Poštnina ptafana v gotovim leto lVit. v Uublfr nI. v fetrtek. dne 14 februarja 1929 St. 38 Naročnina )»nevna izdaja za državo SHS mesečno U Din polletno ISO oin celoletno 3co Oln za inozemstvo mesečno 40 Din nede Iska izdala celote no v Jugo-slavin 120 Din, za Inozemstvo 140 D S£i S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« st. 2 Dir VENEC Cene oglasov I sio.p peu»-vtsi*a mali oglasi po 1 MI in Z D.veCli ogle*'' nad O mm v ftlne po lita vellKl po 3 >n 4 Din. v uredn tk.m delu vrstico po Ul Din p Pr v/c-iem o naro~i»- popust Izide ol> « ziunaj razen pondeliKe m dneva do praznlKu Ureanlilvo /e v Kopttanevl ulic> šl. O lil Kotcoplsl se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne aprelemalo brnanlitva telefon SI. 2050. upravnlitva št. 2328 ssss Političen list sca slovenski narod Uprava le v Kopna t lavi ui.ti.6 > ceh o račun: Liubliana Stev. 10.650 in IO.MI za lase« ate.Saialevo it. 75©3, Zanreb it. 39.011, Praga In Ounal it. 24.797 vnt i49 Pred katastrofo Zima leta 1929. bo ostala zgodovinska. Take zime ne prihajajo k nam niti vsakih 100 let. Niti naša obleka, niti hiše, ne kleti, ne orodje, ne stroji — nič ni kos strašnemu mrazu, ki je zadel Evropo, in ki se pod njim danes ruši naše gospodarstvo. Ljudje trpe, živali trpe, gospodarstvo propada. Posledice bodo na pomlad bolj vidne in še bolj ob-iutne, kakor si moremo danes predstavljati. Zato pišemo te vrste, da opozorimo vse, ki morejo kaj ukrepati, da je treba biti pripravljen ter že sedaj storiti vse, da se posledice omilijo. Z vseh strani naše Slovenije nam prihajajo obupna poročila. Trpijo ljudje na potovanjih, pri delu, trpe doma za mrzlimi pečmi olročiči. To vse je tragično in bo še bolj tragično, ko bo temu trpljenju na spomlad in poletje sledilo drugo, lakota. Ta nam prozi, ker našemu kmotu grozi katastrofa. Kmečko gospcdarstvo je s sedanjim zgodovinsko velikim mrazom udar' 'i bolj kakor ga morejo, udariti suše ali povodnji. Le malo razmislimo samo to, kar nam prinašajo z dežele današnja poročila. Vsled silnega mraza zmrzuje po kleteh krompir, repa in druga važna ljudska in živalska hrana. S čim naj kmet hrani sebe in svoje delovne moči, če mu bo mraz uničil krompir in repo? S čim naj kmet krmi prašiče, kaj naj kmet sadi spomladi, ko mu ne bo krompirja ostalo niti za seme? Prašičereja je ena najbolj kočljivih, a precej donosnih panog naše živinoreje. Mraz pa je — posebno na Dolenjskem — uničil na tisoče prašičev, a posebno jesenskih mladičev. Ce so ginili v mrazu konji in so ginila goveda, potem je jasno, da je mraz vzel prašičev več kakor jih vzame kuga. Kar pa bo živali ostalo, je bo moral kmet prezgodaj in za slepo ceno prodati, ker mu je del krme uničen. Zaradi' mraza pa ni samo ogrožena le naša živinoreja, temveč ludi n-ša sadjereja in vinogradništvo. Koliko žlahtnih sadnih dreves, koliko plemenitih trt je uničila z'ma, to se bo moglo ugotoviti šele spomladi. In vendar sta ti dve panogi za nekatere dele Slovenije glavni vir dohodkov. Ce pa vidimo, kako trpi že gospodarstvo našega srednjega kmeta, kaj naj še pripovedujemo, kako je ta zimska katastrofa gospodarsko zadela malega kmeta in bajtarja, ki sta oba takim izrednim nesrečam še vse bolj izpostavljena iu za nje še občutljivejša v svojem bornem, a za skupnost vendar le produktivnem gospodarskem življenju. Težlia nesreča je padla na slovensko kmečko prebivalstvo. Še težja je morda za kmeta v južnih krajih, kjer danes — kakor beremo — že kmet nima kaj jesti in kaj po-Uladati živalim. Res je, da katastrofa ui zadela le nršili krajev in naše države, ampak je potegnila vase vso Evropo. Toda to ni tolažba, to je le še pogoršanje bede. Kajti posledica za kmetijsko gospodarstvo bodo povsod več ali manj slične. Zato je treba danes opozarjati na to nesrečo celo javnost, da si pomagamo sami ob pravem času. Vlada ima pred seboj res da važne naloge: urediti državo in njeno gospodarstvo. Vzpričo opisanih in doživljanih nesreč pa nastaja sedaj še nova naloga: naše kmečko gospodarstvo rešiti pred posledicami 2e itak velike nesreče. Za to je treba energičnih upravnih ukrepov, zakonitih določb in finančne podpore. Finančna sredstva države so sicer omejena. Toda danes, ko se proračun Šele sestavlja in ni še uzakonjen, bo mogoče marsikako vsoto votirati v ta namen, ki je nujen. Predvsem pa je po naših mislih potrebno to-le: Brezpogojno je treba takoj sedaj preprečiti vnaprej špekulacijo s kmetijskimi proizvodi, ki jih mora kmet danes poceni prodajati. Potrebno je poskrbeti za Človeško ln živalsko hrano za spomlad po zmernih cenah. V ta namen naj sodeluje zadružništvo, ki noj od države dobi primerne podnore. Dalje je potrebno — kar mši dve oblasti s svojimi skromnimi silami že vršita — da država v večjem obsemi započne akcijo bodisi v obliki nizkih posojil ali podnor, da si bo kmet ) »gradil primerna cosoodarska poslopja, hleve, svinjake, pnojnične jame, kar vse je za napredek kmetijstva silno važno. Ravno slabi hlevi, svinjaki, shrrmbe in dru"a gospodarska poslopja pa so povzročila pri nas in n« j Agrarna reforma bo spremenjena Min. Frangeš priznava produktivnost privatnih veteposestev in velikih gozdov Stara tradicija se obnavlja Belgrad, 13. februarja. (Tel. »Slov.«) Zelo značilno je stališče kmetijskega ministra dr. Frangeša, kolikor pride v poštev agrarna reforma in razdelitev veleposestev ter velikih gozdov. Minister Frangeš je, kakor je izvedel Vaš dopisnik povsem zanesljivo iz ministrove okolice, drugega mnenja, kakor je bila doslej naša zakonodaja. Minister zastopa stališče, da so bila zasebna veleposestva še vedno bolj nlodonosna kot posestva, ki so v državnih rokah in da ne gre, da bi bila vsa veleposestva, ki naj služijo predvsem kot vzorna, enostavna razparcelirana. Minister se sklicuje na Avstro - Odrsko, kjer so med vojno veleposestva služila državi,, kolikor je prihajala v poštev prehrana. Ko je minister nastopil svoje mes*o, je pregledal tozadevno dosedanjo zakonodajo ter je hotel spremeniti celo nekatere obstoječe določbe. Vendar pa ,ie prišel do tei?a, da se je od'očil aa bo irdal novi agrarni asakan ni p"dl»g< ponoln*>nia dni<»ih vi«l'kov. Minister ie -v agrarnem pogledu ^esn^-r. Pričakovali je, da bo. ne sr-»no misHl nekatera velo-^^stv«. amoak da jih bo ščitil bolj kot dosedanje zaklad" ^e. Posebno vel'a to tudi p-lede velikih gozdov. Minister vztraja v zvezi z i?osr>od"rskim nevroni na tem. da so ravno. veliki "ajdovi, ki imajo značaj veleposestev, za sluč''j nesreč uim. rc^lav, tista sredstva, s k**or!h pomofio se lahko prebivalstvu priskoči na pomoč. V paši dr»avi je treba misliti tudi na volne sn"nnde. V teh sbifpiih so velika posestva tista, na katera bi se morala država opirati. Obenem je minister prišel na podlagi preiskav, kakšne uspehe je imela dosedanja agrarna reforma, do tega, da je le preveč služila korupcionistom iu strankarskim interesom iu da je produkcija na razdeljenih posestvih daleč pod tisto višino, ki so jo veleposestva dosegala pred razdelitvijo. Zato je minister temeljito proučeval podatke o kmetijski iu gozdarski produkciji po razdelitvi ter jo primerjal z ono pred parcelacijo po vojni. Nadalje zvedeli,, da ima minister v načrtu, da tn prišle posamezne oblasti do ovojih posestev ali gozdov v večjih kompleksih, ki bi jih država ali zasebniki vzorno porabili za svojo oblast. Od novega agrariiecra zakona je torej pričakovati, da bo šel bolj na desno in da se bo nehala snekulacija z agrarno reformo v tistem strankarskem smislu, kot je bilo to doslei. Kmetijsko ministrstvo z vso odloč-ncsHo zanika tendenciozno lansiraue vesti, da bi bil kmet'icki minister v sporazumu z eo-zdarskim ministrom imenoval posebno ko-misiio, ki naj bi izdelala n«črt zakona o raz-JasMtvi velikih gozdov in velenosestev. 0 tem načrtu ne samo da ri govora, am^ak lansirajo le vps'1 po*avi nrekuačevalei ž!dovskeSlov.<) Mraz v Angliji narašča. Promet jo deloma ustavljen in telo trpi paradi stalnih zamud. Ženeva. IS. febr. (Tel. *Slov.<) V zapadli! gvici jo temperatura, kakršne dosedaj niso poznali. V Lausanne znaša temperatura —19, v srednji Švici pa celo do —38. Zagreb, 13. febr. (Tel, 5Sl«v.<) Včeraj po-pcldne okrog 5 je pričelo snežiti. Snežilo je vso noč do danes popoldne. Radi te^a je po ulicah ves promet ustavljen.. Ves dan ni oilo mogoče vzpostaviti tramvajskega prometa. Šele popoldne se je posrečilo nekoliko očistiti ulice sredi mesja Ktralu pa je zrpet začelo silno snežiti in je bil pr. met znova ustavljen. Radi oviranega premela se čuti siluo pomanjkanje preme a iu drv. Ce ni v par dneh upati na preol.ret na bolj2e, grozi zagrebškemu mestu katastrofa. Mnogi državni uradi so brez premoga. Srednje iu ljudske .šole so že delj časa zaprte. Zagrebško . že'ezniško ravnateljstvo je imelo danes konferenco, na kateri se je ugo- dkcias ijen Skoraj ves promet v tovilo,ida je Hiba skoro veit, .železniški met »staviti radi žametov. »ta bi led ue uničil preveč lokomotiv. Vzdržati bo treba le najnujnejši promet; tejjk Usti, ki oskrbuje prevez hrane in kuriva ter najnujnejši osebni vlaki. Polomi pojcw nc. Hrvatskem Zagreb, 13. febr. (TeL Slov. .) TOittijm nafHnik vMalovann-na liški progi je obvestil zagrebško železniško ravnateljstvo o nenavadnem nebesnem pojavu. Včeraj okrog 12 je pričelo ruežitK Popoldne pa so-opazili ljudje na nebu trojfe slepih solne, lil so bili 0§»%jj|i s kolobarji. Pojav je trajal več minut. Nato se ja reho oeuadmua žejo poplačila, aakar je pričelo snežiti. SneVtlO je tafo Hlno, rta je zepadlo v kratkem času na ravnem nad tri metre snega. • Volkovi v Novem Sadu. Novi Sad, 13 febr, (Tel. ^Sluv.«) Radi ostre zime so se pojavili v neposredni bližini Novega Sada volkovi. Snoči okrog. 7 se je priklatila na uovosadsko kopališče ob Donavi čreda osem volkov. Kopališčni hišnik je takoj ustrelil nanje s puško iu jih pregual. Pobegnili sc na zmrznjeno Donavo proti Kamenici. Hišnik je lakcj zadevo prijavil kopališkemu ravnateljstvu, ki mu je pridelilo še dva čuvaja, ker se je resno bati večjih napadov volkov, Belgrad, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Bela je vlak le prišel v Ljubljano s triurno zamudo. Vsi. brzovlaki med Ljubljano in Trstom se dirigirajo preko Jesenic. Orient simplom eks-pres, ki bi moral priti v Ljubljano ob 1 zjutraj, je v »vedo prliel ob 12. Brzovlak, ki bi »oral p*itU «hmU ub .54?.,»» jftRl, nut in je prišel tudi preko Jesenic. Snočnji du-.»ftjiski brzovlnk jc imvjl tudi l40'iWnut' zamrfUe fe'gn bodifdirigirali v Trst tudi frreke Jesenic. Tovora« promet ustavljen tja si preskrbi železnica vsaj najnujnejšo rezervo premoga, je bil v sredo za celih 24 ur ustavljen ves tovorni promet na progah ljubljanske direkcije. Prevažala «o se le živila in premog. Danes o polnoči se je redni tovorhi promet zopet prijel. Danes so na mnogih mestih zamrznili kanalizacijski odtoki. Mestni delavci so morali pri odtočnih ceveh razbijati led in ga topiti z vodo; : , Pri Mariborski in Ruški koči ter na Klopnem vrhu je zapadlo poldrag do dva metra snega, tako da je negotovo, tla-li se bodo mogle vršiti v nedeljo sniuškc tekme. Mestni vedovodui urad dobiva neprestano prijave, da so zamrznile cevi. Tako je v bližini 'Jajteršperskega mostu zdrznila glavtia vodovodna cev, ki oskrbuje ves lajteršpevski okoliš z vodo. Radi nizkega Dravinega vodnega nivoja in ledenih plošč, ki plavajo po Dravi, je moral železniški vodovod ustaviti ves obrat, ker tudi železnica črpa vodo iz mestnega vodovoda. V nieitrt plinarni so morali zakuriti včeraj vse peči. Navzlic temu se je moral za nekaj ur zrn" i pritisk plina v mestu Pllnar-uiška ujpfftvje prisiljena znižati oddajanje plina od 22 do 5 zjutraj, da bi na ta način omogočila redno produkcijo za dnevno uporabo. Radi zametev se je nocoj ukinil po vseh progah »vtobus-promet. Popoldne je prt klancih pri Slovenski Bistrici obtičal v čliegu avto-omnibus, Avtobusno pcdjetjfe je poslalo na lice mesta pomožni voz z delavci, ki so se vrnili šele proti večeru. Ker je na šentiljski želcuiški proaji promet ukinjen, bo skušala občina, da vzpostavi avtobusni promet. Težim se občuti pomanjkanj« premoga. Pri vodstvu mestne plinarne so se ves dan oglašale stranke, da bi so jim dostavil premog ia plinarne. Čini bo dospela 30 ton si'a pešiliatev šlezijs^-eTa preino«a, b6 mogoče plinarni oddajati premotit ludi zasebnim strankam. Povpraševanje po keksu je ze'o veliVo. Pllrarna bo ustavila a danr.šuiim dnem dobavo koksa vs»m šolam za centralno kurjav«. Koks se bo cdc'ajal zasebnim strankam, oziroma posameznim podjetjem, ki bi bila šifer prisiljena ustaviti obrab Zdi se, c'a se bodo morala šole radi t o "a zapreti za nekaj časa. 1.. .ki ■". .' vi......,' ■....... ■.