OSREDNJA
KNJIŽNICA	.lei io - slrlarlišro

pednja g

a9Ìoi4
?
<4
/
efSZT Oa
Leto XV	številka 12	cena 1,46 EUR	20. december 2013

V dolini utripamo tudi takole...................................str. 7
Bodimo magnet za dobre energije.................................str. 8
9
771580
096004
YAMAHA
^^ProMotOr
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151
MHH|

NOVO 2014 , prvi Yamahin 3-valjnik že pri nas !

T/
Savinjska TV
Poskusno oddajanje Savinjske TV lahko spremljate na analognem kanalu CH 06 v KRS Polzela. Prebold, Braslovče. Tabcr in Šmartno ob Paki.
Ó^zer/to 20 j h/
Program se bo samodejno nastavil ob posodobitvi TV sprejemnika, pod imenom Lokalni program 1. Lahko ga nastavite tudi ročno. Stara frekvenca 114,00 MHz ostaja. Dodatne informacije na: 041-684-383.
Nova dodatna frekvenca v KRS Telemach Žalec
290,00 MHz
Mladi gasilci poskrbeli za "požar"
foto: arhiv PGD Matke
Mladi gasilci so se neobremenjeni lotili podviga in ga tudi izpeljali, rezultat je odličen
Člani skupine A PGD Matke so se odločili letos pripraviti nekoliko drugačen koledar od običajnih gasilskih. Seveda niso prvi, ki so izdali koledar s svojimi fotografijami v nekoliko bolj izzivalnih držah, vendar pa so kljub temu doživeli izjemno navdušenje.
Kot je povedal Nejc Zaver-šnik, je bistvo vsega druženje fantov in skrb, da se v majhni vasici Matke vedno kaj dogaja. Ideja za koledar se jim je porodila med letošnjimi poletnimi
Naslovnica koledarja PGD Matke
gasilskimi tekmovanji.
Fotografiranja so se lotili kar z domačimi fotoaparati: »Od začetka je bilo vsem malo nerodno. Nekaj članov naše generacije je celo zavrnilo sodelovanje pri slikanju. Domači so bili na samem začetku malo skeptični, ampak zdaj, ko vidijo izdelek, ga vsi pohvalijo. V našem gasilskem društvu so bila mnenja nekoliko deljena, ampak nas je pri projektu podprl sam predsednik, ki je prav tako na koledarju.«
Sodeč po naslovnici, bi težko verjeli, da prav nihče nima izkušenj s poziranjem pred fotoaparati: »Na naslovnici je naš gasilec Jan Marko in na tem področju smo res vsi amaterji. Na začetku si nismo predstavljali, da bo tako dobro izpadlo. Poze smo malo pogledali na internetu in tudi sami poskušali, kako bi vsak po svoje najbolje videti,« je pojasnil Nejc Zaveršnik.
12-listni koledarji »gredo za med«, prodali so jih celo v Švico, Francijo, Nemčijo, na Portugalsko in Švedsko, na
družabnih omrežjih pa je prav tako zaslediti vrsto pohval. V uredništvu Utripa dodajamo: »Le kaj bi brez prostovoljnih gasilcev? V požarih in poplavah rešujejo ljudi in premoženje, svoj prosti čas namenjajo usposabljanjem in tekmovanjem, ob tem pa skrbijo tudi za družabno življenje v svojih okoljih in povrhu presenečajo s skromnostjo in z dobrimi idejami.« K. R.
Utripajte z nami...
. tudi v letu 2014!
Za dobre novice poskrbimo sami
Zdi se, da nas je preteklo leto kar preplavilo s slabimi novicami vseh vrst, od nasilja, škandalov, političnih zdrah, gospodarske krize, propada podjetij, stečajev, nesreč vseh vrst, osebnih katastrof... Človek dobi občutek, da se na tem ljubem svetu ne dogaja nič dobrega. Pa vsi vemo, da ni tako. Le silijo nas v tako razmišljanje, kot nas agresivni marketing predprazničnih dni sili v nakupovalno obsesijo. Prvi nam prodaja krizo v najširšem pomenu bolj kot nas zadeva, drugi materialne dobrine v vseh svojih že perverznih oblikah. Oba pa to počneta z vtisom naše odvisnosti in »kvazi potrebe« po njiju, čeprav se hecno sliši. Odvisni od krize? Slabih novic? No, včasih si mislim, da nekomu ustreza, da za vse krivimo splošno slabo stanje in klimo krize na vseh področjih, ker se to splača, ali ker je to lažje. Ste pomislili na to?
Kakorkoli, kot protiutež negativnemu in medijem, ki dodatno pripomorejo k prekipevajočemu vtisu slabega, negativnega, celo katastrofalnega stanja, so se v preteklem letu pojavile denimo spletne strani, kot so www.dobranovica.si ali celo Facebook profil. Vsi beležijo male in velike dogodke ter aktivnosti, ki govorijo o dobrem, pozitivnem, ustvarjalnem. Vsak dan imajo o čem pisati! Celo klasični mediji so počasi začeli s samo-očiščenjem negativnega, rumenega ... Pojavile so se t. i. rubrike z dobrimi novicami.
No, Utripa Savinjske doline ne štejem med zgornje. Če pogledamo, o čem smo pisali v našem časopisu vse leto, potem lahko ugotovimo, da gre svet navadnih ljudi naprej tudi v pozitivni smeri in daje cela množica malih pa tudi velikih stvari, ki so samo skrite pod vtisom globalnega negativizma in krize. Tistih, ki nam še vedno dajejo razlog za veselje, zabavo, napredek, rast, ustvarjalnost in vse, kar je še takega. V naši zadnji številki smo brez dvoma še dodatno poskrbeli, da so v ospredju dobre, vesele, celo zabavne novice, ob katerih se boste morda nasmejali ali pa vsaj razvedrili.
Naj omenim morda le tisto, ob kateri se bo morda celo kdo zgražal, daje našla mesto na naslovnici našega časopisa. Mladi gasilci iz PGD Matke so uresničili svojo idejo o pripravi svojega koledarja, na katerem so na ogled postavili nekoliko več kot običajno. Sami so se lotili projekta, ob katerem kakšne marketinške agencije in drugi izgubljajo veliko časa, energije, da ne omenimo filozofiranja in finančnega izplena, ki ga plačajo naročniki. Fantje pravijo, da so se zadeve lotili za zabavo, vse pa so naredili sami'in zraven so se imeli šefajn. Osvežujoče mladostno so presenečeni nad odzivom in menda bodo morali koledar ponatisniti. Tako preprosto je to, česta tu pozitivna volja in želja, brez veliko filozofije, moraliziranja in materialnega blefiranja. Če hočemo, če se potrudimo. Zato so fantje za praznik tudi na naši naslovnici. Pika.
In če boste prebirali tudi naslednje strani, boste odkrili toliko dobrih novic in tiste, ki so tudi zaradi našega pisanja (nekoliko neskromno, a je res) postale v resnici boljše, našli še veliko. Pa tudi zabavnih, takih, ki se pošalijo na račun našega leta 2013 in dokazujejo, da vrag še ni vzel šale, torej tudi kriza ne bo vzela dobre volje.
Za konec pa naj navedem misli Andreje Novak v intervjuju na strani 8: »Človeštva ne moremo usmerjati, usmerjamo lahko samo svoje življenje. Če pogledam materialno, matematično-tehnično, kam gremo, sem lahko vse dni slabe volje. Čepa pogledam energije, koliko podpore dobivamo s strani energij, pa vidim, daje vse v ravnotežju. Če ne bi bilo pozitivno in negativno v harmoniji, bi vesolje razpadlo. Vsak posameznik mora pretehtati, na kateri strani bo, ali bo del problema ali bo začel skrbeti zase.« Poskrbite torej zase in vedite, da čarobnost božiča in tudi ne leta, ki prihaja, ni v materialnih dobrinah. Naj bodo vaši trenutki z vam ljubimi ljudmi najlepše darilo, ki vam ga prinese leto 2014. Veliko dobrih novic v prihajajočem letu in prijazne ter hudomušne praznične dni vam želimo tudi ustvarjalci Utripa Savinjske doline.	Lucija Kolar
jjK
V časti sladkega pričakovanja in lepih želja vam lahko podarimo veliko drobnih razlogov za zadovoljstvo, užitek, dotik lepega, za smeh, vitalnost, pogum, sprostitev in odprtost v svetu, ki je naš skupni.
Kolektiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec
Noj vam v ozvezdju Novega leto, vsak pozdrav iskro upanja obeta.
matjoz
lozdrav®
Ustvarja^0
garažna in industrijska vrata
* Glasbena šola »Risto Savin« Žalec
Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo spominom lepoto, prihodnosti pa smisel.
Hvala vsem, ki nam zaupate!
Veliko sreče in uspehov v letu, ki prihaja vam želi
Glasbena šola »Risto Savin« Žalec.
'	i ■
-	mag. Gorazd Kozmus
ravnatelj
m
* 4
Hram za domačine in turiste
Trgovinico Savinjski hram sta s prvim nakupom uradno odprla župan Janko Kos in direktor ZKŠT Matjaž Juteršek
Savinjski hram ponuja pridelke in izdelke savinjskih kmetij, ob njej pa se bodo ustavljali tudi turisti in kupovali spominke
Podeželska tržnica v Žalcu je prvo decembrsko soboto zaživela v končni podobi. Stojnicam in dolgoletnemu ponudniku sadja in zelenjave v enem od treh premičnih zabojnikih sta se v ostalih dveh pridružila Cvetličarnica in Savinjski hram - prodajalna pridelkov in izdelkov savinjskih kmetij pod skupno blagovno znamko Zeleno zlato.
Za trgovino skrbi in v imenu Občine Žalec upravlja z blagovno znamko Zeleno zlato Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec. Pogodbo o prenosu blagovne znamke v upravljanje sta občina in ZKŠT podpisala 15. oktobra letos. Po besedah župana Janka Kosa naj bi prvotno za to skrbelo podjetje Zeleno zlato, ki bi pokrivalo vse občine Spodnje Savinjske doline: »Vendar s strani ostalih občin nekako ni bilo pravega posluha, zato smo se odločili, da damo blagovno znamko Zeleno zlato v upravljanje Zavodu za kulturo, šport in turizem, čeprav so ponudniki kljub temu iz celotne Spodnje Savinjske doline, kar je dobro. Poudarek moramo dati domači pridelavi in
Žalska tržnica ima zdaj končno podobo in češe po jutru dan pozna, kupcev ne bo manjkalo
	■■ IHaKL fi
	
pripravi hrane brez gensko spremenjenih organizmov. Mesto potrebuje takšno tržnico, zdaj jo imamo in verjamem, da so ljudje zadovoljni, še posebej če primerjamo s tem, kako je bilo tu pred dvema letoma. Mislim, da je zdaj veliko lepše.«
Ob začetku poslovanja trgovine na tržnici, ki so jo poimenovali Savinjski hram, je v prodajo približno 130 pridelkov in izdelkov pod blagovno znamko Zeleno zlato vključenih 18 proizvajalcev (Čebelarstvo Udrih iz Šempetra, Čebelarstvo Pohole iz Galicije, Ekološka kmetija Koz-man iz Podkraja, Emil Pocajt iz Grč, Etnološko društvo Hmeljarska vas iz Kal, Franjo Pasarič iz Vrbja, Jasmina Pepel iz Žalca, kmetije Banovšek s Ponikve pri Žalcu, Cokan iz Studenc, Četina iz Sp. Grušovelj, Jerneje iz Grajske vasi, Podpečan iz Galicije, Pri Mlinarju iz Gotovelj, Tratnik iz Pongraca, Uranjek iz Podloga in Zupanc iz Dobriše vasi, Ribogojstvo Hrovat iz Dobriše vasi ter Sadjarstvo Hrustel s Pernovega).
Ponudba obsega pekovske izdelke, testenine in moko, mesnine, sire in druge mlečne izdelke, med in marmelade, olja in pijače. Prav tako so kupcem na voljo izdelki obrtnih in gospodarskih subjektov, dodatno bo v ponudbi žalsko pivo Kukec. Prodajni prostor je velik 13 kvadratnih metrov, skladiščni 8, gre pa za postrežno prodajo preko pulta oziroma prodajnega okna.
Za prodajo bodo skrbeli zaposleni na ZKŠT, vendar po besedah direktorja Matjaža Ju-terška zaradi tega niso dodatno zaposlovali, pač pa so poskrbeli za notranjo reorganizacijo, kar ni bilo enostavno. Savinjski hram je odprt vsak dan, razen nedelje, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00.
Trgovina Savinjski hram je tudi turistična točka. »Ko smo na ZKŠT prevzemali to zgodbo, smo
se zavedali, da nismo poklicani za prodajo sira, klobas in kruha in da je to predvsem turistična točka, za katero sem prepričan, da ni zadnja in da bodo podobne trgovinice zaživele še kje po dolini. Naš cilj je, da se vsak turist, ki obišče našo občino, na koncu ustavi tu in kupi kakšen spominek,« je povedal direktor ZKŠT
Matjaž Juteršek.
Savinjski hram sta s prvim nakupom odprla župan in direktor ZKŠT, poleg nove ponudbe in dobrot na ostalih stojnicah pa so prvo decembrsko sobotno dopoldne popestrili nastopi Godbe Hramše, mažoretk iz Liboj, harmonikarjev iz Griž in ansambla Mladika. K. R., foto: T. T.
Tudi na premičnih stojnicah je ponudba domača in kakovostna
Čeprav je majhna, je trgovina dobro založena
Odprtje Savinjskega hrama je na žalsko tržnico privabilo množico obiskovalcev, ki sojih navdušile tudi mažoretke iz Liboj
V Žalcu ponovno mladinski center
Občina Žalec je na pobudo in v sodelovanju z Mladinskim svetom Občine Žalec pridobila certifikat Mladim prijazna občina. Ob tem so na UPI - ljudski univerzi Žalec odprli nov mladinski center, zadnji konec tedna v novembru pa pripravili Vikend mladih Občine Žalec s konferenco mladih.
Na konferenci mladih v prostorih novega Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja v Žalcu je uvo-
dnim pozdravom in predstavitvi, kaj certifikat Mladim prijazna občina prinaša mladim, sledila okrogla miza Nič o mladih brez mladih, na kateri sta župan Janko Kos in predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc v pogovoru z Borutom Cinkom med drugim poudarila, da morajo biti mladi bolj samoiniciativni. Tea Jarc jih je opomnila, da pridobivajo s svojim delovanjem v mladinskih in drugih društvih izkušnje, znanja in kompetence,
ki jim lahko pomagajo tudi pri iskanju zaposlitve. Seveda pa jih morajo znati predstaviti možnim delodajalcem.
Janko Kos je povedal, da občina pričakuje več predlogov mladih, ki jih bo upoštevala v skladu z možnostmi. Da je potrebno mladim zagotoviti več delovnih mest in stanovanj, se zaveda tudi občina, vendar je ta dva cilja teže doseči. Delovna mesta ustvarja gospodarstvo, zato je občina še toliko bolj ponosna na svoje sodelovanje v Razvojnem centru IKT Savinja, ki v Žalcu nudi delovna mesta prav mladim in visoko izobraženim. Mladi bi morali v proces odločanja v lokalni skupnosti vstopiti tudi prek list političnih strank na volitvah, je med drugim izpostavil župan.
Konferenco mladih je zaključila predstavitev novega projekta Mladinskega sveta Občine Žalec, ki so ga poimenovali Mentorska shema za dvig zaposljivosti mladih. Mentorji, sprva bodo to prostovoljci različnih poklicev
in znanj, bodo mladim pomagali pridobiti znanja in kompetence, ki jih pri mladih iskalcih zaposlitve iščejo delodajalci. Poleg mentorskih shem bodo mladi deležni podpornega okolja pri razvijanju podjetniške ideje po vzoru Design School. Podjetniški model za mlade sta predstavila doktorski kandidat Mitja Jeraj in mag. Žan Skok.
Konferenci mladih je sledilo odprtje mladinskega centra, ki so ga uredili v tednu dni, seveda pa mlade čaka še veliko dela, da bo center takšen, kot želijo. Župan Janko Kos je povedal: »Prostore za mladinski center smo našli v pritličju UPI - ljudske univerze v Žalcu in se dogovorili, da bo najemnino plačevala občina v višini približno pet tisoč evrov letno. Občina je zagotovila tudi minimalna zagonska sredstva, nekaj je dodal mladinski svet, predvsem pa so mladi obljubili, da bodo aktivni in bodo sami poskrbeli za opremo in uredili center. Bolj kot videz je pomembna vsebina, kako se bodo mladi počutili v centru, kakšne bodo delavnice in dejavnosti. V isti stavbi je izobraževalna ustanova, kar bo
gotovo imelo sinergijske učinke. Razmišljamo, da bi v mladinskem centru zagotovili zaposlitev preko javnih del, s tem da bi mladi sami izbrali človeka, ki bo najbolj zadostil njihovim pričakovanjem. Seveda bo pomembno nadaljnje dobro sodelovanje
z občino, z medgeneracijskim centrom, ki ga ustanavljamo (sedež bo imel na Hmeljarski 3), Razvojno agencijo Savinja in UPI - ljudsko univerzo. Načrti so veliki, moja pričakovanja pa so takšna kot pričakovanja mladih.«
K. R., foto: T. T.
---r
»Občina Žalec se trudi izboljšati pogoje za življenje in delo mladih,« je na okrogli mizi Nič o mladih brez mladih povedal župan Janko Kos, ob njem voditelj pogovora Borut Cink in predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc
Mladinski svet Občine Žalec, ki mu predseduje Gašper Florjane, deluje od leta 2004, povezuje pa 16 mladinskih društev, ki skupaj letno pripravijo približno 150 projektov za mlade. Med drugim je mladinski svet vzpostavil portal Zalec.info, gostil koordinacijo mladinskih svetov lokalnih skupnosti, se udeležil srečanja mladih v Piemontu, v zadnjem času pa se še posebej posvetil prizadevanjem za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina z oblikovanjem strategije za mlade in ustanovitvijo mladinskega centra v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec.
Na zadnji letošnji seji o proračunu
Pričeli z 2. fazo prenove
Tečejo že dela prenove kanalizacije v okviru 2. faze
Žalski občinski svet je zadnjič v tem letu zasedal to sredo. Na dnevnem redu so bile nove cene ravnanja s komunalnimi odpadki in proračun za leto 2014.
Pred sejo je Nataša Gaber Sivka predstavila projekt celovite ureditve arheološkega parka v Šempetru.
Na začetku decembrske seje so najprej odločali o kadrovskih zadevah. Za predstavnico ustanovitelja izmed delavcev občinske uprave je bila v svet Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec imenovana vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, za direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec pa je bil ponovno imenovan Marjan Golob. V drugi obravnavi je bil sprejet predlog odloka o ustanovitvi tega zavoda, ki predvsem spreminja ustanoviteljske deleže zavoda.
Žalski svetniki so zatem potrdili nove cene gospodarske javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Strošek odvoza 120-litrske posode se v žalski občini s 1. januarjem znižuje za 14,30 %. Zaradi pred-
pisanega sorazmernega obračuna po prostornini posode in frekvence odvoza pa se strošek za 240-litrsko posodo zvišuje za 16,26 %. Za gospodarske subjekte, ki jih nova uredba izenačuje z gospodinjstvi, se mesečni strošek ravnanja z odpadki znižuje za 26 %. Višje bodo cene odvoza bioloških odpadkov.
Svetniki so potrdili tudi sklep o izpolnjevanju pogojev za spremembo podrobnejše namenske rabe na delu območja Žalec zahod z občinskim prostorskim načrtom. S predlaganimi spremembami bo poslej na območju treh enot poleg sedaj dovoljene gradnje stanovanjskih objektov dovoljena tudi gradnja poslov-no-trgovskih objektov, kar je interes investitorjev. Tak sklep je potreben za začetek postopka sprememb in dopolnitev OPPN Žalec zahod.
Da bi v novo leto stopili z novim občinskim proračunom, je župan na decembrsko sejo uvrstil drugo obravnavo predloga odloka o proračunu za leto 2014. Negativne posledice na financiranje občin bosta imela zlasti Zakon o davku na nepremičnine in Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015. Predlog proračuna predvideva malo manj kot 18,5 milijona
evrov prihodkov (indeks 107 glede na oceno realizacije proračuna 2013), od tega dobrih 3,5 milijona transfernih prihodkov (indeks 204), vseh odhodkov pa bo predvidoma 19,3 milijona evrov (indeks 113,6). Svetniki so proračun za leto 2014 potrdili.
V nadaljevanju seje so žalski svetniki obravnavali tudi poročilo o stanju oskrbe s pitno vodo v Občini Žalec. Kot so zapisali v Javnem komunalnem podjetju Žalec, je bilo od januarja do novembra letos na javnem vodovodnem omrežju v okviru notranjega nadzora odvzetih 146 vzorcev pitne vode in v okviru državnega monito-ringa 28. Zahtevam pravilnika je ustrezalo 97,1 % vzorcev. Število okvar na vodovodnem omrežju se v primerjavi z lanskim letom znižuje, letos so odpravili 105 okvar na javnem vodovodnem omrežju in 39 okvar na hišnih priključkih. Število novih hišnih priključkov se povečuje, leta 2011 jih je bilo 35, lani 55, letos pa že 64, je zapisano v poročilu. Ker so kar pogosta daljša sušna obdobja, bo za nadaljnje zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo potrebno razmišljati o novih vodnih virih, so še zapisali v poročilu v JKP Žalec. K. R.
Medtem ko dela v okviru 1. faze projekta Prenova starega mestnega jedra Žalec še potekajo in bodo docela dokončana šele spomladi, pa je izvajalec del AGM Nemec že pričel z deli v okviru 2. faze. S tistimi, ki niso odvisna od vremenskih razmer. Celotna trasa 2. faze zajema področje od križišča Šlandrovega trga, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek do križišča Šlandrovega trga, Savinjske ceste in Ulice Savinjske čete. Prenova kanalizacije v okviru 2. faze prenove se bo predvidoma zaključila do konca januarja prihodnje leto.
Začeli so pri Savinovi hiši, kjer so prvi del kanalizacije že prenovili in jarek že zasuli. Nadaljevali so s kopanjem in s prenovo kanalizacije čez križišče, od Savinove hiše na drugo stran ceste skozi mesto. V tem smislu nadaljujejo s prenovo kanalizacije tudi po preostalem delu območja 2. faze. S kratkimi intervali prenove, kjer so dela končana v enem ali dveh dneh, namreč omogočajo relativno hitro normalno logistiko na tem območju, ki je še posebej pomembna v prazničnih dneh. Na severnem delu 2. faze bodo dela predvidoma dokončali do konca leta. Na južnem delu, kjer je največ gostinskih lokalov in
trgovin, pa bodo z deli pričeli 2. januarja, torej po praznikih. Lastniki in najemniki lokalov bodo morali do takrat umakniti letne vrtove pred lokali, saj bodo dela potekala prav tam.
Na celotnem območju v tem času velja nekoliko spremenjen prometni režim, promet poteka izmenično enosmerno,
ureja ga semafor. Kjer so in bodo potrebni začasni obvozi, so in bodo urejeni. Izvajalec del pa skrbi tudi za to, da imajo lastniki in najemniki lokalov ter stanovalci na območju obeh faz urejene dostope, pripravljene za morebitne slabše zimske razmere ne glede na posege prenove.	T. T.
Defibrilator nameščen
Dobrodelno za kulturni dom
Dekleta so se odločila pomagati lokalnemu okolju
Vokalna skupina M.J.A.V. se je z dobrodelnim koncertom v Libojah odločila pomagati kulturnemu društvu in s sredstvi od prodanih vstopnic prispevati svoj delež k obnovi tamkajšnjega kulturnega doma.
Dekleta so tudi tokrat navdušile polnoštevilno občinstvo in v dvorani ob petju božičnih pesmi pričarale pravo praznično decembrsko vzdušje. Božični repertoar so bogatile tudi dalmatinske pesmi in zimzelene melodije slovenskih popevk.
Ob tej priložnosti so si ogledali nova filmska spota, ki ju je posnel Štefan Frece mlajši,
zbrane pa je nagovorila predsednica KD Liboje Biserka Ne-uholt Hlastec, ki se je skupini zahvalila za čudovit koncert, zbranim pa za udeležbo in pri-
spevek, ki so ga s tem namenili društvu. Za veselo razpoloženje so s sladkimi dobrotami in kozarčkom poskrbele tudi članice društva.	D. N.

Preživite nepozaben silvestrski večer
v Žalcu!
21.30 Komedija s kozarcem penine,	'V .i
Po mojem Slovenci ...,	^ Ä
Boris Kobal,	H
vstopnica 15 C (vkljuc. penina).
Dom II. slovenskega tabora Žalec
23.00 Silvestrovanje na prostem z ansamblom Zaka ' pa ne.
avtobusna postaja Žalec
r	I———■
INFO: FIO /.aloe, tel. 03 710 04 34. www.zkst-zalec.si
Janko Kos, župan Občim’ /.alce s sodelavci
bra 2014. Defibrilator, ki v primeru nenadnih srčnih zastojev lahko reši tudi življenje, je na tako obljudenih lokacijah, kot je Dom II. slovenskega tabora, posebej pomembna pridobitev.
S tem so, kot je povedal direktor ZKŠT Žalec Matjaž Ju-teršek, izpolnili prvi del obljube z dobrodelnega koncerta, na katerem so s prodajo vstopnic in s sredstvi donatorjev zbrali
5.300	evrov. Za defibrilator so porabili točno 2.383,40 evrov, preostali del pa bodo namenili za financiranje udeležbe otrok iz socialno šibkih družin v programih ZKŠT Žalec (slikarska šola Chiaro Scuro, Kul počitnice in Zajadrajmo v poletje) v prihajajočem letu 2014.
Dostop do defibrilator j a je vidno označen tudi na drugih vhodih v Dom II. slovenskega tabora, tako da bo v primeru potrebe pot do njega resnično hitra in enostavna.	L. K.
- Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, obenem pa voščimo vse dobro ob dnevu samostojnosti. Dajte vsakemu dnevu možnost in priložnost, da bo na jlepši dan v letu!
Želimo vam zdravo, srečno, prijazno in uspešno leto 2014.
Minuli teden so v Zavodu za vhoda v glasbeno šolo) že na-kulturo, šport in turizem, pri mestili defibrilator, ki so ga vhodu v poslovni del Doma II. kupili s pomočjo sredstev iz do-slovenskega tabora (nasproti brodelnega koncerta 7. novem-
Matjaž Juteršek ob pravkar nameščenem defibrilatorju
Obnova kapele, gradnja žarnega zidu...
Končali z drugo fazo
Občina Polzela nadaljuje z urejanjem pokopališča na Polzeli. Po ureditvi parka z obzidjem in lapidarijem v še-neškem delu pokopališča je začela z_ obnovo kapelice na pokopališču ter gradnjo žarnega zidu in žarnih grobov.
Pod okriljem Zavoda za varstvo naravne dediščine Celje poteka obnova kapelice - mavzoleja rodbine Pon-gratz ob mrliški vežici v spominskem parku. Dela zaradi specifičnosti del izvaja več izvajalcev. Vitraže restavrira podjetje Non-Stop, d. o. o., iz Rogaške Slatina, kamnoseške elemente v zunanjosti in no-tranjsti kapele obnavlja Angel Oblak, s. p., iz Ljubljane, urejanje zunanjosti in notranjosti kapele pa izvaja Rahmun
Rahmanaj, s. p., iz Prebolda. V obnovljeni kapeli bodo lahko potekale komemorativne svečanosti, obenem pa si jo bo mogoče ogledati kot kulturno znamenitost občine.
Na jugovzhodnem delu pokopališča urejajo žarni zid z žarnimi nišami, kjer bo 60 novih pokopnih mest. Žarne niše bodo zaprte s kamnito nagrobno ploščo in opremljene z električni lučko. S širitvijo žarnih grobnih polj bodo pridobili 28 novih pokopnih mest.
Celotna investicija bo občino po besedah župana Jožeta Kužnika stala okrog 70.000 evrov, naslednje leto načrtujejo obnovo preostalega dela obzidja in gradnjo parkirišča ob pokopališču. T. Tavčar
Obnova kapele
Gradnja žarnega zidu
Izvajalec del Plima, d. o. o., iz Žalca je končal z gradbenimi deli v okviru II. faze projekta Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela Občine Vransko. Ta je potekala v sklopu operacije Čiščenje komunalnih odpadnih voda Spodnje Savinjske doline, v kateri sodelujejo občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko.
V II. fazi, dela so od začetka julija do konca novembra izvajali na območju Prekope in Stopnika, so zgradili kanalizacijski sistem v dolžini
1926 m, pripravili 36 hišnih priključkov (za 50 gospodinjstev), v prihodnjih dveh letih pa načrtujejo priključitev 226 prebivalcev na kanalizacijski sistem. Zgrajena sekundarna kanalizacija je priključena na že zgrajeno primarno kanalizacijo, ki se zaključuje z malo čistilno napravo v Prekopi.
Vrednost investicije je 411.507 evrov. 85 % upravičenih stroškov operacije bodo pokrili s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo pa bo zagotovila Občina Vransko.	T. T.
Župan z novorojenčki in njihovimi starši
Novorojenčki s starši in z županom Branimirjem Strojanškom
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta v prazničnem decembru pripravila sprejem za novorojenčke, rojene v obdobju od 1. maja do 31. oktobra letos.
Prostori občine so bili ponovno premajhni, zato je župan najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Tokrat je bilo na sprejem povabljenih 30 otrok s starši. Župan Branimir Strojanšek je ob tej priložnosti otrokom
zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril pravljične pesmice za božični čas, kot novim državljanom Slovenije pa tudi državno zastavo. Starši otrok so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti starši, ki se bodo odločili
za hrčkovo varčevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije.
Do letošnjega 31. oktobra se je v občini rodilo 45 otrok, eden manj kot lani. T. T.
Štorklja ima v preboldski občini veliko dela
oktobra letos. V tem času se je v občini rodilo 36 novorojenčkov, od tega 13 deklic in 23 fantkov. Vseh otrok, rojenih do decembra 2013, pa je 58. Do konca leta bo ta številka zagotovo še narasla in tako bodo v občini zabeležili drugo najuspešnejše leto po rodnosti. Največ, kar 72 otrok, se je rodilo leta 2011, v ostalih letih od 2008 do 2012 to število niha od 53 (2012) do 58 rojstev (2010). V letih 2008 in 2009 je občina postala bogatejša za 55 novorojenčkov.
Udeležencem srečanja je dobrodošlico zaželel podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, zbrane pa je v na-
daljevanju nagovoril župan Vinko Debelak. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad tolikšnim številom rojstev, staršem pa izrekel čestitke in na kratko predstavil delo občine. Starše sta nagovorila tudi ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in vodja vrtca Milica Podgoršek. Podgorškova je ob tej priložnosti predstavila delo vrtca in dejavnosti ter postregla z nekaj napotki ob vključevanju otrok v vrtec.
Ob koncu sta župan Debelak in podžupan Škrabe staršem izročila vrednostne bone, novorojenčkom pa zaželela zdrav in uspešen razvoj.	D. N.
Na srečanje so bili povabljeni starši z novorojenčki, rojenimi od 1. maja do 31.
Od 1. maja do konca oktobra zabeležili 36 rojstev
Tako bi lahko v šali rekli ob njihove starše, ki so v sredo, skega vrtca, kjer so se zbrali pogledu na številne najmlaj- 4. decembra, napolnili več- na povabilo tamkajšnjega še člane preboldske občine in namensko dvorano prebold- župana Vinka Debelaka.
Ko jias božični prazniki peljejo tja, kjer se novo leto začne in staro konča, vam želimo, da v spominu ohranite vse lepe dni in naj vam ob strani le sreča stoji.
Župan Občine Tabor in občinska uprava
OBČINA BRASLOVČE
So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje!
Vlaj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje.
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznikj
VSE LEPO V LETU 2OI4 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI.
Župan s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki obč	veta
Novoletni sprejem
Sprejeli proračun za prihodnje leto
Tudi o novih cenah in odškodnini
Pri tem je izpostavil gradnjo kanalizacije, rekonstrukcijo cestnih odsekov, postavitev javne razsvetljave, gradnjo vodovoda na Goro Oljko, energetsko sanacijo osnovne šole in vrsto drugih pridobitev. Pomembno se mu zdi, da skupaj soustvarjajo občino po svoji podobi, kjer je lepo živeti. Ob koncu je vsem zaželel zdravo in uspešno leto 2014 in jim zaželel lepe božične praznike, v novem letu pa obilo osebnega zadovoljstva, sreče in zdravja.
Ob prigrizku so spregovorili o stvareh, ki jih je potrebno še postoriti, glede na dosedanje uspehe pa je bila družba optimistično razpoložena.	T. T.
Med nagovorom župana Jožeta Kužnika Župan Občine Polzela Jože Kužnik je na Gradu Komenda za svetnike, člane vaških svetov in zaposlene na občinski upra-
vi pripravil novoletni sprejem. V nagovoru je poudaril, da je bilo iztekajoče se leto za občino kljub težavam uspešno.
Prejšnji četrtek je še zadnjič v tem letu na redni seji zasedal Občinski svet Občine Prebold. Med drugim je potrdil predlog elaboratov o oblikovanju cen zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Čeprav se cene za večino storitev znižujejo, pa so nekateri svetniki izrazili nezadovoljstvo zaradi 9,2-odstotnega povišanja odvoza mešanih odpadkov v 240-litrskih zabojnikih. Za biološke odpadke se bo cena v velikih zabojnikih podvojila, vendar je po podatkih Simbia v celotni občini samo en tak zabojnik. Kljub tem povišanjem so preboldski svetniki s tremi glasovi proti potrdili nove cene, ki so zdaj enake za gospodinjstva in gospodarstvo, sestavljene pa so iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev javne službe. V preboldski občini se bo januarja strošek odvoza 120-litrskega zabojnika znižal za dobrih 25 %. Za uporabnike, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, se bo mesečni strošek ravnanja z odpadki znižal v povprečju za skoraj 42 %.
Prav tako so imeli svetniki kar nekaj pomislekov v zvezi z odobritvijo odškodnine za izpad dohodka lastnici gostilne Pri gasilcu v Matkah za čas gradnje kanalizacije. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je vlogo obravnaval dvakrat, zahteval tudi dokumentacijo, nato pa občinskemu svetu predlagal odškodnino za tri mesece v skupni višini 1.500 evrov, od tega 900 evrov za pokritje treh
mesečnih najemnin za lokal gasilskemu društvu, ostalo za pokritje dela stroškov za zaposlene.
V nadaljevanju seje so potrdili sistematizacijo delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2013/2014. Preboldski vrtec obiskuje v 14 oddelkih 243 otrok, ker pa je na čakalni listi 16 otrok, bi marca lahko začel delovati še 15 oddelek, to pa bi pomenilo potrebo po dveh dodatnih zaposlitvah. Zdaj je zaposlenih 29 strokovnih delavcev in 9,35 tehnične osebe. 1,74 obveznosti plačuje občina za čiščenje občinske knjižnice, hišniško delo in pomočnico vzgojiteljice.
Na decembrski seji so preboldski svetniki sprejeli tudi sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena za zemljišča, ki so v naravi asfaltirane občinske ceste ali vzdrževane občinske poti, deli pokopališča, parki, površine za šport in rekreacijo, igrišča, parkirišča, zelenice in tržnica. Zemljiško-knjižno je stanje urejeno, lastnik je občina, vpis ustreznega statusa pa je potreben tudi za to, da bodo ta zemljišča, ki so namenjena splošni javni rabi, izvzeta iz obdavčitve nepremičnin. In kdo bo plačal davek od zemljišč, ki so v naravi občinske ceste oziroma javne poti, pa niso odmerjene? Župan je odgovoril, da tisti, ki so zemljiško-knjižni lastniki. Kjer so pripravljeni lastniki brezplačno prenesti zemljišče na občino, bo občina poskrbela za odmero, mnogi pa zahtevajo celo do 10 evrov za kvadratni meter, je povedal predsednik odbora za gospodarstvo in okolje Branko Verk.
To je za občino nesprejemljivo.
Kar nekaj časa so svetniki razpravljali o najemnini za gostinski lokal ob preboldskem bazenu. V skladu z najemno pogodbo bi moral biti lokal odprt tudi pozimi, ker pa poslovanje ni rentabilno, se je najemnik odločil lokal od novembra do konca marca zapreti, v tem času pa bo na voljo le za morebitne zaključene družbe oziroma skupine. Najemnik je predlagal zamrznitev najemnine v omenjenih mesecih, občinski svetniki pa so nazadnje potrdili predlog pristojnega odbora občinskega sveta, da se odobri 50 % popust na mesečno najemnino, ki tako znaša 150 evrov.
Nazadnje je župan Vinko Debelak občinski svet seznanil s problematiko požarnih hidrantov v stanovanjskih blokih Na novinah. Čeprav v treh letih iz teh hidrantov, ki so velikega premera, niso ugotovili porabe vode, je Javno komunalno podjetje Žalec v skladu z novo uredbo o metodologiji oblikovanja cen stanovalcem zaračunalo omrežnine tako za oskrbo z vodo kot za odvajanje in čiščenje odplak, kar je mesečno dobrih 90 evrov (prej približno 11 evrov). To je nesmiselno, saj ni nobene porabe, so se strinjali občinski svetniki, zato so potrdili predlog sklepa, da se omrežnina na zasebnih hidrantnih omrežjih, kjer ni odjema vode in so namenjeni izključno gašenjem požara, ne sme zaračunavati. Občina bo JKP tudi predlagala, da odstrani števce s teh hidrantov, da ne bi pozneje zaračunavali celo vzdrževanja in menjavo števca.	K. R.
OBČINA PREBOLD
Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi, naj praznični december odžene vse skrbi!
Vse, kar je dobro, naj za vedno ostane, naj v miru in zdravju vsak človek zaživil
Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v in čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Župan in obänska uprava
Polzelski svetniki so se prejšnji ponedeljek sestali na 22. redni seji občinskega sveta in obravnavali 13 točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov.
S tem je svetnike seznanila Darja Turk iz podjetja Simbio, d.
0.	o., Celje. Kot je poudarila, je s
1.	januarjem letos začela veljati uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri storitvah zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov uredba predpisuje, da se cena, ki je izražena v kilogramih, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika.
V občini se tako strošek odvoza 120-litrskega zabojnika zmanjša s 13,64 evra na 11,15 (brez DDV), kar predstavlja 20,33-odstotno znižanje. Stroški odvoza 240-litrskega zabojnika pa se zaradi predpisanega sorazmernega obračuna po volumnu zabojnika in frekvence odvoza poviša z 18,80 na 22,31 evra (brez DDV), kar predstavlja 12,68-od-stotno povišanje. Z elaboratom je predvidena tudi cena za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Za 120-litrski zabojnik bo cena 6,99 evra, trenutno veljavna pa znaša 7,46 evra (brez DDV), kar pomeni 6,8-odstotno znižanje, za 240-litrski zabojnik se bo po volumnu in frekvenci odvoza cena podvojila. Navedene cene veljajo za poletni režim zbiranja odpadkov, v tem obdobju namreč praznijo rjavi zabojnik 4-krat na mesec. Pri zimskem odvozu dvakrat
mesečno pa bo strošek 120-litrskega zabojnika 3,49,240-litrskega pa 6,99 evra na mesec (brez DDV).
V	nadaljevanju seje so v prvi obravnavi razpravljali o kategorizaciji občinskih javnih cest, nato pa v drugi obravnavi odlok o proračunu Občine Polzela za leto 2014. Kot sta povedala župan Jože Kužnik in računovodkinja Tanja Mavrič, v javni obravnavi ni bilo pripomb, načrtovani prihodki in odhodki pa so na ravni prvega branja. Dodatno je bil v drugem branju predstavljen kadrovski načrt 2014 in 2015 ter letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leto
2014.	Prihodki za leto 2014 znašajo 4.650.820 evrov, kar je za dobrih 51 tisoč evrov manj kot leta 2013, odhodki pa 4.574.210, kar je za 389.480 evrov oziroma za
7,8	odstotka manj od letošnjega proračuna. Proračunski primanjkljaj (127.390 evrov) bodo pokrili s sredstvi iz preteklih let. Za investicije bodo prihodnje leto namenili 2.958.060 evrov oziroma 35 odstotkov celotnega proračuna. Po krajši razpravi je 14 svetnikov od 15 glasovalo za proračun.
V	prvi in drugi obravnavi so svetniki sprejeli pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za sofinanciranje
Od oktobra letos deluje na Polzeli Dobrodelni županov sklad Polzela, ki ga je ustanovil župan Jože Kužnik. V dveh mesecih so z dvema dobrodelnima prireditvama ter donacijami posameznikov, župan vsak mesec vanj prispeva 50 evrov, zbrali 3.500 evrov.
graditve in obnove občinskih cest in odlok o priznanjih Občine Polzela. Pri gradnji in rekonstrukciji občinskih cest morajo bodoči uporabniki sofinancirati od 20 do 50 odstotkov investicijske vrednosti izbranega ponudnika. V odlok o občinskih priznanjih pa so dodali priznanje župana. V drugem branju so svetniki brez pripomb potrdili tudi odlok o izvajanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč v občini ter sprejeli sklep, da znaša najemnina mrliške veže na dan 20 evrov. Po krajši razpravi so v nadaljevanju sprejeli sklep o odmeri komunalnega prispevka za vodovod Gora Oljka. Planinskemu društvu Polzela se za planinski dom na Gori Oljki oprosti plačilo komunalnega prispevka, prav tako Župniji Polzela za cerkev sv. Križa na Gori Oljki, Jožetu Ježovniku, Martinu Rajšterju, Henriku Pižornu in Romanu Potočnik pa se zniža za 40 odstotkov.
Svetniki so bili ob koncu seznanjeni, da bo Občina Polzela v višini 100.000 evrov odkupila nepremičnino - stanovanjsko stavbo in gospodarsko poslopje s funkcionalnim zemljiščem v neposredni bližini Gradu Komenda. Po krajši razpravi so svetniki potrdili tudi ta sklep. T. Tavčar
Županov sklad jih bo namenil otrokom in družinam iz občine, ki so se znašli v stiski ali jih je prizadela bolezen, v obliki štipendije ali enkratne materialne pomoči.
Prvo štipendijo za študijsko leto 2013/2014 so podelili Žigu Meklavu iz Podvina, ki je v nesreči izgubil očeta.	T. T.
Podelili prvo štipendijo
Poimenovanje ulic, cest in trgov
Breška
cesta
Nekateri so že pritrdili tablice z novimi hišnimi številkami
V	polzelski občini so uredili poimenovanje ulic, cest in trgov v naseljih Polzela, Ločica ob Savinji in Breg pri Polzeli. Posamezne občane bo zdaj lažje najti, bolj logično in pregledno pa je tudi oštevilčenje hiš.
V	teh dneh že izdajajo nove
hišne številke, občane pa so opozorili na roke, do katerih so si dolžni urediti osebne dokumente. V 30 dneh od nastale spremembe si morajo priskrbeti novo osebno izkaznico, nov potni list in novo vozniško dovoljenje, v 15 dneh pa novo prometno dovoljenje.	T. T.

