PRIMORSKI'DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim /-> •, Abb. postale I gruppo • ViCIIfl 4?U IlF Leto XX. St. 43 (5726) ----------------------- _ _ __ 'i ti 1*7 T _ VARNOSTNI SVET NADALJUJE RAZPRAVO O CIPRU Fedorenko: Prenehati mora vsaka grožnja Predlogi ameriškega delegata Stevensona TRST, četrtek 20. februarja 1964 VČERAJ V ČRNOMLJU 20-letnica prvega zasedanja SNOS 0 pomenu obletnice sta govorila E. Kardelj in M. Brecelj ■ V Črnomlju bodo postavili spomenik narodnemu heroju Fr. Rozmanu ■ Staneta Makarios je osebno posredoval med Grki in Turki v mestecu Polis NEW YORK, 19. — Varnostni svet je nadaljeval nocoj razpravo o Cipru. Prvi govornik je bil sovjetski delegat Fedoran-ko, ki je obtožil Turčijo in Veliko Britanijo, da hočeta za pogodbami iz leta 1960 o jamstvih Cipru skriti svoje namene, da napadeta Ciper. Fedorenko je izjavil, da je bojazen Cipra popolnoma upravičena in da gre za poskus nekaterih držav NATO, da obidejo listino Združenih narodov in določbe mednarodnega prava in da se neposredno vmešavajo v notranje zadeve otoka. Zatem je sovjetski delegat izjavil, da ciprsko prebivalstvo lahko *amo reši svoje notranje zadeve, ter je poudaril, da je ciprska kriza posledica vmešavanja tujih držav, ki temelji na pogodbah, katera so leta 1960 vsilili Cipru in ki niso bile sklenjene na podlagi e-nakopravnosti med neodvisnimi državami, Dalje je Fedorenko obtožil države NATO, da se poslužujejo teh pogodb, ki so bile vsiljene Cipru, za poskuse, da spremenijo otok v oporišče NATO. Dodal je, da nobena tuja država nima pravice poslati svojih oboroženih čet, da bi se vmešavala v notranje zadeve Cipra. Poudaril je dalje, da morajo grožnje proti Cipru prenehati in da Varnostni svet ne more dopustiti, da bi majhni državi grozili s silo. Predlagal je, naj Varnost- Tajnik OZN F Tant pozdravlja ciprskega zunanjega ministra na sedežu Varnostnega svfeta. OiHiiiitiimiiiiiriiiiiimimimiiiiimiMiiinHiiimiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiimiiiimnuiiiiiiiiimiimmiiiimiiiim Policija prepovedala demonstracije na Sorboni Pismo francoskih študentov italijanskemu predsedniku Segniju ni^ svet pozove v tem smislu, vse države. Govornik je zatem izjavil, da mora Varnostni svet sprejeti ukrepe, da se zajamči ozemeljska celovitost Cipra in da se prepreči napad. Fedorenko je tudi izjavil, da so čete NATO začele pravo okupacijo Cipra, ki želi voditi izvenblo-kovsko politiko. Obtožil je zahodne države, da hočejo doseči od Varnostnega sveta mandat, ki bi jim omogočil nadaljevanje njihove protizakonite intervencije na Cipru, ter*da hočejo doseči potrditev umazanih pogodb, ki so bile vsiljene ciprski republiki. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da Sovjetska zveza ne more ostati brezzbrižna do sedanjega položaja na Sredozemlju. Britanski delegat Dean je zavrnil obtožbe sovjetskega delegata. Izjavil je, da so britanske čete na Cipru od 27. decembra na vabilo ciprske vlade, «zato da vzdržujejo red». Dodal je, da so te čete več-, Iji obeh skupnosti so se zahvalili' 411 za to dejavnost. Na koncu je Dean izjavil, da je britanskim četam uspelo. «izvajati policijsko akcijo«, ne da bi povzročile kako žrtev, in je dodal, da bi položaj na Cipru bil še slabši brez navzočnosti hriitanslčih čet. PARIZ, 19. — Pariška policijska Prefektura je nocoj prepovedala Protestno demonstracijo, ki so jo napovedali študentje na Sobomi za Petek popoldne ob obisku predsed-nika italijanske republike Segnija na tej univerzi. Dve študentovski organizaciji, ki podpirata de Gam-; *a, sta odpovedali udeležbo na demonstraciji. Kljub prepovedi sporočajo organizatorji demonstracije, da bodo v Petek popoldne protestirali proti sedanjemu stanju na univerzi. ((Zasedli bodo Sorbono kljub prepove-m policijskega prefekta,« pravijo študentje in dodajajo: «Kako bodo mogli policaji izgnati dva tisoč študentov s Soborne?« Tudi študentovske skupine komunistične, socialistične in enotne socialistične stranke so pozvale svoje člane, naj se udeležijo demonstracije. Objavili so tudi pismo, ki ga Je Poslal predsednik vsedržavne zveze francoskih študentov Michel Mou-sel predsedniku italijanske republike. Pismo poudarja ((globoko spoštovanje« francoskih študentov do italijanskega predsednika. Pri tem Pa dodaja da je demonstracija potrebna zaradi krize na univerzi in ker se zahteve študentov ne upoštevajo. “Želeli bi sprejeti na demokratični univerzi predstavnika velikega zavezniškega in prijateljskega najeda, ob razpolaganju s sredstvi za izpolnitev svojih funkcij,« zaključi® pismo in dodaja, da so okoliščine to preprečile. «Naša edina že-*Ja Je, pripominja pismo, da si Vi ne ustvarite stroge sodbe glede čute gostoljubnosti francoskih študentov. Študentje se enostavno sramujejo sprejeti Vas na ruševinah ti-®t®i ki je bila francoska univerza lye bo vedno tako.« Ameriško letalo pristalo na Kubi letal- ,^AMI, 19. — Center za ki promet v Havani je na vpra-,®fJ® ameriške zvezne agencije za etalstvo potrdil, da je ameriško uvomotorno privptno letalo, ki ga vodil pilot Richard Wright, pri-rf, na letališču blizu Havane. : m sta najela dva Kubanca in ^a Potujeta v Key West _Ai, ■lor.idi. Med potjo pa sta pri-vani pi ota’ d® Je Pristal v Ha- Omenjena potnika, ki sta Enri- que Castillo Hernandez in Reinal-do Lopež Lima, sta izjavila, da sta prisilila pilota, naj pristane na Kubi, ker sta se hotela vrniti v domovino, ki. sta jo bila zapustila leta 1959 iz razlogov, ki nimajo nič opraviti s politiko. Kubanske oblasti so uvedle preiskavo. V Key Westu na Floridi se je začela razprava proti 29 kubanskim ribičem, ki so jih bili ameriški obalni čolni zajeli. Ribiči so zavrnili obtožbo, ds so ribarili v ameriških teritorialnih vodah. Sodišče v Key Westu je obsodilo danes štiri kapitane kubanskih ribiških čolnov, ki so jih bili zajeli 3. februarja, na šest mesecev zapora in 500 dolarjev glo-be vsakega. Zaporno kazen bodo ukinili, takoj ko bo plačana globa. Ostalih 25 ribičev so oprostili in izpustili na svobodo. Čolne bodo vrnili lastnikom in jih poslali na Kubo. Obramba je sporo-čila, da bo vložila priziv na zvezno sodišče v Miamiju. Prvi tajnik češkoslovaškega poslaništva v ZDA pa je izjavil, da bo takoj zahteval navodila od kubanske vlade glede morebitnega plačila globe. Ameriški delegat Stevenson je izjavil, da Varnostni svet ne more razveljaviti ali ukiniti pogodb, ki jamčijo neodvisnost Cipra. Trdil je, da nihče ne ogroža neodvisnosti Cipra in da je nujna naloga Varnostnega sveta vzpostaviti mir med obema skupnostima na otoku, preden izbruhnejo novi incidenti in preden obe strani zavzameta še bolj nepopustljivo stališče. Zatem je Stevenson izjavil, da po vzpostavitvi miru na Cipru nimajo ZDA že določenega stališča 0 sredstvih za rešitev ciprskega vprašanja. Poudaril je, da je treba nujno ustanoviti mednarodno silo za vzdrževanje miru na Cipru. ZDA so pripravljene sodelovati v tej sili, toda samo, če bodo vse prizadete stranke to zahtevale, vendar pa rajši ne bi sodelovale. Ameriški delegat je dalje trdil, da zahodne države ne skušajo vsiliti otoku svoje volje. Po njegovem mnenju bi se moral Varnostni svet držati naslednjih dveh načel: ' 1. ~ Začeti napore za ustanovitev mednarodne sile s pomočjo glavnega tajnika OZN in držav, ki želijo in morejo sodelovati pri tej sili. 2. Varnostni svet bi moral pozvati Ciper in tri vlade, ki jamčijo njegov status, naj določijo posredovalca, ki bi moral sodelovati, da se najde dolgoročna rešitev političnega vprašanja. Po govoru Stevensona je Varnostni svet odložil nadaljevanje razprave na petek ob 21. uri po srednjeevropskem času. Pred odložitvijo sinočnje seje Varnostnega sveta'je govoril tudi grški delegat Dimitri Bitsios, ki je pohvalil ravnanje ciprske vlade in pozval Varnostni svet, naj sprejme ukrepe, da se zajamčita celovitost in neodvisnost Cipra. Zavzel se je tudi za ustanovitev mednarodne sile in za vzporeden začetek pogajanj pri čemer pa je poudaril, da spada skrb za rešitev krize v pristojnost Varnostnega sveta. Predsednik Makarios je v spremstvu indijskega generala Gyanija, ki je opazovalec OZN, 'lin ciprskega notranjega ministra jodpotoval danes s helikopterjem |V Polis na severnozahodnem delu otoka in v Ktimo, kjer je te dni jrišlo do spopadov. Nocoj se je črnil v Nikozijo. Izjavil je, da so ;a tamkajšnji turški voditelji pri-ateljsko sprejeli ter da so se conkretno sporazumeli za izbolj* 1 anje položaja na tem področju, stočasno pa je podpredsednik Ku- (uk odšel v Limasol, kjer je obiskal turške ranjence. Po obisku nadškofa Makariosa so sklenili odstraniti vse barika-(e in cestne bloke med Polisom i i Ktimo. Sporazumeli so se o i stanovitvi mešanega odbora. 1 Danes je bilo na otoku ves dan mirno. Ciprski Turki so zasedli neko tovarno cementa med Nikozijo in Kirenijo, a so se kmalu zatem umaknili in odnesli nekaj strojev. Angleški minister za obrambo je v Londonu izjavil, da vojaška oporišča na Cipru (dve oporišči pod britansko suverenostjo z deset tisoč vojaki) imajo isto veliko strateško važnost, kakor so jo i-mela leta 1952, ko se je začel u-por na Cipru, ter predstavljajo glavna angleška oporišča na Srednjem vzhodu. Ciprski podpredsednik in voditelj ciprskih Turkov Kučuk je dopisniku muenehenskega tednika ((National Zeitung« izjavil, da ((Makarios simpatizira za komuniste in je v stiku z Moskvo in bi v skrajnem primeru utegnil tu. di zahtevati sovjetsko vojaško po. moč«. Makarios pa je dopisniku istega tednika izjavil, da namerava zahtevati dembJ&ratično rešitev MPS SKHsriis ««*» OfltUAHSKIH DRŽAVNIKOV V PftRIZtl ni govora o tem". ' = Prvi razgovor na štiri oči med Segnijem in de GauIIom Sovjetsko odlikovanje dr. M. Zotoviea n z ukazom pre- MOSKVA, 19. -zidija vrhovnega sovjeta ZSSR je bil odlikovan z redom domovinske vojne prve stopnje Jugoslovan dr. Miroslav Zotovič za hrabrost,' ki jo je v drugi svetovni vojni pokazal pri reševanju pripadnikov sovjetske armade. Dr. Zotovič, kot poudarjajo danes sovjetski listi, je tvegal življenje, da bi rešil smrti, pomagal ranjenim in bolnim sovjetskim vojakom in oficirjem. Aktivno je sodeloval pri delu ilegalnih antifašističnih skupin med ujetniki in mnogim sovjetskim ujetnikom pomagal pri pobegu iz nemških vojnih taborišč. Etiopija-Somalija A D IS ABEBA, 19. — Tanganjh ška delegacija, ki jo sestavljata podpredsednik republike in zunanji minister, bo izročila etiopskemu cesarju pismo tanganjišlfega predsednika Njerera. Delegacija se bo razgovarjala tudi z drugimi etiopskimi osebnostmi o sporu s Somalijo. Baje bodo govorili tudi o nadomestitvi britanskih čet v Tanganjiki z etiopskimi četami. Jutri bo delegacija odpotovala v Moga-diš. Na področju Ogaden na somal- sko etiopski meji je bilo danes mirno, le tu pa tam je počil kak stiel. Etiopski minister za obrambo pa je sporočil, da se somalske čete zbirajo blizu Dola. Etiopska vlada je zanikala somatske trditve, češ da tuje države pomagajo Etiopiji. Predstavnik ministrstva za informacije je zanikal tudi trditve, da se angleške čete borijo ob strani etiopskih čet. Dodal je tudi, da se do sedaj niso poslužili ' obrambnega sporazuma med Etiopijo in Kenijo. Predstavnik je dodal, da so opazili med somatskimi četami na e-tiopskim meji heafriške osebje, Prisega grške vlade ATENE, 19. — Nova grška vlada, ki ji predseduje Georges Pa-pandreu, je danes prisegla kralju Pavlu. V krogih vlade za govorice, da se bo Papandr kratkem sestal s predsed turške vlade Inonujem. Predsednik grške vlade Papandreu Novice iz Beograda BEOGRAD, 19. — Sklep vlade ZDA o ukinitvi vojaške pomoči državam, med katerimi tudi Jugoslaviji, ki do 14. februarja niso pre-pehale trgovati s Kubo, je po mne-iju uradnih krogov v Beogradu Jiskriminacijski ukrep, ki je popol. loma v nasprotju z načeli svobc-le, trgovine in plovbe, ki jih Ju-roslavija strogo spoštuje. Poleg te-I a je tak način izvajanja pritiska i a druge države v današnji dobi tnahronizem, ki lahko samo nega-t vno vpliva na proces zmanjšanja rapetosti na svetu in razvoj prija-t iljskih odnosov med državami, tam sklep ameriške vlade nima velike praktične vrednosti. Vojaška pimoč Amerike Jugoslaviji se je zi dnje čase zmanjšala samo na dobi ivo nadomestnih delov za opremo, ki jo je Jugoslavija prej dobila iz JA. Dam es je prispel v Beograd Oskar Schliter, veleposlanik v zahodno-nemškem zunanjem ministrstvu. Schliter se bo v Beogradu razgovar jal s članom tajništva za zunanje zadeve Ljubom Dmdičem in bo skuašal najti osnovo za nadaljevanje razgovorov, ki so bili julija lani v Bonnu prekinjeni zaradi nepopustljivega stališča zahodnonemške vlade do upravičenih jugoslovan skih zahtev, ki izhajajo iz druge svetovne vojne ŽENEVA, 19. — Predstavniki osmih izvenblokovskih držav na razorožitveni konferenci so se danes sestali na posvetovanje pod predsedstvom brazilskega delegata Castra. Brazilski delegat je izjavil, da je šlo za koordinacijski sestanek in da so sklenili, sestajati se vsaj enkrat na teden. LJUBLJANA, 19. — Slovenija je danes proslavila 20. obletnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta — SNOS — ki je kot prvi slovenski parlament zasedal 19. in 20. oktobra 1945 v Črnomlju. To važno obletnico v politični zgodovini slovenskega ljudstva so proslavili s slovesno sejo občinske skupščine, ki so se je udeležili med drugimi predsednik skupščine Edvard Kardelj s soprogo, tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Fran Leskošek, predsednik skupščine Slovenije I-van Maček, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednik izvršnega sveta Slovenije Vik- tor Avbelj s člani sveta, predsednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšič, predsednik slovenske a-kademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar ter številni drugi ugledni politični in družbeni delavci Slovenije. V referatu, posvečenem 20. obletnici SNOS je podpredsednik skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj med drugim poudaril, da je prvi slovenski parlament sprejel vrsto odlokov in ukrepov ustavnega, zakonodajnega in upravno-orga-nizacajskega značaja, ki so odločno vplivali na nadaljnji razvoj ljudske oblasti in slovenske državnosti v okviru SFRJ. Brecelj je obširno govoril o posameznih odlokih prvega zasedanja SNOS in o MlMIlllllltllllllllllllVIIIllllllllllllllllllllllllllllIlIflllltVItllllltllllllllllTllllllllllIIIIIIIIIIIIIItlfflllllllliallllllllllllllllllllllllllllllillllliailllllllllllltllltllllltllllllllllllllllll fss.at Danes se začnejo uradni razgovori med obema delegacijama - Čudna diskriminacija pravosodne komisije: pri tujih krstnih imenih dopustni ie j, k, y m w RIM, 19. — Predsednik republike Segni in zunanji minister Saragat sta odpotovala danes z letalom na uraden obisk v Francijo. Na letališče Orly sta prispela nekaj minut čez 11, tam so ju dočakali de Gaulle, predsednik vlade Pompidou, zunanji minister Cauve de Murville in drugi državni funkcionarji. De Gaulle je izrekel gostom dobrodošlico, na kratko se mu je zahvalil Segni, nato pa so se odpeljali na sedež zunanjega ministrstva v Quai d’Orsay, kjer bosta Segni in njegova soproga prebivala za časa obiska. Ob 12.30 sta se Segni in de Gaulle sestala v Elizejski palači in se razgovarjala na štiri oči okrog 40 minut, nato pa je de Gaulle pridržal gosta na ko------------------ šilu. Na kosilo so bili povablje- ni vsi člani italijanske delegacije, s francoske strani pa so se ga udeležili predsednik vlade Pompidou s soprogo, zunanji minister Couve de Murville s soprogo in veleposlanik v Rimu Berard. Po kosilu sta se Segni in njegova soproga vrnila v Quai d’Orsay. Saragat se je popoldne sestal na razgovor z raznimi političnimi in nepolitičnimi osebnostmi: po razgovoru z zunanjim ministrom Couve de Murvillom, je obiskal ministra za kulturne zadeve Mal-rauxa, nato pa ministra za finance Giscarda d’Estainga; po vrnitvi v hotel Crillon, kjer stanuje je sprejel slovitega francoskega pisatelja in člana francoske akademije Mauriaca, v večernih urah pa je imel razgovor z ministrom za kmetijstvo Pisanijem. Med te- mi razgovori se je Saragat dotaknil vprašanj, ki bodo predmet jutrišnjih uradnih razgovorov med italijansko in francosko delegacijo. Tudi za večerjo je bila italijanska delegacija gost de Gaulla v Elizejski palačU Fo večerji sta si Segni in de GmHe izmenjala napitnici. V svoji napitnici je Segni podčrtal med drugim, da Italija in, Francija nista le prijateljski državi; »njun globok čut za vse kar človeškega, ju tira na pot pravičnega in trajnega miru«; na koncu je napil miru v vsem svetu, »vsem deželam, ki z nami branijo svobodo v svetu; razvoju dežel ki nadaljujejo po poti blagostanja in svobode; Evropi, naši skupni domovini; nesmrtni Franciji, bratstvu med francoskim in italijanskim narodom«. V poslanski zbornici je po zaključku splošne razprave o zakonskem osnutku, ki predvideva ime- aiHiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiinimiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiintiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiitiiimitiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiimiiii Francoska vojska preprečila uspeh državnega udara v Gabonu Krvavi spopadi - Predsednik Mba zopet na oblasti Protest tajnika francosko -malgaške zveze LIBREVILLE, 19. — Preteklo noč so poslali iz Brazzavilla in Dakarja francoske čete v Libreville, ki so danes zasedle vse strateške položaje v gabonski prestolnici ter letališče, glavno pošto in radijsko poslopje. Med operacijami je prišlo do spopadov. Podrobnosti pa niso znane. Zveldelo se je, da so francoske čete znova postavile na oblast odstavljenega predsednika Mbo. Popoldne je librevilski radio javil, dj» so se vsi vojaki, ki so sodelovali pri državnem udaru, vdali. V Pprizu so že včeraj poudarjali, da je za fianco~ko vlado ga-bonski predsednik še vedno Mba. Razen tega zatrjujejo, da temelji francoska intervencija na francosko gaoonskem sporazumu, ki je bil sklenjen maja 1961. Sporazum se lahko izvaja enostransko, kakor v sedanjem primeru, ker je bil predsednik M:ba odstavljen in aretiran. Sinoči je svet revolucije razglasil obsddno stanje na vsem ozemlju in prepovedal vsa zborovanja. Za predsednika začasne vlade je bil imenovan voditelj demokratsko socialistične zveze Hilaires AuBame. V govoru, (ki ga je imel sinoči po radia, je izjavil: »Na podlagi vaših ponovnih pozivov in da preprečimo našemu ljubljenemu Gabonu splošen upor in njegove posledice, so naši vojaki in orožniki osvobodili deželo režima, ki jo je vodil v zmedo.« Aubame je dodal, da bo vlada takoj sprejela važne ukrepe, da vzpostavi svobodo, ter je pozval prebivalstvo, naj bo mimo. »Jav-no izjavljamo, je dodal Aubame, da bodo koristi tujih državljanov zaščitene in da se bodo strogo spoštovale vse mednarodne obvez-nosti, kj jih je sprejel prejšnji režim.« Končno je izjavil, da je vlada »odločena napraviti red v zmedi, ki traja £e več časa«. Kakor rečeno, pa je' francoska vojska znova postavila na oblast prejšnjega predsednika in njegovo vlado. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je nocoj sporočil, da so se uporniki vdali danes popoldne. Trdil je, da so francoske čete nastopile »z nalogo, da zajamčijo svobodo in varnost predsednika gabonske republik* in da so svojo nalogo izvedle ter v največji meri preprečile izgubo človmitoh življenj«. ----“* __.... Predstavnik , da »takoj, ko se bo pred- sednik Leon Mba, ki so ga odpeljali v neko vasico, vrnil v prestolnica, bo naloga francoskih čet končana«. Dalje je predstavnik zatrjeval, da je francoska vlada «imela dolžnost angati zakoniti vladi gabonske blike in je to storila na zahte-po diplomatski poti«. Trdil je e, da je upor bil ((prevratno gi-ije elementov vojske brez pri-v med prebivalstvom«. Franco, sfco pomoč je zahteval podpredsednik Paul Marie Vembit, ki je bil v trenutku upora v notranjosti dežele in se je tako izognil aretaciji. Podtajnik afriško-malgaške zveze Germain Mba je danes sporočil svojo ostavko s tega položaja iz protesta proti francoski intervenciji v Gabonu. On je namreč gabonski dr. žavljan. Germain Mba je izjavil: «Danes je na desetine mojih sodržavljanov padlo pod francoskim svincem, medtem ko se je naša revolucija izvedla v miru, ne da bi bila naperjena proti Franciji ali proti francoskim interesom. Dolžnost je obsoditi to zločinske on pro-tiafriško povezavo med afriško-mal-gaško zvezo in Francijo. Francosko ljudstvo, Afričani in svet bodo točno presodili veliko odgovornost, ki si jo je general de Gaulle, in z njim Francija, prevzel pred zgodovino.