—- Romunsko zun. posojil® razgrnjeno Romam ja odstopi monopole za industrijsko tnperabo —T L«Bd»% 13. febr. (Tel. - Slav.») sMorgen-presse«; objavlja prospekt romunskega posojila, ki se ho v četrtek razgrnilo ua vseh udeleženih evropskih trgih. Londonska transa sedemprocentuega stabilizacijskega posojila znafa 2 milijona funtov, ki se emitirajo po kur-zu 88, in ki sta vračljivi s polletnimi žrebanji do leta 1959. Emitirala jo bo Hambrosa Bank Lazar Brothers et Higinson. Francoska transa znaša, kakor znano, 561.5 milijonov frankov, ameriška pa 89 milijonov dolarjev. Romunska vlada je dala mouopulskcmu institutu, ki formalno najema posojilo, pravico, da poljubno industrielno izkoristi monopole tobaka, vžigalic, soli, igralnih kart, cigaretnega papirja ,iu razstreljiv. V prvih sedmih mesecih leta 1929 se cenijo dohodki iz teh meuopolov ua 5 mili. jonov funtov, obresti pa amaSajo na leto pa sa. mo 1.6 milijonov funtov. Glavnico se bo uporabila za stabilizacijo leja, ?a povračilo kratkoročnih dolgov in za izgraditev železnic ter drugih drž. obraior. Vsebina kvmltordata in iinančae pogodbe Milan, 12. febr. (Tel. »Slov.«) Po objavljenem uradnem izvlečku je koakordat z Italijo za papeža zelo ugoden. Konkordat izdatno razširja vpliv katoliške Cerkve na italijansko državo. Po konkordatu je italijanska vlada obvezana, preprečiti vse, kar je v nasprotstvu s svetostjo Rima kot škofovskega sedeža papeža in centruma katoliškega sveta. Cerkveni prazniki se priznavajo. Urejena je tudi duhovna pomoč v armadi. Škoiije bedo nanovo razdeljene v smislu italijaaskih provinc. Imenovanje škofov se bo uredilo v smislu konkordatov, ki so bili v zadnjem čaru sklenjeni z drugimi državami. Prisega školov, ki morajo priseči kralju, je dogovorjena na način, kakor je določen v zadnjem konkordatu s Poljsko. Prisega se glasi: »Pred Bogom in svetim evangelijem prisegam ia obetam, da bom zvest italijanski državi, kakor se to spodobi škofu. Obetam, da bom od svojega kle*a zahteval spoštovanje kralja in zakonov, določenih po državni ustavi. Prisegam in obetam, da se ne bcrn udeleževal nobenih dogovorov niti posvetovanj, ki bi utegnili škodovati italijanski državi in javneiau red«. Niti ne bom dopustil, da bi se tega udeleževal moj k-erus. Skrbeč zs. blagostanje in intera-e italijanske države, se bc ogibal vsake škode; ki bi motf.a ogrožati državo.« V litur;;ijo se sprejme molitev za dobrobit kralja in dvSave. Državna in cerk.T.iia za-kesodrja r« h napredovanju vsetičiliških profesorjev, ,, Krediti za kurjavo na ij.tbljauskih ia ma-rihorsktk $o)«h.$o o«vorjeai. Ljubljanski oblasti se jo dov\)liio, da -r^di preostrega mrazu lahko zaprg šole. Na ljubljanskih srednjih šolah je imenovana za ženska ročna, dda učit. Seneko\ič iz gimnazije v Knja.-tcvtu,. Za profesorske nadure na srednjih šola.H je odobrenih It) milijonov "dinarjev« Pripruvljeu jc ukaz o vjpkojitvi števila ljudskožol-skega učrteljstva v ljubljanski oblasti. Dunajska vremenska napoved: Večjidel oblaotio, vtjasiU ostri ni raz bo zopet nekoliki. popustil. Vera in kultura Predsmrtna izpoved francoskega časnikarja Dne 22. januarja je umrl v Parizu M. Ernst Vaughan, star »protiklerikalni žurnalist«, ki je pa zadnja leta sodeloval v upravi G. Her-včjevega lista »Victoir«. Pred smrtjo je Hervčju pisal poslovilno pismo, ki ga je ta objavil v svojem »Victoiru«. Pismo se glasi: »Moj ljubi prijatelj, skoro Vas bom zapustil. In Vi veste, da mi je življenje postalo le breme, odkar mi je umrla ona, ki sem jo pravkar izgubil. Vi veste tudi, da sem se od otroških let in skoro celo življenje le smejal veram, in sicer ne le veri, v kateri sem rojen, ampak tudi veri, v kateri ste rojeni Vi kot Bretonec. Vsa moja republikanska generacija se je rogala veri Vakor sem se jaz. Dobro, v trenotku pa, ko odhajam, izjavljam, da sem se z vso republikansko stranko vred grdo motil in da smo Franciji prizadeli neverjetno veliko škodo. Danes sem popolnoma prepričan, da civilizirane družbe ni mogoče zgraditi na materializmu in ateizmu. Verska razlaga skrivnosti, ki naa obdajajo, za naš ubogi človeški razum gotovo ni čisto jasna. Toda materialistična in mehanična razlaga svobodomi-slecev je jasna še manj in gotovo še mnogo manj tolažljiva. Rad bi Vam povedal, da ob svoji smrti z Vami popolnoma soglašam: Ko bi bil to resnico spoznal prej, bi jo bil razširjal kot Vi brez strahu pred brbljanjem ljudi, brez strahu pred smešenjem in sarkazmom. Pooblaščam Vas, da javno oznanite te moje izjave v okrepilo mlade republikanske generacije. Olajšal sem svojo vest.« Boj proti katoličanom v Združenih državah »Mi smo zmagali in ne Hoover in ne republikanska stranka«, kličejo sedaj protika-toliške sile po vseh Združenih državah. Zato zahtevajo vedno več od vladajoče sedanje večine. V sedanjem zasedanju parlamenta so prinesli celo vrsto svojih reformnih predlogov v zbornico. Tako predlog za prohibicijo cigaret, prohibicijo »plave nedelje«, to je popoln nedeljski počitek v vsem javnem življenju, da bi ne smelo biti niti gledaliških predstav, nobenih zabav, prav ničesar. Samo cerkve bi bile odprte. Sedaj so pa šli še dalje in naskočili Hooverja samega. Izvedelo se je, da je resen kandidat za ministrstvo pravosodja velik prijatelj Hoover je v William J. Donovan, ki je pa katolik. In zopet je po celem taboru završalo; koše protestov in procesije depu-tacij so začeli pošiljati k Hooverju z zahtevo: »Nobenega katoličana ne trpimo v ministrstvu. Mi smo zmagali. Upoštevati morate naše želje I« — Hoover se je baje izrazil, da se ne bo oziral na te proteste. Če si bo pa upal katoličana imenovati za kako mesto svojega ministrstva, je pa tudi veliko vprašanje. Tako gre tudi Amerika pot, ki bo pripeljala do resnega boja proti katoliški cerkvi prej ali slej. ^ Pravoslavni patriarh Gregor Nepričakovano je preminil antiohijski patriarh Gregor, znani pridigar in cerkveni pisatelj, veliki poznavalec klasične arabščine. Razen ruskih beguncev, katerim je bil vedno posebno naklonjen po svojem bivanju 1 1913. na Ruskem, žaluje za njim vsa sirijska Cerkev. Pod sedanjimi razmerami je bil patriarh tudi politični glavar svojih vernikov, in težko ga bo nadomestiti z drugo, pri francoski oblasti toliko spoštovano osebnostjo. Patriarh je preminil pod dokaj tragičnimi okoliščinami Sirijska pravoslavna Cerkev ima veliko tež-koč. Decembra meseca se je sestala duhovščina ob udeležbi vseh metropolitov v Suk-El-Harbu blizu Bejruta, da reši najbolj pereča tekoča vprašanja. Med drugim so sklenili na vladni pritisk sprejeti nov koledar. Patriarh, ki je bil odločen nasprotnik reforme, je po dolgem ugovarjanju sklenil: »Počakajte vsaj, da umreml Potem lahko storite, kar hočete!« Drugi dan, 12. jan., je bil že mrtev: zadela ga je srčna kap. Velikonočni spor pri pravoslavnih. Pravoslavna Cerkev na Poljskem je sicer spasjela novi koledar, vendar pa je zavrnila predlog romunske sinode, ki je sporočila, da bo od sedaj obhajala Veliko noč s katoliki vred, L j. letos 31. marca. Kakor v Belgradu, bodo .tudi pravoslavni na Poljskem praznovali Vstajenje šele 5. majnika. Rimsko romanje katoličanov is Brazilije. »Agenzia Američana« poroča, da so katoliške organizacije Brazilije sklenile priredili meseca septembra svoje posebno romanje v Rim. Posebna nalašč najeta ladja bo prepeljala braziljskc romarje ▼ Rim. kjer se bddo poklonili papežu. Potem bodo obiskali tudi Palestino. Strašna zima — katastrola za slovenskega kmeta Živina zmrzuje - Veliko svinj zmrznilo - Vino po kleteh zamrznilo Vode ni - Krme manjka - Moke zmanjkuje Št. Jernej na Dol., 11. febr. Mraz še ni nič ponehal, nasprotno, še hujša zima je. Najstarejši ljudje take ne pomnijo. In še burja zraven. Vsak se stiska k peči, ceste so prazne. Kogar pa dolžnost sili ven, se zavaruje pred mrazom, kar le more — Otroci ne morejo v šolo — revčki bi prezebli! V cerkvi, ki je druge nedelje do zadnjega kotička nabasana, je prostora dovoli. Vodnjaki so po večini zamrznili, vode primanjkuje vsepovsod oziroma morajo hoditi ponjo v studence po kilometre daleč. — Živina prezeba, svinje isto tako. Franc Kodriču iz Dobravice sta zmrznila dva konja, svinj pa ie zmrznila nešteto, zlasti mladičev. Krompir je ozebel, marsikje ga niti za seme ne bo. Vino v 8-t'Jih je tudi zamrznilo. Bojimo se, da ne bi t*ta tndi pozebla. S strahom gledamo v bodočnost, če mraz kmalu ne poneha. Sv. Peter pri Mariboru, 12 febr. Zime, kakršno imamo sedaj, ne pomnijo niti najstarejši ljudje v župniji Radi pomanr kanja krme mora marsikak rep iz hleva. Polne p še imamo kleti vina in sadjevca. Vsled obilne letine je malo popraševanja in kupcev. Težave so velike. Mirna, 12. febr. Ljudje božji, zimo imamo, pa mraz. Bolezen je tu. Bolnik jc v vsaki hiši. V nekaterih hišah leže vsi. Iz drugih hiš pride kdo, ki je zdrav, pokladat živini, katera pozeba po hlevih. Po svinjakih pa vlada smrt vsled mraza. Mlini stoje. Moke ni že 14 dni; otroci pa nočejo tega razumeti in vpijejo: »Kruha«. Da je nesreča še večja, je zbolel še pek. Po kleteh zmrzuje prstenina, po gozdih pa ptički in divjačina. Drva so pošla, kaj bo?! Rekorda, v mrazu, kakor pravijo nismo dosegli pri nas, ampak v Dobrniču. Imeli so ga — 37 stopinj. Pa nevoščljivi jim nismo prav nič, povedano prav iz srca. Ne vemo, kaj še pride. Danes je bilo — 26 stopinj, včeraj popoldne — 34 stopinj. Danes je otrok iz štirih razredov v šoli devet, pa eden je itak šolski. Pouk je nemogoč, škoda drv. Podnevi ne, ko pa se naredi noč, pridejo po trije po gospoda: Hitro, hitro, ?den umira, pa včasih je res. Da leže v mežnariji vsi, to še ni najhuje, zbolel je še mrtvaški ogleda, zdaj pa pravijo, da se ne sme pokopavati. No, kuge se pri tem mrazu ni bati. Šmarje pri Ljubljani, 11. febr. Na Sapu je zmrznila ena krava. V župniji Golo je enemu samemu posestniku zmrznilo sedem prešičkov, drugemu pa trije. — Tudi v višnjegorski župniji je zmrznilo več mladih pujskov. — Hude so posledice letošnjega mraza. Kaj je vzrok sedaniega mraza , Na Dunaju merijo od 1 1775. redno vsak dan temperaturo. V teh 153 letih je bil samo temperatura od — 25° C. Bil je to 22. december 1. 1850. V letošnji zimi pa je bila ta temperatura ne samo dosežena, temveč je padla en dan, ko je bila zapisana nenavadno nizka temperatura še nižje. Na Dunaju je bilo dne 11. februarja — 26.5° C in je bil torej ta dan dokazano najbolj mrzel dan v zadnjih 153 letih. Za naše kraje bi bile ugotovitve skoraj slične, samo da je bil pri nas mraz še večji. V Sloveniji je padla letes temperatura v mnogih krajih tudi pod —30° C in je gotovo, da tudi mi že 150 let nismo imeli takšne zime ko letos. Enako je v drugih krajih srednje Evrope in na Češkem je dosegel letos mraz v Čeških Budjejovicah celo — 41° C. V Evropi je danes bolj mrzlo ko na obrežju Gronlandije, Spitzbergov in Skandinavije. Prava polarna zima je nad Evropo. Kaj je vzrok te zime? Vremenska karta zaznamuje prostrano ozemlje z nizkim zračnim pritiskom, ki sega čez Atlantski ocean in Anglijo. Obenem pa mogočen odrastek azijatskega ozemlja z visokim zračnim pritiskom, čegar jedro je v Nižnem Novgorodu in ki se preko Rusije razširja v Evropo. Prav tako pa vlada tudi nad Malo Azijo in Sredozemljem nizek zračen pritisk. V tem pa je vzrok velikega mraza. Meje med atlantskim ozemljem z nizkim zračnim pritiskom potekajo skoraj premočrtno od jugovzhoda k severozapadu, tako da niso mogoči nobeni iztoki nizkega zračnega pritiska. Azijski visoki pritisk je mogel narediti most k visokemu zračnemu pritisku na Azo-rih. V nedeljo je bilo nad vso Evropo sklenjeno ozemlje z visokim pritiskom s fronto proti Atlantiku. Samo čez Sredozemlje je vladal nizek zračni pritisk in v tem je izvor sedanjega mraza. Kajti vsako ozemlje z nizkim zračnim pritiskom ima to lastnost, da vsrkava mrzle vetrove in mrzle pluti zraka. Mrzli vetrovi zapuščajo zato ozem'je z visokim zračnim pritiskom in vtekajo v ozemlje z nizkim pritiskom. Tako je priilo do toka mrzlih vetrov iz Rusije, Poljske in Romunije k Sredozemskemu morju in vsled tega je bil že itak občuten mraz od izžarevanja še znatno povečan. Brez tega sredozemskega ozemlja z nizkim pritiskom bi bil mraz običajen in ne bi šel nižje od —10» C. Kdaj bo bolje? Nobenega upanja ni, da bi mraz takoj popustil, ker je Sredozemlje od vseh strani zaprto in ne more po svoji normalni poti čez Adrijo in vzhodne Alpe proti severu. Ostati mora stacionarno, dokler se ne neha visoki pritisk iz severa ali pa se samo ne izenači. To pa more trajati še več dni. Več upanja je, da bi se posrečilo kakemu delu atlantskega niz-ko-zračnega pritiska prodreti v Srednjo Evropo, kar bi takoj povzročilo južno vreme. Drugače pa mraz ostane, dokler se ne neha visoki pritisk, kar more trajati tudi eden do dva tedna. Po vsem tem pa je le mogoče reči, da more trajati veliki mraz, izpod —15® C, kveč-jem še en do dva dni, navadna temperatura od —5 do —10° pa tudi več ko en teden, če ne pride čimpreje nizek pritisk iz zapada. Zemlja je zamrzla do 1 meter globoko, kar pomeni za pokrajine brez izvršene regulacije silno nevarnost, ker ob južnem vremenu voda ne more pronicati v zemljo in so potem povodnji neizogibne. Kakor hitro postane topleje, je tudi računati z zelo gosto meglo. V tolažbo pa bodi povedano, da pride na ves ta mraz in njegove težke posledice zelo topla prva pomlad, ki nas bo vse oškodovala za trdote zime. Vsa Evropa v kleščah mraza Na Dunaju vlada arktičen mraz, od katerega zlasti trpe tramvajski uslužbenci, železničarji, stražniki in vsi, ki morajo delati na prostem. Mnogi od njih so pri izvrševanju službe zamrzli. Rešilno društvo je moralo v 60 slučajih intervenirati zaradi zantrzlin. V justični palači je zamrzla centralna kurjava. V razpravnih dvoranah so sedeli advokati, sodniki in stranke v zimskih suknjah. Trg s starinami je bil popolnoma zaprt, enako ni bilo na trg prodajalcev živil. V gorovju umira divjačina v masah Povsod nalete na mrtve jelene in srne. Po mnenju lovcev bo sibirska zima divjačino v Avstriji de-cimirala, na nekaterih revirjih pa docela uničila. Nenavaden slučaj se je pripetil v Welsu. 