S SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL
Vključevanje delovnih ljudi in občanov iz drugih republik in pokrajin
Nacionalno vprašanje je povsod po svetu in v vseh okoljih aktu-alno in si pred njim ni dobro zatiskati oči. Tako tudi v naši občini ne, ki je po odstotku prebivalcev neslovenske narodnosti v Sloveniji na drugem mestu, za občino Jesenice, je bilo rečeno v uvodu na seji predsedstva OK SZDL, 26. decembra 1988, ko so med drugim obravnavali tud vključevanje delovnih ljudi in občanov iz drugih republik in pokrajin v samoupravno in družbenopolitično delo. Po-datke o tem so zbrali: kadrovska služba pri občinski skupščini, krajevne skupnosti, občinski svet zveze sindikatov, občinski komite ZKS, občinska Zveza telesnokulturnih organizacij in knjižnica Jožeta Mazovca. Na seji pa je Volga Stankovič pridala še podatke iz naših in ljubljanskih osnovnih šol.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je v občini okrog 20 odstotkov prebivalcev ncslovenske narodno-sii. Njihova gostoia jc od okolja do okolja različna in zelo pogo-jena z zaposlovanjem. Tudi nji-hova vključenost v samoupravne organe, družbenopolitične orga-nizacije tcr društva je v soraz-merju s številom zaposlenih ali v krajevni skupnosti s številom in gostoto naseljenosii. Razveseljivo je dejstvo, da je vključevanje pov-sem naravno po splošnem kadrov-skem kriteriju odnosa do dela, do ljudi in kraja, v katerem nekdo živi.  Primerov nacionalizma ni.
Napak bi bilo, če bi bilo kadrova-nje v razne organe in delegacije na primer načrtno določeno z zah-tevo po doseganju kadrovskih od-stotkov ali podobnem. Za zbrane podatke pa so menili, da se na podlagi njih še ne da oceniti celo-vitih razmer na tem področju v občini. Zato je treba podatke dopolnjevati v tolikšni meri, da
bo moč izdelati celovitejšo analizo in jo obravnavaii na seji občinske konference SZDL.
Nekaj podatkov iz gradiva:
• Ob popisu prebivalstva leta 1981 jc imcla občina Ljubljana Moste-Poljc 61.493 stalno prisotnih in 5.599 začasno prisotnih prcbivalccv. Od lcta 1961, ko je občina imcla 32.724 prcbi-valcev, sc jc število skorai podvojilo. Največ prcbivalcev 19.248 oz. 61% se jc priselilo iz drugih občin v Sloveniji, iz drugih republik in pokrajin jih je prišlo 8.496 oz. 27% prcbivalcev, od tega največ iz SR Bosne in Hercego-vinc 10%, Hrvatske 8% in ožjc Srbije 6%. Iz tujine se je v občino priselilo 593 prebivalccv oz. 2% vsch priselje-nih. Med vscmi prcbivalci jc bilo naj-vcč Slovcncev (81%), 17% pa je bilo prebivalcev, ki govorijo srbohrvaški jezik.
Seveda se jc stanje od leta 1981 šc spremenilo in to predvsem na račun gradnje slanovanjske soseske v Novih Fužinah. Po podatkih Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana jc imela občina na dan  31.   12.   1987
75.302 prcbivalccv. Od tcga odpadc na KS Novc Fužinc 12.021 prebival-cov. Po podatkih iz samc KS pa imajo scdai 15.370 prijavljcnih prcbivalccv, s tcm da occnjujcjo, da sc dcjansko štcvilo približujc 16.000 prcbivalcem.
Od skupncga štcvila stalnih prcbi-valccv jc bilo 1985 31.446 prcbivalcev zaposlcnih, od tcga v zasebnem sck-torju 1.061. Po podatkih za lcto 1988 pa jc skupno število zaposlcnih v družbenem in zasebnem scktorju 32.533.