« Predsednik Leon Mba je voditelj demokratičnega bloka Gabona. O-stale stranke so demokratsko socialistična zveza, stranka afriškega zbiranja (PRA) in Ponga (levica). V državi živijo tri glavna plemena: Bantu, Fan In Bušmani. 2e 18. novembra 1960 je Mba proglasil za šest tednov obsedno stanje v prestolnici. Aretirali so več voditeljev demokratičnega bloka in voditeljev PRA. Pred letom dni. je Mba preosnovsl svojo v'»do (Mpu- stil je štiri minister, ki so bili člani demokratsko socialistične zveze (med njimi tudi zunanjega ministra), ter' gospodarskega ministra, ki ni član nobene stranke. Gabon meri 280 tisoč kvadratnih kilometrov in šteje 420 tisoč prebivalcev, t. j. 1,6 prebivalstva na kvadratni kilometer. Francozi so prišli na to ozemlje leta 1839. Od jeseni 1958 do avgusta 1960 je bil Gabon avtonomna republika v sklopu francoske skupnosti. Gabon ima razen železa tudi mangan in uran. Lani je izvozil v Francijo 440 ton uranove rude. Na področje franka izvaža 51 odstotkov mangana, ostalo pa na dolarsko področje. Znani zdravnik dr. Albert Schweitzer si je izbral to deželo za svojo veliko filantropsko akcijo, ker je Gabon ena najbolj zaostalih dežel in ter tod razsajajo številne bolezni. novanje mešane parlamentarne komisije za zaščito arheoloških, umetniških in pokrajinskih vrednot, je prosvetni minister Gui odgovoril na pripombe poslancev, nato pa so odobrili poedine člene osnutka, s tajnim glasovanjem pa ga bodo odobrili na enem prihodnjih zasedanj. Za tem so nadaljevali razpravo o zakonskem o-snutku, s katerim se vlada pooblašča, da more izdajati določbe glede organizacije in davčnih obveznosti ENEL. V senatu pa so po zaključku splošne razprave o reformi državnega proračuna sledile glasovalne izjave; proti bodo glasovali le mi-sovski senatorji. Senatna pravosodna komisija je danes razpravljala in odobrila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek, s katerim se spreminja člen 72 odloka iz lota 1939, ki prepoveduje, da bi otrokom italijanskih državljanov dajali tuja krstna imena. Na podlagi te spremembe morejo krstna imena vsebovati ne le črke iz italijanske abecede, ampak tudi črke }, K, Y in W. Zakonski osnutek bodo sedaj dostavili v odobritev še poslanski zbornici, nakar bo stopil v veljavo z objavo v uradnem listu. Na sedežu PSI je bil danes sestanek, ki so se ga udeležili nekateri člani vodstva (De Martino, Bro-dolini, Lombardi, Bertoldi, Renato Colombo), podpredsednik vlade Nenni, minister za državni proračun Giolitti, državni podtajnik Bensi, Cattani in Anderlini, senator Tol-loy, senator Mariotti in poslanec Ferri. Po sestanku, ki je trajal več kot dve uri je Giolitti izjavil novinarjem, da so proučili vprašanja, ki so na dnevnem redu vladne dejavnosti in da so razpravljali o vrsti ukrepov proti konjunkturi, o katerih so že razpravljali finančni ministri. Giolitti je dodal, da se bodo verjetno ponovno sestali po sestanku finapčnih ministrov, ki je predviden za jutri. Bertoldi pa je dejal, da so razpravljali tudi o odnosih med‘stranko in’socialistično delegacijo v vladi. To vprašanje je tudi na dnevnem redu jutrišnje seje vodstva PSI. Pred dnevi je namreč vodstvo PSI poverilo tajništvu stranke nalogo, naj pripravi vrsto predlogov glede teh odnosov; te predloge bodo proučili jutri. Pod predsedstvom Ferrija se je sestala parlamentarna skupina socialističnih poslancev, katerim je državni podtajnik za kmetijstvo Cattani poročal o vladnih ukrepih na področju kmetijstva in podčrtal pomen reforme, zlasti kar zadeva spolovinarstvo; poudaril je potrebo, da parlament odobri čim-prej te ukrepe, da bi spolovinarji in koloni mogli uživati koristi teh ukrepov z letošnjim pridelkom. Po poročilu Cattanija so številni poslanci zahtevali pojasnila glede pomena in vsebine posameznih določb, razpravo o teh ukrepih pa so preložili na prihodnjo sejo, ko bodo poslanci že imeli v rokah zakonske osnutke glede kmetijstva. razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Na današnji seji je bil med drugim sprejet sklep, da se v Črnomlju postavi spomenik padlemu poveljniku narodnoosvobodilne vojske in partizanskih oddelkov Slovenije narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu. Po seji, s katere so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike maršalu Titu, je predsednik občinskega odbora občine Črnomelj Dvoršak v imenu delegatov prvega zasedanja SNOS priredil sprejem, na katerem je govoril predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Kardelj je v svojem kratkem govoru poudaril važnost sklepov prvega zasedanja SNOS in u-gotovil, da se danes ob tej važni dvajsetletnici lahko z zadovoljstvom ugotovi, da se je slovensko ljudstvo pred dvajsetimi leti borilo za to, kar je danes izpolnjeno, oziroma kar se danes nadalje razvija, da bi se popolnoma izpolnili tisti smotri, ki so bili začrtani v Črnomlju. ZANZIBAR, 19. — Danes so u-radno javili da sta bila britanski visoki komisar in ameriški odprav, nik poslov v Zanzibaru pozvana, naj zapustita Zanzibar v štirin-dvajsetih urah. To so storili, ker Velika Britanija in ZDA niso pri-znale nove vlade v Zanzibaru po revoluciji v prejšnjem mesecu. Neverjetno — toda resnično! Senatna pravosodna komisijb je na zakonodajni stopnji včeraj razveljavila tisti zloglasni fašistični paragraf, ki prepoveduje neitali-janska krstna imena italijanskih državljanov. Toda, kako ga je spremenila! Tako, da bi odslej — če se bo tudi poslanska zbornica s ten\ strinjala — «tuja» krstna imena smela vsebovati tudi nekatere »tuje« črke, med katerimi pa ni ne črke «č» ne «š» ne «ž». Kdor bi hotel torej svojemu otroku dati ime Željko ali Črtomir aii Nataša, tega ne bo mogel storiti, ker bi mu to tadi novi tako neznansko ozkosrčno popravljeni fašistični paragraf ne dovolil... Upamo, da bo vsaj poslanska zbornica ravnala tako, da bomo tudi italijanski državljani slovenske narodnosti lahkd dajali svojim otrokom svobodno taka imena, kakršna si želimo, brez strahu, da bi s tem prekršili kakšen nemogoč diskriminacijski zakonski predpis. * * • De Gaulle je včeraj grobo interveniral v mali afriški deželici Gabon z izgovorom, da «zajamči svobodo in varnost predsednika gabonske republike« in «na zahtevo po diplomatski poti«. Francoska vojska iz Brazzavilla in Dakarja je predpreteklo noč zasedla vse strateške položaje v glavnem mestu Librevillu ter letališče, glavno pošto in radijsko poslopje. Med temi operacijami je prišlo do spopadov in podtajnik afriško-malgaške zveze Germain Mha, ki je gabonski državljan, je izjavil: «Danes je na desetine mojih sodržavljanov padlo pod francoskim svincem, medtem ko se je naša revolucija izvedla v miru, ne da bi bila naperjena proti Franciji.« Gabon spada med najbolj zaostale dežele na svetu, kjer razsajajo številne bolezni, toda hkrati izvaža v Francijo 440 ton uranove rude ter 51 odst. svojega mangana. Varnostni svet OZN je sinoči nadaljeval razpravo o Cipru in sovjetski delegat Fedorenko je obtožil države NATO, da poskušajo spremeniti otok v atlantsko oporišče, čeprav ciprska vlada želi voditi izvenblokovsko politiko; zato SZ ne more ostati brezbrižna do sedanjega položaja v Sredozemlju. Britanski delegat Dean je te obtožbe zavrnil, ameriški delegat Stevenson pa je predlagal, naj se Varnostni svet drži dveh načel: 1. Začeti napore za ustanovitev mednarodne sile s pomočjo generalnega tajnika OZN in držav, ki želijo sodelovati pri tej sili. 2. VS bi moral pozvati Ciper in tri vlade, ki jamčijo njegov status, naj določijo posredovalca, ki bi moral posredovati, da se najde dolgoročna rešitev ciprskega vprašanja. — Tajnik OZN U Tant pa bo baje predložil kompromisni predlog, in sicer ustanovitev odbora treh oseb, ki bi nadzoroval mednarodne operacije za vzpostavitev miru, mednarodne sile pa bi sestavljale enote držav Commonwealtha in nevtralnih držav, hkrati pa bi bil imenovan nevtralni posredovalec, ki bi skušal pomiriti Grke in Turke na otoku. — Angleški obrambni minister pa je včeraj izjavil, da predstavljata britanski oporišči na Cipru z deset tisoč, vojaki glavni angleški oporišči na Srednjem vzhodu. V zvezi z obmejnimi etlopsko-somalskimi spori je etiopska vlada včeraj zanikala somalske trditve, češ da tuje države pomaga jo Etiopiji, ter je dodal, da so — nasprotno — med somatskimi četami opazili neafriško osebje. V ZDA je sodišče od 29 kubanskih ribičev obsodilo včeraj štiri kapitane na šest mesecev zapora in 500 dolarjev globe, ostalih 25 ribičev pa je oprostilo in izpustilo, na s. sle do. m Splošni sporazum o trgovini carinah ter ženevska konferenca NEW YORK, feb-uarja — Nedavno je londonski »Economist« v uvodniku, posvečenem skorajšnji ženevski konferenci OZN za trgovino in razvoj (duhovito jo imenuje «ne-Kennedyjeva runda*), opozoril svet na nevarnost, da se industrijske dežele, ki podcenjujejo pomen te konference, utabo-re v GATT in postavijo med konferenco in GATT »zid, čez katerega ne bo prodrl noben glas*. Članek je bil očitno napisan na podlagi podatkov iz dobro obveščenih virov in mu je zategadelj treba posvetiti vso pozornost. Kaj pomeni pravzaprav GATT? GATT je angleška kratica za Splošni sporazum o trgovini in carinah. GATT je torej sporazum in ne organizacija, kot nekateri mislijo. Majhen administrativni sekretariat ima — vsega nekaj ljudi. GATT je mnogo bolj posledica objektivnega razvoja v mednarodni trgovini kot posledica zavestnega hotenja in delovanja vlad. Ko so vlade sklepale ta sporazum o zmanjševanju carin, so bile prepričane, da bodo kmalu ustanovili novo svetovno trgovinsko organizacijo (ITO) in da bo ta sporazum pač samo del aktivnosti nove organizacije. Toda ameriški kongres in za njim parlamenti drugih industrijskih držav niso hoteli ratificirati Havanske listine, zaradi česar svetovna trgovinska organizacija ni mogla nikoli nastati. V praznini, ki je nastala, se je GATT v praktičnem življenju začel spreminjati v nekako organizacijo za trgovinsko sodelovanje. Poglavitni cilj te »organizacije* je bil, doseči trgovinsko in posredno tudi gospodarsko integracijo razvitih industrijskih držav. GATT je skušal ta cilj doseči predvsem z recipročnim zniževanjem carin. Ideja recipročnega zniževanja carin je posledica naslednjega računa: če moja dežela zniža uvozne carine, poveča s tem tujo konkurenco na domačem trgu in poveča uvoz blaga iz tujine; toda ta uvoz je treba plačati, zaslužiti je treba torej več plačilnih sredstev, in sicer z izvozom; GATT zato zahteva recipročno zniževanje carin, da bi torej ob povečanem uvozu vedno ustvarili tudi pogoje za povečanje izvoza. Praksa je 'pokazala, da je ta mehanizem dosegel znatne uspehe, kajti trgovinska menjava med industrijskimi deželami se je zelo povečala. Toda praksa je prav tako pokazala neučinkovitost GATT v trenutku, ko je Evropska gospodarska skupnost prinesla nove elemente razdvajanja samih industrijskih držav namesto splošne integracije, ki je bila v načrtu. Tudi je praksa pokazala nesposobnost GATT, da reši problem trgovine z deželami v razvoju. Popolnoma negativno stališče je imel tudi do trgovine s socialističnimi deželami. Prav to pa so trije med seboj povezani problemi, ki se bo z njimi ukvarjala konferenca OZN o trgovini in razvoju. Prvih pet let EGS je pokazalo, da formiranje carinskih unij lahko močno prizadene trgovinske interese ostalih industrijskih dežel, da lahko praktično onemogoči tujo- konkurenco, čeprav • splošna višina* carine ostane nespremenjena, kot to zahteva GATT. ZDA so zato skupaj z Anglijo predlagale EGS »Kenne-dyjevo rundo* carinskih pogajanj, ki naj bi recipročno znižala carinske tarife tako v Evropi kot tudi v ZDA. Toda šestorica je na to ponudbo odgovorila z ugovorom, da so evropske carine na splošno precej nižje od ameriških, proporcionalno zniževanje bi torej pomenilo »carinsko razorožitev* Evrope, medtem ko bi carinska zaščita ostajala v ZDA še vedno zelo visoka. Kakšen bo rezultat teh pogajanj, je danes izredno težko povedati, lahko pa rečemo, da ni veliko podlage za pretirani optimizem. Pokazalo se je torej, da GATT v novih okoliščinah ni več dovolj učinkovit instrument niti za gospodarsko enotnost samih industrijskih dežel. Se mnogo težji so problemi trgovinskega sodelovanja z deželami v razvoju. Ko so se GATT pridružile prve gospodarsko manj razvite dežele, se je takoj pokazalo, da ni mogoče vztrajati na načelu recipročnosti carinskih koncesij, kadar gre za odnose med razvitimi ;n manj razvitimi deželami. Ce namreč gospodarsko razvita dežela zniža carino, poveča s tem konkurenco domačim proizvajalcem; če pa manj razvita dežela odpre vrata konkurenci tuje industrije, lahko s tem onemogoči sam začetek in razvoj domače industrije. Razen tega se je pokazalo, da poglavitni problem v trgovinskih odnosih med gospodarsko razvitimi in manj razvitimi deželami sploh niso carine, temveč, na eni strani, notranja gospodarska politika v razvitih deželah (kmetijske subvencije, davek na luksuzno tropsko blago administrativno regulira- nje izvoza iz manj razvitih dežel in cela vrsta ostankov iz kolonialnega trgovinskega sistema), na drugi strani pa zaostala izvozna struktura v manj'razvitih' deželah, ki je posledica tehnološkega zaostanka. Drugo stran prč-blema je treba reševati predvsem z industrializacijo oriroma diverzifikacijo proizvodnje in ne samo preprosto s carinskimi koncesijami. Posledica tega spoznanja je bila.-dg je večina dežel v razvoju zahtevala mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki je bilo po svojem obsegu znatno širše od okvirov, ki jih danes nudi GATT. V zadnjih letih se je skušalo v GATT marsikaj storiti v tem smislu, toda EGS je doslej še vedno rezervirana do take politike v GATT. Docela neuspešen pa je ostal GATT pri reševanju problema trgovine med deželami z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi. Jugoslavija si je zagotovila popolno neodvisnost notranjega razvoja svojega sistema, ko je pristopila h GATT; toda v svojih zunanjetrgovinskih odnosih je jugoslovanski primer povsem drugačen kot je primer drugih socialističnih držav, ki imajo državni monopol nad zunanjo trgovino. GATT izrecno prepoveduje tako imenovano »državno trgovino«. Ta prepoved je ena izmed hipokrizij današnjega časa." Nedavno je študija gospodarske komisije OZN za Azijo pokazala, da poteka več kot polovica trgovine med azijskimi državami v obliki državne trgovine. V ZDA, ki so glavni pobornik »svobodne* trgovine, prav tako poteka velik del trgovine s kmetijskimi presežki v obliki državne trgovine. Očitno pa je, da je za povečanje zunanje trgovine socialističnih dežel treba uporabljati drugačna sredstva in da torej omejjevanje mednarodnega trgovinskega sodelovanja zgolj na recipročne carinske koncesije prav nič ne pospešuje te trgovine. GATT se je torej tudi na tem področju pokazal kot nezadosten in pomanjkljiv. Zamisel, da naj konferenca »govori*, GATT pa bo »delal*, težnja, da bi med konferenco in GATT postavili »zid, čez katerega ne bo prodrl noben glas*, je zatov današnjin pogojih prav ta. ko nevarna za industrijsko razvite dežele v razvoju in za socialistične dežele. Stvar je namreč v tem, da GATT ne more več u-spešno »delati*, če se njegova funkcija ne postavi v širši svetovni okvir, ki ga zahtgvajo novi svetovni pogoji, — GATT, ki bi se kot polž potegnil nazaj v svojo hišo, ne bi samo onemogočil učvrstitve napredka med Vzhodom in Zahodom, ki ga omogočajo novi politični pogoji, ne bi samo povzročili hude gospodarske in politične krize v de- želah v razvoju, temveč bi tudi preprečil,, rešitev problemov med samimi industrijsko razvitimi deželami. t Današnji problemi mednarodnega gospodarskega sodelovanja„ so namreč po svoji naravi taki, 'da jih ni mogoče več reševati v »integraciji* te ali one skupine dežel, temveč jih je mogoče reševati samo na podlagi splošne svetovne in gospodarske koeksistence. Pot k rešitvi trgovinskega spora med ZDA in EGS vodi preko reševanja trgovinskih problemov dežel v razvoju: povečanje izvoza v dežele v razvoju bo obema grupacijama na obeh straneh Atlantika nudilo neprimerne večje možnosti kot »kokošja vojna* in njeno reševanje. Nove možnosti na svetovnem Jugu bodo pa hkrati omogočile rešitev med samimi industrijskimi deželami. Prav tako je razvoz- lanje trgovinskih problemov dežel v razvoju pot k reševanju problemov med .Vzhodom in Zahodom. Dežele v razvoju imajo namreč prav tako različne gospodarske in družben« sisteme, glavni instrument zunanje trgovinske politike jim niso samo carine. Ob reševanju problemov dežel v^ razvoju nastajajo torej pogoji za rešitev problemov med Vzhodom in Zahodom. Konferenca OZN o trgovini in razvoju torej ni tekmec GATT, še manj pa njegov grobar. Konferenca mora postaviti nove, širše okvire za resnično gospodarsko koeksistenco in ne zgolj za sodelovanje manjše skupine dežel na relativno ozkem pedročju mednarodne trgovinske politike. Konferenca mora odpreti vrata pospešenemu gospodarskemu razvoju sveta in s tem ustvariti pogoje za splošni napredek. JANEZ STANOVNIK POTRES HA AZORIH Podrtih je 2000 hiš vendar ni bilo žrtev Preselili so več tisoč oseb z otoka Sv. Jurij LISBONA, 19. — Močan potresni sunek (osme stopnje na mednarodni lestvici IS stopenj) je danes prizadel otok Sv. Jurij v skupini Azorskih otokov. Čeprav je šlo za prvi zares rušilni sunek, žrtev m bilo, ker so bile hiše že prej podrte. Sunkov je bilo namreč v teh dneh toliko, da so ljudje že odšli. Na otoku je podrtih okrog 2000 hiš. V mestu Vila das Velas, v katerem je prebivalo okrog 4000 oseb, so se razen treh vse hiše podrle. Poveljnik ameriškega letalskega oporišča Lajes na otoku Terceira ter portugalske oblasti na Azorskih otokih so prosile za pomoč ladje, ki se nahajajo v bližini. Z ladij so prebivalstvu nudili zdravniško pomoč pa tudi pomoč v živežu. Predvsem pa je bilo potrebno ljudi prepeljati drugam. Zvozili so jih v Angra do Heroismo na otoku Terceira. Po današnjem močnem potresnem sunku ni bilo več drugih sun- kov. Vzpostavili so že tudi telefonsko zvezo z otokom. Poskusi za televizijski prenos iz Tokia TOKIO, 19. — Na Japonskem bodo v nekaj tednih napravili poskuse direktnega televizijskega prenosa v ZDA in Francijo, in to S pomočjo ameriških satelitov. Ti poskusi so priprava za telezijske prenose olimipskih iger ANCONA, 19. — Pet tisoč trupel italijanskih vojakov, padlih med vojno v Jugoslaviji, ki so b'ld zadnja tri leta prepeljana v Ancono, bodo sedaj prenesli v Bari. Tako je sklenil odbor za počastitev padlih, ker v Anconi ni mogoče najti primernega mesta za monumentalno kostnico. knlige ^ glpriitUiče TRAGEDIJA NA MORJU TISOČ KM OD KANADSKE OBALE Znaten del posadke Ambassadorja je prav gotovo izgubljen v valovih Zaradi valov, visokih 10 m, je reševanje zelo težko, čeprav so druge ladje razmeroma hitro prispele na mesto nesreče NEW YOR.K, 19. — Daleč na Atlantiku, kakir 100 km vzhodno od kanadske obale^ se dogaja ena izmed najbolj žalostnih tragedij na morju. Britanska trgovska ladja «Ambassador», katere stroji ne delujejo in je že močno nagnjena, tako da se lahko vsak trenutek potopi, je prepuščena volji valov. Po zadnjih poročilih je baje na britanski ladji, ki je nagnjena v kotu 50 stopinj, še sedem mornarjev. Vse posadke ie bilo 35 mož in od teh jih je rešenih deset, ki jih je sprejela norveška trgovska ladja »Ftuen«. Na mesto nesreče ie prispela :prva že včeraj italijanska najvpčja ladja «t,eonardo da Vinci«. Seda Valovi ‘$p bili tako veliki, da je bilo nemogoče spustiti rešilne čolne. Ves popoldan si je ladja zaman prizadevala rešiti brodolomce. Italijanska ladja je sporočila, da bo ostala na mestu, dokler ne pride blizu «Vulcania», ki je na poti iz New Yorka v Italijo. Danes zjutraj je res prispela «Vulcania» in «Leo-nardo da Vinci« je nadaljeval pot v New York. (Napovedano je bilo slavnostno kosilo za stoto pot te ladje prek Ocenana; kosila bi se udeležili najvišji predstavniki Nevv Yorka in pomorskega sveta. Seveda pa je bilo to kosilo odložene posadka na svoji stoti vožnji čez Ocegn ■ prisostvovati tragediji ha morju: borbi posadke »Ambassa-dorja« za rešitev.) D'avi je pihal veter s hitrostjo 140 km na uto in valovi. so bili 10 m visoki. V bližini je prispela še nemška, ladja «Trautwein» ter ladja ameriške obalne straže «Coos Bay». Posadka «Ambassadorja» je zapustila ladjo in se skušala rešiti s rešilnimi čolni. Prav gotovo je, da je znatno število članov posadke že izgubilo življenje, ko so se rešilni čolni pfevrniU. Določeno število mornarjev se je pa raje vrnilo na ladjo in najbrž prav te je rešila norveška ladja. k( se je z veliko težavo približala potapljajoči se britanski trgovski ladji. Kpt poročajo, sp z norveške ladje vrgli na britansko ladjo vrv, s pomočjo katere so se mornarji rešili na »Fruen«. Po poročilih je na norveški ladji deset rešenih članov posadke, na »Ambassadorju« Pa naj bi jih bilo še vedno sedem. Vsaj štirinajst pa jih je po teh poročilih izgubilo življenje. Čudno je poročilo, ki ga je poslal kapitan Claude Bailey s »Coos Bay» po radiu svoji bazi: »Težav-no nam je sporazumeti se, kaj se je zgodilo, ker se ne razumemo z rešenimi člani posadke « Stvar gleška ladja. Možno pa je, da so med posadko osebe drugih narodnosti in da večina med njimi, če-prav so britanski podaniki, govo* ri škotski in waleški dialekt. Zadaja vest javlja, da so posamezne ladje rešile 22 mornarjev z »Ambassadorja*. Trinajst drugih mornarjev pa je izgubljenih. Poveljstvo ameriške obalne straže je ladjam dovolilo, da nadaljujejo svojo pot in se jim je za pomoč zahvalilo. Pač pa letala še vedno iščejo morebitne preživele. Malo verjetno NEW YORK, 19. - V katoliških in židovskih krogih je vzbudil mnogo zanimanja članek v neki znani reviji, ki pripoveduje, da je sedanji papež Pavel VI, ko je bil še namestnik državnega tajnika med drugo svetovno vojno s svojim osebnim posegom uspel preprečiti, da Hitler ni dal depor-tirati tudi papeža Pia XII. Izjavo v reviji je dal nečak sedanjega papeža Giovanni Battista Monti-ni, ki zatrjuje, da je bil v zaupnih odnosih z Antoniom Traglio, ki je bil tedaj tajnik Montinija. Nečak Pavla VI. pravi: »Hitler, ki je bjl vedno bplj. jezen zaradi opozicije Vatikana, je sklenil, da deportira papeža nekam v Nemci- 1 Jfd JC DUD IV IVVSUV VUIUOI.