8 letni šolar Alojz L. je lizal železno omrežje pri cerkvi sv. Mihaela. Naenkrat ni mogel jezika več od ograje odtrgati, ker je jezik dečka pri-mrzel na ograjo. Rešilni oddelek in več pasan-tov se je trudilo rešiti dečka iz njegovega težkega stanja. S pomočjo vžigalic in dihanja na ograjo se je polagoma posrečilo oprostiti dečka. Deček pa je obolel na težkih posledicah na jeziku in ustih Ladijski promet med Bregenzom in Lindau je vsled vedno večjega oledenenja ustavljen. Železni most počil. V zgodnjih jutranjih urah je bilo slišati na Wilhehnovem obrežju v Vratislavi težko detonacijo. Vsled silnega mraza je železni Wilhel-mov most v vsej svoji širini počil. Bil je takoj ustavljen za tovorni promet. Vlaki obtičali v snegu. Zaradi žametov so morale avstrijske železnice na mnogih progah ustaviti promet. Mnogo vlakov je v snegu obtičalo. Da so oprostili nekatere vlake, so morali poslati več pomožnih vlakov. Nepojmljiv mraz v Nemčiji. Mraz v Nemčiji postaja vedno večji. V Mag-deburgu je padla temperatura na —32 stopinji V Vratislavi je znašala temperatura —39 stopinj, v Landshutu pa celo —45 stopinj Olzij«. Gasilci so venomer zaposleni pri gašenju1 po REVMATIKI In vsi. ki trpite na PROTINU, IŠTASU. bodlianh. in trganju v GLAVI ZOBEH natmvite ni že danes v prvi ekarnf ali drogeriji I steklenico ,AlQft", nadr-gnite zvečer bolno mesto in je ovljte z volneno krpo. Zjutiaj bo'e io unenadeni kako, ALGA' odstranjuje bolečine - PRIJETNO — NAGLt pa TEMELJ FO. -I steklenica s točnim navodilom Din 16' Po pošti pi Si I'a LABORATORIJ .uOV* SUŠAK J i aipkl D 77-— -ImK' d 131 - ^tHk.l) 32IV— „Gospod župnik" (V spomin dobrepoljskemu apostolu.) Zadnjič sem se vozil iz Kočevja proti Ljubljani. Dasi nc gledam med vožnjo skozi okno in tudi na postajah ne, ker mi je že vse postalo enolično, preveč navadno, pogledam vsakikrat iz vlaka im dobrepoljski postaji. Tudi tokrat sem. t Na postaji se je drenjalo vse polno žensk in tudi precej moških. Za njimi, prav zadnjega sem zagledal, njega »gospoda župnika«. Opiral se je na pallco-grčavko, kdo je ne bi poznal?, In jo za-sajal 6e čisto mladeniško predse. Ko sem zagledal to častitljivo visoko, že popolnoma sivo. starčevo postavo, me je spreletelo sladkobolno po vsem telesu. Nehote sem zagledal v njem dobrega pastirja, ki venomer spremlja svoje ovčice... Ljudje so se zdrenjali v vagone, »gospod župnik« pa je stal za njimi in od časa do časa vzdignil palico in krepko zaklical: »Bijok Hudomušen jc znal biti in takrat so mežikalo njegove oči v dobrovoljnem nasmešku. Dobrepoljsko njive so dehtele v cvetju rož in žita. Solnce se je smehljalo veselo na čistem nebu. Tam nad Cesto v rebri so vriskali fantje kosci. Tam pri »Spanu« so so igrali otroci. Natepli so sc od vseh strani in vsak je skoraj podil pred seboj kolesen obroč. Nekateri pa so se Sli »gimnazijo« ali »šolat« kakor smo večkrat rekall Bosonogi so bili in brcali so okrogel ali ploščat ka- menček naprej v zarisane predelke, dokler ni bil kdo »fuč«. Doli od cerkve je prihajal »gospod župnik«. Šel je na sprehod, da bi si med potjo ogledal tudi svoje polje in delavce. Ko je prišel do otrok, jo j>ostal med njimi. Vse je poznal: to je bil orožnikov. ta dacarjev... vse je krstil in jih poznal po očetih in materah. Prvega, ki je prlpodil »kolo;; mimo njega, je ustavil: »Kolo mi boš dal!« Otrok je samo zaupno pogledal vanj in dvignil obroč. »Gospod župnik« ga jo naravnal in pognal z grčavko. Pa ni šlo. »Viš ga. ko ne gre.c In zasmejal se je z otroci vred. Pa se postavi tik predenj pamž pri šestih letih; majco in hlačke je imel zamazane, obraz pa je bil lep in okrogel. Iz njega so gledale zaupljive očke, celo plavo mor to. »Gospod župnik, kam pa greš?c Vse je utihnilo, starejši so čutili napako, ki jc je storil malček, toda popraviti je niso več mogli. Prestrašeni so zrli v »gospoda župnika«, ki jo znal biti tudi hud, o čemor so so prepričali v šoli, ko j« marsikateremu vaškemu paglavcu radi nemarnosti in lenobe iztresel prah iz njegovih hlačic. Tu in tam je kateremu švignil pigled na grčavko, ki se pa le ni hotela vzdigniti. Župnik jo pogledal malčka v oči, pa so mu je zasmejal prav v obraz: »Viš ga dacarjevoga, na polje grem proti Sv. Antonu.« »Tamle pa delajo ata.« je pokazal mali na bližnjo njivo, »pa so rekli, da bi danes radi s teboj govorili.« Zopet preplašene oči: tika ga, njega, gospoda župnika! In se je starček spet zasmejal, vzdignil gorjačo in pokazal na bližnjo njivo in dejal: »Tle?<: Mali je prikimal. »Ala, kar naprej skakajte,« jo rekel »gospod župnik« in odšel počasi proti Sv. Antonu... • • * Tri leta sem hodil v farovž po mleko. Majhen sem bil, da mi je segala dvoliterska kangllca skoraj do peta, a korajžen nič kako. Enkrat, vem, sem moledoval pri materi toliko časa, dokler mi ni prepustila smetišnico s smetmi, da bi jo vrgel v smetišno jamo. Jaz pa, bilo mi je takrat nekako pet let, zaženem obenem s smetmi še sebe. Topot pa sem junaško hodil v farovž. ki ni bil baš daleč, s kanglico in ponosen sem bil na to, da nisem nikdar prevrnil kanglice in lz njo polil mleko. Nekoč pa, dobro se še spominjam, da je bilo to neko nedeljo, primem kanglico v farovški kuhinji in stopim v vežo. Veža pa je bila temna, ker so vrata vedno zapirali. Tla pa, ki so bila tlakovana s kockasto opeko, niso bila ravna. Ob eni opeki sem se spotaknil in padel Čutil sem, kako se je mleko razlilo po moji nedeljski oblekci in zajokal sem od žalosti in strahu. Gospflda, župnik ln kaplan, sta bila baš pri kosilu Moj vik in krik je privabil »gospoda župnika iz obednice. Videl je mojo nezgodo, pa je dejal kuhnrel, ki Je priletela istočasno iz kuhinje, naj prinese cunjo in me obriše, v kan- Chlorodont Krasno osvežujoča Pepernrnt-zobna pasta naredi zobe — t Velika hiba Din. 13'—, mala tuba Din. 8*— PoSijitt nam ta oglu kot tiskovino (omot ae »lepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo 2a večkratno uporabo. Tvornicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor * žarov in pri popravi vodovodnih cevi. Berlinske ceaie so skoraj prazne. Tekom zadnjih i6 ur je * Berlinu 279 oseb zadabilo težke omrzline. V neki vasi v okraju LjuMjipic so stariši pustili tri ctroke v nezakurjenem atanovauju 1ik>: 1 Predvsem ovirajo promet poledenele tračnice Kakor človek ne tnore urno hoditi po ledenih tleh, ke-r mu polzi pod nogami, enako ne morejo kolesa lokomotive in železniških voz napraviti po opolzkih tračnicah tiste poti kot tedai, če so tračnice proste poledice. Drugo, kar povzroča zamude vlakov, je, da se pogosto pripeti, da kolesa kakega voza prunrznejo na tir Lokomotiva-si zaman prizadeva, da bi premaknila vlak. Njena kolesa se ROBOR1N čai za želodec m čiš eoje fcrvi. uspešno sredstvo proti 1 debeli vi. slab* prebavi, trojne < u zaprtju. Dobiva se v »-eb e'■srnah. Proizvaja lekarna A »KO ZAGREB ttica 12 glico pa naj nalije zopet mleka do vrha. Storila jo po naročilu. Meni pa je bilo srce polno hvaležnosti do župnika. • * * Pred par leti strni bil zopet v Dobrepoljah. Voral sem iti j>o krstni list Sredi »ime je bilo. Ker je bilo šo močno zgodaj, sem vstopil v cerkev. Bil je sicer delavnik, toda cerkev jo bila nabasano polna moških in žensk. Spredaj pred iltarjeni sein Zagledal gospoda Andrejca. čisto bela glava se. je sklanjala nad kelihoui, usta pa so skoraj glasno izgovarjala: »Smctus, sanetus Dominus ..t Mnše-val je počasi in pobožno. Ker ni organist Janko to-pot odprl registrov in ne orgel, je molila ueka ženska na glas rožni venec. Ljudje »o odgovarjali. Takrat me je prevzelo. Molil »em kot še nikoli. Blagor ti, pastir, ki imaš take ovce t Po maši sem stopil k gospodu župniku. Vstopim v njegovo pisarno in poprosim. >0, glej ga, žandarjevega, vi5 gat< se je zasmejal. Jaz pa sem so čudil spominu osemdesettet- r.ika. Napravil mi je krstni list brezplačno. »Knj bos dajal, ko nimaš nič« • * • Danes leži na mrtvaškem odru tn srce ml je žalostno. Vedno mi stoji pred Očmi njegova vitka postava iu čisti bela glavi. Njegove popolnoma «!• vt> aSi ao »rte vame, kot bi hotele vpraSati, te se še kaj Oflfslm tam doli v Dobrepoljah... Z Bogom svečenik božji in dobri pastir. Vilko Boje. sicer vrte, toda vrte se na mestu in ne pridejo naprej V takem slučaju ni druge pomoči kot ta, da železničarji ob primrznjenem kolescu zakurijo, da sn otaja led, ki prelepa kolo na tračnico. Procedura tega tajanj* traja včasih po četrt ure. Posamezno voeove v«Jtjo tako zvane sve-njače, ki morajo biti radi potreba« «lwticit»t» gibljive. Zgodi se, da se nabere med členke v speniači voda, ali sneg, ki zmrzne ln onemogoči Gibljivost spenjače. Enako je z »mehovi«, ki tih ima;o n. pr. mednarodni vlaki na prehodih med posameznimi vagoni. Ta »meh«, ki je prav za prav tudi nekaka spenjača, zmrzne in postane tTd kot rog Med robovi se nabira led. ki onemogoča gibljivost Železničarji so često primerami, da gredo z ognjem tajat zamrznjene speniače, sicer bi se utegnila primeriti nesreča, da bi n Dr. pri močnem sunku spenjača pretrgala in bi lokomotiva izgubila del vlaka. V hudem mrazu tudi tračnice pokajo. Pri nizki temperaturi postane ielezo krhko Utegne biti v tračnici, ki bi sicer š« ne bila potrebna izmenjave, neznatna Sp&aniie«, y katero zaleze kapljica vode od raztopljene snežinke. Kapljic« zmrzne in v ledenem stanju pritiska na notranje sitene špraniiee ter lahko povzroči razpoko v tračnici Da po počeni tračnici vlak ne moro voziti, je umevno Treba jo je torej Omenjati. Vlak čaka, zamuda raste. To bi bili nekateri primeri, kako ovira mraz železniški promet Da pri vsem tem veliko trpi v lak ©spremno osobje, ki mora vršiti velik del svoje službe na proste«, ie tudi umevno V prejšnjih čaiih »o dobivali o- pr-sprevodniki in zavirači v kolodvorskih restavracijah brezplačno porcijo čaja. V novih razmerah to ni več v navadi, vsa} v področju ljub-Ijanskega železniškega ravnateljstva ne. Pri svojih nizkih plačah pa železničarji ne morejo pri izvrševanju službe trositi lastnega denarja in tako ostajafo brez toplega okrepčila. Na post*dpu«lje»a slavonska like-rarua in umetniška revija zasluži, da je v hiši vsakega inteligenta- Naroda se v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani- j k Obojen šofer. Meseca novembra je šofer šafar z velikim avtobusom zagrebškega podjetja »Tapred« zavozil v satnoberski osebni vlak, Več, oseb je bilo lahko ranjenih in zato se je moral sedaj šofer zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na leto dni ječe- * Pripomoček asa sestav« prijave pri-ttobamo, ki ga k, kakor smo poročali, iadala Jugoslovanska knjigarna, velja v prvi vrsti »a neprotokolirana manjša podjetja in obrate* pri katerih se navadno začetna in koučra zaloga blasfa in začetni in končat blagovni dolgovi io terjatve za blago bistveno ne iapremene. Za protokolirane večje firme, pri katerih se zgoraj navedena dejstva bistveuo spreminjajo, se pa morajo prj