OBČINA POLZELA
ÄlPliiPfT7-Spoštovane občanke in občani!
Tako lep in čaroben je božič, tla nas vsako leto zapelje s svojini sporočilom in podobo.
Prepustimo se piu in ga praznujmo z mirom v mislih in s pričakovanjem v srcu.
Prihajajo novo leto, nov čas, nove priložnosti in izzivi.
Stopimo skupaj pogumno naprej in ustvarimo prihodnost, ki nas čaka. Vsem sku|>aj želim veliko sreče, zdravja in uspehov pa (udi veliko odločnosti, srčnosti, poguma in zagnanosti.
.lože Kužnik, župan
Stanovalcem se ne bo treba seliti
Adventni sejem v Dvorcu Novo Celje
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Na tokratni Coknpok seje dobro pripravila tudi OŠ Polzela
stih mesecih ohranili najemno razmerje, bi bila dogovorjena najemnina bistveno nižja od najemnin v nekaterih drugih primerljivih domovih in bi jo zaračunavali samo v primeru, da število stanovalcev v Preboldu ne bo nižje od 71 (povprečno mesečno), in samo za zasedeno posteljo (6,15 evra brez DDV na zasedeno posteljo).
Ključno vodilo sveta zavoda, ki je v sodelovanju z ministrstvom sprejel odločitev o najemu, pri tej odločitvi je, da se s tem najemom ne ogrozi poslovanje trboveljskega doma (DUFS), ampak da okrepi ta javni zavod, ki ne dosega več ustreznih standardov oziroma so ti neprimerljivi s standardom v domovih s koncesijami. Na račun višjega standarda bodo obstoječe kapacitete v Trbovljah zmanjšali, saj bodo večposteljne sobe preuredili v enoposteljne.
»Pomembno vodilo pri tej odločitvi je bilo tudi dejstvo, da se na ta način stanovalcem ne bi bilo treba seliti (s takšno odločitvijo se strinjajo stanovalci in njihovi svojci) in da ohranimo delovna mesta. Kot smo že tudi nekajkrat poudarili, gre za strokovne odločitve, ki imajo podlage v objavljenem registru kapacitet v mesecu maju in iz katerega je razvidno, da so nekateri domovi - javni zavodi (npr. Polzela, Hrastnik, Trbovlje) podstandardni, ker imajo še vedno tri- ali večposteljne sobe. Ministrstvo v proračunu nima zagotovljenih sredstev za gradnjo novih kapacitet, zato se nam zdi smiselno, da objekt, ki je bil namensko grajen in dan v najem pod tako ugodnimi pogoji, ohrani svojo namembnost,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.	K. R.
Ponovno so se na praznični Cokonpok kupčiji vo.6 na dvorišču Gradu Komende združili umetniki, ustvarjalci, radovedneži iz vseh vetrov in sklepali kupčije. Uživali so v druženju in glasbi ter prazničnih presenečenjih.
Organizatorki Pika Pilko in Bina Plaznik sta v sodelovanju z ZKTŠ Polzela in ostalimi prijatelji in podporniki društva Dobra ideja poskrbeli za praznično dogajanje in pogostitev, ki sta jo pripravili ob pomoči pekarne Fortesa, ki je za Coknpok kupčijo tako kot vselej prispevala še tople štruce kruha. Praznično presenečenje je le eden izmed načinov, ki nam lahko pokaže izhod iz sive mešanice pesimizma, ki vse pogosteje barva naš vsakdan. T. T.
Na praznike je spominjala tudi mična gospodična v belem
O usodi preboldskega doma starejših občanov je odločilo celjsko okrožno sodišče. Stečajni upravitelj Denis Kostrevc je v začetku tega meseca sodišču predlagal nadaljevanje te dejavnosti v Preboldu pod okriljem trboveljskega doma, kar podpira tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kot je dogovorjeno, objekt
najame (od Raiffeisen Leasinga) Dom upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj, in sicer najprej za poskusno brezplačno obdobje šestih mesecev. Če bi najem negativno vplival na poslovanje Doma upokojencev Franc Salamon (DUFS), bo mogoče po preteku tega obdobja (s trimesečnim odpovednim rokom) odpovedati najemno pogodbo. Tudi v primeru, da bi po še-
Saj gre ...
Cokonpok na grajskem dvorišču
Slika ne laže
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Dvorcu Novo Celje tudi letos pripravil tradicionalni adventni sejem, na katerem letos ponuja svoje izdelke 34 ustvarjalcev. Bogate adventne dekoracije in izdelki, božične in novoletne voščilnice, nakit, kruh, med, suho sadje, siri, bučno olje, suhomesnati izdelki in razne druge božične dobrote so na sejem privabili veliko število obiskovalcev. Adventni koncerti vse štiri nedelje ob 18. uri pa dajejo decembrskemu dogajanju poseben čar in praznično razpoloženje.
Prvo adventno nedeljo je nastopil Mešani planinski pevski zbor Žalec, drugo Akademski pevski zbor Risto Savin, tretjo Mešani pevski zbor Gotovlje, zadnjo adventno nedeljo pa bo bo-žično-novoletni čas na adventnem sejmu popestrila skupina Lusier. T. Tavčar
V Gotovljah so na makadamski dovoz do treh hiš vendarle položili grobi asfalt
Na cesti Polzela-Andraž- Velenje so uspeli sanirati plaz
Nemogoče je mogoče, smo se prepričali. Pogosto se sicer morajo vmešati mediji, a nazadnje šteje le rezultat. Zato smo tudi v uredništvu Utripa veseli tako velikih kot majhnih dosežkov.
Država je na cesti Polzela-
Andraž-Velenje uspela sanirati plaz, ki je ogrožal cesto. Občina Žalec pa je asfaltirala 30 metrov dolg cestni dovoz do treh hiš v središču Gotovelj. Upamo, da bo slaba volja čim prej pozabljena.	K. R.
Različni ponudniki na adventnem sejmu vedno poskrbijo tudi za pašo za oči
K pravim prazničnim trenutkom pasejo tudi slastne kulinarične dobrote
Nevarna gradbena jama je premalo zaščitena pred naključnimi obiskovalci
Tudi novinarjem javnost jgoste ne verjame. Zato no za nevarno gradbeno mo oziroma objekt v gra-iji sredi Polzele priskrbeli jkaz.
Ne glede na krivdo in stro-:e je potrebno poskrbeti za varovanje oziroma sanacijo
gradbišča. Še tako zaostrene gospodarske razmere in stečaji ne morejo biti izgovor. Špekulacije se pač ne izidejo vedno v prid ambicioznim posameznikom. Posledice pogosto padejo tudi na občinska ramena. Če smo se kaj iz tega naučili...	K. R.
NOVA KAVARNA, SLASCICARIMA TRGOVINA
Jagodni foto izbor leta 2013
Na Ponikvi imajo zdaj četico upokojenih rudarjev, ki svoje proste dni preživljajo kot manekeni in morda še kaj zraven ... Za začetek so si po vzoru aktivnih velenjskih knapov omislili vražje »gate«, da bi bili čim bolj hudi. Morda bo ta strategija pomagala tudi podžupanu med njimi, da bo s svojimi novimi aktivnostmi občini prinesel novo dodano vrednost.
Župan: »Vidva sta bila pa zelo pridna. Občina vama je hvaležna, saj ima po vajini zaslugi končno več kot 5000 prebivalcev. Zdaj nas Virant res ne bo smel ukiniti!«
V sožitju na Čreti s kranjsko klobaso, gorčico, ajvarjem in kosom kruha v roki so si imeli marsikaj povedati tudi savinjski župani in podžupani ne glede na barvo in prepričanje. Kdo potem pravi, da se naši politiki ne znajo pogovarjati?
* Tudi take 'mamo čez leto ...
-------------—------------
Novinarji čez vse leto zabeležimo vrsto različnih dogodkov, izjav, takšnih ali drugačnih utrinkov, v besedi in sliki. Predvsem pa si dobro zapomnimo ... Takšne so tudi spodnje misli. Ene takšne, druge drugačne, tako resne, da so že smešne, ali tako smešne, da postanejo hudičevo resne. A prav vse zapisane spodaj so stoodstotno resnične oz. so bile zares izrečene v iztekajočem se letu 2013.
Ena ljubezenska
Pravi šestletnik: »Mami, jaz imam pa novo punco.«
Mami: »Res? Kakšna pa je?« Mali: »Blond, velika kot jaz pa škrbasta kot jaz.«
Ena vzgojna Včasih so bili otroci kaznovani, če niso smeli ven. Dandanes so kaznovani, če morajo iti ven.
Ena babja
Baba je kriva za vse: če so otroci nevzgojeni; če je okolica bajte neurejena; če je dec neurejen; če je dec v gostilni in zapit; če dec naredi samomor ...
In baba je kriva, ker tako vzgoji svojega sina.
Ena poštarska
Po novem poštarji ne zvonijo več dvakrat, vsaj sodeč po izjavi našega poštarja ne: »Enkrat pozvonim, enkrat pa potrkam!«
Ena češka
Oglaševalec: »Zdaj bomo morali počasi tisto, da je nekaj narejeno po 'češko ', spremeniti. Bo čisto zadosti, če bomo rekli, daje po 'slovensko'.«
Ena zgodovinska
Prva predsednica vlade v zgodovini samostojne Slovenije je po rodu Žalčanka. Smo ponosni. Skrbi samo staro savinjsko reklo: »Kdaj pa je že kaj dobrega prišlo iz Žalca?«
Ena novinarska
Novinarka: »Hvala za zdaj, potem se pa tako še večkrat slišiva.«
Stečajni: »Upam, da ne.«
Druga novinarska
Župan: »Vi novinarji znate bit kr žleht.«
Dva iz novinarskega ceha: »A vam pokažemo, kako je, če smo žleht?«
Tretja novinarska
Opazovalec na seji občinskega sveta: »Ko pride pa tale gor, je pa tako kot takrat, ko so na televiziji oglasi!«
Ena straniščna
Dve novinarki na seji žalskega občinskega sveta. Prva: »Zakaj je moški WC ob županovi pisarni, ženske pa moramo na stranišče nadstropje višje in celo prositi za ključ? To bi moral biti unise-ks WC.«
Druga: »Mogoče je pa zato tako malo občinskih svetnic.«
Ena piarovska
Občinski svetnik na seji: »Mi smo napisali en res lep PR-članek in ga poslali na Utrip. Potem pa je bil objavljen v čist’ spremenjeni, skrajšani obliki pa še s podpisom urednice.«
Ena pisarniška Po telefonu tajnici
uredništva: »Koliko pa pri vas stane ena osmrtnica?« Tajnica: »Gospa, je odvisno od tega, kako velika je. Kakšna velikost vas pa zanima?« Na drugi strani žice: »Ena taka najbolj pogosta velikost.« Tajnica: »Cena desetcentime-trske po višini in dva stolpca široka stane 86 evrov. A vam rezerviram?«
Na drugi strani: »Ne, ne, samo zanimalo me je, koliko so si privoščili sosedi.«
Ena papirnata
Po telefonu: »Zakaj je pa Utrip zdaj tiskan na tako slabem papirju?«
Urednica: »Zato, ker smo povečali njegovo funkcionalnost: poleg novic, ki jih nosi, lahko zdaj z njim lažje pod- . kurite v peči, pa še r.. si lahko obrišete!«
Ena fotografska
Zakaj pa ni bila objavljena naša slika?
Ena logična: nič da nič
Po vseh možnih komunikacijskih poteh: »Zakaj pa k nam ni prišel nobeden poročat od Utripa?«
Urednica: »Kaj ste pa imeli?«
Ena p energetski politiki države
Energetski svetovalec: »Moj prijatelj, s katerim veliko hodiva v hribe, pravi, če ne veš, kam greš, se ne moreš izgubiti.«
Ena samokritična svetniška
»Mi smo zadnja leta naredil toliko kozlarij, da je noro!«
Najbolj pred javnostjo varovane
... seje in skupščine občinskih oziroma medobčinskih podjetij in zavodov.
Eno najpomembnejših filozofskih vprašanj let 2013 in 2014
Kdaj se začne volilna kampanja?
Ena politična
Direktor javnega zavoda: »Ne verjemite ljudem, ki lažejo.«
Druga politična
Svetnik o zelenem zlatu in drugih zgodbah: »To Sploh ni poslovni načrt, to je ena povprečna seminarska naloga.«
Ena županska
»Ne danes jamrati, da je težko biti župan, tudi prej je bilo težko biti župan!«
Ena recesijska
Želim ti pirhov polne božične praznike.
Ena Božičkova
Božiček je obiskal svetnike na zadnji seji: »... da občanom služite, ker ste od njih postavljeni, ne od boga. Da delate zanje, kot bi za sebe...« Župan je rekel, da niso otroci, so pa otročji, zato jim je Božiček razdelil bonbončke.
Zbrali Utripovci
Gospa županova dobro ve, da si poleg vsega slabega z možem delita tudi dobro!
Za dobro volilno tekmo prihodnje leto so ključne kakovostne kondicijske priprave.
Še en meter, pa bom na konju
... Če me prej ne brcne.
Bodimo magnet za dobre energije
Andreja Novak pri pregledovanju čaker uporablja posebne gibe rok
Andrejo Novak je javnost pred leti spoznala kot astrologinjo in strokovnjakinjo za vpliv barv na človeka. Zdaj o sebi pravi, da je predvsem raziskovalka energij in tehnik za izboljšanje življenjskih energij. Je soustanoviteljica društva Angel.si, ki ima svoje prostore v Žalcu. Prava sogovornica v dneh, ko se staro leto poslavlja in ko večina ljudi novega pričakuje v upanju, da bo prijaznejše od prejšnjega.
Srečava se (že dolgo se tikava) za tiste v svobodnih poklicih razmeroma zelo zgodaj, pred osmo. Pa je povedala, da ni postala jutranji človek, ampak ima v zadnjem času samo zjutraj dovolj miru za nemoten pogovor. Odkar svetuje tudi na eni od slovenskih televizij, jo ves čas kliče še več ljudi.
Kako sama opredeliš svoje delo?
»Dokončala sem šolo za dizajn, torej sem uradno notranja oblikovalka, zanimajo pa me vsa področja, ki bi lahko pripomogla k boljšemu življenju. Sem res bolj raziskovalka, ki ves čas zbira informacije o tem, kaj je dobro in kaj ne, izhodišče pa so mi stari rituali ali babičini nasveti. Stvari torej, ki so že bile nekoč preizkušene, pa smo nanje pozabili. Ne samo v zdravstvu, tudi na primer v dizajnu, v prostoru. Včasih je bilo vse bolj preprosto, učinkovito in uporabno. Zdaj imamo milijon stvari, polovico tega ne uporabljamo in vse to slabi našo življenjsko energijo. Kar me zanima, najprej začnem opazovati v vsakdanjem življenju, potem si ideje in metode zapišem. Skupaj s člani našega društva jih preizkušamo tudi več
let in ko so preizkušene, jih začnemo uporabljati oziroma svetovati ljudem.«
Ne gre torej za eno od alternativnih ved, naukov?
»Ne, zame so to samo orodja za preverjanje, na primer prano terapija ali scalar prana, ki je izjemno orodje za zdravljenje in samozavedanje. V osnovi me bolj zanima, kako na primer koristi človeku, če si pobarva spalnico na svetlo zeleno, ali se bo v njegovem življenju res v dveh do treh tednih kaj spremenilo. Po toliko letih že imam občutek, kdaj bi kaj moralo delovati. Vir informacij so mi narava in ljudje.«
Si vedeževalka, astrologinja?
»Pravzaprav sem vse, pa nisem nič, ker se s tem nočem ukvarjati profesionalno. Imam pa vsa ta orodja na razpolago, če jih kdo potrebuje. Toda nočem biti omejena z orodji.«
V času krize se ljudje pogosteje zatekajo k vedeževalkam, astrologom, raznim terapevtom. Med njimi je veliko prevarantov. Kako jih lahko prepoznamo, so te sposobnosti prirojene ali naučene?
»Vsak človek ima v sebi talente, ki ga vlečejo, da bi jih odkril in raziskal. Veliko orodij se lahko nauči, ampak s predpostavko, da ima zanimanje, sicer se jih ne bo dobro naučil. Ni le sedanja kriza povzročila večjega zanimanja ljudi za alternativo. Že leta 2009 so se inteligentni ljudje lotili teh dodatnih ved, tudi pregleda energij, predvsem v poslovnem svetu. Ampak ljudje bi radi dobili v tem trenutku instant rešitve, tabletko, ki bi jo pojedli in bi bilo vse su-
per. Takih rešitev tudi mi nimamo. Vemo pa, kaj mora človek negovati. Negovati mora tisto, kar je v redu, sicer bo izgubil še to.«
Kaj je torej bistvo človeka?
»Bistvo človeka je, da živi res tako, kot bi po najboljših močeh lahko živel. Zdravje človeku služi takrat, ko je zadovoljen, srečen, ko je na pravem mestu v življenju. Življenja se lahko lotimo na dva načina. Za povprečno življenje si želimo le, da nam dajo vsi mir in da nekako preživimo, a nas to v resnici ne zadovoljuje, ne napaja z življenjsko energijo, zato zbolimo, smo nesrečni, melanholični. Če pa imamo v sebi željo (niti ni potrebno, da kaj naredimo), da bi živeli bolj po svojih potencialih, ne da bi želeli več obilja, denarja, preskrbljenosti, ampak da bi več naredili za to, kar si v resnici želimo, potem se začne nekaj premikati, kot da začne narava podpirati neko rast.«
Na naše sedanje življenje vplivajo tudi naša prejšnja življenja?
»Tisto, kar nas ovira v sedanjosti, so običajno neki vzorci, blokade, ki izvirajo iz preteklih življenj. Ali se strinjamo s tem, da pretekla življenja so ali jih ni, je vseeno. Tisto, kar nas ovira, nekaj, česar ne prepoznamo pri sebi, drugi pa to opazijo, je blokada iz preteklih zavesti, izkušenj, in to opredelimo kot preteklo življenje. Lahko je samo vtis iz zavesti.«
Kako je mogoče videti v pretekla življenja?
»Za to uporabljam tako imenovano skalarno metodo, s katero uravnavamo tudi energije duše in zemlje. Če s to metodo čistim blokade iz preteklih življenj, se mi na rokah pojavljajo energije in v glavi film. Pravzaprav utrinki filma in ko to povem ljudem, mi stoodstotno potrdijo, da imam prav. To me še vedno fascinira.«
Značilni gibi rok, ko preiskuješ čakre, so naučeni?
»Ti gibi so naučeni, ni kar neko mahanje, je orodje. Zadaj je tehnika, s katero v mislih vem, kaj delam, kot bi v mislih rekla, grem pogledat, kakšna so okna, kakšna vrata. V glavi si postavljam vprašanja in z roko v bistvu sprašujem.«
Večina ljudi priznava moč misli. Zakaj lahko zaradi misli zbolimo in tudi ozdravimo?
»Moč misli je velika zato, ker je ažna, to so misli, v predelu možganov in po vseh tehnikah je pinealna žleza ali zrno modrosti, kakorkoli jo že imenujemo, središčna žleza, ki fizično vpliva na druge žleze. Če imamo pozitivne misli, hipofiza izloča pozitivne hormone in celo naše telo začne vibrirati pozitivno, kot da smo srečni. Določeni hormoni sprožajo srečo, so tudi na primer v čokoladi in če smo preveč asketski do sebe, smo prikrajšani. Moč misli se kaže tudi v tem, na primer če ima človek interes za nekaj, bo premagal vse ovire. Če pa nima volje in nekega veselja do življenja ... Jaz povezujem moč misli z življenjsko energijo. Ni dovolj, da bi človek samo sedel, meditiral in pozitivno mislil. Določen del energije potrebujemo iz narave, iz čisto fizičnega sveta. Prav tako lahko ozdravi športnik kot nekdo, ki meditira. Vsi pridemo do enakih spoznanj. Vztrajati je potrebno na poti, ki si si jo izbral, ne smeš poslušati okolice, ko te kritizira, če veš, kaj delaš. Drugo je, če ne veš, kaj delaš, pa te okolica kritizira in oklevaš. V tem primeru moraš popravljati sebe in ne okolice.«
Nekaterih svojih misli se menda sploh ne zavedamo?
»Zato uporabljam določene tehnike ali meditacije pa tudi karte, na primer osho zen tarot, ki niso samo tolažilne, kot angelske karte, ki so sicer v Sloveniji najbolj priljubljene. Te karte te vedno tolažijo, da bo vse v redu. Osco zen tarot in na primer indijanske karte pa povejo tudi temne plati in rečejo, da moraš razmisliti o tem, o notranji moči, svojih strahovih. Sicer pa mora človek opazovati sebe, svoje razrilišlja-nje. Moj naj večji hobi je opazovati, kako deluje um, tudi moj. Ko ugotovim, da nekaj razmišljam, ne da bi se tega zavedala, vem, da je tako tudi pri drugih, in se naučim, kako jim povedati, da bodo lahko začeli drugače. Zato je tu še vedno največja rešitev narava. Ali lahko misli pustimo doma in opazujemo samo naravo, ko gremo na sprehod? Če ne moremo, nas je um premagal.«
Lahko s svojimi mislimi delujemo tudi na bližnje?
»Seveda. Na primer, da smo zaljubljeni v človeka in postane naš partner. Po enem letu postane življenje z njim preveč vsakdanje in začnemo razmišljati, kako je dolgočasen, kako nam nič ne pomaga, in pridemo v isti tir kot s prejšnjimi partnerji. Ko razmišljamo o človeku negativno, dajemo nanj' neke oblake, kot bi vanj metali blato. In partner potem hočeš nočeš za nas v resnici postane tak. Enako je z materami, ki preveč skrbijo za otroke in ves čas razmišljajo, kaj vse se jim lahko zgodi, na primer na poti v šolo. To je pravzaprav nevarno. S tem zmanjšujemo kakovost njihove energije. Če pa razmišljamo o njegovi duši, o pozitivnih straneh, negujemo pozitivne kakovosti partnerja. Če razmišljamo, kako nam je všeč, ga opazujemo,
ne da bi mu razlagali o tem, je drugače. Če smo se vanj zaljubili, nam je že moralo biti nekaj pri njem všeč. Skupaj verjetno tudi ne živimo zato, ker bi nam bil zoprn. Bolj kot razmišljamo o teh kakovostih, bolj njemu ali njej odpiramo poti, da je res lahko tak. Podobno je pri otroku. Če razmišljamo, da je neumen pri matematiki, mu zapiramo energijo. Če pa imamo občutek, da bo zmogel, in mu bomo pomagali, ko bo treba, da se bo tudi sam večinoma dobro znašel, s tem aktiviramo nek pozitiven tok tudi v njem.«
V televizijski oddaji ljudje prosijo za čiščenje čaker, odpravo blokad, pri nekaterih se zdi, da iščejo tudi potrditev, da zares trpijo.
»Nekateri res. Ampak, če smo pošteni, samo desetim odstotkom ljudi je res hudo. Vsi ostali imajo kup problemov, ki so si jih naredili, ker jim je mogoče malo dolgčas. Ljudem namreč svetujem preko različnih talentov in vidim take stvari. In biti moram zvesta temu, kar vidim. To je naloga moje duše. Ne smem prikrojiti resnice, samo da bodo ljudje zadovoljni. Ko sem začel delati na TV, sem rekla, da ne vem, kako dolgo bo šlo, ker ne bom govorila tistega, kar hočejo ljudje slišati. Takoj začutiš, kaj hočejo slišati. Toda temu se ne smem odzvati, ker sicer nisem nič pomagala, ampak sem postala del problema. Včasih ljudje kličejo in hočejo odgovor na vprašanje, za katerega ne vidim, da bi bilo pomembno, ne dobim nobene informacije v energijah ali čakrah. Vidim, da je zanje pomembno povsem nekaj, drugega. To jim povem. Ali to sprejmejo ali ne, je njihova stvar. Vem samo, da ne smem zatajiti tistega, kar znam, vem in vidim. So pa tudi negativne reakcije. Želijo me poklicati in zasebno srečati, da bi mi povedali, da ni tako, kot sem jim rekla. Pa pravim: »OK, samo vidim pa drugače.« Tudi ljudje mislijo, da bom kar v trgovini videla barvo duše. To ne gre kar tako, moram biti v določenem stanju.«
Kako lahko sami vplivamo na to, da bomo bolj zdravi, srečni, materialno preskrbljeni, da se nam bo življenje začelo odvijati po naših željah?
»Denar je materialna energija, ki jo moramo pritegniti s tem, da imamo stvari, ki jih cenimo, da imamo pospravljeno stanovanje, da imamo v glavi urejeno, da vemo, koliko sploh potrebujemo. Ko vprašam ljudi, koliko denarja pa potrebujete mesečno, večinoma ne vedo. V Sloveniji je to velik problem. Nihče ne prevzame odgovornosti zase. V stanovanju moramo imeti le tisto, kar potrebujemo, pa je lahko tudi luksuz, ne pravim, da mora biti revščina. Pomembno pa je, da imamo okrog sebe stvari, ki so uporabne in jih imamo radi, ves balast, pokvarjene stvari, stare revije ali stare obleke pa moramo dati stran. S tem odpremo eno energijsko polje. Če še redno telovadimo oziroma skrbimo za fizično telo, to pomeni, da začne korenska čakra, ki je čakra za de-
nar, bolje delovati in kar naenkrat damo vesolju ali pa življenju sporočilo: Potrebujem, daj mi. Vse to vem iz lastnih izkušenj. Ko me je zelo skrbelo za preživetje, sem začela razmišljati o zemlji, koliko ljudi je na njej, koliko je blagostanja, kako rodovitna je in če toliko ljudi preživi, bom tudi jaz. Od takrat sem šla v smer, da sem se uredila, kar zadeva materialne stvari. Štiri leta sem si pisala vse izdatke. Kdo mi tudi reče, da se mu tega ne ljubi. Ampak če se ti ne ljubi poskrbeti za svoje življenje, kaj se ti potem sploh ljubi? Potreben je nek trud. Ni rešitev samo služba. Najprej moramo odkriti, kaj si želimo. Slovenci smo tudi pretirano prepričani o tem, kako dobri delavci smo. Vidim, da so dopoldne vsi na Face-booku, čeprav so uradno v službi. Smo nerealni okoli tega, kdo nam da delo in denar.«
Kako vplivajo barve na naše počutje in energije?
»Barve so zame najboljše orodje, saj se človek ne more ubraniti njihovemu vplivu, delujejo namreč preko eteričnega telesa, torej ne glede na to, ali želimo ali ne. Barve so bile moja prva tema, ki sem jo testirala in so zame še vedno najboljša rešitev. Rdeča, kraljevska barva, spodbuja finance, oranžna aktivira zadovoljstvo, veselje. Rumena zagotavlja stabilnost, ampak preveč rumene lahko pomeni tudi trmo. Zelena aktivira pljuča in odpira srce, zato smo na pomlad vsi boljše volje. Turkizna odpira občutek za mir in deluje na imunski sistem. Svetlomodra aktivira grleno čakro, se pravi kreativnost, govor, da povemo resnico in da smo bolj suvereni pri svojem izražanju. Temno modra umiri naš um, nas spravi v bolj poslovno razmišljanje, zato so na primer policisti v modrih uniformah. Indigo modra je za čelno čakro, se pravi za možgane. Ker možgani močno vplivajo na bolečino, nam rutica indigo barve na čelu pomaga omiliti bolečino. Vijolična barva je za kronsko čakro in tisti ljudje, ki je ne marajo, se običajno bojijo smrti in ezoteričnih stvari, ker nimajo nadzora nad njimi. Vijolična barva pomaga tudi pri idejah, pri novih stvareh. Zlata, bela in srebrna nas dvignejo na čistejše polje. Če želimo lepe praznične dni, so te barve osnova, dodamo še rdečo. Od 25. decembra naprej začne rasti energija zemlje in podpirati tisto, kar je v nas.«
Svetujete pa tudi pri povsem konkretnih boleznih...
»Imamo različne aparate, ki pomagajo zdraviti oziroma razstrupljati telo. Veliko uspehov imamo pri zdravljenju raka, zdaj smo se naučili tudi zdraviti demenco in multiplo sklerozo, torej ne samo z alternativo preko energije, ampak tudi fizično, z določenimi aparati. Ko telo odstrani vse strupe, začne dihati na novo in človek laže napreduje.«
Si želite, da bi se uredil odnos med uradno medicino in raznimi alternativnimi metodami?
»Tega si želimo in zato smo
Pred prostori društva Angel.si: vedno v službi ljudi
pred kratkim sodelovali na kongresu kognitivne medicine v Celju. Tudi zdravniki so zainteresirani, da se naše storitve vpišejo v nek seznam, da se klasificirajo. Marca bo kongres v Ljubljani in želimo si, da bi se na podlagi dunajskega modela uredil katalog alternativnih metod, ki bi jih potem priporočali zdravniki, ko bi se seveda prepričali, da delujejo. Naš največji interes je, da se to legalizira, saj bo tako manj šarlatanov, manj bo slabe luči na vse. Vsi plačujemo davek in zakaj bi se morali počutiti, kot da delamo nekaj nelegalnega. Želimo, da bi zdravniki vedeli, da uporablja bolnik tudi kakšno alternativno metodo. Zdravnik na primer predpiše neko zdravilo, medtem bolnik uporabi še alternativno medicino, ki mu prav tako pomaga. Toda zdravnik misli, da je učinkovalo samo zdravilo. Bilo bi bolj pošteno, če bi se lahko vsi postopki zdravljenja vpisali v bolnikovo kartoteko, tako bi vedeli, da mu je ob vsem pomagala tudi homeopatija ali pa pranote-rapija. Z leti se bo vedelo, katere tehnike učinkujejo, katere pa so bolj za dušo in prosti čas.«
Kako pravzaprav deluje društvo Angel.si?
»Najbolj všeč mi je to, da v društvu ni nihče zaposlen. Razvilo se je iz društva Artangel, namenjeno pa je raziskavi in pomoči drugim. Na torkovih brezplačnih srečanjih (ob 19.00) v naših prostorih na Šlandrovem trgu (za Kavalom) želimo ljudem, ki nimajo den,arja ali ga nimajo za te stvari, kar razumem, omogočiti brezplačno čiščenje čaker. Srečanja zdaj obiskuje od 20 do 30 ljudi in všeč mi je, ker po določenem času vidijo napredek. Vsi terapevti smo samostojni podjetniki, posamezniki, vsak dela zase, čeprav imamo skupno pisarno. Toda vsak je dolžan opraviti določeno delo zastonj.«
Kaj so angeli, saj se tako imenuje društvo?
»To so pravzaprav neke kakovosti, ki nam pomagajo stopiti iz našega uma ali problemov, na primer angeli zdravljenja. Kadar jih pokličemo, se spusti neka energija, ki človeka neguje. Angeli ne želijo, da smo od njih odvisni, da jim predamo svojo usodo, ampak nam želijo pomagati. Te energije pridejo samo, če se spomnimo nanje. Zato naše ime Angel.si. Ljudje mislijo, da je to manipulacija, toda že z imenom povemo nekaj lepega: Angel si. Najlepše se na ti besedi odzovejo otroci. Za pomoč ne potrebujemo dolgih seans. V Jugoslaviji nam je pomagalo druženje, na piknikih ali delovnih akcijah, to je dalo človeku vrednost. Danes pa ves čas samo divjamo in komaj lovimo svoje življenje. Nimamo časa, da bi se sprostili, se s kom normalno pogovorili. To zares manjka ljudem.«
Gre za zavestno manipulacijo z ljudmi?
»To je manipulacija sistema. V sistemu imajo radi, da človek ni individualno bitje. Manj ko razmišlja, bolj lahko oni vse delajo po svoje. Takšni so vsi sistemi.
Tudi šolstvo gre v smeri, da je potrebno vznemirjati starše, kaj delajo z otroki, da potem starši ne vznemirjajo učiteljev. Če hočeš nekoga odvrniti od sebe, ga moraš samo vznemiriti, da se bo začel obremenjevati s seboj, pa si ga rešen.«
Kako pa terapevti ohranjate svoje energije?
»Ni enostavno. Če ne delaš prav, si takoj v problemu. Potrebno je vzdrževati svoje energijsko ' stanje z meditacijami ali drugimi tehnikami. Zato se ves čas izobražujem, ker lahko pomagam ljudem samo, če se razvijam tudi sama. Da je voda čista, mora teči.«
Kam gre človeštvo?
»Z vidika energij: kolikor je težav, toliko je plusov. Človeštva ne moremo usmerjati, usmerjamo lahko samo svoje življenje. Če pogledam materialno, matema-tično-tehnično, kam gremo, sem lahko vse dni slabe volje. Če pa pogledam, koliko podpore dobivamo s strani energij, vidim, da je vse v ravnotežju. Če ne bi bila pozitivno in negativno v harmoniji, bi vesolje razpadlo. Vsak posameznik mora pretehtati, na kateri strani bo, ali bo del problema ali bo začel skrbeti zase. Za Savinjčane pravijo, da smo skopi, jaz pa pravim, da poskrbimo samo zase. Če bi vsak poskrbel za svoje življenje, bi bilo vse v redu. Vsi, ki delajo v sociali ali jih vleče k delu z ljudmi, bi morali najprej poskrbeti zase. Ne moreš pomagati drugim, če imaš sam probleme.«
Kako se pripraviti na novo leto, da bi se nam vendarle uresničile želje?
»V bistvu je dobro, da si to, kar si želimo za prihajajoče leto, zastavimo še pred koncem starega. Sedem let smo to preizkušali s člani društva Angel.si v Logarski dolini in imeli vikend delavnice ter potem preverjali, ali deluje. Pokazalo se je, če definiramo svoje cilje in želje nekje do 21. decembra in jih potem vsak dan od 24. decembra do 1. januarja zjutraj ali zvečer beremo, je, kot da bi jih dali v energijsko mrežo za novo leto. To je pravzaprav povsem v skladu s starimi rituali. Ob tem pa moramo razmišljati tudi, kaj nas ovira pri uresničevanju zastavljenega. Če smo dovolj pozorni, to slišimo. Ker pa se nismo več vajeni poslušati, izvaja društvo Angel.si samo decembra delavnice transformacije življenja. Skupaj gremo skozi vse cilje, da izčistimo vse blokade preteklih življenj, da gredo energije za nove cilje čiste v novo leto.«
Kaj lahko pričakujemo od leta 2014?
»Pred nami je Saturnovo leto, kar pomeni, da bo hočeš nočeš treba narediti red. Vsem bralcem predlagam, da pred začetkom novega leta naredijo red-po prostorih in v omarah. Pa tudi, da napišejo pisma vsem ljudem, ki so jim karkoli zamerili, in potem pisma zažgejo. Tako pravzaprav očistimo čustva in prostore in tako najbolje stopimo v novo leto.«	K. R.
Anketa____________________________
Veselje, sreča in tudi slaba volja
Povsem normalno je, da smo kdaj slabe volje, nerazpoloženi, žalostni, osamljeni... Če smo slabe volje, se velja, kot pravijo strokovnjaki, čim prej spraviti k sebi in poskrbeti za dobro počutje. Načinov, kako to dosežemo, je veliko. Nekateri poslušajo glasbo, se odpravijo na sprehod ali se lotijo kakšnega dela, ki jih razveseljuje, spet drugi tečejo, vzamejo v roke knjigo... V teh dneh bo priložnosti, da slabo voljo premaga dobra, gotovo več. Samo potruditi se je treba zanjo.
Andreja Kladnik: »Ko sem slabe volje, sem po navadi tiho in počakam, da me mine.
Običajno vse skupaj ne traja dolgo, je pa seveda odvisno od tega, kaj se je zgodilo oziroma zaradi česa sem postala nerazpoložena ali jezna. To se sicer ne zgodi velikokrat, saj sem po naravi bolj veselo in družabno dekle. Če sem že slabe volje, se poskušam kar hitro razvedriti s kakšnim razvajanjem, sprehodom v naravo, z ogledom kakšnega filma ali se predam svojemu hobiju in grem s partnerjem in prijatelji raziskovat kakšno jamo. Kadar sem bolna, običajno veliko časa preživim v postelji, prepuščam se partnerjevi oskrbi in njegovemu razvajanju. Kuha mi čaje in poskrbi za moje boljše počutje. Če je res potrebno, obiščem zdravnika in uživam zdravila, ki mi jih predpiše, z alternativnim zdravljenjem pa nimam izkušenj.«
Tadej Veljanovski: »Kadar sem nerazpoložen ali celo jezen, se od ljudi raje distanciram, saj se ne želim prepirati ali slabe volje prenašati na druge. V takšnih trenutkih samota najbolje dene, poglobim se vase, analiziram razloge, zaradi katerih sem jezen, in poskušam najti rešitev. Običajno mi to dobro uspeva. Po možnosti se odpravim v naravo ali začnem delati, kar me veseli in osrečuje. Če je moje slabo razpoloženje posledica nekega dela, ki mi ne gre od rok, izprežem in se predam kakšnim drugim dejavnostim ali novemu delu, pri katerem uživam. Sicer pa na srečo ni veliko takšnih dni v letu. Zaradi zdravja za zdaj nimam kakšnih omembe vrednih težav, ki bi bistveno vplivale na moje razpoloženje. Če je le mogoče, se pozdravim sam, sicer pa se nad zdravjem ne smem pritoževati, tako da tudi zdravnik pride v poštev le v skrajni sili. Alternative se pa tudi ne poslužujem.«
Franci Lesjak: »Priznati moram, da slaba volja ne vpliva dobro name. Če sem kritičen do sebe, bi dejal, da sem takrat nemogoč, tečen in morda tudi malce preglasen. Vendar je vse to v nekih nadzorovanih okvirjih, saj imam ljubečo in pridno ženo ter pet čudovitih otrok, ki mi pomenijo vse na svetu. Slaba volja me po navadi hitro mine, pomagam pa si predvsem tako, da se lotim dela, ki mi ga morda doslej še ni uspelo opraviti, ali pa kaj naredim za ljudi, ki so tudi zame naredili veliko dobrega. Dobro se vedno vrača z dobrim in zato tudi
sam stremim k temu, čeprav mi vedno ne uspeva tako, kot bi želel. Sicer pa je moje veliko razvedrilo petje in ob njem se hitro povrne dobro razpoloženje. Prepričan sem, da je petje eno od najboljših naravnih zdravil. Sicer pa je dobro, da smo čim bolj pozitivni, optimistični, saj tako lažje in bolje premagujemo vse težave in tudi slabo voljo.«
Ivana Sternad: »Po naravi sem zelo dobrovoljna ženska, toda zdaj sem še vedno pod vtisom izgube moža in je moje razpoloženje temu primerno.
Ko pa sem slabe volje, najdem duševni mir v samoti, kjer se »pogovorim« sama s sabo in poskušam misliti čim bolj pozitivno in si tudi kaj zapojem. Največje zadovoljstvo najdem prav v petju. Kar 53 let sem prepevala v Ženskem pevskem zboru KUD Svoboda Griže. Še vedno, že 65 let, pa pojem tudi v cerkvenem pevskem zboru. Petje me razveseljuje, bogati in veseli. Drugače pa sem veseljakinja po duši in srcu in rada pomagam ljudem. Ne nazadnje sem več kot 35 let aktivno delala na Rdečem križu. Glede zdravja pa je tako, če je treba, grem k zdravniku, metod alternativnega zdravljenja pa se nisem posluževala. Imam pa za sabo že težko zdravstveno izkušnjo - operacijo na Onkološkem inštitutu.«
Franci Uplaznik: »Moje razpoloženje ni vedno enako dobro in je odvisno od raznih dejavnikov. Gre bolj za nianse. Če mi kaj ne paše, se raje umaknem, kot da bi se jezil in si še poslabšal svoje razpoloženje. Vendar je takšnih dni, ko sem slabe volje, zelo malo v letu. Če so, vzamem v roke harmoniko, si kaj zaigram in zapojem ali pa si svoje razpoloženje izboljšam ob delu, ki ga na kmetiji nikoli ne manjka. Sem tudi član Vokalne skupine Glas srca KD Antona Schwaba, ki deluje v okviru preboldske župnije, tako da svojo sprostitev in dobro voljo najdem tudi na vajah in nastopih. Življenje je lepo in še lepše, če sami za to kaj naredimo. Jaz se trudim, če pa mi je kdaj bolj tesno pri srcu, se spomnim na tiste, ki jim je res hudo. Kadar sem prehlajen, uporabljam predvsem domača zdravila, če je resneje, pa obiščem zdravnika. Imam pa tudi dobro izkušnjo z alternativno medicino, saj mi je pomagala odpraviti zdravstvene težave.«
Jelka Prevnik: »Če sem slabe volje, sem običajno tiho, ni mi do pogovora in se raje umaknem v samoto.
Ampak to ni velikokrat.
Prav tako nisem ženska, ki bi se »špetirala« in bila zamerljiva. Če je že kaj narobe, se umaknem in se poskušam čim prej spraviti v dobro voljo. Zelo rada grem v naravo, v gozd, kjer najdem res pravo sprostitev. Še posebej prijetno je, kadar rastejo gobe, saj jih zelo rada nabiram. V naravi najdem uteho in si napolnim svoj telesni in duševni akumulator. Druga sredstva in poživila ne pridejo v poštev, saj si s tem človek le poslabša svoje zdravje. Glede zdravja imam za sabo kar tež-
ko preizkušnjo, sicer pa sem pomoč, kadar je bilo potrebno, poiskala pri zdravniku. Drugače pa se zdravim z raznimi čaji iz zdravilnih zelišč, ki jih sama naberem. Vsekakor pa poskušam misliti predvsem pozitivno in biti optimistična, tako kot sem bila tudi po moji zdravstveni diagnozi pred devetimi leti.«
Blaž Hrženjak: »Sem človek dobre volje, vendar zmeraj to ni mogoče, saj se zgodi kaj takega, kar te žalosti, jezi ... Se pa trudim, da s tem preveč ne obremenjujem žene in ostalih, ki so mi zelo dragi. V takšnih trenutkih se raje umaknem in se lotim kakšnega dela, ki me sprošča in postopno izboljšuje moje razpoloženje. Običajno grem V delavnico, kjer kaj »šraufam«, sprostitev pa poiščem tudi v naravi, v gozdu ... in življenje tako veselo teče dalje. Če si tečen, razdražen, brez energije, se je dobro vprašati, kaj je sploh narobe, kaj potrebuješ. In ko si znaš odgovoriti na ta vprašanja, si lahko hitro pomagaš do boljšega razpoloženja. Vsekakor pa poskušam biti vedno pozitiven. Tudi ko si bolan, je dobro misliti na najboljše, saj to pomembno prispeva k hitrejšemu okrevanju. Če se le da, se zdravim z ženino pomočjo s kakšnimi čajčki in vitami-rii, če je huje, pa obiščem zdravnika.«
Patricija Rogi: »Ko sem nerazpoložena, slabe volje ali me kaj mori, sem običajno tečna in jezna sama nase. Če so za moje slabo razpoloženje krivi drugi, sem jezna nanje in na ves svet. Me pa večinoma jeza hitro mine in je spet vse v redu. Ko sem žalostna ali slabe volje, mi veliko pomeni pogovor s prijateljico ali prijateljicami ob kakšni kavi, kjer si kaj povemo, se nasmejimo in svet je takoj lepši in prijaznejši. Pravijo, da je smeh pol zdravja in najboljše zdravilo za dobro razpoloženje. Sicer pa grem rada tudi na kakšen sprehod s fantom ali prijateljicami in se tako razvedrim in zbistrim svoje misli. Pomembno je, da imaš v trenutkih žalosti in slabe volje ob sebi človeka, s katerim se lahko pogovoriš, mu zaupaš in si deležen tolažbe in razumevanja. Če sem bolna, grem k zdravniku in se ravnam po njegovih navodilih, sicer pa pijem razne čaje in uživam vitamine.«
Boštjan Flrastnilc »Običajno sem takrat, ko sem slabe volje, tečen in mi nič ne ustreza. Da ne bi komu šel preveč na živce, se raje umaknem in grem na sprehod s psom,, kjer dam svoje misli na pašo in se povsem sprostim. Sprehod s psom mi je v veliko razvedrilo in ima dober terapevtski učinek za izboljšanje počutja. Vsako slabo razpoloženje ima svoj vzrok in zato je dobro, da vem, kaj meje spravilo v takšno stanje. Rešitev se ponuja sama po sebi, le pravilno je potrebno ukrepati. Je pa res, da je to lažje reči kot narediti. Toda s tem nimam večjih težav in sem kar zadovoljen, kako ravnam v takšni situaciji. K boljšemu počutju in zdravju pomagajo tudi druge stvari, na primer glasba, šport, predvsem tudi smeh, ki je naj-
boljše zdravilo. Prijetno pa je seveda tudi kakšno razvajanje.«
Ivo Džuras: »Najbrž nisem v tem pogledu nič drugačen od drugih ljudi, ki so ob slabem počutju nerazpoloženi, tečni in moteči za tiste okrog sebe. Vsakdo lahko hitro ugotovi, da z mano nekaj ni v redu, saj te nerazpoloženosti ne znam skriti. Pravijo, da vpliva na slabo razpoloženje tudi luna. Če tudi name, ne vem, mi pa v takšnem stanju kdo tudi kdaj reče, če me luna trka, da sem tečen. Kadar je tako, na srečo to ni velikokrat, saj sem sicer dobrovoljen človek, je zame najboljše zdravilo kakšen sprehod ali delo, pri katerem se zamotim in pozabim na tisto, kar me je spravilo v slabo voljo. Ko vse skupaj mine, včasih traja tudi kakšen dan, si očitam, da sem bil tečen in sem s tem spravljal v slabo voljo tudi druge. Zdravje mi sicer še kar dobro služi, zdravil ne jemljem, zdravnika redkeje obiščem, če pa že imam kakšen problem s prehladom, se večinoma pozdravim z domačimi zdravili.«
Marjan Žnidaršič: »Če sem morda tečen ali partnerka pravi, tako kot večina žensk svojim možem, če imam »fešto« v glavi ali če me trka luna. Lahko pa rečem, da nisem velikokrat slabe volje, saj sem po naravi dobrosrčnež, dobrovoljnež, kar je morda značilno tudi za nas, Notranjce. Mi smo radi veseli, znamo se razvedriti in uživati. Slaba volja je produkt negativnega razmišljanja, zato se trudim biti čim bolj pozitiven. Dobro pa je, da te takšni ljudje tudi obkrožajo, saj je življenje potem veliko lepše in prijetnejše. S partnerko sva oba predana lokostrelskemu športu in v tem najdeva svoje zadovoljstvo in sprostitev. Slaba volja ni produktivna, zato se je je treba čim prej znebiti. Lokostrelstvo je za to zelo idealno, vsaj zame in mislim, da tudi za mnoge druge moje lokostrelske prijatelje. Zdravnikov in zdravil pa se čim bolj izogibam.«
Matej Ocvirk: »Ko sem slabe volje, ko imam slab dan, se najraje umaknem, spravim nekam, kjer me nihče ne moti.
Čim prej se poskušam razvedriti, spraviti nazaj v dobro voljo. Ko imaš slab dan, večinoma ne počneš nič pametnega, nisi produktiven in tako tudi nimaš nič od dneva. Čas, ko si slabe volje, je zame stran vržen čas. Na srečo je to le malokdaj, morda tudi zato, ker se tega zavedam in hitro najdem rešitev. V takšnem dnevu se prepustim poslušanju glasbe, berem revije, članke, večinoma na internetu, ali pa grem ven s prijatelji. Dobra volja se tako hitro povrne. Sicer pa najdem veliko zadovoljstva tudi v športu, zlasti v košarki, ki jo tudi aktivno treniram v Celju. Glede zdravja sicer nimam težav, če pa že kdaj zbolim, precej časa preživim v postelji, saj želim biti čim prej aktiven. V tem času se poslužujem bolj sproščujočih stvari, saj menim, da takrat ni dobro brez potrebe obremenjevati možganov.« D. Naraglav
slabe volje, mi moja
Promocijsko besedilo
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure
Učinkovito spletno komuniciranje Obesek, ki pomaga najti stvari
Vse lepo v letu 2014, predvsem pa dober vid vam želi Optika Simona
Kakovostna očala za dober vid
Simona Kodrin
Optika Simona že več kot 20 let uspešno deluje v svojem lokalu v župnijski stavbi na koncu Šempetra in ponuja tako rekoč vse za dober vid. Z lastnico optike Simono Kodrin smo se pogovarjali o poslovanju v teh kriznih časih, o novih očalih z lesenimi okvirji, ki so nekakšen hit in nov proizvod slovenskih proizvajalcev.
»Vsesplošna kriza se nedvomno odraža tudi v našem poslovanju. Lani se to še ni tako poznalo, letos pa je promet za kakšnih deset odstotkov slabši. Dejanski rezultat bo viden ob koncu poslovnega leta. Ljudje si želijo kakovostna očala, kar je tudi prav. Žal pa si ob pomanjkanju denarja težje privoščijo nakup očal iz svoje denarnice, kar posledično pomeni manj neposrednih nakupov. Očala si zagotovijo na koncesijo, tako lahko tudi pridejo do kakovostnih očal. Kriza se je letos še bolj odražala pri prodaji sončnih očal. Maja, ki je po navadi prodajno zelo uspešen mesec, letos kupcev skorajda ni bilo. Morda je k temu svoje prispevalo tudi nekoliko slabše vreme,« pravi Kodrinova.
V Optiki Simona za visoko strokovnost in zaupanje strank v njihove storitve že od vsega začetka skrbi tudi specialist okulist dr. Arsen Janjič, ki opravlja preglede dvakrat na mesec. Poleg njega so v Optiki Simona zaposleni strokovno usposobljeni optiki, ki so strankam v pomoč pri izbiri korekcijskih in sončnih očal in tudi pri poučevanju in vstavljanju kontaktnih leč. Kot nam je ob obisku povedala Simona kodrin, se je potrebno zaradi velikega zanimanja za pregled pri dr. Janjiču predhodno naročiti, pripomnila pa je tudi, da čakalna doba ni dolga.
»Ljudje se pregledov zelo poslužujejo. Zaradi krize smo za naše stranke, ki vzamejo komplet očal, uvedli brezplačne preglede. Našim strankam želimo predvsem pomagati, jih vsestransko ozavestiti, da uporabljajo pravilno izdelana očala, zato so brezplačni pregledi eden od korakov do tega cilja. Ljudje bi se moral zavedati, da ohranjamo svoje oči le s pravilno izbranimi očali. Dejstvo je, da se na veliko poslužujejo tako imenovanih lekarniških polovičk, izboljšanja vida na hitro, s
čimer si kvarijo svoje oči. Ob teh nakupih ne vedo, kakšna je njihova dejanska dioptrija, ampak kupijo očala, ki jim vsaj na videz ustrezajo. Žal je za malo denarja tudi malo muzike in lahko si zelo poškodujejo vid. Brez strokovnega specialističnega pregleda ni mogoče zagotoviti kakovostnih očal in vida,« še poudari Kodrinova.
V nadaljevanju je spregovorila o letošnji akciji Essi-lorja, ki je s 160-letno tradicijo podjetje številka ena v svetu proizvodnje očal. »Imamo veliko ponudbo najrazličnejših korekcijskih očal in kontaktnih leč, ki jih proizvajajo različni proizvajalci po svetu. Podjetje Essilor je letos oktobra na celotnem področju Slovenije začelo z zanimivo akcijo prodaje progresivnih stekel. Gre za stekla, ki hkrati uravnavajo daljavo in bližino ter tudi vmesno razdaljo. Akcija je zasnovana tako, da je ob nakupu enega para očal potrebno za druga, dodatna, plačati samo 20 oziroma 40 evrov. Podjetje je želelo z akcijo ljudem omogočiti lažji dostop do drugega para očal. Ko je z očali kaj narobe, je lahko kar neprijetno, preden dobimo nove. Dejstvo je, da imamo ljudje več parov čevljev, kakovostna očala pa le ena,« je poudarila Kodrinova.
Ob koncu pogovora smo jo povprašali še po letošnjem novem hitu - lesenih očalih slovenskega proizvajalca. »Pred kratkim smo sklenili poslovno sodelovanje s podjetjem iz Slovenskih Konjic, ki izdeluje lesena očala. Izdelana so ročno in so unikatna. Gre za sončna ali korekcijska očala. Narejena so večinoma iz eksotičnega lesa, na primer iz ameriškega oreha, mahagonija, tika, iz palisandrovega lesa ali ebenovine. Lesena očala so za polovico lažja od plastičnih, saj tehtajo od 15 do 24 gramov. Tržiti jih bomo začeli v teh dneh, na ugoden odziv pa računamo v novem letu.«	D. N.
Zbrali 78,5 tone nevarnih odpadkov
kg), sledijo premazi, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (4.909 kg), in nato odpadna motorna olja (3.590 kg). V gospodinjstvih nastane tudi veliko drugih nevarnih odpadkov, kot so topila (1.797 kg), baterije in akumulatorji (1.519 kg), embalaža, ki vsebuje nevarne snovi (812 kg), zavržena čistila (583 kg) in oljni filtri (504 kg). Glede na to, da skupne količine odpadkov upadajo, količine zbranih nevarnih pa naraščajo, gre razlog za to pripisati deloma vedno večji osveščenosti občanov o pomenu ločenega zbiranja nevarnih odpadkov pa tudi porastu proizvodov električne in elektronske opreme, katere uporaba se širi tako rekoč na vsa področja modernega življenja.
V občinah Spodnje Savinjske doline so skupaj oddali v premični zabojnik 10.848 kg nevarnih odpadkov, največ v žalski občini, in sicer 7.127 kg, sledi Polzela s 1.195 kg, v Preboldu so zbrali 1.003 kg odpadkov, v Braslovčah 557 kg, na Vranskem 483 kg in v taborski občini 483 kg. T. T.
Z delavnice učinkovitega spletenega komuniciranja
Občina Braslovče je v sodelovanju s podjetjem Prims, d. o. o., pripravila brezplačno izobraževalno delavnico učinkovitega spletnega komuniciranja.
Delavnice se je v računalniški učilnici OŠ Braslovče udeležilo 25 slušateljev, na njej pa so izvedeli, kako lahko podjetja, društva in druge lokalne organizacije preko povezovanja v inovativno lokalno skupnost učinkovito komunicirajo s pomočjo lokalnih spletnih strani in tiskanih medijev.	T. Tavčar
Chipolo je skupni projekt mladih razvijalcev iz Trbovelj, Ljubljane in s Polzele. Nastal je kot rešitev prepogostih težav z iskanjem izgubljenih ključev, denarnic in drugih nepogrešljivih stvari.
Ideja za Chipolo se je porodila Domnu Plaskanu s Polzele, skupaj z Juretom Zdovcem iz Trbovelj pa sta napravila prve korake. Kupila sta razvojno orodje in začela iskati drugi del ekipe, ki bi izdelala aplikacijo in grafično podobo. Proizvodnja poteka v prostorih podjetja Dat Com na Polzeli, nadaljuje in zaključi pa v Trbovljah. Povpraševanje po tem izdelku je preseglo vsa pričakovanja. Kot zanimivost naj povemo, da je mladim razvijalcem pomagal pri začetnem kapitalu Kickstarter, to je spletna platforma, ki naj bi sicer pomagala samo ameriškim državljanom s kreditno kartico. Navezali so stik s Huckom Hensleyjem, ki je njihov poslovni partner v ZDA.
Na spletni platformi Kickstarter je Chipolo zbral skoraj
300.000	ameriških dolarjev zagonskih sredstev za začetek množične proizvodnje in vzpostavitev skupnosti Chipolo uporabnikov po celem svetu. Chipolo obesek uporablja brezžično povezavo »bluetooth« in pomaga s pomočjo pametnega telefona najti predmete, ki smo jih založili ali izgubili. Lahko ga damo na ključe, v torbo, denarnico, ... Preko brezplačne Chipolo mobilne aplikacije lahko spremljamo oddaljenost Chipola in sprožimo njegov zvok, ki nas usmerja pri iskanju. V primeru, da se Chipolo oddalji od nas,
V letošnji drugi akciji zbiranja nevarnih odpadkov je podjetje Simbio zbralo kar 30.782 kg nevarnih odpadkov, kar pomeni skupaj z nevarnimi odpadki, zbranimi v obeh letošnjih akcijah, 78,5 tone. To je do zdaj največ, odkar poteka akcija zbiranja nevarnih odpadkov v premični zbiralnici v celjski regiji, in trikrat več kot leta 2008. V občinah Spodnje Savinjske
doline so letos občani zbrali kar 10.848 kg nevarnih odpadkov, v akciji pa je sodelovalo 792 občanov.
V podjetju Simbio, ki izvaja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov v 12 občinah regije, pa so zabeležili tudi 17-od-stotni porast števila občanov, ki so se udeležili akcije. Tudi v jesenski akciji je po teži prevladovala odpadna električna in elektronska oprema (12.290
Z akcije zbiranje nevarnih odpadkov na Polzeli
Ekipa pri sestavljanju Chipolov v prostorih podjetja Dat Com, d. o. o., na Polzeli
Polovica dela opravljenega
bomo prejeli sporočilo. Prav tako bomo obveščeni, ko se bo Chipolo spet pojavil v našem dometu. Če Chipolo izgubimo, se na zemljevidu zabeleži lokacija, kjer smo bili nazadnje povezani z njim. V primeru, da ne najdemo svojega telefona, pa lahko Chi-
polo potresemo in telefon bo zazvonil. Chipolo je obenem tudi termometer, saj sporoča temperaturo okolja, kjer se nahaja. Zahvaljujoč vsem svojim funkcijam Chipolo omogoča vrsto načinov uporabe v najrazličnejših okoljih in situacijah.	T. Tavčar
Se bodo greli z geotermalno vodo? Likovni razpis za otroke zaposlenih
Iztok Patir s svojo ekipo ob novem vrtalnem stroju
V dogovoru s stečajnim upraviteljem podjetja Garant Polzela Tomažem Kosom, ki je sodišču predlagal, naj izda sklep o soglasju k stroškom za potrebna dela, ki ga je sodišče izdalo, je podjetje Vrtine Palir prejšnjo soboto z novim naj-sodobnješim vrtalnim strojem v Sloveniji začelo z vrtanjem prve vrtine na območju tovarne Garant. Po prvem
črpanju so na globini 70 metrov izmerili, da ima voda 21 stopinj, pritok pa je približno 30 kubičnih metrov na uro.
Občina Polzela želi namreč ugotoviti kakovost in temperaturo vode na tem območju, saj razmišlja o gradnji toplovoda. Polzelani namreč že od nekdaj vedo za številne tople izvire ob Savinji, kjer so Polzelanke včasih pozimi prale perilo. Po besedah
župana Jožeta Kužnika bodo v primeru ugodne analize vrtin že naslednje leto razpisali koncesijo za gradnjo toplovoda v kombinaciji z dogrevanjem z lesno biomaso. V sistem želijo vključiti v prvi fazi vse zgradbe v občinski lasti, kasneje pa tudi ostale. Po nekaterih izračunih naj bi občina s tem prihranila več kot 60 odstotkov sedanjih stroškov za energente.	T. Tavčar
Imenovan direktor RA Savinja
Stojan Praprotnik
Razvojna agencija Savinja Žalec je na miklavževo dobila direktorja. Skupščina je izmed dvanajstih kandidatov za petletni mandat izbrala Stojana Praprotnika.
Stojan Praprotnik je bil zadnje leto vršilec dolžnosti direktorja, pred tem pa od začetka leta 2009 pomočnik direktorice. Po imenovanju za direktorja je povedal: »V tem kriznem obdobju je tudi naše delo bolj zahtevno. Z manj kadrovskimi in denarnimi resursi moramo narediti več, kar od nas zahtevajo tudi naši ustanovitelji. V letošnjem letu in še v letu 2014 je bila in bo ena naših glavnih preokupacij priprava regionalnega razvojnega programa 2014-2020 oziroma priprava tistih projektov Spodnje Savinjske doline, ki zahtevajo v naslednji perspektivi izvedbo in s tem črpanje sofinancerskih sredstev
za razvoj regije in kohezije.«
Ustanoviteljice Razvojne agencije Savinja Žalec so: Občina Žalec (največja), Občina Braslovče in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, ostale spodnjesavinjske občine so pridružene članice, prav tako UPI Ljudska univerza Žalec. Glede na to, da Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske povezuje vseh šest spodnjesa-vinjskih občin, bi si želeli, da bi bile tudi ostale štiri občine soustanoviteljice agencije: »Tako bi verjetno laže izvajali določene naloge, zdaj pa se moramo z njimi pogovarjati za vsak projekt posebej in sodelujemo na osnovi pogodb.«
Trenutno je v agenciji šest zaposlenih. »Prvi sklop našega dela je izvajanje nalog za razvoj Spodnje Savinjske doline, delujemo pa tudi širše. Smo ena od petih območnih razvojnih agencije na območju celotne Savinjske regije. Te naloge pa ne izvajamo zgolj za občine, ampak tudi za podjetja oziroma ostale subjekte, ki potrebujejo pomoč pri izvajanju nalog v javnem interesu na področju razvoja.
Drugi sklop je spodbujanje in pomoč pri podjetništvu, se pravi promociji, razvoju in kot podporno okolje podjetništvu Spodnje Savinjske doline. Od
vsega začetka smo na primer registrirana točka VEM, ki deluje zelo uspešno, nas je pa prejšnji mesec razočarala napoved vlade, da v letu 2014 država ne bo več sofinancirala teh točk. Nam kot podpornemu okolju je zelo težko reči podjetnikom, da bodo morali za storitve, ki so bile prej zastonj, nekaj plačati. Projekt se je zelo dobro prijel, če bi ga nehali izvajati, ne bi bilo prav. Ne vem še, kako, pa vendar na nek način bo potrebno to storitev izvajati naprej.
Tretje večje področje pa je prenos znanja in dobrih praks. Pri tem mislim predvsem na sodelovanje v mednarodnih projektih. Z našimi zaposlenimi se bomo še dodatno izobraževali predvsem na tistih področjih, ki so zdaj ključna za naše dejavnosti. 15-letno obdobje naše razvojne agencije je prineslo precej znanja in izkušenj v hišo. Status, ki ga imamo, moramo še krepiti. Moj cilj je, da si predvsem z znanjem okrepimo položaj, ki ga imamo, da bomo lahko naše naloge izvajali še bolj učin--kovito in da bomo naredili še kaj več od tega, kar pričakujejo od nas ustanovitelji in podjetniško okolje.«	K. R.
V podjetju Novem car interior design iz Ložnice pri Žalcu so že tretjo leto zapored pripravili likovni razpis, namenjen otrokom in vnukom zaposlenih. Ob koncu leta so tudi letos pripravili razstavo vseh del, najboljša pa uporabili za Novemov koledar 2014.
Novemov likovni razpis poteka v okviru internega projekta Novem prijazen družinam, ki temelji na pomoči družinam, zaposlenim in njihovim otrokom. »Gre za projekt, ki na prvi pogled sicer nima nobene povezave z našo osnovno dejavnostjo, proizvodnjo lesenih dekorativnih letvic za avtomobile, prispeva pa k boljšemu počutju zaposlenih, k temu, da tudi podjetje dokaže, da mu ni vseeno, kaj se dogaja z njimi izven zidov našega podjetja. Š tem krepimo pripadnost zaposlenih, izboljšujemo organizacijsko kulturo in krepimo ugled podjetja,« pojasnjuje direktor podjetja Matjaž Omladič.
Razpis, ki poteka od septembra do konca leta, je namenjen vsem otrokom in vnukom Novemovih delavcev. Vsako leto razpišejo novo tematiko. Mladi so ustvarjali pod sloganom
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Družina na kolesih in v svoja dela vključili svoje poglede na družino in njeno mobilnost v najširšem smislu. Lani jih je k sodelovanju na Novemovem likovnem razpisu privabil slogan Čeprav hitimo, zdravo živimo, ob katerm so razmišljali o zdravem načinu življenja, promociji zdravja, gibanja, prehranjevanja, druženja v naravi, odnosov in sodelovanja. “Letos smo razpisali temo Svet, kot ga želim, saj smo želeli izvedeti, kako bi otroci izboljšali svet okoli sebe. S tem smo izzvali ustvarjalni potencial mladih, domišljijo, željo po inovacijah, ki ni omejena z materialnim svetom okoli nas. Tako smo tudi na naš podmladek želeli prenesti inovativni duh podjetja, ki ima v Novemu zelo trdne temelje,” je povedal Matjaž Omladič in dodal, da se tematike vseh razpisov dotikajo dejavnosti podjetja Novem. Gre za promocijo zdravja, Novemov sistem izboljšav in inovacij ter že omenjen projekt Novem prijazen družinam.
»Vsako leto je odziv na razpis boljši, med zaposlenimi in družinami se je zelo dobro prijel,« poudarja Omladič. Rezultat vsakoletnega razpisa je razstava vseh poslanih del, ki je v avli podjetja na ogled mesec dni. Najboljših 12 del je objavljenih na Novemovem letnem koledarju. Eno izmed letošnjih del bodo upodobili na voščilu, ki ga bodo prejmeli
Matjaž Omladič
zaposleni v Novemu za svoj rojstni dan v prihodnjem letu. Prav vsi sodelujoči mladi umetniki prejmejo nagrade, posebej pa nagradijo najboljše delo do 9 let in najboljše nad 9 do 16 let in tudi najizvirnejše in najbolje izdelano delo. Razstavo letošnjih del so odprli včeraj na sklepni novoletni prireditvi za otroke Novemovih delavcev v Domu kulture Svoboda Griž, kjer so za otroke pripravili igrano predstavo, obiskal in obdaril pa jih je tudi Božiček.
"V okviru projekta Novem prijazen družinam potekajo tudi druge aktivnosti, s katerimi poskušamo pomagati zaposlenim pri organizaciji njihovega zasebnega življenja. Pomagamo jim denimo pri počitniških aktivnostih za otroke, pri šolskih obveznostih ipd. Projekt je živ, to pomeni, da ga ves čas dograjujemo, ob tem pa upoštevamo prav predloge zaposlenih. Tako je krog sklenjen in aktivnosti res lahko dosežejo cilj,” še dodaja Matjaž Omladič.	T. T.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko T 8 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
■■H
■ ■ ■ A I	
	
