liist slovenskih delavcev v Ameriki« (The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Stev. 111. NEW YORK, 15. septembra 1903. Leto X. Bliža li se polom? Avstrija in Rusija sta se baje sprli! Ker je Rusija na skrivaj podpirala macedonske vstaše. Avstrija zahteva pojasnila. Turki še neprestano iti«r<». V lerenjskent okraju usmrtili (»0,000 bolgarskih kristjanov. Sofija, 12. sept. Knez Ferdinand se št* vedno ni vrnil v Sofijo ter -e zabava še vedno s svojimi lizuni v Evksinogradu, ker ga čuvajo podvojene telesne straže. Od zunanjega sveta j«* popolnoma ločen. Vsakdo, kdor dobi dovoljenje priti v Evksino-jrrud.ski konak. se mora preje pustiti natančno pregledati. Carigrad, 12. sept. Uradoma so semkaj brzojavlja, da so vojaki mestece Vaziljko zopet osvojili. Meste-ee je napadlo 2000 vojakov z 2 topovoma. Solun, 12. sept. Uradoma se zatr-juje, da je bilo v sredo v boju pri Kožni 10f> vstaše v vsmrtenih. Sofija, 12. sept. Tukajšnji glavni vstaški o«lbor dobil je poročila iz da vlada uvidi potrebo tacega postopanja. Turška vlada ima sedaj v drino-poljskem vilajetu 00.000 vojakov, — Itazne večje turške čete so od bolgarske meje oddaljene le po 10 kilometrov. radi česar ji' Bolgarija opravičena mobilizirati. Vojno ministerstvo je vznemirjeno ker vedno več vojakov dezertira, da se pridružijo vstašem. Bolgarski va-joki utečejo navadno ponoči in pridejo na mejo, predno njihovi tovariši opazijo, da so všli. Zopet drugi pa vzamejo dopust in se več ne vrnejo. .\ a boj n e m pol j u. Sofija, 1.'!. sept. Vznemirljive vesti ponovnem klanju kristjanov v mo- Burgaša, o nepopisnih grozovitostill, | nast irskem vilajetu prihajajo semkaj ktere počenja turško vojaštvo v dri-nopoljskem vilajetu. Oddelek turške konjiče je vjel vse polno begunov, kteri so hoteli bežati na bolgarsko ozemlje. Nesrečnike so na mestu poklali. Šestdeset Bolgarov .so Turki vsmrteli v ueposrednej bližini bolgarske meje. Ves lozingradski okraj je preplavljen z albanskimi četami, ktere poži-gajo in more. V Lozingradu so ao-jaki umoriti 50 osob, v Kuli 15. v Evekleru 22 in v Taspeti 20 rodbin, ktere so hotele bežati preko meje. so vojaki razsekali na kosee. V gorovju blizo Lozingrada napadlo je turško vojaštvo vstaše z ko-njico in topništvom, Vstaši so počakali, da so se jim Turki dovolj približali, na kar so pričeli na nje metati bombe. Po dvournem boju so bili Turki prisiljeni bežati. Na bojišču so ostavili 20 mrtvih in vse polno ranjencev. Sofija. 12. sept. Prvo znamenje, da tudi Grki pomagajo vstašem v bojih proti Turkom, je uvideti v okrožniei V Ierenjskem okraju, kteri je izkjluč-no bolgarski, poklali so sultanovi vojaki fiO.OOO osob. Turki so požgali kr-ščanske dele mest Fiorina, Ohrida, in liezenj. 1/. Kila se poroča, da so vstaške vodje iztočne Maccdonije v Pirinu zborovili in svoje načrte popolnili V Sidiemdolu je prišlo do boja med vojaki in v-taši. Turške zgube so velikanske, vstaši niso zgubili niti jednega mrtvega. I/. Ihirgašn se brzojavlja, da postaja bolgarsko prebivalstvo v Lozingradu vedno manje. kajti vsakdo, komur se ne posreči uiti na bolgarsko ozemlji je vsmrten. V Burgaš je prišlo 500 begunov iz Tekenge in poročajo, da tamk.ij vojaki iščejo orožji*. Ako pri prebivaleih ne najdejo orožja. jili prisilijo puške kupiti. Pri takej preiskavi so vojaki nataknili na drogove dva starčka, kterili jeden je bil star 100 in drugi 85 let. Paris, i:}, sept. Minislerstvo vojne mornariee je sklenilo križarko "La-i touehe Treville" takoj poslati v tur- treneralueKa štaba a. vstaškega okra-: ško vodovje. Njej bode sledila kri-ja, ktera je naslovljena na grška me žarka "I>ti < 'ha.via". Obe vojni ladiji 'ta in vasi v drinopoljskein vilajetu.} bodeta pljuli v Solun. Vstaški odbor izraža svojo radost vs-led poročila, da se nameravajo tudi Grki Bolgarom v vojski za svobodo pridružiti. Odbor poživlja grške vasi, naj odpošljejo delegate, da izdela načrte za skupno postopanje proti Turkom. Grki 15. vasi kosturskega okraja so se pridružili vstašem. London, 13. sept. Iz vesti, ktere prihajajo iz diploinatičnih krogov, je razvidno, da so evropske vlasti končno vendarle uvidele, da je posredovanje na Balkanu neobhodno potrebno, ker le na ta način je mogoče preprečiti vojsko med Bolgarijo in Turčijo. Tudi angležko lj udstvo sili svo'o vlado, da z ozirom na Balkan energično nastopi in da se stori konec turškemu barbarstvu. Vendar mora pa londonska vlada v tem pogledu postopati vzajemno z drugimi vlast-mi. Od vseh strani se pa zatrjuje, da delajo vse vlasti na to, da se splošna evropska vojska prepreči. Pred mobilizacijo. Sofija, 13. sept. Vsled vedno množeč i h se poročil o klanju kristjanov v Mact^loniji, postaja tukaj položaj vedno bolj nemiren. V Ierenjskem in ohridskem okraju so Turki pomorili 60,000 Bolgarov, rad i česar je vlada prisiljena vso bolgarsko vojsko London, 13. sept. Dopisnik tukajšnje '■Times4' poroča iz Soluna, da so Turki monastirski vilajet popolnoma opusio ili in poklali v gozdih vse krščanske begune brez razlike spola in starosti. 1'aiis. 14. sept. Iz Bolgarije se poroča. da se tur-ke čete vedno bolj bližajo holgarskej meji, radi česar postaja položaj vedno resneji. Ako bo ostal položaj nespremenjen, mora liolgarija vso svojo vojsko mobilizirati. Semkaj ji1 dospela avstrijsko-ruska nota, ktera povdarja, da v slučaju vojske med Turčijo in Bolgarijo. Rusija in Avstrija ne bodeta pomagali niti prvej niti drugej. Pričakovati je. da bode Francija isto tako 1 ostopala. Sofija, 15. sept. Turško vojaštvo je na holgarskej meji pri Tekendžem plenih) in odgnalo tri čede ovac. V Kirk Kili>i so turški vojaki streljali na tamošiiji francoski konzulat. — < 'eta turških vojakov, ktera tabori pri Giotepe. ima seboj 20 bolgarskih osob. Uradoma vest sicer Se ni. potrjena, toda po zatrdilu novejših poročil je žal, le preresnično. Ministerski svet je sklenil prvo in drugo divizijo mobilizirati, kar je oficijelno sicer dementira, dočim nihče ne dvomi, da vlada saj to namerava. Včeraj prišla je k ministrom deputacija profesorjev in zastopnikov inteligence, ktera je priporočila takojšnjo mobilizacijo. Ministerski predsednik Petrov jim je odgovoril, krvi. London. 14. sept. I z vseh krajev, toda pred vsem iz Dunaja, prihajajo danes poročila, ktera čeravno še ne uradoma potrjena, vendar le dokazujejo, da se polom, kteri bode izzval veliko evropsko vojsko bliža. Poluradno se poroča iz Dunaja, da je Avstrija pozvala vlasti, naj Bolgarijo uradoma svare. Vlasti se pa za avstrijski poziv niso zmenile in niso niti odgovorile. Avstrijsko časopisje (nemško) očita Kusiji, da odkrito podpira macedonske vstaše; kterim pošilja redno orožje, da na ta način Avstrijo temeljito izpodrine na Balkanu. Avstrijska vlada je radi tega prosila ruskega ministra inostranih del ,za pojasnilo. Sofija, 14. sept. Vstaši so sedaj gotovi tudi s zadnjimi pripravami za pričetek vstaje v iztočne j Macedoniji ktero so razdelili v šest delov ali okrajev, kterih poveljniki bodo: General Cončev, polkovnik Jankov, stotnik Jordan Stojanov, in poročniki Stojančev, Darmingov in Atama-zov, Sofija, 14. sept. Albansko in turško vojaštvo v drinopoljskein vilajetu še vedno požiga in pleni vasi, ter ubija prebivalstvo, mesto da bi se bojevalo z vstaši. Iz monastirskega vi-lajeta je dobiti le malo poročil, toda vsa se glase, da je položaj tamošnjih kristjanov obupen, kajti Turki so sklenili vse Bolgare na turškem ozemlju -.atreti. Albanske vojake ne more nihče več kontrolirati. Pri Ko sturskein so se bogati turški posestniki pritožili radi albanskih vojakov častniki so pa na to dejali vojakom da so posestniki prijatelji vstašev, na kar so jim vojaki požgali hiše in gospodarska poslopja. Turki so požgali vasi Almagik in Erikler v lozingrad-skem okraju. V Almagiku so obgla-vili 22 Bolgarov v prisotnosti njihovih rodbin. V Malkotrnovem je 12,-000 vojakov, kteri so vso okolico oplenili in požgali. Prebivalci beže povsodi v gorovje. Turško prebivalstvo v lozingradskem okraju je dobilo orožje; celo dečki imajo revolverje. Albanski vojaki so na potu iz Odrina v Lozingrad oropali vse cerkve in požgali vas Korakej. Drugi oddelek albanskih vojakov so napadli vstaši blizo Vaziljka. Turki so zgubili nad 100 mrtvih. Pri Kokuškem so Turki obkolili četo vstašev pod vodstvom