ugotovitvi kosmatega dohod v a vpo-števatj zaloga, blagovni dohrovi iu terjatve tako začetne kot končne. Sicer pa morajo te tvrdke itak voditi po zakonu predpisane trgovske knjige, ki so za ugotovitev dohodkov mero-dajue, ★ VARSTVO PRED HRIPO IN OSTALIMI BOLEZNIMI VSLED PREHLAJ ENJ A. \ nad iS.OOO pismenih primanjih objavljajo sloviti zdravniki uspehe zadovoljivih poizkusov s Formamint-labletami. Med drugim pi$e zdravstveni svetnik dr. Pavel Rosenberg v Berlinu: ... Vaše Formamint-tablete so se izkazale pri seda j vladajoči epidemiji inftuence-hripe v moji praksi zelo unpeine. Mogel sem opaziti, da je obolelo v rodbinah, ki pri prvem obolenju niso uporabljale sredstva Formamint, takoj več oseb, nasprotno pa je v druSinah, kjer so takoj v prvem slučaju vsi člani posegli po Formamint-tabletah, ostalo samo pri enem obolenju na hripi. ' ir Pri prehlajenfih, hripf, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjen)« črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef«-voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Somka hripa! Inftuenca! Za ojačanje rekonvalescentov ie izborno sredsivo . Leciferrin". Vprnšaj za svet 1 zdravnika Dobi se v vseh lekarnah. Nočna služba lekarn. Nocojšnjo noč bosta vršili nočno lekarniško službo: Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnkozcyjeva lekarna na Mestnem trgu. Ljubljanica zmrznila Letošnjo zimo se je pripetilo, kar se menda ni še nikoli ali pa se ni že tako dolgo, da niti najbolj stari Ljubljančani ne vedo povedati o kakem takem slučaju: Ljubljanica je zamrznila. Ob bregovih Ljubljanice se je sicer že prejšnje dni napravila razmeroma debela in široka ledena skorja, vendar pa je bil glavni tok po sredi brez ledenega oklepa. Že v nedeljo pa se je pričela vlegati nad vso Ljubljanico tanka ledena mrena in začudeni Trnov-čani so včeraj zjutraj opazili, da je zamrznila vsa Ljubljanica od Trnovskega pristana navzgor. 7amrznil je tudi Gruberjev prekop do zatvornice, dalje vsi dotoki Ljubljanice razen Gradaščice. Zamrznili sta Iščica in Iška ter vsi mali pbtoki in prekopi, ki se izlivajo na Barju v te reke. Led je debel do 30 cm. Da je Ljubljanica zamrznila, pomeni to za Ljubljano in vso okolico dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu vsega prebivalstva. Za ogrevalnice Kakor kaže, bo letošnja zima še dolga. Južni vetrovi nikakor nc morejo prodreti v pokrajino, burja vztrajno piha in pospešuje nadlogo mraza. Včeraj in danes smo dobili v Ljubljani in tudi drugod skoro za ped na debelo novega snega. Ljudje, ki »o v teh časih izročeni na milost in nemilost ulici, silno trpe. Poleg mraza jih navadno muči še glad. So to večinoma brezposelni reveži in prosjaki, ki nimajo pravega doma, nc gostoljubnih svojcev, kamor bi s« zatekli po pomoč in podporo. Od-' vlsni »o od slučajnega zaslužka, ali pa od miloščine. Žagrcbska mestna obMna je, kaltor smo ž« poročali, otvorila za take siromake doslej dve t ogrcvalnici, ki jim nudita zatišje in pribc/.alv- šče, razen tega pa še tupatam kak požirek tople pijače, Pri nas v Ljubljana pa menda socialni čut še ni toliko prodrl, da bi se mestna občina odločila, posnemati v tem oziru Zagreb, kakor da bi v Ljubljani ne imeli ljudi, ki bi hvaležno pozdravili otvoritev ogrcvalnic. Jugoslovanska tiskarna ogreva svojo avlo, ki jo vsak dan posečajo in postajajo v njej prezebajoči siromaki. Enako nova palača Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Toda to niso nikake javne ogrevalnice, ampak slučajna, in jih moreta dopuščati oskrbniStvi imenovanih poslopij iz usmiljenja in sočutja samo do neke meje. Vsi, ki so v tem mrazu potrebni toplote, tu ne morejo najti zavetja. Zato apeliramo na mestni magistrat, naj z otvoritvijo javnih ogrevalnic ne odlaša. Ljubezen do bližnjega zahteva to. © Umrli so v Ljubljani v času od 6. cb 19 t. in.: Avgust Jekovec, delavec, 45 let. Kralja Petra trg 1; Jakob Prestol-, železničar v pok., (>9 let. Ja-pljeva 3; Marija Križan, zasebnica, 64 let, Svetčeva št. 8; Frančiška Novak, pocestnica, 71 let, Aležev-čeva cesta 11; Marija Serjak, posestnica, 68 let, Žibertova ulica 104; Drugotin Volčič, sin sluge, 3 lota, Miklošičeva 30; Barbara Kadimo, h6( posestnika, 3 lota, Ilovica 47: Kar;liua Ravnikar, vdova fiuančnega komisarja, 33 let, Poljanska 16; Silvi} Sotler, rejenec, 1 mese>, Vero"šlcova 13: Ana Rape, bivfia delavka. 83 le», Japljeva 2: Stanko Iskra, sin mehanika, 1 mesec, baraka Pr«d pru-lami; Ivana Škofic, bivša kuharica, f>6 let. Vidov-danska 9; Ivan Babnik, zasebnik, 94 let. Trnovska ulica 17; Marija Debelak, vdova poštnega direktorja, 50 let, Kolodvorska 34- Hinko Dejak, knjigo-veški pomočnik, 51 let Hrovatova ulica. - V bolnišnici so v istein času umrl«: Marija Pečan, kuharica, 68 iet. Sv. Petra cesta 10; Ivan Šuštar, ro-jenec, 1 leto, Preserio 16: Ivana KoSčak, žena hiSarja, 31 let, Križevei; Ivanu Pczdir, ženi zidarja, 40 lot, Vnnnje gorice 03: Franc Žnidn-šič, sin upok. polic, oliciala, 5 dni. Novi Vojnih 21; Ivana fcnidaraič, žena upok. polic, ofieinla, 27 let. Novi Vorlmtt 21; l.eopnkl Mandriera, hlapec, 22 let; Angela Dorčcc, »ena brivcu, 41 let, DplniMinova št. 13; S. Mavriclja Habijan, redovnica. 28 let, Zaloška 2; Anton Vesel, sin posestnik«. 31 let. Loški potok; Ana RlanU dntu.-ricn. 68 let. Poljanska 31; Slanko Mofferl, delavec. 32 let. Eiuonskn 10; Terezija T11 rile, žena posestntka. 51 let, Srrdlna 14; Fi -nja šmreksr, z-sebnica, už iei, HraaecVega vb St. 32: Franc Cerne. r.ln del-vca. 3 mf>«ere. Rudnik št. 40: Nestor Božič, sin gledališkega uslužbenca, 1 leto, Drcnikov vrh 1. 0 Najemnine v mestnih stanovanjskih hi-šah. Ker ae me poziva naj navedem kakšen slučaj dodelitve stanovanja, ki hi «o bit popolnoma pravilen, naj navedem kar enega iz zapisnika seje stanovanjskega odseka: G ebč. svetnik GoJmajer ugovarja proti dodelKvi stanovanja potoni cirkularja I. Dražila iu sicer w razloga: a) ker se je obravnavalo gtode oddaje stanovanja Dražilu v nasvotkiosti drugih mosUc^v ; b) ksr so bdi uavzcčl prosilci, ki so tudi prosili za stanovanje. P« R« nl»o dobili potom okrožnico; e)...; č) ker ima Dražil tako visoke j>re-jemke. da bi si labko drugje najel stanovans in ima pol«« lega še tri podnajemnike; d j ker je imel na razpolago stanovanje za Din 1200.—, pa ga po la9tnl izjavi ni hotel sprejeti; e) .. — Po zapisniku. — Glasovanja v teh okoliščinah jc)..... e).. •} j® izpadlo aa g. Dražila ugodua, še i ali več er ua sla bila dva podpisa preklicana in rezultat je bil: 4 :4, eden se jo s protestom vzdržal. G. Pražil je dobil nakazano stanovanje v Delavski zbornici. — V ostalem pa škoda, da ste izrekli zadnjo besedo, ker sem prav zelo radoveden na pisma »veljakov SLS.. Metod Golmajer, 0 Šentjakobčaai že imajo vodo. Proti vsemu pričakovanju je prišel šentjakobski okraj razmeroma zelo hitro dci vode, k čemur je zlasti ruuogo pripomoglo srečm naključje. Delavci mestnega vodovoda so namreč v tarok ob 4 popoldne že pri prvih poskusih kopanja naleteli na poškodbo cevi ter jo popravili. Ob 8 »večer je voda že tekla v vsem šentjakobskem okraju. Toda ne po vseh hišah- vedno namreč prihajajo na ravnateljstva vodovoda pritožbe, da voda ne teče in lo tudi drugod, ne samo v šentjakobskem okraju. Vodovodne napeljave so v mnogih hišah zmrznilo ln si ljudje pomagajo, kakor pač znajo, to ie, da hodijo k sosedom po vodo. 0 Včeraj ie zopet poč la vodovodna cev na Opekarski cesti. Tu je vodovodna napeljava zelo slaba in je to drugi slučaj, da je počila cev. Voda je zalila cesto in pritlično stanovanje v hiši št. 41 ter se je morala stranka začasno izseliti u, stanovanja. Vodovodno cev so 1 še tekom vce- j rajšujega dno popravili. - Si ., v tem hudem mrazu, se jo šele izkazalo, kako usodna je bita malomarnost mestne občine, da si nI prej nabavila kompresorja za vrtanje betona in trdih, znmralih tal. Na, Karlovški češi bi so izvršilo popravilo cevi s kompresorjem v najkrajšem času, tako pa so morali ljudje čakati na vodo tri dni- Znesek za nabavo kompresorja je bil že večkrat določen, toda bil je tudi vedno črtan iz proračuna. Sedaj se ta malomarnost maščuje. .. ... „ 0 Električne napeljave v nevarnosti. Mraz dosedaj še ul vplival mnogo na električno napeljavo v Ljubljani, če izvzamemo razne manjše nezgode. Pojavila pa se je nevarnost za električne naoeljave v obliki ledenih sveč, ki vise s hiš. Tc sveče so včasih cela po »to kilogramov težke in ce se te odtrgajo ter popadajo na električno napeljavo, bo na mah pretrgano vse omrežje, Mestua elektrarna ima sedaj najete posebno delavce samo za to, da plezalo po mestnih strehah ln odbijajo ledene sveča z žlebirkov. — Kcnzum električnega toka .te bil .los&dai normalen kot vsako zimo. Mestna elektrarna j>orabi seda i dnevno po štiri do pet vagonov premega, trboveljskega zdruba. ' 0 Kol ko vode porabi Ljubljana sedai dnevno? Poraba vode je sedaj, v najh ijšem mrazu ravuo tako velika kot v najbolj vrrčih meoeoUi. Mestui vodovod oddaja sedaj dnevno 1-1 >.000 hektolitrov vode Pravi vzrok, da Ljubljana porabi sedaj toliko vode. kot za časa največjih sus. ie v tem da stranke puščajo vodovodne pe.eline odorie, tako, da voda neprestano curlja 'iu. sicer raui tega, da vodna uaneHava ne vimraie. O Mraz v Ljubljani. Včeraj zjutraj je kazal toplomer - 20» C, opoldne -16« C in ob 4 popoldne pa —17» C. ... , . ' 0 Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani ua Poljanski cesti ostane pouk do nadaljnjega uki-njen. Kdaj se bo zopet začelo s poukom, bodo je.vili časniki 0 Drž. (lic.) knjižnica v Ljubljani je od 14. t. m do preklica zaprla radi pomanjkanja kuriva. © VSAK PETEK se dobi celi dan prenovita v gostilni v Kolodvorski uliti Uev. 29. Leon Pogačnik. © NAMOČENA POLENOVKA Fr. Kham, Miklošičeva cesta. Celje Smrt dveh vzornih žen. Na pustiti torek je nemila smrt ugrabila dvema odličnima rodbinama v Celju njih mater, Dopa dne ob pol ti je ua svojem st«wwa»ju Prod Oroiijo it- 0 umrla ga Josipina Vrečko, soproga višjega sodnega olicijata v p. Popoldne ob pot 4 je umrla na svojem stanovanju v Gosposki ulici 9 ga. Teieilja Prevoliek, soproga uglednega zidarskega mojstra. Pogreb ge. Vrečko ve se vrši danes popoldne ob 16 na celjsko mestno pokopališče, pogreb ge. Prevolškove pa Istega dne ob 15 na mestno pokopališče. Obe pokojuki sta bili podpornici ln prijateljici krščanskega gibanja, ki z njima iskreno sočustvuje. & VUJ. prosvetni večer, ki se je vrail prošu ponedeljek, jc na popolnem uspehu bistveno oviralo dvojo, namreč neznosen mraz in pa pustno rsspoloženjo. Oboie je zaviralo udeležbo, ki pa je kljub temu dosegla lepo število 70 pozornih poslušalcev. Recitacija Prešernovega soueta ua Matevža Langusa je uvedla večer, nato pa je ob popolnem obvladovanju obširne tvarine zanimivo predaval 0 razvoju slovenske likovne umetnosti umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt, ki se je uvodoma v lepih besedah spomnil (»letnice slikarja Riharda Jakopiča. Pred vanje je pojasnjevalo 54 skioptik uik slik — reprodukcij sJoveuskib slikarskih del od najstarejšega slikarskega spomenika na Vrzden-eu do Vena Pjlona. Slike je ljubeznivo stavila prirediteljem na razpolago Narodna gfllerijT v Ljub-Ijmi, katero nam jo predavatelj predstavil ob koncu predavanja v slik-li — posuetkih sedanjih prostorov galerijo v ljubljanskem Narodnem domu. Po pred -vuiiu je priredilo kratek koncert vrlo pevsko društvo »Slavec ia Teharja pod vodstvom svojega ambicijoznega pevovodje org~ui»ia g. Luževiči. Pevci — 18 po številu — so napravili kar najboljši vtis in bili deležni burnega priznanja Tako je tudi ta večer kljub mrazu in pustu popolnoma dosegel svoj namen. . . & Zaključek tečara za avtogensko varjenje. Včeraj ob 15 se ie v palonu hotela »Beli vol« vršil sestanek ob priliki zak'ii'čitve tečaja za avtogensko varieive, ki ga ic priredila TOI zbornica v L'ub-ljani skupno z Obrtniškim društvom v Celju in ki se m ie udeleževalo skozi 14 dni 34 mojstrov pomočnikov in vaieirev. Podpredsednik zbornice TOI Ivan Ogrin iz Ljubljane ie spomnil činiteljev, ki so požrtvovalno omogočili ta važni tečaj in se zahvalil prireditelju ing. Sla me-iu in mojstru Diura-koviču, katerih prvi ie vodil tečaj teo-eMuo, drugi pa praktično. Vsi udeleženci so prejeli potrdila, da so se udeležili tečaia. Izrazili so željo, da bi prejeli spričevala o uspehih. O Pouk ukinicu. Mestna deška in dekliška ljudska šola ie 12. t m. ukinila pouk do 18. lebr. radi hripe. V vsakem razredu je zfcoieo nad polovico učencev. Enako se je prekinil pouk ua gimnaziji. Učenci, ki se vozijo z vlakom v št Jurij, so prispeli demov namesto v torek ob pol 0 zvečer, še e v sredo ob pol 4 zjutraj. & Nočni požar v stanovanj«. Točno opolnoči 1 med 11. iu 12. febr. je mirno spečega prav. prak-tikanta g. Janka Karlovška zbudilo neko sumljivo I prrsketanje ki ga je bik? sliš-ti iz sosednje sobe. Skočil je pokonci ln v sosedno sobo, ki jo je našel vso v dimu. Zbudil je Ir stoika st anovanj i odvetnika g. dr. Karlovška, ki je takoj avizival policijo, ta pa prostovoVne gasilce. Ko so gasilci prišli, «.