivališčem lastnika. Vsak voz mora imeti na levi strani 30 cm dolgo in 18 cm široko deščico z omenjenimi podatki. e^^.»e^*e3^^40«^P»ffl»i Petek« 21. april* 11: SoJsks ura« 0blča|| in narodne v Prlekiji (Marjan Tmtar). — 1_>: ]' polje (pložče). — 18.45: Vremenska napo ved, poročila. — 13: Napoved Čast«, ol Ja\ i sporeda, obvestila. — 1*315: Reeeedueiran koncert na vurliJkih ortrlah. — 14: Vrf> mensko poročilo, borzni teta H — 1^ ska ura; I)omača lekarna il-nih potih (tf. Valentin Meea« sodnik). 19; Napovt*d ia-a. vremenska nalioved. oh* inva sporeda, izročila, oli»vestila —, 1(| ' Nar. ura: 0 južni Srbiji in Juinosrbijsnr »i (Sleva rzunovir). „ 2(i: Prenos koru«"'1' iz Zagreba: 1 ) Zasreb.ški kvartet; 2.) K';> vlrski koncert Sonje flurevir: S») Eafp-eb siti kvartet. "2- Napoved .V»-a \ r-nn-v. idealna« za živilski trg —Ij Celi potoki blata na desnem nabrežju Ljubljanice. Odkar vozijo od Ljub- °RVI VELIKI NAŠ ZVOČNI FILM V SRBOHRVAŠČINI ! Film naše solnčne Dalmacije, našega morja in naših ljudi! ITA R IN A H. S truma in Zvonimir Rogoz A ŽIVLJENJE TEČE DALJE . • • Premiera v KINU SLOGI v soboto! Vstopnice za to premiero si nabavite v predprodaji, ker bo naval na blagajno ogromen! — Strašna smrt delavca v zeniškeni rudniku. V torek zvečer se je pripetila v zeniškem rudniku težka nesreča. Rudar Ivo Bilič se je spuščal s tovariši v 145 m globok rov in hotel je očistiti v njem okno. Med delom je pa prišel na kraj, kjer se spušča dvigalo. Najbrž je preslišal signal in dvigalo ga je stlačilo, da je bil takoj mrtev. — V Parizu aretirani Sovenec? Pariška policija je aretirala tihotapca, ki trdi, da se piše Ivan K03 Pri njem so našli 42 kg °pija. Baje je aretiranee član velike mednarodne tolpe, ki se peča s tihotapstvom opija Mož je imel pri sebi tri potne liste, tretji mu je bil izdan v Zagnrebu na ime Ivana Kosa. Preiskava bo šele dognala, kako se v resnici pčšc in od kod je doma Ijanice zemljo po nabrežj-u, je še tem večje blato na Grudnovem in Cankarjevem nabrežju. Tu in tam se blato celo cedi v potokih, da je promet zelo oviran. Paradoks je, da je to blato nedotakljivo, čeprav na drugi strani ljudje v njem tonejo. Ko bi ga vsaj postrgali, bi jim človek štel to v največjo zaslugo ter bi niti nihče ne zahteval, da cesto še posipajo Tako blatne ceste seveda ovirajo tudi splošno vozni promet ter bi se morali ozirati vsaj na voznike, (če se ne ozirajo na pešce. Torej ponižno prosimo! *VMieffVMWMflMPeSHNMHflHHHHMBiHHiV KINO SLOGA, tel. 37'30 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri veseloigra MALA MAMICA Frančiška Gaal v gl. vi* 22-21 KINO« UNION 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 nepreklicno poslednjič Caričin gardist z berlinskim tenorjem Marcelom Wittrisehem v glavni vlogi. Pri današnjih predstavah brezplačna delitev škatlice UNION ČOKOLADE! Iz Ljubljane —1 j Marmontov trg — zasi. len. Pred leti je nastal na koncu Marmontove ulice (na Mirju) prosi ran trg, kjer so bili dotlej lepi travniki, ki segajo Še zdaj do Marmontove ulice. Trg je že j>ovsem obzidan, a trg sam na sebi ie Se gmajna, deino nasut travnik med vilam: last tovarnarja Goloba. Zdaj pobirajo na n-eni vrtno zemljo, ki jo odvažajo v bližino na parcelo, kjer bo sezidana vila. Baje bo trg že lo!.as nasut, kar bi bilo res zeđo potrebno, že iz higienskih apiiia QO 2\ maja razlogov. Zadaj je pač velika skušnjava za odla^an.e smeti, ki trohne kar zavohaš že od daleč. Z ureditvijo bo seveda nekaj stroškov, kar pa je ne sine ovirati Se nekaj let. —Ij S« živilskem trgu ni posebnih sprememb, vendar je pa čedalje več letošnjega soiivjaj ki ga uvažamo iz južnih krajev, zlasti graha, ki ga zdaj dobivamo že iz Splita. Grah se je zaradi tega nekoliko pocenil, najcenejši je po S Din kg, najlepši pa po 12 Din. Pocenil se je tudi novi krompir na 8 Din kg. Prejšnji teden je bil še po 10 Din. Kmalu bo prav tako poceni kakor stari. Ver/ar je še starega krompirja zelo mnogo, kar se je poznalo včeraj zlasti na trgu na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo krompir na debelo Zaradi lepega vremena so pripeljali kmetje še tem več krompirja, kakor bi ga sicer. Zaradi neprestanega deževja je zemlja zelo premočena in kmetje, ki so že posadili krompir, tožijo, da jim gnije v zemlji ter —Ij Evidenca, umobolnih in duševno ostalih. Na podlagi dopisa ministrstva socialne politike in narodnega zdravja ter na podlagi naročila kraJjevske banske uprave dravske banovine mora mestno po_ glavarstvo sestaviti seznam vseh umobolnih in duševno zaostalih oseb, stanujočih na področju mesta Ljubljane. Mestno poglavarstvo vabi tako starše kakor tudi varuhe omenje*nLh oseb, da v izogib kazenskih posledic prijavijo na mestnem fizika tu med uradnimi urami v času od 26. 