Atamazova. Po šest urnem boju so vstaši pregnali Turke, kteri so zgubili 20 mrtvih. Solun, 15. sept. Vlada je izdala povelje, da mora tukajšnji vali ameriške misijonarje čuvati. Vlada je namreč zvedela, da nameravajo vstaši ameriške misijonarje napasti, da tako izzovejo ameriško posredovanje Sofija, 15. sept. Vojska med Bolgarijo in Turčijo je neizogibna. Via da je vlastira naznanila, da Turčija Maeedonijo sistematično opustoša in da bode v kratkem vse tamošnje krščansko prebivalstvo zatrla. Turči ja je vso svojo vojsko mobilizirala, kar nikakor ni storila za preganjanje vstašev. Kadi tega apelira bol garska vlada na človekoljubje Evrope, da slednja nadaljno pustošenje in klanje prepreči. Ako pa velevlasti nečejo intervenirati, mora Bolgarija sama poseči vmes. Da je Bolgarija storila ta korak prisilile so jo v to same velevlasti, ktere so do sedaj le mirno gledale klanje na Balkanu. Iz Carigrada se poroča, da inozemski poslaniki sultana silijo, naj vstajo brez milosti zatre. Ristorac, Srbija, 15. sept. Albanske čete so prekoračile srbsko mejo. Turški komisar pa trdi, da so Srbi prekoračili turško mejo, da so jih pa Turki prepodili. Na raznih krajih ob srbskej meji je prišlo do bojev. London, 15. sept. Vlasti bodo počakale, da pride car Nikolaj na Dunaj, še le potem se bodo pričele zopet ''pečati" z balkanskim vprašanjem. Posledica tega pa bode, da bode Turčija še v nadalje poljubno morila, ako Bolgarija ne prične z vojsko. Turčija naznanja, da ima sedaj revolucijo pod kontrolo. Sofija, 15. sept. Vodje vstaje so sklenili pričeti z guerilja vojskovanjem v istočnej Macedoniji, kajti zasedanje mest se ni izkazalo umestnim, kajti kakor hitro so mesta postala zopet turška last, so vojaki pomorili vse prebivalce. V iztočnej Macedoniji imajo sedaj vstaši 2000 dobro oboroženih mož, kterim se zamore vsaki dan pridružiti na tisoče mož, ako razglase tamkaj splošno vstajo. To bodo pa tedaj storili, ko bodo svoje zaloge orožja in streljiva popolnili. V istočnej Macedoniji je sedaj 17,000 turških vojakov. Vojska med Colombijo in Venezuelo ? Nedvignjenl zakladi. San Francisco, Cal., 14. sept. S parnikom "Mariposa", kteri je v.reraj dospel semkaj iz Taisi. prišlo je nazaj več članov ekspedicije, ktera je iskala na Cocoa Islandu zaklada. Tamkaj skriti zakladi so baje nad $100,000,000 vredni, toda ekspedicija ni našla ničesar. Ekspedicija je pred 14 meseci odpotovala proti imenovanem otoku in sicer pod vodstvom kapitana Browna iz Providence, R. I. On je namreč zvedel, da so Peruanci za časa revolucije 1. 1820 na imenovanem otoku skrili ogromne množine zlata in srebra, kteri, zaklad pa kapitan ni našeL > Venezuela je poslala vojaštvo na eolomhijsko mejo. Willemstad, Curacao, 14. sept. — Vlada je v zadnjem tednu poslala vse polno vojaštva proti colombijskej meji in proti Maraeaibo. kjer je vlada nakopičila mnogo orožjo in streljiva. Pri San Cristobal ob colombijskej meji gradi vlada mostove. Predsednik Castro je predsednike vseh držav republike,Venezuele pozval naj mu dopošljejo tekom dveh tednev po dva bataljona vojakov. Splošno se trdi, da je zbiranje vojakov namenjeno proti Colombiji, ktera je zbrala svojo vojsko blizo ve-nezuelske meje pri Cucuti. Zopet drugi Venezuele; trdijo da nastane v kratkem vojsko med obema republikama in sicer radi tega. ker je Venezuela za časa vstaje v Colombiji podpirala eolombijske vstaše in tudi radi vprašanja plovitbe na reki Orinoco. Caracas, Venezuela, 14. sept. Tukajšnji konzuli naznanjajo, da se predsednik Castro pripravlja na napad Colombije. Vlada je poslala 0000 vojakov v Los Andes ob meji. Iz La Guaire pošilja vlada dan za dnevom orožje in streljivo na razne kraje. Port of Spain. Trinidad, 14. sept. Angležki vladini uradniki, kteri so se vrnili iz Caracasa, poročajo, da sije Venezuela do sedaj branila plačati inozemskim vlastim prisojeno odškodnino. radi londonske alere. Zopet Panamski prekop. Bogota, Colombia, 15. sept. Senat je v prvem branju sprejel zakon, kteri pooblašča vlado, da sklene s Zjed. državami novo pogodbo glede gradnje Panamskega prekopa. Senator Peres y Šoto je izjavil, da -bode predlogu nasprotoval. Nezgoda na vojne j ladiji "Olympiad Norfolk, Va., 13. sept. Nekdo je skušal na tukaj vsidrani vojni ladiji "Olympia" vkrasti nekoliko alkohola. Pri tem se je pa sod, v kterem je bil alkohol razstrelil. Dva možka sta bila na mestu vsmrtena, jeden se pogreša. Ladija je pričela goreti, toda ogenj so kmalo pogasili. Nova križarka "Maryland** ima smolo. Newport News, Va.. 13. sept. Ko so včeraj spustili novo križarko Maryland", ktera nosi 13,800 ton tovora, v morje, je obtičala v blatu. Šele čez pol ure so jo vzdignili in spravili srečno v vodo. Novo vojno ladijo je krstila gospodična Jennie Scott Watersiz Haiti-more v prisotnosti častnikov mornarice in višjih uradnikov države Maryland. Nova križarka je dolga 502 čevlja, široka 69Mi in globoka 24 čevljev. Na električnem stolu. Auburn. N. Y., 15. sept. Včeraj so tukaj elektrokucijonirali Spletnega Clarence Egmorja, ker je umoril paznika jetnikov Archibald Bene-dieta. Obsojenca so dovedli v smrtno sobo ob 6. iri zjutraj: ne da bi se bal. je mirno odšel na stol in se pustil privezati. riok 1820 volt so pustili na njegovem truplu delovati sedem sekund, na kar so električno moč znižali in potom še enkrat zvišali. Truplo obsojenca so potem izročili njegovej ubogej materi, ktera ga ji vzela seboj v Buffalo. Egnor je v zaporih, kjer je delal v krojaškej delavnici paznika Arelii-balda Benedicta napadel za vrat no s železnim drogom. Ko je padel na tla. ga je z njegovim lastnim revolverjem vstreliL Egnor je doma iz Buffalo. Bil je tudi vojak in je bil v spansko-ameriškej vojski. Newyorska kronika. Kaj si milijonarji lahko privoščijo. Oropali baako. Sioux Falls, S. D.. 13. sept. Včeraj zjutraj med 2. in 3. uro prebudili so se prebivalci 13 milj iztočno od tukaj oddaljenega mesteCa Valley Springs, radi večih razstrelb. Ko so prišli na ulice, opazili so S možkih, kteri so pa meščane z revolverji prisilili, da so nemudoma zopet odšli v svoje hiše. Roparji so namreč napadli tamošnjo Minnehaha banko, kjer so razstrelili blagajno in uplenili $8,000 do $10.000. Med ropom je jeden roparjev streljal na necega meščana. Roparji so brez sledu odšli. Vprašanje, kako je mogoče priti jedniiu mahom v okoin prenapolnje-nju železniških vozov, so rešili Xew-yorčanje. Da je pa človeku mogoče to storiti, mora biti naravno milijonar. ker drugače se mora v vlaku voziti z navadnim "Crowd". Milijonarjem. kteri imajo svoja poletna stanovanja v Greenwichu. je skrajno neljubo, ako se morajo domov voziti v prenapolnjenih vozovih, v kterih čestokrat niti prostora ne dobe. Temu so sedaj odpomogli na ta način, da so najeli dva privatna vozova centralne železnice, v kterih se vizijo izključno le oni. Vozova pripno k navadnemu vlaku, toda v vozove smejo le taki potniki, kieri se lahk< izkažejo, »la so najmanj milijon dolarjev "vredni". Navadnim plebej ceni je vstop naravno zabranjen Imajo li milijonarji tudi \ nebesih posebne sedeže ( Težko, kajti običajno ne pride v nebesa ni jeden milijonar. kajti oni gredo t je, kjer je malo topleje. Boj z kolesom. Sedeminštiridesetletni Charlie Sylvester je minulo soboto skušal na do-leujej 7. Ave.. Manhattan Borough v New Yorku, priti na kolo in se pe ljati. Toda vsi njegovi poskusi so bili zaman, kajti kolo je pod njego vim pijanim ravnotežjem skakalo kakor kak arizonski "broncho". Krop kolesarja se je nabrala velika množi ca ljudi, ktera se je z njim norčevala liadi tega je pa postalo kolo še boli divje ill je padlo V lužo. Neki policaj je storil konec predstavi in aretiral moža. Pri policijskem Sodišču j« aretovanec zahteval, da mu povedo čemu je bil aretiran in ko je o ten. zvedel, je dejal, da sploh še nikoli ni imel kolesa in da razume o kolesare s.ju islotoliko, kolikor razume kal automobil o brezzičnem brzojavu Sodnik ga je takoj oprostil. P a r n i k smrt i. Mi nolo soboto pripljul je v new vorško luko vladini parnik "Kilpa trick" iz Filipinov, na kterem je bib 30«» trupel j naših na Filipinih umr lili vojakov. Toliko mrtvih vojakov do sedaj še niso pripeljali iz Filipinov. Na Kili- I s 1 a n d u. Minolo soboto se je na Ellis Is lamin izkrcalo 37S3 potnikov med-kiovja. Dospelo je n inreč s perni kom "Citta di Milanu 1201, z "L: Savoie" 032, s "Camp mijo" 5fM». ; "New Torkom" .'