POTREBUJETE RRČUflOVODSKI SERVIS?	
kmetije, različna podjetja,	samostojne podjetnike in društva.
GSfTi: 051/ 601 063 TELEF00: 03 / 710 24 90	E-POSTR: ìnfo®ìtta.sì SPLETITR STRRR: uuuiai.ittasi
Naslovnica Novemovega koledarja, ki so ga ustvarjali otroci v okviru Novemovega likovnega natečaja že tretje leto zapored
Da bo svet 2014, kot si želite, največ sami lahko naredite. Pogumno in ponosno se vanj podajte, ustvarjalno in optimistično ravnajte.
Vse najboljše v letu 2014 iz Novema
Snovem
Naročnik oglasa: Novem car interior design, d. o. o. Žalec
zkst-zalec.
kupikarto.si
■S I
ŠPORT HOTEL
Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2014!
GARNI ŠPORT HOTEL
Graiilnska ulica 9.3312 Prebold. Stovonifa Telefon:
+386(0)3 703 40 Telefax:
+386(0)3 703 40
http	con. mMSgarngpotlhofl com
■	ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE
■	VELIK LUKSUZNI APARTMA
■	KAVARNA
■	KONFERENČNA DVORANA
■	\MELNESS. jacuzzi. masaže, savne
■	ŠPORTNI TURIZEM
■	VEČNAMENSKI PROSTORI
» konference, srečanja, sestanki • zabave, poroke, praznovanja » športna rekreacija in priprave
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
Galicija z novimi označevalnimi tablami
Med podelitvijo priznanj
Turistično društvo Ponikva, ki ga vodi Suzana Ra-ševič, je zadnjo novembrsko soboto v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu pripravilo prireditev s kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj za najlepšo vas in vaško središče, hišo, kmetijo, poslovni objekt in versko znamenje oz. obnovljeni objekt kulturne dediščine 2013.
V kulturnem programu so nastopili Ana in Urban Pečov-
nik, otroška folklorna skupina s Ponikve, otroci iz vrtca in citrarka Neli Kos Zidar. Ocenjevanje je izvedla petčlanska komisija v sestavi Štefanija Kos Zidar, Ludvik Onuk, Branko Jelen in Apolonija Kozman. Komisija si je dvakrat ogledala urejenost objektov, ocvetliče-nost, urejenost okolice in izbrala nagrajence za leto 2013. Za najlepše urejeno vaško središče so priznanje prejeli zaselki Marof (Jager, Žager in Krajnc), Podkraj (Hrustel, Po-
žgin in Fedensberg) in Ponikva (področje od Jelenovih do POŠ Ponikva).
Za najlepše urejeno hišo so priznanje podelili Jožici in Marjanu Žibretu (Ponikva), Marici Verdev ter Darji in Branku Krajncu. Za najlepše urejeno kmetijo so priznanje tokrat prejeli Urška in Klemen Turinek, Alenka in Robi Vasle ter Albin in Anica Vasle. Mile-
na in Franc Ciglar sta za lepo urejen križ prejela priznanje za urejenost verskega znamenja, priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa so tokrat podelili Oliverju Stankoviču.
Prisotne sta pozdravila predsednik KS Ponikva Srečko
Del turističnega ogledala nekega kraja so tudi informativne table, ki vodijo obiskovalca do krajevnih znamenitosti ali do želene-
ga cilja. Tega se dobro zavedajo tudi v KS Galicija.
V preteklem mesecu so postavili več kot sto uličnih tabel in obvestilnih lamel,
Nove označevalne table v KS Galicija
ki označujejo pomembne objekte v kraju.
Predsednik KS Galicija Jože Kruleč je ob tem dejal: »Glede na to, da se nahajamo na zelo razvejanem področju, ocenjujemo, da gre za pomembno pridobitev, ki bo omogočala lažjo orientacijo v kraju, predvsem za tiste, ki našega področja ne poznajo dovolj dobro. Projekt smo v kraju pripravljali že nekaj časa, vodila pa ga je delovna skupina v okviru krajevne skupnosti. Predhodno smo pripravili načrt in elaborat, saj smo morali pridobiti tudi ustrezna soglasja in dovoljenja.«
KS Galicija je v projekt vložila okrog 17.000 evrov, izvedlo pa ga je podjetje ZMAS iz Brežic. V prihodnjem letu načrtujejo še nekaj manjših dopolnitev in oznake podjetij v kraju.	D. N.
Lednik in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen ter vsem nagrajencem čestitala, obenem pa krajanke in krajane spodbudila k nadaljnjemu urejanju domov in kraja. Predsednica TD Ponikva Suzana Raševič je zbrane povabila tudi k blagoslovu adventnega venca in na druženje v Slomškov dom. D. Naraglav
Jože Stepišnik je glavni pobudnik razstave jaslic in tudi zvest organizator vseh deset let
Vabljeni na tradicionalno prireditev
BOŽIČNA SKRIVNOSTI V JAMI PEKEL
ure
25. in 26. decembra med 15. in 18.
Zadnji vstop v jamo ob 17.30.
Doživite skrivnost Božične zgodbe skupaj s skrivni jame Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini! Žive jaslice in glasba v čarobnem podzemnem svi
Pred jamo druženje ob glasbi ansambla GOLT Božiček s spremstvom v otroškem kotičku,
©	razstava malih živali,
i	"lesni ognji” in peka jabolk.
:
J Turistično društvo Šempeter,	Medijska
www. td-sempeter.si	podpora:
Jaslice so iz leta v leto izziv čedalje večjemu
Člani PGD Drešinja vas, vaščani Drešinje vasi in člani Turističnega društva Petrovče so v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi pripravili deseto, jubilejno razstavo jaslic Savinjske doline. Številne obiskovalce, med njimi je bil tudi žalski župan Janko Kos, je uvodoma nagovorila predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler, o razstavi pa je zbranim podrobneje spregovoril Jože Stepišnik.
Poudaril je, da na letošnji, deseti razstavi sodeluje 44 razstavljavcev od blizu in daleč. Vsi so pokazali svojo izvirnost in talente, za obli-kovaje jaslic pa uporabili različne materiale. Razstavo je blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, priredi-
številu ustvarjalcev
tev pa so popestrili VS Can-della, duet citer Brina in Sara Gabrovec ter kitarista Aljaž Stepišnik in Zala Švab. Dvajsetim zvestim razstavljavcem so podelili priznanja, predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler pa je Jožetu Stepišniku podelila priznanje TD
Petrovče. Organizatorjem, še posebej Jožetu Stepišniku, je čestital tudi župan Janko Kos.
Razstava bo odprta tudi
22.,	25., 26., in 29. decembra med 9. in 19. uro, med tednom pa po dogovoru na telefonski številki 031 230 021.	T. Tavčar
m*
T ^
ČKtJ S. SILVESTROVANJE Ä na PROSTEM
PRED OBČINO POLZELA
51. DECEMBRA OB 22. URI
S SKUPINO
STOP
Priznanja za urejenost v KS Ponikva Razstava jaslic desetič
Naročnik oglasa: Občina Polzela
Naročnik oglasa: Občinski odbor SDS Prebold
Poslanci preverjali utrip regije
Z resolucijo za podeželje
Poslanci na čelu z Jožetom Tankom (v sredini) in z našim poslancem Ljubom Žnidarjem (desno)
JL ^ t N X s
'	\\ \	4