1936. imena teh z vsemi drugimi potrebnimi podatki (občina, srez; banovina, ime in priimek, leto rojstva, vera; stan, število eventualnih otrok^ poklic, koliko let je boJan, ali je bil v umo-bonici, ali je miren, ali je »posoben za delo. ali je telesno zdrav, ali so v sorodstvu alkoholiki, čudaki, duševno bolni in kdo od teh je v umobolnici). —Ij Po šmarnicah je zadišalo po naših gozdovih letos že zgoda i ( saj so jih pridne nabiraLke prinesle tudi že na trg. šopke šmarnic so prinesle včeraj prvič na trg največ iz Išče, dalje iz Zasavja, pa tudi izza šmarne gore. Večinoma pa šmarnice še niso razcvele. Nekatere prodajalke so prinesle šmarnice v mesto celo s korenu nami. — Ij še ena prošnja gledališki upravi; K notici z dne 20. t-m. »Vljudna prošnja s gie daiiški upravi« pripominjamo nekateri drugi abonenti reda »Četrtek* še sledeče: V zadnjem Času emo imeli že dvakrat predstavo v petek namesto v četrtek. Cenjeni Elitni kino Matica — TeL 21-24 Danes ob 4., 7 \± in 9 Vi uri senzacija nad senzacijo. Film kakršnega Ljubljana še ni videla SKRIVNOSTI VARIETEJA Zakulisne igre, intrige ljubezni ■ in kriminal za kuUsami londo*. varieteja. REZERVIRAJTE VSTOPNICE. gledališki upravi bi moralo biti pač znano, da plačujemo le zato 10 odstotni dodatek ker smo si z abonmajem določili gotov d.ui v tednu izključno za gledališče ln ni nam vse eno, če se za nas določena predstava enostavno odloži na kak drug dan. ki je gotovim abonentom že določen za druga pota. kakor n. pr za telovadbo, seje Itd. Opereta, ki vprizorjena v petek, bi se gotovo lahko uprizorila tudi v četrtek, Be ta dan ni bilo mogoče uprizoriti že napovedane >Katarine lzinaiIoveadle, ki so se pa nato nepričakovano vrnili na svoj dom. kateri že ni bil več njihov. V glavnih vlogah tega lepega filma s sirbohrvatskim dialogom vidimo našo Ito Rino in člana ljubljansko drame Zvonimira Rogoza. Oprava kina sloge, ki prinaša ta film v premieri v soboto, opozarja že danes, da naj si vstopnice za premiero vsakdo pravočasno oskrbi v predprodaji, ker bo naval na blagajno v soboto velik. —Ij Ga. Wauek Josipina je darovala mesto venca na grob pokojnega gos p. (»rilca Josipa Din 200.— za mestne reveže. Iskrena hvala. —<• Ljubljanska drama bo v t>:e\ t. m. spet gostovala v CMJSl in upr./ • ob 20. v Mestnem gledališču Laverv 0 dramo ^Prva legija*, katere p- mien t>"> v soboto v Ljubljani. Snov je povzela iz življenja v jezuitskem kohgju Rezija g« Ciril Debevec. Zasedba je oJUčna. I" stava je za abonma. Ne>-oonanti AolMJO vstopnice v predpredaji v trafiki g Kr.". leta na Dečkovem liga —c Glasbena Bfatioi v o iju hi p Lre. diia v četrtek 7. maja ob 20 Me tiem gleda!'£So koncHrt komorne glasbe. na katerem bo matični godalni kvartet izva, jal izbrane skladbe iz svetovna kvartet n • literature —v V celjski bolniei \r umrla ¥ t r« I 91 letna občinska reva Marja feošterjeva iz Celja, v sredo pa Sttotaa dnlmir/vn žena Marija Butolonova iz R' | : ■ —v Delovni trg. Pri borze dela v Celju se je od !1 do L'0 t ■ na novo prijavilo 68 brezposelnih, odo je bilo ponujeno za 11 oseb posredovanja so b:la izvrSena 3t odpotovalo je lj. • !.. padlo 137 oseb. Dne 20 t m je ostilo v evidenci 593 brepaselnih 1533 moških in 60 žensk) nasproti C77 (620 moških Lq if ženskam) dne 10. t. m. Delo dob' 10; 3 kr >_ jači. 3 delavci, 2 hlapca. 