- | C « , spričo dejstva, da je morala I je čudna, ker je «Ambassador» an- V Piemontu so izpustili na prosto dve košuti in nekaj srn iz Slovenije Predvčerajšnjim so v Gran Bo-sco v dolini Suša v Piemontu izpustili več srn, ki so jih pripeljali iz Slovenije. Gre za prvi primer take izmenjave v Evropi in sicer med nacionalnim parkom Gran ParBdiso ter nelcaterimi takšnimi parki v Sloveniji. Ta mesec bo prišlo še več srn in jelenov, v zameno pa bodo v Jugoslavijo po-' slali . junija nekaj kozorogov obeh spolov iz parka Gran Paradiso. Ta razlika v času zamenjave je posledica različnih navad zamenjanih živali. Edini čas v letu, ko je v Sloveniji • mogoče ujeti jelene in sme, je lebruar. Ko te živali v zasneženih hribih ne najdejo več hrane, pridejo k zanle pripravljenim krmiščem in tukaj jih ujamejo. Za kozoroge pa je potreben čisto drugačen postopek. Treba je počakati na junij z njegovimi doi',imi dnevi, ko je mogoče slediti gibanju živali, določenih za zamenjavo, se jim previdno približati ter ustreliti vanje siringo s tekočino, ki povzroči; da za nekaj časa zaspijo. Ta čas jih ujamejo, spravijo v kletko in naložijo na tovornjak. Kozorog je že tako redka žival, da gre zamenjava v razmerju: en kozorog < * - gmt i ■■ ■ : *•!; fSm> ■ Lovski čuvaji izpuščajo srne, ki so prispele iz Slovenije v zaščiteni predel Gran Bosco (občina Salber- Ir and) v dolini Suša v Piemontu za deset jelenov in deset srn. Kozorogi so razen v Italiji v drugih alpskih deželah skoraj popolnoma izginili v 16. stoletju, ko se je razširilo vraža, da ne bo nikoli umrl nasilne smrti, kdor ima pri sebi neko majhno kost, ki jo imajo kozorogi v srcu. Da bi si pridobili ta amulet in ž njim trgovali, so se lovci lotili s tolikšno vnemo lova na kozoroge v loviščih salzburškega nadškofa, da so postrelili tudi lovske čuvaje. Da bi vsaj čuvaje rešil smrti, je eden od škofov odredil, naj kozoroge popolnoma iztrebijo. V Avstriji pa vraža še sedaj živi. Pred vojno je bilo nekaj kozorogov v Sloveniji v loviščih nad Tržičem in bili so strogo zaščiteni. Razumljivo je, da so med vojno izginili. Pogajanja med predstavniki narodnih parkov v Sloveniji ter panka Gran Paradiso so trajala več kot dve leti. Počasi je zlasti šlo na italijanski strani, kjer je bilo treba za stvar pridobiti štiri ali pet ministrstev in raznih ustanov. Ko pa je le prišlo v teh dneh do transporta, stvar ni bila tako preprosta. Izkazalo se je, da je moralo biti potovanje v temi in ob neprestanem ropotanju strojev za te živali, vedno vajene prostosti, na katere prej še nihče ni položil roke, nekaj strašno mučnega. Seno in druga hrana, ki so jim jo položili v kletke, je ostala nedotaknjena. Tri sme niso vzdržale poti in prispele so mrtve. Dve košuti sta bili vsaka v svoji kletki. Prva skoraj ni mogla pričakati, da bi zaboj odprli, in je brž stekla po snegu in v skale. Druga pa Je bila mnogo bolj previdna. Skoraj ni hotela iz zaboja in pustila je, da so jo kakih dvajset metrov porivali, dokler končno ni veselo poskočila. Prva mogoče ni bila dovolj previdna; prehitro se je predala novemu okolju. Toda ko je skočila na veliko strmo kamnito ploščo, jo je zaneslo v globino in obležala je pod skalo mrtva. Skoda, kajti tako kot druga, je bila tudi ta košuta breja. jo, tako da bi mu absolutno ,ne bilo mogoče voditi Cerkev. Ko je moj stric zvedel za to Hitlerjevo namero, je takoj poklical barona Ernesta von Weizsackerja, nemškega veleposlanika pri Vatikanu. Samo ta dva 'človeka vesta za vsebino napetega in dramatičnega 'razgovora. Toda po tem razgovoru je Hitler opustil načrt, da bi papeža ugrabil.« V newyorških krogih menijo, da je prišlo do te objave zaradi tega, ker je v Manhattanu na sporedu znana drama «Vikar», ki je v Evropi zbudila precej razburjenja in ki kaže papeža Pia XII. v taki luči, da se Hitler zaradi njega ne bi mogel preveč vznemirjati. Vsekakor pa je težko verjeti, da bi že en sam razgovor zadostoval, da hi. Hitler od svoje namere odstopil, če bi jo res lahko izvedel. Obsojen, ker je ženi izganjal hudiča AGRIGENTO, 19. — Porotno sodišče v Agrigentu je obsodilo na pet let ječe 34-letnega kmečkega delavca Paola Navarro, katerega je jSpoznalo za krivega za smrt svoje žene, 24-letne Accursie Nico-losi. Mož je namreč menil, da je njegova žena obsedena po zlih duhovih. Ženi, ki' je verjetno bila slaboumna, je s pomočjo svoje svakinje, tudi slaboumne, odstranil nos in ustnice. To operacijo je pravzaprav opravila svakinja najprej z nohti, nato pa še s škarjami. Zena je umrla, svakinja pa je v norišnici. BUENOS AIRES, 19. — Potem ko so ga ie 16 dni vrteli, so sedaj v Buenos Airesu zaplenili film Ingmara Bergmana «Molk», češ da je njegova vsebina spolzka. ^ * glnhba ^ btiltn'iblvi> V Ze aretiran tat Rubensove slike BRUSELJ, 19. — Aretirali so tata, ki je v ponedeljek ukradel Rubensovo sliko «Glava črnca». Tudi sliko so našli. To je bila gotovo danes v Bruslju najbolj pomembna vest. Policija je sporočila, da je aretirala 19-letnega mladeniča, potem ko je zahteval 850.000 frankov (o- krog 10 milijonov lir), da bi vrnil Rubensovo platno. Po telefonu je sporočil, da bo v nekem javnem parku pustil dokazil a, ki bodo potrdila, da je slavna slika v njegovih rokah. Mladenič, ki je izjavil, da je de. lal popolnoma sam, se imenuje Andre Beugnies. Aretirali so ga v bližini njegove hiše, potem ko so ga identificirali na podla-gi telefonskega pogovora, s katerim je zahteval odkupnino. Mladenič je brezpolseln. Ni u-spel dokončati višjih šol in označujejo ga za «fanatika« slikarstva in umetnosti. Kot je s poročil policijski poveljnik, se je Beugnies spustil v muzej skozi strešno okno, potem ko je zadnja dva meseca natančno preučeval notranjost poslopja in tudi sosedna poslopja. Splezal je na streho po ogrodju, ki je bilo postavljeno ob neki sosedni hiši. Odstranil je steklo na strešnem oknu, potem pa se je spustil v notranjost po lestvi, ki si jo je za žilo pripravil iz vrvi in kosov lesa. Ko je vzel sliko s stene, jo je dvignil na streho z drugo vrvjo. Nato je odšel na cesto, v nekem bližnjem parku Pa je pustil pismo, v katerem je bila etiketa, ki je bila pritrjena na zadnji strani okvira, zraven še sporočilo, da zah- teva 650.000 frankov za vrnitev s)ike. Potem je telefoniral ravnatelju muzeja, da ga je obo*-stil o tem pismu. Pozneje je ponovno telefoniral in ta drugi pogovor je policij pomagal, da ga je iztaknila. Na policiji je baje izjavil, da je mislil na tatvino, odkar je poslušal radijsko oddajo v nadaljevanjih «Le Jaguar« na radiu Luksemburg. Ko so ga vprašali glede dveh drugih tatvin v muzejih, je najprej stvar priznal, potem pa trdil, da o tem nič ne ve. Preiskovalne oblasti domnevajo, da je bilo več povodov, ki so Beugniesa dovedli do tatvine. En povod je bil gotovo denar, verjetno pa je tudi, da mladenič ni povsem uravnovešen. Sliko so našli v hiši Beugniesove stare matere. Še tri milijarde za operna gledališča Na svoji nedavni seji pred dnevi je ministrski svet sklenil dodeliti še tri milijarde lir za operna gledališča. Tako se je državna pomoč za tekočo sezono dvignila od 5 na 8 milijard. Ta vsota sicer ne more zadovoljiti vseh zahtev opernih gleda-lišč, vendar je največ, kar lahko država napravi za ta sektor, na katerem je položaj že tako kritičen, da lahko pride do ukinitve več gledaliških sezon. Michelangelove proslave v Moskvi in v Pragi MOSKVA, 19. — V domu arhitektov v Moskvi je bila na pobudo sovjetskega odbora za o-brambo miru, društva SZ-Italija, Zveze arhitektov, Zveze umetnikov, Akademije umetnosti in Puškinovega muzeja proslava ob 400-letn ici smrti Michelangela. Govorili so tajnik Združenja arhitektov Orlov, predsednik društva SZ-Italija Aleksandrov, slikar Yoganss on, kipar Tomski, podpredsednik društva SZ Italija- Lazariev m kritik Holpin-ski. Italijanski veleposlanik Car-lo Alberto Strane o se je zahvalil za pobudo za to proslavo. PRAGA, 19. — V teh dneh so povsod po Češkoslovaški spominske slaonosti ob 400-tetnici smrti Michelangela Buonarroti-ja. Slovesna proslava, ki je bila v Muzeju češkoslovaške literature, je prisostvoval prvi namestnik zunanjega ministra Simonič, številne osebnosti češkoslovaškega kulturnega in političnega sveta, italijanski veleposlanik v Pragi Andrea Ferrero in drugi. Govorila je prof. Jaroslava Vaclavkova, nato Fabrizio Rossi Longhi, svetnik italijanskega veleposlaništva, za njim pa je imel daljši govor o 'življenju in delu umetnika prof. Jaromir Pečirka. Frank Sinatra ml. je odpotoval v Evropo LOS ANGELES, 19. — Frank Sinatra ml., sin znanega ameriškega pevca in filmskega igralca, je včeraj zvečer nenadoma odpotoval iz Los Angelesa v Dr. Hefelmann na procesu v Limburgu BONN, 19. — Hans Hefelmann, eden izmed štirih nacistov, ki so obtoženi pokola kakih sto tisoč bolnih (med njimi na tisoče otrok) v klinikah tretjega rajha, je včeraj nastopil pred sodniki v Limburgu. Ostali trije obtoženci so se sodbi odtegnili z begom ali s smrtjo; med temi je bil profesor Heyde. Obtožba za Hefelmanna se glasi: 73.000 umorov (od teh 3000 otrok). Svoje pričevanje je Hefelmann pričel z zagovorom vojnih zločincev v Niirnbergu. Zagovarjal je Jodla, češ kaj pa je mogel Jodl delati drugega kot vojaške načrte, in tako tudi on, Hefelmann, ni mogel delati drugega kot svojo dolžnost, torej opravljati službo, ki mu je bila naložena. Priznal je, da je pregledoval bolniške liste in usoda bolnikov je bila odvisna od njegovega podpisa. Bolnike so morili z injekcijami ali v plinskih celicah. Ko je število žrtev doseglo 10.000, so priredili veliko slavje: prava alkoholna kopel, zdravniki in bolničarji so peli vso noč. London. To je zelo vznemirilo odvetnike treh moških, ki so obtoženi, da so ugrabili mladega Sinatro, da bi pri tem zaslužili z izsiljevanjem. Po mnenju obrambe je bila ta ugrabitev samo propagandni trik, ki ga je organiziral sam mladi Sinatra. Predsednik sodišča je zavrnil zahtevo obrambe, naj bi izdal poziv na mladega Sinatro, da se javi na sodišču. Predsednik je poudaril, da je Sinatra popolnoma prost in lahko gre, kamor hoče. Prokurator Franka Sinatre pa je dejal, da se bo mladi pevec vrnil v ZDA 27. februarja po zaključku evropske turneje orkestra Toma Dorse-ya, pri katerem sodeluje kot pevec. Koprodukcija med Triglav filmom in 20 th Century Fox LJUBLJANA, 19. — Med družbo «20tli Cenfurg Foxi> in «Triglav filmoma je bila sklenjena pogodba za koprodukcijski film, ki ga bodo snemali v Istri. Med glavnimi igralci sta Steuiart Granger in Dany Rc-bm. Začetek snemanja filma, ki ga bodo snemali na starih gradovih Rdečega otoka pri Rovinju, je določen za prve dni aprila. Razsodišče za beneški filmski festival Predsednik razsodišča XXV. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah bo Mano Soldati. Sklep je sprejel predsednik Bienale pro). Mano Mar-cazzan na predlog ravnatelju festivala prof. Lvigija Chiannija. Poleg Soldatija sestavljajo razsodišče Rudolf Armhein (ZDA), Owe Brusendorf (Danska), Tho-rold Dickinson (Vel. Britanija), Riccardo Munoz Suay (Španija), George Sadoul (Franc, ja) in Jerzy Toephtz (Poljska). Od marca dalje v Parizu XI. sezona »gledališča narodov« PARIZ, 19. — Enajsta sezona ugledališia narodova v Parizu se bo pričela 4. marca v gledališču uSarah Bernhardtu. Prvi večer bo posvečen azvezdam sovjetskega baleta»; nastopili bodo plesalci več sovjetskih gledališč. Uradni koledar sezone še ni objavljen, vendar se že ve, da bo nastopila Opera iz Frankfurta (s uCarmma Buranaa Karla Orffa ter Z nekim Bartokovim delom). Opera iz Liegea, gledališče iz Tei Aviva in druga gledališča. Nastopila, bo tudi gledališka skupina Giorgia Alber-tazzija s Hamletom. Stalno gledališče iz Genove pa bo igralo v drugi polovici maja Goldonijeve aDvojčkea v režiji Luigija Sguarzine. V filmu tri pesmi Georgea in lre Gersluvlna HOLLYWOOD, 19. — V Hol-lywoodu se je zvedelo, da bodo tri pesmi, ki sta jih napisala George in Ira Gershunn že Pre<* več kot 25 leti, pa niso bile objavljene, vključene v glasbo fil~ ma »Poljubi me, neumneža, katerega režiser bo Bi Up Wilder. Vest je potrdil sam Ira Gersh-tvin, Georgeov brat. Povedal J® ie, da je 14 drugih melodij, ki jih je napisal skupaj z bratom, poslal dirigentu Kostelanetzu in koreografu Balančinu za morebitno uporabo za balet. Četrtkova črtica XiM ni prepozno *Akcija je temeljito premišlje-na in najskrbneje organizirana. ®rž ko se prične, se odvija toč-n°, kot kolesje ure. Nemogoče je, da bi se kaj ponesrečilo, ker sem upošteval vse okoliščine. Po tem, kar sem ocenil, pride na vsakega Po 10.000 dolarjev čistega . . . Zdaj lahko greste. Samo Hilton ostane. Z njim se bom še pomenil zaradi nočnega čuvaja.« dlani Sullgjeve tolpe so svoje-šefu na kratko pokimali in zapustili prostor. Sully je napolnil dva kozarca z uihisgjem in enega porinil Hil-tonu. *Sam veš,« je rekel vodja tol-Pa, «da je vse odvisno od tvoje-Oa dela.« Hilton je prikimal. «Nočni čuvaj ima kar enako poetovo kot ti,« je razlagal Sully «Najbrž je tudi tvojih let. Mislim da je oborožen. Pod nobenim po Bojem ne sme dvigniti poplaha Glej, da ga z enim samim udar Cem odpraviš. Zato — nobene ob zlrnosti. Mrtvec ne more več go Poriti. To je v prvi vrsti tudi zate najugodnejše. Razumeš?« Zopet je Hilton pokimal. Ko pa je nato odšel na cesto, >e ni počutil preveč dobro. Do-*lej se je bil v San Franciscu še Pedno s priložnostnim delom nekako preživljal. Na stranska pota l'e prišel šele v slabi družbi. Pri-je z malimi tatvinami in goljufijami. Potem je postal član tolpe, ki se je ukvarjala s prodajo mamil. Njegov položaj je bil Podrejen. Zadostoval pa je, da je Prižel za leto dni v ječo. Sele Pedavno je odložil kaznilniško obleko. Niti poskusil pa ni, da bi našel pošteno delo. Kdo še naja-Pue bivšega kaznjenca? Menil je, da se bo lahko preživljal edinole s sodelovanjem pri newyorških tolpah. 2e v ječi je našel povezavo. Hilton je občutil nekakšno sla-bost v želodcu. Gotovo, saj se je ze večkrat pregrešil zoper posta-v°. Toda moril ni nikdar. Sedaj Pa ni bilo več poti nazaj. Pohajkoval ie po mestu. Do izvršitve naročila je imel še nekaj Pr časa. Sel je v kino in nato v Gostilno na večerjo. Tedaj je pri-sedel neki mož. Hilton je dvignil °žt od krožnika in bil naslednji tvenutek prav tako presenečen kot prišlec. «Ni mogoče! Ti, MVilliam?« '‘George!» je zaklical Hilton. "Kaj pa delaš tukaj? Mislil sem, do si v San Franciscu.« "Ko je Sally umrla sem se pre-®riil,» ie razlanal novodošli. Obu-ioia sta spomine. "SkodaM je rekel George obža-Pjoče, eda moram že iti. Moje delo se prične zvečer.« — »Dober Posel?« se je pozanimal Hilton. "Sem zadovoljen,« je prikimal tovariš. »Ce ima človek, hromo P°0o, nt lahko dobiti dobre službe. Toda moj šef je uvideven, .daj sem nočni čuvaj.« — «Kje?« je vprašal Hilton. «Poznaš Stan-ard Matew Compang?« — Hilton *e je prepaden zastrmel v sobesednika. «Ti — ti si tam — nočni čuvaj?« "Seveda. Zakaj se ti zdi to tata čudno?« "Ker — —!« Hilton je nenado-Da umolknil in zavrl oči. Samo tvenutek je premišljal. Potem je svvegovoril. Kratko in hripavo. "pojdi, greva « • • * Sully je napeto opazoval okna 'Jelilrepa poslopja. V pritličju je Pakrat krotko in enkrat dolgo zažarela luč. "Vse okay!» je rekel zadovoljno P°leg niega čakajočim članom tol-P". «Hilton je opravi! točno po Planu. Gremo! Pot je prosta!« , Kakor sence so možje smuknili avtomobila in se postavili po-le^i«i*iii*a*****|i*iiiiii|lt*M*ivav*liclv*i*****9*ii>>vau*Ka***vv*l"i|ivi|iif****i**l**iiii*ttlltiiaaB*i«**ififi*l>aaiia*t|atal**i**t*iiu*****iiii****i*i**ii*f*«i*i*Mi9iit«iliiiaia«iMi«iiiiiiiiiiMiiiiiiiiii«iiiiiiii,i|9fMl«||||iifin« NE BLAGOSTANJE IN NE TEHNIKA JI NE OMOGOČATA SREČE ----------------------------------------------------------------—--------------I--------—o-*-------------------------------------—-----— Kljub strojem je ameriška gospodinja stalno utrujena in nezadovoljna Kakšen je v resnici «matriarhat», ki se je bil baje uveljavil v ZDA - Obremenjenost ameriške gospodinje z družinskimi posli - Odgovornosti v javnem življenju Obveznosti do otrok in moža - «Utrujena sem», odgovarja na vprašanje, kako ji je Pred časom je v ZDA prišlo do primera, ko je neka mlada, komaj dvajsetletna žena iz New Jerseya, mati dveh venomer jokajočih otrok, v trenutku obupa in vtem ko se je mož nahajal na delu, zažgala n>uno novoi z velikimi žrtvami in odpovedjo komaj dograjeno hišo. Ko je videla, kako so jb plameni začeli oblizovati, je z otroki v naročju pobegnila, kričeč; »Bila je kot zapor in zdaj končno gori. če bog hoče. Gori!# Bila je naravnost histerično srečna. Slo je za izjemen, toda kliub temu značilen primer. Ameriška poročena žena, ki ima otroke, ima nedvomno, kljub navideznemu blagostanju in udobnostim, zelo naporno življenje. Nenehna mrzličnost. ki jo poraja pretirano izobilje, kot tudi groba banalnost vsakodnevne «rutine» glede njegovega izkoriščanja, predstavljata nedvomno stalno nevarnost za njeno srečo. Zaradi tega se večina ameriških žena docela upravičeno upira če-daFe bolj mučnim obveznostim družinskega življenja, pri čimer se jim skušajo z vsemi sredstvi ogniti, pa naj jih to stane največje žrtve. Prijatelji v Ameriki se po navadi obiskujejo ob petkih ali sobotah zvečer. Ob teh priložnostih si žene običajno postavljajo vprašanje: »Kako se počutiš?# Gospodinja bo na to vprašanje nedvomno odgovorila; »Utrujena sem.# In tega ne reče tjavdan, marveč, ker je rgsnično utrujena. Evropejci smo pogosto mnenja, da je ameriška žena, spričo nekakšne svoje matriarhalne uveljavitve, deležna posebnih in skoraj izjemnih privilegijev. V resnici gre za privilegije, ki jih plačuje zelo drago, ne glede pa to, da so bolj nayidezni kot resnični: ameriška žena sicer res živi v pogojih, ki so boljši kot kjerkoli drugje na svetu, obenem pa je res, da so tudi njene odgovornosti, napori in pa disciplina, ki se jim mora pod-vreM, neprimerno težji od onih, ki s tem v zvezi veljajo za žene ostalih dežel, najsi bo v zasebnem kot javnem življenju. Ameriško dekle brez otrok živi naravnost rožnato življenje, to drži, tako rožnato in romantično, da ji nujno mora povzročiti ono, ki se zanjo zapne s prihodom otrok, pravcati živčni pretres. Zakaj od tega trenutka naprej je stalno zaposlena, utrujena in večkrat do konca izčrpana. Pa Judi. ka pride v leta in Februar je mesec razprodaj in čeprav so glavne razprodaje skoraj pri kraju, ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed tudi o tem. Res je, da so razprodaje, posebno februarske, mnogokrat zelo ugodne, posebno za zelo majhne ab zelo visoke postave, torej za take. ki nimajo običajnih mer. Za ženske srednje postave to razprodaje skoraj nepomembne, ker ne najdejo sebi primernih oblačil prav zaradi tega, ker se njihove številke najlaže prodajo. Lahko pa vsaka najde kaj u godnega. če zna izbirati in če se pri nakupu drži naslednjih pravil: Predvsem naj se prepriča, kolikšna je bila cena oblačilu pred razprodajo. Včasih so namreč znižanja tako neznatna, da ni vredna kupovati na razprodaji obleke ki bj jo skoroi za enako ceno dobile v kakršnikoli letni dobi. Ne kupujmo na razprodajah za vsako ceno. Včasih nas prav besedi «ugodna cena«, ali eveliHa razprodaja« zavedeta, da kuptrrio fiidi kaj takega, kar nikoli ne bomo nosile in česar sploh nismo potrebovale, Ko kupujemo na razprodajah, izbifajmo dneve in ure, ko je v trgovinah najmanj kupcev. Le tako st bomo lahko artikle v razi prodaji dobro ogledale ter bomo kupile res nekaj, kar velja. Marsikatera se odloči, da »i na razprodaji kupi obleko, Je to pameten nakup? Ce gre za enostav- rop ponesrečil. Hilton« j e na. Pa luni, ka P""' v ln "o obleko, v lepih in zmernih ................,110 ............................................................................. 