■? domačini ogenj že deloma pogasili Kolikor se je mosrlo i ugotoviti, je ogenj nast'l na H način, da je začel | tleti tram v stropu med pritličjem iu prvim nadstropjem Vnel so je tram vsled vročine, ki je , pribajila iz tam mimo vodečega dimnika. Čeprav i ogenj n| nepravil kake večje škode na poslopju, i zn-ša vembr skupna škoda da 3400 Din, povzri>-| čena največ na pohištvu. Nujpreje Mdrgn>t* obraz z NIVEA-CHENE nato počakajte dve minuti (med tein se lahko oblačiu). Potem se namozite z milom in se Dr tile! Čuditi se bortete, kako lahko se brije, tat v«wtW se. bodetn, kako mehka in gladka Je not»» Vaš« luua. Ni«t ua ooe» hr»ju o« b« Vaš« kolu ww-kana i« razdrsiena. Niti se ue ha javil stluiaji da Vam je koža napota, čemur se dootoj ti bil« iaofiu U. za VaSo Kot« te tam H*K vm*m ttkrtfat gospodarstvo Francoska trgovinska fcifcmca j P»ri> 1(V fc.hr tftSft Maribor □ Poročilo o mrazu v Mariboru se uahaja na 2. strani. , n . . ■ □ Dramatična šol« Ljudskega odra. Prihodnje predavanje se bo pravočasno objavilo. □ Mariborski o;lovski odsek je izvolil ua svojem zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Brumen, Poženel, Leblč. Macun P., Gruden tn Sogadiu. □ Našim naročnikom. Podružnica Slovencevu uprave cenj- naročnike in odjemalce lista vljudno opozarja, da imajo vlaki dnevno večje z.inude, vsled česar je tudi redno dostavljanje nemogoče ter prosimo malo potrpljenja. n Iz tukajšnje poštne uprave. Z današnjim dnem veljajo na pošti l->n2.tdeuradne ure: Za pisma, brzojnv, telefon 8-21 (od L 4. 7—21). if blagajno 8-12 in 14-17.30. Za pakete m vrednostni pisma 8-12 in 14-15. Pošta 3.: Za pisma brzojav, telefon 8-12 in 14-18. Ob nedeljah in verskih praznikih so pošte odpne od. 9-11. □ Ljiidska univerza. Predavanje o gospodarskem stanju Rusije, ki bi se imelo vršiti jutri, odpade, ker je predavatelj obolel. . , „n □ VIII, Prosvetni večer se vrši drevi ob 20 v dvorani gospodarske tanke. Predava msgr. Viktor Steska o slovenskem slikarstvu. Predavanie bodo spremlja e skioptične slike. Sodeluje Avsenakov pev- Zbn'Zopet žrtev mraza. 34tetni hlapec Alojzij Selmenšek R zaposlen, pri pekerškent parominu Herzoga. Zmrznila mu je desna noga. Prepeljali so ga v boni o.^ ^ ^^ ^^ delavec Ivan Cirk iz Bistrice pri Rušah si je porinil kuhinjski nož v trebuh, tako da so mu izstopila čreva. Prepeljali so ga v to nico. Vzrok je ljubosumnost. □ Mariborski obmejni promet v leln V preteklem letu Je došlo v Maribor;t celoti oseb in sicer 59.1CS U Avstrije, '» 058 iz češkoslovaške, 0778 iz Nemčije, U87 iz ltallle, 177 U Poljske, 1016 U Madjarske, 266 iz Bolgarije, 419 Iz Amerike, 412 iz Romunije, 382 iz Švl«, 214 iz Anglije, 162 ia Francije, 968 t« drugih dršav, i» raznih delov naše držAve pa M-100. - Odpoiomo pa no je preko Mailbora v oetoti J^-^^oeeb; uic< temi 56.343 iz nolranjostl našo države, M » Av^riJe, 10.456 iz Češkoslovaške, 7887^11, NemSije, 1125 i Italije, 16-10 ii Poljske, 985 ti Madjarske, m te Bolgarije, 411 i« Amerike, 306 I« ROTUunHo, 510 Iz Švice, 178 it Anglije, 977 pa 1» drugih drlav. Namočena poietiovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC, CELJE. Dopisi Zagorje »h Savi Hripa. ^Ta nova« bolezen pri nas precej razsaja- Zlasti nsgt šoloobvezni otroci so zanjo do-v-zetni Zato sa ua zahtevo okrožnega sdravnika g. dr. Zamika zaprli obe osnovni šoli, tako v Zagorju kot na Toplicah. To neprostovoljne prčitnloe bodo trajale od 12. februarja pa do vključnega 19. februarja. Potem pa se začne zopet redni pouk. Predpust je minul Kot pripovedujejo Zagov-Jani, tako pustega prrdpusta še ni bilo. Kaj ie temu vzrok, je lahko uganiti. Zima, ki je letos tako huda, da take v Zagorju tudi najstarejši ljudje že dolgo ne pomnijo ln pa beda, ki skoro v svoji trdosrčocati presega zimo: Zimo nam je poslala narava, bedo pa povzročajo različni činitelji. o katerih bi na tem mestu razpravljali brez uspeha. Pustna nedelja, ki je druga leta prinesla našim gostiln;čarjem precej dobička, ljudem pa veselja in drugi dan »plavega«, je šla letos mimo nas skoro kot kvatrni petek Se gostilna g. Ivana Hrastelja, kjer so bili Zagorjani za pustno nedeljo tako rekoč abonirani in kjer so res našli poš.eno zabavo in veselje, je bila skoro prazna. Št* Jernej na Dolenjskem Predpust — ti čas j»resneti — je minul. Nič ni bilo veselic iu balov, kakor običajno druga leta. Na pustno nedeljo je bilo po navadi vse polno raznih zabav in veselic, kar je letos odpadlo. Vzrokov bo najbrž več: taksa, mraz in pomanjkanje denarja. Morda je to še največji in glavni vzrok, kdo ve? Umrl jeza jetiko r. J"že Pirkovič. ključavničar iz Št. Jerneja. V letošnjem letu je to že 25. smrtni slučaj. Zelo veliko v primeri z drugimi leti. Nesreča. Ana Gcrišek. oseben ka iz Gor. Vrh-pclja je hotela nakrmiti lačne kokoši. Šla je na podstrešje po žito, pa se ji je leslva ispodmaknila in padla ter si močno poškodovala že itak bolno nogo. Trbovlje Podružnic* SPD Trbovlje priredi v četrtek 14. februarja ob 6 zvečer v Deavskem domu v Hrastniku skioptično predavanje: Julijske Alpe. Predava A. Beg iz Trbovelj. Vsi prijatelji planin iskreno vabljeni! i^z Osnovna šola na Vodah zaprta. Na podlagi poročil zdravnikov in šolskega vodstva je okrajno glavarstvo v Laškem izdalo odlok, da se šola na Vodah za 10 dni zapre. Domovina zaplenjen«. Orožništvo je dobilo danes brzojavno vest, d« se Hst »Domovina« Zap,eUI ŠT. PETER PRI MARIBORL. Občinski odbor Je veliki župan imenoval v desodanjt sestavi z g J, Sande kot iupanom na šelu. Zadnjo aedelio v tekočem mesecu obhaja 10-letnlco kaplanovanja g. Matko K.revh, znani pisatelj mladinskih povesti in Iger. iupljani mu ob tej priliki poklonijo v dar mašno oblatilo. Prvetfa marca sprejmemo novega iupnlka a. Antona Tka v ca, dosedaj stolnega vikarja v Mariboru. Inštalacija so vrši naslednjo nedeljo, dne 8. marca. .Mariboičani za Ijutioniilim in socialno Ču-leSini duhovnikom žalujejo, mi pa se veselimo, da prihaja med nas, kot župnik starodavno st. Peter- Partei l(k tete. JWA Ravnokar je statistični urad iadal številke o francoski trgovski bilanci, m leto Bi'«* dvomi bo naša javaost ract«ved*Vt, so. dejaosikl po- . goji francc-iRkega imodnea« gospodarstva ravuo sc- ! daj, ko se je t>od pisala trgovinska pogodba med i Francijo in Jugoslavijo. In morebiti še bolj. kw ni izključena, da bo bližja bodočnost Se bchlj poglobila i'ranc(Ksko-juaesIav«ijske gcupodarsk© stike, ako smemo računati, d« se btd^ dalo francoskemu kapitalu možnosti, da išče naložbo na našem ozemlju, kakor hitro da se bodo odstranile še nekatere težave, ki so ta razmah do sedaj oteževale. Prvo, kar opazovavcu mora pasti v oči. je dejstvo, cia so je trgovinska bilanca, kar m tiče poljedelskih produktov, zeta izboljšala Qd L 1927. na 1928. Tako je Francija uvažala 1. 1937. za 13 892 milijonov frankov živeža, med tem ko ga je prete-čeno leto uvozita kar za 1313 milijonov frankov manj. Leta 1927. pa je izvesti a Francija živežnih P^lelkov za okroglo vsoto 5S99 milijonov frankov, med tem ko je leta 1928. svoj izvoz znatno povišala: na 6240 milijonov frankov. To Je znamenje dobrih gos;>odarskih razmer v Franciji, ki vkljuh svoji zelo razviti industriji še vea letina 1028 znatno popravila Ne samo popravila, ampak tako izboljšala, da je vlada smela dovoliti svobodna izvozno trgovino % žitom, dejstvo, ki je mogrče pomagalo, du so ie Uvca aa toliko zvišal. A pri vsem tem se ne sme pcaabhi, da so je mnogo v vojni porušenih pokrajin opomoglo in da se polagoma vračajo naaaj med poljedelske producente v Franciji, Francija je bila manj navezana na tujino ter je svojo hrano v večji meri jemala iz svojih lastnih polj, to je za enkrat zelo vesela ugotovitev, ki se jasno vidi ia navedenih števili;. Leta 1927. je Francija prodala surovin za 16.S52 milijonov frankov; prihodnje leto pa samo s» 13.077 milijonov frankov, kar pomeni znatno zuiianje z« celih 3776 milijonov 1'rankov. Značilno je za to postojanko dejstvo, da se je kljub prodajni vrednosti vvoženih surovin količina zvišala za 2,854.806 ton, ker je znašal 1928 iavoz 81,123389 ton, leta 1927. pa sama 31,270.592 ton Pri tem igra veliko vloga dejstvo, da ic Francija v prešlem letu uvažala mauj premoga kot pa leta 1927., sicer bi trgovinska bilanca za leto 1628. bila še bolj nepo-voljna. , Da »e iavoa surovin ni povišal kljub temu, da so se v prošleai letu smrtna izboljšale produktivne razmere v premogovni in žele-.ni industriji, še ne sme dati povoda aa pesimistična izvajanja. Francija poslaja sama veliki konzuiuent za svoje siro-vine. Premoga uiti zadosti nima, med tem ko svojo železno rudo sama absorbira, število njenih plav-žev od leta do lftla narašča. Ce jo pa cena sirovin padla kljub temu, da se jo volumen zvišal sa nekaj ton, je to znamenje, da se francoske cene vračajo na nivo svetovnega trga. Osobito so morale premogovne družbe kolikor toliko znižati prodajne eene za svojo izvozno trgovino, da su se na ta način iznebile zalog, ki so so jih nagromadile 1. 1927. in prej aač-m angleškega premogovnega šlrajka. Au-gleški premogovnik je zope. začel siliti na tranco-ski trg, iu konkurirati z nemškim, ki sedaj vedno bolj sili v tujino, odkar ga domača železna industrija porablja v manjšem obsegu. (Dalje.) Kreditni zavod za trgovino in industrijo. 13. t. m. se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz poročila je razvidno, da je znašal celokupni promet v poslovnem letu 1928. okroglo 29 milijard dinarjev (1927 28 milijard). Vloge n» knjl-žice so narasUe od 55 na ca. 60 milijonov dinarjev, vloge na tekočem računu pa od 380 na ca. 382 milijonov dinarjev, dolžniki znašajo ca 358 milij nov dinarjev (1927 358 milijonov). Računski zaključek za leto 1928. izkazuje 3,378.037.05 Din čisteča dobička (za 1027 3,896.570 Din)- Upravni svet je sklenil, sklicali 9. redni občni zbor delničarjev na dan 28. februarja t. 1. ob 10 dopoldne in predlagati izplačilo dividende »a 1928 v dosedanji odmeri, t. j. 10%. Dobave. Prom. komerc. oddelek Ijublj. žel, Bona ©PO februarju 1929. &GNAR Dmiašuji devjani promet je hO rnten, tečaji so v glavnem ostali neizpremeptenl, razen Londo-ua, ki se je ponovno učvrstit. Naivna banka jo morala intervenirati v vseh devinah razen Trata kjer je bilo zaključen« privatno blago OevHin. t«UH n« tjubuanaki borzi 13 februarja ' '2« povpriiš 1011 ešta 90.60, Bukarešt 3.1225, Dunaj 73.03. London 25 2425. Nevvvork 519.95 Pariz 20 3025, Pi-aga 15.3825, Trst 27.2025, Sofija 8.75, Varšava 58.3U, Madrid 81.80. Dinar notira: ua Dunaju (deviza) 13.40375, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjvnflt VREDNOSTNI PAPIKB Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj kreditna 125 den-, Praštedioim 930 dea, Kred. zavocj 173 Švicarska garda, ki opravlja v Vatikanu ponočno stražo. Koliko stopinj mraza more človek prenesti Spričo letošnje krute in trdovratne zime obhaja človeka nehote strah pred novo ledeno dobo. Nad 150 let (od 1. 