!>SO naseljencev. Pred prihodom teh naseljencev je bilo v detencijskili prostorih na otoku še K32 pridržanih naseljencev, od kterih so jih 2 so izključili. Jutri, v sredo obišče naselniški urad na Ellis Islandu. predsednik llooscvelt. kteri ostane ves dan na otoku. Pričetek šolskega leta. Včeraj zjutraj ob običajnej uri. napotilo se je nad 500,000 newyor-ških otrok, večinoma s žalostnimi obrazi in še žalostnejimi srci v šolo. /a učiteljice in učitelje je pričetek -olskega leta zelo težaven, kajti treba >e popraviti in pregledati vse imenike ter odločiti, kam naj se posade vsi otroci pri kroničnem pomanjkanju šolskih poslopij. V mestnem delu Manhattan je sella j dovolj šolskih poslopij za 478,-750 otrok, toda mnogo dece bode za-moglo šolo obiskovati le po polu dne-va. Šestindvajset novih poslopij za ljudske šole. radi štrajka stavbinskih delavec v še ni dodelanih. V vseh mestnih delih bodi; obiskovalo šolo nad 1,000,000 otrok. Razstrelim dinamita. Bay City. Mich.. 14. sept. Včeraj se je na tukajšnjem tovornem kolo-Ivoru na nekem vozu pripetila razstrelim 15 zabojev dinamita. Dva delavca sta bila na mestu vsmrtena in trije težko ranjeni. Nad 400 hiš je poškodovanih in mnogo stanovnikov ranjenih; 25 železniških vozov je razdejanih. Požar v East is, Me. Phillips, Me., 13. sept. Večji del mesteca Eustis je zgorelo in škoda preseza svoto $100,000. Zgorelo je 15 hiš, 2 hotela, 4 trgovine in 20 znanjih poslopij. Iz delavskih krogov. Missourski premocrarji se vedno št raj kiijo. Kansas City, Mo., 13. Sept. Štraj-kujoei premolar j i so sklenili, da preje z delom ne bodo pričeli, doki. ■r ne bodo hotele družbe za tako-zvano "brushing" plačati. Novosti iz Cripple Creeka. Cripple Creek. Colo.. 13. sept. Včeraj so v Independence aretirali Sherman Parkerja. člana odbora krajevne unije št. i. Jetnika je konjiča dovedla v tabor, kjer so ga zaprli. \ vojaških zaporih je že mnogo štrajkarjev. kteri pa še niso obtoženi. Mala poročila. — V Philadelphiji. Pa., je pi-smo-noša Herman F. Denham vsled ljubosumnosti vstrelil svojo soprogo in samega sebe. — V Belleville, 111., so zaprli William A. Hoffmana, kteri je blizo Maystona, 111., vstrelil svojega tasta, William Brandta. — Podadmiral Francis A. Cook, kteri je bil v bitki pri Santiago de Cuba poveljnik kri žarke "Brooklyn" je po 4«»letnem službovanju vpokojen. Sramota kraljice zapada. A' Chicagu, 111., Še nimajo čiste pitne vode. toda filtrirano mestno zastopstvo. Ker šolskej deci ne smejo dovoliti piti slabo vodo. sklenili so razni meščani šolskim otrokom prodajati čisto mleko, čaša po 1 cent. S tem načrtom so otroci zadovoljni, toda mesto bi jim moralo dati tudi za mleko potrebni denar, ker inače otroci niso pravilno odškodovani. < bicaški aldermeni pa sploh ne pijejo vode, izimši one. ktera je v whis-keyu. radi česar se tudi ne zmenijo, kaj pijejo njihovi someščani. Snežni vihar v Moutani. Red Lodge, Mont.. 13. sept. Po vsej južnej Montani je razsajal včeraj snežni vihar, kteri je na polju napravil mnogo škixle, kajti pšenica je skoraj popolnoma vničena. V okolici Pryor Mountain je zapadel 2 čevlja visok sneg. Red Lodge, Molit., 13. sept. Po vsem južnem delu države Montana je zapadel snejr, kteri je zlasti na polju napravil izdatno škodo. V gorovju leži sneg več čevljev visoko. St. Paul. Milili., 13. Sept. Včeraj je tukaj in po vsej državi deževalo, tako, da taeega dežja ljudje že več let ne pomnijo. Večina kleti je pod vodo. Promet poulične železnice je vstavljen. Deževalo je tudi v Wisconsinu m Iowi. kjer je zlasti na polju škoda velika. Iz severne Dakote se poroča o snegu. Pri Granville je padlo dva palca, pri New Uliii, Minn., 4 palce snega. Reka Cottonwood je izstopila tz svoje struge in odnesla most pri Benzine. Promet na železnicah incd Minneapolis in St. Louisom je zelo oviran. V Dickinsonu. N. D., je padlo 6 palcev snega. Tamkaj je razsaja).' tudi prvi letošnji blizzard. Jacksonville, Ela., 14. sept. V južnej Floridi razsajal je orkan, kteri je napravil veliko škodo. Tudi več la-dij se ie potopilo. Brzojavna zveza je povsodi pretrgana. Žive žrfc*e. Fenicijskemu bogu ognja darovali so navadno nedolžne otročiče. Kadar je bila njegova velikanska soha živo razbeljena, metali so ubogo deco v njegovo naročje, kjer je v groznih mukah izdihnila svojo nedolžno dušo. Nezapopadno je to za nas, da so za-mogli takrat stariši tako delati, ako-ravno leto za letom vidimo, da tudi dandanes tisoče in tisoče otrok umre vsled nepaznosti in nemarnosti sta-rišev. Vidimo pa tudi tisoče možkih . in žensk prezgodaj umreti — ker niso pazili na svoje zdravje. Najbolje si zavaruje vsakdo svoje življenje, ako reduo pije Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker z njim si zagotovi dolgo in srečno življenje, seveda mora paziti, da dobi zares Trinerjevo zdravilno grenko vino in ne kako mešanico, s ktero si celo zdravje pokvari. Pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino čisti in tvori kri, oživi živce, ojači mišice in uredi popolnoma redno prebavo. In iz česa je? Iz naravnega vina in zdravilnih korenin in zelišč, brez vsakih skrivnosti. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, TU , PiJ-sen Sta. Entered January 1902, mm »e oond-elass matter, Post Office at New York, N. Y.. Act of Conffrea* of Murch 3d. 187». ..Glas Naroda". List slovenskih delavcev ▼ Ameriki U rednik : Edi tor: ZMAGOSLAV VALJA VEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City. K a leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pol leta............1.50, Za Evropo za vse leto . . (rid. 7.50, ......pol leta . . ffld. 3.75 „ „ četrt leta . prid. l.bo V Kvropo pošiljamo list skupno dve številki. »Glas Naroda" izhaja vsak torek Četrtek iu soboto. .jLAS NARODA" (.,Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Ha oglase do 10 vrstic se plač.-30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoat.i se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejšnje bi val išče naznani, da hitreje najderui naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: ,,GLAS NARODA", 10« Greenwich St., New York. Oit> — Telefon 37i»5 Cortlandt. — Naselniški problem. Zjedinjene dr/.ave niso uasiljevanjn. temv«-«- tudi aeljevanja. Mnogo najbol Ijaiiov, kterim tukaj več in kar trumonta izsi ljuje pre] nu ji v t'anado. da turn ill potomstvu bi>|j>u i'l uradnih podatkov o h Z jed. držav je razvidrli ki an mi no lepa leta -aim Si. Paul. Minn., izselil v ('anado. Isti pcnlatki nam d< le d ,1. .1: ih d iti za v-ugaja, se > severni zagotove sebi >isti nco. i seljevanju iz . da se je te-preko mesia t 45.1HK) osol kazujejo ik<- kajri v Any U-; da tudi nas Ca nad i. eu vejšein hitro ,-u se s.lij. Skandinavi rope rasti v C; Ne ovrglj pljuje veli našega obrežja da se poleg tej. državljani lij vanju, da jim lo dejstvo je ti.raj. da i del priseljencev memo /ja v -nsfiliio deželo, in tega tudi neštevilni na~i a Canado v pričako-t a ni kaj obeta boljša bodm'nost, nego v domače j republiki. Dejstvo je pa tudi, da baš naši stripi naselniški zakoni eanadško naseljevanje izredno pospešujejo, zarodi česar 1 * i bilo umestno, da bi na -kongres, kadar se posvetuje o našel nizkih zakonih to vpošteval. Izimši kratkovidnih iu zagrizenih nativistov. kteri edini so nasprotniki naseljevanja v Z jed. državah, vsakdo dobro ve. da je pri nas še neizmerno veliko prostora za marljive ljudi. Iz izvestij ljudskega štetja je tudi raz vidno, da se ua-i zamorski državljani mnogo hitreje množe, nego beli domačini. Brez naseljevanja bi toraj Zj.ill države kiualo postale "črne". Problem povečanja naseljevanja je tora m mnogo važueji. nego problem ovirfhaia iiaselništva. Sedanji nat'i-ni>ki zakon pa Z jed. državam mnog" bolj škoduje, nego koristi. Ako bi tozadevnih zakonov sploh ne bilo, bilo bi mnogo boljše, nego so sedanji, radi česar je želeti, da bi kongres navedena neovrgljiva dejstva temeljito uva zeval. Macedonia nekdaj — in sedaj. Pred več nego 2i je Macedonia a osvojila < irsko. Par let kasneje in Aleksander Veliki je bil gospodar sveta, ali vsaj lakrat po-znanega sveta in helensko solnce moralo je zatemneti pred macedouskim. In danes? Tudi dandanašnji se je