Med gosr/ so bili tudi predstavniki drugih
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v ponedeljek, 2. decembra, obiskala celjsko regijo. Celodnevni obisk so poslanci SDS sklenili s srečanji z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji. Eno od treh srečanj je potekalo v dvorani žalskega gasilskega doma.
Poslanska skupina SDS, ki jo vodi Jože Tanko, šteje 26 poslank in poslancev, Spodnjo Savinjsko dolino pa zastopa Ljubo Žnidar. Poslanci so celodnevni obisk začeli v Celju z delovnim posvetom, nato pa so se razdelili v šest skupin. Poslanci Ljubo Žnidar, mag. Branko Grims in Franc Breznik so se srečali z vodstvom zavoda Svetega Rafaela Vransko, obiskali podjetje Uniforest v Latkovi vasi in se pogovorili z vodstvom zavoda Dom Nine Pokorn Žalec. Jože Tanko, mag. Marko Pogačnik in Janja Napast pa so med drugim obiskali podjetje Termotehnika v Orli vasi.
Svoj obisk so zaključili na javni tribuni v žalskem gasilskem domu, kjer so Jože Tanko, mag. Marko Pogačnik, Ljubo Žnidar in Franc Breznik govorili o vplivu vladnih ukrepov na gospodarstvo in podeželje ter o trajnostnem razvoju in perspek-
■m
strank
tivah celotne regije.
Jože Tanko je med drugim povedal, da ima sedanja vlada diametralno nasproten koncept za reševanje krize, kot ga je imela zadnja Janševa vlada. Da ohranja javni sektor, ki ga je z novimi zaposlitvami še povečala, z višjimi in novimi davki obremenjuje vse državljane ter s tem uničuje gospodarstvo in podeželje. Posegi v javni sektor so pred dobrim letom povzročili množične proteste, kljub slabšanju položaja večine ljudi v zadnjih mesecih pa zdaj protestov ni, kar kaže na to, kdo ima v tej državi največjo moč, je opozoril Jože Tanko.
Mag. Marko Pogačnik je izpostavil obljube sedanje vlade ob imenovanju, da bo razbremenila gospodarstvo in pospešila gospodarski razvoj, takoj nato pa je rekordno povečala davke in zadolženost države. Po nekaterih izračunih naj bi z raznimi povečanji cen, spremembo dohodninskih olajšav in z novim nepremičninskim davkom povprečno štiričlansko družino z dvema zaposlenima obremenila za dodatnih 1.100 evrov na letni ravni. Podatki o bančni luknji bodo Slovenijo postavili na realna tla, je menil mag. Marko Pogačnik in se glede na pomanj-
SDS
Prijetne in mirne božične praznike ter uspešno novo leto	g+
Vam želi Občinski odbor	d* **
SDS Prebold
kanje informacij vprašal, kaj v resnici vlada skriva pred državljani in poslanci.
Ljubo Žnidar je izpostavil dejstvo, da je gradnja javne infrastrukture pomemben dejavnik zagona gospodarstva, vendar v proračunih 2014 in 2015 teh sredstev ni. Kar za 90 % so se zmanjšala sredstva za vzdrževanje državnih cest, zmanjšujejo se investicijska sredstva občinam, ki so še edine s pomočjo evropskega denarja izvajale investicije. V kmetijstvu predstavlja problem razdrobljenost, konkurenčnost slovenskih kmetov pa bo dodatno zmanjšal nepremičninski davek. Potrebno je narediti red in uvesti davek, vendar mora biti stopnja obdavčitve razumna, je poudaril Ljubo Žnidar in dodal, da so prav tako nesorazmerno visoke kazni za tiste lastnike gozdov, ki bodo na primer les za svojo uporabo peljali iz gozda brez prevoznice, ali za tiste, ki kljub določilom zakona o vinu ne bodo izsekali samorodnih trt.
K. R., foto: T. T.
Novoizvoljeni izvršilni odbor Foruma za
Forum za kmetijstvo in podeželje SDS je zadnjo novembrsko soboto v Preboldu pripravil 11. kongres. Za novega predsednika foruma so izvolili Radovana Štora, Marjan Golavšek, ki je bil tri mandate predsednik foruma, pa je postal član novoizvoljenega izvršilne-
Dobrodelnost
Vse leto, še posebej pa v prazničnem decembru, se kar vrstijo dobrodelne prireditve. Slovenci smo res narod, ki prav živi za dobrodelnost in z dobrodelnostjo. Lepo je, da radi pomagamo, ni pa lepo, da naši voditelji ne vidijo ali nočejo videti, da je te dobrodelnosti že kar preveč. Najhujša pa je bila ta zadnja, ko smo davkoplačevalci, sicer neprostovoljno, pokrili bančno luknjo, ne luknjo, brezno brez dna. In to ni bilo prvič in verjetno tudi ne zadnjič, se bojim.
Sem se pa jaz osebno spomnila, kako bi lahko dobili vsaj del teh naših sredstev nazaj, no, ne nazaj, ampak bi jih donirali drugače, kolikor bi kdo hotel ali lahko dal. In kako, se boste vprašali, bi se to zgodilo? Preprosto. Naša vodilna struktura, politiki, menedžerji, tajkuni in njim podobno misleči bi se lahko izpostavili na dobrodelnem koncertu.
Zamislila sem si, da bi tak dobrodelni koncert lahko izg leda I nekako takole: uvodoma bi mešani pevski zbor vstajnikov zapel pesem Ljubljana je bolana, moški pevski zbor mariborske nadškofije pa tisto lepo Dva novčiča, saj jo poznate, govori o ženi, ki daruje vse, kar ima, pa čeprav sta to samo dva novčiča. Minister Gregor bi se predstavil z vižo Visoko nad oblaki leti srebrna ptica, minister Dejan pa bi židano zapel Šumijo gozdovi domači. Duo Zoki in Jurček bi iz naftalina privlekla šlager Tata kupi mi avto, bicikl in kučići dve, tata, kupi mi sve. Če bi se zbrali, bi lahko nastopil tudi zbor Čista lopata s pesmijo Godinu po godinu sve nas manje ima tu. Tudi Janša bi se predstavil s pesmijo Petra Graša Nosi mi se bjela boja. Minister Karl bi se lahko v svoji glasbeni točki spraševal, če so medicinske sestre spodaj res brez, minister Uroš pa bi mogoče zapel tisto Brez besed. Z nekoliko bolj živahno pesmico Gajba puna piva bi nastopila Šrot in Bavčar, Eva Irgl, ki je zaljubljena v angleščino, pa bi zapela Strenger in the night. Tudi za humor bi bilo poskrbljeno, delavci sodišč bi zaigrali v komediji Balkanski bojevnik. Čisto na koncu pa bi zbor poslancev, ki bi si upravičeno nadeli ime Kameleoni, pod taktirko same predsednice ob spremljavi policijskega orkerstra prireditev zaključil s Šifrerjevo Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država.
Če bi se uresničilo, kar sem si izmislila, bi bil to res koncert vseh koncertov. Pa ne bo. Bo pa prišlo novo leto in z njim vsaj upanje, da po novem letu boljše bo - kakor za koga...
Želim vam lepe praznike in srečno, predvsem pa zdravo leto 2014.	Ota Mar
kmetijstvo in podeželje SDS
ga odbora. Kongres je med drugim sprejel resolucijo z naslovom Brez kmetijstva in podeželja ni prihodnosti.
Med udeleženci kongresa je bil tudi predsednik stranke SDS Janez Janša, ki je v svojem nagovoru delegatkam in delegatom spomnil na začetke delovanja foruma v časih, ko so bila velika pričakovanja o enakopravni obravnavi kmetijstva in razvoja podeželja z vsemi ostalimi podsistemi družbe in ko je v Sloveniji prevladovalo visoko pričakovanje, kako bo vstop v Evropsko unijo za Slovenijo in kmetijstvo neka prelomnica, po kateri bo vse mnogo bolje. Nekatera pričakovanja so se uresničila, hkrati pa so pokopane mnoge iluzije, je povedal Janez Janša in dodal, da sedanja oblast izvaja diskriminacijo in rešuje probleme na hrbtih kmetov in podeželja: »Davek na nepremičnine, ideja o združevanju občin in drugi prijemi, ki prizadenejo predvsem podeželje in prebivalstvo, ki je mobilno in nima službe zraven svojega stanovanja, to je nekaj, kar izhaja iz nekega globljega političnega premisleka in se nadaljuje s precej kruto in
grobo dinamiko, ne glede na odpor.« S slabšanjem razmer se veča apatija državljanov, pada volilna udeležba, kar se dogaja zlasti na podeželju, ki s tem dodatno izgublja svojo moč. Poslanstvo foruma za kmetijstvo in podeželje je zato po besedah Janeza Janše dvojno: tekoče spremljati vse, kar se dogaja na področju kmetijstva in podeželja, ter boj proti volilni apatiji.
Novi predsednik Radovan Štor pa je ob svoji izvolitvi izpostavil predvsem probleme zaradi nepremičninskega davka ter sedanje ureditve lovstva in gozdarstva. Izrazil je zadovoljstvo, da je bilo v izvršilni odbor izvoljenih veliko strokovnjakov, kar obeta, da bo forum deloval uspešno na različnih področjih.	K. R.
Janez Janša
Slovenska ljudska stranka
Blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto
Vam želi Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Braslovče
Naročnik oglasa: Občinski odbor SLS Braslovče
Državni prvaki v kvizu
Predsedniki ZŠAM skupaj
Tekmovalni ekipi z mentorjema in predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša
Med pozdravnim nagovorom polzelskega župana Jožeta Kužnika
Na OŠ Kidričevo je četrto novembrsko soboto potekalo državno tekmovanje v kvizu gasilske mladine Slovenije. Znova so bili zelo uspešni mladi gasilci PGD Kapla -Pondor, ki so osvojili 1. in 4.
mesto.
Zmago in s tem naslov državnih prvakov so si tokrat priborili člani mladinske ekipe v sestavi Tea Pustoslemšek, Kevin Marn, Klavdija Basti Enei in mentorica Martina
Pustoslemšek. Ekipa pripravnikov, v kateri so sodelovali Tilen Menčak, Urban Remic in Anja Terglav, je pod mentorstvom Simona Stiplovška letos za las zgrešila tretje in pristala na odličnem, a nehvaležnem četrtem mestu. Kljub temu so bili vsi zelo veseli, saj so se domov vrnili z naslovom državnih prvakov in bili boljši tudi od lanskoletne zmagovalne ekipe, ki je letos za njimi zaostala kar šest točk.
Uspeh Gasilske zveze Žalec in s tem Spodnje Savinjske doline so dopolnili pionirji PGD Drešinja vas, ki so v konkurenci 34 ekip zasedli deseto mesto. Vsi ti rezultati so dobra spodbuda za nadaljnja tekmovanja mladih.	D. N.
V	prostorih ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji je na zadnji novembrski dan potekalo redno delavno srečanje predsednikov Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
V	uvodu je zbranim zapel Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak, delovno srečanje pa je z nagovorom odprl predsednik zveze Janko Veber. Udeležence srečanja sta pozdravila tudi Igor Velov, v. d. direktorja Javne agencije za varnost prometa RS, in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Delovno srečanje je bilo namenjeno pregledu finančnega poslovanja in delovanja organizacije v letu 2013 ter pripravam na volilno skupščino, ki bo marca 2014.
Zveza ZŠAM Slovenije je nastala leta 1922 kot stanovsko in prostovoljno združenje po-
klicnih voznikov in avtomehanikov. Danes združuje 50 društev po Sloveniji, vanjo pa je vključenih več kot šest tisoč članov. Znana je kot največja nevladna organizacija in je članica svetovnega združenja poklicnih voznikov.
Pomemben del svojega poslanstva namenja skrbi za večjo prometno varnost vseh
udeležencev v prometu, dvigu prometne kulture, prizadeva si tudi za izboljšanje položaja poklicnih voznikov in avtomehanikov. Aktivno deluje pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu in med drugim sodeluje v akcijah »Prvi šolski dan«, »Kolesarski izpiti na osnovnih šolah« in »Varnostni pas - vez z življ enj em «. T. Tavčar
Srečanja starejših ob koncu leta
Druženje starejših in mlajših
Ličkanje koruze v polzelskem domu
V preteklem mesecu so se v krajih po dolini vrstila srečanja s starejšimi, ki so jih pripravili društva upokojencev, krajevni odbori Rdečega križa, krajevne skupnosti.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v sodelovanju z Občino Polzela in KO RK Andraž nad Polzelo pripravilo srečanje starejših občanov, starih 74 in več let. Najprej so v domači cerkvi prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec,
nato pa so se odpravili na družabno srečanje.
Zbrane sta pozdravila predsednik društva upokojencev Anton Mešič in podžupan dr. Jože Korber. V imenu KO RK Andraž nad Polzelo je starejše pozdravila Cvetka Sitar, v imenu Območne organizacije RK Žalec pa predsednica Pavla Artnik. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Andraž nad Polzelo in Andra-ški oktet.
Na povabilo KO Braslov-
če in Parižlje - Topovlje so se v dvorani Kulturnega doma Braslovče zbrali tamkajšnji krajani, stari 70 in več let. Od 380 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Zbrane so nagovorili župan Branimir Strojanšek, predsednik DU Braslovče Tone Repnik, predsednica KO Parižlje Sabina Žolger, predsednik KO Braslovče Jože Marovt in predsednica KO RK Braslovče - Gomilsko Nika Udrih. Najstarejšima, 99-letni Tereziji Rojnik in 97-letnemu Karlu Gluku, so izročili priložnostno darilo. Sledil je kulturni progam, v katerem so nastopili učenci OŠ Braslovče, Braslov-ški oktet in harmonikar Mitja.
Okrog 140 krajanov, starih nad 70 let, se je zbralo na srečanju starejših v Šempetru, ki sta ga pripravila krajevna skupnost in KO RK Šempeter. Zbrane so pozdravili predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih in sekretar Območne organizacije RK Žalec Matjaž Črešnovar. V kulturnem programu so nastopili učenke in učenci OŠ Šempeter. Med najstarejšimi sta se srečanja udeležila 89-le-tna Fanika Časi in 92-letni Franc Štorman.
Krajevna skupnost Liboje je že trinajsto srečanje krajanov, starih 70 in več let, pripravila v ponedeljek, 25. novembra, v dvorani DPD Svoboda Liboje. Približno 60 krajanov je z navdušenjem spremljalo kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz tamkajšnjega vrtca in osnovne šole, Pevke treh vasi in Miro Klinc, program pa je povezovala Jolanda Železnik in na kratko predstavila tudi novo knjigo o Libojah. Predsednik Krajevne skupnosti Liboje Uroš Feldin je s šopkom cvetja obdaril najstarejšo udeleženko srečanja, 89-letno Maro Germadnik iz Kasaz, vsi udeleženci pa so prejeli priložnostno darilo.	T. T.
Društvo podeželske mladine Polzela je v Domu upokojencev Polzela za tamkajšnje stanovalce pripravilo ličkanje na star način.
Ko še ni bilo strojev, so na
V župniji Andraž nad Polzelo so se zadnjo novembrsko nedeljo pri maši srečali zakonski pari, ki so ali bodo letos praznovali okrogle obletnice poroke. Tovrstna
vasi to opravilo povezali z družabnim dogodkom, polnim zabave in igric. Ličkarji so se selili s kmetije na kmetijo, gospodinje pa so pripravile dobrote, ki so jih zalivali z moštom. Sta-
srečanja so v Andražu obudili po dvajsetih letih.
Dogodka se je udeležilo 19 parov, med slovesno mašo, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, pa so obnovili zakon-
novalci polzelskega doma so se ličkanja zelo razveselili, saj se radi družijo z mladimi, ob zvokih harmonike Mateja Dušiča pa so tudi zapeli in se v mislih vrnili v svoja mlada leta. T. T.
sko zaobljubo. Župnik je vsem zaželel tudi v prihodnje veliko ljubezni in medsebojnega razumevanja, moškim je pri tem podaril pisno voščilnico, ženskam pa rdečo vrtnico. T. T.
Okrogle obletnice zakonskih parov
Kako prepoznati nasilje
Glasbene želje
Le govorice
Žalska glasbena šola je v začetku tega meseca staršem svojih učencev poslala obvestilo, da prihaja v zadnjem času na območju Žalca in Slovenije do neprimernih nadlegovanj otrok, ki bi lahko vodila v kriminalna dejanja. Ker poteka glasbeni pouk v popoldanskem času, naj bodo starši po končani uri še posebej pozorni na svoje otroke, priporoča ravnatelj. Kako ravnati v takšnih primerih, so otroke opozorili tudi po šolah.
Predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upra-
vi Celje Milena Trbulin je povedala, da v zadnjem letu na območju celjske policijske uprave k sreči niso obravnavali primera, ko bi neznanec skušal odpeljati otroka, prav tako ne na območju drugih policijskih uprav. Zagotovo je dobro, da se starši in učitelji o tem pogovorijo z otroki, vendar na primeren način in naj ne vzbujajo strahu pred vsako neznano osebo. Večina ljudi namreč nima slabih namenov in če otrok ne upa z nikomer, ki ga ne pozna, spregovoriti niti besede, prav tako ni dobro, dodaja Milena Trbulin.	K. R.
dvignil, ne da bi dojenčka pičila ena sama čebela.
Sveto mašo je vodil pater dr. Edi Kovač iz Ljubljane, pri maše-vanju sta sodelovala tudi Lovro Slejko, kaplan v župniji sv Duh v Celju, in župnik Jože Kovačec. Vsem čebelarjem in prisotnim se je ob koncu zahvalil predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Mile Geržina iz Tabora.	T. Tavčar
Čebelarji na Polzeli
S slovesnosti v polzelski župnijski cerkvi
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline je god svojega zavetnika, sv. Ambroža, proslavila letos v sodelovanju s polzelski-mi čebelarji. Prvo decembrsko nedeljo so se zbrali v župnijski cerkvi na Polzeli pri maši, ki so jo posvetili sv. Ambrožu, zavetniku čebelarjev. Slovesnosti so se udeležili čebelarji Savinjske doline s svojimi društvenimi prapori.
Čebelar Stanko Novak je v imenu polzelskih čebelarjev povedal, da izhaja sv Ambrož iz visoke meščanske družine. Legenda pravi, da naj bi se mu kot dojenčku, spečemu v zibelki na domačem dvorišču, na glavo spustil roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela klicati na pomoč. Ambrožev oče, izkušeni čebelar, je ukazal, naj pustijo otroka pri miru. Roj čebel se je čez čas
la, zelo zaznamovalo. Zdi se mi, da sem dolžna ljudem povedati, kaj sem doživela, videla, in jih spodbuditi, da ne smejo trpeti nasilja, da morajo o njem spregovoriti, predvsem pa, da nasilja ne tolerirajo, ampak ustrezno ukrepajo,«je povedala Zdenka Jan. V enournem predavanju je predstavila oblike nasilja, ranljive skupine in poudarila, da so tudi moški pogosto izpostavljeni nasilju, le da o tem redkeje in težje spregovorijo. Govorila je o nepredstavljivih posledicah nasilja, predvsem pri otrocih, saj jih izkušnja nasilja zaznamuje za vse življenje. Predstavila je oblike pomoči, ki jih žrtev lahko pričakuje od državnih institucij, kot so policija, centri za socialno delo, pravosodje, zdravstvo, in tudi pomembno vlogo nevladnih organizacij, ki nudijo žrtvam pomoč in svetovanje med samim postopkom. Janova je še posebej poudarila, naj ljudje zaupajo institucijam, kot so policija in centri za socialno delo, saj so med njimi usposobljeni in srčni ljudje, ki znajo in želijo pomagati. Pomembno je, da je celotna družba kritična do nasilja in se vsak državljan ustrezno odzove, ko izve za nasilje ah mu je priča. Če se posameznik ne želi izpostavljati uradnim postopkom, lahko ustrezno institucijo o tem obvesti tudi anonimno, saj se
odzovejo tudi na take prijave.
Ob koncu svojega predavanja je še povedala, da je za svetovanje žrtvam nasilja prisotna v prostorih Škofijske Karitas v Vrbju vsak petek od 16. do 17. ure, lahko pa jo pokličete tudi na mobilni telefon 051 346 708 in z
veseljem vam bo svetovala in po svojih močeh pomagala. Udeležence predavanja je nagovorila tudi Tanja Rehar in predstavila možnosti pomoči v. obliki hrane tistim, ki sije zaradi krize ne morejo priskrbeti sami. D. N.
Desetič v čast sv. Barbari
Jubilejno, deseto praznovanje godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki goduje 4. decembra, so letos pripravili v Andražu nad Polzelo in na Ponikvi.
V Andražu nad Polzelo so se rudarji v svečanih uniformah zbrali pred cerkvijo, kjer je župnik še pred mašo Jože Kovačec najprej blagoslovil kip sv. Barbare, nato rudarje, rudniške svetilke in prapora. Na družabnem srečanju v dvorani tamkajšnjega doma krajanov sta zbrane pozdravila upokojeni rudar in predsednik DU Andraž nad Polzelo Anton Mešič ter župan Občine Polzela Jože Kužnik.
Na Ponikvi so se rudarji zbrali pred Slomškovim domom, nato pa v sprevodu odšli v cerkev k sveti maši, ki so jo darovali domača župnika Tone Krašovec in Janko Krašovec ter diakon Andrej Vrabič. Rudarjem je med mašo o rudarskem poklicu spregovoril upokojeni rudar in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Ob tej priložnosti je zaigrala stanovska rudarska pihalna godba in zapel Moški pevski zbor Ponikva. Rudarji so se po maši
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v Domu II. slovenskega tabora Žalec priredila dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali Glasbene želje.
Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je z organizacijo dobrodelnih koncertov začel lani. V sklepnem nagovoru koncerta pa je povedal, da bodo denar, ki so ga zbrali s prodajo vstopnic, skrbno porazdelili med tiste učence, ki se želijo izobraževati v glasbeni šoli, pa jim tega žal njihovi starši zaradi socialne stiske ne morejo omogočiti. Predvideva, da bodo lahko s končnim izkupičkom 3.000 evrov finančno podprli šolanje otrok, ki to pomoč potrebujejo. Koncert so podprli tudi nekateri sponzorji, za kar se jim je ravnatelj javno zahvalil in poudaril, da so tisti, ki so za dobro delo šole najzaslužnejši, ravno starši, ki s svojimi prispevki podpirajo delovanje šole.
Učenci so se pod mentorstvom svojih učiteljev predstavili z odličnim in s skrbno izbranim glasbenim programom v različnih glasbenih zasedbah. Nastop je odlično uspel in že z veseljem pričakujejo božični
Prižiganje svečk v čast sv. Barbari v župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo
zbrali v kletnih prostorih župnišča ob kapelici s kipom sv. Barbare in zapeli svojo rudarsko himno, druženje pa sklenili
s pravo rudarsko malico v prostorih Slomškovega doma, kjer so oživeli spomini na njihovo rudarsko življenje. D. N.,T. T.
Območno združenje RK Žalec je v zadnjih novembrskih dneh pripravilo dve krvodajalski akciji. V Preboldu se je akcije udeležilo 52, v Žalcu pa 87 krvodajalcev. Kot je povedal sekretar OO RK Žalec Matjaž Črešnovar, se je letos desetih akcij udeležilo 744 občanov Spodnje Savinjske doline.
Prihodnje leto načrtujejo prav tako deset akcij, ki jih bosta izvedla Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Prva akcija bo 16. januarja na Vranskem in druga 20. januarja na Polzeli. Krvodajalce bodo o akcijah obveščali tudi preko SMS-spo-ročil.	T. Tavčar
vanje je bilo ravno v dneh, ko so ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami po svetu potekale kampanje za pravice žensk.
Predavateljica Zdenka Jan je dejala, da ima za sabo 35 let dela v policiji. Zadnjih 20 let je skupaj s svojimi kolegi preiskovala kazniva dejanja z elementi nasilja. »Moje delo se je predvsem vrtelo okoli otrok, ki so bili žrtve nasilja in so že po naravi najbolj ranljiva bitja, zato ni čudno, da me je delo, ki sem ga opravlja-
koncert glasbene šole, ki bo da- tradicionalno v cerkvi sv. Niko-nes, 20. decembra, ob 17. uri že laja v Žalcu.	T. Tavčar
Najprej so nastopili pihalni orkester in najmlajši z baloni
Letos 744 krvodajalcev