1775) srednja Evropa ni poznala takega mraza Kako razlagajo strokovnjaki to izpremembo v podnebnih razmerah? Malobesedni so. Pravijo, da so polarne zračne plasti udrle iz arktičnih (severnih) krajev v zmerni pas. Če pa vprašamo, zakaj se je to zgodilo, zganejo z rameni in molče; kvečjemu se kateri izmed njih opogumi, da pripiše krivdo razširjenju solnčnih peg. — Na vsak način ima človeštvo zopet enkrat priliko spoznati svojo neznatnost nasproti naravnim silam, ki jih v malem sicer ukloni svoji volji, ki jim jc pa v celoti izročeno na milost in nemilost. Kakšna usoda bi zadela človeštvo, ako bi res nastala nova ledena doba? Koliko stopinj mraza more človek sploh prenesti? Na ta vprašanja, ki se ob letošnjem dolgotrajnem mrazu vsiljujejo človeku, odgovarja zn-moSt naslednje: Človek more prenesti tudi najnižjo temperaturo, ki je v naravi sploh možna — pod pogojem, da je proti njej uspešno zavarovan. Najnižja temperatura znaša 273 stopinj pod ničlo! To je znamenita »absolutna ničelna točka«, kakor jo imenujejo znanstveniki. Ta temperatura vlada trajno v brezzračnem, ledenem vsemirju. Na zemlji so dosegli doslej na umeten način, to je z izpreminjanjem plinov v tekočine, 272 stopinj pod ničlo, samo eno stopinjo manj torej, nego znaša mraz v svetovnem prostoru. Te poizkuse delajo v posebnih vseučiliških laboratorijih, posebno v onem v Leydenu. Pokazalo se je, da more človek, če je dovolj zavarovan, zavit po celem telesu, ne izvzemši obraza in rok — prenesti to najnižjo temperaturo nekokoliko sekund. Na vsak način more človek prenesti mnogo večji mraz nego vročino. Temperatura nad ničlo je za človeka omejena, kajti noben človek niti za trenutek ne more prenesti vročine, ob kateri se beljakovina, temeljna snov vsakega življenja, stopi. Zato bi vročina 90 stopinj Celzija uničila na zemlji vsako življenje, dočim bi moglo človeštvo drugo ledeno dobo preživeti. Le zavarovanje proti mrazu in pridobivanje hrane bi bilo seveda mnogo težje. Severni narodi, n. pr. Eskimi, izlahka prenašajo mraz 55 stopinj Celzija. Njihova hrana, obleka in ves način življenja so pač prilago-deni ledenemu podnebju. Človek zmernega pasu takemu mrazu ni kos; občutek ima, kakor bi ga kdo žgal z razbeljenim železom in po koži se mu nemudoma spuste mehurji. Pač pa se more človek tudi temu mrazu polagoma privaditi. 40 stopinj Celzija prenese tudi Sred-nieevropcjec, če je dobro zavit in če mrazu ni predolgo izpostavljen. • Tu imaš obljubljenih deset dinarjev, Ma-rijanica. Kako pa je bilo pri zobozdravniku?« — Prelepo, tetka — ne veš, kako se je Pavel drl!« — Pavel da se je drl?« — »Seveda, saj si je dal namesto mene izdreti zob. Zdaj dobi za to pet dinarjev.« Največji most na svetu Svoj čas jc naš list obširno poročal o silni industrijski naselbini »Dnjeprostroj«, ki jo ob Dnjepru ustanavlja sovjetska vlada. Med drugim zgrade tu most, ki bo največji na evropski celini. Imel bo dva dela: zgornji bo služil železniškemu prometu, spodnji pa vozovom in pešcem. Naiečaja razpisanih del so se udeležile velike angleške, nemške in avstrijske tvrdke. Naročilo so dobile vitkoviške tovarne na češkoslovaškem. Ženska aro pata milijonarja in ga prisilila k poroki iVmeriška javnost in ameriški senat se pečata s čisto nenavadnim dogodkom. — Pred par leti so odkrili na ozemlju indijanskega plemena Krekov v Združenih državah petrolejske vrelce. Takoj se je v Newyorku ustanovil konzorcij, ki jc Indijancem ozemlje odkupil za ogromno vsoto. Tako so postali Indijanci, ki so si dotlej služili kruh kot delavci, čez noč težki bogataši. Največjo vsoto je prejel Jaques Barnett, blizu 70 let star Indijanec. Mož je bil še samec in mu ttidi kot nevepečenemu milijonarju ni prišlo na Zdravniška ekspedicija na daljni sever lz Moskve je krenila te dni na daljni sever — v Toboljsko gubernijo uradna zdravniška ekspedicija, ki ima namen, ela pomaga nomadskim (pastirskim) Samojedom. Ekspedicija, v kateri sta tudi dve ženski — zdravnica in strežnica — potuje do zadnje postaje Tjumena z železnico, nato pa bo potovala še 3000 kilometrov na konjih in severnih jelenih. Med Samojedi bo ekspedicija organizirala ambulatorij in skušala izboljšati stanovanjske razmere in tudi drugače širiti presveto. Ko krenejo Samojedi s svojimi čredami na Jugorski Šar, pojde ekspedicija z njimi. Slednjič ima ekspedicija nalogo, da najele primemo mesto, kjer se bo zgradila stalna bolnišnica za Samojede. Jeritza kot eow-girl Dunajski državni operi je elošla te dni pošiljka iz Kalifornije. Ko so zavoj odprli, so našli v njem popolno opremo za covv-girl. V priloženem pismu pravi pošiljatelj — neki Richard Schvveppe iz Les Angeles— da je lani prisostvoval v Državni operi na Dunaju predstavi Dekle z zlatega zapada«. Glavno vlogo je pela gospa Jeritza in njega jc kot Američana zelo zbodlo, da pevka ni imela niti pojma, kakšno je tako kalifornijsko dekle. Zato ji pošilja sedaj popolno, prisbio opremo. „Sfara naj se zadavi!" Boljševiška »Krasnaja Gazeta« objavlja naslednje neverjetno poročilo: Neka vzhodno-sibirska naselbina je poslala pooblaščencu revolucionarnega odbora na Kamčatki prošnjo, ki se glasi: »S tem prosimo za dovoljenje, da smemo našo staro teto, po imenu Etingut. zadaviti, kar je tudi njena lastna želja. Po naših postavah se morajo starci usmrtiti. Imenovana Etingut je bolna, ne more nič jesti in tudi ne ! delati. Vedno joka in prosi, naj storimo z njo i kakor zahteva postava. — Čukci: Tenana, j Tenaurgin, Tenalik.« — Prošnjo je napisal j industrijec Saropuk«. Predsednik revolucio- j narnega odbora jc rešil prošnjo ugodno« — napisal jc nanjo: »Stara naj sc zadavi!« Iz življenja filmskega igralca Ko je Fred Niblo iskal partnerja Greti Garbo za njeu film »Grešna strast«, je imel precej neprilik. — Med ameriškimi mladimi igralci ni mogel najti nikogar, ki bi se mu ,-odajala uniforma avstrijskega častnika in ki bi imel avstrijski izraz. Slednjič je po dolgem iskanju našel Konrada Nagla, ki je odgovarjal vsem tem zahtevani. Ko je pozneje časopisje priobčilo, da bo igral Konrad Nagel z Greto Garbo, so se začudili celo sami Ame-rikanci, ki se sicer zelo redko čudijo. Ni jim bilo jasno, zakaj ne igra več Greta Garbo z Johnom Gilbertom, ki je ž njim doživela že toliko uspehov. Seveda so nastale — kot pač vedno ob takih prilikah — razne govorice, ki jim je pa napravila Greta Garbo konec z izjavo, da dobro ve, kako hitro se občinstvo naveliča dveh igralcev, če jih gleda vedno skupaj, in da je sama nagovorila Freda Niblo, naj ji angažira Konrada Nagla »Sicer pa«, je končala Greta Garbo, »je Konrad Nagel zelo znan igralec v Ameriki. Ne razumem, zakaj se ljudje tako razburjajo, če igra z menoj.« Zanimivo je, kako burno pot ima za seboj ta najnovejši partner Grete Garbo. Rodil se je leta 1898. v Des Minesu v državi Iowa. V istem mestu je dovršil tudi univerzo. Pozneje se je posvetil gledališču. Ker pa pri gledišču v začetku ni imel preveč uspeha, je delal tudi v drugih poklicih, n. pr. kot kurjač na ladji, kot prodajalec časopisov itd. Slednjič se je spet povrnil h gledišču in je postal slaven pri znani družbi Williama Bradyi, — Leta 1919- ga je odkril film. Najprej je igral manjše vloge, dokler ni postal leading mau, to je drugi glavni igralec. Toda vse to niso bili uspehi, dekler ni postal popularen po filmu »Tri nedelje«, ki je prirejen po slavnem romanu Elinore Glyu. Najprej je igral vloge nedolžnih mladeničev, potem zločince in apa-ške tipe. Slednjič je postal sentimentalen ljubimec in partner Grete Garbo. Nemška vojna ladja »Schlcswi£-Holstein« lilti na pomoč ladji, ki je obtičala v zamrznjenem Wismarskem zalivu. misel, da bi se oženil. Najel si je služkinjo, ki mu je vodila gospodinjstvo. Lani je služila pri njem neka Ana Low, ki je pripeljala s seboj v hišo tudi svojo nezakonsko hčer. Ženski sta kmalu popolnoma zagospodarili v hiši in imeli starca v strahu. Nekega dne je Ana izjavila, da jo je Barnett izpostavil sramoti in da jo mora sedaj poročiti. Poštenjak Barnett je to odklonil. Nato sta ga ženski zaprli v sobo in mu nista dali nič jesti. To je moža omehčalo, ela je privolil v zakon, a je obenem protestiral proti nečastnemu ravnanju. Naslednjo noč se je zbudil Barnett — v spalnem vozu ekspresnega vlaka v Washington. Ženski sta ga bili omamili in ga dali kot bolnika z rešilnim vozom spravit! na vlak. V \Vashingtonu se je takoj vršila poroka — Barnett je bil popolnoma zmeden — in naslednji član jc Barnett pred pričami zapisal glavni del svojega premoženja Ani Low, čez 24 ur pa 400.000 dolarjev baptiStovski verski občini. Tudi tu si jc bila Ana že preje izgovorila, da ji baptisti vrnejo znaten del. Ana je bila sedaj na višku. Toda nastale so zapreke; Neki Barnettov sorodnik je proti njej vložil tožbo zaradi ropa. Pri zaslišanju si stari Barnett ni upal izpovedati, dokler je bila Ana v dvorani. Še-le po njenem odhodu je odgovarjal sodniku. Rekel je, da bi imel rad samo mir in bil zopet samec. Najel si bo drugo služkinjo. Pokazalo se je, da mož niti bankovcev ne pozna in ne zna ločiti dolarja od stotaka. Vse je sedaj radovedno, kako se bo ta pravda končala. Slučaj je tem bolj zanimiv, ker kaže, ela je kinematografska zločinska miselnost prešla že tudi na ženske. Pri peku. S čim vam naj ponvičnik nadevamo, gospa? — -Z dvema vetrihoma in jekleno /ago; pošljem ga možu v zapor* Namesto strupa - mraz 22 letna hčerka nekega miinehenskega profesorja se je na pustni večer v Esslingenu udeležila plesa. Po plesu je spila spalni prašek, odšla na bližnji grič, sedla in počakala na smrt. Našli so zmrznjeno. Vzrok menda nesrečna ljubezen. sV »Ali že veste? Naš podnajemnik je umrl. Tako izobražen človek. Samo mrtvih jezikov je znal četvero.« — »Glejte, glejte, ti mu bodo pa zdaj prav prišli.« Politična tajnost. Bilo je začasa zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi. Znan politik je sedel na kavarniški terasi in se veselil svoje črne kave in lepega solnčnega dneva. Tedaj je pristopil k njemu mlad mož, se poklonil in rekel: »Poročevalec sem velikega lista in po njegovem nalogu bi Vas vprašal, ! kako sodite o litovskem vprašanju?« Politik i zanriži, potem pa hitro vstane in odpelje čas-i nikarja v najbolj temen hodnik kavarne. Tam so previdno ozre na vse strani, potem pa za-šepeta časnikarju na uho: »O tem vprašanju | sploh ničesar ne vem. Z Bogom k Praznično razpoloženje. »Danes pa ne bom prav nič delal. Sicer tudi druge dni nič ne de-: lam, a danes ne bom delal niti načrtov, kaj bi delal.« Na sejmu. »Kaj se pa oni-le tam tako kisle drži?« — »Listnica mu je bila ukradena.« -Odkod pa ti to veš?« — »Jaz jo imam!« Bančni ravnatelj: »Ali bi vzeli mojo hčei | tudi tedaj, ako ne bi imela dote?« — »Gotovo : gospod ravnatelj!« — »Potem ne morete postati moj zet. Nečem imeti tepcev v družini!« • i V zlatarsko trgovino so prišli trije elegantni zlikovci z namenom, da bi eden ali drugi kaj izmaknil, ko bi jim prodajalka razkazovala blago. Prodajalka je bila pa močno škilava. »Nesramnost,« je zašepetal drug drugu, »nastaviti tako škilavo osebo, da nikoli ne veš, ali gleda tebe ali mene!« »Vaša bolezen ni nevarna. Podedovali ste jo.« — »Potem pošljite račun mojemr očetu!« A »Izselim se v vroče kraje. Moja tašč.i ne prenese podnebja.« — »Kolikor vem, je tukajšnja rojakinja?« — »Gotovo. V mislih imam vendar tropsko podnebje!« A »Pomislite, sosed, koza mi je ušla! < — »Kaj je nisi privezal na kol?« — »Seveda -em. ampak tudi kol je šel z njo!« * Povej mi, Špelca, ali Slavica še \ednc toliko prepeva?« — »Kaj še, saj jc vendar že štirinajst dni poročenal« Nepotopljiv rešilni čoln, ki so ga uvedli na ladjah .Sovornonemske^a Lloyda. Motor dolnjo liuii pni vodo in čoln »e da uspešno krmariti tudi preko najsilnejših valov. Juha trtice Mamice Constantin IVeyev V obilici francoskih književnih nagrad, ki fclužijo odlikovanju domačih leposlovnih del, ima : P'rix UoncourU največjo veljavo. Delo, katero j« bilo v preteklem decombru odlikovano s to nagrado, se ittienuje »Človek se sklanja nad svojo preteklostjo« (Un homme se penehe sur son pas-njegov avtor pa je Maurice Constantin Weyer. V.'eyer je zaslovel v letih po vojni kot francoski ,lt>ck London, 8 čimer nikakor ni rečeno, da b| bil opigon slovitega Amerikancn. V Weyerjevem jlelu je princip človečnosti, ki je pač za ocenitev književnih proizvodov te vrste najpomembnejši, vse drugače, globlje tn — rekel bi — z višjo modrostjo in večjo svetlostjo duha izražen, kot pri Londonu. Izobražen mož, je odšel We.ver pred ce-(r! stoletjem v Kainado, kjer je živel življenje klateža, trapperja, lovca na kože in naposled se je posvetil živinoreji. Kot posestnik ogromnih čred goveda in konj je Weyer zelo obogatel. Ob izbruhu vetovne vojne se je javil za vojaško službo v svoji domovini in po štirih letih fronte je odnesel nekaj veS ali. manj lahkih ran ter nogo. ki ne bo nikoli več hodila kakor se spodobi. Vrnil se je v Kanado, r. njegovega posestva ni bilo več; pokradli, vzeli so mu vse. Revež, a ne strt, se je napotil aopet v Francijo, kjer je sprejel glavno uredništvo nekega ,Un homme se penehe nur son pašne-.