del Jugoslovanov — naši bratje M;i-eedonci, v spel tako visoko, da se za nje zanima vesoljni svet. Da, zanima; toda ne kot za osvojevalee družili dežel, temveč kot za nevstrašene in junaške bojevnike za svobodo in spas svoje slavne ali po ptujcu-bai-baru tiranski zatirane domovine. Danes gospodari na svetih tleh starodavnih Ilelenov, kjer je nekoč človeška narava v največjem triunifu dosegla svoje neumrljivo občudovanje, slabotno, vsestransko korumpi-rano ljudstvo barbarske Ozmanlije. Danes se gibljejo na slovanskem Balkanu še zadnje sein-e večstoletnega bolnika, kteri skuša > starimi tnr-ki-mi groznimi sredstvi, ktera so njegovim prednikom pripomogla vstauo-viti krvavo gospodstvo na razvalinah istočnorimskega cesarstva, obdržati na Balkanu >aj za nekaj časa -e. svoje tiranstvo. Toda. kakor j.' na svi tu vse minljivo, tako tudi naš Balkan ne more za vedno ostati v svojej sedanjej obliki. Za sedaj mora "evropska" kultura -e počivati, da si ohrani ono borno imovino, ktero si je pridobila tekom stoletij; ona je prisiljena klanje in požiganje v Mad doniji mirno gledati in se ne ganiti. Toda na nesrečnem Balkanu, na središču prostrane nam jugoslovanske domovine, pojavljajo se že prvi blagi žarki vse>h>van--ke jutranje zarje, ktera od severa -im blagodejno vpljiva na naše južne pokrajine. Na vse velikanske zgodovinske spomine, veliki svetovni toda različni red, kot poslediea prvoiuega helenizma in kasneje niohamedaniz-ma, na turški fanatizem, in stoletno jugoslovansko robstvo — na vse to sije zarja bodoče slovanske neodvisnosti na zgodovinskem Balkanu. In .-•'daj kaže vse na to. da se l»)de l>:i — v ^lacedoniji zgodi h» zopet nekaj -vetomozgodovinskeira iu sieer v trenutku. ko se Ozinanlija v Evropi za vedno konča, in ko se prične veseli početek zjedinjenja in neodvisnosti jugoslovanskih plemen. Mopoče so :»oreča in s krvjo < >l»l i ta domovja m--rečnih Maeedoncev že prvo znaine nje, velikega odločilnega boja, v kte-lvm bode zapadna Evropa podlegla sh»vuuskemu iztoku.. . Dopisi. p. i1 La Salle, III., S. sept. PROTEST na njegov odgovor z dne avp. l'.»o:i \ "Ani. SI." P. P.! t udno — smešno! Zatrjujete. da ste s. ■ odpravili prej na ■ no znamenito cerkv. sejo. prej ko ste pogledali na dno kozarca. Ako je •o i-tina, pot; m sie morali l • i 11 hipnotizirani. Taki pri-li ste na sejo. kjer ste govorili, zabovljiili. smešno, ['otem je oni zloglasni P. P. šel iz dvorane, toda ni se več spominjal, kaj je tam p> v..ril. < Uzrok hipnotičen).) V "Gl. N. bral je dopis zoper njepa, bilo j< le povr:no. Sedaj se je ( robudil ter*' vpra-al: Kaj sedaj i re-niea oči kolje; ali naj to prestopim — nii .le i m '. ne! Odgovor, protest v "Ani. SI." — vse postavim na grdo laž — bast a ! 1 >a pa grda laž P. P. ne najde svojega cilja, name»'il sem se pojasnili si. občinstvu v La S a lie. 111., golo resnico: 1. Da društvo sv. Al. C. O. F. ni dobilo v vabilu nobenega določenega časa, je lu, . ker na imenovano dru-tvo jaz še povabila poslal nisem, ker mi ni nihče naslova izročil. Da bi se potem o vabilu sploh kaj govorilo, je naravno laž. :~. Da je nekdo drugi iz Peru rekel, da so po društvu vabljeni njemu čisto neznani, mi ne moremo zato. ker nismo mi krivi, da nismo tako svetovno znani, kot g. P. P. <] naju Ya-e mišljenje je čudno in smešno, baš kot Vi sami. Kar se tiče Vaših društvenih pravil, za to se pa jaz ne brigam, baš kakor tudi za zadeve ne. Na vsak način želi g. lažnik mir. lo.la samo v časopisih, ker ve. da laž ima kratke noge. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da za mir se še ni delalo ml Vaše strani, izzivalo pa vedno, kakor sedaj z "nekatoličan-tvom" itd. In kdo je vsemu temu kriv if Odbor, čegar dolžnost je skr-beti za red in mir, ne pa sovražno postopati napram drugim bratskim društvom. Na tak način se ne doseže mir in ga ne bode. dokler bodo g. P. P. Ar < 'o. na krmilu; da se jim pa lir-!>et obrača, in da ogorčenje rojakov (■roti njim raste, to zamoremo pa i udi konstatirati. Končno se g. nazadiijak sklicuje oa slogo, ktera je po njegovem zatr-■ ilu baš sedaj najbolj potrebna. Tola človei-e, kje ti je pamet? Čemu pa r ivno sedaj najbolj ruješ Koliko bedastoč si prouzroeil ravno v tem asu! Toda tukaj ni prostora razpravljati o tem — mogoče prihodnjič! Za -edaj naj le omenim sledeče: Kadar se g. p. še enkrat predrzne iruštvo sv. Barbare izzivati z "in-ka-'iičanstvom". potem ga predstavimo si. občinstvu v pravi luči. iz kake me katoliške rodbine ta "'bizanti-uee" izhaja. Dobro pa vemo. da se g. Piretov drži načela: Calumniare indaeter, semper albjuid... Srčen pozdrav vsem Sovencem! D. P,. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. odpljuje sept. ob uri zjutraj iz New Vorka v Bremen. Kranjsko slovensko katoliško Ekspresni parnik W rnik L 4 UA HKiNE pljuje E 1ELAX1) odpljuje dne l'-'. sept. ob 1<>. uri dop. iz New Vorka v Antwerpen. L- pi poštni parnik KVXDAH odpljuje dne 23. pt. ob 10. uri dop. V/. New Vorka v Rotterdam. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 10U Green w_i c h S t., N e w \ o r k. Za ekspresne par nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ritom brzojava ali pa nas pokličite lA, telefonu: 3795 jCVrtlandt, ako ste na kaki postaji v N .or \ orku. Dobro si to zapomnite. svete Bertiare v Forest City, Penna. Iukorporimiio 31. januarja v IVmisvlTauiji. ODBORNIKI : Predsednik: do^ip Zalar, P. o. Box r.47. Forest City. Pa. Podpredsednik: dosip Zipan. P. o. Box 47>. Forest City, Pa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. bo\ ♦;o7. F«»r«*st City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan. P. o. Box 57."», Forest C ity. Pa. Blagajnik: Martin Muhic, P. O. Bo\ 537. Forest City. Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucinkli star.. P. o. Box 501. Finest < ity Pa anton oven, p. o. Box 537. Povest Citv, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City. Pa. Josip Goreno, P. O. Box ot>9. Forest City. L'a. POROTNI ODBOR: Josip Bttoineli ml.. P. O. Box 501. Forest City. Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City. Pa. Ivan Opeka. P. O. Box 626. Forest City. Pa. Primož IUatos, P. <>. Box 652. Forest Fit v. Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Jolin Telban. P. O. Box 607. Forest < it v. Pa. Društveno glasilo je -Glas Naroda". Evropejske in droge vesti. Kini, 14. sept. Uradoma se poroea iz Marseille, da se je tamkaj pojavila Imun, radi <"esar je vlada odredila proti vsem iz Marseille prihajajočim bidijam -trofro karanteno. !':iris. 14. sept. Fradna in neuradna poroeila o kugi v Marseille, so še vedno protislovna. Fradoma -.e zatr-liij''. da položai ni nevaren, doeim se /as. bno trdi. da je dosedaj umrlo za ' •«-'" F! osob. Na Španskem s1( odredili karanteno za vse Lidije, katere prihajajo iz Marseille. Isto so storili' tudi oblasti v Genovi. Vse ino-zemske ladije, ktere so bile vsidrane v Marseille, so luko ostavile. Dunaj. 1."». sept. Djewed Abdul ah Bej. zdravnik tukajšnjega turškega poslaništva je danes v poslaništvu v prisotnosti tajnika in obiskovalcev poslanika Nedim Beja oklofutal. On ea j<' obdolžil, da je o njem neugodno v Carigrad poročal, radi česar ni mogel dobiti boljše službe. Djewcda so odslovili. ''•in, l.">. sept. T radoma se poroča, da bod < ta kralj \ iktor Emanuel in kraljica Jelena v spremstvu ministra inostranih del. Morina, dne 14. oktobra odpotovala v Paris, kjer ostaneta do oktobra. Najsilneje orožje proti boleznini je edino znanost! Na kteri način zdravi prof. Collins bolne? P«z»ava, da je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik, kteri hoee bolnike vspesno zdraviti, mora pred vseui bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-pravljajo eestokiat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike osodep.dne. Ako zdravnik bolezni natančno ne pozna, predpise bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne pomagajo pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva proti boleznim potem bi mnogo manj Ijndij umrlo. ' Dobro znanemu učenjaku Prof. CoUinsu je bilo vedno na tem ležeče, da je bolezen svojih pacijentov natančno spoznal. Potom neprestanega proučevanja in poskusov je končno tako napredoval, da mu ni težavno spoznati bolezni. Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom že mnogo dobrega, radi česar njegovo dobro ime slovi širom Amerike, kar je uzrok, tla število njegovih pacijentov vedno narašča.** Da zumore v^treči vsestranskim zahtevani, moral je svoj zavod razširili in si omisliti najboljša sredstva. Eadi tega je prof. Collins vzel v najem za nedoločen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov zavod zopet v hiši štev. Prof. Collins. KJE JE? F rank K 1 e m e n t; pred 4 meseci ie bil na Jim Mine št. 11. Kdor rojakov o njem kaj ve, naj naznani: Josipu Rakoše, Box 6.. Bulger, Pa. . ITspt.) 140 W. 34th St., New York, kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Vse dopise je toraj po.ši-ljeti na navedeni naslov. Vsak: bolnik:, kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo obrne do prof. Collinsa. Ne išeite druzih zdravnikov, ker kasneje bodete njega želeli. (> prof. Collinsu vam vsakdo pove, tla je on najizbornejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki, dočim se o družili ne ve, kedo so om. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem izkazati nego bas profesor Collins. ? & i Zdravi vse bolezni. | Prof. < rofesor Collins posebno vspežno ter v X'sakem sluioajei jamči za nitro in temeljito ozdravljenje. J j Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih pacijentov, priobčimo tukaj le nektere: Plymouth, Pa. Bolehal sem dol^o časa t* ifciodcu. Kak ^r t^itro sem kaj pojedel, p-javil ■ so > v uhu v,-like 1. define in i vsaka jed mi je bila zoprna. Povžd Scin vs< polno priporočenih mi zdravil, katere mi pa ii:so pomagale. K^di te>'d vm t ko oslabel da niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa Lil oni zdravnik, kteri me je tekoni jednega meseca ozdravel. & Ivan Tavčar KJE JE? ■1 o s i p T r š k a n , izučen mesar, uoma iz Udmata št. 3S v Ljabljani. V Ameriko je prišel pred 4 leti. Za njecrov naslov bi rad zvedel njegov brnt, kteri je sedaj v New Torku, Brooklyn Borouirh. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: "<;iasV Naroda". (19spt.) KJE JEŽ Karol S u p a n č i č, kteri je prišel v Ameriko pred tremi leti. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat iz Puščave pri St. Rupertu na Kranjskem, kteri je dospel v marcu r. 1. v Ameriko. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga pošlje: Frank M. Supančič, 530 Elm St., Leadville. (19spt.) Eoonton, N.), Cenjeni prof. Collin-J | Vstm rojakom na;nanjam, da je prof. ColLns j najboljši zdravnit. kar sem jih dosedaj inieLi Bolna sem bila od 17 novembra 1901 <:- ^ 30. junija Srce ini je utripalo in tres - | 5 sem se po vscie životu. Ker sem pri zdrs, , _ uikih zaman trkala pomoči, sem že sia.-i, obupala. R ačno s-:m se obrnila do siav»^t' 4 ' prof. Collii>-.J , kieii me je ozdravil Z.t i t -*■ Vam srčnih zahvaljujem gospod prof. t__>lb. „ Bog Vas ?.vi na tnnogaja i blagaja lifcia» Marija. B »i ' Mah on o y City, I .i. Pri Vas sem naročil zdravila, ko s-m bil še v Chryst 11 Falls, Mich. Se puščate vodo? Ali Vam zavija v če vali ? Ali se lahko prestrašite? Ali se čestokrat pr« hladite ? Imate nalezl jive bolezni i Čutite mraz v ledjih 1 Čutite po telesu vročino? Čutite na vrh glave bolečine? Ste slabi kadar vstauete? Zavod je odprt vsakJ ti o. od 10. ure dop. do 1. ure pop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure doji. do 1. ure ]>op. Pišite slovensko in w*>vfc napravite tako s Prof. E. C. Collins, 140 \V. 34tH Slu. j* New York. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v EUV, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Elj-, Minn. Podpredsednik: John Kkržišmk, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: Josip Agnič, P. o. Box iiC«, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gkrzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. J ubij Bi?ožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo ]x>.šiljati na L tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., j»o svojem zastopniku in nobenem drugem Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajnika Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne 31. avgusta ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 220 osob, in sicer 125 Hrvatov in 9f> Slovencev. Umrl je v Ljubljani v visoki sta-, rosti 75 let umirovljeni okr. sodnik Gregor Žerjav. Samomor. V kamnom vrhu v žužemberškem okraju se je dne 2">. avg. obesil .;31etni barvarski pomočnik Fran K o č e v a r. Nesrečnika, ki se je s pomočjo pasa obesil na komaj meter visok plot, so našli trije posestniki, ki so takoj prerezali p:is, misleč, da ga še rešijo. Toda bilo je že prepozno. Vzrok samomoru ni znan. Samomor. V Dolenji vasi v ko-čevskeiM okraju se je 25. avgusta ob til na podu posestnik Fran Kožar. Njegova žena je sicer skoraj po stoi jenem dejanju našla moža in prerezala vrv. a je vendar že bilo prepozno e je Janez Zlobec pri ljubljanskem mestnem magistratu in >kesano pripoznal, da je 011 izvršil ti 1 jntljo. izro. il je t udi znesek 880 K Zlobec >voje dejanje pripozna in so-dišee mu je. ker je večinoma škoda poravnana, prisodilo 5 mesecev ječe. — Josip Oltra, delavec iz Podgore, je dne 1>. ro'nika t. 1. dopoludne v bi i Josipa Bolni v Spodnji Slivnici med tem. ko so bili vsi domači na polju, vzel iz zaprte sobe 130 K gotovine. Mani Boh tri zlate prstane in po-lačeno zapestnico. Luciji Boh 2 K '<0 v. in 1'rši Bob 22v. Popoludne ga je pa vozil i zvonček Anton Markovič ii kter«mu se je Oltra 11a poti med L iveieo in Rudnikom na voz prise-•lel; popivala -ta po raznih gostilnah, naposled u je peljal po njegovem narcilu na Selo, kjer je pa Oltra med potjo vsled pijanosti v vozu zaspal tako trdno, da ga ni bilo moč prebuditi. Da bi Markovič pogojeno voznino sprejel, krenil je ž njim proti Ljubljani in «a oddal na mestni stražnici, kjer so takoj Oltra kot ne-varneg.i tata spoznali, tudi se je na-lo pri njemu S!> K 80 v. gotovine, 3 zlati pr tani in zapestnica. S počet-ka je v prei-kavi tajil Oltra tatvino in -e i. i;o\ irjal. da je deuar "prifu-cal , 1.a-nej« je pa odkrito priznal tatvine pri Bohu. Ker je bil Oltra že 0}" tovano zaradi hudodelstva in prestopka tatvine kaznovan in mu je kra-ti navada, obsojen je bil na 5 let težke ječe. Na božji poti znorela. Roza F režah, 20 let s; ara iz Prihove, je šla na božjo pot k Mariji pomagaj na Brezje. Dne 31. avg. je na Brezju znorela in so jo morali v varnem spremstvu odpraviti domov. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišča. Pri dopoldanski obravnavi dne 27. avgusta sedel je na zatožni klopi 39 let stari posestnik Janez Zlobec iz Orlovega, obtožen hudodelstva goljufije. Dne 9. svečana t. 1. prišel je obtoženec v pisarno notarja Ivana Plantana z naročilom, da bi se mu preskrbelo pri tukajšnji mestni hranilnici posojilo v znesku 1000 K. V to avrho predložil je dokumente glaseče se na ime Valentina Šker-janca iz Sela pri Rudniku; in je s tem imenom podpisal informacijo in pooblastilo. V pogled v zemljiško knjigo je pokazal, da je Škerjančevo posestvo dolga prosto, torej se ni bilo nikake zapreke bati za ugodno rešitev prošnje. Napravilo se je dolžno pismo, kterega je obtoženec pred pričami pri tukajšnjem okrajnem sodišču lastnoročno podpisal z imenom "Valentin Škerjanc". Dne 2. susca t. 1. prišel je Zlobec po denar in odštelo se mu je po odbitku običajnih stroškov 926 K 61 t. Prevara je prišla šele na dan, ko se je Škerjanc z do-odiokom, da se je na nje- Izpred okrožnega e o d i -. u v Novem mestu. Martin Oster-maii, Anton Derganc, Franc Jane-1 . l'Yaiie Potoear, Franc Kastrevc, Ivan Progar, Matija Bele in Josip Šaver, vsi iz D. Kamilic, so dne 12. julija t. 1. okolu 11. ure zvečer pred Mul!, rjevo g.»tilno po dogovoru napadli Josip Dreiiika, vulgo Oefidel-novega, Ju-ipa Potočarja, Jos. Hra--tarja in Janeza Kiščeba, s koli in preklami. Pretepli so jih dobro, Jo. sipu Dreniku prizadjali so že na tleh 1> oe> um smrtno nevarno rano z ostrini orodjem. Zaslužili so prvi trije po ti mesecev, France Potočar, ki je Drenika 11a tla pobitega obkladal z besedami: "Hudič še ni crknil" 7 mi -1 ev. drugi po 5, oziroma 3 mesece. — Mate Crnkovič iz Delnice, mesarski učenec pri Štefanu Kožarju v Kočevju, je v družbi Miha Kolbezna in Franca Koniga ml. in st. Pfeifer •Jožefa, Josip Koniga in Rudolfa Ko-mga kradel drobiž v mesnici. Opazila ga je dekla. Na isti način je kradel v družbi gori imenovanih vino pivo, žganje in slanino. Dobili so: Mate ('rnkovič 6, Miha Kolbezen 7, oba Franca Konig 10, Pfeifer Jos. 4, Rudolf Konig 5 in Josip Konig 3Vi meseca. — Marija Čemič, dekla pri Alojziju Marinčku v Cerkljah vzela je iz zaklenjene skrinje znesek 592 K 1 ekom preiskovalnega zapora pa si je izmislila in obdolžila soudeležbe tatvine Antona Borštnarja, trdeč, da je on 300 K obdržal. Zaradi tatvine in obrekovanja prisojeno ji je 8 mesecev. — Matija Mohorič iz Peščen k a je z remeljnoin oborožen vlomil v hišo svojega očeta, ga pretepel in težko telesno poškodoval. Dobil je 4 mesece in vsak teden jeden post. — S imen Konig iz Smuke, kradel je les v kneza Auersperga gozdih. Ko ga je čuvaj zasačil pri tatvini, odpodil ga je s sekiro in mu grozil, da ga ubije, če ga dobi. Kadi javne nasilnosti obsojen je na 3 mesece. — Josip Mačenel, iz Budganje vasi pri Žužemberku, pobil je v noči 23.