Zdenka Jan med predavanjem o nasilju v
Pod tem naslovom je Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica iz Žalca v prostorih Škofijske Karitas v Vrbju organiziralo predavanje, na katerem je o tej temi zbranim govorila upokojena kriminalistična inšpektorica in predsednica društva Zdenka Jan iz Šempetra.
V uvodu je udeležence nagovorila podpredsednica društva Lora Virant in predstavila delovanje društva Mavrica, ki se že od leta 2000 ukvarja s humanitarnim delom. Tokratno preda-
družini
Društvo upokojencev Žalec
želi vsem upokojencem, predvsem pa svojim članom, srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2014.
Med božičnimi in novoletnimi prazniki pa vam želimo veselo praznovanje z vašimi najbližjimi in prijatelji.
Društvo upokojencev Žalec
“Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli,
'da vam zdravje bi služilo	*-
in razumevanje ne zapustilo.”
* .
Lepe božično-novoletne praznike v * vam želi
kolektiv Žalskih lekarn.
Pripravili miklavževanja
Miklavž v teh dneh mesto prepušča Božičku
Miklavž v Preboldu obdaril skoraj 300 otrok
Parkeljni na Polzeli
Igralci dramske sekcije KD Ivana Cankarja iz Tabora po končani predstavi
Praznik sv. Miklavža je za mnoge otroke težko pričakovan dogodek. Prvi izmed treh dobrih mož je tudi letos obiskal številne otroke po dolini, nekatere so na predvečer sv. Miklavža posvarili parklji, a na koncu se je vse srečno končalo z darili.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je na Miklavžev večer v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec za predšolske otroke in otroke prve triade osnovne šole pripravil baletno predstavo Baletne šole Tamare Divjak Labodja zgodba in prihod sv. Miklavža, ki je v avli doma otrokom razdelil simbolična darila. Miklavževa-
nje so pripravili tudi v krajevnih skupnostih Vrbje, Levec, v zaselku sv. Jederti, v Petrovčah, Grižah in Libojah.
Na Polzeli je miklavževanje pripravila tamkajšnja župnijska Karitas s sodelavci. V žu-
Miklavžje v petrovški baziliki obdaril 150 predšolskih in šolskih otrok
pnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je Miklavž obdaroval kar štiristo otrok, ki so skupaj s starši cerkev napolnili do zadnjega kotička. Najprej jih je nagovoril domači župnik Jože Kovačec, sledil je krajši kulturni program, v katerem je nastopil otroški zbor Cekinčki, pod vodstvom Andreje Lesjak pa so uprizorili zgodbo o treh revnih sestrah, ki jim je sv. Miklavž podaril doto, s tem pa tudi možnost poroke. Najmlajše Andražane je sv. Miklavž obdaril v župnijski cerkvi v Andražu nad Polzelo.
ZKTŠ Polzela je na Gradu Komenda pripravil miklavževanje z otroško igrico in s prižigom prazničnih luči. Igrico je uprizorila dramska skupina učiteljic OŠ Polzela, scenarij zanjo pa so pripravile po literarnih predlogah Ide Mlakar Ciper coper medenjaki in Čar-melada. Na grajsko dvorišče je prišel tudi Miklavž in obdaril otroke, nato pa so prižgali praznične luči.
Miklavž je v cerkvi Marije vnebovzete v Braslovčah skupaj s sodelavci tamkajšnje župnijske Karitas za otroke pripravil kar 220 daril. Sv. Miklavž je obiskal in obdaril tudi otroke v Župniji Gomilsko, prav tako ni pozabil nanje v podružnični cerkvi v Šentrupertu in župnijski na Gomil-skem.
V župnijski cerkvi v Preboldu je miklavževanje pripravilo KD Antona Schwaba, pri obdarovanje otrok pa so Miklavžu pomagali člani PGD Sv. Lovrenc. Sredstva za nakup
Utroška igrica Carmelada na gradu Komenda
Z obdaritve najmlajših v braslovški župnijski cerkvi
daril so prispevali Občina Prebold, Župnijska Karitas sv Pavel Prebold, Župnija sv. Pavel Prebold in starši otrok. Otroci so skupaj s starši do zadnjega kotička napolnili župnijsko cerkev, kjer so najprej prisluhnili sveti maši, sledil je kulturni program, najbolj pa so se seveda razveselili obiska sv. Miklavža, ki je tudi letos prišel v spremstvu angelčkov in dveh parkeljnov.
Miklavž je s svojim spremstvom obiskal tudi vse pridne otroke v Župniji sv. Mihaela na Vranskem in na Miklavžev večer obdaril 138 otrok. Pomagali so mu angelčki iz otroškega pevskega zbora, sodelavci Karitas in člani pastoralnega
sveta. S svojim spremstvom je Miklavž obiskal tudi oskrbovance Našega doma, ki so ga prav tako nestrpno pričakovali. Veseli so bili skromnega darila, še bolj pa zavesti, da niso pozabljeni.
V taborski občini je bil letošnji Miklavžev prihod v znamenju prireditve za otroke in njihove starše. Tokrat so člani dramske sekcije KD Ivan Cankar uprizorili pravljico o zver-jascu.
KERAMIKA
LIBOJE1815
Vabljeni,
da obiščete našo industrijsko prodajalno1 v Kasazah.
Ugodne cene - popusti - v decembru, novoletno darilo za kupce!
Ponedeljek-petek: 7.00-15.00, sobota 7.00-13.00 Informacije: 031 696 221
Strašnega prijatelja si je izmislila mala miška in s tem prestrašila svoje plenilce. Na koncu se je izkazalo, da zverja-sec res obstaja, a je mala Miška bila tako zvita, da je nazadnje ugnala tudi njega.
Živali so po predstavi skupaj z otroki priklicale Miklavža, ki je prišel v spremstvu parkeljnov in angelčkov ter obdaril otroke, temu pa je sledilo prijetno druženje.
T. T., D. N.
Naročnik oglasa: Žalske lekarne
OBČINA ŽALEC
Petek, 20. december, ob 17. uri
božični koncert učiteljev z učenci GŠ Risto Savin Žalec; cerkev sv. Nikolaja, Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 21. december, ob 17. uri
predstava Norček in december z obiskom Božička;
Levec
(TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 21. december, ob 18. uri
odprtje jaslic pri Sv. Jedrt (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Nedelja, 22. december, med 9. in 19. uro
10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (Turistično društvo Petrovče, 031 230 021). *
Nedelja, 22. december, ob 15. uri
božični koncert MePZ Galicija; farna cerkev sv. Jakoba, Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 22. december, med 10. in 16. uro
adventni sejem v Dvorcu Novo Celje; ob 18. uri koncert LUSIER (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. december, ob 17. uri
veseli decembrski večer z glasbenimi gosti;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 070 857 400).
Torek, 24. december,
jaslice na prostem;
gasilski dom v Zavrhu pri Galiciji;
jaslice bodo na ogled do 2. februarja
2014
(TD Galicija, 041 745 558).
Torek, 24. december, med 18. in 23. uro in sreda, 25. december, med 18. in 21. uro
ogled jaslic pri Sv. Jedrt
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Torek, 24. december, ob 22.30 pohod z baklami k polnočnici; cerkev v Galiciji;
odhod ob 22.30 Gasilski dom Zavrh, ob 23.00 Trje
(TD Galicija, 041 745 558).
Torek, 24. december, ob 23. uri
nočni pohod z baklami (TD Ponikva, 041 939 508).
Sreda, 25., in četrtek, 26. december, med 9. in 19. uro
10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021).
Sreda, 25., in četrtek, 26. december, med 15.00 in 17.30
Božična skrivnost v Jami Pekel; žive jaslice in glasba v jami; ansambel Golte na odru pred jamo (TD Šempeter, 031 645 937).
Sreda, 25. december, 18. uri
novoletni koncert Godbe Liboje, gostje Okrogli muzikanti;
Kulturni dom Liboje (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. december, ob 8. uri
pohod preko vrhov;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Četrtek, 26. december, ob 9. uri
pohod v neznano; zborno mesto pri Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53).
Četrtek, 26. december, ob 10. uri
blagoslov konj (po maši); pri cerkvi v Galiciji (TD Galicija, 041 444 993).
Četrtek, 26. december, ob 18. uri
božični koncert MoPZ Ponikva; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516).
Četrtek, 26. december, ob 17. uri
Udar po moško 2, Vid Valič & Denis Audič;
komedija Špas teatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 26. december, med 18. in 21. uro
ogled jaslic pri Sv. Jedrt
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Petek, 27. december, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalne delavnice za otroke: Zimski angelci;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Od petka do ponedeljka, od 27. do 30. decembra, vsak dan ob 17. uri
veseli december za najmlajše (različne predstave);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. december, med 9. in 19. uro
10. razstava Jaslice Savinjske doline; gasilski dom v Drešinji vasi (TD Petrovče, 031 230 021).
Ponedeljek, 30. december, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalne delavnice za najmiajše: Zima, zima bela;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Torek, 31. december, med 11.00 in 12.30
silvestrovanje za najmlajše z animacijo in Damjano Golavšek; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 31. december, ob 21.30
Po mojem Slovenci..., komedija, Boris Kobal in Branko Završan; silvestrska predstava s kozarčkom penine;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 31. december, med 23.00 in 1.30
silvestrovanje na prostem z ansamblom Zaka pa ne;
Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 1. januar, ob 00.30
Bukovica po polnoči; izpred pisane PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242).
Petek, 3. januar, ob 20. uri
74. kavarniški večer z literarnim gostom Milenkom Straškom in slikarsko razstavo Vesne Zakonjšek;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 4. januar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 4. januar, ob 9. uri
16. novoletni pohod Hom-Brnica; zborno mesto pri Savinjskem mostu, Kasaze
(PD Liboje, 714 04 53).
Sobota, 4. januar, ob 19.30
novoletni koncert Godbe Liboje, gostje Okrogli muzikanti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 5. januar, ob 17. uri
Damjana Praprotnik, za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 6. januar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvàrjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Torek, 7. januar, ob 11.30
Gledališka predstava Kok' ti men zdej dol visiš v izvedbi SMC Ljubljana, za šole in izven,
Dom II. slovenskega tabora Žalec,
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 11. januar, ob 6.30
spominski pohod na Osankarico; zborno mesto pred Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53).
Sobota, 11. januar, ob 7. uri
36. pohod po poteh Pohorskega
bataljona
na Osankarico;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 740 753).
Sobota, 11. januar, ob 7.30
Celjska planinska pot:
Srebotnik-Tolsti vrh-Grmada-Vipota; izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 460 716).
Sobota, 11. januar, ob 7.30 pohod na Reško planino; zborno mesto pred Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53).
Sreda, 15. januar, ob 19.30
Trianglov večer z Nuško Drašček; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 16. januar, ob 8. uri
Tromeja;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 17. januar, ob 18. uri
BUMfest 8: odprtje mednarodnega festivala tolkalnih skupin in koncert ODAIKO, Španija;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 18. januar, ob 9. uri
pohod na Mrzlico; odhod izpred Hotela Žalec (TD Žalec, 040 609 888).
Sobota, 18. januar, ob 18. uri
BUMFest 8: SToP - Slovenski tolkalni projekt & friends, Slovenija;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 19. januar, ob 18. uri
BUMfest 8: Human dong - Avs/Nem/ Srb;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 20. januar, ob 19.30
Sleparja v krilu, žlahtna komedija 2013, SLG Celje;
za ponedeljkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 21. januar, ob 19.30
Sleparja v krilu, žlahtna komedija 2013, SLG Celje;
za torkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 22. januar, ob 17. uri
predavanje mag. Alenke Domjan Avtoportret v zahodnem slikarstvu; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 25. januar, ob 8. uri
planinski pohod Kozje-Lesično-Zagorje-Planina;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Četrtek, 30. januar, ob 20. uri
Petka in Kvintet, Hišni ansambel Avsenik, gostja Darja Švajger, za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 21. december, ob 15.30
božična kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. december, ob 17. uri
sprejem Lučke miru iz Betlehema; cerkev sv. Pavla, Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 22. december,
delitev lučke miru po vaseh:
15.00-	15.45 pri GD v Matkah,
15.00-	15.45 pri kapeli v Kaplji vasi,
16.00-	16.45 pri Sopotnikovih v Šeščah,
16.00-	16.45 pred GD v Latkovi vasi,
17.00-	17.45 pri cerkvi v Sv. Lovrencu.
Torek, 24. december, ob 19. uri
pohod z baklami do Doma pod Reško planino;
zbor: športno igrišče v Mariji Reki;
PD Prebold, ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sreda, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Športna dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Četrtek, 26. december, ob 8. uri
6. zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947).
Četrtek, 26. december, ob 18. uri
večer božično-novoletnih pesmi; dvorana KD Šešče;
Prijatelji 6-Še, PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631 781).
Petek, 27. december, ob 19. uri
Božičkov večer za najmlajše;
PGD Matke
(Anja Stergar, 041 502 151).
Sobota, 28. december, od 8. do 11. ure
silvestrska kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 30. december, ob 18. uri
božični koncert skupine M.J.A.V.;
Anin dom Prebold (ŽU Prebold, 572 41 83).
Torek, 31. december, ob 14. uri
srečanje planincev na Blaževem bivaku na Golavi;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sreda, 1. januar,
novoletni pohod na Mrzlico;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 4. januar,
pohodna Boč s PD Naveza;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Vsaka sobota v januarju od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 11. januar,
pohod na Osankarico;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 11. januar,
koncert Z namenom;
KD Anton Schwab (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Nedelja, 12. januar,
zimski pohod v Marijo Reko;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Torek, 14. januar, ob 18.30
Večer na zofi;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 17. januar,
otroški gledališki abonma;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 17. januar,
simpozij o slovenski ljudski pesmi; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 18. januar,
simpozij o slovenski ljudski pesmi;
Dvorana Prebold
(Zvone Babič, 031 631 781).
Torek, 21. januar, ob 18.30
Odkrivamo in predstavljamo ... Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 21. januar, med 17. in 18. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold (KO RK Prebold).
Torek, 28. januar, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
OBČINA POLZELA
Sobota, 21. december, od 9. do 11. ure
obisk Božička v knjižnici;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Sobota, 21. december, ob 10. uri
otroški abonma in izven;
Snežna vila, glasbeno-animacijska predstava, Damjana Golavšek; Ekomuzejjimeljarstva in pivovarstva Slovenije, VIT Polzela;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 21. december, od 9. do 12. ure
božični sejem;
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sreda, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert;
cerkev sv. Marjete na Polzeli
(ZKTŠ Polzela, KGD Cecilija, 703 32 28).
Nedelja, 29. december, ob 9. uri
novoletni turnir in podelitev nagrad za celoletne turnirje;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Ponedeljek, 30. december, ob 8. uri
29. božično-novoletni pohod Koledniki; PD Polzela in DU Polzela; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183,
Rudi Divjak, 031 525 790).
Torek, 31. december, ob 17. uri
slovesna maša ob koncu leta in koncert po maši; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Jože Kovačec, 041 742 965).
Torek, 31. december, od 22. ure dalje
silvestrovanje na prostem z glasbeno skupino »STOP«;
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 5. januar, ob 16. uri
Trikraljevski koncert pevskih zborov; cerkev sv. Marjete na-Polzeli (Jože Kovačec, 041 742 965).
Nedelje in sobote v januarju
košarkarske tekme;
Športna dvorana Polzela.
Od ponedeljka, 6., do torka, 21. januarja,
likovna razstava likovnikov KUD Polzela ob 25-letnici delovanja;
Grad Komenda
(Irena Pevnik, 041 784 905).
Ponedeljek, 6. januar, ob 16.30
»Polepšajmo dan oskrbovancem doma v Šeneku«;
Dom starejših občanov Šenek (Olga Hočevar, 031 779 087).
Četrtek, 9. januar, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje »EFF-tapkanje«;
mala dvorana kulturnega doma na Polzeli
(Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 9. januar, ob 18. uri
S knjižnico po svetu - Južna Koreja; potopisno predavanje Katarine Čakš; VIT-točka Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Renata Novak, 03/703 32 04).
Petki in srede v januarju
moška zimska liga v balinanju v sezoni 2013/2014
(Karli Korber, 041 381 467).
Sobota, 11. januar, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar 03/703 32 20).
Sobota, 11. januar,
smučarski izlet v Nassfeld;
Nassfeld (Mokrine)
(ZKTŠ Polzela, 03 703 32 28).
Nedelja, 12. januar, ob 7. uri
37. pohod na Marijo Reko;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Berni Palir, 041 813 909).
Nedelja, 12. januar, ob 17. uri
gostovanje gledališčnikov iz Škofje vasi; Kulturni dom Polzela (Matjaž Jeršič, 051 671 541).
Ponedeljek, 13. januar, ob 18. uri
Malteška čajanka;
gost večera župan Občine Polzela Jože Kužnik;
VIT-točka Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 18. januar, ob 8. uri
32. pohod Zdravju naproti;
zbor pred železniško postajo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 18. januar, ob 8.30
pohod Zdravju naproti; zbor pri igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Sobota, 18. januar, ob 8. uri
37. zimski pohod s Polzele na Goro Oljko
(Zoran Štok 041 754 778).
Sobota, 18. januar, ob 10. uri
Peripetije čarovnice Hudibabe, lutkovna predstava;
otroški abonma in izven;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, VIT Polzela;
Grad Komenda; vstopnice za izven: 5 €
(ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28)
Četrtek, 23. januar, ob 16. uri
medgeneracijsko srečanje »Kakovost življenja bolnikov s kronično bolečino«; mala dvorafta kulturnega doma na Polzeli
(Marjana Šmajs, 031 343 774).
Sobota, 25. januar, ob 19. uri
premiera gledališke predstave Zadrega nad zadrego;
Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737).
Nedelja, 26. januar, ob 14. uri
igre na snegu;
Ovčja jama v Šeneku (Alenka Žnidar, 03/703 32 20).
Četrtek, 30. januar, ob 17. uri
prisluhnimo pravljicam Barbare Čeh Brežnik;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 03/703 32 04).
Petek, 31. januar, ob 18. uri
Športnik leta 2013;
Kulturni dom Polzela
(ZKTŠ Polzela v sodelovanju z ZŠD
Polzela, 03/703 32 28).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 21. december, ob 17. uri
božično-novoletni koncert MoPZ Karel Virant;
Kulturni dom Letuš;
KD Letuš in POŠ Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955).
Nedelja, 22. december, ob 16. uri
božično-novoletni koncert The Moonlighting Orchestra;
Športna dvorana Braslovče; gostja večera: Nina Pušlar s skupino; povezovalec Franci Podbrežnik; (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 28. december, ob 19. uri
božično-novoletni koncert APZ Risto Savin z gosti;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Sobota, 4. januar,
25. novoletni pohod na Dobrovlje; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče;
(Franci Kumer, 041 771 134).
Sreda, 8. januar,
po Savinjski planinski poti;
Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče;
(Jože Marovt, 041 570 151).
Nedelja, 12. januar,
pohod na Dom pod Reško planino; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 18. januar,
Zdravju naproti na Goro Oljko; Planinsko društvo »Dobrovlje« Braslovče
(Natalija Marovt, 041 560 117).
OBČINA TABOR
Torek, 24. december,
obisk Božička za vse otroke;
POŠ Tabor ob 9. uri (v jedilnici);
Vrtec Tabor ob 10. uri (v telovadnici); vabljeni tudi straši in otroci, ki ne obiskujejo vrtca
(Vrtec Tabor in Občina Tabor, 03 703 21 82).
Torek, 24. december,
pogostitev po polnočnici; okolica cerkve
(Društvo podeželske mladine Tabor, 031 437 715).
Sreda, 25. december,
božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; zbor ob 16. uri:
-	v Ojstrici: preko Krvavice do koče,
-	pred šolo v Lokah: po cesti do koče (Planinsko društvo Tabor, 03 5727 214).
Četrtek, 26. december,
praznični koncert ob 16. uri;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 041 298 585).
Nedelja, 29. december,
kmečka tržnica ob 8. uri; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Torek, 31. december,
silvestrovanje na prostem ob 22. Uri; na dvorišču pri Gasilskem domu PGD Ojstriška vas - Tabor (PGD Ojstriška vas - Tabor in Občina Tabor, 041 663 681).
Četrtek, 9. januar,
predavanje Pridelava in predelava konoplje;
sejna soba Občine Tabor ob 10. uri predavateljica: Maja K. Cokan (Damijana Lukman, 031 328 990).
Četrtek, 16. januar,
predavanje Pridelava in prodaja zdrave zelenjave;
sejna soba Občine Tabor ob 10. uri; predavatelj: Zvonko Černelič (Damijana Lukman, 031 328 990).
Nedelja, 26. januar,
kmečka tržnica ob 8. uri; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Torek, 28. januar,
pravljična ura ob 18. uri;
Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik).
Nedelja, 26. januar 2014, od 8. ure dalje
Kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533)
25 let polzelske likovne sekcije
Risto Savin dobil tudi »svoj« zbor
Irena Pevnik
Polzelski likovniki so zadnji novembrski petek praznovali 25-letnico delovanja. Pred petindvajsetimi leti se
je namreč skupina šestih ljubiteljev likovnega ustvarjanja na pobudo Stanka Novaka odločila v okviru KUD Svoboda Polzela ustanoviti likovno skupino.
Predsednica likovne sekcije Irena Pevnik, ki vodi skupino že vseh 25 let, je povedala, da se jim je kasneje pridružila cela vrsta ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. Likovna sekcija pa šteje trenutno 35 članov.
Polzelski likovniki na svoji ustvarjalni poti ves čas težijo k napredku in izpopolnjevanju, zato prirejajo likovne de-
lavnice, ki jih vodijo številna akademska in priznana imena likovnikov, kot so Tone Rački, Arpad Šalamun, Alojz Zavo-lovšek, Januš Miklavc, Ljubo Zidar, Rudolf Španzl, Stojan Kneževič in drugi. Svoje izdelke predstavljajo na številnih društvenih in samostojnih razstavah po vsej Sloveniji.
Uspešno sodelujejo z OŠ Polzela, kjer jih z mladimi povezuje Regina Mratinkovič. Mnogo likovnih projektov in dogodkov se je zvrstilo na Polzeli v okviru likovne sekcije, med drugim tudi projekt z najdaljšo tradicijo »Likovna kolonija prijateljstva«, ki je letos potekala že triindvajseto leto. Ob jubileju so se zahvalili številnim posameznikom, ki so pripomogli k uspešnemu delovanju polzelskih likovnikov. Program so popestrili Kvintet Lastovka, tamburaški zbor, učenci OŠ Polzela ter Jaka Jeršič in Vlasta Pšakar. Večer so zaključili z odprtjem razstave likovnih del članov sekcije v mali dvorani kulturnega doma.	T.	Tavčar
Predsednica likovne sekcije Irena Pevnik in predsednik KUD Polzela Marko Slokar sta županu Jožetu Kužniku podelila priznanje za dobro sodelovanje
Pozdrav iz Liboj
Razstavlja Petra N. Vodišek
Konec novembra, so v dvorani doma KD Svoboda Liboje predstavili knjigo avtorice Jolande Železnik z naslovom Pozdrav iz Liboj, ki jo je izdala Krajevna skupnost Liboje.
Dvorano so skoraj do zadnjega kotička napolnili domačini in tudi obiskovalci od drugod ter s svojo prisotnostjo počastili izid knjige in njene ustvarjalce. Župan Občine Žalec Janko Kos je avtorici in vsem krajanom čestital za pomembno pridobitev, ki krepi identiteto kraja, ter dejal, da je knjiga dokaz, da premorejo Libojčani trmo svojih predhodnikov rudarjev in ustvarjalnost svojih predhodnikov keramikov.
Predstavitev ni bila povsem običajna - program so namreč sooblikovali tisti, ki imajo v knjigi svoj prostor. Nastopili
so člani ansamblov Savinjskih 7 in Mira Klinca, Godba Liboje, glasbena skupina M.J.A.V. ter otroci iz tamkajšnjega vrtca in šole. Dogodek je povezovala avtorica knjige Jolanda Železnik in se ob tej priložnosti zahvalila KS Liboje ter predsedniku Urošu Feldinu, ker so ji zaupali pripravo knjige.
Predsednik Uroš Feldin je povedal, da je ideja o knjigi zorela nekaj let, uresničili pa so jo s pomočjo številnih sponzorjev. Knjiga, ki predvsem kronološko opisuje društveno in družabno življenje v kraju, je izšla je v nakladi 300 izvodov, oblikoval pa jo je Jože Domjan.	D. Naraglav
V kulturnem programu so nastopili tisti, ki imajo v knjigi Frece z ženo in s hčerko (na sliki)
svoj prostor,
tudi
Štefan
sti, knjig, posebnih ljudi, pesmi, odnosov, mističnosti in vesolja.
Ker je opazovanje in izražanje njeno močno področje, je slikanje na platno spontana zgodba njenih izkušenj. Dovoli si iskrenost, neomejenost in raziskovanje. Je avtorica barvitih, zgovornih slik, ki izžarevajo energijo, moč avtoričinih občutij, globino misli, vendar slike ostajajo dotakljive za človekov pogled in njegovo dojemanje. V kulturnem programu sta nasto--pili Špela Cvetko z igranjem na gong in Sara Stropnik z izraznim plesom.	T. T.
V Gradu Komenda bo do 23. decembra odprta razstava slikarskih del Petre N. Vodišek iz Drešinje vasi.
Ob odprtju razstave prejšnji torek je povedala, daje amaterska slikarka, ljubiteljica narave, znanosti, umetno-
Z razstave (Petra N. Vodišek prva z desne)
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so na predvečer Tega veselega dne kulture, ki poteka na pobudo ministrstva za kulturo, pripravili drugi Utrip domoznanstva. Predstavilo se je Kulturno društvo Akademski pevski zbor Risto Savin, ki je bilo ustanovljeno letos septembra in je v Spodnjo Savinjsko dolino prineslo nov, svež glasbeni veter. Pogovor s članicami ustanovnega odbora, Anito Govc, Bojano Omladič in zborovodkinjo Katarino Kurtjak, sta vodili Karmen Jezernik in Tanja Pilih.
Zbor združuje 22 pevk in pevcev, ljubiteljev slovenskega jezika in slovenske glasbene dediščine. Gostje so predstavile delo društva, njihove člane in načrte za prihodnost, s pesmijo
S pogovora v knjižnici
pa se je zbor predstavil na svojem prvem koncertu drugo adventno nedeljo v Dvorcu Novo Celje. Svoj debi so ob številnem občinstvu doživeli prav na svetovni dan zborovskega petja, gost koncerta pa je bil kitarist
Mario Kurtjak. V decembru bodo nastopili petkrat. Že jih vabijo za nastope v letu 2014, med drugim tudi na nastop na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Žalcu.	T. Tavčar
Akademski pevski zbor Risto Savin na prvem koncertu v adventnem Novem Celju
Danes se posveča akvarelu
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela je na Gradu Komenda postavil na ogled likovna dela Letušanke Blanke Božič. Ob odprtju, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev te kulturne zvrsti, je o avtorici razstave in razstavi spregovorila direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič.
Blanka Božič iz Letuša je članica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev GAL iz Zgornje Savinjske doline in likovne sekcije KUD Polzela.
Najprej se je začela ukvarjati s kiparjenjem. Njena ustvarjalna vnema je usmerjena predvsem v živalski in figuralni svet. Sprotno pridobivanje novih znanj in obrtno tehničnih izkušenj prenaša v številna dela, ki jih predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.
Danes se posveča akvarelu. Ljubi barve, njihove odtenke. Je izrazita tonska slikarka. Za tehniko izbere kdaj tudi akril na platno. Njej najljubše teme so lepote krajine. Večino svojih motivov črpa iz narave. Narava je na njenih slikah
S 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net
Avtorica razstave Blanka Božič
izražena v barvah njenega razpoloženja, z realističnim poudarjanjem podrobnosti in značilnosti okolja, s poudarjeno noto spoštovanja do vrednot mogočnega elementa - vode.
Na letošnjem mednarodnem bienalu akvarela malega formata so njen akvarel »REGATA« med 750 prispelimi deli
izbrali kot akvarel, ki zadostuje vsem zakonitostim te tehnike risanja. Odprtje razstave sta s kulturnim programom popestrili učenki polzelskega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec Ajda Dedič na klavirju pod mentorstvom Aleša Pesana in Tajda Strožič na harmoniki pod mentorstvom Natalie Ermokove. T. Tavčar
POSLOVNA DARILA OFFSET TISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE
DIGITALNI TISK • VEZAVA DIPLOM SITOTISK KNJIG0VEŠTV0
Pri nas lahko naročite:
Koledarje za leto 2014
Vžigalnike, kemične svinčnike, obeske...
Tiskarna Golc d.o.o Vrbje 80/a. 3310 Žalec tel.-. 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com www.koledarji.com
Z Ježkovo pesmijo povabili v gledališče Urica ljudskih melodij in napevov
Vaški godci med nastopom
V znamenju rudarjev
Dekleta Vokalne skupine Candela so ob 10. obletnici delovanja skupine pripravile jubilejni koncert.
Jubilejni koncert pred nabito polno dvorano v Petrovčah drugo adventno nedeljo so začele z venčkom narodnih pesmi. Povezovalka programa Damijana Slogar Štraser je na kratko predstavila zgodovino skupine, ki je naprej delovala v mešanem sestavu, po treh letih pa so pot nadaljevale dekleta sama. Danes v skupini prepevajo soustanoviteljica in predsednica Andreja Rak - Ribič, umetniški vodja Vesna Štraus, Nataša Lojen, Sabina Painkret, Bernarda Skok in
Mojca Božič, skupino pa vodi Vesna Štraus. Predstavile so se s prepevanjem narodnih, ljubezenskih in božičnih pesmi, skladno s tem pa so dekleta prilagajala tudi garderobo. Na koncertu so nastopili tudi glasbeni gostje: mladinski pevski zbor OŠ Petrovče pod vodstvom Anite Žolnir, harmonikar Mitja Cizej, kitarist Janez Geoheli, pianista Klara Ribič in Jan Grobelnik ter Vokalna skupina Gloria iz Ljubljane. Vodja žalske izpostave JSKD Marko Repnik je ob tej priložnosti pevkam podelil Gallusove značke, med njimi Andreji Rak - Ribič zlato Gallusovo značko. D. Naraglav
Z jubilejnega nastopa VS Candela
Prepevali zbori žalske dekanije
osem cerkvenih zborov, zbori iz župnij Galicija, Gotovlje, Petrovče, Polzela, Žalec in Šempeter ter vokalna skupina
M.J.A.V. iz župnije Griže.
Vsak zbor je zapel dve pesmi po lastnem izboru, ob koncu pa so združeni zapeli pesem Plamen vere. Zbori z veseljem sodelujejo na reviji in kakovost njihovega petja je iz leta v leto boljša, kar je tudi namen te revije. Drugi namen je zahvala pevkam in pevcem, zborovodjem in organistkam, ki žrtvujejo svoj čas za vaje in tudi zavzeto sodelujejo pri bogoslužjih v svojih župnijah. T. Tavčar
Koncert VS Candela
Z literarnega večera na Gomilskem
V nedeljo, 8. decembra, so gledališčniki KD Gomilsko odprli vrata svojega gledališča. Na humoren način (v Ježkovem duhu) so predstavili, kako potekajo priprave na literarni večer, ki so ga tokrat posvetili prav Ježku ali, kot se je pogosto imenoval, »dvornemu norcu njegovega veličanstva - Človeka«.
Občinstvo, ki je tokrat sedelo na odru, je prisluhnilo interpretacijam Ježkovih branih in petih pesmi, aforizmom in zgodbam iz njegovega življenja. Med drugim je slišalo njegove zimzelene melodije, kot so Ko gre tvoja pot od tod, Ne čakaj na maj, Cinca Marinca, Marička ... Tamkajšnji gledališčniki so se sicer trudili s petjem, a so kasneje dokazali, da jim gre bolj kot petje od rok branje pesmi, s katerimi so občinstvo nasmejali in tudi spodbudili k razmišljanju o življenju tukaj in zdaj. Ali kot je rad sam povedal: »Če se je ob mojih žalostinkah komu utrnila solza, je treba vedeti, da teh solz nisem natočil jaz. Nabrale so se že prej.« Pisateljica Kristina Brenkova pa je o Ježku dejala: »Če bi Franeta ne imeli, bi si ga morali izmisliti, ga ustvariti. Saj nas je Frane kar pol stoletja po vojni razveseljeval, tolažil in nas učil, da se je treba od časa do časa posmehniti sam sebi in nikar verjeti, da smo popek sveta. Ježek je žarčil naklonjenost do ljudi, do slehernega človeka in do vsega živega.«
Snovalci literarnega večera so spomnili tudi, da RTV Slovenija v spomin na Franeta Milčinskega - Ježka podeljuje Ježkove nagrade »za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske ali televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji Ježkovega duha«. V dneh, ki pri-
V Grižah so prvo adventno nedeljo v tamkajšnji župnijski cerkvi pripravili revijo cerkvenih pevskih zborov
žalske dekanije. Zbrane je najprej nagovoril referent za liturgijo in cerkveno glasbo v žalski dekaniji Janko Cigala,
župnik iz Galicije, ter poudaril pomen cerkvenega petja, ki je sestavni del bogoslužja. Letos je na reviji sodelovalo
Folkloristi so s pomočjo gostov uprizorili rudarski skok čez kožo
MePZ Skala iz šempetrske župnije vodi Anica Randl
Pod naslovom Srečno knapi je v dvorani zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu potekal tradicionalni koncert Folklorne skupine Ponikva, ki deluje kot sekcija KD Ponikva.
Vsako leto pripravijo folklorni koncert, ki ga povežejo z nekdanjimi krajevnimi običaji. Letošnji koncert je bil v znamenju rudarskega življenja. Nekdaj je tukaj živelo kar nekaj prebivalcev, ki so se vozili na delo v velenjski rudnik lignita.
Ob tej priložnosti so na odru dvorane uprizorili zanimive
Z napitnicami v martinovo
Med nastopom ljudskih godcev DU Braslovče
dogodke iz rudarskega življenja, nato pa so zaplesali plesalke in plesalci otroške in odrasle folklorne skupine Ponikva. V goste so tokrat povabili FS-Rečica Laško, ki je uprizorila nekaj knapovskih plesov. Za pravo knapovsko vzdušje pa so poskrbeli ob koncu, saj so s tradicionalnim skokom čez kožo
v rudarski stan sprejeli novince. Skok čez kožo je uprizoril predsednik KS Ponikva Srečko Le-
dnik, čez kožo pa je med drugimi skočil tudi žalski župan Janko Kos.	D. Naraglav
Tradicionalno, že petnajsto Urico ljudskih melodij in napevov sta tretjo decembrsko nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravila KD Andraž in Vaški godci iz Andraža.
V uri in pol ljudskih melodij se je predstavilo deset pevskih sestavov s Celjskega, Koroškega in iz drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Ob koncu prireditve se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil predsednik KD Andraž Vili Pižorn, zbrane je nagovoril tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik in Vaškim godcem ob jubileju podelil županovo vino in Monografijo Polzele, vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Marko Repnik pa je ob tej priložnosti godcem podelil Maroltove značke, med njimi Milanu Zabukovniku zlato Maroltovo značko. T. Tavčar
Člani Prosvetnega društva Braslovče so v začetku novembra v avli OŠ Braslovče pripravili prireditev Z napitnicami v martinovo. Na njej so nastopili člani Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče, ljudski godci Društva upokojencev Braslovče in Braslovški ok-
hajajo, bo veliko govora o sreči. Veliko sreče si bomo voščili in med drugim so tudi ta večer razpravljali o njej. O tisti sreči, ki stanuje v sedmem nadstropju, do nje moramo peš, saj je »lift« pokvarjen, ko pa smo na koncu pred njenim pragom, je na vratih listek: Ni me doma. Ježek pa je na enem izmed svojih nastopov takole razmišljal o sreči: »Zdajle bi se rad z vami pogovoril o nečem, o čemer veliko premišljam, pa si ne morem priti na jasno. Rad bi se pomenil o sreči. Kako je pravzaprav z njo? Nekaj malega vemo o njej, mnogo kaj pa nam je zastrto. Vemo, na primer, da sreča ni ena, za vse ena-
ka. Vsak človek ima svojo srečo. Kolikor ljudi, toliko različnih sreč. To vemo. Potem vemo, da nikoli sreča ne lovi nas, ampak moramo vedno mi loviti srečo. Tudi to vemo. Toda, kdo mi lahko pove, ali lahko doživi srečo človek, ki je čisto sam? Ali ni nemara bistvo sreče prav v tem, da jo lahko delimo z drugimi ljudmi? Kdo ve? Po navadi pravimo, da je sreča izpolnitev želja, ampak vse prevečkrat se zgodi, da nam tudi izpolnjena želja ne prinese sreče. Kdo ve, ali ni pravzaprav sreča bolj v želji sami, kot pa v izpolnitvi želja? Kdo ve? No, takole je s to našo navihano punco, ki jo kličemo sreča. Ampak zdajle na pragu praznikov bi vam vendarle rad voščil takole: Naj sreča vam pravilo bo, ne izjema, tako želi vam vaša stara šema: Ježek.« N. M.
tet, v goste pa so povabili plesalce otroške folklorne skupine Srajčke z Gomil-skega in članice Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, ki prepevajo pod vodstvom Mojce Volavšek.
Odmevale so vinske napitnice, prireditev pa sta s hu-
mornimi vložki popestrila mlada gledališčnika Matic in Urban, ki sta simbolično krstila mošt.
Prostovoljne prispevke, ki so jih prispevali obiskovalci prireditve, bodo porabili za gostovanje Moškega pevskega zbora Karel Virant Braslovče prihodnje leto na Švedskem. T. T.
Na nebu dukat obešen je zlat, mai še tud zame sije.
Le svet' mi, le svet', saj t'ko lepo je živet'.
Frane Milčinski - Ježek
Domov z 20 medaljami
Rok tretji v Tokiu
Aktualni evropski prvak Rok Drakšič je na tekmi velikega slama v Tokiu osvojil tretje mesto v kategoriji do 73 kilogramov. Drakšič je potrdil dobro formo v tem letu, saj je tokrat na stopničke stopil tudi v meki juda v Tokiu.
Do polfinala je nastopil brezhibno, nato pa v je polfinalnem boju izgubil s Korejcem Bang
Gui-Manom s kaznijo po podaljšanem boju. Pred tem je predčasno z iponi premagal Tomasa Bringasa iz Čila, Japonca Hiro-jukija Akimota in Brazilca Alexa Williama Pombo da Silvo. V boju za bron je Drakšič ugnal še Francoza Pierra Duprata. Na tekmovanju je nastopila tudi Lucija Polavder, vendar se ni uvrstila v zaključne boje.	T. T.
Rok Drakšič
Neporaženi še dve ekipi
Braslovški taekwondoisti v Srbiji osvojili
Braslovški taekwondoisti, ki nadaljujejo z nizanjem uspehov, so se prejšnji mesec v Bački Topoli v Srbiji udeležili mednarodnega odprtega prvenstva SERBIA OPEN 2013, na katerem so se pomerili tekmovalci iz devetih držav.
Braslovčani so osvojili kar 20 medalj. Z zlatom so se okitili Anže Smolnikar, Filip Žak Glavnik, Pia Matko in Taras Terjašek, ki so tekmovali v borbah, s srebrno medaljo so se
kar 20 medalj
domov vrnili Ana Sajtl, Ema Mešič, Pia Zoja Glavnik, Eva Vedenik in Marko Liubimi-rescu Pečar, ki so tekmovali v borbah in formah, bron pa so osvojili Ana Sajtl, Ema Mešič, Simon Zajec, Jan Šketa, Tilen Šketa, Eva Vedenik, Urh Černi-všek in Taras Terjašek, ki so nastopili tudi v dodatni kategoriji.
30.	novembra so Braslovčani kot organizatorji in tekmovalci sodelovali tudi na odprtem prvenstvu YOM CHI 2013 v
Zrečah. Pia Zoja Glavnik, Urh Černivšek in Taras Terjašek so osvojili zlato medaljo, Eva Vedenik, Ema Mešič, Pia Zoja Glavnik in Taras Terjašek so si v dodatni kategoriji priborili srebrno medaljo, z bronasto medaljo pa so se domov vrnili Marko Liubimirescu Pečar in Pia Zoja Glavnik, ki sta tekmovala v dodatni kategoriji, ter Ema Mešič in Ana Sajtl, ki sta si medaljo priborili v borbah in formah.	D. N.
Šahovski klub Žalec ponovno v 1. ligi
Šahisti Šahovskega kluba Žalec so v 2. ligi vzhod med 10 ekipami z 8,5 točke naskoka pred drugouršče-
no ekipo iz Brežic in tretjo ekipo Radenska iz Murske Sobote slavili zmago.
Najbolje so se uvrstili zla-
sti mlajši predstavniki ekipe Nejc Flander (8,5/9) Janko Havaš (7,5/8) in David Brinovec (5,5/9). Barve žalske ekipe so zastopali tudi Dušan in Franc Brinovec, Marin Čosič, Mitja Urisek, Tomo Studnička in Havaš Juraj. S svojimi nastopi so si v naslednjem letu zagotovili nastop v 1. slovenski šahovski ligi.	T. T.
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com, ki se vsako nedeljo dopoldne igra v polzelski športni dvorani je v polnem teku.
Rezultati 2. kroga: River King : Tiferji Laško 70 : 74, Polzela mladi : Mladi upi Celje 84 : 64, BSB Otok Celje : Kamnoseštvo Vogrinec 68 : 52, Vrtine Palir : Gradnje Tojnko 57 : 79, Zlatorog Laško : ŠK Žalec 63 : 60. Brglez, com : Lev Zavarovanje 61: 69.
Rezultati 3. kroga: Mladi upi Celje : River King 45 : 88, ŠK Žalec : Brglez.com 54 : 65, Gradnje Tojnko : Zlatorog Laško 49 : 46, Kamnoseštvo Vogrinec : Polzela mladi 85 : 82, Lev Zavarovanje : BSB Otok Celje 80: 73.
Rezultati 4. Kroga: Lev Zavarovanje : ŠK Žalec 75 : 61, River King : Kamnoseštvo Vogrinec 69 : 97, Vrtine Palir : Mladi upi Celje 93:51, Zlatorog Laško : Tiferji Laško 70 : 77, Brglez.com : Gradnje Tojnko 69 : 65 in BSB Otok Celje : Polzela mladi 100:5.
Na lestvici imata po 8 točk brez poraza ekipi Lev Zavarovanje in Tiferji Laško. Na lestvici strelcev vodi Boris Kovačič s 139 točkami iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec. Na tekmi 1. kroga je proti ekipi Mladi upi Celje dosegel kar 64 točk, kar je rekord lige. T. T.
Hitropotezni ciklus ŠK Žalec 2013
Ekipa ŠK Žalec s pokalom za prvo mesto (od leve proti desni Franc Brinovec, Jako Havaš (z diplomo), Nejc Flander, David Brinovec (s pokalom), Juraj Havaš, Dušan Brinovec)