- je čistost in samozatajevanje francosko-kanadskega drhovništva opisano z velikim občudovanjem ln iskreni mganotjem. Iz slovanske opere Bratislavska opera izvaja sledeče nove slovanske stvari: Skrene: Piskroves, Dvofnb: P! mitrtj, Welss: Poljski zid. — Izmed lanskih oper navijajo: Jnnaček: Jenufa, Kovarovič: Pso-ti, Maršik: Črne kangljiee, Novak; Žvikovaki Rimski - Korsakov: Zlati peteltnček, Monl-niko: Halka in balet in Čajkuv*kesa: Orehotrlec. V Moravski Ostravi izvajajo: Smetanovo: LibuŠo, Dvefakove: Dimitrij. Rusalka in Vrag pa Katra ter Pikovo Damo Cajkovskegs. — V Brnu in Pragi so poleg istih stvari vprizorili še- Janatak: Zapisi iz mrtvega doma. Jeremlaš: Bratje Karamazovi, M tmorgski: Boris Godunov. nadalje balete: Benll: CeMta svatba. Dvorak: Slovanski plesi, Stravinski; Apolon Musaget, Rirask" - Korsakov: Šeh«ra-zada in operete: Plskaček: Potepuh ter Kosina: Lepa Florida, V Ljubljani torej se nismo videh veliko slovanskih stvari, in da sploh ne govorimo o moderni, nismo izvajali n. pr. niti ene poljske klasične opere. Občni zbor Umetniške Matice. V soboto, e-Miošiča. ki je napisal Elementa Peripateticac. Seveda obravnava avtor najobšlrneje fra Josipa Boškoviča, enega največjih filozofov naravoznancev Evrope. Od modernih se Imenuje Stadlor, Bauer, Borne, Anton Kržan in drugi. * Nov češki lirik. Pri natečaju, ki ga je za pesnike razpisala praška vodilna založba »Aventinum« je dokaj nepričakovano dobil prvo nagrado v znesku 10000 Kč Konstantin Bibl za zbirko >Novi hu-moric, ki je »daj izšla v tisoč izvodih. Bibl. ki je prvotno hotel poslati zdravnik, je nedvomiio eden izmed najbolj značilnih čeških lirikov Vsekakor pa ie upali, du se sčasoma oprosti pretirane ekso-tičnosti (kakor v zadnji, prepovršni zbirki i Is ladje, natovorjene s kavo in čaiemc, kjer ho8e izrabiti slučajni bežni izlet na Javo) in predvsem povojnega verbalizma, pri katerem gre besedna igra na kvar pesniške Iskrenosti pa globine. Spori SANKAŠKE TEKME ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Na željo sankačev in s privoljenjem JZSZ priredita SK Bohinj in Prometno društvo za Bohinj v Bohinjski Bistrici po pravilniku JZSZ v nedeljo 17. t. m. na občinskem sankališžu v Boh. Bistriel sledeče sankuške tekme; L Za prvenstvo Slovenije: 1. Tekma seniorjev, prvi tek. start ob 9. 3. Tekma juniorjev start ob 9.15 3. Tekma novincev, start ob 9.30. L Tekma dam, start ob 9.45. 5. Tekma seniorjev. drugi tek v obratnem vrstnem redu. 0 Dvosedežiio: a) dnine, b) dame in gospodje, c) gospodje. Start ob 10, 10 45 in 1130. Cilj 8 minut od kolodvora, start tričetrt ure od cilja. Tekmovalna proga je dolga 1900 m Prijav-nina ga osebo do 10. t. ni do 20 na Tourist Office Bohinj ali g. Alf orna Mencinger, Boh. Bistrica, 10 Din. — Naknadne prljavnine proti dvojnemu plačilu do starta. T rent n« dovoljen do t« t. m. do 17. Posamezne skioiu® tekmujejo le v slučiju. ako je prijavljeno za vsakŠ ,v8aj pet enot. V najkrajšem času na cilj dospela enola iz vsake skupine si pridobi s tem naslov prvaka za Slovenijo za leto Mestni pojtrebni za^od. 1929. Prvi trijo tekmovalci dobi lično diplome. Razglas doseženih reaultatov oi> 17 v »Sokolskem do imi<- na Boli. Bistrici. — U. Tekme naraščala obeh spolov do 18. leta starosti. 1. Deklice, start ob 12. 2. Dečki, start ob 12 15. 3 Dvosedežno, start ob 13. Proga ista kol pri prvenstvenih tokmali. V vsaki skupini se lokinuje le, ako jo prijavljenih zanjo vsaj pet enot. Prljavnina 5 Din ta osebo do 16. t. m. do 20, naknadno dvojna prijavnimi Za v vsaki skupini v najkrajšem času na cilj dospelo enoto darilo, drugi in tretji priznanice. Objava doseženih rezultatov ob 17 v >Sokolskem domu«. — III. Tekma domačinov na samotcžnicah. Proga ista. Start ob 14. Vsako moštvo mora obstojati iz vodnika in dveh sotekmovalccv ali sotekmovalk. Prijavniua 10 Din za osebo do 10. t. m. do 20, nak. nadne prijavnine do starta proti dvojnemu plačilu. Pet praktičnih daril. Razglas doseženih uspehov in razdelitev daril ob 19 v »Sokolskem domu«:. — Opozarjamo na ugodnost polovične vožnje pri izletniških vlakih. P. n. zunanji gostje se naprošajo, da si pravočasno rezervirajo prenočišča. RAZPIS DRSALNE TEKME ZA MOŠKO IN ŽENSKO MLADINO. SK Ilirija razpisuje za nedeljo, 17. t. m drsalne tekme za moško in žensko mladino. Klasificira se posebej moška mladina iu posebej ženska m'a-dina in zopet posebej udeleženci in udeleženke do starosti lf) kt in od 17 do 18 let. Vsak udeleženec mora pred tekmo pred'ožiti razsodišču tla zahtevo dokaz o starosti s šolsko knjižico ali krstnim listom. Prijaviti se morejo tudi drsalci, ki niso včlanjeni v športnih društvih. Prijavnine ni. Vsi udeleženci iu udeleženke dobijo dari a. Pričetek tekem ob 10. dopoldne; tekmovalci iu tekmovalke se morajo javiti razsodišču točno ob 930 v garderobi na drsališču; običajna vstopnina za drsališče se udeležencem tekme povrne. Prijaviti se je treba pismeno naslov SK Ilirija, Krsnikova ul. 3-11 ali uslnic>. a drsališču načelstvu drsalne sekcije do nedelje ob 0.30. Razpisane so naslednje vaje: Za dečke in deklice do 16 let: prestopni korak desno, prestopni korak levo (po tri kroge); loki naprej ua ven, 'oki naprej na noter (po možnosti v osmici); korak v trojki na desno ali na levo; trojka desno ni levo naprej na ven (po možnosti v osmici); prosto drsanje 1 minuto. Za dečke [X»ubej tek dva kroga okoli drsališča. Za moški in ženski naraščaj od '.7 do t8 let: loki naprej na ven, loki naprejj na noter; vijuga desno naprej v n + levo naprej na v; vijuga levo naprej v n + de?no naprej n v; trojka naprej na ven desno + levo: dvojna trojka naprej na ven desno + levo (vsi liki se izvajajo v osmici); prosto drsanje 2 minut). Za dečke posebej tek tri kroge okoli drsališča. Poiasnila in pouk dajejo člani načelstva drsalne sekcije SK Ilirije na drsališč«. SK Ilirija. SK 1'irija, ženska sekcija Članice ženske (ha-tahkoatletske) sekcije se vabijo na sestanek, ki se vrši jutri, v petek ob 18 30 v klubski sobi ženske in v kavarni »Evropa«. Vse in točno! — Načelnik Največji letošnji smučarski dan v Mojstrani V nedeljo, 1T. t. m. se vrši velika tekma za dri. prvenstvo v smuških skokih ua skakalnici v Mojstrani. Pričetek bo Ob pol 11 po prihodu jutranjega vlaka. Kurjene sobe in hrana po zmernih cenah! REKORDNE REZULTATE ?8mo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI Br«z posebnega obvestila, Umrla nam je po krajšem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, naša nad vse ljubljena, predobra soproga, sestra, teta in svakinja, gospa Pavlo Zorman roj. Fiiižp posestnica ia trgovka Pogreb prebtage pokojnice bo v petek, dne 15 februarja t9?9 ob pol 4 popoldne izpred biše žalosti, Sv. Ftorijana ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! ,V Ljubljani, dne 13. februarja 1929. Franc Zorman, soprog in ostalo sorodstvo. w m? ... 'v." . šš&fKg ' Y; 1.i' M. 'i 1 1 'v ■■ '['''-'Hi: "m h-'-'l ODPORA »POSOJILNICE« in »KMETIJSKEGA DRUŠTVA« V DOF.REPOLJAH tužnim srcem naznanjata, da je njihov .duševni voditelj in član, gospod Andrej Ramoveš župnik v Dobrepoljah danes v Gospodu mirno zaspal. Njegovemu neumornemu vzglednemu delu izrekamo ob tej priliki najlepšo zahvalo. Njegova dela ostanejo nam v trajnem spominu. Pogreb se vrši dne 14. februarja 1929 ob 10. Udeleže naj se pogreba vsi člani. Odbor Posojilnice in Kmetijskega društva. Radio Programi Radio-Ljabljana: Cutrlak, 14. febr.: 12.30 Koproduclratui glasba. 13 Časovna napoved, vopi(xlucirana glasba. — 1330 Stanj® vode i« borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18 Ceščina, poučuje g. Novak. — 18.80 Bakterije v zemlji — prijateljice kmeta, predava ing. R. Lah. 19 Našo sosednjo drŽave, predava dr. V. Bohinjec. 19.30: Zgodovin« Slovencev, predava gosp. profosor S. Kranjec. — 20 Uvcrturni večer, izvaja Radio orkester: l. Keller-lie.a, Opus 75, romantična uvertura. 2. Verdi, Nabukodonozar. 3. Belliui, Norma. 4. Ros-sini, Tankrcd. 5. Rossiui, Semiraniis. 0. Weber, Eu-rianthe. 7. Rossini, Seviljski brivec. 8. Flotow, Aleksander Stradella. 0. Suppee, Lahka konjenica. V vlek, Jo. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasbo. — 18.80 Stanje vodo hi borzna |>oro?iln. — 17 Radio-orkester. 18.30 Gospodinjska ura, predavn gdč. C. Krekova. 19 Francoščina, poučuje dr. Lebeu. — 1980 Uvod v glasbeni svet, pre.luva dr. Stan« Varnik. — 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi: 1. Rista Savin: Zinmska baladu; 2. Risto Savln: Skala v Savinji; 3. K isto Savin: Pevska; 4. Risto Savin: Pismo; 5. Visilij Mirk; Pravijo ljudje; 6 B- Adamič: Zimska pesem (poje g. Janko, član kr. opere); 7. Dr. Pregelj: Balade v prozi (recitira gdč- Zalar-jeVa), - liadio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Četrtek, 14. februarja l»21l. Zagreb: 13.15 Plošče. - 1730 lia -a orkester — 19.80 Simfonični koncert češke lilhar-monije. — Praga: 12.30 Opoldanski kom*rt — 16.20 Program za deco. — lti.30 Program za deco. - 18.25 O kokošji reji. - 19.30 Simfonični koncert. - Stuttgart: 18 Plošče. - 111.15 Popoldanski koncert. — 18.45 Zdravniško predavanje. — 20 Pri Itali janih. — Nato klavir. — Touloussc 18.45 Koti cc-rl. — 14 Debusav, Sonata. — 2130 Simfonični orkeslijv. — 22 Iz opere : Manon«. — Beru: 12.50 Ploščo — 16 Orkester. — 19 Spori — 1930 O ženski volilni pravici. — 20 Komorna glasba. — 2015 Mozart. - 21.15 Cello. - 21.30 Petje. - Ka-tovice- 1285 Mladinski koncert — 17 U poljske zgodoviua. — 17.55 Prenos is Varšave — 20 Večerni koncert. — Rim: 13 Trio - 1730 Petje ln godba. — 20.45 Opera. - Berlin: 16 O Danteju. --16.30 Koncert. — 17.30 Recitacije. - 19.30 Hott. mannove pripovedke, opera. — Nato plesna glasita. - Dunaj: 11 kvartet Corda. — 16 Popoldanski koncert. — 18 Poskusi na lučneni klavirju r^super-pianot — 19.45 Valkira opera. — Bndapest: 17.40 Ciganska godba. — 19.20 Cerkvena miš, veseloigra. — 21 10 Plošče, nato jaz*. — Varšava: 12 35 Šolski koncert. —■ 16.15 Ii Krakova. — 17.55 Komorna glasba — 20 Iz zgodovine poljske glasbe. — 20.80. Koncert. — 22.30 Kavarniška glasba. Naznanila Ljubljansko gledališče Motart: Beg is Seraja. Premijera Mozartov« opere 'Beg iz Seraja- se vrši v naši operi v petek dne 15. t. m. za prenitjerski abonma. Opero Je na-studiral in zrežiral ravnatelj g. Milko Polič. Posamezne vloge tega dela so sledeče zasedene: starca Soliuia tiasso govori o. Drenovee, Konstanco poje ga. Popovlževa, Blonnmo ga. Ribičeva. Belmonta g. Banover, slugo Pedrila g. Kovač in Osmina g. Rumpelj. Dejanje se vrši na posestvu Selime Bassa sredi 16- stoletja. .. ,o Ljubljanska lirama. V četrtek dne 14. L m. se vprizorl Golleva >Betlebemska legenda« mi a bo* nente reda C v režiji gospoda pisatelja. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Po* nov no opozarjamo na dijaško dramsko predstavo v soboto dne 16. t. m. ob 15. url. Vprizori se v režiji g. Cirila Debevca Cankarjeva drama »Lepa Vida«. Cene za to dijaško predstavo so izredno znižane. Mariborsko gledališče Četrtek. 14. febr. ob 20. nri: UC1TELJ1CA. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. I»etek, 15. febr.: Zaprto. Sobota, 16. febr. ob 20. uri: PLESNI VEČER Erne Kovačeve. Ab. A. Nedelja, 17. febr. ob 20. uri: OPERNO-KONCERTIB VEČER 2amejiteva,NeraIMS.fcivko. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17. febr. ob 16. urt: JESENSKI MANS> - VER. - Ob 20. uri BAJADKRA. ali Pobska kri, valček, igra orkester ;>Grafike«; 7. Orieg: Nova zemlja, izvaja moški zbor z barlton-solo in sprem-Ijevanjem orkestra »Grafike«'- 0 Klavirski konrort pianista Artnrja RiVIt-sicina. V soboto dne 16. t. m. s« vrši * Unioeski dvorani klavirski koncert poljskega pianista Ar-turja Kubinstelna. Rnbinsteln (e pianist svetovnega slovesa iu pariški »Figaro piše o njegovem koncertu med drugim sledeče- Rubinsleiu jo vsaka-kor pianist velike koncepcije in iarednih kvalitet. V tehničnem ozirn je nedosegljiv, njegova virtuoz-nost naravnost frapira, glasovi pa, katere izvablja svojemu instrumentu, so izredno sonorni. Skladbe, ki so na sporedu, prednaša mojstrsko, predvsem Chopina, Liszta, Stravinskega in špansk*' komponiste, kojih dela mu neverjetno ležijo ter je mogoče samo on. ki more podati pravo karakteristiko In duh teb južnih umetnin. Posut uo bravurožno pa odigra svoje transkripcije na Stravinskijev nles Pe-tmška- Te drobne stvarte interpretira Rublnstein ! V popolnoma Instrumentalno. Skladbe zvene silno mogočno in široko ter no iiredno barvite. Ta veliki umetnik, ki nastopi prvokrat na koncertu v Ljubi (eni, bo brez dvomu zelo dobroctošel vsem prijateljem In čestilcem visoke umetnosti. Pred-prodaja vtttopnj« od danes popoldne naprej v Matični knjigarni. 0 Klub orimorskih Slovcncev bo imel zoi>et svoj redni sestanek drevi ob pol t v dvorani Roko-delskegn doma (Koweq»kc0a ulica lft, l nadstr,). Na sporedu ie predavanje g. Davida Doktoriča o razvoju slovenskega zadružništvu DruStv« drievaib jn>»lr»Wki1» eameNsarev ir upohojenrev ima letni občni zbor dne 14. |p 15. le-| bruarja ob 19. uri ftubifeva ulka 5. — Odbor. 