—24. junija v vaški gostilni šipe, metal na gospodinjo kamenje. Ker je bil že večkrat kaznovan zaradi telesne po škodbe in in javnega naailstva, obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Čurk France je dne 21. maja t. 1 svojega nasprotnika v Loki ne z namenom ga usmrtiti tako obdelal, da si je ta zlomil nogo. Sedel bode 1 me sec. — Ivan in Rudolf Puželj iz So dražice, oba že večkrat kaznovana, zoperstavila sta se c. kr. davkarske-mu eksekutorju Franc Primcu. Zapodila sta ga s cepinom. Sodnija obsodila ju je na 10, oziroma 7 mesecev težke ječe. — Jan. Turk iz Brusnic, mesar, že kaznovan, potegnil je c. kr. sod. slugi Smidtu zarubljeno listnico iz rok. Prodal pa je tudi vse v rubežen spadajoče stvari. Vsled za brambe rubežni prisojeno mu je bilo 3 mesece zapora. Senzacijonelen proces se vrši sedaj v Rimu. Gre se za posku šen umor, ta stvar je zanimiva, ker leti glavni sum zaradi tega poskuše-nega umora na senatorja italijanskega kraljestva Clementinija. Ta se je pred mnogimi leti seznanil z neko Antonijo Smerdu "rojeno v južni Avstriji" in ki ima neke sorodnike v "Trstu" — ki je toraj brez dvoma Slovenka. Smerdu je bila tedaj stara 18 let. Senator Clementini, ki je bil še takrat v Benetkah, je Antonijo Smerdu zvabil, da je začela ž njim ljubavno razmerje. Ko se je pokazalo da to razmerje ne ostane brez posledic, je zapeljano dekle zahtevalo, naj izpolni Clementini svojo obljubo in naj se ž njo poroči. Clementini pa tega ni hotel storiti, posebno ker so mu njegovi sorodniki, med njimi zlasti uradnik poštnega ministerstva Zanardini to odgovarjali. Stvar se je vlekla mnogo let. Clementini se je preselil v Rim in vzel Antonijo Smr-du seboj. V Rimu je bila Smrdu 21. decembra napadena. Neki 171etni dečko jo je hotel umoriti, a Smrdu se ga je ubranila, dasi je bila ranjena. Izkazalo se je, da je fanta za umor najel Clementinijev sorodnik Zanardini. Slovenskim in hrvatskim delavcem v Ameriki! Naznanjam, da sem otvoril posredovalnico za delo v Duluth, Minn. Ker je Duluth središče severoza-pada in ker je mnogo dela v okolici, se priporočam rojakom, kteri žele delo dobiti, naj se na mene obrnejo in bodo gotovo dobro in pošteno post reženi. Delo je različno: v jami, na žagah in v šumi. Na pismena vprašanja dajem točno odgovor, samo pridejati je 10c v poštnih znamkah za odgovor. Ako prideš v Duluth, in me ne bi mogel najti, oglasi se v Jos. Shara-bonovem saloonu, 217 W. Superior St., kjer se vsakemu rojaku vljudno postreže. Upam, da me bodo rojaki v tem oziru gotovo podpirali. Toplo se priporočajo MAKS SEVER, 624 Manhattan Building, 416 West Superior St., Duluth, Minn. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Bluc-her, 12. sept, iz Hamburga z 915 pot. Pisa 12. sept, iz Hamburga s 33 pot. New York, 12. sept, iz Soutbamptona z 943 pot Campania. 12. sept, iz L i ver pool a s 327 pot. Celtic, 12. sept, iz Liverpoola s pot. Ryndam, 14. sept, iz Rotterdama s 1248 pot. Vaderland, 14. sept, iz Antwerpena s 1828 pot. La Gaseogne, 14. sept, iz Havre s 1438 pot. Dospeti imaje: Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Lahn iz Genove. Graf Waldersee iz Hamburga. Konig Albert iz Bremena. Palatia iz Hamburga. Oceanic iz Liverpoola. Augusta Victoria iz Hamburga. Umbria iz Liverpoola. Philadelphia iz Soutbamptona. Astoria iz Glasgowa. La Bretagne iz Ha%~re. Cymric iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Bremen iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Odpljuli so: Deutschland 15. sept, v Hamburg. Aurania 15. septembra v Liverpool. New York 16. sept, v Southampton. Statendam 16. v Rotterdam. Majestic 16. sept, v Liverpool. Odpljuli bodo: Grosser Kurfiirst 17. sept, v Bremen. Bliicher 17. v Hamburg. La Savoie 17. sept, v Havre. Vaderland IS. sept, v Antwerpen. Celtic IS. sept v Liverpool. . La Gaseogne 19. sept, v Havre. Campania 19. sept, v Liverpool.. Columbia 19. sept, v Glasgow. Graf Waldersee 19. sept, v Hamburg Kaiser Wilhelm II. 22. septembra v Bremen. Oceanic 23. sept, v Liverpool. Rynda.n 23. sept, v Rotterdam. Philadelphia 23. sept. v Southampton. Konig Albert 24. sept, v Bremen. Auguste Victoria 24. sept, .v Hamburg. La Bretagne 24. sept, v Havre. Cymric 25. sept, v Liverpool. Kroonland 26. sept, v Antwerpen. Lahn 26. sept, v Genovo. Astoria 26. sept, v Glasgow. Umbria 26. sept, v Liverpool. BOLNIKI, ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se zstl^-^-SLlj-cLjejo- South Bend, Ind., 10. aprila 1903. V elecenjeni gospod profesor- Pet let st* 111 trpel vsled lahnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi idra*-niki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod iu po vporabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen. Peter Skorja. San Jose, Cal., 3. maja 1903. Spoštovani gospod doktor: Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje še ie ^sled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem. jak0b Urbas. Copper Cliff. Ont , Canada. Blagorodni gospod: S svojimi 28 leti počel sem zgubljrti lase in brke, ter pern v teku dveh let rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. Še le ko sem začul glas o vašem zavodu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi zdravili. Martin Fehar. Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešča kov, kte-rih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku veščaku, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake: REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO. — BOLEZNI NA Of EH, USESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU. NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROiDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE 10LNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov. Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj je sprejme in se vam to k-atk.m pot- m naznani da ne mtčce brezkoristno vašega dr.izega denarja. Ako ste pa ozdravljivi tu pio-fesor stiokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da morate takoj s zdv-v-ljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Eksj resu takoj odposlal v ktetikoli kraj Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime1*. Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jezika prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure : Vsaki dan rd 10. do 12 dop. in od 2. do 7, ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. KJE JE? KJE JE? Matija Sodja, doma iz Borel - „ 1 • • r> j - . „ , „ , . Josip r etelin iz Jrodpee pri Kariovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Ivdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodi a, Crested Butte. Colo., ali pa "Glas Narodu". či. Wed ^ 2 leti je bil v East Heleni, Montana. Kdor kaj o njem ve, naj naznani njegovemu očetu: John Petelin, Box 6. Bulger, Fa. (19spt) KJE STA? Iva Fabjančič, doma iz fare Skocjan, vas Gor. Dole. Ona je rekla, da potuje v staro domovino, toda mesto da bi šla domov, je všla z nekim zapeljivcem imenom Anton Rošel. Seboj je povedla lOletno hčerko. Anton Rošel je doma iz Brezan v Am-broskej fari. Ubegla soproga je velika, brez zob, j-ivooka in dolgonosa. Hčerka ima črne oči in je temne koče. Kdor begune najde, dobi $50 nagrade. Podatke o begunih je poslati meni: Josip Fabjančič, Box 422, Cla- j ridge, Pa. (19spt) KAKO BOLEZEN IMATE? Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobu, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlu, maternici, živcih, ranah, Vas li Srbi koža, imate mrzlico, krvno bolezen, inožke tajne bolezni, raka, slabe živce, ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na RAZGLAS. Velespoštovanim, iz mojega protokola preveč poznanim ggč "sorodni- j kom", kteri so mi toliko pri srcu, da ako bi kteremu primanjkoval kak, kvader za okrepčilo s hladno pivo, naznanjam, naj »e obrne do predobrega Ignacija Derganca, kteri jim bo kmalo doposlal dodatek, da se kar hipoma pokrepčajo njihova žejna in zadolžena grla. Končno želim vsem oddaj alcem stanovanj in hrane, kteri vse goste oskrbujejo, da se preje zdramijo, da ne bodo preveč prizadeti. Javno pa pozdravljam naslednjo gospodo -* Anton Beazato, Josip Gor-Še, Alojzij Tornič, Ivan Rotar, Ignacij Malnarič in dr. Rudolf Kova- Ako bi kdo izmed navedenih gospodov preje umrl, nego jaz, naj srčno pozdravi g. Miho Saušeka in naj mu pove naslov, ker sem se preselil, kakor ste storili tudi Vi, dragi mi gostje, da ne vem nikacega vaših naslovov. Srčno Vas pozdravljam, moji vknjiženi bratje! Ignac Derganc Springgarden Ave., 229 High St., Allegheny, Pennsylvania. glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja. Kakovost, starost in zanemarjenost liolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti. Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamore ozdraviti l>olnike, kteri se do njega obrnejo, zamore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče. Kdor pa trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti, dotičnik nemogočnost trdi. Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake ju, tedaj preišče on Vašo bolezen z svojim pomožnim zdravili kzni špecijalistom. S slednjim zajeduo zamore on vsakega bolnika, bodisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti. Ti špecijalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na i>olju zdravilstva, vsaki posebej drugo bolezen proučevali in zdravili, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov. Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva j pišito toraj dr. Drake-ju takoj, ko čutite, da ste bolni. Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake: Steelton, Pa., 4. avgusta 1903. Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake J Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me razni zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem Času popolnoma ozdravili zaiedno z Vašimi zdravniki, kteri so vtč vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bolezni obrnejo samo do Vas. Vaj zahvalni Lovro Humer, 106 Chamber St , Steelton, Pa. Cenjeni dr. Drake! Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem Času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaja potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno uefani in zahvalni Fran Robida, St. Louis, Mo. Pisma naslovite: Dr. E. G. DRAKE NATIONAL MEDIOAL ASSOCIATION 34 WEST 26th ST., NEW YORK CITY. Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne. Rf\tnn Za smeh. (Pravljica.) Xekoč je bil kralj, uprav tak, ka kor vsi kralji v pravljicah, s ktero se ta pričenja. Bil je moder in si tudi prizadeval, da bi bil pravičen toda poslednje mu je bilo zelo težavno. Nekoč je bil hudo bolan, namreč ko je bil Še prestolonaslednik, j« hudo trpel na želodčni bolezni, in o-vpiuševal, od onega /. najbolj imcnii no diplomo, do zodnjega pada rja. Vsakdo mu je zapisal zdravila in ko je kralj vsa ta zdravila zavžil, in mu niso vedeli novih zapisati, so zmajali z glavami in odšli. V skrajni zadregi se je minister končno odločil, da se zateče k stari vedeževalki, kte-ra je dobro razumela iz kvart proro-kovati. "Kaj je kralju V' vprašala je starka. Smejati se mora!" "To sam vem, ti neumna starka", je minister nejevoljno odgovoril. "Toda 011 se ne smeje!" "Toraj morate provzročiti, da se bode 8mijal", je mirno nadaljevalo vedeževalka. "Njegovo trpljenje ni organično, temveč začarano mu je, ker je nekoč jezdil čez lepo obdelano polje. Pananjc ga bode ostavilo, kn-kakor hitro se bode radi kiike stvari prav srčno smijal." Minister je nagradil čarovnico in odšel. Izpoved in zadržanje starke mu je dalo novo upanje, ter je skle-nol uporabiti kako sredstvo, da bi se kralj smejal. Povabil je na kralj« v dvor razne šaljivce, da bi uganjali burke. Toda kralj je vselej postni zelo nejevoljen nad temi šalami in j šaljivee segnal iz dežele s pomoejo gasilcev, kteri so morali Tia hvžeč • vodo brizgati. Potem je klieal niini-sterskega predsednika, a ne le klical, kričal* in tulil je za njim. "No, lahko noč", si je ta mislil, "danes mi j<> z.»fH*t znltcli!" "Osel ", je nakrulil kralj ministn . "kaj mi na glavo pošiljaš te bedake? Mogoče, da bi se fini smejal ; No. ako bi tako bilo. moral bi so smejati, nk > -bi samo tebe pogledal: ti si tako največji 'bedak!" Tbogi minister je bil ves pobit i'i vse nade so bile vničene. vsled to stroge kritike in je sklenil takoj po kosilu se — obesiti. Ilkratu je z.i •ul ropot. Vesel je bil. da ima kralj seda* Ha kaj druzega misliti, neg<» na njega, je hitel vun. da vidi, kaj se je pripetilo. Kmalo se je vrnol. "Kaj je?" vpraša kralj. "Ubogi dečko je zunaj. Posrečilo se mu je vtihotapiti skozi straže iti skoraj bi dospel do kraljevih sol>. \ endar se je posrečilo jra zasačiti. Sedaj pa bije z rokami in nogami okolu 9cbe." "Kaj hoče ta deček?" "Hlevski pomočnik bi bil rad!" "Naj pošlje svojega striea ali kojra druzega, kteri zanj govori k mojem i nadzorniku hlevov, in ni mu potreba delati tak ropot." "Ali dečko nema striea, niti nikogar druzega, in zato je predrznež s.> sam hotel podati do prevzvišenega prestola---" "Kaj. nikogar nema?" vprašal je kralj in ustnico so se mu pričele na smeh premikati. "Ne, ni kopa r nema!" je povdaril minister. "Toraj brez protekcije jtipa ta dečko postati hlevski pomočnik. Ne. kaj taeega pa vendar še nisem doživel. h ah ah a!" In kralj *e je smejal na vse protege, smejal do večera. 7. njim so se smejali tudi ministri in vsa dežela. Od te ure ni bil kralj več "panan", postal je vesel in dober , minister je pa opustil misel — se obesiti. Rusija zalaga Bolgurijuf — Nemški listi poročajo, da prevaža ruska vojna ladija "Nadježda" že nekaj časa sem vojni materijal iz Sebasto-polja v Varno z izgovorom, da so vojni spomeniki za vojaški muzej v Plevi li. Tega materi jala je baje MJ ton. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem OHIO, orvoril CLEVELAND!;, Novice. Izpod razvalin ponesrečenega vlaka v Codroipo so zopet izvlekli dva mrtveca V bolnišnicah je ranjenih, med njimi 2 stotnika in 13 poročnikov. Neki poročnik in j narednik -ta vsled strahu zblaznela. — Strajk pri poulični železnici v lielgradu j«' splošen. Strajkarji >o razdejali vozove. — Policija v Pulju je zaprla > delavcev, ki -<> baje : n.ir-histi. — Okostje možkepa -o našli v trorovju Rax. Okostje je bilo še oblečeno ter brez glave. Glavo so bili že lani našli v bližini. Kdo je [»onesre-'"< 'iii. se ne ve. — V Tornoezu na Ojris! m si- je igral .'»letni sinček gozdarja Polakoviča z nabasano puško, ki se je sprožila ter je Stre! zadel očeta v prsi. — Velika tovarna za celuloze je zgorela v Eugelsdorfu v Sleziji. — Pohujšljivo "damo" so zaprli v Klostcrneuburfru. V policijskih rokah pa se je prelevila v moža. Kdo je ta preoblečeni, se ne ve, najbrž« • kak Iins. — Smrtna sodba znižana na — dve leti ječe. V Becske-reku je brambovski narednik Szony grozno trpinčil vojake. Bobnar Tur-ič se vsled te^ra ni mogel premagovati ter ji4 udaril krutneža s puško po glavi, da se je zvalil onesveščen. \ ojno sodišče je obsodilo bobnarja smrt na vislice; obsojeni je vložil prošnjo do cesarja ter mu je bila kazen spremenjena v dve leti ječe. Narednik je dobil dva meseca ječe. — Zaradi požiga so zaprli na Dunaju trgovca Sehossbergerja in njegovega hlapca. Hlapec je zažgal zalogo na gospodarjevo nagovarjanje. — V Mont Cenisu je eksplodiral bencin v ivtomobilu. na kterem sta sedela dva častnika, jeden gospod in jedna dama. Vsi štirje so prileteli s tako silo oh skale, da so se smrtno pobili. — \ Rakoš-Paloti pri Budimpešti so pretepajoči se kmetje zaklali posre-lujočega policijskega uradnika Ma-reea. — I)va vlaka sta trčila skupaj med postajama Osječanka in Ljubi u-ka na Ruskem. Strojevodja in kurjač sta mrtva, sedem potnikov je ranjenih.