2 hotelski in 1 piivaten kuhar ter po 2 natakar.ci rici in služkinji. —c Ifeavoio pri ada, V p padel 201etni sin dnir.arice Anton P*-: nač od Sv. Jakoba pri St. Jurju od Juzn železnici pri delu s svinjaka na žago in se hudo porezai po desni roki. Zdravi m v celjski bolnici —c Nesreča ue počna. Te dni je padlo 2H!etnemu kleparskemu pomočniku Mih t« dagru v Celju pri delu nakovalo na de-u • nogo in jo hudo poškodovalo. Ko je 17h*i ni posestnikov sin Srečka Aristovnik li Skal pri Vebmju v |K>nedeli<-k razklad al smrekova debla z voza, i<- padlo težko de lo nani in mu zlomilo desno nogo. \ čah pri Poljčupah si je kletna dninarjeva žena Zofija Tumpljeva doma pri padcu zlomila desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v eetJMtl bolnišnici. — c 1'mrla Ma v |K>nedeUek v celjski banici S21euia po-eab-nega pri Celju in .Vetni upokojen] pfogov« ni paznik Franr Kol^ek iz Mac pri C"ljn. SPORT — 1*. Z. S. P. (službeno). Redtia gta na skupščina GZSP se bo vršila v nedeljo dno 3. V- 193i> ob pol 3. ure |>opoldne v hotelu >Paarc na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika aadaje iared« ne glavne skapSSiae GZSP; 2.) poročila: predsednika, tajnika 1. in 2., blagajniku, teh. referenta 111 preglednikov, 3.) j>oroči\i in sklepanje *o nerešenih poslih bivše uprave GZSP: 4.* volitve novega odbora: &.) raznoterosti. Pro-imo vse klube GZSP, da na to skupščino pošljejo večje število svojih delegatov — SK Svoboda. Jutri od lo. do 19. u*v strogo obvezen trening za vse junlorje in I. moštvo. Ob 19.30 Članski -ostanek, va/i 1 /.'.radi Bedetjtkih tekem in dviga Opreme. Zemljak in Obnnlovič se morata v nedaljo sigurno javiti LI OGLASI oeseda u.5u para. davek Dir 3.—, neseda 1 Din, davek 3 Dm preklici £a oismene odgovore gteae malin aglaaov je creba priložit-enamKo — Popustov sa anale jglase ne priznamo ir3aHssaas]sas^pa^KiP«p3^rs^ iS ČEBULCEK nudi no izredno nizki ceni Sever& Komp., Ljubljana. 26 R. Beseda so par davek 3.- Din Najmanj*' unesel« ** Dtn TRENCHOATE ter vsa oblatila v ogromni izberi odlično izdeiana si nabavile najugodne je pn Preskerju Sv. Petra c. \4 Telefon 38—83 6, R. VIŠEK PRIJETNOSTI nudijo naši izleti! 2t>. aprila: Nazarje (Ciornjigradl 7o Din: 3. maja- Kartuziia Pletorie (Šent Jernej. Kostanjevica) W Din. — Dobrodelna pisarna« Ljubljana, šentnetrska vojašiu-»a. 13->o ti A LAN TER IJS KO trgovino na prometni točki Ljubljane oddam takoi z vso zalogo v najem. Dopise na upravo Slov Naroda«: pod 200 tisoč«. 1386 hteseda no par davek 3.- Dtr Najman-JSi znesel* 3 Din ČEVLJARSKI pomočnik izvež-oan v šivanem delu dobi mesto. Dermastja, Cankarjevo nabrežje 13. 1362 Makulaturni papir proda /ava ^Slovenskega Naroda**, .Ljubljana, Kjtafljeva ulica štev. s V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična •M kćerka trgovca in posestnika, danes ponoči, po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v Leonišču v Ljubljani za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb bo iz Leonisca v petek, dne 24* aprila ob 4« popoldne na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani. Sv. maše zadušnice se bodo brale na Dvoru pri Žužemberku in v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne z. maja ob pol 7. zjutraj Dvor pri Žužemberku, Krka pri Stični, Ljubljana, 24* aprila I936. ŽALUJOČE DRUŽINE: MOŽE, REBOLJ IN LUKEŽ. 6918 Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, fetrtek, 23. aprila 1936. Stcv. Letala so že pripravljena 1. maja bo na naših letališčih otvorjen redni zračni promet .. .... ■ Ljubljana, 25. aprila. Kakor je ^Slovenski Naroda poročal že februarja, bo v petek 1. maja na vseh ju-goslovcnskih zračnih progah, izvzemši progo Beograd - Sarajevo - Dubrovnik, ki bo otvorjena mesec dni kasneje, otvorjen red-ii potniški in blagovni promet. Po lctoš-ljem redu letenja bodo Aeroputova letala jbratovala na progah Beograd - Borovo -Zagreb - Sušak - Ljubljana, Beograd -.Vis - Skoplje, Skoplje - Bitolj - Solun in Beograd - Sarajevo - Dubrovnik. Na progah Sušak - Ljubljana. Beograd - Skoplje tn Skoplje - Solun se bo vršil promet od 1. maja do 31. avgusta, na progi Beograd -Zagreb od 1. maja do 7. oktobra, a na progi Beograd - Dubrovnik od 1. junija do 31. avgusta in sicer na vseh progah ob delavnikih in praznikih v obeh smereh, na progi Skoplje - Bitolj - Solun pa samo ob nedeljah, ko bo promet