1 m i No novo fe izSlo t založbi Oblastne zalogu šolskih knjig in učil v Ljubljan; harfo zgodovinskega razvoja kraljevine Srbov nrvafov ln Slovencev 1004-1018 v priročni izdaji (43 X 50 cm) za srednje, meščansko osnovne in strokovne >ole Dobiva se pri Oblastni zalegi in po vseh kn;igarnah za ceno S dinarjev Zahvala. Polkovnik v pok. Jakob Razlag z brati in sestrama se vsem prisrčno zahvaljuje za številno udeležbo in spremstvo na zadnji poti njegove sestre, učiteljice v pokoju, gospodične ERNE RAZLAG Nadalje se zahvaljuje za krasne vence in cvetlice, kakor druge dokaze ljubezni in spoštovanja do nje in vsestranske pomoči v težki bolezni. Posebno sc zahvaljuje čč. duhovščini, posebno pa gg. proštu dr. Žagarju in dekanu Sagaju za tolažljive besede in v srce segajoči nagrobni govor. Automobillsti! MotodkllstiI Šofer In samovozaC Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. iluibodobc Pekovskega vajenca poštenih staršev, rabim takoj. - Naslov v upravi ■Slovenca« pod št. 1340. Mesarskega vajenca poltenih staršev rabim. -Naslov dobite v oglasnem oddelku J.S10V.« pod 1215. Čevljarski pomočnik išče dela. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Marljiv 1306, Prekmurje. Išče se vrtnar samo ta vzdrževanje že obstoječega parka. Ker nima drugih vrtnarskih del, bi bil dotičnik. dolžan opravljati razna notranja dela hišnega sluge, kot donašati drva, snažiti avto itd. - Ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, Gunduličeva 11 pod Za- 18.855 z označko zahtevka plače in dokazom, da sc razume na vrtnarstvo. Krojaški vajenec 3e sprejme. Jože Arhar, krojač, Št. Vid n. Ljublj. Kupimo Kuine katere se uporablja za brek, kupim. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »1000». Iščem službo sluge ali kaj sličnega. Na zahtevo vložim tudi kavcijo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1407. m Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi Mi puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio na peria. Zagreb. Uica 82 Tvrdka A. VOLK Liubliana. Reslteva cesta ?4 nudi nalcenele vse vrste ošentčno moko In drugr mlevske izdelke Zahtevat e cenik Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šiška, parna žaga in parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Kompanjon s kapitalom 80.000 Din -se išče za dobro vpeljano kavarniško - restavracijsko podjetje v Splitu, Dalmacija. Biti mora strokovnjak in zglednega vedenja. Ako bi hotel prevzeti celo podjetje, bi, bil potreben dvojni kapital. Resni reflektantje naj se obrnejo na J. Mar-kota, sekretarja Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Splitu. Pouk Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana Poizvedbe Mlad pes volčjak ki sliši na ime :>Mitoš« in ima znamko št. 229, se je izgubil. - Odda naj se pioti nagradi v Škrab-čevi ulici št. 5. Mirna gospodična išče stanovanj? s hrano. - Ponudbe poa »Mirna« na upravo Slovenca. Poslovni lokal v bližini glavnega kolodvora, se takoj odda. -Naslov pove inser. odd. »Slovenca« pod št. 1408. Stalna razstava umetniških slik • velika izbira okvirjev Priporoča sc A. Kos, Mestni trg 25, nasproti magistrata. Namočena polenovka vsak petelc. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emailiranjc, poniklanje, popolno raz-ioženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR, Tattenbacbova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. FEBRUAR 15 OTVORITEV novih tečajev francoščino, italijanšč no nemščine, ang eščine in zasebne lekcije: Šola za jezike po METODI BERLITZ Kra-ja Petra trg 8. PERJE! Razpošiljamo perje, naravno, nc skubljeno: Mehko purje perje ... razproaano Mehko kokošje perje, rumeno Din 20 za kg Mehko kokošje perje, pisano Din 15 za kg Gosje perjf . ... Din 80 za kg Račje perje, sivo.....Din 50 za kg franko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunjcnc po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg mehko kokošje perje pisano Din 110 5 kg rumeno kokošje perje . . . Din 135 5 kg gosje ptrje.......Din 440 5 kg sivo račje perje ..... Din 290 bruto za neto. franko po pošli, proti povzetju, ali predplačilu zneska EXPORTNA DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG, MARIBOR, CVETLICNA ULICA ŠT. 18. Umrl nam je danes naš nad vse ljubljeni soprog, oče in praded, gospod JAKOB KUNC Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Za gradom št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1929. Žalujoče rodbine: KUNC, BERTHOLD-PEVEC, ZESCHKO. Za indusfriio se oddajo obsežni prostori tik kolodvora blizu Ljubljane z vpeljano elektriko po zelo nizki ceni ca 50 KW. Le resni reflektanti naj javijo svoj naslov z navedbo stroke, na koliko najmanj ozir. največ m5 prostora in električne sile reflektirajo, ter koliko ur bi dnevno obratovali, pod »Industrija 50 KW« na inseratni oddelek »Slovenca«. Vsemogočni je v Svoji neskončni modrosti poklical danes ob Vi 14. previdenega s svetimi zakramenti, našega predobrega očeta itd., gospoda Alojzija Korošca v 72. letu starosti k Sebi. Odšli so iskreno ljubljeni naš oče. nam vsem vzor neutrudliive pridnosti, v boljše življenje. Pogreb s sv. mašo bo v petek dne 15. februarja t. 1. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Kranju h. št. 174 v župno cerkev, in nato na pokopališče. — Po pokojnikovi želji se venci najvljudneje hvaležno odklanjajo, tem iskrenejc pa ga priporočamo prijateljem in znancem v spomin pri molitvi. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Kranju in drugod. V Kranju, dne 13. februarja 1929. V imenu žalujočih ostalih: Dr. Viktor Korošec, univ. docent. Brez posebnega obvestita. Dunatshl veleselem (10-16 marca 1929) (Roiunda do 17. marca) Posebne prireditve: Medna-odna razstava za avtomobile in motorna kolesa Tehniške novosti in iznajdbe Cestne zgradbe — Premoeovmki Umetna svila — Dun. modna kožuhov. Razstava živil in nasledil Vzorno po jedfelstfo io gozdarstvo Razstava »vstrjske pitane živine (15.-17. marca 1S29) Niknkeita vizuma! S sejemsko Izkaznico in notnim listom prost prehod avstrijske meje. Ogrski potni vizum za prehod se dob p oti predložitvi sejmsko izkaznici; na meji. Znatno vozno olaiSave na Jugoslovanskih, ogrskih iu avstrijskih žclcznleah. na donavi. Jadranskem morju kakor tud. prt zračnem proraotu! Pojasnila vseh vrst kakor tudi velcsojmRke Izkaznice (po Din 40'-) so dobivajo pri Wleiier-.Ucs8c A. G.. Wlen VII. - kakor tudi v dobi llpskoga spomlailans. sejma - Auskunftantelle v [.ipskeni, Avstr. Messhaus ln pri (astnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzttlat, Dunajska e. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1 Josip Zidar. Dunajska e. 31. Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče, prastari oče, tast in stric, gospod FRANC STELZER vpokojenec dri. železnice danes dne 13. februarja 1929 ob 15.20 v 89. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno v Gospodu zaspal. -— Pogreb se bo vršil v petek dne 15. febr. 1929 ob 543 popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv, Križu. Ljubljana, dne 13. februarja 1929. Marija Laurenčič roj. Stelzer, hči. — Karel Laurenčič, vratar tobačne tovarne, zet. — Ostali sorodniki. Sjk.p Tužnim srcem naznanjamo, da je izdihnila svojo blago dušo po kratki bolezni, iskreno ljubljena mati, stara mati, gospš losipina Fridrich poj. Pentan posestnlca Pogreb predrage bo v četrtek ob 5 iz hiše žalosti, Poljanska ccsta 33, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. — Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 13. lebruarja 1929, TEREZIJA FRIDRICH, hčerka. MAJA JAEGER-FRIDRICH, vnukinja. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost vcorld.) Roman. Tako se je nam zdelo, a vendar smo se motili. Čim smo s trnjem skrbno zaprli vhod v trdnjavo, drug drugemu stisnili roke in se upehani zgrudili na tla poleg studenca, smo že začuli peketanje drvečih nog in na to milo, napolglasno moledovanje onstran vhoda. Lord Roxton je planil takoj tja s puško v roki in odprl vrata. Tam so klečale z obrazom na tleh štiri drobne rdeče postave, preostali Indijanci, tresli so se od strahu pred nami in vendar prosili našega pokroviteljstva. Z izrazito kretnjo je naredil eden od njih krog proti gozdovom okoli nas, da pove. kako so polni nevarnosti. Potem je planil naprej, z rokami objel lord Johnove noge in na nje pritisnil obraz. — Pri svetem Jurju! — je zaklical lord John in si pričel v veliki zadregi vihati brke. — Prosim vas. kaj pa naj počnemo zdaj s temi človečki? Vstani no, malež, kaj bi mi poljuboval škornje. Summerlee, ki je čepel na tleh, si je nabijal /. .»stanki tobaka svojo staro cedro iz rožnatega lesa. — Za zdaj smo se jih vsekakor rešili, — je rekel. >Vse ste nas iztrgali smrti iz krempljev. Pri moji veri, prav veliko ste opravilik — Čudovito! — je zakričal Challenger — Čudovito! Ne samo midva osebno, temveč celokupna evropska znanost vam dolguje globoko hvaležnost sa vaše prizadevanje. Usojam si pripomniti, da bi povzročila izguba profesorja Summerleeja in moja prav lhriitTio vrzel v sodobni zgodovini zoologije. Nas mladi prijatelj in vi sla se res sijajno izkazala. Prijazni očetovski smehljaj mu je pri teh besedaii kakor vedno razsvetil obraz, a zastopniki evropske znanosti bi bili najbrž nekam začudeni, če bi videli njenega izvoljenca in bodoče upanje z razcefrano, nepočesano glavo, golimi prsi in v raztrgani obleki. Stiskal je med koleno pločevinasto konzervno Škatlo in držal v reki izdaten kos avstralske mrzle bravine. Indijanec ga je pogledal in z žalostnim stokanjem zopet pokleknil ter objel lord Johnove noge. — Nič se ne boj, revše malo, — je rekel lord ! John in mu pobožal obupano glavo. — Ne morem se privaditi vaši zunanjosti, Challenger, in, pri svetem | Jurju, to ni noben čudež. Nehaj no, malež, tudi on je samo človek prav tak človek kakor mi vsi. — Prosim vas, sir! — je zavpil profesor. — No, Challenger, to je pač vaša sreča, da izgledale ponekod drugače kakor navadni ljudje. Da ne »i bili tako slični opičjemu glavarju ... — Pri moji veri, lord John Roxton, vi si preveč dovolite. — No, to je vendar resnica. — Prosim vas, sir, da govorite o čem drugem. Vaše opazke so neumestne in neumljive. Vpraša se zdaj, kaj naj počnemo s temi Indijanci? Po mojem bi jih najbolj kazalo spremiti domu, če bi le vedeli, kje imajo svoj dom. — S tem ne bo nobenih težkoč, — sem pripomnil. Živijo po jamah onkraj Sredinskega jezera.c — Naš mladi prijatelj pozna, kje stanujejo. Mislim, da je to dokaj daleko odtod. — Dobrih dvajset milj, — sem rekel. Summerlee je zastokal: — Kar se mene tiče, na neben način ne morem tja korakati. Zdaj pa slišim zopet one zverine, tulijo po naših sledovih. Res smo začuli, ko je to rekel, nekje daleč v globini mrkega gozda opičje šklepetajoče glasove. Tudi Indijanci so zopet plašno in žalostno zacvilili. — Odriniti moramo in sicer čimprej! — je rekel lord John. — Pomagajte Summerleeju. mladenič moj. Indijanci bodo nesli prtljago. Tako, zdaj pa hajdimo, preden nas opazijo. Manj kakor pol ure pozneje smo dospeli do grmovja in se skrili v znanem zavetišču. Ves dan smo čuli razburjeno opičje kričanje blizu našega nekdanjega taborišča, a se vendar ni nobena prikazala blizu nas, tako da so se vsi begunci, rdeči in beli, lahko temeljito in dolgo naspali. Tudi jaz sem dremal zvečer, ko me je nekdo potegnil za rokav: zagledal sem Challengerja. ki je klečal poleg mene. — Vi zabeležite v svojem dnevniku vse dogodke in ga mislite pozneje objaviti, mr. Malone, — mi je rekel svečano. — Tu sem samo kot dopisnik svojega lista, — sem odgovoril. — Tako je. Čuli ste seveda dokaj bedaste opazke, katere si je dovolil lord John Roxton in s katerimi jc menda hotel namigniti, da obstoji neka... neka sličnost... — Da, čul sem. — Samo ob sebi je umljivo, da bi bilo zame izredno žaljivo, če bi karkoli priobčili to podtikanje, če bi zašla v vaše poročilo o naših izkušnjah katerakoli tozadevna nepremišljena opazka. — Poročal bom samo čisto resnico. — Lord Johnove opazke so večkrat popolnoma fantastične in v stanu je na najneumnejši način tolmačiti tudi spoštovanje, ki ga s!alno izkazujejo na nizki prosvetni stopnji stoječi narodi ugledni in zna-čajni osebnosti. Ali razumete, kar mislim? — Popolnoma. — Prepuščam zadevo vaši lastni uvidevnosti. — ln potem, po daljšem molku je profesor dodal: — Ta opičji glavar je res bil dokaj izredno bitje — nad vse značilna, prikupljiva in duhovita osebnost. Ali tega niste opazili tudi vi? — Popolnoma izredno bitje, — sem rekel. Na to se je profesor jako potolažen, vnovič ulegel, da zopet zaspi. czGSp- m o iT. ajmv-, c ReS^s- y)C>>- S-žz-S- 0 so 2 ^ s- — ■ —. CT-- D S"5C N . sc 0» K P1 i ČT - n a N< <