—V Tenerifi pri (iihraltaru je 11 španski mornarjev vzdigalo neko ponesrečeno lad i jo. Tri tem jim je ihar razbil čoln. Dva dni so s«, okle-iali jamborov ponesrečene ladije, ne a In jim bil mogel k.lo priti z brega na pomoč v razburkano morje. Tretji lan so jih valovi odnesli. — V samostan je Šla grofica KI. Oondenhove, >ivša vzgojiteljica na dvoj vod i nje Klizabete Windischgriitz. — V Bit-Hmpešt i se je vstrelil narednik (la-hrijel Meh, ker mu stotnik ni hotel lati dopusta, da bi obhajal zaroko, temveč mu je naložel še sobni zapor. \ elika eksplozija se je pripetila v tovarni B«"sc v Berolinu. Tovarna je razdejana. — V Odjesi j( bil obsojen poročnik pl. Skadovski v jednoletno ječo. ker ji vstrelil nekega dijaka. BANČNO PODRUŽNICO m sicer 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. Tam ALOJZIJ me zastopa večletni blagajnik in {»oslovodja U SENIK ter ga vsem toplo pri poročam. gos j k »d Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UIIAN0Y, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj, Cene uram so naslednje: — Boss case 20 let garancije : £i>.— IG Size 7 Jewels $15.— » 77 15 „ $18.— 812.— Boss case 25 let garancije: *1G.— 16 Size 7 Jewels $25._ 7- ,7 17 „ $30.— nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago poši Ijam ]>o Express. Vse moje blago je garantirano. Razprt »dajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj so pot.: Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>o knjig je napraviti: M. POGORELO, Box 220, Wakefield, Micli. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se o«l sedaj naprej po siljajo pod naslovom: MU- _ Care of B. Schuette, ^^^^ - .POgOreliS, 52 state st f Chicago, 111. K i k el ure 7 Jewels Jo Jewels Waltliain Srebrne ure z enim pokro-vom Srebrne ure z 2 pokrovoma in višje. O p o m b a. Vse zlat« telefon kadar dospeš mi kako postajo v New York in veš kako priti k Fe. Saksfrjtt. Pokliči številko 3705 Cortland in govori slovensko. Crmeapje Generale Trertssfiantiqus, Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SViCO-INttSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI FAKNIKI SO t ,,La Lorraine ,,La S*Toie", fl.a Touraine'', jL'Aquitaine", ,,La Bretagne'S ,,La Champagne na dva vijaka.................. 12.000 ton >1 ti >• ----------------- 12.000 ,, .1 » >> ................. 10.»00 ,, I. o ................... 10.000 ,, .............................. li. 000 8.000 . 35.000 fconjbkih moči. 25.000 ,, „ t2.o00 •„ „ 16.000 „ „ 9-000 „ 9.000 f».noo La tiascKgne",..................................8.000 tfV Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parni«! odpljujejo t* pristanih* fttv 42 North Ri» r, i M.n n fltrwit! *La Savoie 17. sept. 1903. *La Touraine 8. okt. 1903. La Gaseogne 19. se]»t. 1903. *La Savoie ir>. okt. 1903. La Bretagne 24. sept. 1903. La Bretagne 22. okt. 1903. *Lh Lo raine 1. okt. 1903. *La Lorr^i »j 29. nkt. 1903. La Champagne ^3. oktobra 1903. 'La Tourai fj f>. nov. 1903. Parniki z ?.ve^ido Ka/;uir.iov ui in^. jO po dva vijaka. eiiTia ageicija: 'H BROADWAY NEW YORK, Hočeš razveseliti svojega moža? I)a! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri 301 Northern Avenue, Pueblo, Golo, Telefon: 439 Union. R^ Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se roja! : in drugim bratom Slov;uiom Martin (Jersič, last:i kot najboljši lek zoper HEUHATJZEM, POEOSTUICO, PODACtF.O itd. in razne reamatično ncprilike. 5*nO : 2Set. in SOct. v vseh lekarnah Analfabeti v Italiji. Izmeti J. Radmclich prij>oroča Slovencem in Hrvatom •▼oj ssuloozi, 436 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno bodem točil sveže pivo, flmakaliforniška vina, vsake vrste 1IKU83 lata lssi rojenih in v vojake|f**1^®.' I)rodajal izvrstne Smodke potrjenih novincev je G2, !><>s takih, ki ^^ptujcein postregel s tečnimi je- Za obilen poset %e priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont. ne znajo ne čitati in ne pisati. Izmeti 100 potrjenih je torej 38 analfabetov. Ce pa pomislimo, da v Italiji ne pridete Hiti dve tretjini na nabor, ker jo. pred popihajo iz dežele s trebuhom ' za kruhom, in da ti slednji niti poj- J ma nimajo o kakem učilišču, lahko sklepamo, kako bogata je blažena Italija na takih "učenjakih". Naj-i bolj borate na analfahetih so južne pokrajine. Prvo mesto zavzema otoki Sardinija, kjer je 55.60% analfabe- j tov. Za to pride Kalabrija z 51%, Apulija, Sicilija in manjši otoki s | po 50%, Bazilikata s 49%. Najmanj j analfabetov ima še Pijemont, nam-' reč samo 11.34%, potem sledijo:' Lombardija s 15%, Lipurija s Benečija 23% in Emilja 30%. Iz te, .. ... v, statistike lahko vsakdo razvidi, kako j " J J I skrbe polentarji za izobrazbo' Teecolo Sto:n.loIb,, 89 E. MrtcIiiRori Street, - - Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw B navijak. Cena uram: i j Nikel ura........$ (».<»0 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 10 Size 7 kamnov 5.00 10 " 15 " $18.00 IS " 7 " $14.00 IS " 15 " $17.00 0 Size nra za dame « kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure s r. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. 89 Jacob Stcuich^ E. Madison Street, CHICAGO, ILL. pn NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra n. kalifornijska vina, vsakovrstni 1(;r/ j whiskey ter brandy, fine suiodke TJ ^ itd. Preskrbim stanovanje in hrano najboljšo iM)strežbo. V obilen obisk se priporoča: v poientarski 4eželi. (31dc) John Puhek. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo hv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-doeku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Ki kil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, llol Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zpronc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali." Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran. Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. DruStveniki agitirajte v prid dru- štva! , ODBOR - ____ Holland-America Line (HOLLAND *. M !■ 1,1 š K A f KT,t) vozi kraljevo JiiiGzcti. iit {j'»ijL.) Z]v.»i«r»jLiiih držav med NEW Y0RK0K in fiOIIESDAMOM preko BouIogne-sur-Mcr. N00RDAM, parni k z dvojnim vija kom, lli,r»00 ton. RYN0AM. paru i k z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton." STATENDAM, pamik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, pamik z dvojnim vijakom, S300 ton.. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:) DUNAJ, I. Kolowratring 10JINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta laka. RRNO, 21 Krona. Iz ROTTERDAMA vsa I Parniki o d p I j u j c j ,-»: vsak e«»frtek 121 iz N'KW VORKA ol> 10. mi zjutraj. vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE, Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. l-V., JMi (:'ivko!i;orska parobrodna družita ,,IJiideča zvezda") poRrcuiijf; redno vožnjo s postnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + * * * + + * + Philadelphijo in Antwerpenom. Math, Grill, 1548 St. Clair St., Cieveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Rudeče vino po 45 ct. pal., belo po C5 t-t ffalon. Najboljši »lomači d rožni k štiri galone vm $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois jda cam jirevožue stroške in dam poso do zastonj. Vino je najboljšo vrste ter ^a imam sknjiaj v sodih po 1200 gaJon. Pošljem g? ac manj kot 25 galon. 4 apr 04. ^ Naročilom je priložiti denar. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: VADERLAND dva vijaka lisnoton.l KROONLAND.......... 12760ton. ^EELANB ........... 11905ton.j FINNLAND...........127G0ton. Pri conah za modkrovje so vj m »štete vso potrohseino, dobra hrana, najboljša p«wirežba. Pot čez A nt worpoii jo jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in drupe de'e Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sol>oto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fultou Street._Iz PHILADELPHIA vsako drago sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj, ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 73 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washing* u Sta., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. LOUIS. — 30 > ontgoiuery St., SaN FKANCISCO, ali na njene zastopnike. 1