na drugih progah počival. V Ljubljani se bodo letaia dvigala že ob 5.30 zjutraj in pristajala ob 6.10 na Sušaku, od koder bodo po petminutnem postanku nadaljevala polet proti Zagrebu (prihod ob 7.10) in Beogradu (prihod ob 9.50». Iz Beograda se bodo viačala ob 14.25 s prihodom v Zagreb ob 16.50, na Sušak ob 18.00 in na ljubljansko letališče ob 18.45. To bo edina dnevna ziačna zveza Ljubljane z ostalimi našimi zračnimi centri. Popoldanska zveza Ljubljane s Sušakom, na kateri so se lani v Ljubljani dvigala letala ob 13.10, pristajala na Sušaku ob 13.50, nadaljevala polet proti Zagrebu in se vračala od tam na Sušak cb 17.05 ter v Ljubljano ob 18.45, je letos v smeri Ljubljana - Sušak - Zagreb ukinjena, a prav tako je uldnjena tudi lanska jutranja zveza Zagreba z Ljubljano, na kateri so se letala dvigala v Zagrebu ob 9.20, pristajala na Sušaku ob 10.15 in prihajala v Ljubljano ob 11.00. To izgubo nam bodo šele v času od 1. julija do 3T). septembra nadoknadila avstrijska letala, za katera je predviden odlet iz Ljubljane ob 11.30 in povratek s Sušaka okrog 14.00. S to avstrijsko progo bo Ljubljana po najkrajši poti zvezana z vsemi velikimi evropskimi centri zračnega prometa. Potniška tarifa za polet od Ljubljane do Sušaka (71.6 km) znaša 200 Din (2.63 Din za 1 km), od Ljubljane do Zagreba preko Sušaka (212 km) 300 Din (1.41 Din za 1 km) in od Ljubljane do Beograda (571.1 km) 600 Din (1.05 Din za 1 km). Polovično voznino, ako bodo sedeži na razpolago, bodo Imeli javni nameščenci, rezervni častniki, rezervno in aktivno letalsko osobje, akademiki in otroci do 10 let. Pri nakupu povratnih listkov bo letos dovoljeno 20% popusta od cene za obe smeri. Povratni listek bo veljaven tri mesece. Letala bodo prevažala tudi pakete, ki j:h je treba oddajati šoferju avtobusa 15 minut pred odhodom na letališče ali pa na letališču samem 35 minut pred odlctom aviona. Potniki bodo lahko brezplačno jemali s seboj do 15 kg prtljage, dočim bodo za vsalc nadaljnji kilogram morali za progo Ljubljana -Sušak doplačati 2 Din. za progo Ljubljana - Zagreb 3 Din in za progo Ljubljana - Beograd 6 Din. V Ljubljani bodo odhajali avtobusi na letališče izpred nebotičnika 35 minut, s Sušaka z Masarvkovega šetališča 50 minut, iz Zagreba z Jelačičevega trga 30 minut in iz Beograda iz Kralja Petra ulice 45 minut pred odletom aviona. Prav tako bodo v vseh mestih vozili avtobusi takoj po prihodu avionov potnike v mesto in sicer v obe smeri vedno brezplačno, ker je cena že vključena v potniško tarifo za letala. Zanimivo je vedeti še cene za polete iz Ljubljane do drugih jugoslovenskih centrov, ki jih še nismo omenili. Polet od Ljubljane do Niša bo veljal 800 Din, do Skopija 950 Din, do Bitolja 1.050 Din, do j Soluna 1.300 Din, do Sarajeva 900 Din in do Dubrovnika 1.100 Din. .a prometa Kranj Kaj je pokazal občni zbor Tujsko prometnega društva Kranj. -2. aprila Ob udeJežbi 11 članov se je danes teden zvečer vršil v dvorani hotela sStare pošte* redni občni zbor »Tujsko-prometnega društva v KJGRanjuc, ki sta mu prisostvovala tudi sreskj načelnik dr. Gregorin in ravnatelj ->Zveze za tujski promet; Pintar iz Ljubljane. Zborovanje je otvoril predsednik Peteri in Miro, ki je navzoče toplo pozdravil, podal splošno poročilo nato pa tudi kritiziral neznatno zanimanje za povzdigo tujskega prometa, ki je mogoče edinole v Kranju. Razložil je tudi pomen tujsko-pro-njetnih organizacij. Tajniško poročilo g. Rozmana Zmaga ugotavlja, da je tujski promet edina panoga, ki se kljub gospodarski krizi od leta do leta lepše razvija in donaša vedno več do-hodkov. Dalje ugotavlja poročilo, da morajo I »i t i za uspešno propagiranje tujskega prometa podani v glavnem tile rrije i>ogo-ji; 1) naravni, to je podnebje, zeljepisna le_!a. razne naravne lepote in privlačnosti, 2.) ustvarjeni, to je lepe eeste, dobre pro- iii bne zveze, udobni hoteli, primerne cene, vodovod, električna razsvetljava, kopališče in izprehajaiišča in 3.) 