11.) Kritično, proučite neko lz-jentno ugodno ponudbo. Prilagodite se položaju in vsi vam bodo so si otroci že ustvarili svoje lastno življenje, je še vedno močno obremenjena, ker pač ameriška žena predstavlja aktiven element v življenju svoje dežele in je potemtakem v vsem soodgovorna. To je bilo potrebno omeniti zaradi tega, da bi bolje razumeli njen položaj v 'okviru družinskih in gospodinjskih obveznosti in nalog. Stanovanje, oziroma hiša je običajno snažna in urejena, kot se to pogosto poudarja. Gospodinjske pomočnice pa v njej ni, kot tudi ni v njej predviden prostor zanjo. V večini primerov ameriška gospodinja nima niti ženske, ki bi ji vsaj po nekaj ur na dan pomagala pri najtežjih opravilih. Vse to je zanjo predrago. Iz tega se je tudi porodila potreba po 'gospodinjskih strojih, tistih tako imenovanih gospodinjskih štFojih, ki rtaj bi tako rekoč opl-avljali vse. V Ameriki ‘jih. prodajo letno okrog fjB mflij'onov. Približno 98 odstotkov hiš je opremljenih š toplo in hladno vodo, takisto Je 98 odstotkov stanovanj opremljenih s hladilnikom, 70 odst. s sesalcem, 1Q0 odst. s stroji za pomivanje posode, 80 odst. s stroji za pranje in sušenje itd. ne razumeva- V.®IK, (pd 21 4. do 20. 5.) To pot ■m delo ne bo nudilo največje-zadovoljstva. Odpovejte se vlo- *odnfk *0 Da b' Popravil, neko profesionalno na- ko skušajte ugotoviti, kdo jo s« ?.aariv'l- V čustvenem pogledu UgodnoVa5a zadeva razvijala zelo LEV (od 23 7. do 22. 8.) Glede svojega finančnega položaja st« zdaj lahko povsem brezskrbni. Po. večali boste svoj družbeni ugled DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poslovna organizacija, ki ji pripadate se bo nenadoma povečala Bodite skromni v svojih odnosih z drugimi osebami. TEHTNICA (od 23, 9. do 22. 10.) Energično in čimprej odpravite nered v svoji poslovni ustanovi, Neka do vas nerazpoložena oseba vas bo zelo razburila. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. sledili. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Z naravnost ognjevitim navduše- njem se boste lotili reševanja nekega vprašiinja. Skušajte odpraviti neki sorodniški spor. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan ne bo zadovoljiv v nobenem pogledu. Tolažbo boste našli samo v družinskem krogu, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na vidiku so velike finančne mol. nosti Ce »tt deležni kritik, mora za to obstajati r.eki razlog. RIBI (od 20. 2. do 20, 3.) Skušajte v svojem delu nadoknaditi izgubljeni čas. Danes bo zadoiče no vaši težnji po novostih. pastelnih barvah in če je ta obleka še brez rokavov, potem je nakup res pameten. Obleka ne bo šla hitro iz mode ter bo dobro služila za različne priložnosti. Treba je samo paziti, da je izdelana iz dobrega blaga, da j* po možnosti podložena s »pilo ter da ni mogoče obledela, ker je bila predolgo v izložbi. Tudi nakup bluz, pa najsi bo to pletenih ali iz različnih tkanin, je dostikrat zelo ugoden. Izbirajmo pa pri tem bluze, ki bodo letos še v modi, kot na primer bluze iz finega batista. chif-fona, organdisa, ali iz čipk. Ce so bluze iz tkanin, potem glejmo, da bodo imele lepe gumbe, da bodo ovratniki lepo izdelani in da bo blago pralno. Izbira volnenih bluz ho lažja, ker se moda teh ne menjuje s takšno naglico. Tudi rute in šale je dobro kupovati na razprodajah. Izogibajmo se pa prepoceni rutam, ki se rade mečkajo in ki že po nekaj dneh izgubijo blesk ter postanejo prave cunje, ter kupimo raje rute tz prave svile v živih barvah in vzore ih, l:i bodo dovolj velike, da si jih lahko zvežemo na razne načine. Dobra in lepa ruta pa mor« biti pracilno obrobljena — (po možnosti naj bo rob napravljen na roko) ter ne sme puščati barve. Na razprodanih so tudi dvodelne volnene obleke. Je pametno kupiti takšno obleko? Prav gotovo je, če je napravljena iz dobre polne, če ima krilo podloženo in če najdemo sebi primerno številko. Pletena obleka ne sme hiti namreč nikoli tesna. Tudi kostumi so vedno v februarskih razprodajah, čeprav gre v glavnem za kostume, ki so bolj primerni za zimo, oziroma za hladno preme. Pazimo po, da imajo kostumi klasičen kroj, ker jih bomo le tako lahko dol-’ go nosile; da imajo po možnosti ravno krojeno krilo, k) je lahke tudi rahlo zvončasto. Jopice naj imajo majhne ovratnike, ali naj bodo bre* njih, tako da bomo lahko pod njimi nosile različne bluze m jopice. Nasvetov je tort) več kot dovolj . Ce se jih bomo držale, bomo z razprodajami prav gotovo zadovoljne. Zato pohitimo z nakupom, toda še prej se prepričajmo, da kupujemo res koristne in potrebne stvari, mlada žena nekega novinarja, »ali ste že kdaj poskusili vse jutro uporabljati, se pravi delati s sesalcem? Ste že kdaj poskusili po nekaj ur potiskati njegovo težo, kljub kolesom, s katerimi je opremljen, po vseh kotih stanovanja, po stopnicah, ga dvigovali po opremi, vzdolž sten in knjižnih polic? In to, vtem ko vam otroci jočejo, vprašujejo po kruhu in se vam ponesnažijo po tleh? Vtem, ko telefon brni, pa ga vi niste čuli, ker vam od brnenja stroja brni tudi v ušesih? Ko je pozvonil tudi mlekar? In vse to samo v primeru, da vam je vse drugo šlo po sreči, a se vam povsem lahko tudi zgodi, da je vreča za prah v sesalcu že natrpana in bi jo bilo treba izprazniti, ti pa ne veš, kako to napraviti in tudi nimaš nadomestnega dela pri roki? Poleg tega pa še moraš čakati na moža, ki ima zdaj zdaj priti iz službe?# To je samo en primer vsakodnevnih težav In nevšečnosti ameriške gospodinje. Vsak dan pa jih je poln. Prav to, samo to, oziroma predvsem to je tisto, kar ameriško ženo tako utruja, Jo razjeda in spravlja v nerazpoloženje,'kljub temu da ima — vse. Primorana je potemtakem, če hoče biti vsemu temu kos, vstajati vsak dan že oh šestih in pol, vtem ko gre v posteljo komajda med e-najsto in dvanajsto uro zvečer. Prej prav gotovo ne. Vstaja že ob šestih in pol, ker mora njen mož ob pol osmih na delo, pri čemer ga običajno tudi spremlja. Seveda morajo zaradi tega tudi otroci vstati ob isti uri, naj obiskujejo šolo ali pa ne. In ko ostane končno sama, šele potem si lahko privošči še eno skodelico kave, in to običajno stoje pred mizo, nakopičeno z ostanki jedi, krožniki, posodo. Ogromno dela jo fakat pomivanje, brisanje prahu, pospravljanje, čiščenje in šivanje oblačil itd. A njena dolž-nost je, da pomisli tudi nase, na svojo zunanjost, ker pač mora v trgavino, da bi nakupila vse potrebno jn da se pozanima, kaj je nnjčeneie, da bi o tem poročala svojemu možu. Ti. obiski po trgovinah bi pe komo, zdeli kot nek«}, kar *l zasneženih Julijskih Peči nemogoče. Tu je bilo npr. mogoče prepeljati čez mejo vso družino, ženo in dva mala otroka, znanega prosvetnega in političnega delavca Jožeta Stekarja iz Njivic pri Kolškem, kjer so pod vodstvom zloglasnega fašističnega zdravnika dr, Ottoneja z Dobrovega, gospodarili najbolj divji fašisti vse Goriške, pred katerimi si je Stekar rešil življenje le z nočnim begom. Po Stekarjevem pobegu so se briški fašisti noč za nočjo znašali nad njegovo družino v upanju, da ga bodo kdaj zalezli doma Bilo je v kasni jesenski deževni noči, ko sta ti-grovski celici iz Cerknega in N» vakov bolj prenesli kot prepeljah čez mejo še njegovo ženo in otroka. Bilo je to tam gori nekje med Plužnami in Planino, Fašistom, karabinjerjem ter obmejni policiji to seveda ni ost«, lo tajno ali so vsaj slutili, pa čeprav niso imeli dokazov. In nekega dne je bilo treba tudi Brejcu bežati, da se je rešil zapora in preganjanja. S tem begom se je začela druga doba Tomovega političnega dela, ki je šlo od levičarske .dejavnosti v emigrantskem društvu pa preko zapora v svet. Sele med NOB se je vrnil na Primorsko, seveda v zvezi z narodnoosvobodilno borbo Tu se je čutil spet kot v mladostnem ozračju, ki ga je enako navdušilo s soglasnim protifašističnim razpoloženjem, ki ni poznalo izjem. Ce je bil kje kdaj kak ovaduh, so ga takoj spočetka »izčistili#. Belogardizma, do. mobranstva, filotašizma naše vasi niso poznale. V primorski vasi je bilo partizanom vse in iz vsega srca na razpolago, kar so ljudje zmogli. Seveda, kolikor je bilo ljudi doma, kajti kar ni takoj odšlo v partizane, je bilo že davno prej raztepeno na vse strani, po zaporih, internacijskih taboriščih, v »posebnih bataljonih#, pa tudi v emigraciji in slednji so iz Slovenije bili pregnani v Srbijo itd. Kar je bilo doma, pa je s partizani sodelovalo vse, staro in mlado, moško m žensko, pri tem je treba omeniti tudi prekomorske hrigade, kamor se je zateklo v južni Italiji vse, kar je moglo, največ iz «posebnih bataljonov# ali iz taborišč in zaporov. Zal se je npr pozabila u-soda tisočev, ki so hoteli vsi isto pot k partizanom, pa jih je ba-dogliovska »protifašistična# vlada, v popolnem soglasju z »zavezniki#, b.okiraia in tudi zapirala, da ne bi mogli k partizanom. Tako so ostali tisoči še nadalje inter-nirani na Sicilji, še več na Sardiniji. Z vsemi svojimi punti tem ni uspelo drugega, kot da so jih malo kasneje prepeljali na Korziko in .jdtod v južno Francijo, v Marseill; — seveda vedno v taborišča Del teh si je zagotovila Anglija s tem, da jih je pripeljala v Egipt v puščavska taborišča in jih tako odtegnila NOB. Tomo Brejc je sodoživljal vse to trpljenje ,vso tp brezmejno po. žrtvovalnost, (ki so )° na pristojnih mestih ocenili s tem, da je sorazmerno s številom prebivalstva Primorska dala največ žrtev v NOB >n to tudi če ne štejemo sem žrtev prejšnjih desetletij pod fašizmom; sicer pa slednje žrtve, žrtve v še bolj obupnih razmerah, žrtve — predhodnice, seme za bodoče borbe — kam te spadajo? Naj jih enostavno prezremo, pozabimo? Ce nismo po-zabili bazoviški« junakov, Gorta-na in končno Tomažiča in tovarišev. ali naj bi pozabili na njihove tova'riše, ki so puščali svoje kosti po vsem Apeninskem poloto. ku, ali se vrnili, toda vsak s svojo žrtvijo!) Težko mu je včasih bilo in zoprno, če je opazil, da se je kaj p-ezilo, omalovaževalo ali prikrivalo, bodisi iz gole nevedno, sti ali površne lahkomiselnosti. Morda bo kdu rekel, da je vse to malo pomembno, da zelo redko pride v poštev. Morda. Vendar bi površnega opazovalca opozoril na vočnejše opazovanje. Naj omenim mimogrede le primer, ki sem ga te dni opazil npr, v knji-ki «Slovenija in njem kraji#, znanega slovenskega zemljepisca in znanstvenika; knjigo je izdala Prešernova družba in je torej tudi med nami precej razširjena, kot dobra in temeljita knjiga tudi zasluži. Vendar ima neko pomanjkljivost, ki ne bi hotel tiho mimo nje. Pod malim zaglavjem «0 narodnoosvobodilni vojni# na str. 8 in 9 navaja tudi posamezne dogodke, zgodovino in statistiko žrtev NOB. Tu je večkrat podrobno govora o Gorenjski, o Štajerski, o Posavju, a niso niti z besedico omenjene borbe in žrtve Primorske. Tudi za tovrstno resnicoljubnost sem tli vedno hvaležen Brejcu, ker je bil vedno prostodušno širokosrčen in je odkrito zagovarjal kar je spoznal, da je pravilno in resnično, Tako se je lotil kakršnega koli problema, kjer ga je videl. Zadnja leta je bil npr. poslanec gori nekje v Tuhinju in se ukvarjal posebno s perečim problemom male kmečke posesti, ki se vsepovsod zapušča v ostri urbanizaciji tudi v Sloveniji. A ko je Isto vprašanje proučeval na Gorenjskem se je vedno primer, jalno oziral tudi na cerkljanske bajtarje, ki jih ni pozabil. Prav taKo je bila pri njem priljudna vsa človeška preprostost, braz sledu kake domišljavosti. Za. to nam je dvakrat boleča njegova predčasna izguba, ki pušča za seboj res neizpolnljivo vrzel. Z. JELINČIČ Radio Trst A ,7.00 Koleuar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 S-opek slovenskih; 11.45 Ital. akvarel, nato Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester p. v. Guida Cergo-Iija; T7.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Italijanščina- 18.15 Umet- ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1964 teki; 18.00 Dogodki doma in po svetu; 18.10 Psihologija mladeniča; 18.30 Pianistka B. N. Borri; 21.00 Dostojevski »Stričeve sanje#; 22.35 Ples, II. program 7.33 Jutranja glasba; 8.35 J. Do- ._ . ------ _______________.... relli; 9.15 R»tmi; 10.35 Nove .ital. no 'm Priredltve; 18.30 koncert, pesm;; 12.00 Romantično potova-19.00 Na manolo lara Grazv Ot- J40O p^. H 4/ Noye plolče; 19.00 Na pjauolo igra Grazy Otto:'19.15 Lepo pisanje, nato Jug. ritmi; 30.00 Šport: 20.30 Stare melodije; 21.00 «Emilija Galotti#, tragedija. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester C. Pacchiori; 13.35 Električne kitare; 13.45 Domača zgodovina; 14.00 Simfonični koncert; 14.40 Deset zgodbic. i Koper 8.J5 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Za delovne kolektive; 9.30 Glasbeni zmenek; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Operne ouverture; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Aktualnost:; 14.40 Melodije; 15.30 Zbori; 16.15 Tretja stran; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Mladi ital, pevci; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Hause- 19,30 Prenos RL; 22.15 Pianist Carner: 22.40 Ritmi; 23.00 Prenjs RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8 25 Jutranji pozdrav; 9.00 Psihologovo mnenje; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Komorna glasba; 13 41 Odrska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 18.00 Program ta .-lajmlajše; 16.30 v disko- 15.00 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Opereta; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; gl.00 Simfonična gl»«ha. 22.lO Jazz, lil. program 18.30 Ital slovstvo: 19.00 Zgodovina ustavnosti; 19.30 Koncert: 20.30 Revija; 20.40 Debussy jeve skladbe; 21 20 Simfonična glasba; 21.50 Sodobna Indija; 22.20 Schumannov Kvartet štev, 6. Slovenija 6.20 Tečaj ruskega jezika; 8.05 Z opernih odrov; 8.55 Sole; 9 25 | llilra pupravila in prodaja TV aparatov I pralnih strojev I elektrogospodlnjskih predmetov Trot, Via S Nicolb 21. tel 34-018 Popravila: Via delle UilUle 8, telefon štev 76-276 Jug. pevci; 10.15 Pihalna godba; 10,30 Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Izbrali smo za vas; 13.30 Glasbeni sejem; 15.10 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Kvintet Jožeta Kam-piča: 17.15 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Kulturna kronika; 1905 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Madžarski napevi; 21.00 Literarni večer; 21 40 Logar; Iz baleta »Zlata ribica#; 22.10 Glasbena medigra: 22 15 Neli umetniki mu. zicirajo; 23.05 Godala v noči; 23.20 Jazz. Ital. televizija Od 8.30 do 14.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost: 17.30 Program za tiajmlajše; 18,30 Nikoli ni prepozno; 19 IX) Dnevnik; 19.15 Knjiž ne novosti 19 45 Kmetijska oddaja; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV zgodba; 21.50 Kino danes; 22.30 Lov na nosoroga; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »TV v desetih letih#; 22.30 Oddaja za avtomobiliste; 23.03 Šport. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 Poročila; 18.05 Mendov spored, oddaja za o-troke; 19.00 TV obzornik; 19,30 «Kakor vam je drago# — glasbena oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Pullman: »Ne moreš vsega imeti* — TV igr«; 21..80 Svetovna konferenca OUN o trgovini in njenem razvoju; 22.00 Poročila, Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,4, najnižja 7,3, ob 19, uri 10,6, vlaga 70 odst., zračni tlak 1003, veter 9 km severovzhodni, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje. Tržaški diievn Danes, četrtek, 20. februarja Leon Sonce vzide ob 7.02 In zatone ob 17.37. Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 10.47 in zatone ob 0.37. Jutri, petek, 21. februarja Irena — NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA ANPI Mogočna javna manifestacija solidarnosti s španskim ljudstvom Navdušenje občinstva ob besedah španskega antifašističnega borca in pesnika Marcosa - Govor preds. ANPI Calabrie in pozdrav španskega borca Vergana Na pobudo pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov — ANPI je bila sinoči v dvorani «G. Di Vittorio» v Ulici Pondares velika javna manifestacija solidarnosti s španskim ljudstvom. Skromna dvorana je bila prenapolnjena z občinstvom, ki je prišlo tudi, da pozdravi španskega protifašističnega borca, pesnika Marcosa Ano, ki se je udeležil manifestacije. Poleg predstavnikov naprednih strank in organizacij so se manifestacije udeležili tudi tržaški španski borci Della Croce, Gerin in Tommasini ter kot gosta in zastopnika slovenskih španskih borcev Anton Caharija in Jože Vergan iz Kopra. Poleg njiju je bil prisoten tudi predstavnik Zveze borcev koprskega okraja Alojz Furlan. Že v začetku, ko je Jelka Grbec v imenu pokrajinskega odbora ANPI otvorila zborovanje in je imenovala imena prisotnih borcev ter napovedala, da je v dvorani tudi pesnik Marcos Ana, ga je občinstvo z navdušenjem pozdravilo. Nato je pozdravila Marcosa Ano predstavnica demokratičnih dijakov, dve mladenki pa sta mu izročili šop nageljnov. Nato je predsednik pokrajinskega odbora ANPI Calabria govoril o pomenu manifestacije. Najprej je pozdravil španskega borca Marcosa in z njim vse španske borce proti Francovemu fašističnemu režimu, španske delavce, dijake, kulturne delavce, matere in žene umorjenih antifašistov. Dejal je, da se tržaški italijanski in slovenski partizani veselijo tega srečanja s predstavnikom španskih antifašistov, da mu lahko vnovič potrdijo svoje občudovanje, svojo simpatijo in splošno solidarnost vsega tržaškega demokratičnega prebivalstva z junaškim španskim ljudstvom. Potem je Calabria orisal lik pesnika Marcosa, ki je v svojih 43 letih življenja, 23 let preživel v Francovih fašističnih zaporih, in so ga fašistična sodišča trikrat obsodila na smrt ter skupno na 60 let zapora. Ta španski borec, je dejal Calabria, ki je danes med nami, je več kot polovico svojega življenja prebil v ječah, in samo odločna zahteva vse svetovne demokratične javnosti ga je rešila muk in trpljenja. Calabria je nadalje dejal, da so *i italijanski partizani na svojem zadnjem kongresu zadali tudi nalogo, da bodo vedno prisotni povsod, kjer se antifašisti in partizani borijo za svobodo in demokracijo. Zato bodo tržaški italijanski in slovenski antifašisti vedno združeni z vsemi antifašisti sveta v borbi proti Francovemu fašizmu in proti vsem drugim oblikam fašizma v svetu. Med govorom je Calabria omenil, kako so nekateri ostanki zločinskega fašizma v Trstu, ko so zvedeli, da bo prišel Marcos Ana v Trst, napisali na zidove »Živel Franco«, neofašistična mladinska organizacija »Giovane Itaha« pa je trosila letake s fašističnimi gesli. Nato je zborovanje pozdravil predstavnik slovenskih španskih borcev Jože Vergan, ki je izrazil zadovoljstvo, da so bili tudi oni povabljeni na to antifašistično manifestacijo solidarnosti s španskim ljudstvom, za katerega so španski borci dali vse, kar so mogli. Vergan je izrazil prepričanje, da se bo špansko ljudstvo ob podpori vsega demokratičnega gibanja na svetu osvobodilo fašističnega jarma. Ko je stopil na govorniško mesto Marcos Ana, so ga zborovalci pozdravili z burnim ploskanjem. Ginjen od tako prisrčnega sprejema, je Marcos v španščini najprej dejal, da vsi demokrati poznajo en sam jezik, jezik solidarnosti, ki jih veže vse v borbi za svobodo in demokracijo. Nato je pozdravil zborovalce v imenu vseh španskih protifašističnih borcev in še posebno v imenu astur-skih rudarjev, ki se junaško upirajo Francovemu režimu. Ko je govoril o svojem življenju, je dejal, da je v 23 letih zapora, ki jih je zaporedoma v njem preživel, spoznal zločinski fašizem in da je bila ta doba njeg> Grimoua. I iiiiiiimiiiiiiaiiimiiiiiiiifiimiiiiiMimiiiiiiitiimiiiimiiiiiifiiiiiiiiiimimiiMiiitimiimiiiiiiimmimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii vega življenja največja preizkušnja. Zagotavljam vam, je dejal Marcos, da fašizem v Španiji ni nikoli zmagal. Za zmago ne moremo šteti streljanje in zapiranje antifašistov, streljanje in zapiranje delavcev in rudarjev. Tudi italijanski in nemški fašizem sta morila in zapirala antifašiste, a sta bila končno le premagana. Zato, je dejal Marcos, s streljanjem in zapiranjem antifašistov franki-zem ne bo zlomil odpora španskega ljudstva in njegove borbe za svobodo. Zahvalil se je za solidarnost in pomoč španskemu ljudstvu vsej svetovni javnosti in še posebno italijanskemu in tržaškemu ljudstvu, ki ga je tako toplo, prisrčno in tovariško sprejelo. Med govorom ga je občinstvo mnogokrat prekinilo s ploskanjem in vzkliki protifašističnih gesel. Ko pa je končal govoriti, je Marcos prijel šop rdečih nageljnov, ki mu ga je podarila mladina, šel med občinstvo in razdelil nageljne med prisotne žene. Ta njegova simpatična gesta je sprožila v dvorani val navdušenja. Zborovanje je zaključil Calabria, ki je podaril Marcosu nekaj slik starega Trsta ter mu izročil darilo tudi ženo umorjenega antifašista GRADNJA ZA SEDAJ V SLEPI ULICI . —.....