9 Naraščanje dclcža prebivalcev iz drugih rcpublik in pokrajin tako pri prijavljcnih kot tudi pri zaposlenih prcbivalcih, prcdvsem pa njihovo vključcvanje v vsakdanjc življcnjc in delo predstavlja za socialistično zvezo neke vrste izziv oz. področjc, ki jc premalo raziskano. Zato jc v pro-gramu dela občinske organizacije SZDL Ljubljana Mostc-Polje za leto 1988 ludi tcma, ki govori o vključcva-nju delovnih Ijudi in občanov iz dru-gih republik in pokrajin v samoii; pravno in družbenopolitično delo.
0 Po podatkih iz occnc volitcv za leto 1986 je razvidno, da smo za skupščinc SIS izvolili iz OZD (2.388) in krajevnih skupnosti (1.058) skupaj 3.466 dclegatov. Od tega je 16% pri-padnikov drugih narodov in narodno-sti.
V skupščinc DPS pa smo izvolili iz OZD (1.118) in iz KS (264) skupaj 1.382 dclegatov. Od tcga je 17% pri-padnikov drugih narodov in narodno-sti.
0 Po podatkih občinskcga svcta ZS jc 30 - 40% članov IO osnovnih organizacij sindikata pripadnikov drugih narodov in narodnosii. Pri predsednikih se dclcž pripadnikov drugih narodov in narodnosti gibljc mcd 10 in 11%.
0 Članstvo, ki jc cvidcnliranu v naših osnovnih tclcsnokulturnih or-ganizacijah (occnjujcmo, da ga jc pri-bližno 12000) nastopa v naših progra-mih kot uporabnik posameznih pro-gramov (med scboj sc ločijo po pano-gah). Evidenca članstva, ki jo vodijo v društvih, kot tudi mi na zvczi nc omogoča kakršnckoli delitve članstva na nacionalni osnovi. Zato so tudi sklepanja o šicvilkah lahko le subjck-tivna occna.
V rckrcativnih akcijah, ki jih orga-nizira ZTKO, sodclujc približno 1500 ljudi. 80% sodelujočih odpadc na tck-movanja v malcm nogomctu, kjer je udclcžba drugih narodnosti najvišja. Omcniti pa vclja, da je dclež drugih narodnosti mcd udelcženci tclcsno-kulturnih dcjavnosti najvišji v nasled-njih panogah:
-  nogomct, zlasti mali nogomet
-  borilni športi - judo, karate, ji-ujitsu.
• Knjižnico Jožcta Mazovca obi-skuje 349 odraslih in 2.329 otrok iz ncslovcnsko govorcčih družin, skupaj 2.678 članov. To je le malo nižji od-stotck, kot jc siceršnje članstvo Moš-čanov v knjižnici. Lctni obisk jc 21.400 krat. Čc dodamo podatek, da jc na domovc izposojcnih 8.257 knjig v srbohrvatskcm jcziku, od teh pa lc 1.750 lcposlovnih, sklepamo:
-  slrokovno liieraiuro v srbohrvat-skem jeziku uporabljajo cnakomcrno v?i, ker je bogata dopolnitev k sloven-skem   fondu.   Odraslih   neslovensko govorečih ic včlanjenih raalo, prav go-tovo  pa  obiskujejo  Dclavsko  knjiž-nico, saj je tu izposojcnih lctno 30.000 srbohrvatskih knjig.
-  Otroci iz neslovensko govorečih družin bcrejo izrccno v slovenskcm jeziku.  V ljubljanskih knjižnicah je izposojcnih lani le 1.069 mladinskih knjig v srbohrvatskcm jeziku, največ v Pionirski knjižnici (504), v Delavski (260) in v moščanski knjižnici (182). Po zakonitostih gibanja izposojc glede na članstvo in obisk sklepamo, da so otroci  prcbrali   okrog   50.000  knjig v slovcnskcm jeziku, izposojcnih iz moščanske knjižnicc. Zaradi šolanja je vclik del prebrancga tudi obveza.
S. G.