50odstotni popust na železniški tarifi. Speeielno glede Kranja ugotavlja poročilo da prvemu pogoju popolnoma ustreza, pri drugem pogoju pa Kranju v prvi vrsti in predvsem manjka kopališče — zboljšanje vodovoda ie na vidiku — kar oboje leži na občanih samih, vprašanje železniškega popusta pa se bo dalo urediti po novi uredbi o pospeševanju turizma Društveni odbor je tudi v preteklem letu mnogo delal na tem, da se v Kranju zgradi javno kopališče ter odpravijo pomanjkljivosti vodovoda« Čeprav je cb"'!o ^Tujsko-prometnega društva t nesebično delo za blagor in koristi skupnosti, vendar kranjsko meščanstvo, pa tudi oni kro- gi, ki so na tujskem prometu neposredno zainteresirani — saj na pr. niti vsi hoteli in gostilne niso člani društva — ne kaže prav nikakega zanimanja in razumevanja, ker je v Kranju vsako pozitivno delo nemogoče radi osebnih razprtij in sporov. Kranjski gostilničarji, trgovci in obrtniki, pa se drugi poklici se ne zavedajo, da bodo od povečanega tujskega prometa i oni imeli večje dohodke in razmah podjetij zlasti v sezonskem času. Ne zavedajo se iz enostavnega razloga, ker raje verjamejo dt> magoškhn geslom posameznih prerokov, ki jim je tujski promet deveta briga, nego da i.i verjeli svoji lastni pameti. Poročilo dalje navaja razne podrobnosti tujsko-prometne organizacije, ki bo po najnovejši enotni uredbi za pospeševanje turizma dobi/la napol uraden značaj. Omenja tudi ogromne vsote, ki jih izdajajo razne države za propagando. Najboljša notranja propaganda je popust na železnici in zadc-voljnost tujcev. I/, prakse vemo, da tujci v Kranju niso bili vodno zadovoljni, to pa iz že omenjenih lazlogov. Na propagandnem polju društvo lani ni mnogo storilo, ker stoji na stališču, da je v*aka propaganda odvez, dokler niso prej podani oziroma ustvarjeni vsi drugi pogoji. Veliko povpraševanje se je opazilo po prospektih, ki so bodo verjetno izdali še letos- število članstva od leta do leta nada, od 153 v letu 1931. je letos padlo na 81. Ustanovnih čia-iiov je G. Znižanju števila članstva ni k r i -\a kriza, marveč malomarnost. Pisarno je v svrho informacij poselilo 103 strank-Skupno z občino in podružnico SPD se je marsikaj storilo za olepšavo mesta, iniciativa društva je bila tudi. da je SPD prevzeta restavracijo na Šmarjetni gori, ki t pomeni v prenovljenem stanju veliko tuj-sko-prometno pridobitev. Tujski promet iz- kazuje v Jugoslaviji L 1931. 549.000 oseb s 2,993.000 nočninami, 1. 1935. pa 1,010.00«) oseb s 5,117000 nočninami. Med temi je bilo 1. 1935. 242.000 inozemcev. Statistika tedaj prikazuje velik porast tujskega prometa in zadostno dokazuje njegov velik pomen, ki se doseže le z vztrajnim, sistematičnim delom. Treba pa je upoštevati, da je obisk inozemcev radi deviznih predpisov otežkočen. Dohodki tujskega prometa so znašali 1. 1934. 790 milijonov, v T. 1995. pa že 763 milijonov. Samo v dravski banovini izkazuje tujski promet L iflStt. 115.814 oseb s 654-692 nočninami. 1. 1934. pa 112.681 osel) s 763.72H nočni nami. Najbolj priljubljena in po naravnih lepotah privlačna je za tuiski promet naša «io-renjška, ki ima vse pogoje da poslane druga Svira. (rorenj>ko te j>o>etilo T. 1934. 40.9C5 oseb s 406-202 nočninami, to je H odstotkov vsega tujskega prometa v dravski banovini. Kranj sam kaže končno lete upoštevanja vredne šlevilke; L. 1931 174} oseb s 1750 nconinami in 1. 1935. 2503 osebe s 4"f>0 nočninami. Po>et tujcev je od i-lOol. pa do 1. 1935. poraste! v Kranju na gostih za 4} odstotke na nočninah pa /a 172 odst.. to je napredek, ki ga beleži !e m.dokateri kr.ij. v.-^o to je zgovoren dokaz, da tu se tudi v Kranju dal tujski pronv.t dvigniti na primerno višino. Izčrpno tajnikovo poročilo je vzbudilo splošno odobravanje. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Majdič. .loško. Blagajna izkazuje l>in 6-604.— gotovine. Odbor jc ostal stari. Med letom je izstopilo več odbornikov, in se je odbor izpopolni] z namestniki- Ravnatelj Pintar je poročila »dela Zveze in o novi tajako-prometni n i bi s katero je Kranj le predlagan za 50 odst. popust na železnici, radi česar' se bo šle\ilo tujcev najmanj potrojilo. Po podanih poročilih -niv-e Putnika v Kranju v čigar pisarni hi se dobile vse informacije, prodajale avtobusne in železniško ter izlelnišške kart«', regulirala oddaja sob in sploh vse, Kar s] i da v njegov delokrog. Zelo ostro Be j«'kii-tiziralo neprestano nasprotovanje ■ 11 intrigiranje proti kopališču. ObSni zbor je PO-glasno sklenil, da bo druMvO z vso Bilo forsiralo zgradbo prepolrebnega javnega kopališča in storilo v ta namen tudi potrebi e korake. Občni zbor j.