- ... — -——--■ Pomol št. VII bi izboljšal storitve tržaškega pristanišča Pomol bi omogočil pristajanje zelo velikim specialnim ladjam in bi pospešil ter pocenil pristaniške operacije Poročali smo že, da je izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice sklenil poslati v Rim delegacijo, ki naj zahteva od odgovornih vladnih krogov končno rešitev zapletenega vprašanja v zvezi z gradnjo pomola št. VII. Zadnja javna dražba je bila zaman, saj so se prijavila samo tri podjetja in sta dve ponudili višjo od izklicne cene, tretja ponudba pa ni bila v redu, čeprav je bila nižja od izklicne cene. S tem pa se je celotni položaj ponovno zapletel in kaže, da skoro ne preostane druga rešitev kot zasebna dražba, na kateri naj ministrstvo za javna dela gradnjo končno dodeli podjetju, ki bo po njegovem mnenju najbolje lahko zgradilo velik objekt. Pomol št. VII je pričelo graditi 1960. leta podjetje Cidonio, kasneje pa se je izkazalo, da je bila dražba nepravilna in je državni svet podjetju koncesijo odvzel. S tem pa se je pričel dolg postopek, ki se je zaključil pred dnevi s ponovnim neuspehom, ko na javni dražbi dela ponovno niso oddali naročniku. Ves ta čas pa seveda gradnja stoji in tudi predvideni izdatek 13 milijard lir (za kar so SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Pričetek razprave o proračunu z obširnim županovim poročilom Proračun predvideva nad 98 milijonov primanjkljaja - Med vprašanji so načeli tudi razlaščevanje zemljišč za industrijsko pristanišče Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, s katero se je začelo redno zasedanje za proučitev in odobritev občinskega proračuna ter proračunov občinskega prevozniškega podjetja in vodovoda za letošnje leto. V začetku seje so bila na vrsti vprašanja raznih svetovalcev. Tako je svetovalec Va-scotto vprašal župana, ali bi bila občinska uprava naklonjena ureditvi vojnega muzeja Henriquez v miljski občini. Zupan mu je odgovoril, da ne bi imel ničesar proti temu, toda težave bi bile pri iskanju primerhega prostora. Na zadevno vprašanje je župan odgovoril, da regulacijski načrt še vedno leži na prefekturi za odobritev. Nato je svetovalec Sker-janc-Scheriani opozoril občinski svet na razlaščevanja zemljišč v miljski občini za industrijsko pristanišče. Poudaril je, da lastniki zemljišč nimajo ničesar proti razširitvi industrije, toda zahtevajo, da se njihove pravice spoštujejo in da se jim za zemljišča plača pravična cena. Zaradi tega je predlagal občinskemu svetu, naj bi sestavil in odobril primerno protestno resolucijo. Župan je pripomnil, da so se mu že pritožili nekateri prizadeti lastniki zemljišč in da se je o tej zadevi že raz-govarjai z vodstvom industrijskega pristanišča. Nato pa je predlagal, naj bi se v prihodnjih dneh sestali vodje političnih skupin, da bi se dogovorili o resoluciji, ki jo bodo postavili na dnevni red na prihodnji seji občinskega sveta. Na prošnjo Združenja vojnih invalidov, da bi jih občinski svet podprl v akciji za zvišanje pokojnin, se bodo vodje političnih skupin sestali te dni, da bi se dogovorili o enotnem nastopu občinskega sveta v podporo vojnim invalidom. Občinski svet je nato soglasno odobril pravilnik za brivske in Hiiiiiinniiiimiii«iiiniimimiiiiiiiiiiiNmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiitiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiuuiiniiinmiiiiiiiiii OB DOGRADITVI DVEH VODNIH ZBIRALNIKOV Le z novim vodovodom se lahko reši vprašanje dobave vode našemu mestu V ta namen bodo morali zajeti veš vode ali iz Timave ali iz porečja Soče Preskrba našega mesta s pitno vodo postaja iz leta v leto vedno težji problem. O resnosti vprašanja so se prepričali pristojni or-gani tržaške občine že pred dvanajstimi leti, ko so ustanovili posebno komisijo, ki bi se morala ukvarjati z zadevo. Poleg tega so tedaj ustanovili tudi poseben »občinski hidrotehniški urad«, kateremu so poverili nalogo, da posreduje komisiji vse potrebne tehnične podatke za proučevanje vprašanja. V čem je pravzaprav bistvo vprašanja preskrbe Trsta s pitno vodo? V današnjih pogojih dobiva Trst vodo iz Timava. Ker se voda zbira v že zgrajenih rezervoarjih, ni toliko važna dnevna uporaba, kolikor pa tedenska. Posebno v poletnih mesecih se namreč lahko dogaja, da je nekega dne uporaba razmeroma zelo nizka, medtem ko pa izredno visoko naraste v naslednjih dineh. Zato ob. Činski tehnični organi pozorno zasledujejo potek tedenske potrošnje vode. In prav za tem grmom tiči zajec. Medtem ko so pred več kot desetimi leti ocenili položaj relativno zelo pesimistično, je ta danes postal res tak, da vzbuja resno skrb. Pomisliti je treba namreč na ta preprosta dejstva: današnja zmogljivost tržaških vodovodov znaša okoli 126.000 m3 na dan. Pri tem gre seveda za povprečje, ki pa so ga lani izdatno prekosili, saj so dosegli celo 132 tisoč m3 dnevne oskrbe z vodo. To pomeni, da je dnevna potrošnja začela presegati tehnične zmogljivosti vodovodov. Res je, da bosta začela delovati dva nova vodovoda, in sicer e-den pri Magdaleni (14.500 m3) in eden pri Katinari (1500 m3). Ce pa se upošteva dejstvo, da je treba razdeliti te kapacitete na sedem dni,, potem je jasno, da odpade na vsak dan samo okoli 2300 m3 vodnega viška. Ce se to količino prišteje 126.000 m3 vode dnevne zmogljivosti tržaških vodovodov, potem je očitno, da še zelo zaostajamo za maksimalnimi količinami uporabe, ki so jih zabeležili lani. Zato je na dlani, da Trst potrebuje nov vodovod, ki bi mu lahko zagotovil potrebne količine pitne vode. Od kod pa dobiti potrebne količine vode? V bistvu •e postavljata dve rešitvi: ali za- jeti večje količine vode iz Timava (najmanj okoli pol milijona m3 na dan), ali pa se zateči na strogo soško povodje. Ne bomo se spuščali pri tem v polemiko glede prednosti prve a-li druge rešitve tega vprašanja. Pri tem pa bi hoteli vseeno opozoriti na nekatere najnovejše u-gotovitve (ali pa vsaj resne hipoteze), ki kažejo na to, da dobiva Timav svojo vodo v glavnem iz Soče. Ali bi se v tem primeru splačalo graditi posebne vodovodne cevi, ki bi dovajale vodo iz Soče, če pa je narava sama že pred stotisoči let poskrbela za brezplačne napajalne rove? Seja obe. odbora V torek je bila seja tržaškega občinskega odbora, ki Je med drugim sprejel 40 sklepov splošnega uprav- nega značaja. Razen tega pa je sklenil, da se ustanovi v okviru odbora posebna komisija, ki bo proučila vprašanje osrednje mlekarne, in sicer glede municipalizacije mlekarne, ki Je zdaj v rokah zasebnega podjetja SALPAT. Kot je znano, spada to v program novega občinskega odbora levegi Odobrena gradnja stanovanj Tehnično upravni odbor deželnega nadzomištva za javna dela je odobril gradnjo stanovanj za znesek ene milijarde lir. Isti odbor je tudi odobril izdatek 200 milijonov lir za ureditev križišča na pokrajinski cesti v žaveljskem industrijskem pristanišču pri Glinščici. frizerske salone ter sklep, da občina najame posojilo v znesku 2 milijona 130.000 lir za opremo učilnic v novi šoli v Žavljah. Zatem je župan opozoril občinski svet, da se začne razprava o občinskem proračunu za letošnje leto, ki ga je obsežno obrazložil in utemeljil. Predvsem je župan pripomnil, da letošnji proračun ne vsebuje takih sprememb, ki bi lahko dokazovale, da so se razmere v občini dejansko izboljšale. Tudi letos, kakor prejšnja leta, bo za kritje primanjkljaja potreben državni prispevek, in sicer 98.498.528 lir. Župan je poudaril, da je stanje industrije v občini enako kot lani, če ne še slabše, perspektive pa niso nikakor zadovoljive. Omenil je zadnjo okrožnico notranjega ministrstva in pri tem poudaril, da se na tak način hoče omejiti, ali celo uničiti avtonomija krajevnih ustanov. Okrožnica govori o varčevanju in skrčenju izdatkov, ne omenja pa reforme krajevnih financ, niti pristojnosti občin in pokrajin in modernizacije teh ustanov. Prav tako ne omenja vedno večje potrebe prebivalstva in naloge, ki jo imajo v sodobnem in demokratičnem življenju občine in pokrajine. Med novimi izdatki v občinskem proračunu je župan omenil postavko, ki je določena za začetek proučevanja občinskega gospodarskega načrta v okviru pokrajinskega in deželnega gospodarskega načrtovanja. Prav tako je v občinskem proračunu izdatek za proslavo 20-letnice osvoboditve, pri kateri so Milje doprinesle velik delež. Nato je župan opisal dosedanje delovanje občinske uprave, razna javna dela, ki so bila dokončana, ali so v teku, regulacijski načrt, vprašanje šol, turizma itd. Svoje poročilo je zaključil z zahvalo vsem občinskim svetovalcem, odbornikom in članom komisij. Poudaril je, da sedanja občinska uprava z zadovoljstvom ugotavlja, da je b'l program, ki je bil predložen pri upravnih volitvah leta 1960 v veliki meri tudi uresničen. šev cev ga razreda. Gojenci Glasbene matice, nastopilo jih je kar 24, so nam včeraj pokazali svoje uspehe in dosežke v učenju klavirja, harmonike, violine, čela in kitare. Mladi nadobudni gojenci so se dobro odrezali pred številnimi poslušalci ter s tem dokazali koliko potrpljenja in truda vlagajo učitelji v njihovo učenje in uvajanje v skrivnosti glasbene interpretacije. Vse nastopajoče so prisotni pozdravili s toplim aplavzom tn jih s tem tudi spodbudili za nadaljnje delo in trudapolno učenje. Pri klavirju so se zvrstili Tea Košuta, Erika Škerlj, Milojka Milič, Majda Artač, Martin Kralj in Stojan Kuret, vsi iz prvega razreda. Pri klavirju so še zaigrali skladbice Milena Bogateč, Norina Bogateč in Peter Svagelj, vsi iz drugega razreda, nato še Vihra Kodrič, Majda Terčon, Ada Mar-kon in Tamara Baldassi iz tretjega razreda. Lep napredek so tudi pokazali gojenci, ki se učijo violine. Na včerajšnjem nastopu so na violino zaigrali skladbice Marta Iva- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiinniiriifiiiiiimmimiiijmiiiiiiiiiiiiiiii umi.. Družba »Autovie Venete« je raz. pisala javno dražbo za dodelitev del na petih odsekih nove avto ceste Trst-Benetke z odcepkom v Videm. Ti odseki so dolgi skupno 25 km. Računajo, da bodo oddali dela do srede marca ter da bo do konca leta dograjena avto cesta na odsekiu Trst-Palmamova z odcepkom v Videm vred. sredstva zagotovljena) ne bo več zadostoval. Tržaški gospodarski krogi so mnenja, da je prav v sedanjem razdobju razvoja tržaškega pristaniškega prometa gradnja pomola št. VII izredno pomembna in da predstavlja osnovno sredstvo za rešitev krize tržaškega pristanišča. Te ugotovitve so na prvi pogled paradoksne, saj je znano, da je lani pristaniški premet komaj dosegel 5 milijonov ton in da znaša celotna pristaniška zmogljivost tržaškega pristanišča letno približno 1C-12 milijonov ton. Vendar pa te ugotovitve ne upoštevajo bistvenih sprememb pri strukturi m načinu pomorskega prometa, do katerih je prišlo v zadnjem razdobju in ki postajajo vedno bolj pomembne. Svetovna pomorska kriza je pospešila izgradnjo specializiranih ladij za prevoz posameznih vrst tovora in istočasno tudi pospešila gradnjo ladij velike in celo zelo velike tonaže. Tako sedaj petrolejske ladje po 50.000 ton ne predstavljajo nobene izjeme in so postale že nekako »običajne«, prav tako pa prevzemajo prevoze rud posebej za to grajene ladje s tonažo 20-30 tisoč ton, žitaric posebne vrste cisterne itd. Specializirane ladje zahtevajo tud; ,v pristanišču primeren pomol opremljen z modernimi tehničnimi sredstvi za nakladanje in razkladanje. Tovrstne velike ladje pa imajo zelo globok grez in le s težavo pristajajo ob pomolu št. V in VI, kjer dosega globina morja 10 metrov. Globina morja ob Severnem delu pomola št. VII pa bo po načrtih dosegla !6 metrov, na južnem pa 13-14 metrov, tako da bo- do tu lahko pristajale vse velike lavskih zahtevah ladje in to tudi v perspektivi: gradnje še večjih ladij. Pomol št. VII bi bil torej brez konkurence na Jadranskem morju in bi tako avtomatično pritegnil promet z masovnim blagom. Bistveno se bi tudi izboljšale gva-litete pristaniških uslug, saj bi se znatno pospešilo izkrcanje in vkrcavanje, kar bi prispevalo k znižanju stroškov za te usluge. delavcev«. V svojem predavanju je Battelli zajel vsa osnovna vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati sodobno sindikalno gibanje. Pri tem je poudaril zlasti nujnost sindikalne enotnosti ob spoštovanju avtonomije, stališče do mednarodne sindikalne konference, prispevek jugoslovanskih sindikatov k borbi za socializem v svetu, ugodni vpliv politike aktivne koeksistence, mednarodno dejavnost jugoslovanskih sindikatov itd. Navzoči sindikalisti so sledili predavanju z velikim zanimanjem. Nadaljevanje pogajanj gradbene stroke Včeraj so se nadaljevala na sedežu Združenja industrijcev pogajanja za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe gradbene stroke, ki se jih udeležujejo predstavniki gradbenih in obeh sindikatov gradbincev. Po proučitvi delavskih zahtev so predstavniki delodajalcev predlagali, naj se pogajanja odložijo na 25. februar. Sindikalni predstavniki so pristali na ta predlog s pogojem, da bo takratni sestanek dokončan. K temu pripominja sindikat gradbincev Delavske zbornice, da so že v mnogih pokrajinah sklenili dopolnilne pogodbe, kot jih predvideva vsedržavna delovna pogodba, vštev-Ši Videm, kjer so ravno v torek Oklenili pozitivni sporazum o proizvodni nagradi, o odtegljajih sindikalnih članarin in o drugih de- Slovensko gledališče v Trstu Danes, 20. t. m. ob 20. uri v Izoli; v petek, 21. t. m. ob 20. uri v Piranu; v soboto, 22. t. m. ob 20. uri v Kopru JOSIP TAVČAR «V HONOLULU* _a_ V nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri na Kontovelu ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Šola Glasbene Matice priredi danes 20. t. m. v dvorani glasbene šole v Ul. R. Manna 29/11. nastop gojencev Začetek ob 20. uri. Vstop prost Vljudno vabljeni Sindikalno predavanje predstavnika sindikatov iz Kopra Na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares št. 8 je član Okrajne zveze sindikatov v Kopru Battelli v okviru izmenjave izkušenj in informacij med tamkajšnjimi in jugoslovanskimi sindikati predaval o temi: «Zveza sindikatov Jugoslavije In mednarodno gibanje Letošnje kulturne prireditve na Koprskem Kulturne organizacije v kopr-skem okraju so že sestavile okvirni program prireditev v letošnjem letu. Tako bodo letos v vseh občinskih središčih organizirali revije mladinskih pevskih zborov, v Piranu ali v Novi Gorici bo koncert mladih talentov vseh glasbenih šol v ekraju. v Postojni bo nastop pevskih zborov odraslih, v Ajdovščini bo okrajna revija godb na pihala, medtem ko bo revija zabavnih orkestrov in pevcev zabavnih melodij v Kopru. Ta revija bo imela širši, republiški pomen. Omenimo naj še, da letos proslavljamo na Primorskem 60-letnico rojstva primorskega pesnika Srečka Kosovela. V zvezi s tem bodo po vseh primorskih občinah organizirali razne kulturne manifestacije. ititiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiit OB NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH POSLUŠALCEV Uspešen nastop gojencev šole Glasbene Matice V dvorani šole Glasbene matice sjč in Črtomir Siškovič iz druge-v VI. Ruggero Manna 29 je bil ga razreda ter Antek Seražin iz sinoči, v prisotnosti številnih star- četrtega razreda. Zelo lepo so za- in sorodnikov nastop pojerf 11 **---------■*'*'------------ iz prvega, drugega in tretje- Vzroki ukinitve direktnega voza med Trstom in Muenchnom Tudi avstrijski železniški predstavniki so za to, da se ta zveza obdrži V pokrajinskem svetu je bilo načeto vprašanje železniške potniške zveze med Trstom in Muenchnom. Neki svetovalec je vprašal predsednika, ali ne namerava pokrajinska uprava posredovati pri pristojnih organih proti ukinitvi zveze med Trstom in Srednjo Evropo, ki ni bila ukinjena zaradi malega števila potnikov, ampak zaradi vzrokov, ki jih avstrijska železniška uprava ni niti dobro pojasnila. Zato Je svetovalec zahteval, naj se posreduje pri ministrstvu za promet, ki naj prepreči ta nov udarec tržaškemu gospodarstvu. Po odgovoru predsednika dr. De-liseja je razvidno, da se to vprašanje nanaša na eno od dveh zvez, ki jih ima Trst z Muenchnom, hv sicer sa nočno zvezo z enim vozom 1. in 2. razreda, ki mu občasno priključijo še en spalni voz in ki odpotuje iz Trsta ob 20,52. Na zadnji mednarodni železniški konferenci, ki Je bila v Sofiji, je bilo res sklenjeno, da se s prihodnjim majem ukine omenjena želez niška potniška zveza Trst • Muen-chen zaradi tehničnih razlogov. Dr. Delise je pojasnil, da gre točno za sledeči vzrok: voz odnosno vozovi, odpeljejo iz Trsta, se ustavijo v Beljaku, kjer počakajo, da jih priključijo kompoziciji, ki pripelje Iz Aten in Beograda. Ce ta vlak pride v določenem umiku, se priključitev tržaških vozov izvrši brez nobene zapreke ali težave, če pa ima vlak iz Beograda zamudo, podaljšanje čakanja tržaških vozov odnosno voza ovira redni promet na belja-ški železniški postaji. 2e nekaj časa pa se dogaja, da prihaja vlak iz Beograda skoraj vedno s prece jšnjo zamudo zaradi del, ki so v teku na jugoslovanski železnici. Zato je bilo v Sofiji sklenjeno, da se omenjena zveza iz Trsta ukine. Proti tej odločitvi so že protestirali ne samo predstavniki italijanskih železnic in Tržaškega Lloyda na konferenci v Sofiji, ampak tudi avstrijski predstavniki, ki so zainteresirani, da se ta zveza obdrži. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Uspela stavka delavcev kami6na industrije Nove stavke uslužbencev avtobusnih podjetij • Podjetje Atlas preklicalo izprtje Včeraj se Je pričela tridnevna stavka delavcev kemične In zdravilske industrije, ki so Jo napovedale vse tri vsedržavne sindikalne organizacije v protest proti razbitju pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka, ki se konča s tretjo delovno Izmeno 21. t. m., je v Trstu in drugod zelo dobro uspela. Vsedržavna tajništva treh sindikatov se bodo ponovno sestala v ponedeljek, 24. t. m., da določijo nadaljnji potek stavk, če bi delodajalci trmasto vztrajali na svojem stališču. • • • Tudi pogajanja na ministrstvu za sklenitev sporazuma med lastniki avtobusnih podjetij in njihovimi uslužbenci niso rodila uspeha. Zato so sindikati sklenili, da bodo od 24. februarja do 9. marca stavkali štiri dni, toda ločeno po dnevih in po pokrajinah. Zato bodo določili dne- ve stavk pokrajinski sindikati. * • ♦ Ravnateljstvo podjetja Atlas se je končno zmodrilo ln je preklicalo izprtje tovarne. Tako so se lahko delavci včeraj vrnili na delo. V soboto pa bodo na uradu za delo pogajanja med njihovimi sindikalnimi predstavniki In ravnateljstvom. * * • Danes se bodo nadaljevala na uradu za delo pogajanja za ureditev spora o akordnem delu v podjetju Orion. • • • Včeraj so se delavci podjetja Sar-tori vzdržali nadurnega dela. Delavci zahtevajo, naj Jim podjetje izplača po 150 Ur nagrade na uro za vsako uro po 46 urah dela. Podjetje namreč daje to nagrado samo delavcem, ki prihajajo delat od drugod. Delavci zahtevajo tudi delovne obleke. igrali na harmoniko Aleksander Volčič in Miran Pečenik iz prvega razreda, Milojka Milič, Magda Bizjak in Jadranka Sedmak iz drugega ter Dorina Kante iz tretjega razreda. Nastopila sta še Iztok Kodrič, ki igra čelo in obiskuje prvi razred, pri klavirju ga je spremljala Mojca Siškovič. Predstavil se je tudi kitarist Aleksander Košuta, gojenec prvega razreda. Uspehi malih gojencev, ki so včeraj nastopali, so res zadovoljivi, danes zvečer pa bo nastop gojencev četrtega in petega razreda, ki nam bodo pokazali svoje uspehe. Pogajanja o tranzitu z Madžarsko V kratkem bo prispela v Trst gospodarska delegacija Madžarske, ki se bo pogajala s tržaškimi Jav. nimi skladišči za sklenitev sporazuma o madžarskem tranzitnem prometu skozi tržaško pristanišče. Tak sporazum so prvikrat sklenili lani in je pokazal dobre rezultate, saj je sporazum predvidel promet v skupni višini 70 tisoč ton, medtem ko je tržaški tranzitni promet z Madžarsko lani dosegel 94.910 ton in je znašal leta 1962 le 37.556 ton ter 1961-leta 49.536 ton. Pristaniški promet z Madžarsko se je torej lani več kot podvojil. Obvestilo živinorejcem Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-itvo sporoča, da bodo rejoi krav mlekaric lahko prejeli — v smislu izvajanj pobud, ki jih predvideva «zeleni načrt« (zakon štev. 454, z dne 2. junija 1961) za vsako rejeno kravo 50 kg močnega krmila. Cena krmila je 3.500 lir za vsak stot. V ta namen je treba predložiti zadevno prošnjo. Prošnje se bodo sprejemale od 24. februarja 1964, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ki jo ima na razpolago živinorejski urad pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Trstu — Ulica tihega, 6, ki bo izdajal zadevna nakazila za prejem krmila pri tukajšnjem kmetijskem konzorciju — Ulica Milano št. 13. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV ln podi iz plastike. guma, linoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge ln plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale 6. telefon 95-919, DANES 20. t m. ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. otvoritev osebne razstave mladega slikarja . umetnika Roberta Faganela Razstavljal bo olja z Izključno kraškimi motivi. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo proslavo ki bo v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 s sporedom: 1. Mile Klopčič: Mati, enodejanka ; 2. Moški pevski zbor »Slovenec« iz Boršta; 3. Trio in mešani pevski zbor prosvetnega društva «Briški grič« iz števerjana; 4. Podelitev diplom zaslužnim prosvetnim delavcem. Vstop prost Jutri ob 20.45 bo v dvorani društva «IVAN CANKAR« v Ulici Montecchl št. 6/IV, predavanje o RAZVOJU TISKARSTVA ki ga bo imel novinar Jože Koren. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi Maria Magajne in Rafaela Perka. V nedeljo, 23. t. m. ob 16. url bo v BAZOVICI v stranskih prostorih gostilne «Na pošti« (pri Preslovih) Občni zbor članov pogrebnega podpornega društva Prosimo člane, da se udeležijo polnoštevilno. Odbor VERDI V petek ob 20.30 abonma red B za parter in lože ter A za galerije, tretja predstava Donizettijeve opere «Lucia di Lammermoor« z isto zasedbo. Dirigent Bruno Bar-tolotti. Nadaljuje se prodaja vstopnic za petkovo in nedeljsko predstavo. TEATRO STABILE V soboto 22. t. m. ob 21. uri abomna A «Sofoklejeva An_tig% na« po Brechtovi priredbi. Režiser Tolusso. Popolna novost. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Nazionale 16.00 «Amori proibiti«. M* trocolor. Peter Finch, Jane Fond*, Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Antologia sessua-le», Francoise Arnol. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «1 tabu«. Prepovedano mladini. Fenice 15.30 «L’ultimo treno da Vien-na». Technicolor. Robert Taylor, Lilll Palmer, Curt Jurgens. Grattacielo 16.00 «1 vincitori«. Vincent Edvvards, George Hamilton, Melina Mercouri. Superclnema 13.00 «La vergine di No-rimberga«. Technicolor. Rossana Podesta. Christopher Lee. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Alabarda 16.00 «La noia«. Catherine Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Fiiodrammatico 16.00 »Giuiia, tu sel meravigliosa«. Lilli Palmer, Charles Boyer. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Comandos dei mari del sud«. Cristallo 16.00 «1 quattro del Texas».. Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin. Capitol 16.00 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn. Zadnji dan. Garibaldi 16.00 »Club di gangster«. Paul Carpentier. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Attacco a Okinawa». Impero 16.30 «La grande attrazione«. Moderno 16.00 «20 kg di guai e una tonnellata di gioia« Tony Curtis. Technicolor. Zadnji dan. Astoria 16.30 «Massacro aile colline nere». Astra 16.30 «La viaccia«. Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.30 «1 mostri«. Vittorio Gasmann, Ugo Tognazzi. Abbazia 16.00 «Solo sotto le stelle«. Kirk Douglas. Ideale 16.00 «11 tesoro deirisola proi-bita«. Technicolor. Marconi 16.00 «11 castello maledet-to» Prepovedano mladini pod 14 let. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje Danes 20. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih sestanek društvenega odbora z odborom orkestra «Miramar». Odborniki so vabljeni ,na sestanek, ker se bo razpravljalo o drugi reviji slovenskih popevk »Trst ’64». SMUČARSKI IZLET SPDT V KRANJSKO GORO V nedeljo 23. t.m., kakor že dogovorjeno, priredi SPDT smučarski izlet v Kranjsko goro za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje (seveda ni rečeno, da ne bo prostora tudi za nesmučarje). Kakor so se domenili že na predavanju SPDT, bo za to priliko na razpolago prvovrstni smučarski učitelj, na kar posebno opozarjamo mladino. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. februarja 1964 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 84-letni Giuseppe Pre-garz, 92-letna Maria Beatrice 4® Battlstig vd. Costanzo, 43-letna Er-menegilda Gamba, 76-letni Antonio Vesnaver, 58-letna Elisabetta Genti-le, 50-letni Ivan Filipčič, 72-letna Ele-na Borri vd. Bisiani, 80-letna Maria Montanaro, 9 mesecev stara Sara Furlan, 79-letna Marinella VVolf vd. Ticulin, 38-letni Oscarre Leghissa, 88-letna Francesca Marušič vd. Kavčič. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Jo-slplne Cok daruje Antonija Barovl-na 1.000 lir za Dijaško Matico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (17.-23.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Aila Maddalena, Ul. deli'lstria 43: Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2: Dr. Gmelner, Ul, Gluha 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (17,-2J-> Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini-Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana I. «5£MP£TER» GOSTINSKO PODJETJE PRI NOVI GORICI priporoča svojo na novo ln sodobno preurejeno restavracijo v ŠEMPETRU (center) tel. 2388 Postregli vam bomo z domačimi specialitetami, pristnim vinom ln drugimi izbranimi pijačami Naznanjamo žalostno vest, da nas Je prerano zapustil naš dragi brat IVAN FILIPČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 20. t. m. ob 15.30 uri Iz mrtvašnice glavne bolnišnice. ŽALUJOČI s BRATJE, SESTRE, SVAKI IN SVAKINJE, NEČAKI TER OSTALO SORODSTVO Trst, 20.11,1964. // TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na razpravi o bolnišnicah se nadaljuje zasliševanje prič Prof. Romani je sam vodil preiskavo v bolnišnicah in ugotovil razne sleparije - Včeraj so zaslišali tudi tajnika upravnega odbora dr. Bernija Na včerajšnji šestintrideseti razpravi na kazensKem sodišču se je nadaljevalo zasliševanje ene izmed glavnih obremenilnih prič prof. Ramanija, člana upravnega odbora in ' odgovornega za tehnični Urad bolnišnice. Izjave so sledile izjavam in počasi, vendar kategorično so se rušili temelji izmišljenih trditev in opravičil obtožencev. Prof. Ramani je na lastno pest uvedel v bolnišnici pravo Preiskavo, da bL prišel do spoznanja o vseh nerednostih, ki so se dogajal^ 'm' ki so ‘jih izvrševali prejšnji upravitelji. Na vprašanja Predsednika sodišča dr. Boschinija Je tudi včeraj prof. Ramani odgovarjal zelo točno in svoje, odgovore dopolnjeval z obširnostjo podatkov in dokumentov. Odkar Je priča prevzel funkcijo člana odbora, je svojo službo vršil naravnost pikolovsko. Prof. Ramani Je prekontroliral vse dobave blaga za bolnišnice ter celo' hodil od ene bolnišnice v drugo, kjer je izvrševal meritve in računanja uporabljenega železja in onega, ki so *a obtoženci naročali preko m,ere. Prof. Ramani si je hotel biti na jasnem tudi o zadevi starega že- lezja. ki si ga je, ko so podrli ogrevalne naprave v bolnjšnici pri Magdaleni prisvojil kurjač Code-rin. Ne pretiravamo torej, da je bil prav Ramani tista gonilna sila, ki je privedla pred sodnike Cer-gola, Cisilina, Stena in druge obtožence v zvezi_z afero o nerednostih v združenih bolnišnicah. Na včerajšnji razpravi je Ramani celo prebral prve zapisnike sej, po izvolitvi novega upravnega odbora, iz katerih pa ni razvidno, da bi takrat Steno kaj omenil v zveži s plačevanjem premij bolniškim uslužbencem, ki so dosegli odlične uspehe pri delu. Steno je namreč imel v svoji pisarni, kot smo poročali včeraj, pobotnico, ki jo je samo podpisal, ni pa nanjo napisal zneska premije. Govora je bilo tudi o nepopolnih zapisnikih sej, ki jih Steno ni izpolnjeval in tudi ne prepisoval na kolkovani zapisnik. Izjave prič in izgovori obtožencev se križajo in na dan prihajajo vedno ene in iste stvari, tu pa tam še nekatere posebnosti, ki jih morda na prejšnjih razpravah nismo slišali, ki pa so vendar ene in'iste. Steno ni'pisal zapisnikov, |iiiiiiiii,ii,iiii,,,i],iiti,,,i,ij,i miiltn,i,,,iMi,,M i,,,,,,,,, i,,,rI,,„,,,,IM,,,,,,,,,,,,,,,,,, ,,m,,l,,,,m,,,, n,,,,,,,,,, STAVKA PRIMARIJEV BOLNIŠNIC Primariji zahtevajo reformo stare ureditve bolnišnic Predsednik ANPO prof. Campos je ori-sal na tiskovni konferenci vzroke stavke yčeraj se je pričela po vsej državi stavka, ki jo je napovedalo vsedržavno združenje primarijev v bolnišnicah. Stavka se bo ponovila 25. t m. in bo trajala tri dni. Stavki se je pridružil tudi pokrajinski Kolegij primarijev v Trstu. Njegov predsednik prof, Cam. Pos je ob navzočnosti podpredsednika prot. Spania imel včeraj v, Knjižnici glavne bolnišnice tiskovno konferenco, na kateri je navecjel vzroke stavke in na vprašanje novinarjev tudi pojasnil, v cem zaradi posebnih nalog zdrav-n kov. stavka sploh obstaja. Pri tem je še posebno poudaril, da nt ta stavka v ničemer naperjena • prpti asistentom in pomočnikom v bolnišnicah, ki so tudi pred kratkim stavkali. Primariji nasprotujejo le začasnim in nenačrtnim ukrepom, ni bi pomenili odlaganje splošne rešitve vprašanja bolniš-n‘

n zdravnikov, ogrevalne in hladilno naprave so delovale nepopolno, velika poraba tekočega goriva pri ogrevalni napravi v glavni bolnišnici, kjer so bile nameščene komplicirane naprave velike vrednosti, ki pa niso imele nobene koristi in podobno. In med temi skoraj vedno enakimi izjavami se vedno križajo imena Cergola, Cisilina in Stena. Spet je bilo govora o izdajanju bonov za nakup blaga, govbra je bilo tudi o kontrolah uporabe tekočega goriva po namestitvi na ogrevalno napravo posebnih poten-ciatorjev, ki so upravo bolnišnice stali skoraj milijon in pol lir in niso imeli nobene realne koristi. Trije glavni obtoženci so se tudi včeraj zagovarjali pred jasnimi obtožbami priče Ramanija in znašali krivde eden na drugega ter na druge člane prejšnjega upravnega odbora. ’ Steno je celo povp-dal, da je imel od predsednika posebno pooblastilo, da je lahko sam odločal o nakupu materiala v zvezi z nujnimi delt, ki bi jih bilo treba napraviti v bolnišnicah, ker je bil sicer upravni iter za nabavo materialov predolg. Cisilin pa je izjavil, da je iz lastnega že-pa plačeval bolniške delavce, ko so izvrševali dela v privatnih stanovanjih funkcionarjev. Po običajnem odmoru je predsednik sodišča poklical na pričevanje tajnika upravnega odbora bolnišnic dr. Mariana Bernija. Od Bernija je sodišče predvsem hotelo imeti pojasnila v zvezi s pisanjem zapisnika odborovih sej, kdo ga je pisal pred izvolitvijo novega odbora in če je skušal potem Steno nadoknaditi zamujeno delo in izpopolniti zaostale zapisnike. Pri tem je javni tožilec vprašal pričo, kdo je pred Stenom pisal zapisnike. Priča Berni je odgovoril, da ga je pisal dr. Ca-muffo, ni pa vedel povedati, ali je morda Steno po Camuffovi smrti v letu 1949 izpopolnjeval zapisnike, ki jih Ca-muffo ni dokončal. Poleg tega je dr. Berni povedal, da je novi u-pravni odbor uvedel prakso,' da se zapisnik sej piše potem, torej na sejah sestavlja tajnik le koncept, ki ga potem prepiše. V zvezi z nekaterimi nepravilnosti v registru arhiva, kjer so preiskovalni organi ugotovili bela mesta in celo zbrisane opombe in registracije Berni ni znal nič točnega povedati. S tem se je zaključila 36. razprava in oredsednik sodišča je povabil pričo, da pride na današnjo razpravo jjVOJEZiCAO UHADGVANJE V TKBIZL — lezničarji, ki so v službi v Trbižu, zborovanje, da bi proučili vprašanje ureditve posebne doklade za tiste uslužbence, ki morajo u-radovati v italijanščini in nemščini. To doklado bi morali primerno povišati, kar pa se do sedaj vkljub vsem protestom prizadetih, še ni zgodilo. Na zborovanju so posegli v debato številni prisotni železničarji in poudarili, da je sedanja doklada mnogo premajhna, ker zahteva dvojezično poslovanje mnogo več časa in napora. Poudarili so tudi, da so na carinskih agencijah že uredili vprašanje take doklade na pravičnejši ravni. Poudarili so tudi važnost poslovanja v nemščini in odgovornost, ki jo imajo pri tem. Ob zaključku debate so soglas-;no sprejeli posebno resolucijo, v kateri med drugim poudarjajo, dg morajo uslužbenci napraviti pose-' ben izpit, preden se uvrstijo med uslužbence za dvojezično poslovanje. Poleg tega .morajo še vsaki dve leti napraviti dopolnilen izpit ter mesečno posebni izpo-polnitveni tečaj. Na zborovanju ..so sprejeli tudi sklep, da ne bodoi. prišli k dopolnilnemu izpitu,- če ne bodo na pristojnem mestu sprejeli njihovih upravičenih zahtev. Iz zgoraj navedenega izhaja t~ poleg dejstva, da dvojezični železničarji v Kanalski dolirti preje.m*-jo posebno doklado za svoje znanje nemškega jezika, kar jim zelo koristi pri njihovem delu, pa čeprav se pritožujejo, da je ta doklada spričo naraščajoče draginje premajhna — tudi drugo dejstvo, ki je to, da so pri železniški upravi ob avstrijski meji izkazal kot koristen in zato bi bilo prav, če ) bi železniška uprava tudi.- ha drugih podobnih področjih Uvedla dvojezično poslovanje ter namestila tudi na našem mejnem področju uslužbence, ki bi bili poleg italijanščine zmožni tudi slovenščine. Pa ne samo na železnici, gmpak tudi pri vseh drugih ustanovah in uradih, ki imajo opravka s slovenskimi strankami, pa' naj) bodo-te s te ali z ope strani mčje, ti' morali imeti v službi dovolj, tuslufc benečv, ki so zmožni obeh’ jcii' kov, ki se govorijo na tistem.-področju. Glede ljudi, kil bi bili zmotni dvojezičnega uradovanja bj ne smelo biti težav, saj so n. pr. var absolventi slovenskih šol v zamejstvu zmožni obeh jezikov tn še katerega drugega. Ob 13.30 pa so prav tako z avtom Zelenega križa pripeljali v llllllllllllllllllllili lililllllllllllllllIti 11111111111111111111111111llllllllllllili Hilli lilllllllllllII11IIII llllllllllllllllllllll PROMETNA NESREČA V UL. GIULIA ------ --------------*---!----j----—k——p Avto podrl priletno žensko in jo močno poškodoval ■ K . 4 "v w g h i: v 5 Zdravniki so si pridržali prognozo sanjo Prednost dvojezičnega uradovanja na naših obmejnih področjih Slovenske šole dajejo primerne kandidate za tako poslovanje na našem področju Pred nekaj dnevi so imeli že- 'bolnišnico. 11-le-tmega Enrica De | stitev namestnika šefa-inženirja. Šolsko skrbništvo sporoča, da je ocenjevalna komisija učiteljskega natečaja, ki ga je razpisalo skrbništvo, izžrebala črko, ki bo določila vrstni red za ustne izpite. Izžrebana je. bila črka «A». Ustni izpit se bo verjetno začel v prvi polovici aprila. Kandidati, ki so sprejeti k ustnemu izpitu, bodo pravočasno obveščeni. Do zelo hude prometne nesreče je prišlo včeraj zjutraj v Ulici Giulia v bližini Trga Volontari Giuliani. 47-letni Pietro Bravin iz Ul. delle Docce 3/1, ki je vozil avto fiat 1100 TS 40483, je s svojim vozilom podrl na tla 65-letno Mario Vouch por. Jannariello ter jo precej hudo poškodoval. Jannariellova je prečkala Ulico Giulia izven predpisanega prehoda za pešce. Čeprav je avtomobilist krepko zavrl avto, je ta vseeno zadel ob strani žensko ter jo vrgel na tla. Na kraj nesreče so takoj prihiteli policisti in uslužbenci RK. Jannariellovo so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki skrbno pregledali. Pri padcu se Je pobila po čelu, po desnem sencu, po zatilniku in po rokah. Žal je udarila z glavo ob tlak s tako silo, da je dobila možganski pretres. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Več sreče pri podobni prometni nesreči je imela včeraj zjutraj 72-letna Giovauna Zaccaria vd. Maiola iz Milj, Ul. sv. Roka št. 6. Ko je že priletnejša ženska prečkala okoli 10.30 zjutraj cesto v bližini Zindisa, jo je podrl na tla neki tovornik, ki je vozil ritenski. Pri padcu si je Maiolova zvila desno ramo ter so jo morali takoj prepeljati na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo zdravila okoli 20 dni. Ujet tatič Tatovi skuterjev ne poznajo ne petka ne svetka in ne mine dan, da ne b) kakemu meščanu izgiriilo skromno vozilo. V večini primerov imajo tatovi več sreče kot pameti, saj jih policijski organi je redko odkrijejo. Sem pa tja ima kak tat tudi to smolo, da topne prav v roke varuhov javnega reda. Tako smolo je imel n« primer 17-letm Giovanni Dn-rio, ki je že ponoči med petkom in soboto preteklega tedna ukradel vespo 46-letn;mu Marniu Veli-cogni iz Ul. Molino a vento 154. Mladi Giovanni Dario' je ukradel skuter v Ul. Raffineria. Vozil se je z njim po raznih mestnih ulicah ter tu pa tam trčil z njim v kak predmet. S tem je povzročil škode na vozilu za okoli 20 tisoč lir. V Ul. Bernini pa so mestni redarji napravili kraj mladeničevi pustolovščini. Dva agenta sta namreč opazila nekega motorista, ki po njunem mnenju ni vozil vozila s potrebno prisebnostjo. Usta-I v>la •*« »a ’*!■ ea reharala bo dokumentih. Mladenič (šlo je prav za Giovannija Daria) ni imel niti prometne niti vozniške knjižice. Takoj so poklicali agente letečega oddelka, ki so mladeniča aretirali zaradi tatvine skuterja in vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja (katerega Giovanni Dario ' sploh ne more imeti, ker je star komaj 17 let). Mlada ubežnika Dva komaj 14 odnosno 15-letna dečka sta brez siedu izginila s svojih domov ter seveda spravila svoje starše v veliko žalost in skrb. Policija je preiskala več kriških jam (v Nabrežini, v Trebčah, Padričah in v Bazovici), ker se je spočetka zdelo, da sta dečka odšla že v nedeljo na sprehod na bližnji Kras. Policijska pobuda pa ni obrodila nobenega uspeha, ker sta dečka verjetno odšla v Milan. Že preteklo nedeljo popoldne so se v nekem kinu pri Sv. Ivanu sestali 17-letni Sandro Carofiglio, 15-letni Oskar Žagar iz Ul. Damino Chiesa in 14-!etn: Libero Fab-bris s Konkonelskega klanca. Skupaj so se dogovorili, da bodo naslednjega dne, se pravi v ponedeljek, zapustili svoje domove ter odšli po svetu. Domenjenega dne sta Žagar »n Fabbris res zapustila svoje domove že v jutranjih urah. Njunemu zgledu pa Carofiglio, ki je že nekoliko starejši, ni sledil. Do sedaj se policiji še ni posrečilo izslediti mladih ubežnikov. Ranjena ženska pri prometni nesreči Včeraj popoldne je na Trgu San-sovino 73-letna gospodinja Vitto-ria Cattaruzza iz Ul. San Michele 24 postala žrtev prometne nesreče. Sredi Trga jo je z avtom fiat 1100 TS 43382 podrl 33-letni Mario Sbrizzi iz Ul. Navali 16/1, ki je privozil iz Ul. Capitolina in je bil namenjen na Trg Sansovino. Pri padcu se je Cattaruzzova pobila po desnem stegnu. Na pomoč so ji priskočili mimoidoči in z bližnje postaje tudi bolničarji RK, ki so ponesrečenko z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I Rocca iz Gorice, Ul. San Gabriele 1 Odobrili so izplačilo denarnega 8, ki je pri igri na domu padel ter si pri tem ranil levo zapestje. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Seja občinskega odbora v Gorici V torek zvečer je bila seja občinskega odbora v Gorici. Zaradi Odsotnosti župana dr. Gallarotti-! ga spi cjcu uobiuaR) ovcv, ua ja, ki je šel službeno v Rim, ji je vlada takoj pričela izvajati člen prispevka pevskemu društvu Se-ghizzi ter najemnino športnega i-grišča v Ul. Baiamonti v tem letu. Pregledali so prednostno lestvico upravičencev za štipendije iz sklada »Generale Abelardo Peco-rini«. Sklenili so prisostvovati vsedržavnemu kongresu odbornikov za mestna policijo in promet, ki bo aprila v Veroni. Po odobritvi nakupov za opravljanje pogrebov so poslušali poročilo odbornika Lo-dija o pomenu sklepa, ki naj bi ga sprejeli občinski svet, da bi Stare pustne navade s« zopet oživele predsedoval podžupan geometer Lupieri. Odborniki so sprejeli več predlogov odbornika za personal Aga-tija. Občinskemu svetu bodo predlagali sprejem v službo slepega telefonskega centralinista. Spremenili so sestav komisije za name- 8. zakona št. 1643 od 6. decembra 1962. Z njim hoče občina pospešiti določitev načina razdelitve prejemka, ki ga predvideva zakon o ENEL, ki zamenjuje pokrajinski dodatni prispevek IACP. Občinski svet se bo sestal v ponedeljek 24. .februarja ob 21. uri. Stare pustne šege in navade so še vedno Žive po nekaterih naših vaseh • na ■ Goriškem.- Tako so se na. pustni torek zbrali tudi ‘fantje iz Rupe i.n Reči; se preoblekli v pustne še.me in s harmoniko in kontrabasom na čelu šli po obeh vaseh od hiše do hiše nabirat darove za fantovsko pojedino ali «frajo». Pri vsaki hiši so dobili nekaj, največ jajc, pa tudi klobase in ponekod denar. Z nabranimi darovi in z izkupičkom denarja so potem priredili v gostilni pri Pavletiču v Gabrjah v soboto zvečer pojedino, ki so jo seveda tudi dobro zalili. Razpoloženje je bilo zelo veselo in ni manjkalo tudi petja ob spremljavi harmonike. Nekaj podobnega so napravili tudi fantje iz Gabrij, ki so svojo večerjo priredili v neki zasebni hiši in se po njej tudi malo zavrteli. Obe skupini sta se potem srečali v večernih urah v gostilni pri Nanutu na Tržaški cesti v Gorici. Sindikalna kronika FlOT-CGIL sporoča, da so se prejšnji teden začela pogajanja za iiiiiiuiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiudiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Ostanke rimskega mostu so našli v Soči med Sovodnjami in Majnico ; -S ■; > ‘ > ; '* j i - > I Steber so prepeljali v pokrajinski muzej v Gorici - Avto cesta Palmanova -Videm-Trbiž bo važna ta vso deželo - Cepivo Sabin proti otroški paralizi Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli je sklical ponovno sejo pokrajinskega sveta" za sredo 26. t.m. z začetkom ob 20.30. Na dnevnem redu so argumenti, ki so ostali nerešeni na zadnji sejj »d 1. t.m. Na tajni seji pa bodo določili nagrade nekaterim pokrajinskim uslužbencem. Na zadnji seji pokrajinskega odbora, pretekli torek, je predsednik dr. Chientaroli poročal o imenovanju posebnega odbora za avto cesto Videm-Trbiž-državna meja, ki bo povezovala italijansko avtomobilsko cestno mrežo z ono v Avstriji, ter bo navezana na avto cesto Palmanova-Videm. Ta cesta se bo potem nadaljevala na avstrijski strani preko Beljaka jio Dunaja. Ker je cesta važna v mednarodnem in deželnem okviru, je v odboru zastopana tudi goriška pokrajina. ski svetovalci PSDI, nadaljuje vprašanje, so že večkrat pozvali občinsko upravo, naj čimprej u-resniči program ljudskih gradenj. Odgovarjala jim je, da čaka odobritev regulacijskega načrta. Podpisnika. ponovno pozivata županstvo, naj določi področje za ljudske gradnje še preden bo odobren regulacijski načrt, s katerim se zelo odlašajo. Izpopolnitveni tečaj za trgovce in gostince V petek 14. tm. zvečer je bila v prostorih bolniške blagajne za trgovce v Gorici otvoritvena svečanost izpopolnitvenega tečaja za trgovce in gostince, ki je bi! organiziran na pobudo ANAUC to Zveze za trgovino in turizem. Pri ■ svečanosti so bili prisotni predstavniki trgovcev in trgovskih združenj, tehnični vodja tečaja dr. Scaralo ter učitelji. Dr. Staralo je pozdravil vse prisotne ter dejal, da so ta tečaj uspeino pripravili kot druga leta tako v Gorici kot po drugih okrajih na Goriškem. Omenil je na kratko učno snov tega tečaja (socialna, davčna to trgovinska zakonodaja, upravni posli, knjigovodstvo, bla. goznanstvo in zdravstvo). Nato je zastopnik AN ALG iz Trsta dr. A-bate govoril o važnosti takih tečajev za strokovno, izpopolnitev, ki je danes nujno potrebna. Za pokrajinsko Zvezo trgovcev je spregovoril tudi njen podpredsednik Barnaba. Nezgoda Števerjanca pri Rdeči hiši Včeraj popoldne okrog 17. ure so poklicali avto Zelenega križa k Bdeči-hiši, kjer se jč' pri padcu ponesrečil 26-letni Valentin Terčič doma iz Siever ana, Soven-ca št. 21, ki je zaposlen kot šofer pri podjetju Gorizijna. V civilni bolnišnici so ugotovili, da si je Terčič izpahnil in verjet, no tudi zlomil desno nogo v glež- obnovo tekstilne delovne pogodbe. Pogovarjali so še o priznanju sindikata v podjetju na pogajanjih o delovnih' odnosih. Industrije! so bili v bistvu proti predlogu, ker sodijo, da bi moral biti sindikat izven podjetja. Danes in jutri se bodo pogajali o dodelitvi strojev, akordnih tarifah, nagradi za storilnost in kvalifikacijah. S priznanjem sindikata v podjetju bi bilo mogoče voditi pogajanja o vseh delovnih odnosih ne da bi o njih določali samo gospodarji. CISL sporoča, da je sindikat kategorije dninarjev v FlSBA odpovedal vsedržavno delovno pogodbo, podpisano junija 1962. leta, FISBA-CGIL je že sestavila program zahtev, o katerih se bodo pogajali. Nato je predsednik poročal, da so po zaslugi prebivalcev iz Sovodenj in Majnice našli v strugi Soče v zadnjih dneh, ko je bila izredno nizka, približno meter visok steber v katerem je vklesan vrč in bok telesa to ki predstav- i , lja ostanek mosta nekdanje rim- ............................................... V SOBOTO V PROSVETNI DVORANI V GORICI nju ter so ga pridržali za osem dni na zdravljenju. Prijava dohodnine za davke Kot prejšnja leta so tudi letos odprli na sedežu finančne inten-dance v Goriči, Korzo Verdi 52 in pri okrajnih davčnih uradih v Gorici ter po drugih okrajih na Goriškem posebne posvetovalne urade, kjer dajejo nasvete in navodila za izpolnitev davčne prijave Vanoni. Davčni zavezanci bodo lahko dobili brezplačna pojasnila glede prijave svojih do-hodkov in kako izpolniti predpisane obrazce. Uradi poslujejo vsak delavnik od 10. do 12. ure. Kot znano, je treba tudi letos vložiti predpisane prijave najkasneje do 31. marca. Vendar je priporočljivo opraviti to nekaj dni prej, da ne bo treba čakati v vrsti zadnje dni. Letos so v obrazcu za prijavo dohodkov uvedene nekatere spremembe, ki bolj poenostavljajo vso proceduro. VERDI. 16.30: «Storie nella sabbia«. Barvni film režiserja Riccarda Fellinija. CORSO. 17.00: «Ekumenski koncil v Vatikanu«. Dokumentarni kina-maskopski barvni film v priredbi režiserja Antonia Petruccija. VITTORIA. 17.15: «Jules e Jim«, J. Moreau in O. Werner. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: »La nave matta e Mister Roberts«. Cinemascope, barvni film. Igra Henry Fonda. DK2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24 TEMPERATURA VCKUA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11 stopinj ob 14.50, najnižjo 5,7 stopinje nad nič-lo ob 5.15. Povprečne dnevne vlage je bilo 89 ostotkov. ske ceste »Gemtoa«, ki je pri So-vodmjah peljal čez Sočo. O tem mostu se je že večkrat govorilo, vendar niso doslej našli nobenega sledu o njem. Sele ta najdba je bolje osvetlila vso zadevo. Za najdbo se je takoj zanimal pokrajinski muzej iz Gorice in goriška občinska uprava je pomagala, da so dragoceno izkopanino dvignili iz struge in jo odpeljali med druge izkopanine v muzeju Attems na Komu. Predsednik je nato podčrtal važnost cepljenja Pfoti otroški paralizi s cepivom Sabin. Akcijo za to cepljenje organizira na Goriškem pokrajinski zdravnik dr. Montagna s pomočjo posebnega odbora, zdravnikov to zastopnikov raznih ustanov. S to akcijo upajo, da bodo popolnoma iztrebili bacila te bolezni iz naše pokrajine, lejer je bila že do sedaj ta bolezen zelo omejena. Odborniki so nato razpravljali še o raznih upravnih problemih, ki so bili na dnevnem redu ter so zaključili sejo z določitvijo datuma za dve seji pokrajinskega sveta, Prva bo v sredo 26. t.m. zvečer, druga pa v soboto 29, t. m. ob 16. uri. RODITELJSKI SESTANEK V NEDELJO V GORICI Ravnateljstvo Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici obvešča starše, da se bo vršil roditeljski sestanek v nedeljo, 23. februarja 1964 ob 10. uri na sedežu šole, Ul. Randaccio 10. Aretacija! poštarja zaradi sleparij v Števerjanu Na ukaz državnega tožilstva iz Gorice so včeraj v Pordenonu a-retiralj Rema Alfierija, ki je pred časom, ko je bil še uslužbenec na pošti v Števerjanu zagrešil številne poneverbe za več stotisoč lir. Tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Slov. prosvetne zveze Doslej so prijavile svojo udeležbo tri ekipe p. d. s Tržaškega in nekatere z Goriškega INTERPELACIJA PSDI Določiti zemljišča za ljudske gradnje Občinska svetovalca PSDI poslanec Zucalli in Candussi sta poslala goriškemu županu vprašanje o določitvi zemljišč za gospodarske jn ljudske gradnje. Z zakonom se bodo namreč gradila v okviru desetletnega načrta stanovanja za delavce, in sicer na področjih, ki Jih bodo določile občinske uprave na podlagi zakona «187». Čeprav je bil zakon odobren že 1962. leta, Gorica ni o zadevi nVr.niln 4. ničcaT. Občin- V soboto zvečer bo v prosvetni dvorani v Gorici drugo tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Slovenske prosvetne zveze. Prvo tekmovanje je bilo lansko leto, na katerem si je prehodni pokal priborila ekipa prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba. Prvega tekmovanja za prehodni pokal so se udeležila samo goriška prosvetna društva, izven konkurence pa so nastopili močni igralci namiznega tenisa iz Nove Gorice, ki so si nabrali tudi največ točk. Letošnjo tekmovanje bo zadobilo širše obeležje. Svojo udeležbo so že najavila tri moštva s Tržaškega, z Goriškega pa so se prijavila skoraj vsa prosvetna društva, v katerih gojijo to športno panogo. Dober-dobci se bodo skoraj gotovo predstavili s postavo, s katero so si osvojili pokal, da bi ponovili lanski uspeh. Tekmovanja se bodo udeležili tudi igralci iz Sovodenj ln Standreža, pričakuje pa se tudi prijava igralcev iz Pevme. Nastopile bodo tudi dvojice dijakov iz Gorice. Po vsem tem lahko pričakujemo, da bodo na zelenih mizah hude borbe z belo žogico. Doberdobci bodo llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Občni zbor SPD Na svoji zadnji seji so odborniki Slovenskega planinskega društva sprejeli sklep, da bo imelo društvo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 1. marca z začetkom ob 10. uri. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil občni zbor v gostilni «pri Zvezdi« na Trgu sv. Antona v Gorici, pa se bo letos vršil v prostorih kluba »S. Gregorčič« na Verdijevem korzu št. 13/1. Ob tej priliki bodo odborniki podali poročilo o poslovanju društva v preteklem letu. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora, na koncu pa se bodo člani pomenili še o načrtu za delovanje v tekočem letu. Ce bo lepo vreme bo društvo priredilo po zborovanju tudi izlet v bližnjo okolico, kakor Je v ne vadi ob tej prlMM. skušali za vsako ceno doseči prvo mesto in si na taksen način pridobiti pokal v trajno last. Igralci drugih ekip jim bodo skušali to preprečiti, ker hočejo ponesti pokal v svoje društvo. Organizatorji so že na delu, da bi potekalo tekmovanje kar najbolj hitro in v redu V prosvetni dvorani bodo namestili tri mize, četrto pa v klubu, tako da se bodo istočasno lahko igrale štiri tekme Ker ho tekmovanje zahtevalo precej časa, so organizatorji prestavili začetek tekem na 18. uri. Ob tej uri naj pridejo na tekmovanje vse tiste ekipe, ki imajo čas. da bi takoj pričele igrati med seboj. Tiste, ki ne morejo priti tako zgodaj, naj pridejo ob 19. url, kot je bilo najprej določeno. Tekmovanje se bo zaključilo s podelitvijo pokala in nagrad. Tek- ■ - ■■■ ■ movalni prostor bo ogrevan, za tekmovalce pa bo na voljo prigrizek. IZLET STEVERJANCEV NA PREŠERNOVO PROSLAVO V TRST Na Prešernovi proslavi, ki jo priredi Slovenska prosvetna zveza v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v prvomajski dvorani v Trstu, bosta nastopila tudi mešani zbor prosvetnega društva Briški grič in njegov instrumentalni ansambel. Ob tej priliki prireja društvo izlet v Trst z avtobusom. Udeležence izleta vpisujejo Bruno Štekar na Valerišču, Marija Koren pri Aščih, Bruno Gravnar z Britofa in Ivan Mikluš iz Sftednega. Odhod avtobusa z Bukovja točno ob 14. uri. / 7o — UJETJE S. A. FRATELLI SULZER WINTESTHUB (SVIZZEBA) V v ISCE strokovno izvežbane delavce v starosti od 20 do 45 let, in sicer: inštalaterje za razne ogrevalne napeljave — ključavničarje — varilce raznovrstnega železa, pločevine in cevi — čistilce litega železa ln podobno, DOBER ZASLUŽEK Za vsa potrebna pojasnila se obrnite, pismeno ali ustno, na naalov: GINO PROTTO, Via Scodnik 13, GORIZIA. TRENING TEKMA OLIMPIJSKIH KANDIDATOV Olimpijci-Perugia 3:0 Strelca golov Meroni 2 in Domenghini - Zelo dobra igra obrambe in napadalca Mazzole FLORENCA, 19. — V današnji trening tekmi v okviru priprav olimpijskega moštva za izločilno srečanje s Turčijo, je selekcija kandidatov za olimpijsko moštvo premagala enajstorico Perugie s 3:0 (3:0). Zvezni komisar dr. Edmondo Fabbri je imel za to tekmo na razpolago vseh 16 sklicanih kandidatov vključno z Meronijem, katerega zdravstveno stanje se je temeljito izboljšalo. V prvem polčasu sta enajstorici nastopili v naslednjih postavah: Olimpijci: Pizzaballa; Poletti. Facchetti; Rosato, Magnaghi, Cera; Domenghini, Lodetti, Mazzola, Meroni, Fortunato. PERUGIA: Rado; Morosi, Nic-ehi; Roscim, Baroncini, Nencini; Lolli, Castagbner, Fortini, Fran-zon, Moratelli. Prvi del igre je bil odigran pod močnim dežjem in na zelo razmočenem terenu. V prvih fazah je bila nevarna Perugia in kar trikrat zaporedoma je levo krilo Moratelli zaposlil Pizzaballo. Toda olimpijci so se kmalu znašli in izvedli zelo lepo akcijo z Meronijem in Lodettijem na sredini igrišča in ravno Meroni je skupno z Mazzolo spravil prvič v resno nevarnost obrambo Perugie, V prvih 20’ se je položaj na igrišču hitro menjaval in igra je bila hitra ter zanimiva. V 23’ pa so olimpijci prešli v vodstvo. Mazzola je s sredine igrišča prejel žogo, preigral tri nasprotne o-brambne igralce, podal Meroniju, ki je iz idealnega položaja brez težav premagal vratarja Rada. Perugia je dobro reagirala, toda obramba olimpijcev je bila na mestu predvsem po zaslugi dobro razpoloženih Magnaghija, Poletti-ja in Facchettija. V 31' so olimpijci povečali vodstvo na podoben način kot so dosegli prvi gol. Mazzola je s sredine igrišča zaposlil Meronija, ki je v teku preskočil vratarja in zatresel mrežo. Tretji gol je v 33’ dosegel Domenghini zaradi napačne intervencije Baranocinija. V drugem polčasu sta moštvi nastopili v spremenjenih formacijah: OLIMPIJCI: Rado; Facchetti, No-dari; Rosato, Magnaghi, Cera; Domenghini, Sacco, Mazzolla, Ferra-rio, Fortunato. PERUGIA: Pizzaballa; Morosi, Nicchi; Roscini, Baroncini, Fiorin-di; Lolli, Nenci, Troiani, Franzon, Fortini. Teren je bil sedaj že povsem blaten in ritem obeh enajstoric je znatno upadel. Okrog 10’ je Mazzola odlično prodrl po sredini igrišča in z lepim strelom prisilil Pizzaballo k težki intervenciji. Akcije olimpijcev so v glavnem potekale preko Sacca in Fer-raria in tudi preko Mazzole, Ki je v 15’ odstopil svoje mesto Pe-troniju. Okrog 20’ se je spet zganila Perugia, ki je najprej po Troianiju in potem po Franzonu spravila v zadrego obrambo olimpijcev. Okrog 30’ je Fabbri prekinil igro, ker težak teren ni več dovoljeval smiselnih kombinacij. Po tekmi je komisar Fabbri dejal, da v takih vremenskih in terenskih pogojih ni mogoče pričakovati kaj več, kot je pokazal trening. Na vprašanje s kakšno formacijo bo reprezentanca nastopila v Bergamu proti Turčiji, je Fabbri dejal, da zelo verjetno s postavo, ki je igrala v prvem polčasu. «Ce bomo premagali Turčijo — kot upam, je nadaljeval Fabbri — potem nas bo čakalo dvojno srečanje s Poljaki, ki bodo nastopili Sneg na Tridentinskem Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporola stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 19. 2. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan m prejela. V vseh omenjenih krajih to številne žičnice, sedežnice, skilifti. KRAJ CM KRAJ Andalo - Monte Paganella 25/110 (lž; 21; 7 sl) Baselga di Pine — (2 sl) Campitello di Fassa • Col Rodella 15/50 (4 v; 5 sl) Canazei aila Marmolada 15/75 (lž; 4 v; 9 sl; ls) Castello Tesino - Čelado — (1 sl) Cavalese . Passo di Lavazč — (8 sl) Fai - Monte Paganella — (2ž; 4sl) Folgaria - Sommo Alto 20/55 (lv; 4sl; 1 s) Lavarone ■ Vezzena — (lv; 3sl) Madonna di Campiglio 35/80 (3ž; lt; 2v; 9sl; 1 s) Male • Dimaro • Ossana — (3sl; 2s) Malosco “ (1 sl) Moena . Passo San Pellegrino ■— (lv; 6sl) Molveno • Pradel —/35 (2 v) Monte Bondone 25/80 (21; 5v; 3sl) Passo del Broccon — (2 sl) Passo della Mendola • Monte Penegal 30/45 <1 sl) Passo del Tonale • Passo Paradiso (lž; lt) Passo di Costalunga (lv; 2sl) Passo Pian delle Fugazze (-) Passo Pordol (lž; 2v) Passo Rolle (1 v; 6 sl; 2 s) Passo Sella (2 v) Peio (lž; 3sl) Pinzolo (lsl) Pozža di Fassa • Monte Buffaure (lt; 3sl) Predazzo - Bellamonte (3sl; ls) Prlmlero (1 sl) San Giacomo dl Brentonico (lsl) San Martino dl Castrozza (lž; lt; 3v; 5sl; 2s) Serrada . Dosso Martinella (lt; 2sl) Vigo dl Fassa • Clampedle • Gardeccia (lž; 2sl) Ziano • Panchlš di Flenune (2 sl) 120/200 30 40 proti nam dejansko s svojo državno reprezentanco. Zato se bomo morali bolj skrbno pripraviti.* 60 milijonov Peleju SAN PAOLO, 19. — Brazilski klub Santos je dal svojemu slovitemu igralcu Peleju nagrado 60 milijonov cruzierosov. S tem je jasno povedano, da Santos nikakor ne misli prodati svojega igralca, čeprav je dobil prav v teh dneh ponudbo nekega evropskega kluba, da da zanj «vsako vsoto*. Lani je baje Juventus ponujal za Peleia 1 milijon šterlin (okrog 850 milijonov lir). RIO DE JANE1RO, 19. — Brazilska nogometna reprezentanca bo 14. junija v Riu in 21. junija v Lisboni igrala s Portugalsko. TU1NTAM TOKIO, 19. -- Kongres mednarodnega olimpijskega odbora bo 1. 1964 v Tokiu od 6. do 9. oktobra. Olimpijske igre v japonski prestolnici hodo od 10. do 24. oktobra. LIMA, 19, — 13 držav se bo udeležilo svetovnega košarkarskega prvenstva za ženske, ki se bo začelo 18. aprila v Peruju: SZ, Bolgarija, CSSR, Francija, Japonska, Južna Koreja, ZDA, Argentina, Brazilija, Kolumbija, Čile, Paragvaj in Peru. Italija je odpovedala udeležbo zaradi tehničnih in finančnih težav. BAD WIESSEE, 19. — Olimpijski smučarski prvak Egon Zim-merman si je včeraj zvečer poškodoval desno nogo ko je padel med nočnim slalomom v Bad Wiesseeju. Počivat bo moral najmanj dva tedna. MIAMI BEACH, 19. .— Svetovni prvak težke kategorije Sonny Li-ston je včeraj zvečer izjavil, da bo premagal Cassiusa Claya v treh krogih s K.O. Ko so ga opozorili, da ie nekdo že prej v njegovem imenu dejal, da bo premagal svojega nasprotnika Claya, s katerim se bo boril prihodnji torek, v petih krogih, je Liston dejal: «To je dejal moj prokurator, jaz pa pravim v treh krogih...*. Liston je še dejal: «Prav nič ne sovražim Claya. Nasprotno, Clay pomeni mnogo zame, saj me velja en milijon dolarjev*. Bivši svetovni prvak težke kategorije Šved lngemar Johansson pa je včeraj dejal, da je pripravljen srečati se z zmagovalcem dvoboja Liston-Clay pod pogojem, da mu nudilo dovolj ugodne pogoje. LONG BEACH, 19. — Včeraj zvečer so ameriški atleti dosegli izvrstne rezultate na tekmovanju «Indoor» v atletiki. Kroglo je svetovni rekorder Dallas Long vrgel 19.71 m daleč. 