»OSEDLA
s.p.
Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tel.: 03/571 70 00, 710 22 00 mob.: 031 608 349 e-naslov: matjaz.dosedla@siol.net
Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božično-novoletne praznike!
Bl3 Srečno 2014!
Šahovski klub Žalec je organiziral ciklus desetmesečnih turnirjev v hitropoteznem šahu za leto 2013. Na tekmovanju je nastopilo 24 tekmovalcev. Končni vrstni red: 1.
Miklavžev turnir
Dušan Brinovec 135 točk, 2. David Brinovec 105 (oba ŠK Žalec), 3. Hinko Jazbec 99 (ŠK Zagorje), 4. Franc Brinovec 90 in 5. Tomo Studnička 87 (oba ŠK Žalec).	T. T.
Na Miklavževem turnirju v Šempetru je nastopilo 16 tekmovalcev, ki so se pomerili v 7 kolih po švicarskem sistemu. Končni vrstni red: 1.
Dušan Brinovec 6,5, 2. David Brinovec 6 (oba ŠK Žalec), 3. Luka Cvijetič 4,5 (ŠK Polzela),
4.	Jurij Blatnik 4, 5. Radovan Krajnc (oba ŠK Griže). T. T.
Boris Kovačič v akciji
Preživite nepozaben silvestrski večer
v Žalcu!
21.30 Komedija s kozarcem penine, £	^ j
Po mojem Slovenci...,	g*
Boris Kobal,	H.
vstopnica 15 € (vključ. penina),
Dom II. slovenskega tabora Žalec
23.00 Silvestrovanje na prostem z ansamblom Zaka ' pa ne,
avtobusna postaja Žalec
TTEfisW
INFO: TIC Žalec. tel. 03 710 04 34. www.zkst-zalec.si
Tri zaporedne zmage
Braslovčam prvi in drugi
V nadaljevanju tekmo- košarkarski ligi Telemah vanja v 1. slovenski moški so Hopsi s Polzele v za-
Z lokalnega derbija Hopsi - Zlatorog
dnjih treh kolih zabeležili tri pomembne zmage.
Potem ko so doma v lokalnem derbiju s 100 : 89 premagali ekipo Zlatorog, so na gostovanju zabeležili zmago, in sicer 73 : 75 proti vodilni ekipi Helios iz Domžal, na sobotni tekmi v domači dvorani pa tudi proti ekipi iz Portoroža (92 : 70). Največ točk sta na zadnji tekmi dosegla Robrston 22 in Jagodnik 17. Na lestvici so Hopsi s 16 točkami tretji, za vodilno ekipo Helios iz Domžal zaostajajo le za točko.
S tekmovanji bodo nadaljevali 4. januarja, ko bodo Hopsi ob 19. uri doma gostili ekipo Grosupljega. T. Tavčar
Košarkarji Hopsov so v torek zvečer v domači dvorani na prvi tekmi 5. kroga Pokala Spar zabeležili naj-večjo prednost pred drugo tekmo, saj so doma z 90:59 ugnali Kolpo.	T. T.
21 medalj za karateiste iz doline
Na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu (za posameznike do 21 let v katah in borbah) v organizaciji Karate zveze Slovenije in KK Nestor, ki je 8. decembra potekalo v dvorani I. OŠ Žalec, je bil med 43 sodelujočimi klubi drugi najuspešnejši prav KK Nestor. Mladinci so si priborili 4 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste medalje. Karateisti KK Žalec so osvojili 1 zlato, 3 srebrne in 1 bronasto medaljo, KK Polzela pa 3 srebrne in 2 bronasti medalji.
Prvo mesto so iztržili Nestorjeva Lina Pušnik (ml. članice +60), Tim Dvorjak (ml. dečki -45 kg), Tilen Kajtna (kadeti -63 kg) in Jernej Blatnik (ml. člani -68 kg) ter članica KK Žalec Lea Krajnc (st. deklice -45kg).
Drugo mesto so si priborili Matej Žgank (kadeti -52 kg), Ema Gračner Kovačec (kadetinje -54 kg), Kiti Smiljan (kadetinje +54 kg) in Nel Lončar (mladinci -76 kg) iz KK Nestor, Klemen Plazar (kate ml. člani), Neža Četina (st. deklice
-50 kg) in Urška Krajnc (mladinke +59 kg) iz KK Žalec ter Mai Bašič Fekonja (ml. dečki -35kg), Nejc Vranič (ml. dečki 45 kg) in Juš Jagarinec (mladinci -68 kg) iz KK Polzela.
Tretje mesto pa so osvojili Kiti Smiljan (kate), Neja Rom Zupanc (mladinke +59 kg) in David Krajnc (kadeti 52 kg) iz KK Nestor, Iris Kočevar (st. deklice 50 kg) in Jurij Plaskan (st. dečki -55 kg) iz KK Žalec ter Jan Mogu (kadeti -63 kg) in Luka Doberšek (ml. člani -78 kg) iz KK Polzela. L. K.
Tečaj lednega plezanja v podzemlju
Planinsko društvo K2, ki od lani deluje v KS Šempeter, je v sodelovanju s člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebol-
da poskrbelo za zanimivo dogodivščino.
V podzemni jami na Golteh, ki so jo že pred časom raziskali
preboldski jamarji, so namreč izvedli tečaj lednega plezanja za lanskoletne tečajnike plezanja in otroke, ki jih pripravljajo na tekmovanja vzhodne lige v plezanju. Približno 50 m pod površjem so otroci poskusili preplezati ledeni slap 10 metrov visoko, odrasli pa 25 m visoko s 85-odstotnim naklonom, kar je zelo težko in zahteva veliko znanja in izkušenj.
Dogodek je bil tako za jamarje kot za plezalce nekaj posebnega. Sodelovanje je vsem omogočilo usvajanje novih znanj in pridobivanje novih izkušenj.
Jamarji bodo lahko z ledno tehniko odkrivali nove dostope do jam v zimskih mesecih, plezalci pa so ob tem podvigu lahko spoznavali lepote jamskega sveta, hkrati pa prvič v tej zimi zabodli cepine v led. Kot so dejali, jih do pravega ledu na površju ločuje še kakšen mesec, lahko tudi več, odvisno od padavin in temperature. Kot pravijo, bodo dogodek še kdaj ponovili	D. N.
Med plezanjem po ledenem slapu v jami na Golteh
SASHA "ĐES
Z jk	« ■ ■	p m		fjP*	IÄ*-..			
	J- É	P .M	m m			jgHL	05 ;■	
	A» -’s							
/ w • -,	m, m	Ut. J s	dÉfc, % '					
	3* i ,		V. •m			iipflf 'h	t*. \	šmss
Skupini s pokalom in priznanjem
V nedeljo, 14. decembra, je na OŠ Dobrova pri Ljubljani potekalo plesno tekmovanje ŠKL novoletni Cheer Open 2013, ki se ga je udeležilo tudi Plesno društvo Mavrica iz Braslovč.
Na tekmovanju so se poleg plesnih skupin iz Slovenije predstavile tudi plesne skupine s Hrvaške, iz Italije in Ukrajine. KD Mavrica je pod vodstvom trenerke Zine Vovk nastopila v pom pon kategoriji,
pom dance in show navijaške.
Mladinska ekipa je v kategoriji pom show osvojila prvo, otroška pa v kategoriji show navijaške drugo mesto. K uspehu so veliko pripomogli starši otrok, Občina Braslovče in OŠ Braslovče. T. T.
Parklji in Miklavž obiskali rokometašice
Rokometašice so na tekmi proti RK Piran prestrašili parklji, Miklavž pa jih je potolažil z darili
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so se uvrstile med štiri najboljše ženske rokometne ekipe, ki se v tej sezoni borijo za pokal Slovenije. V četrtfinalni tekmi so namreč z rezultatom 28 : 34 (12:17) premagale ŽRK Branik Maribor.
S tem so se uvrstile v finale, kjer so poleg Žalčank tudi ekipe ŽRK Veplas Velenje, GEN-I Zagorje in zmagovalke tekme med ekipo RK Celje Celjske mesnine in Krim Mercator, ki v času zaključka redakcije še niso bile znane.
Manj uspešne so bile žalske rokometašice pod trenerskim vodstvom Nika Markoviča v decembrskih tekmah ligaškega dela tekmovanja. Na tekmi 10. kroga 1. ADRL v domači dvorani I. OŠ Žalec so z rezultatom 24 : 32 (12 : 16) izgubile proti RK Piran. V Zagorju so v tekmi 11. kroga z rezultatom 32 : 23 (11 : 10) izgubile tudi proti domači ekipi RK GEN-I Zagorje. Trenutno so Žalčanke na 7. mestu 1. A državne ženske rokometne lige. D. N.
8. MEDNARODNI FESTIVAL
TOLKALNIH SKUPIN
Žalec, od 17. do 19. januarja 2014
Dom II. slovenskega tabora Žalec • Vstopnice: TIC Žalec
Petek 17.1.2014 ob 10h	Sobota 18.1.2014 ob 18h
Matineja (in izven) - ODAIKO - ŠPA	SToP - Slovenski totalni projekt & friends - SLO
Petek 17.1.2014 ob 18h	Nedelja 19.1.2014 ob 18h
Otvoritev festivala in ODAIKO - ŠPA
Human Dong - Avs/Nem/Srb
^ Občina	Ay studio
□trfgtov
m
r>
december 2013
INFORMACIJE
UTRIPOV HOROSKOP ZA LETO 2014
OVEN Ovni ste že v letu 2013 določali nove strategije, kar se vam bo odlično obrestovalo v letu 2014. Kriteriji bodo postali strožji, v porastu bo ambicioznost in želeli boste napredovati za vsako ceno in na vsak način. Vaš vladar Mars bo v retrogradnem gibanju od začetka marca do polovice maja, kar bo predstavljalo izzive in ovire na poti. V tem obdobju morate vsak korak skrbno pretehtati in ne smete ničesar prepustiti naključju.
Od zadnje tretjine julija pa do konca le v vašem znamenju, posKfSellza mnog» čakovane dogodke. V veh kći eipdro va blagostanja, ki bo 15. junija vstopil v vam sorodno znamenje Leva. Marsikatero zadevo, aktualno v začetku aprila, boste lahko izvedli v začetku oktobra.
t bo Uran , ki potuje : preobrate in nepri-Jupiter, planet
LEV Vaši veliki načrti, ki si jih boste zadali takoj ob začetku leta, se bodo začeli uresničevati v polni meri že ob polovici leta. Nekaj zastojev lahko pričakujete že februarja, ko bo Merkur retrograden, istočasno vam bo nasprotovalo tudi Sonce.
Jupiter, ki bo 15. junija vstopil v vaš znak, vam bo zagotovil srečne okoliščine, možnost novih poslovnih partnerstev, menjavo službe,«zboljšanje finančnega stanja, dokončanje ali začetek izobraževanja zaradi poudarjenih intelektualnih spo-vsè do i
sobnosti, in to vse
lost, zato
lo poletja 2015, Vaš moto boj boste imeli nadpovprečne možnosti za uspeh. V svoje poslovne aktivnosti boste vključevali tudi močnejši vpliv tujine, kar bo še posebej izrazito v zadnji tretjini leta. Prevelika zaverovanost vase, neupoštevanje avtoritet in ustaljenih pravil pa vas lahko tudi v letu 2014 drago stanejo!
♦ BIK Ob začetku leta bo glavnina vaših prizadevanj usmerjena v delovno področje. Januarja bodo prisotne finančne težave/na katere ne boste računali. Potrebno bo veliko energije, da boste usklajevali. nasprotja in konfliktne situacije. Vsi, ki Ši jbbst<| želeli večjih sprememb, poskrbite zanje pred sončevim mrkom, ki bo kondc aprila nastopil v vašem znamenju. Mrk bo usodno vplival na nekatere med vami in spremembe bodo neizogibne.
V jesenskem času boste želo aktivni, zato bo uspeh zagotovljen. Na poti se lahko pojavijo blokade v času retrogradnega Merkurja, vendar jin boste z veliko modrosti ,in iznajdljivosti do konca leta odpravili.
DVOJČKA Tudi v letu 2014 se boste Dvojčki, polni energije in idej, prebijali skozi nemogoče situacije in iz njih potegnili tisto največ. Retrogradni Merkur vas bo že ob začetku februarja opozjujal na nepremišljene poteze. Komunikacija bo izjemnega pbmena in vsp kjdofhetrina, ki ste jo naredili v preteklosti, se bo obrlsjjtovaiÉ izogibati se morate pretiravanju in dramatizimnji^-Krifičen bb junij, takrat se lahko zaradi negotovosti belo malce odmaknete v varno zavetje. Vaš vladar Merkur lahko v tem času v retrogradnem gibanju povl^cfnekkj z&prre. Podobna süyacija vas lahko doleti tudi okpifhj^, zato previdno.
Dobro si zasumte prednosti i%éjlje in vztrajajte na začrtani poti. Saturn, mogočen gospodar usode, bo konec leta vstopil v vam nasprotno znamenje in vam bo v naslednjih dveh letih in pol postavljal kar nekaj omejitev in lekcij.
RAK Ne glede na bivanje Jupitra v vašem znaku bo v prvi tretjini leta na vaši pot kar nekaj ovir, ki jih ne boste mogli tako z lahkoto preskočiti. Predvsem bodo izpostavljeni medosebni odnosi in zaupanje, zato pazite, s kom sklepate posle in se povezujete. Po 6. marcu, ko bo Jupiter direkten, se bodo mnogim med vami| odprle poslovne poti. Do sredine junija lahko naredite nekaj odličnih potez, velja se potruditi.	.. Ì"	^
Tudi na vas bodo vplivali lunini in sončni mrki, vendar v pozitivnem smislu, kako napredovati. Saturnove lekcije, ki ste jih že osvojili, b<|ste lahko s pridom uporabili od avgusta dalje in vse do konca leta. Zvesti boste in veliko pozornost boste namenjali komunikaciji, kar se bo odlično obrestovalo v vsem letu 2014.
♦ DEVICA Ob vstopu v leto 2014 si boste zastavili veliko načrtov, kako izboljšati in nadgraditi svojo kariero. Ob začetku leta se boste lotili preoblikovanja svojih financ in iskali skrite rezerve ter dodatne možnosti za zaslužek. Kar nekaj idej in zamisli boste imeli, ki jih boste lahko uresničili že v prvi polovici leta. Vaša prednost bo v timskem delu, zato se zelo aktivno vključite v vse delovne procese.
Komunikacija je bistvenega pomena, zato ne ostajajte po nepotrebnem v ozadju. Več previdnosti pri vseh odločitvah bo potrebne februarja, junija in oktobra, saj bo vaš vladar Merkur v retrogradnem gibanju. To ni dober čas za nove začetke, energijo usmerjajte v stare, nedorečene zadeve. V zadnji tretjini leta se lahko ponudi kakšna odlična poslovna priložnost. Ne spreglejte je!
TEHTNICA Retrogradna Venera v Kozorogu lahko ob začetku leta povzroči nekaj ovir in zastojev. V delovanje morate vnesti več previdnosti. Retrogradni Merkur bo februarja poskrbel, da se bodo določene zadeve postavile na svoje mesto. Zaradi dolgotrajnega bivanja Marsa v vašem znaku boste na poslovnem področju prav bojeviti in vzdržljivi, nič vas ne bo moglo zaustaviti. .Pričakujete lahko lepe fežultate.
Zastoji bodo lahko prisotni od marca in vse do sredine maja, ko bo Mars retrograden na svoji poti. Lunin mrk, znanilec sprememb, bo v sredini aprila v vašem znaku. Poskrbite, da bodo spremembe pozitivne. V drugi polovici leta si lahko Tehtnice obetate večje spremembe, na katere ste čakali že spomladi. Moč energije bo velika, zato jo izkoristite.
4- ŠKORPIJON Tudi v letu 2014 vas bo k napredovanju spodbujal planet Saturn, ki biva v vašem znaku že več kot leto dni. Nepopustljivi boste in na vsak način boste želeli doseči napredovanje v karieri. Ob začetku marca in vse do sredine julija boste deležni nekaterih njegovih lekcij, zato delujte preudarno, ne rinite z glavo skozi zid in ne uveljavljajte novosti. Opaziti je nekaj stfkov š tujino, zato ne zanemarite teh priložnosti. Vse do konca leta bo naporno, vendar boste za svoj trud dobro poplačani.
/ v	J
Saturn vas opominja, na katerem področju morate poskrbeti za večje spremembe, katere styari črtati iz svojega življenja in tako narediti prostor novostimrUpostevajte intuicijo in jo združite z modrostjo. Sončm IJfrK oktobra v vašem znaku lahko poskrbi za kakšen večji preobrat, kar se bo odrazilo v letu 2015.
STRELECZe takoj na začetku leta boste želeli prekositi sami sebe in zelo aktivno boste vstopili v prvi delovni mesec leta. Nekaj težav bo lahko'januarja povzročil vpliv retrogradne Venere v Kozorogu, zato ne rinite z glavo skozi zid. V tem času bo priporočljivo urejati stare finančne zadeve in razmisliti, ali ste kaj »opustili« v preteklosti. Pomladansko obdobje bo pestro, to bo čas, ko se bodo rojevale nove ideje.
Nekoliko več previdnosti bo potrebne junija, saj bo lahko takrat retrogradni Merkur povzročil kakšno težavo. Od sredine junija, ko bo vaš vladar Jupiter vstopil v vam naklonjenf ognjeno znamenje, se bo začel za vas nov ciklus rasti. Močni boste, prodorni, spletali boste mrežo svojih poslovnih zve£ prijflpo se vam bd fiasmihal tudi vpliv tujine. Jesenska mrka bosta lahko poskrbela za nekaj stresnih situacij, zato v tem času še posebej previdno. Uporabite predvsem modrost in ne akcije za vsako ceno!
KOZOROG Vpliv retrogradne Venere v vašem znaku ob začetku leta bo zelo zaviralno vplival na poslovno dogajanje. Preveč energije in časa boste lahko izgubili za pdèvérkfjih ne boste mogli spremeniti. Lahko se bodo pojavile tudi finančfl^težave, povezane z dogodki iz preteklosti. Sonči mrk apjila Vam bo, lahko malce zamajal tla pod nogami, vendar boste že maja uieli ritem in uspešno izpeljali kakšen zahtevnejši projekt. Veliko boste pričakovali od drugih, še več od sebe, zato uspeh ne bo mogel izostati.
planet vladar Saturn v retrogradnem gibanju prina-uskladitvi vseh nasprotij. V letu 2014 bo vaš moto
Sočasno bo vaš ]
šal potrebo po uskladitvi vseh nasprotij. V letu 2014 bo vaš moto počasi, korak za korakom napredovati, ambicioznost bo v velikem porastu. Ob koncu leta boste z veseljem preštevali denarce, ki jih boste zaslužili med letom.
i VODNAR Uran, vaš glavni planet, je že v letu 2013 poskrbel za velike preobrate in tudi v letu 2014 se bo ta trend nadaljeval. Nekateri boste zaključevali in začenjali na novo, na trdnejših temeljih in osnovah. Preteklosti se ne boste mogli izogniti, pogumno sprejemajte odločitve in imejte optimističen pogled na dogajanja. Zaradi bivanja Jupitra v Raku v prvi polovki leta ne boste dovolj prodorni, bo pa zato intuicija izredna in zaradi tega boàté tdli bolj iznajdljivi. Naredili boste lahko dovolj odličnih poslovnih odločitev, če boste le poslušali svoj notranji jaz. Né izgubljajte se v malenkostih, da ne izgubite pregleda na^J celoto.
Od sredine poletja pa vse do konca leta bo vaša pridnost glavno orožje v težjih trenutkih, ki vam jih bo lahko prineslo retrogradno gibanje vladajočega planeta Urana. V veliko oporo vam bo dolgotrajno bivanje Marsa v sorodnem znaku, kar morate s pridom izkoristiti v svojih poslovnih razmerjih.
RIBI Kljub retrogradni Veneri ob začetku leta si boste zastavljali nove cilje. Po naravi ste zelo trdoživi, kar vam priznavajo tudi poslovni partnerji. Že nekaj časa vam naravni vladar Neptun povzroča
......	v,
zaplete in težave, ki so imaginarnega značaja m jih je težko razumeti. Ob negativnih prehodih sébo lahko zmanjšala moč presoje, zato velja velika previdnost. Izfgihajt^ se spornim poslovnim odločitvam, še zlasti v času retrogradnega Merkurja v vodilih znamenjih. Veljalo bo pravilo, da pi vse zlato, Kar se svetu Jupiter bo v prvi polovici leta prijazno svetil na" vas. Izkoristite ta vpliv sebi v prid!
Jesenski čas bo prinesel novosti, vendar ne sklepajte nobenih poslov v času sončnega mrka. Ob koncu leta boste ugotavljali, da vas čaka še ogromno dela za zadostitev svojih želja in potreb.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35