- tzerpno obdelal programi pokazal javnosti ja^ito >'iko ter ugotovil, da ima tni^ki promet tudi v Kranju bodočnost, samo trdM ga N prijeti -prave strani. London se pripravi na kronanje Kralj Eđvarđ VIII. bo kronan v maj« "037. — London-čani računajo z ugodno Kon'yarJ^turo London se že zdaj pripravlja na kronanje kralja Edvarda VU1-. čeprav l>o šele v maju prihodnjega leta- Po londonskih ulicah podirajo mnoge hiše in zidaio nove. Fasade hiš ee obnavljajo. V Soho rasle londonski Montmartre z lokali ki tekmujejo z znamenitimi pariškimi zabavišči. Te dni otvorjeno veliko zabavišče v Old Coinpton Street servira vsak dan nad 2.00O večeri j ob pestrem programu. Sedež z večerjo stane najmanj 150 Din. V okolici Londona so tudi mnoga nova zabavišča r kopaliSči in plesnimi dvoranami. V Ruislinu rylnr?i nov Lido v najmodernejšem slogu. >-/.i hočejo do kraljevega kronania pripraviti London za sprejem ogromnih množic turistov iz angleških kolonij in iz vseh delov >v. ta. Računajo tudi s nosetnikl par razstave prihodnje leto ki Jih bodo vabili iz Pariza na kratek izlet v London. Ekskurzije z srednje in južno Evrope bo i mol London že v svojem \"rotiramn. Angleži računajo, tla l>o imel London i pomladi prihodnjega le!a najloljšo konjuktu-ro v zadnjih '20 letih. Tudi konservativni kraljevski dvor je glede na razvoj trgovske konjukture določil, naj se žalovanje za pokojnim kraljem za široko iavnost zdaj konča. Samo dvor in najožji dvorni krogi bo-do še žalovali. Polno žalovanje bo trajalo do 21. julija, polovično pa do 21. oktobra Ta uprep je sprejel trgovski svet z velikim odobravanjem in hvaležnostjo. Posebno za oblačilno stroko je to važno ker bi prom-t sicer večinoma počival Kralj Edvard VII. je sporočil 20 privilegiranim društvom, univerzam Korporari-jam in zavodom v Angliji da hoče obdržati kot vladar svoje geslo »služim', kakor ga je imel, ko je bil še prestolonaslednik. To geslo podedujejo angleški prestolonasledniki po Črnem princu, ki ga ie prevzel od Češkega kralja Jana Luksemburškega v bitki v Franciji. Jan Luksemburški se je I o-ril v francoski vojaki proti poznejšemu kralju Edvardu IH. Slepi krali ie v bitki padel, Crni princ, Edvard III. se je pa prilastil njegovo geslo. Sedanji arterijski kralj je obdržal to geslo tudi kot vladar. Svojo odločitev je ulomoljil i be&edami: Kot kralj vidim svojo glavno dolžnost v službi. Z mnogimi izmed vas sem bil priča vojnih grozot in svetovni vojni sledečih zmed. Mislim, da je božji blagoslov z nami. Železnic® v Turčiji in Egiptu Proti koncu lanskega leta ie bil otvorjen promet na železnici Irmak-Filvos. dolgi *S7 km. Filvos leži oh fjrnem morju In. je izhodišče za premogovni revir Zoojpildagu« Zveza z Zonguldagom bo dograjena loio>. potem DO pa proga podaljšana do Eregli, kjer nameravajo zgraditi moderno pristan Šče. Proti koncu lanskega leta je bil otvorjen promet tudi na novi železniški prosi Fevzipasa-Di-varbekir. Ta proga je dolga 305 km tn važna zlasti zalo kor i>oio prevažali po njej medenino i/, rudnika v Brgani v pristanišče v Mersini in ker bo prinesla gospodarski napredek okrajem Ergani, Malatva in D i varbekir. Iz Divarbekira bo železnica podaljšana do Vami. od tod pa do sovjetske mete. Železniško progo Fevzipasa-Divarbekiff so začeli graditi pred štirimi leti. Gradnja najtežjega dola v dolžini okras IGO km je veljala 12.766.FO0 turških lir. ker je bilo treba zgraditi mnogo predorov in mostov. Egiptske državne železnice čutijo zadnja leta vedno hujšo gospodarsko krizo, kakor so jo občutile dolgo železnice vseh evroj>skih držav. Energična roka železniške uprave je sicer prinesla egiptskim železnicam več tr- govskega duha in podjetnosti, vendar pa niso mogle kljubovati hitro naraščajočemu avtomobilskemu prometu. Zadnje mesece izkazujejo egiptske železnice silno nazadovanje. Pohodki so padli zlasti v osel