0'Brien pa 18.98 m. Avstralec Tony Sneazwell je skočil v višino 2.13 m, v teku na 60 yardov pa sta Bob Hayes in Dare! Bevvman izenačila najboljši svetovni čas v dvoranah s 6". Jones Hayes je zmagal na 60 yardov z ovirami s časom 7”1. V teku na 1 miljo pa je zmagal Avstralec Ron Clarke s 4’08”4. Naše športnike opozarjamo, da bo danes prenašala radijska postaja Trst «A» v okviru obiskov pri raznih društvih oddajo o športnem združenju Bor. Oddaja se bo začela ob 12.15 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii TRI ZAOSTALE TEKME B LIGE Lecco s presenetljivo zmago zaustavil pohod Brescie (1:2) Neodločena izida med Alessandrio in Parmo ter med S. Monzo in Cosenzo Po včeraj odigranih treh zaostalih tekmah, se položaj na lestvici B lige, kar zadeva vrstni red moštev, ni spremenil, pa čeprav je Lecco poskrbel za pravo senzacijo s svojo zmago nad Brescio na tujih tleh. Brescia je po dolgi seriji pozitivnih rezultatov tako doživela svoj drugi poraz v letošnjem prvenstvu, kar sicer za njene ambicije najbrž ne bo usodno, kar pa ji je vendarle preprečilo, da bi ujela vodilno dvojico in se nato v doglednem času prebila v samo vodstvo, kljub temu, da je že startala s sedmimi točkami kazenskega odbitka. Nasprotno pa si je Lecco z dvema tako nepričakovano dobljenima točkama močno povečal upe, da se dokončno prebije v sam vrh, pri čemer je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima v primerjavi s tremi prvimi enajstoricami na lestvici še vedno eno tekmo manj in da lahko z zmago v prekinjeni tekmi celo prehiti Brescio in se zasidra na tretjem mestu. Borba na samem vrhu je tako po tem nepričakovanem rezultatu postala še bolj zanimiva, saj se v razmahu štirih točk gnete kar sedem enajstoric, od katerih imata poleg Lecca tudi Cagliari in Padova po eno tekmo manj. Dvojno direktno srečanje na taboru ubožnih na dnu lestvice se LESTVICA Foggia 21 10 8 3 27 13 28 Verona 21 9 9 3 27 15 27 Brescia* 21 13 6 2 3313 25 10/50 Cagliari 20 8 9 3 13 9 25 Padova 20 S 8 4 20 9 24 Varese 21 7 10 4 21 11 24 M Lecco 20 9 6 5 18 16 24 NapoU 20 7 8 5 23 21 22 Potenza 21 6 9 8 21 17 21 Udlnese 21 7 7 7 16 17 21 Triestina 21 7 7 7 19 21 21 25/120 Catanzaro 21 8 5 8 25 32 21 P. Patria 21 6 8 7 22 20 20 25/55 Venezia 21 6 6 ■ 19 23 18 Palermo 21 4 9 8 16 17 17 Sinunent, 21 2 11 8 12 23 15 10/50 Alessand. 21 4 7 10 13 27 15 Prato 21 2 10 9 11 25 14 Parma 21 2 10 9 16 29 14 Cosenza 21 4 5 12 11 25 13 * Brescia kaznovana Z odbitkom je končalo z dvema neodločenima rezultatoma, seveda na škodo gostiteljev in v zadovoljstvo gostov. Z izjemo Prata, ki včeraj ni igral, so Simmenthal, Alessandria, Parma in Cosenza zmanjšali svoj zaostanek za eno točko, vrstni red med njimi pa ;e ostal nespremenjen. BRESCIA - LECCO 1:2 (0:0) BRESCIA: Brotto; Fumagalli, Lancioni; Rizzolini, Vasini, Bian-chi; Favalli, Vicini, De Paoli, Raf-fin, Pagani. "LECCO: Meraviglia; Facca, Bra-vi; Ferrari, Pasinato, Sacchi, Gal-biati, Schiavio, Innocenti, Bertuc-co, Clerici. SODNIK: Sebastio. STRELCI: v drugem polčasu v 4’ Innocenti (L), v 34’ Clerici (L), v 43’ De Paoli (B). S. MONZA - COSENZA 0:0 S. MONZA: Giuniti; Melonarl; Baccis; Ferrero, Prato, Stefanini; Secchella, Campagnoli, Vivarelli; Lojodice, Vigni. COSENZA: Dinelli; Baston, Fontana; Della Pietra, Gerbaudo, Mil-lela; Marmioli, Danelon, Gualtieri, Longhi, Meregalli. SODNIK: De Marchi. KOTJE: 11:2 za S. Monzo. ALESSANDRIA - PARMA 1:1 (1:0) ALESSANDRIA: Nobili; Melideo, Migliavacca; Cesena, Tenente, Ver-ga; Sogliano, Fara, Bettini, Vitali, Bettini S. PARMA: Uccelli; Fontana, Polli; Zurlini, Balbi, Bruschettlni; Corra-di, Spanio, Pinti, Cavallito, Ferra-guti. SODNIK: Sebastio. STRELCA: v prvem polčasu v 32’ Česana (A), v drugem polčasu v 8’ Pinti (P). Sivori izključen za dve tekmi MILAN, 19. — Disciplinsko razsodišče je kaznovalo Sivori ja (Juventus) s prepovedjo dvakratnega nastopa, Fontano (Parma) in Cal-vaneseja (Atalanta) pa s prepovedjo enkratnega nastopa. Z globami so bile kaznovane enajstorice: Milan 300.000 lir, Juventus 175.000 lir, Foggia 120.000 lir. Spal 80.000 lir, S. Monza 60.000 lir, Varese 50.600 lir in Brescia 40.000 lir. Med posameznimi igralci je bil kaznovan z globo 18.000 lir tudi Frigeri (Triesti-na), . TRENING TRIESTINE Varglien okreval Triestina je včeraj nadaljevala s pripravami za važno nedeljsko srečanje z Verono na tržaškem stadionu. Z ostalimi igralci je treniral tudi srednji krilec Varglien, ki je že povsem okreval in ki je tudi pokazal zadovoljivo formo. Trener Montanari o njegovi pripravljenosti Sicer še ni povsem prepričan in meni, da bo moral Varglien pred povratkom v prvo moštvo odigrati vsaj eno tekmo med rezervami, da se amblentira. Ni pa izključeno, da ne bi nastopil že kar v nedeljo. KOŠARKARSKO PRVENSTVO PRVE LICE Zaslužena zmaga Goriziane proti Algorju na tujih tleh Odločilna koša je iz prostih metrov dosegel Zorzi po že preteklem času Le dve tekmi izmed vseh, ki jih je predvideval spored enaiste-ga kola najvišjega italijanskega moškega prvenstva, sta vredni tega imena. Sta to srečanji v Vare-su in v Bielli. V prvem sta se pomerili domači Algor in Gorizia-na, v drugem pa je stopilo na igrišče proti tamkajšnji petorki moštvo Fonte Levissima. Že mesta, ki jih ekipe zavzemajo na vrednostni lestvici, pričajo o izenačenosti borb, in res so se na igrišču vsa pričakovanja po lepih in borbenih igrah stoodstotno uresničila. Goriziana, ki v zadnjih časih deluje le s polovico pare, je bila na tujem igrišču kos svoji slavi izrednega borca. Le v začetnih potezah je domačinom uspelo za nekaj minut voditi igro, nato pa so šoški igralci prevzeli pobudo in številni gledalci so bili priče tekmi, ki sicer ni povsem zadovoljila njihovega estetskega smislu, ki pa je bila polna naglih sprememb in ki je nudila polno izrednih drobcev, kakršne je kaj težko zaslediti v tekmah med dvema ekipama izenačenih moči. Ob polovici drugega polčasa so imeli domačini svoj najlepši trenutek. V preobratu igre so nekajkrat zaporedoma pretresli goriško mrežico in nabrali 12 točk naskoka. Zorzi in prijatelji pa so stisnili zobje ter polagoma začeli nižati razliko. Le nekaj sekund pred zaključkom je Algor vodil za eno točko, ko je Zorzi osvojil žogo ter prodrl do koša pod katerim si je priboril dva presta strela. Ko je regularni čas že pretekel, torej ob že zaključeni tekmi, je ta igralec pokazal svoje jeklene živce in realiziral oba meta ter tako doprinesel svojim barvam zmago. V Bielli so domačini želeli ponoviti svoje lepe uspehe iz prvega dela tekmovanja in tako zaključili negativno serijo, ki je trajala že predolgo. Njihovo nalogo je težkočila izredna moč gostujoče ekipe, ki je povsem zaslužerio na četrtem mestu lestvice tik za moštvi, ki se bore za zmago. Ekipi sta se lovili od točke do točke. Vseh štirideset minut igre je poteklo v napetem vzdušju, ki ga je še bolj stopnjevalo podžiga-nje številnih navijačev obeh pe-tork. Ob zaključnem žvižgu je le ena točka delila moštvi in kljub tako nizki razliki smemo upravičeno imeti Biello za boljšo ekipo na igrišču, saj se je bolj spretno branila pred nasprotnikovimi na- Ignis — DDM 79:53 Knor — Fides 93:69 Goriziana — Algor 71}: 77 Biella — Fonte Levissima 71:70 LESTVICA Ignis 11 n 0 906:750 22 Simmenthal 11 10 1 1038:758 21 Knorr n 10 1 920:744 21 F. Levissima li 6 5 899:851 17 St. Azzurra u 6 5 789:808 17 Biella n 5 6 831:852 16 Fides li 5 6 819:849 16 Goriziana u 4 7 820:847 15 G. B. C. u 4 7 786:822 15 Algor n 4 7 746:804 15 Livofno n 4 7 776:852 15 Partenope n 3 8 667:810 14 D. D. M. 11 3 8 621:846 14 Petrarca li o 9 749:784 13 padi in bolj gibčno kretala pod tujim košem. V ostalih srečanjih je bil rezultat že znan. Jasno • je bilo, da Knorr, Ignis in Simmenthal ne bodo imeli preglavic v svojih nastopih proti Fidesu, D.D. Mornarice in Petrarcu. Livorno, ki je šele pred osmimi dnevi prekosil samega sebe in zablestel kot meteor z zmago nad Simmenthalom, je že zdaj prav kot meteor. tudi ugasnil in podlegel, sicer prav močni Stelli Az-zurri z veliko razliko, ki vsekakor ne daje realne slike razmerja moči nastopajočih petork. Stella Azzurra — Livorno 80:53 Simmenthal — Petrarca 90:66 llIluiiiiiiinjiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiituitiliililiiiiiiliiliiiiiiiniiuiiilliinlllinillliiillliilillillHlilliliiiuiiiitun ROKOBORBA PROSTEGA SLOGA Bolgarija-Turčija v soboto v Trstu V bolgarski vrsti bo nastopilo več sedanjih in bivših svetovnih prvakov V telovadnici Ginnastiche Trie-stine se že nekaj dni skrbno pripravljajo italijanski rokoborci prostega sloga, ki se- bodo pomerili z bolgarskimi reprezentanti v Trstu v soboto 22. t.m Priprave vodi njihov turški trener Botytorum, pomagata pa mu telesnovzgojna trenerja Frigerio in Puglisi. Treninga se udeležuje 16 rokoborcev in sicer Grassi, Marigliano, Bafico, D’Amico, Plovan, Gelsomini, De Vescovi, Zardoni, Marcheggiani,, Mazzotti, Bulgarelli, Marcucci, Ma-rascalchi, Tinazzo, Ferrari in Re-basti. Bolgarska reprezentanca bo danes odpotovala iz Sofije, potem ko se je pripravljala v mestecu Lom na Donavi. V okviru teh priprav so bolgarski rokoborci imeli tudi tri srečanja s slovitimi iranskimi rokoborci. V prvem srečanju so zmagali Iranci s 5:3, drugo se je končalo neodločeno, v zadnjem, v katerem so nastopili tisti Bolgari, ki bodo nastopili tudi v Trstu, pa so zmagali Bolgari s 5:3. Ti rezultati kažejo, da so Bolga- ri dobro pripravljeni in da bodo Italijanom zelo nevarni, pa čeprav bodo zaradi poškodb ali zaradi bolezni morali nastopiti kar brez treh svojih prvakov, t.j. brez sedanjega svetovnega prvaka srednje kategorije Predana Gargjeva, brez bivšega svetovnega prvaka lahke kategorije Enia Valceva in brez Valka Kostova, ki je bil drugi na svetovnem prvenstvu v sred-njetežki kategoriji 1. 1963 v Sofiji. Namesto njih je moral blogarski tehnični komisar vključiti tri mlade borce, ki pa že danes sodijo v višji razred. Bolgarsko moštvi za Trst bo verjetno takole sestavljeno: Mušja kat.: Stojco Malov, tretji na svetovnem prvenstvu 1963. Petelinja: Ennio Todorov. Peresna: Stojan Cervenkov. Lahka: Lambi Ivanov. Srednjelahka: Mussa A-liev. Srednja: Petko Dermengjev, drugi na zadnjem svetovnem prvenstvu v srednjelahki kat. Sred-njetežka: Said Mustafov. T»žfcn: Liutvi Ahmedov, bivši svetovni prvak in drugi na zadnjem svetovnem prvenstvu. MILAN, 19. — Nemška dvojica $Ugdahl-Renz je zmagala v 5. etapi kolesarske dirke «6 milanskih dni»- SZ BOR Namiznoteniški odsek Vodstvo namiznoteniškega odseka obvešča vse svoje člane, da se bo v soboto pričela pokrajinska faza tekmovanja posameznikov. S pričetkom ob 18. uri bodo igrali mlajši mladinci in juniorji, ki bodo nadaljevali svoje tekmovanje tudi v nedeljo z začetkom ob 10. uri. To tekmovanje bo v prostorih CGS La Soffitta v Ulici Monte Cengio. * * * V petek ob 20.30 se bo začel drugi turnir tretje kategorije. Na prvem takem turnirju, ki je bil januarja meseca je prvo mesto zasedel B. Košuta, ki velja tudi zdaj za glavnega favorita. NEPOSREDNO PO 11 GOLIH PARTIZANA JACODINI (SVETOZAREVO) Herrera izjavil v Beogradu: igrali bomo defenzivno... V Jugoslaviji se že vestno pri-pMvljajo na novo nogometno sezono, ki se bo začela sredi marca. Ze prejšnjo nedeljo je bilo več prijateljskih srečanj, v katerih so v glavnem zmagali favoriti. Lepo je presenetila le ljubljanska Olimpija, ki je v Ljubljani premagala švicarsko prvoligaško moštvo Chaux de Fonds kar s 4:0. Isto švicarsko moštvo je predvčerajšnjim nastopilo tud; V Zaglebu praši domači »Trešnjevki* in tudi zmagalo s tesnim rezultatom 4:3, s čimer je popravilo slab vtis iz Ljubljane. Olimpija pa je predvčerajšnjim slavila že drugo visoko zmago in sicer proti drugoligašu Trepči, katerega je premagala kar s 7:2. Včeraj je bil v Zagrebu mestni derby Zagreb-Dinamo ki se je končal z rezultatom 2:2 (1:0), v Splitu pa je drugoligaš Maribor premagal Hajduka z 2:1 (0:0). • Zelo skrbno se v teh dneh pripravlja tudi beograjski Partizan, ki bo prihodnjo sredo sprejel v goste milansko enajstorico Interja v prvi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov. Včerajšnji trening Partizana v Svetozarevu sl je ogledal tudi Interjev trener Herera, da bi tako lahko čim temeljiteje proučil Partizanovo igro in temu primerno pripravil svojo enajstorico za to važno srečanje, za katerega vlada tudi v Italiji veliko zanimanje, saj so iz Italije najavljeni že številni gledalci V trening tekmi je Partizan visoko porazil domačo enajstorico Ja-godine z rezultatom 11:2 (5:1). Partizan je igral zelo dobro, neglede na to, da je bil njegov nasprotnik razmeroma slab. Po tekmi je Herrera izjavil, da bo Inter mora! igrati v Beogradu defenzivno, da izvleče čim ugodnejši rezultat za povratno srečanje, ki bo v Milanu. Herrera je še dodal, da bo to zelo težko, ker je Partizan, po tem, kar je videl, odlična enajstorica. V nedeljo bo na sporedu zadnje srečanje namiznoteniške B lige. Borova vrsta se bo poslovila od svojih navijačev s tekmo proti ekipi CSI iz Vicenze. Obe vrsti imata trenutno enako število točk in se zato pričakuje oster boj za zmago. Srečanje bo na stadionu «1. maj* in se bo pričelo ob 9. uri. ž — žičnica; t — telekabina; v — vlečnica; sl — sldlift; • — skakalnica ♦0eoeo*oeo*oeoeoeoeoeoeo4040e04040404040e040«04040404©4040eo«04©40404oeo*0*©eo»o:pe©e040e0404040e040eo*oeoe040e0404c>eo*o^ eoeoeoeoeoeoeoeoeoao BRANKO MARUŠIČ 5. Na Goriškem v drugi polovici 1.1918 Namere nove države SHS je ko preprečila diplomatska ak-a Italije, osnovana na za-evah londonskega pakta. Po-ajinski odsek je svojo oblast ztegnil nad ozemljem, ki so omejevale etnične meje. Go-:ka oziroma slovenski del go-iko-gradiščanske dežele z mejni Gorica vred sta postala odlokom odseka od 1. novem-a del jugoslovanske države z goslovansko upravo v času, i je bila od strani bivših av-rijskih oblasti priznana novi žavi suverenost, v času, ko še prišlo do premirja med Ita-o in državo, ki že ni več de-nsko obstajala. Vse javne ustanove in uprav-> oblasti v mestu in okolici se podvrgle razglasu, med mi tudi okrožno in okrajno sodišče. »Občudovati rrpramo to splošno disciplino* je'pisala »Goriška straža* in sporočila, da se Je tudi goriška policija podvrgla pokrajinskemu odseku, novi okrajni glavar pa je postal namesto Nemca 'Bauma, Slovenec Berbuč. V nedeljo tretjega novembra se je pokrajinski odsek preselil v palačo o-krajnega glavarstva na Travniku, od koder je še istega dne zaplapolala slovenska trobojnica. Mesto je bilo v slovenskih zastavah, sem pa tja Je bilo opaziti tudi italijanske, »ljudstvo dobro pojmuje pravo svobodo pravice samoodločbe. Doslej ni bilo izgredov ne demonstracij. Kar Je Slovencem v veselje je rade volje dovoljeno tudi italijanskim someščanom. Saj nova doba, ki smo jo za- čeli. ne pozna več narodnega sovraštva, temveč medsebojno skupnost in bratsko ljubezen. V novi družini narodov bomo v Jugoslaviji tudi Italijane spoštovali in čuvali njih pravice!* piše v navdušenju »Goriška straža* o dneh ko Je prevzel oblast pokrajinski odsek. Razmere pa seveda niso bile normalne, Gorica je bila v tistih dneh prepolna vojaštva, ki se je vračalo s fronte. Ta masa ljudstva nikakor ni bila v prid vsaj na videz normalnemu iz-gledu takratnih razmer. Narodne straže, ki so se v teh dneh ustanavljale na poziv odseka, so imele eno od prvenstvenih nalog, uravnavanje pravilnega poteka umikanja poražene armade. V teh dneh Je pokrajinski odsek vršil svoje delo zelo samostojno, ker zveze z osrednjimi vodstvi-ni imel, slovenska javnost je bila o razmerah na Goriškem zelo slabo informirana. V soboto 2. novembra je prišel v Gorico 2. gorski strelski polk avstrijske armade. Bil je eden od tistih upornih slovenskih vojaških oddelkov, ki so v veliki meri pripomogli k naglemu razpadu cesarske armade in omogočili lahko zmago italijan- skega orožja. Vojaštvo so v veliki meri sestavljali Slovenci in mnogi od njih so bili zaradi revolucionarnosti smatranl kot »boljševiki*. še pred podpisom premirja so vojaki zapustili bojišče in se skozi Gorico vračali na svoje domove. S prihodom v Gorico je komandni kader polka stopil v stik s pokrajinskim odsekom, stavil se mu je na razpolago. Vojaštvo je dr. Podgornik zaprisegel kot jugoslovansko vojsko, ki je nato zasedla vse važnejše objekte v mestu in bila s svojimi 1800 vojaki velika opora delovanju pokrajinskega odseka. S prihodom polka so se v Gorici mnoge razmere uredile, bilo le še nekaj nemirov, ki so Jih povzročili vračajoči se vojaki in nedisciplinirani civilisti. Po prihodu italijanske okupacijske vojske je bil polk prisiljen umakniti se iz Gorice in z vsega zasedenega ozemlja. To jugoslovansko vojaštvo so okupatorji nameravali celo razorožiti z motivacijo, da so nekdanja avstrijska vojska. Njegov odhod 8. novembra so goriški Slovenci s slovesnostjo počastili. Odšel je v smeri proti Ljubljani, kjer je nato. kljub zaprisegi v Gorici, z uredbo postal del jugoslovanske vojske in se kot tak udeležil tudi bojev na Koroškem. IX. Od prvega novembra dalje je pokrajinski odsek neprestano, noč in dan deloval: sestajal se je na seje, izdajal je ukaze ip navodila in vršil podobne zadeve. Eden izmed odlokov Je pozival ljudi k poštenosti, naj pre-bivalstvo preneha s krajo, »da ne omadežuje z dejanji nevrednimi prostega državljana komaj pridobljene svobode, ker bodo sicer, kakor je bilo Narodnemu svetu sporočeno, vračajoče se vojaštvo in vojaške straže na ropajoče streljali*. Okrajni glavar pa Je 3. novembra proglasil policijsko uro. Četrtega novembra je k razmeram pristavil svoj glas tudi nadškof dr. Sedej s posebno okrožnico, v kateri je priznal oblast pokrajinskega odseka in pozival, da naj se zaradi miru ustanavljajo občinske straže in k sodelovanju pozval tudi duhovščino. Razmere še daleč niso bile normalne. Na eni strani je nerede povzročala umikajoča se vojska, na drugi strani pa so hoteli ljudje nagrabiti čimveč vojaškega materiala, da bi jim ta lajšal bedo, mnogim pa tudi povečal premoženje. To so bili v največji meri vzroki, da je pokrajinski odsek nemudoma zaposlil svojo vojaško silo in pozival na ustanavljanje vaških straž. Nemiri pa niso bili za tisti čas karakteristično vrenje revolucionarne nastrojenosti ljudskih mas, bil je to primer neorganiziranih izpadov pogojenih iz individualnih interesov. Pokrajinski odsek zato ni bil organ, ki bi dušil organizirano ljudsko revolucionarno vrenje, pač pa oblast, ki jo je nastali položaj terjal, če ne drugače, že zaradi prestižnih pogledov do Italijanov. Slovensko ljudštvo je v njem videlo organ, ki je reševal njih narodnostne pravice in zahteve. S teh stališč je treba tudi ocenjevati njegovo delo. Zanimiv je bil Tumov pogled na takratne razmere: odločen nasprotnik vsake akcije buržoazije, je z neprikrito ironijo spremljal razmere. Grajal Je takratno slepo politiko in naivnost buržoazije, ki je verjela Wil9onovim obljubam. Tudi okolica Gorice se je ravnala po odredbah odseka. Po vaseh se je pričelo ustanavljanje vaških »narodnih obramb* in odborov Narodnega sveta, te so imeli vsi večji kraji. Njih obstoj pa je bil omejen le na nekaj dni, saj so Italijani kmalu po svojem prihodu vaške straže razorožili, odbore Narodnega sveta pa razpustili. Petega novembra nastopi dan, ko so ure vlade pokrajinskega odseka štete. Četrta točka premirja z dne 3. novembra je določila demarkacijsko črto, do katere je segalo italijansko okupacijsko ozemlje; črta se je skoraj popolnoma ujemala z določili londonskega tajnega spo-zuma. Pogoji premirja so bili še pred zasedbo znani, Slovenci pa niso pričakovali Italijanov, temveč antantne vojaške sile. S prihodom Italijanov je prenehala kratkotrajna doba jugoslovanske uprave v Gorici in njeni okolici. Uprava je trajala de faeto le borih pet dni, od prvega pa do petega novembra, ko so prišli v Gorico prvi zastopniki okupacijske armade; de jure je bilo teh dni še manj, saj Je pričelo premirje veljati s tretjim novembrom. Kljub skromnim petim dnevom pa Je bila oblast slovenskega oziro- ma jugoslovanskega organa, kljub narodnostno mešanemu ozemlju, katerega Je obsegala, popolna in ne samo navidezna utvara. Dva dni potem, ko je italijanska vojska zasedla Trst in ko je general Carlo Petitti di Roreto pozdravil osvoboditev zemlje, za katere osvoboditev je preteklo toliko italijanske krvi, je v Gorico prispela skupina italijanskih oficirjev, ki so na svojih vozilih imeli izobešeni italijansko in belo zastavo. Po krajšem postanku so pot nadaljevali proti Vipavski dolini in demarkacijski črti. V Gorici so jih sprejeli italijanska »gospoda* in italijanski vojni ujetniki. Mesto se je odelo v italijanske zastave in zvečer tega dne, torek petega novembra, je bil v Gorici ognjemet. Naslednjega dne je prispela nova skupina častnikov, ki so po krajšem postanku na sedežu Governa provvisoria, vlade go-riških Italijanov, nadaljevali pot proti demarkacijski črti. Italijani so jih navdušeno sprejeli in tega dne se je slovenski zastavi na ruševinah goriškega gradu pridružila še italijanska. (Nadaljevanje sledi) URFDNISTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 ln 94-630 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1- II- Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: letna 2.250 lir. polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374^ — Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi ' naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri- »Societk Pubbllcitk Italianau. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaške ga tiska, Trst mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt-Za SFRJ: ADrr, DZS, Ljubljana, tržaške tn goriške pokrajine te