Iz peklenskega kotla Neretve
Sovražnikova ofenziva na ozemlje Bihaške republike se je začela konec januaija 1943 in je trajala vse do aprila istega leta. Nemd jo imenujejo operacija WIES 1 in VVIES2, pri nas jo poznamo kot četrto okupatorjevo ofenzivo, bitko za ranjence oziroma bitko na Neretvi.
Okupatorjeve enote — šest nem-ških in pet italijanskih divizij, ki so jim pomagali četniki, ustaši, domo-branci, skupaj 90.000 vojakov so še s pomočjo letalstva začeli z operaci-jami proti vrhovnemu štabu NOV in POJ in jedru partizanske države preko Like, Banije in Korduna z ene ter iz vzhodne Bosne in Hercegovine z druge strani. Njegov namen je bil obkoliti partizanske enote, jih prisi-liti na frontalno bojevanje, nato pa vedno bolj potiskati proti Konjicu in Neretvi ter jih tam popolnoma uniči-ti.
40.000 borcev — ki so skrbeli tudi za centralno bolnišnico s 4.000 ra-njenci, spremljalo pa jih je tudi ve-liko število civilnega prebivalstva, ki je zapuščalo svoje domove, kajti strah pred ustaši je bil močnejši kot pot, polna bojev in trpljenja — je uspešno prodirala proti Hercegovini. Pri napadu na Prozor so borci razo-rožili italijansko divizijo Murdge, v mestu samem pa so prišli tudi do več-jih zalog hrane. Obojega je že pri-manjkovalo, saj je ofenziva trajala že več kot mesec dni.
V Jablanici, kjer so se pripravljali, da prekoračijo Neretvo, je vrhovni korr.andant Tito izdal ukaz: porušite most čez reko! Na ta način so parti-zani ukanili Nemce in Italijane ter »uspavali« četnike, ki so čakali na levi obali Neretve, da napadejo par-tizansko vojsko, ko bo poskušala prekoračiti reko. Zato so bili nepri-pravljeni, ko so prve partizanske enote po zasilno popravljenem mostu začele z napadi na njihove bunkerje. Presenečenje je bilo po-polno. Ze naslednjo noč pa so začeli borci prenašati tudi ranjence in nji-
hova življenja so bila rešena.
Tojebilabitka, okateri jeTito 12. novembra 1978 rekel: »Tudi v tej dramatični bitki je bila velikanska številčna in tehnična premoč na strani okupatorja in njihovih hlap-cev. Vendar je bila tudi takrat naša narodnoosvobodilna vojska moralno neprimerno močnejša; prav moralni faktor je bil odločilen pri premago-vanju vseh zaprek, bil tisti dejavnik, ki nam je pomagal, da smo prišli iz peklenskega kotla Neretve.«
TATJANA KLEPAC