nem prometu. Uprava je bila prisiljena znižati tarife na stranskih progah, vendar pa ni mogla premagati konkurence avtomobilskega prometa. Prvi Slovan z Noblovo nagrado V Petrogradu je umrl v februarju slavni fiziolog I. P. Pavlov, .star 87 let. To je bil edini mož v Sovjetski Rusiji, ki je smel svobodno izraziti svoje mnenje o če_ murkoli? kakor ga sme Bernard Shaw v Angliji. Ko so mu med revolucijo namignili, da mora spoštovati boljševizem, je to odločno odklonil in formalno odložil svoje mesto. Pozneje se je pa z novim režimom sprijaznil. Njegovo delo je bilo deležno velikega priznanja in sovjetska vla_ da je žrtvovala težke milijone za zgraditev njegovih zavodov. Pokojni Pavlov je dobil leta 1904. Noblovo nagrado za me. dieino in je bil a tem visokim odlikovanjem počaščeni Slovan. V čem je bila genijalnost Pavlova? Slavni ruski učenjak je odkril način, kako spoznati vitji delovanje živčevja pri živalih in najti njegov BOdfcl v možganski skorji. To je tako zvana metoda pogojnih refleksov. Tako je dajal poskusnemu psu hrano vedno v zvezi z zvonenjem, pr ž1-ganjem luči itd. Posle i:ea je bila, da m se začele psu po opetovanih poskusih ao. diti sline, nabirati sok v telodcu itd i<\ ko jc zaslišal zvonce al; zagledal prižgano luč. ne da bi bil dobil jesti Pes je torej zdru:Y i pogojno pobudo z naravno pobudo v svoji možganski skorji. S svojimi poskusi je odkril Ta^lov splošno metodo, po ka. teri se da proučevati viSje delovanje živ. čevja pri živalih Metoda pogojnih refleksi v šo danes ni izčrpana, temveč bo vodila šo do nov h odkritij. Ru.ka fi/joloska šola, ki jo je ustanovil Pavlov, je najbolj, ša v Evropi. Zadnja leta je prou.V\al Pav. lov duševne bolezni in sii-er z,.->pet eksperimentalno na živalih S tem Jt pokazal novo pot praktični medicini. Iz Maribora — Vojnim invalidom. Ker ^ pri v >j. odd. mestnega poglavarstva prijavljajo tudi oni vojm lnvaieu, ki ne bivajo mi le-ritor.ju mestne občine mariborske, se interesenti opozarjajo, da medini vojaški urad daje pojasnila samo onim. ki bivajo v m-stu Mariboru. — tVnj. naročnike ^Slovenskega Napela« obveščamo, da ni vzrok zakasnitve lista pri niariboiski podružnici ali pri na. !i raznašalcih, marveč je dospel list v torek šele ob 23. uri v Maribor zaradi nenadnih tehničnih zaprek v tiskarni v Ljubijan.. — 100 let star novec so našli dolavei pr kopanju temelja na Oornji Radvanjski CC sti. Novec datira iz leta 1812. Pri toj priliki so odkrili tudi ostanke neke zgradbe iz pohorskega granita. _ Otroka je povozil. V Bajukovi ulici jt lPletni čevljarski vajenec Ivan Lešnik tako neprevidno kolesaril, da je povozil 4loto. ga .! iavOevoga sina Jožeta Kmetica. Otrok je pri padcu zadobil po vsem telesu zelo nevarne poškodbe in g'i jo mati morala no-mudoma odnesti v tukajšnjo bolnišnico — Nezavestnega vrgli v potok. Tri jo mladeniči so t 1 posestnika Nikolaja Stiplovška. ko se je po samotni poti vračal domov v Studenice pri Toljčanah. Pobili so ga na tla ter ga nozavestnopa vrgli v bližnji potok. Ko se je posestnik BOfMri zavedel, je hotel napadalcem pobegniti. Toda mladeniči, ki so hoteli bogatega posestnika izropati, so ga zasledovali. Ni mu preostajalo drugo, nego da je planil v Dravinjo, jo preplaval in se tako rešil pred zasledovalci. Orožniki so napadalce že prijeli. — K meddržavni nogometni tekmi Anglija - Avstrija, ki bo na Dunaju S, 1 aa 1 I in ki vzbuja športno zanimanje vse Kvrop«^. namerava prirediti Tujskoprometna zveza Putnik v Mariboru izlet z avtokamm M P/unaj, če se javi dovolj interesentov. Odhod v sredo 6. maja ob 5 zjutraj izpred hotela Orel«, odhod z Dunaja v četrtek 7. maja ob približno 10. uri. Vozna cona P>:n 250. Obvezne prijave do 25. aprila pri Putniku. — Tujskoprometna zveza v .Mar»hnrn na letošnjem zagrebškem velesejmu. Zagrebškega velesejma ki bo v času 2.