SLEPARJA V KRILU,
SLG Celje, komedija za gledališka abonmaja in izven,
20. in 21. januar 2014 ob 19.30,
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si
Nedelja, 5. januar 2014, ob 17. uri
Grajska Mega
pri Dvorcu Novo Celje
Koncert za citrarski abonma in izven
ÄvJM'-zsIßr.M
'Ì
' iär * ■
f■■ \ zimski večer z
Nuško Drašček
15. 1.2014 ob 19.30
Avla Doma JI. slovenskega tabora Žalec
esŠseS Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Telefonski klic se zaračunava.
Otroci in starši na pohodih z lučkami	Moje pesmi, moje sanje
Rajanje pod smrečico v preboldskem vrtcu
Glavna nastopajoča
S pesmijo Ta moja lučka je na kratek večerni pohod z lučkami otroke in njihove starše povabilo vodstvo preboldskega vrtca. Podobno akcijo, zimski pohod z lučkami oz. kar praznik lučk, je pripravilo tudi Turistično društvo Žalec.
Za otroke preboldskega vrtca je bil to zelo prijeten dogodek, saj se je bilo lepo z lučko v roki sprehoditi po poti, ki jo
običajno prehodijo ob vsakodnevnih dopoldanskih sprehodih v vrtcu. Še toliko bolj so bili veseli, ker so to pot skozi preboldski Gaj prehodili skupaj s starši. Zelo prijetno je bilo tudi rajanje pod smrečico na prostem v atriju vrtca.
Člani Turističnega društva Žalec in njihov podmladek iz žalskega vrtca so se z lučkami z železniške postaje v Žalcu z
vlakom, vsi polni navdušenja, še posebej najmlajši, odpeljali v Petrovče, od koder so peš krenili proti Žalcu. Na postaji v Petrovčah so si prižgali »eko lučke«, ki so jih izdelali večinoma sami. V prijetni družbi in ob klepetu se je dan hitro prevesil v večer in kolona pohodnikov z lučkami je postajala vedno bolj pravljična. Pohodniki so po dobri uri prispeli v Žalec.	D. N., T. T.
Takšen je naslov muzikala, ki so ga v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu drugi decembrski ponedeljek premierno uprizorili deveto-šolci OŠ Šempeter. Glasbena predstava, ki je bila zasnovana kot razredni projekt deveto-šolcev in njihove mentorice Polone Ramšak, vključuje živo klavirsko glasbo, govorjeno slovensko besedo in pesmi, ki so jih nastopajoči peli v angleščini. Na odru se jim je pridružil tudi mladinski pevski zbor šempetrske osnovne šole.
V prazničnem decembru, ko mraz ovije dolino, jo obleče v svetlikajoče belo odejo in iz dimnikov puha sivkast dim, ko tako nestrpno pričakujemo prihod dobrih mož, ki nam poleg vseh dobrot prinašajo tudi strpnost, ljubezen, mir in srečo, se še trdneje sklenejo družinske vezi. In zgodbo o ljubezni, sreči, družini, o odgovornosti do sebe in drugih so skozi igro in petje prikazali devetošolci OŠ Šempeter. Osrednja protagonistka muzikala Moje pesmi moje sanje je Maria Rainer, ki jo mati prednica pošlje za varuško k družini von Trapp. Tam vzljubi sedem otrok in se zaljubi v njihovega očeta. S svojo milino očara Georga von Trappa, da jo zaprosi za roko. Vlogo Marie je prepričljivo in suvereno odigrala Lara Krajnc, ki je po premierni uprizoritvi dejala: »Izjemno sem ponosna na vse nas, da smo uspeli privabiti toliko ljudi, saj je bil z njihovim obiskom danes poplačan naš večmesečni trud. Na odru sem s sošolci’zelo uživala in se zabavala.«
Poleg nje so v svojih vlogah več kot odlično nastopili Nace Pogačar (kapitan), Hana Jager (mati prednica), Maruša Hrnčič (baronica), Alisa Alič, Laura Brglez, Meta Kočevar, Matej Kumperger, Jure Rovan, Tjuša Elizabeth Sims in Alja Turnšek (otroci), Žiga Gačnik (poštar Rolf), Melanie Delakorda in Tadeja Es (nuni), Kristina Jerkovič (gospodinja) ter Gašper Veligovšek (strežaj). Pevsko--igralske prizore je za klavirjem s svojim perfekcionizmom dopolnil Jure Jordan Kozjak.
Vse pesmi so posneli na izvirno filmsko glasbo iz filma z istoimenskim naslovom. Njihova mentorica je bila Metka Jagodič Pogačar, ki je s svojo profesionalnostjo in kreativnostjo iz otrok izvabila najboljše. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Lee Napotnik dopolnil pevske vložke, minimalistična scena, ki jo je oblikovala in izdelala Angela Pinter, pa je delovala učinkovito in mogočno.
Ob koncu večmesečnega razrednega projekta, ki je od pomladi zorel in rasel v srcih devetošolcev, je njihova mentorica Polona Ramšak povedala: »Neizmerno sem ponosna na svoje učence, ki so ogromno dela opravili sami. Vadili so nenehno in kadarkoli ter se veselili dneva prve uprizoritve. Z njimi mi je bilo v veselje pripravljati muzikal. Hkrati bi se rada zahvalila vsem, ki so mi pri izvedbi pomagali, zahvaljujem pa se tudi svoji dolgoletni prijateljici Metki Jagodič Pogačar, ki mi je priskočila na pomoč pri glasbenih točkah.«
Nad celotno izvedbo - od ideje do njene realizacije - je skrbno bdela ravnateljica OŠ Šempeter, magistrica Petra Stepišnik. Dejala je, da je čudovito delati z učenci na OŠ Šempeter in s kolektivom, s katerim zmorejo kljub majhnosti napraviti velike stvari, ki se dotaknejo vsakega posameznika. D. N.
Mladi člani TD Žalec posvetili v praznično nebo od Petrovč do Žalca
Neža absolutno najboljša
Šempetrski nagrajenki natečaja
IV VESELI DECEMBER NAJMUJSE
27.	12., 17.00 Čarobni december s čarodejem Janijem
28.	12., 17.00 Tinka Šminka, igrana otroška predstava 29. 12., 17.00 Mojčin lepi svet, otroški muzikal
30. 12., 17.00 Ločujem, planet rešujem, igrana otroška predstava 31. 12., 11.00-12.30
Silvestrovanje za najmlajše z Damjano Solavšek
Dogajanje bo v dvorani in avli Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Vstopnine ni!
ZKST Žalec, www.zkst-zaiec.si
—
&P*sSF •F'
... 1	www.*k»t-zalec.si
% PočitniŠKe ustvarjalne delavnice; 27. in 30. decembra
^^4. 1.00 in II,00
Mlada pianistka Neža Pogačar iz Šempetra, ki bo te dni dopolnila šele 11 let, je konec novembra na 9. mednarodnem tekmovanju za klavir, violino, flavto in komorne zasedbe v Trstu ARS nova v kategoriji B (11-14 let) osvojila prvo nagrado (100 točk), prvo mesto in posebno priznanje za najboljšo pianistko celotnega tekmovanja.
Tekmovanja se je udeležilo 167 tekmovalcev iz devetih držav (Italija, Slovenija, Albanija, Kosovo, Srbija, Ukrajina, Hrvaška, Avstrija in Rusija). Neža Pogačar (njena mentorica je Melita Estigarribia Villasanti) se je predstavila v konkurenci 24 pianistov od 11 do 14 let in kljub svoji mladosti, svoj 11. rojstni dan bo praznovala šele konec decembra, osvojila 1. nagrado in L mesto, ocenili pa so jo z naj višjim možnim številom točk tekmovanja (100). Med vsemi tekmovalci je strokovna žirija vil različnih kategorijah poleg Neže namenila največje število točk le še dvema. Neža je bila v svoji kategoriji ena od štirih prvonagrajencev, ki so dosegli od 95 do 100 točk in edina Slovenka. V torek, 3. decembra, je nastopila na slavno-
stnem zaključnem koncertu ob podelitvi nagrad v Teatro Miela v Trstu. Strokovna žirija ji je dodelila še posebno priznanje "1°
PREMIO ASSOLUTO" (pokal NIVES CAETANI BUZZAI) za najboljšo pianistko celotnega tekmovanja.	L. K.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« je zapisal pesnik, esejist in prevajalec Tone Pavček. Njegove besede so bile rdeča nit letošnjega že 29. slovenskega knjižnega sejma v avli Cankarjevega doma v Ljubljani.
Tega knjižnega dogodka se je udeležilo tudi 17 učenk in učencev OŠ Šempeter - ljubiteljev bogastva pisane besede
v najrazličnejših oblikah in medijih. Učenci so si navdušeno ogledovali stojnice različnih založb in založnikov, ki so mamile obiskovalce z ugodnimi cenami knjig. Nekateri učenci so poslušali zanimivo predavanje »Zlata hruška«, to je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, zbranim pa je predaval Boštjan Gorenc -Pižama, med mladimi zelo pri-
ljubljen kulturnik, ki si prizadeva, da bi za branje navdušil čim več mladih src.
Nekateri so se udeležili tudi podelitve priznanj za 'najboljše literarne izdelke KUD Sodobnosti. Priznanje za najboljši spis literarno-likovnega natečaja Naša mala knjižnica 2013 sta prejeli tudi učenki OŠ Šempeter Neža Pogačar in Neja Stojnič.	D. N.
Neža Pogačar z mentorico Melito Estigarribia Villasanti
Libojske mažoretke navdušile
Nehala bom teči, ko bom stara!
Nastop obeh skupin
V Libojah so marca letos ustanovili mažoretno skupino. Ustanoviteljici skupine Alenka Polšak in glavna trenerka Tamara Kralj sta oblikovali skupino nadobudnih otrok, ki z veseljem vadijo in nastopajo.
Mažoretno skupino Liboje sestavlja 24 deklet, ki plešejo v mlajši in starejši skupini. V prostorih POŠ Liboje vsak petek pridno vadijo pod budnim očesom Tamare Kralj in njene pomočnice Metke Rezec, ki trenira mlajšo skupino. Kaj znajo in zmorejo so
že pokazale ob raznih priložnostih, konec prejšnjega meseca pa so nastopile tudi na prireditvi v dvorani KD Svoboda Liboje.
Občinstvo je najprej uživalo ob nastopu mlajše skupine mažo-retk, ki jo sestavljajo: Nika Polšak, Mija Gluhek, Beti Lukež, Natalija Sušnik, Lara Kosar, Tea Tesič, Ana Krivec, Doris Rom Ojsteršek, Anja Zajc in Lana Toplak. V nadaljevanju se je pod vodstvom Tamare Kralj predstavila starejša skupina, v kateri plešejo Katjuša Feldin, Nika Polšak, Zala Gotlin,
Karin Đudarič, Sara Štrajhar, Ava Cokan Kos, Tjaša Polak, Metka Rezec, Lea Jurak, Suzana Markuš, Brina Lukež, Sara Božič in Sara Zajc.
Mažoretke Metka Rezec, Zala Gotlin in Lea Jurak pa so pokazale, da niso samo izvrstne mažoretke, ampak tudi dobre glasbenice, saj so ob igranju na harmoniko in flavto zapele pesem Veseli Ribničan. Na prireditvi v Libojah je kot gost nastopil Mladinski cerkveni pevski zbor Galicija.	D. N.
Miklavž popravil streho
Zamejci med oskrbovanci doma
zborovski in dvoglasni prizori. Svojstven čar predstavi pa so dajali tudi kostumi, ki so jih izdelale pridne roke primorskih »non« (babic).
Za njihovo gostovanje v Savinjski dolini je zaslužna učiteljica Damjana Lukman, ki že veliko let prijateljuje z zamejci iz Boršta. »Poznam njihov trud za slovenski jezik, zato pogosto obiščem njihove kulturne prireditve. Vsako leto pripravijo daljše dramsko delo za mlajše otroke, srednješolce in odrasle. S svojimi deli v slovenskem jeziku nastopajo v svojem kraju in tekmujejo z drugimi zamejskimi skupinami v Italiji. Vedno posežejo po najvišjih priznanjih in odličjih. Tu pa se njihovo nastopanje tudi pogosto konča, zato si želijo nastopov v Sloveniji,« pravi Lukmanova. D. Naraglav
Zlata ob šumenju morskih valov
Zakonca Marija in Anton Poteko iz Pongraca v KS Griže sta pred dnevi praznovala zlato poroko. Njuni najdražji so jima ob jubileju pripravili posebno presenečenje. Pod pretvezo, da gredo na izlet in kosilo na slovensko obalo, sta ob šumenju morskih valov in pred piransko matičarko »morala« znova potrditi svojo polstoletno zakonsko zaobljubo.
Zanju je bilo to zelo prijetno presenečenje. Vesela sta bila predloga za kosilo ob morju, nista pa pričakovala poročnega obreda. Zaupala sta nam, da ju na Piran in slovensko obalo vežejo lepi spomini z začetka njune skupne poti. Menda naj bi bil tam spočet tudi njun najstarejši sin Roman.
Življenjska pot zakoncev Poteko ni bila postlana z rožicami. Marija, rojena Železnik, je bila rojena v Zahomu kot hči Ivanke in očeta Pavla. Ker so bili hudi časi in se je družina težko preživljala, je odšla zelo mlada živet v bližnje Matke k svojim sorodnikom. Pot jo je nato znova pripeljala v Za-
Nekateri imajo v tem veselem decembru polno skrbi z nakupovanjem daril, druge tarejo povsem drugačne težave. Marjana Vučer iz Železnega v KS Galicija je trepetala, kaj bo z njeno streho, ki jo je zadnje neurje močno poškodovalo. Obstajala je nevarnost, da se bo porušila.
Ob svoji skromnosti pa Marjana Vučer ni iskala pomoči, zaradi hiške, ki stoji na samem in je obdana z gozdom, pa vest o njenih težavah ni prispela do tistih, ki bi ji lahko pomagali. Ko so v KS Galicija izvedeli za njeno skrb, so takoj sprožili akcijo in s pomočjo prizadevnih gasilcev iz
Marjanina domačija na Miklavžev dan
Velike Pirešice vsaj začasno uredili poškodovano streho.
Dela so se lotili na Miklavžev dan in Marjana je dejala, da ji je Miklavž prinesel lepo darilo. Zdaj je namreč ne bo več strah,
ko bo zapadel sneg. Predsednik KS Galicija Jože Kruleč pa je dejal, se bodo v prihodnjem letu potrudili, da bo naslednji Miklavž prinesel Marjani Vučer darila pod novo streho. D. N.
Otroška zamejska dramska skupina Breg iz občine Dolina pri Trstu je ponovno obiskala Savinjsko dolino. V okviru tedna otroka so se že oktobra s svojim odrskim delom Večerne pravljice predstavili učencem matične in podružničnih osnovnih šol braslovške občine.
Tokrat so obiskali Vransko, kjer so se s to predstavo, imenovano tudi Ole Luk, najprej predstavili otrokom v tamkajšnjem kulturnem domu in nato tudi oskrbovancem Našega doma.
Enourno predstavo so zaznamovali izvrstno odigrani, plesno bogati in lepo odpeti
Med nastopom v domu starejših na Vranskem
Zadnji letošnji Večer na zofi je bil v znamenju teka. Gosta večera sta bila najstarejša slovenska maratonka, 86-letna Helena Žigon iz Ljubljane, in priznani strokovnjak za tek Urban Praprotnik, ki je živel in odraščal v Preboldu. Z gostoma se je pogovarjal novinar Janez Vedenik.
Helena Žigon pri svojih 86 letih še vedno teče in postavlja nove mejnike v starosti športnikov. Do zdaj je pretekla vseh osemnajst ljubljanskih maratonov (21 kilometrov), tudi letošnjega, v svoji karieri pa ima za sabo kar nekaj maratonov na 42 in 195 km, ki jih je pretekla v manj kot petih urah. Prvega je pretekla v starosti 54 let v Biranju in ga dosegla v 3 urah in 32 minutah, zadnjega pa leta 1995 v New Yorku. Poleg tega je Helena tekla tudi na smučeh. Med številnimi teki na smučeh je pretekla 42 km dolgi Trnovski maraton. Pomerila se je tudi v nekaj triatlonih, in sicer v smučarskem teku, kolesarjenju in teku na Vršič ali v plavanju, kolesarjenju in teku.
Helenina življenjska pot se je začela v Žireh na Gorenjskem. Teče že od otroštva, sicer pa je o svojih začetkih dejala: »Po mojih predvidevanjih so mi rojenice kot nezakonskemu dekletu namenile žirovsko trmo, trnovo pot skozi življenje in zdrave, hitre noge, kot da bi vedele, da jih bom v življenju še kako potrebovala. V začetku sem morala teči, saj mi je mačeha, kadar me je kam poslala, vedno namenila zelo malo časa, zato sem tekla, kolikor sem lahko, da sem se čim prej vrnila. Pozneje mi je to prišlo v navado. Ko sem pri 17
Urban Praprotnik in Helena Žigon
letih na prigovarjanje kolegic prvič tekla »tek čez drn in strn« in med prehitevanjem prva pritekla na cilj, se je začela moja tekmovalna pot. V mladosti mi je bilo v veselje, da sem bila vedno med prvimi, danes pa se na vsakem teku potrudim, da nisem med zadnjimi, čeprav sem med udeleženci najstarejša,« pravi in se prisrčno nasmeje.
Helena je že več kot 60 let poročena. Pri športnem udejstvovanju jo podpirajo mož in otroci. Je mati dveh hčera, je tudi babica in prababica, ki ima, kot pravi, veliko veselje s svojimi potomci. Svoje starosti ne sprejema kot breme, če pa jo kdo vpraša, kdaj bo nehala teči, odvrne: »Takrat, ko bom stara!«
»Tek mi pomeni sprostitev, svobodo in užitek. Dokler bo tako in dokler mi bo to omogočalo moje zdravje, tako dolgo bom to počela. S svojim zdravjem sem kar zadovoljna in želim si, da bi bilo še naprej tako. Vse življenje sem bila vitka, za kar se moram zahvaliti predvsem materi naravi. Doživela pa sem težko preizkušnjo, saj sem leta 1992 zbolela za rakom na želodcu. Po operaciji in te-
rapijah sem močno shujšala in oslabela, vendar sem z močno voljo po življenju, teku, sprehodih v naravi in s soprogovo pomočjo, z njegovo pozornostjo in s požrtvovalnostjo dokaj hitro ozdravela in se vrnila v normalno.življenje,« se tistega časa spominja Helena. Svojo poklicno pot je začela leta 1946. Opravljala je različne službe, najdlje, od leta 1955 do upokojitve leta 1981, pa je bila zaposlena v administraciji ljubljanskega gradbenega podjetja Gradis.
Na preboldski Zofi je povedala še veliko zanimivih misli. Z njimi je postregel tudi Urban Praprotnik, ki je ob tem poskrbel, da so se obiskovalci večera malce razmigali, in nam zaupal veliko koristnih nasvetov, kako začeti teči, kako pravilno teči, da nam bo tek užitek, sprostitev, svoboda, kot je njemu in Heleni. Spregovoril je tudi o pravilni prehrani, ki še dodatno prispeva k zdravju in dobremu počutju. O zdravi hrani in prehranskih proizvodih sta udeležencem ob koncu uradnega dela večera spregovorila tudi Natalija in Tomaž Škorjanc.	D. N.
hom, kjer je pomagala na kmetiji Franca Poteko, po domače na Podkalovi domačiji, in tam spoznala njihovega sina Antona. Rodila se je ljubezen, ki sta jo 28. novembra 1963 potrdila s poroko. Novo družinsko gnezdo je najprej osrečil sin Roman, čez dve leti se je rodila hči Manja, deset let kasneje pa hči Anita.
Marija je bila gospodinja na veliki kmetiji, kjer je bilo vedno dovolj dela, mož Anton pa je bil avtoprevoznik. Leta so tekla, otroci so odraščali in si drug za drugim ustvarjali družino. Prvo vnučko Sintijo jima
je povila hči Manja, ki se je poročila s Petrom Knezom. Leto za tem je sin Roman spoznal Barbaro in rodila sta se vnukinja Tjaša in vnuk Nejc. Hči Anita, ki se je pred šestimi leti poročila z Igorjem Željanom, pa jima je rodila vnuka Eneja in vnukinjo Emo.
Zakonca Poteko tudi na jesen svojega življenja z veseljem obdelujeta vrt, njivo, skrbita za svoje živali in počneta, kar ju razveseljuje. Rada gresta na kakšen izlet, rada sta v prijetni družbi, še posebej pa jima je v veselje, kadar sta skupaj s svojimi najdražjimi. D. Naraglav
Zakonca Poteko obnovila zakonsko zaobljubo
Za svojo državo smo odgovorni sami
Dr. Danilo Türk
Domoljubno društvo generala Maistra Žalec je zadnji novembrski četrtek v Gotovljah pripravilo 6. Maistrov večer. Gost večera je bil profesor prava, diplomat in nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tiirk, ki je govoril o domoljubju, aktualnih razmerah v Sloveniji in tudi o prihodnosti Evropske unije.
Vse to namreč lahko povežemo tudi z vrednotami, ki jih je zagovarjal in živel Rudolf Maister. Kot je povedal dr. Danilo Türk, je generala Maistra doživljal na več načinov, najprej kot otrok v Mariboru, kjer je bilo Maistrovo izročilo živo, čeprav se takrat o njem ni veliko govorilo: »Med ljudmi je Maister živel. Ljudje imajo vedno čisto naraven občutek za to, kaj je prav in kaj ne, kaj je bilo pomembno in kaj ne.«
Biti Slovenec ...
V pogovoru s predsednikom društva Lojzetom Posedelom (v Sloveniji je trenutno že 21 društev, ki ohranjajo spomin na generala Rudolfa Maistra in njegove vrednote) je dr. Danilo Türk govoril tudi o domoljubju. »Domoljubje je čustvo in čustev se ne da zapovedati. Mislim, da v Sloveniji to domoljubno čustvo obstaja, čeprav je zastrto s številnimi tančicami nezadovoljstva, kritike, cinizma. Ampak to čustvo pri ljudeh nedvomno obstaja in mislim, da se v kritičnih trenutkih vedno znova pokaže. Angleži so to lepo izrazili v misli: Moja dežela, naj ima prav ali ne, je še vedno moja dežela. Tega v Sloveniji še nismo čisto dobro razumeli. Velika razlika je med domovino in državo. Država je sistem ustanov, te lahko delajo napake oziroma morajo kdaj tudi početi stvari, ki niso prijetne, ampak pod
tem nivojem je domovina, ki pa je naša in jo moramo imeti radi.«
Kot diplomat v Organizaciji združenih narodov je dr. Danilo Türk kar 13 let preživel v New Yorku: »Ampak vedno sem s ponosom povedal, od kod sem. Ko so me vprašali, kdo smo Slovenci, sem povedal, da smo dobili prevod Dalmatinove Biblije leta 1584. Smo med prvimi petnajstimi narodi na svetu, ki so dobili Biblijo v svojem jeziku. To je bil velik projekt, ki je zahteval veliko intelektualno moč in je bil izjemno pomemben za oblikovanje naroda. In mi smo bili zgodaj zraven. Tako je vsaka razprava hitro končana in se vzpostavi spoštljiv odnos.«
Nekdanji predsednik se ne strinja povsem s trditvijo, da je biti Slovenec lepo, ni pa vedno lahko. »Mislim, da je relativno lahko. Mi nikomur nič ne dolgujemo, nikomur nismo nič naredili, smo nacija, ki ima lepe kulturne dosežke, smo relativno uspešni in v Združenih narodih je vedno veljalo, da smo nekje med 25. in 30. mestom po razvitosti med 190 državami. To ni malo. Seveda smo kritični do trenutnih razmer in kako bi lahko bilo bolje, a če pogledamo malo bolj od daleč, vidimo, da smo tudi v teh čisto materialnih primerjavah kar dobri. Imamo seveda slabosti, ki se vidijo tudi v teh mednarodnih primerjavah, ampak v osnovi je Slovenija dobra država, predvsem s trdno bazo v svoji kulturi. Res pa imamo v primerjavi Z mnogimi državami krajšo zgodovino v smislu delovanja državnih ustanov in političnih izkušenj.«
Najbolj korupitvni?
Značilna za Slovence v zadnjih letih je zelo slaba
samopodoba. »Razumeti moramo posebnosti slovenskega karakterja. V naši kulturi imamo veliko pesimizma, kar je vidno tudi v Prešernovi poeziji. Zelo poseben je tudi odnos do poštenja. Ob osamosvajanju je dr. Anton Trstenjak napisal delo Slovenska poštenost. V njem je zapisal popolnoma idealistično predstavo, kako smo Slovenci pošteni kot narod. To se mi je zdelo čudno, ker je resnica veliko bolj zapletena. Danes, dobrih 20 let pozneje, imamo o tem najslabše mnenje. V mednarodni raziskavi o korupciji, ki temelji na predstavah državljanov o razširjenosti korupcije v posamezni državi, Slovenci sebe opisujemo kot najbolj koruptiven narod, najbolj nepošten, po nekih ocenah naj bi bili celo slabši od Rusije, kar je neverjetno. Imamo torej zelo huda nihanja, morali pa bi imeti bolj realistično predstavo o sebi. Morali bi se zavedeti, da je bila vedno neka vrsta korupcije, ter razumeti, da je takšna dejanja mogoče omejiti in zmanjšati.«
Dr. Danilo Türk za takšno podobo ne krivi le poročanja medijev: »Medijska pozornost na pojave korupcije in nemorale je marsikje zelo široka. Tega smo bili morda manj vajeni. Imeli smo namreč kar dolgo obdobje, ko se je za dnevnike v času socializma govorilo, da če bi kdo prišel z Marsa in gledal televizijo, bi mislil, da vsi sedijo samo na sestankih. Danes bi mislil, da vsi sedijo na sodiščih. Ni največji problem v tem, da se medijsko stvari tako izražajo, ker so očitno takšni primeri prevladujoči. Morali pa bi bolje razumeti, da so to vendarle ekscesi in da je večina ljudi poštenih. In prav zaradi njih je potrebno te ekscese izpostavljati in iskati rešitve zanje. Ne uničevati svoje samopodobe, ampak rešiti probleme, ki jih je potrebno rešiti.«
Dr. Türk je spomnil na odmevno izjavo že pokojne državne tožilke Zdenke Cerar, da Slovenci za »šankom« vedo vse, pred novinarji polovico, na sodišču pa se ne spomnijo ničesar več. Ob tem je izpostavil problem obtožb in diskreditacij ljudi v anonimkah. »V tem času se mi zdi, da bi bilo potrebno zmanjšati pomen anonimk. V ZN nikoli nismo obravnavali anonimnih obtožb. Na mednarodni ravni je verjetno to laže, kljub temu pa mislim, da bi se morali pri nas zelo zamisliti nad anonimnostjo. Navaditi se bo treba povedati stvari po pravici ter z imenom in priimkom. Ravno tu bi moral narediti moralni preskok: če hočemo stvari popraviti, moramo stati za svojimi besedami.«
Stopiti skupaj
Slovenska družba je danes razdeljena, ampak delitve so zgodovinsko pogojene in značilne za celoten evropski prostor, ne le za Slovenijo. »Rast leve opcije je bila v Evropi ob koncu druge svetovne vojne precej razširjena, pri nas pa je šla v skrajnost z značilnostmi totalitarizma, ki so se sčasoma ublažile. V osemdesetih nismo bili več totalitarna država. Dostikrat se očitki o tem uporabljajo kot dimna zavesa, da bi se prikril pohlep po oblasti. To je precej razširjen pojav. Ko gledam današnjo politično sceno, se mi zdi, da smo v nekoliko manj nejasnem položaju. Kriza nas je pripeljala do tega, da nekatere stvari preprosto moramo narediti, ampak to ne pomeni, da so se politične stranke odrekle svojim ambicijam in da so sprejele dejstvo, da mora biti država pred interesi političnih strank. Mislim, da tega ne moremo pričakovati od njih. Tudi nikjer drugje v Evropi ne. K sreči nimamo kakšne vojne, ki bi zahtevala popolno nacionalno enotnost, so pa pred nami zelo veliki izzivi, kako bomo našli pot do zdravstvene in pokojninske reforme, kakšnih sprememb v šolskem sistemu, tudi v socialnem sistemu bodo potrebne posodobitve. Tu pa bi morali imeti višjo stopnjo medsebojnega razumevanja. A nikjer v svetu ta pot ni lahka, poglejte samo primer zdravstvene reforme v ZDA. Naš realni problem je, da strankarski interesi postajajo močnejši od skupnih. Na to se moramo nekako pripraviti, da bomo našli dobre argumente za izboljšanje teh sistemov naše družbe. Ne smemo si delati iluzije, da bomo enostavno stopili skupaj, kar je politična parola. Mi bomo stopili skupaj samo, če bomo resnično prepričani, da smo prišli do pravih rešitev.«
Nekateri so prepričani, da Slovenija svojih finančnih težav ne bo rešila brez pomoči
evropske trojke, kar je ravno nasprotno od prepričanj in ravnanja generala Maistra. »So politični dejavniki, ki bi jim bila evropska trojka v korist, ker bi zahtevala določene drastične posege in pod zaščito takšnih posegov se da kaj spremeniti po okusu teh dejavnikov. To ni nova tehnika ali kaj nenavadnega v Evropi. Nekdanji evropski komisar za človekove pravice Šved Tomas Hamember mi je na vprašanje, kaj so največji problemi v Evropi danes, odgovoril, da je eden najtežjih ta, da se lahko varčevalni ukrepi izkoriščajo za vse mogoče druge namene in da služijo nekemu omejevanju človekovih pravic. Da se ukinjajo institucije, ki ščitijo človekove pravice, da se uvajajo spremembe, ki so preračunane na prerazporejanje moči in oblasti. To seveda Evropi ne koristi in zlasti ne človekovim pravicam. Mislim, da gre za to tudi pri nas. Najlaže je verjeti, da je iz tujine prišel diktat, ki zahteva drastične posege v naše sisteme in potem- seveda te sisteme prilagoditi nekim svojim načrtom za krepitev ali ustvarjanje oblasti. Mi moramo biti sposobni sami reševati te probleme. Pozitivna okoliščina je ta, da Evropa v tem času ni zainteresirana imeti še enega problema, ampak je njen interes, da se Slovenija sama izkoplje iz težav. Vendar pa te rešitve ne bodo lahke in v razpravah o njih bo slišati vse mogoče.«
Negotova prihodnost EU
Tudi Evropska unija je na nekakšni prelomnici, odločilno besedo o njeni prihodnosti pa bodo imele države severne in osrednje Evrope, ki so ustanovile unijo in ki v tej finančni krizi nastopajo kot države upnice: »Iz teh dolžniško-upniških odnosov so naredile nekakšno moralno zgodbo o tem, da so tisti, ki so dajali kredite, moralni, tisti, ki so jih prejemali, pa nemoralni. To je zelo velika poenostavitev, saj je v dajanju kreditov velik del profitnega motiva,« je opozoril dr. Danilo Türk
in omenil, da je Slovenija manj zadolžena kot Nemčija, vendar so jo spoznali kot problem, ker bo težje odplačevala svoje dolgove kot Nemčija. »Manjka nam občutek skupne odgovornosti, da bi kreditorji razumeli, da je ta problem treba reševati skupaj. Te zavesti je v Evropi premalo, zato nisem optimist, kar se tiče rešitev. EU je zamudila priložnost, da bi z ustreznimi finančnimi instrumenti pomagala olajšati reševanje krize na začetku. Nemci so zavrnili evroobveznice, ker bi to po njihovem mnenju pomenilo prelivanje sredstev s severa na jug in to ne bi bilo pravično, pravijo. Na nek način je to res, a je treba tudi od-- govoriti na vprašanje, ali je Evropska unija oziroma evr-sko območje celota ali pa je sestavljena iz dveh delov, ko eden drugemu zapoveduje. Tu je šlo marsikaj narobe in okrevanje ni zagotovljeno. Tudi zadnji podatki o gospodarski rasti niso dobri, Evropa enostavno še ni našla pravih rešitev. Gledano tudi z globalne perspektive Evropska unija ne deluje najbolje. Po svojem potencialu je zelo velika, a uporaba tega potenciala ni zelo pametna. Med njeno gospodarsko močjo in političnim vplivom ni prave povezave, dostikrat zaide v neke nepotrebne probleme, ko dobiva ostali svet vtis, da Evropa še ni preživela svoje nekdanje kolonialne vloge,« je med drugim izpostavil gost 6. Maistrovega večera ter dodal: »Zavedati se moramo, da je Slovenija še vedno suverena država, da v Organizaciji združenih narodov nastopa samostojno in da bi morala večkrat imeti lastna stališča, ne le tista, ki jih ima Evropska unija.«	K. R.
Društvo general Maister Žalec je organiziralo tudi izlet z udeležbo na proslavi ob dnevu generala Maistra, 23. novembru. Ta dan je državni praznik, ki pa ni dela prost dan. V Kamniku so se člani društva udeležili odprtja Maistrove spominske sobe.
JUTE KS*
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d. o. o.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec E-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: www.juteks.si
VABLJENI TUDI V LETU 2014
V NAŠ PRODAJNI SALON V ŽALCU
Prijetne praznične dni in vse dobro v letu 2014!
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03 71 20 757,03 71 20 759 E-pošta:	branko.ursic@juteks.si
Premiera: Liboje skozi čas
Delovanje Udbe neraziskano
Predsednica KD Svoboda Liboje Biserka Neuholt Hlastec v pogovoru z dr. Jožetom Hribarjem
V mali dvorani Doma Svobode Liboje je v četrtek, 28. novembra, potekala premiera dokumentarno-etnografskega filma Liboje skozi čas, ki ga je v dogovoru z Etnološkim društvom Srečno posnela Video-produkcija Gaber.
Predsednica KD Svobode Liboje Biserka Neuholt Hlastec se je najprej pogovarjala z dr. Jožetom Hribarjem, soustvarjalcem filma in predsednikom Etnološkega društva Srečno. Društvo je februarja letos izdalo knjižico Liboje skozi čas, svoj projekt pa dopolnilo z izdelavo istoimenskega filma. Knjižica, ki je izšla v zbirki društva Izviri naše dediščine kot šesti zvezek, in dvajsetminutni dokumen-tarno-etnografski film predstavljata etnografske posebnosti in zgodovinski razvoj kraja. V filmu to razkrivajo nekateri pričevalci tedanjega časa.
Liboje so najstarejši industrijski kraj v Spodnji Savinjski dolini. Kot pove Milan Natek, ga s poselitvijo zaznamujejo manjše kmetije po gozdnatih vzpetinah severnega dela Posavskega hribovja. Zaselke Kurja vas, Straža, Slovenski Dol obkroža hriboviti del Kotečnika, Gozdnika, Pernice, Velikega Slomnika, Maliča, Medvedjeka
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili čisto pravega viteza. Matjaž Anžur o sebi pravi, da je profesionalni vitez. Po izobrazbi je zgodovinar, toda zgodovine ni hotel le preučevati, hotel jo je tudi živeti. Prelevil se je v viteza in si nadel ime Vitez Volk Turjaški. Je idejni vodja sodobnega slovanskega staroverstva na Slovenskem, ki se zavzema za čaščenje rodnih bogov in oživljanje starih obredov ter za pisanje knjig za prihodnje rodove. Po
in Straže. Težaven teren je oviral obdelavo zemlje z novejšo tehnologijo. Geološka sestava območja je dajala možnost odprtja rudnika, premog kot energetski vir je dajal možnost razvoja steklarne, nato pa tovarne keramičnih izdelkov.
Zaposlitev prebivalstva je kraju prinesla socialno preobrazbo. Število prebivalcev je raslo, do prve svetovne vojne tudi na račun priseljencev. Nemško govorečih je bilo v kraju okoli 130. Tik pred prvo svetovno vojno je ostalo v kraju le še okoli pet do deset tujih prebivalcev. Razvoj industrije je omogočal tuji kapital. Lastniki jamskih mer so se menjavali, po prvi svetovni vojni je tovarna keramičnih izdelkov prešla v državni sektor. V njej je delalo okrog 500 ljudi.
Delovni pogoji, kot jih opiše Martina Maček, ki je v tovarni delala 30 let, so bili težavni. Obrati niso bili ogrevani. Razmere v rudniku so bile zaradi pogostih vdorov vode in posledično mokrote, v kateri so rudarji opravljali delo, težavnejše kot v Rudniku Zabukovica, pove Anton Vindiš, ki je kot rudar delal v zabukovškem in libojskem premogovniku.
Ob trdem delu so ljudje in la-
materini strani se mu po žilah pretaka modra kri Turjaških. Verjame, da moramo Slovenci iskati svoje temelje v staroindijskih rigvedskih himnah, sicer pa se zavzema za vsestransko povezovanje Slovanov in je tudi avtor knjige Vojaška zgodovina bodočih Slovanov.
S knjigo Zgodovina slovenske mitologije, ki jo je predstavil tudi v žalski knjižnici, je Matjaž Anžur želel streti spone manjvrednostnega kompleksa, ki ga ima sloven-
stniki tovarn rabili spodbudo in sprostitev. Rudarji in keramiki so bili v prostem času gradniki kulturne dediščine. Pomembna začetnika sta 'bila Karel Pečnik in Anžel Šuštar. Temelji libojske kulturne dediščine se z organiziranim delom začnejo v letu 1924 v okviru društva Radost s prvo sekcijo tamburaške-ga zbora. Bogata je zapuščina kmečkih, rudarskih in tovarniških rodov, ki so dejavnost združevali v okviru Delavsko--prosvetnega društva Svoboda, ustanovljenega leta 1929. Na pomen trme in vztrajnosti, da se ohranja doseženo, da se ohrani srčna vaška kultura, ki bogati in plemeniti ob vsakem dotiku, in na pomen prenosa na mladi rod pa v filmu opomni Jolanda Železnik.
Pobuda za ustanovitev godbe na pihala je bila na strani lastnikov rudnika v letu 1934. Vse od takrat so se menjavali glasbeniki, dirigenti in vodstvo, a čvrste korenine godbe na pihala so vzdržale in godbeniki so po drugi svetovni vojni zopet združili moči, da gre glasba iz roda v rod, pove Jožef Jančič. Pomembna pridobitev za še boljše delo godbe so bili novi prostori v domu kulture, pridobljeni v letu 1973. Etnološko kulturno društvo Srečno v filmu opozori na spreminjanje fizionomije življenja kraja in krajanov Liboj skozi čas ter sovplivanje kulture in dela ljudi v kraju.
Predstavitev filma je bil prijeten in zanimiv kulturni dogodek, ki ga je predsednica KD Liboje zaključila z besedami sokrajanke Martine Maček: »Takole bi vam še dejala: Liboje res so lepi kraj, če zamika le vas kdaj, pa pridite pogledat ta naš raj.«	D. N.
sko bajeslovje. V knjigi dokazuje, da segata zgodovina in bajeslovje Slovencev v daljni čas, tep kaže na vplive mnogih antičnih verskih praks. Ob prihodu na grad Struga je začel variti pivo. Pri varjenju uporablja vodo iz treh izvirov: najpomembnejši je Minutnik na obronkih Gorjancev ter vodi iz Klevevža in Roj pri Čatežu. Pravi, da je varjenje piva težko in zahtevno delo. Dve leti je zvarke zlival v Krko, saj se mu je vsakič znova ponesrečila kakšna malenkost. Zdaj pa pravi, da je postopek osvojil do te mere, da ga lahko ponudi gostom. Zbranim v žalski knjižnici je spregovoril tudi Leopold Sever, ki je predstavil svojo knjigo Tičnice iz naravoverja: zanesljivi kažipoti v slovensko prazgodovino ter razložil, kaj so tičnice in njihov pomen. Na koncu se je razvila zanimiva debata, ki je spodbudila vedoželjno publiko, da je gostoma zastavila kar nekaj vprašanj. T. T.
V dvorani kulturnega doma na Gomilskem je pred dnevi svoje knjige in raziskovanje polpretekle slovenske zgodovine z izvensodnimi poboji po koncu druge svetovne vojne in likvidacijami Udbe v času Jugoslavije predstavil Roman Leljak. Lepo število obiskovalcev je najprej v imenu organizatorjev večera pozdravil Jure Vasle.
Roman Leljak je avtor že 24 knjig, med njimi so: Radiore-lejne zveze (učbenik za veziste JNA), Sam proti njim, prvi in drugi del (metodologija delovanja tajnih služb), Teharske žive rane (usoda vojnih beguncev leta 1945), Teharje (Slovenci na tujem po Teharju), Trilogija Vetrinje-Tehar-je-Rog, Cerkev umira v petek
13.,	KNOJ 1944-1945 (partizanska likvidacijska skupina), Huda jama in Dirigent s pištolo, Črne bukve Gornje Radgone 1945-1950, Odgovorni za poboje na Celjskem 1945, Mit o OF in KPS.
Zgodovinarji se ustrezne obravnave polpretekle zgodovine Slovenije sploh še niso lotili, je med drugim povedal Roman Leljak. V Arhivu Slovenija dokumente o povojnem obdobju ter delovanju takratne oblasti poleg njega išče in raziskuje le še Igor Omerza. Vse knjige Roriiana Leljaka so nastale na osnovi arhivskih dokumentov in pričevanj, zato je do zdaj kljub takemu številu knjig in tematiki o zločinih oblasti doživel samo tožbo s strani Janeza Stanovnika, ki je trdil, da v pobojih v Hudi jami pri Laškem niso sodelovali slovenski vojaki oziroma 3. brigada 2. bataljona 1. slovenske divizije narodne obrambe. Sodišče je presodilo, da je Leljakova trditev točna.
Roman Leljak je na Gomilskem predstavil svojo kazensko ovadbo zober Mitjo Ribičiča, ki naj bi kot major izpeljal izselitev kočevskih Nemcev in bil posredno odgovoren za smrt otrok v taborišču za otroke v Kidričevem, kar je bilo v ovadbi okvalificirano kot kaznivo dejanje genocida, vojno hudodelstvo pa mu ovadba očita zaradi pobojev decembra 1944 na Pohorju. Dokazi so ves čas v Arhivu Slovenija, čeprav nekateri trdijo, da je arhiv očiščen, je poudaril Leljak. Zaradi smrti Mitje Ribičiča je sodišče ustavilo postopek, kar je pravno gledano bolje, kot
V Planinskem domu v Mariji Reki je konec novembra potekalo tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za LO in ljudske Milice (policije).
Udeležence srečanja je najprej pozdravila predsednica KD
če bi bila ovadba ovržena, je menil Leljak, saj bo zdaj ostala skupaj z dokazi kot zgodovinsko dejstvo.
V	nadaljevanju je Roman Leljak predstavil delovanje Udbe (srbsko Uprava države bezbe-dnosti - Uprava državne varnosti je bila civilni del leta 1946 razdeljene OZNE) po drugi svetovni vojni. Opisal je nekatere primere ugrabitev in umorov predvsem med jugoslovansko emigracijo, na primer Hrvata Stjepana Crnogorca. Za njegovo usodo hrvaški zgodovinarji niso vedeli vse do Leljakovih odkritij dokumentov v Arhivu Slovenija. Od leta 1966 do 1988 je po Leljakovih domnevah Udba ubila približno 86 ljudi, večina teh primerov pa je bila izvedena preko slovenske Udbe, saj je bila Slovenija najbliže zahodnim državam. Nekateri pripadniki Udbe so še danes na visokih položajih in tudi zoper njih Roman Leljak pripravlja ovadbe v Avstriji, saj tam umori ne zastarajo kot v Sloveniji. Tudi na Hrvaškem so že spremenili ustavo in umori prav tako ne zastarajo več.
Osnova vseh Leljakovih trditev so dokumenti iz Arhiva Slovenije. Za njihovo preučevanje ima dovoljenje vlade, skrbijo pa ga spremembe zakona o arhivu, ki so v postopku sprejemanja v državnem zboru. Gradivo komunistične partije naj bi ne bilo več dostopno javnosti, v skladu z določili zakona o varstvu osebnih podatkov pa naj bi bila v gradivih Udbe, SZDL in drugih zaščitena identiteta ljudi, ki niso imeli funkcij in so se v poročilih znašli povsem po naključju (na primer, da je Udba spremljala njihovega prijatelja). To sicer ni nič narobe, se strinja Leljak, vendar so pripravljavci sprememb v novelo zakona zapisali še določilo, da bodo tudi nosilci javnih funkcij do leta 1990 zaščiteni kot navadni ljudje, kar pa je povsem nesprejemljivo, je poudaril Roman Leljak.
Na Gomilskem je nato spregovoril še o povojnih pobojih, kako je nastajala knjiga o Teharjah in kako je prvič vstopil v Hudo jamo, kjer so zdaj žrtve še drugič zlorabljene, saj država zanje ne zagotovi dostojnega pokopa.
V	odgovorih na vprašanja udeležencev srečanja je Roman Leljak povedal, da je bila po njegovem mnenju Udba kriminalna organizacija, ki
Marija Reka Monika Lobnikar, ki je z nastopajočimi pripravila tudi kulturni program, v katerem so nastopili ljudski pevci Reški slavčki, mladi recitator Matija Lobnikar in harmoni-karica Neža Lesjak. Povezovalka večera Monika Lobnikar je obudila spomin na tisti čas, o pomenu polpreteklega obdo-
Roman Leljak na Gomilskem
se je ukvarjala z meddržavnim terorizmom, in da imela samo v Sloveniji kar 54 tisoč sodelavcev. Nekateri so bili v sodelovanje prisiljeni (čeprav je vsak kljub posledicam lahko rekel ne), drugim so v zameno zaposlili zakonce ali otroke, mnogi pa so sodelovali iz čistega patriotizma. Roman Leljak namerava objaviti seznam resničnih sodelavcev Udbe, saj je v pred časom objavljenem seznamu udba.net množica imen, ki so se na seznamu znašli iz povsem drugih razlogov.
Dejstvo je tudi, je povedal Roman Leljak, da so ob koncu svojega službovanja pripadniki Udbe dobili zaposlitev v pomembnih državnih podjetjih. Kako je Udba delovala znotraj Slovenije, je še povsem neraziskano, čeprav je jasno, da je veliko ljudi preprosto izginilo ali so doživeli nenavadne nesreče. Vse to je potrebno raziskati, je poudaril Roman Leljak. K. R.
Roman Leljak je bil rojen avgusta 1964 v hrvaškem Zagorju, osnovno šolo je končal v Štorah pri Celju in šolanje nadaljeval na srednji vojaški šoli v Sarajevu ter visokošolskem centru na Banovici v Beogradu. Končal je posebno šolanje za šifranta v Jugoslovanski armadi in posebno šolanje v vojaškem centru varnostne službe v. Pančevu. Zaposlen je bil v JNA, najprej kot šifrant in nato kot organ varnosti.
Od leta 1990 je samostojni kulturni delavec. Ustanovil in vodil je revijo AS, časopis Trač, srbsko revijo AS, bil direktor Založbe za alternativno teorijo, izdal prvi prevod Korana v slovenščino skupaj z Zmagom Jelinčičem, leta 1990 je izdal Črne bukve. Zaradi poslovnih goljufij in prevar je bil obsojen in je odslužil zaporno kazen.
bja pa so zbranim spregovorili župana obeh občin Vinko Debelak in Janko Kos, predsednik OZ ZWS Adi Vidmajer in predstavnik veteranov društva Sever Iztok Rumf. Drago Lobnikar pa je v imenu družin izrazil veselje, da njihov prispevek k osamosvojitveni vojni ni pozabljen.	D. Naraglav
Matjaž Anžur v žalski knjižnici
Matjaž Anžur profesionalni vitez
Družine v Mariji Reki
NAGRADNA KRIŽANKA
december 2013
27
KEMIJSKI ZNAK ZA ŽVEPLO
ČOPASTI
PAPAGAJ
sestavil
Boris *9§!|ey|
POLITIČNI
RED
VLADAJOČE
STRANKE
ČUSTVEN
ČLOVEK,
SANJAČ
NASPROTJE
DOBREGA
SKUPNO IME ZA SAMOSTAL, PRIDEVNIKE
(ULT.)
GROBO
DOMAČE
SUKNO
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
GOSTUATA
JED
GRŠKA
FILOZOFSKA
ŠOLA
METRIČNI
POUDAREK
DRŽAVNA
BLAGAJNA
POSEKANA POVRŠINA V GOZDU
SLOVENSKI
GEOGRAF
MILAN
LESENA
PIŠČAL
OSEBNI
ZAIMEK
REKA V FRANCIJI
MUSLIMAN. MOŠKO IME______
PRVI DEL BIBLIJE
NORVEŠKI
FILMSKI
REŽISER-
HAMMER
HRAM,
SVETIŠČE,
TEMPELJ
24. ČRKA ABECEDE
PRITOK
RONE
NOSILNO
OGRODJE
STREHE
NAGEU
(NAR.)
SLOVENSKA
REVIJA
JUDOVSKI
KRAU
POZITIVNA
ELEKTRODA
PREVOZNO
SREDSTVO
AVSTRAL.
VREČAR
ČAS 24 UR
VRSTA
ŽITA
LASTNOST
OGABNEGA
ZELENICA V PUŠČAVI
VIKTOR
REPANŠEK
DREVO
TROPSKE
AFRIKE
SLOVENSKI
PESNIK
JOŽE
NADA
PRIPADNIK
INKOV
FIGURA,
PODOBA
GNOJNA RAZJEDA NA KOŽI (NAR.)
EPSKO DELO V VERZIH
BONTON,
LEPO
VEDENJE
DOLGOREPA
PAPIGA
STVAR,
REČ
MERILO O LEPEM
BAT,
TOLKAČ
OBŽALO-
VANJE,
' KES
NEMŠKI
FILOZOF-
IMMANUEL
ZMAGA
PRI
ŠAHU
ŠAUIVO
PREDVAJANJE
ESTONEC
KRTINA
(NAR.)
OBREDNA
OPRAVA
DUHOVNIKOV
REKA V RUSIJI V KARELIJI, IZLIVA SE BELO MORJE
NARODNI PARK NA OTOKU KJUŠU, JAPONSKA
ALPSKE
REŠEVALNE
SANI
INDIJSKI
VODNI
BIVOL
ZIMSKO
VOZILO
PROSTOR ZA ŽIVALI
PRESTOL
SKEPSA

NIKOLA
TESLA
JUG
(ANGL.)
LOČJE,
LOČEK
ČRNJAVA,
ČRNOBA
(REDKO)
POGAN
IZRASTEK V DEBLU
RIBIČ, KI LOVI SULCE
ŠVEDSKO IME ZA FIN. PRISTANIŠ. TURKU
STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO
FR. REKA
ANTON
ČEHOV
INDIJSKI
HINDUIST.
BOG
SVETA
PODOBA
KONJSKA
DIRKA
PRIDELOV.
OUA
6. ČRKA ABECEDE
SLOVENSKA
IGRALKA
MILA
4?
&
►
I
Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2014. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
ARNI: vodni bivol NAGRLIN: nagelj TORA: delj biblije NOMEN: samostalniški pridevnik (lat.) REŽIM: politični red ULJE: razjeda na koži DERBI: konjska dirka
Nagradna križanka "Brglez"
Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: Z-DOBRO-KAVO-JE-DAN-LEPŠI-TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-IN^OKUSE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Ana Marija Korun, Dolenja vas 135, Prebold; 2. Melita Krajnc, Podvin pri Polzeli 17, Polzela; 3. Marjanca Kores, Letuš 104, Šmartno ob Paki.
Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez Vransko, ki je pokrovitelj tudi te križanke.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 20.1. 2014.
SLAVIL
Boris
PRISTANIŠČE
NA
FINSKEM (ŠVED. ABO)
INDIJANSKA
TROFEJA
ARTHUR
(KRAJŠE)
HIMALAJSKA KOZA
ZAZNAVANJE S PRSTI
ČASOVNA
ENOTA
DVANAJSTIH
MESECEV
PRIPADNIKI
ILIROV
KLAVIRSKA
TIPKA
RIMSKI
BOG
SONCA
ZNESEK NA BANKOVCU
LUKA
(ANG.)
ITALIJANSKA
POROČE-
VALSKA,
TISKOVNA
AGENCIJA
ČINGIZ
AJTMATOV
OSLOV
GLAS
STARA MERA ZA VINO
PRIPADNIK APAČ EV
ČUDAŠKI
ČLOVEK
<$r &
►
T
NATAŠA
LAČEN
URBAN
TOMAŽIČ
SORODNIK V RAVNI ČRTI NAZAJ
VRSTA
SODOBNEGA
PLESA
NOJU PODOB. PTIČ
GROBO
DOMAČE
SUKNO
NENASIČEN
0GUIK0V0D
BREZBARV.
PLIN
NARAVO-
SLOVEC
(KNJIŽ.)
OJDIPOV
OČE
MANJŠE
MOTORNO
KOLO
TON A, ZVIŠAN ZA POLTON
MESTO V AFGANISTANU
MORSKI
RAKCI
KARL
ERB
KORALNI
OTOK
VIHAR V SAHARI
SLOVENSKI
SKLADATEU
RISTO
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
ORANJE
(ZAST.)
IZDELOVAL.
COKEL
POLKROŽEN
MORSKI
ZALIV
ŠVICARSKO
LETOVIŠČE
&
MESTO V BEOCIJI
GNOJNA
BULA
LETOVIŠKI KRAJ NA OTOKU PAŠMANU, HRVAŠKA
NEGATIVNA
ŠOLSKA
OCENA
(POG.)
NEKDANJI
CITROEN.
AVTO
NOSNIK,
GLAS
STARA
MAMA,
BABICA
PETER
GOSAR
ŽIVAHNO
(GLASB.)
ŠPORTNIK
VESELJAK,
LUMP
(Sau.)
VRSTA
GLAVOBOLA
UH EK AMERIŠKI LES
LUNINO
ŠTEVILO
TOLSTOJEV
ROMAN
OTOK V EGEJSKEM MORJU V KIKUDIH, GRČIJA
PRISTANIŠKO MESTO OB ČRNEM MORJU
NASELJE
PRI
RAKEKU
ODPRTA
TELESNA
POŠKODBA
HAZARDNA
IGRA
UROŠ
ROJKO
BANČNI
PREDAL
RASTLINA
GRENKEGA
OKUSA
NASUT
MATERIAL
(POG.)
JUNAK
VERGILOVE
ENEIDE
KAVARNA
(FR.)
JUDOVSKI
KRAU

Želimo vam lep božič in srečno novo leto 2014.
________1 - j___________________|________I_______r M	I_______I_______I_______1_______I_______I . I___________I.	I________I_______
NASUTINA: nasut material EPAKTA: lunino število ELAS: grška vojska LAJ: Ojdipov oče LUMPACIJ: šaljivec ARTRITIS: vnetje sklepov ATAK: mesto v Afganistanu
Nagradna križanka "Maprof "
Pokrovitelj križanke v tej številki je Maprof Šempeter.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 20.1. 2014.
december 2013
ŽIVIMO Z ZEMLIQ
Uspešni žalski kinologi
Zadovoljni z letošnjimi vini
ŽELIMO VAM PRIJETEN BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2014
Radovan Viđali s psom Žacem, Franc Cilenšek s psičko Luno in Ivi Polesnik s psom Arijem
Član KD Pluton, vodnik Franc Cilenšek, je na državnem prvenstvu šolanih psov konec novembra v Ajdovščini s psičko Luno osvojil naslov državnega prvaka po programu BBH. Kljub strogim kriteri-
jem sojenja so bili uspešni tudi drugi člani žalskega kluba.
Tekmovanje, ki ga je pripravila Kinološka zveza Slovenije, je potekalo v slabih vremenskih pogojih v kategorijah: A, BBH, IPO-I, IPO-II, IPO-III. Rado-
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• elektronski krmilni sistem • transporter za pelete
MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
V novem letu vam želim oil dobrega najboljše in od lepega najlepše.
van Viđali iz KD Pluton je s psom Žacem v kategoriji BBH zasedel 6., klubski kolega Ivi Polesnik pa s psom Arijem v kategoriji IPO-I 4. mesto. L. K.
Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče tudi letos pripravilo delovno pokušnjo vin letnika 2013. Vodila jo je specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor. Glavni namen pokušnje je bil ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni v vinu, saj jih je na podlagi senzoričnih ugotovitev večino še mogoče odpraviti v mladem vinu. Vinogradniki tudi na ta način sami spoznavajo tako kakovost vin kot pomanjkljivosti in se s tem dodatno usposabljajo za svoje nadaljnje delo.
Letos so vinogradniki v pokušnjo ponudili 80 vzor-
Delovni čas:
Pon.-pet: 8“-12“ ter 14”-17“ Sob.: 8°°-1300
Nedelja in prazniki: ZAPRTO
Tatjana Metličar, s. p.
Graščinska 16, Prebold, GSM: 041 588 082 (Aleš)
PE Migojnice 6 a, Griže
(Mäam® g® \aa§ §m°b 'sam ©agata© Oro [^o%xa[j9csrjùo®
Vsem strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in želimo miren božič ter srečno novo leto.
TRŽNICA
OBČINA, ŽAIJ-C
vabi z bogato ponudbo kmečkih izdelkov in dobrot.
Vsako soboto od 9. do 12. ure

LONCJUWK
Savinjska cesta, Žalec
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo prijetne božične praznike ter zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2014.
cev. Glede na letino, kije bila ena zahtevnejših, ko so neugodne vremenske razmere krojile letino, v začetku leta dolga zima, nato moča in še suša povrhu, je bilo pričakovati, da bo veliko težav. Sicer ni bilo zaznati bolezni vin, je pa bilo kar nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je bil naj-pogostejši bekser v več oblikah (jajčni, česnov, ohrovtov itd.). Sreča pri tem je, da se ga da hitro in enostavno od-
praviti, ne da bi bilo vino zaradi tega manj kakovostno, Kljub temu so bila vina zelo aromatična, polnega okusa, rdeča vina pa temnih barv. Seveda potrebujejo ta vina čas za dozorevanje, ko pa bodo vsaj malo dozorela, bodo savinjski vinogradniki februarja in marca naslednje leto ponovno pripravili večer s savinjskimi vini, na katerem bodo predstavili letošnjo kakovost. T. Tavčar
■»j 5LIK0PLESKARSTV0
serglou
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPIESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno leto 2014!
Griže 56. 3302 Griže
karl.dravec@amall.com
Keramičarstvo in obdelava kovin Karl Dravec s.p.
, #**#**##
trgovina
3303 Šentrupert 7 tel.: 03/5726-017 fax: 03/5726-355
^sejn/ našlnv sinctnAcmv in/ jio&loAmLm/ sadelaucem/ želimo/ fžiljein£/ tfuvžičhe/in/ srečno/ nauo/ telo/ 2014.
Zahvaljujemo se isedanje zaupanje se priporočamo tudi prihajajoč
odelo v najboljši luči Ob koncu leta čestitamo vsem zaposlenim za prejem mednarodne nagrade za vitko proizvodnjo v avtomobilski industriji »Automotive Lean Production Award 2013«.	
Hvala vam, ker nam zaupate in se trudite,	- ,
da lahko zmagujemo skupaj!	
Želimo vam vesele božične praznike ,A in zdravo ter uspešno leto 2014.	<,.'«.***** «**»*»**•*
	
odelo Slovenija	odelo: Automotive Signal Lights

AKCIJA
Snežne freie MTD
že od 699,00 €
Vabimo vas v razstavno-prodajni salon v Latkovo vas 81 d
TER USPESNO
BRIKETI MEŠANI V B.B. PELETI SAVA PREMIUM
1000kg	15kg	j*
7,85 Eur 159,99 Eur 3,67 Eur
PREMOG ČRNI
BRIKETI BUKOVI
v kartonu 20kg
PELETI SCHWEIHOFER
Avstrijski beli. 15Kn
10,69 Eur 4,50 Eur
KAMIN NA PELETE	ČISTILO ZA ČIŠČENJE	PREMOGOVNI BRIKETI
KeramekOne	kotlov in boljše zgorevanje	25kg
že od 1173.49 Eur A 14,99 Eur 6,99 Eur
KAMIN NA PELETE PEČI TOPLING
TRSKE ZA PODZIG
na drva ali pelete in kombinirane
KeramekOne
llkWza120ni2
1,99 Eur
že od 1490,58 Eur
Vabilo k sodelovanju / vzdravstvenovzgojnih programih — ciNDi
Slovenija
Morda ugotavljate, da živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad? Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik? Vabimo vas, da se udeležite zdravstvenovzgojnih programov za odrasle, ki so vam lahko v pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga in jih plača zdravstvena zavarovalnica iz osnovnega zavarovanja.
KATERI PROGRAMI SO NA VOLJO?
Osnovne delavnice
Na treh zaporednih srečanjih po dve uri boste spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste, kako lahko brez zdravil izboljšate visok krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. Na teh delavnicah vas bodo seznanili tudi s podrobnostmi o nadaljevalnih programih, tematsko še obsežnejših. Vabljeni vsi, ki želite ohraniti svoje zdravje oziroma ga še izboljšati. Delavnice bodo potekale:
DELAVNICA	LOKACIJA	TRAJANJE DELAVNICE		DAN V TEDNU
OSNOVNE DELAVNICE		ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG	DEJAVNIKI TVEGANJA	
	VRANSKO	21.1.2014 ob 16.00	28.1.2014ob 16.00	TORKI
	ŽALEC	27.1.2014 ob 15.00 ali 17.00	3.2. 2014 ob 15.00 ali 17.00	PONEDELJKI
TEST HOJE NA 2 km	STADION ŽALEC	10.2.2014 ob 16.00		PONEDELJEK
Nadaljevalne delavnice
Za nadaljevalne delavnice potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika.
TELESNA DEJAVNOST	ZD ŽALEC (telovadnica)	od 17.2.2014 do 19. 5. 2014 ob 17.00	PONEDELJKI
ZDRAVA PREHRANA	ZD ŽALEC (sejna soba)	od 4.2.2014 do 25.2.2014 ob 17.00	TORKI
ZDRAVO HUJŠANJE	ZD ŽALEC (sejna soba) in UPI (telovadnica)	od 19.2.2014 do 4.6.2014 ob 16.30	SREDE
DA, OPUŠČAM KAJENJE	ZD ŽALEC - sejna soba	od 11.3.2014 do 15.4.2014 ob 17.00	TORKI
a)	Zdrava prehrana: predvidena so štiri srečanja skupine in enkrat individualni posvet. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi in za vse s preveč kilogrami. Delavnico bomo izvajali v ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v torek, 4.2. 2014, ob 17.00 (4.2.-25.2.2014).
b)	Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine, ena ura telovadbe tedensko in individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. Delavnico bomo izvajali v ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v sredo, 19.2.2014, ob 16.30 (19.2.-4.6. 2014).
c)	Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v malih skupinah s prikazom praktičnih vaj. Delavnica je priporočljiva v kombinaciji s hujšanjem in primerna za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. Delavnico bomo izvajali v ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v ponedeljek, 17.2.2014, ob 17.00 (17.2.-19.5.2014).
d)	Da, opuščam kajenje: predvidenih je 6 srečanj skupine. Delavnico bomo izvajali v ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v torek, 11.3. 2014, ob 17.00 (11.3.-15.4. 2014).
e)	Test hoje: je sestavni del osnovnih delavnic. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost in zmogljivost. Splošni test hoje bomo izvedli v ponedeljek, 10.2.2014, ob 16.00 v Športnem centru Žalec (stadion), v primeru slabega vremena pa 17.2.2014 ob 16.00.
Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec, Nado Cilenšek, tel. št.: 051 668 416 od ponedeljka do petka med 12. in
13. uro, ali ji pišete na elektronski naslov: nada.cilensek@zd-zalec.si.
TöfbCeu*
avtopralnica po vaši meh.
Avtopralnica (* 24h
avtopralnica po vaši meri
avtomatsko pranje že od 5.80C
notranje čiščenje že od 8.00C
24/7 samopostrežno pranje že od 0.50€
24/7 sesalci že od 0.50€
top car
avtokozmetika
topcar cafe od 6:00 do 23:00

igrala za otroke
10%
+ 10 pranje
gratis + darilo
popusti se ne seštevajo velja do 28.02.2014
Za 151-krat darovano kri
stva na Slovenskem je predsednik države Borut Pahor v torek sprejel najzaslužnejše krvodajalce. Priznanje je prejel tudi Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem (Ob-
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
Urejanje okolice (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, čiščenje snega ... ), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan)
UGODNO PRODAM UMETNIŠKE SLIKE priznanega slikarja J. Hrovata - Jakija. Cene po dogovoru.
Info.: 041 474 615
KUPIM NOVEJŠO TOVARNIŠKO IZDELANO AVTOPRI-KOLICO, dim. 105 x 150 cm.
Info.: 041 866 803 ali 572 22 34
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
;
Z ene izmed Jožetovih zadnjih krvodajalskih akcij Ob 60-letnici krvodajal- močno združenje Rdečega
križa Žalec), ki je kri daroval 151-krat.
Jože je bil sprejema in priznanja zelo vesel, želi pa si, da bi ga zdaj, ko ni več aktiven krvodajalec, nadomestili mlajši. T. T.
mm

■
OBČINA ŽALEC ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2013
V okviru kulturnega praznika v letu 2014 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado,
-	Savinova plaketa,
-	Savinovo priznanje.
Odličja se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec.
Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina'ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do petka, 10. januarja 2014, na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA.
PRIREDITVE V JANUARJU 2014
Ponedeljek, 6. 1. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Utrip domoznanstva: Etnološko društvo Srečno se predstavi.
Četrtek, 9. 1. 2014, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Četrtek, 16. 1. 2014, ob 17. uri v Krajevni knjižnici Ponikva Po pravljici diši.
Četrtek, 23. 1. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige “Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše”.
Knjigo bo predstavil Adii Huselja, univ. dipl. sociolog, izvajalec EFT-tehnike in soavtor knjige.
Ponedeljek, 27.1. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Liboje Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Torek, 28. 1 2014, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek.
Sreda, 29. 1. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Griže Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
Sreda, 29. 1. 2014, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec “Predavanje o Egiptu z Egipčanom” - potopisno predavanje Khaleda Essa.
Petek, 31. 1. 2014, ob 18. uri v Krajevni knjižnici Petrovče Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej.
M alo priprle oči za sončne sanie prihodnjih dni vam kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec želi.
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi
VLADO SVET
iz Kaplje vasi
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
"Kogar imaš rad nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je.. "
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat
KARLI LOBNIKAR
iz Galicije
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, besede tolažbe, za darovane sveče, cvetje, za svete maše in denarne prispevke za orgle. Hvaležni smo župniku g. Janku Cigali, cerkvenemu pevskemu zboru, pevski skupini Idila, ga. Ivanki Ropotar za govor, ga. Lojzki Toplak za večerno molitev, družinama Golčar in Brglez, častni straži DU Velika Pirešica-Galicija, praporščakom, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Srce je omagalo, tvoj dih je obstal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, tast in stari ate
LADO OCVIRK
iz Dolenje vasi, Prebold (20. 3. 1944-2.12. 2013)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede spodbude, skupne spomine, cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
V naših srcih bo vedno z nami.
Žena Jožica, sinova Uroš in Matej z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Od nas je odšla naša draga
CITA - IVANA BARDORFER
iz Griž 20
(14. 2. 1939-15. 12. 2013)
Hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Še posebej se zahvaljujemo srčnemu osebju Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice Celje. Zahvaljujemo se za izražena sožalja, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Rudi in Armin z družinama
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni...
Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni...
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi
FRANC KRULEČ
iz Galicije
(3. 12. 1925-21. 11.2012)
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve cvetijo in trt nasadi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MIRKA LUKEŽA
iz Liboj (1932-2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za tolažilne besede, sveče, cvetje in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, JKP Žalec, pevcem ter gospe Mojci za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož je ovenelo, nešteto solz je preteklo, življenje seje spremenilo, a srce moje te nikoli ne bo pozabilo.
V SPOMIN
2. decembra je minilo dve leti, odkar je odšel v svoj drugi dom dragi mož
RAFKO OCVIRK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žena Mija
Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši.
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra
TILČKA NOVAK
iz Prebolda, Na Zelenici 2 (14.3. 1934-24. 11.2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, in sodelavcem kolektiva Novem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izraze sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in osebju ZD Žalec in Splošni bolnišnici Celje, bolnišnicama Golnik in Topolšica ter patronažnima sestrama Martini in Jelki iz ZD Prebold. Iskrena hvala pevkam skupine M.J.A.V., prijateljem lovcem, ostalim društvom ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
*Ž0P
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Iskrena hvala za izkazano zaupanje.
logar imaš rad, likoli ne umre,
? daleč, daleč je...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
SILVE VAUKNER
iz Zabukovice 143
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, nudili moralno podporo, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev,
je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V SPOMIN
13. decembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustila draga
ŠTEFKA GRDJAN
iz Orle vasi
(4. 5. 1970-13.12.1993)
Hvala vsem, ki je še niste pozabili.
Vsi njeni
V SPOMIN
Minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
MIŠO HORVAT
iz Migojnic
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Silva, hči Vlasta z družino in sin Miran z družino
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA *
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 OO Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
V tihem grobu zdaj boš spala, a v naših srcih kot svetel žarek boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
KATICE KUTNJAK
iz Prebolda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do groba, kjer počiva v miru in brez bolečin.
Žalujoči: moč Tone, hči Nevenka z možem Zdravkom ter vnukinji Tina in Saša z družinama
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel, vse življenje boriti si se znal, a v tem poznem jesenskem dnevu si zaspal.
ZAHVALA
V 89. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, brat, stric, dedi in pradedi
FILIP UDRIH - LIPČE
Od njega smo se poslovili v sredo, 20. novembra 2013, ob 15. uri na pokopališču v Šempetru.
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenjsko pot sta sklenila
ANGELA in FRANC SPEGLIC
iz Prebolda
(1. 5.1929-22. 11. 2013) in (2.4. 1928-1.12. 2013)
Od njiju smo se poslovili v družinskem krogu.
Žalujoči: hčerki Magda in Jelka z družinama ter ostalo sorodstvo
Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 20. januarja 2014 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
To nedeljo še zadnja adventna sveča
Med blagoslovom venca na Ponikvi in prižigom prve adventne lučke
Na Ponikvi pri Žalcu so tudi letos izdelali poseben adventni venec, na katerem bodo v nedeljo prižgali še četrto adventno svečo.
Venec je blagoslovil diakon Andrej Vrabič, obredu pa je sledilo prijetno druženje v Slomškovem domu. V izdelavo adventnega venca so vložili kar precej
truda, hkrati pa je to prijeten družabni dogodek, ki ga popestrijo z blagoslovom in prižigom prve adventne luči. To nedeljo bodo prižgali že četrto. D. N.
	KOLtKTOO J	
		
Nova maskota polzelskih košarkarjev
Hopsov
levček
Košarkarske tekme v športni dvorani na Polzeli so v letošnji sezoni še zanimivejše, saj za dobro vzdušje v dvorani po novem skrbi nova maskota Hopsov - Hopsi lev, ki je že na prvih tekmah požel veliko simpatij.
S svojimi duhovitimi domislicami spravlja v smeh tako staro kot mlado. Kot je znano, je lev simbol viteštva in moči, Hopsi pa so se za kralja živali odločili tudi zato, ker je prisoten v grbu njihove občine.	T. T.
Javna kuhinja na Vranskem
Svetniki Občine Vransko so se v torek zvečer sestali na
4.	izredni seji in obravnavali dve točki dnevnega reda. Župan Franc Sušnik je v uvodu povedal, da je na območju občine zaradi gospodarske krize zaznati vse več primerov hude materialne stiske občanov, ki sebi ali svoji družini ne morejo zagotoviti niti
enega toplega obroka dnevno. Svetniki so sklenili, da ne bodo dopustili, da bi bil kdo v občini lačen. Skupaj s sodelavci, centrom za socialno delo in Zavodom sv. Rafaela so začeli z aktivnostmi za delovanje javne kuhinje na Vranskem.
Po krajši razpravi so sprejeli sklep, da se za pokriva-
nje stroškov toplega obroka najbolj ogroženim skupinam občanov v proračunu občine za prihodnje leto zagotovijo finančna sredstva v višini devet tisoč evrov. Obenem mora občinska uprava skupaj z ostalimi pristojnimi službami izvesti vse potrebne postopke za čimprejšnjo realizacijo sklepa. Drugi sklep, ki so ga sprejeli, govori o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena - javnega dobra v lasti Občine Vransko. Predlog so utemeljili s potrebo po uskladitvi dejanskega stanja s stanjem v zemljiški knjigi, saj vsa predlagana zemljišča in objekti izpolnjujejo pogoj za javno rabo ali uporabo. T. Tavčar
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
Venčki in snežaki za praznično vzdušje
Nekateri člani in predsednica turističnega društva pred domom krajanov
Članice in člani Turističnega društva Tabor so v tem veselem decembru poskrbeli za prijetno praznično vzdušje v svoji občini. Izdelali so adventne venčke in snežake, ki zdaj krasijo središče kraja.
Adventne venčke so obe-
sili na drogove pred občinsko stavbo in pred domom krajanov, na več mestih po Taboru pa vas pozdravljajo snežaki, ki vsaj malo pričarajo zimsko vzdušje, tudi če ni snega. Kot nam je povedala predsednica društva Marjeta Rak Jezernik, s tema
projektoma z optimizmom in novimi izzivi vstopajo v novo leto, izrazila pa je tudi veselje, saj se jim je pridružilo trinajst novih članov. Tako okrepljeni načrtujejo v prihodnjem letu nove načine promocije turistične ponudbe v občini.	D. N.
Dedek Mraz prehitel Božička
Nastopajoče in otroke v preboldski
Mraz
V preboldski knjižnici so prejšnji torek otroci že lahko segli v roke dedku Mrazu, ki jim je polepšal večer. Pripravili so ga mladi glasbeniki glasbenega centra C3 iz Go-tovelj.
Prepevali so predvsem božične pesmi, povezovalec Roman Zelič - Jery pa je med posameznimi nastopi prebiral zgodbo o skrivnostnem možu z belo brado, s sanmi in košem, polnih dobrot.
Otroci so se dedka Mraza zelo razveselili, ta pa jim je ob svojem obisku povedal, da je prišel z Mrzlice in da jim bo darila prinesel v vrtec, šolo in na domove čez nekaj dni.	D. N.
Parkelj ni in Miklavž iz Šmatevža
Tudi Šmatevž pri Gomilskem so na Miklavžev večer obiskali sv. Miklavž in parkeljni.
Malo drugačni pa so dobri Miklavž in strašni parkeljni le bili od ostalih po dolini. Družinam, ki so jih obiskali, oziroma družinam, ki so jim naročile, naj pridejo malo prestrašit njihove »poredne« otroke, so podarili enolistni koledar s sliko maskirane skupine. Izdajo ga ob podobni priložnosti vsako leto. Ob tem seveda ne manjka zabave in prijetnega druženja, ob katerem ohranjajo ta stari običaj na predvečer svetega Miklavža, ki ga otroci vsako leto nestrpno pričakujejo. D. N.
Skupina parkeljnov z Miklavžem