—ll. maja So bo udeležila tudi Tujskoprometna Brez* (Putnik) v Mariboru z lepo tujskopromot-no razstavo za vse mariborsko območje. V ta namen je Zveza že zbrala prvovrsten materijal Maribora, Mariborskega otoka, Pohorja in Slovenskih goric. Za to razstavo vlada že danes v Zagrebu veliko zanimanje, ker so znane tujskoprometne razstave mariborske zveze kot najboljše v državi in so dosedanje razstave vsakoletnega >Mari-borskega tedna r zadivile tudi obiskovalo** iz inozemstva. — Z nožem nad žensko. Državnemu lei ! Btvu so orožniki ovadili 17letnega krofaJke-•T.i vajenca Ivana V. iz Zg Jakobskega do ha ker je ponoči napadel lOletno po-"-t nikovo hčer Ano K rane rje vo in ji 7 nnz>m ndal več ran na pr«dh in hrbtu. Fant *o je, tako utrjuje, s tem maščeval za klofuto, ki io je dobil od Anice. — flo>e>ki plod v greznici. V ponedeljek ziutr;«j ?o v Kettejevi ulici 2« na5M pri i/-pr;iznjevanju greznice 4 me«?ece stari Člo voski plod. 0 nenavadni najdbi so takoj obvestili policijo ki je ugotovila, da je embrio odvrirla Pilotna ML fX Bm|KhUI i** izpovedala, da je splavila 27. t.m. Nadat j nja preiskava bo ugotovila, ali gre za naraven ali umeten abortus. Kupui domače blago! Louise Kenee de Kcronal: 16 Roman — Norčujete se iz zveze, ki naj postane teme'j VaŠe in moje sreče sire. Če pa čutiva enako, Vas rotim, dajte mi jamstvo in posvetite najina čustva s pravomoćnim aktom. — O, zelo rad -— je odgovoril vladar saj hočem, da se bo najina zveza proslavila v vsem sijaju in da bodo povabljeni vsi naši prijatelji. Vaše srce in zveza s Francijo, to je vaša neprecenljiva dota. Za nagrado vam poklanjam častni naslov vojvodin je de PortsmoutJi, ki ga lahko odslej rabite. Dam vam opremiti razkošno palačo, primerno vašemu dostojanstvu in poskrbim, da boste imeli dovolj sredstev za njeno vzdrževanje. Ali ste zdaj zadovoljni, lepa vojvodinja de Portsmouth? — Da, moj ljubček, moj kralj, moj mož. In zahvalila sem se mu z najtoplejšimi, ljubezni in sladkih obljub polnimi besedami. Francoska vlada je bila da.la že prej zgraditi in opremiti zame lepo palačo v Londonu, ki mi jo je poklonila v znak priznanja za moje usluge. Tam so tekle priprave za svečanost, ki sem jo hotela prirediti kralju v proslavo najine sreče. Na večer poročnega dne so bile prirejene bogate pojedine, plesi in zabave vseh vrst. Najsfeivcejše lepotice prestolice in najodličnejša mladinn ie bila povabljena. Prirejeni so bili raz1:osni plesi, ki so jih p'esali bogovi in boginjo v krasnih oblačilih. S kraljem sva nastopila v vsem sijaju kot Jupiter ir» Jtroo in tako sva FCMŽTa na prestol, okrašen z gi^landa-mi blestečih kamnov. Kralj je bil ves srečen. Čarobna svečanost, prirejena ta.ko hitro in s tenkim sijajem, mu je ugajala iem bolj, ker jo je mogel primerjati s slovitimi svečanostmi, ki ?o jih takrat prirejali v Franciji za ljubice Ludvika XIV., a baš njega je skušal Karel n. na vse načine posnemati. Ta sija ina in čarobna noč ie minila v samih zab?rah in nasladah. Z m+ranio zarjo sta priš1? bo " je ležeče na tem. da Hi sc r /oVn iz^oln'la. sem morala seči po nHnor, ^r^dstvu in pri kralai med šthirri o'm: 7agovarjati francoske interese ;n doseči kraljev pristanek Ni mi tr^n omeniati. da sc mi zdeli noč naiprikladneiša za take posle, kajti po- nori sc pamet umakne ljubezni. Moje pogoste zmage, izvojevane med š:lr;;ni očmi s kral>jem, so oviraJe vso politiko in zato >e bilo mnogo priijožb, pa tudi zabavljanja. Parlament ie opetovano nastoptl / zelo učinkovitim sredstvom. Nrii namreč hotel odobriti kreditov razen v najnuj-nejš h primerih. Ta moč parlamenta je držala kral 1 na uzdi v niegovih vrtoglavih načrtih in zabavah. Treba ie bilo odstraniti to oviro, toda to ie Wo nevarno in uspeh dvomljiv. Kraljev oče >e b! končal med krvavo revoluo*'jo na morišču. Ti dogodki so bili še vedno v živem spominu angleškega naroda in Karla 11. so strašili na vsakem koraku. Samo iaz sem se mogla odločhtt za odstranitev tako tcžk*h ovir. Toda v uspeh sem mogla upati samo tedij, Ce bi se mogla nas'onii na železno in neomajno kral evo volio. To pa n«i 00 tako lahko. Razuzdanega vladarja je vlekla v naslade njegova btrna fantazi a, ki se ie pa h:tro ohlajala in tr^ba jo ic bilo znova podžgal. Pa bi dosegla svoj ciii. sem morala prirediiti eno tistih nočnih svečanosti?, pri katerih se razbrzdajo strasti, ki jih potem ni mog« če nas/ftitfi. Urejuje Jo*fp gnpnaMC — Za »Narodno Fran J< dal Usta Oton Oirlatnf. _ Val v Ljubljun