Ptt&tnina st»iff«ffl»« ®®t«Wta#
Damo
p CtublfanM, 25. mvgusž& 1937

Bratje iz tmjine mms obiskali
Družba sv. Rafaela, ki ji je duša njen predsednik g. |>. Kazimir Zakrajšek, je praznovala te dni svojo desetletnico.
Prvi del proslave je bi! 22. »vgust® 1937 na Brezjah pri Materi Slovencev. Tja »o dospeli Mater božjo počastit, izseljenci iz Nizozemske in Belgije, iz Francije in Nemčije, deloma tudi iz Amerike. V sprevodu so prikorakali pred cerkev, kjer sta jih sprejela nadškof dr. Ujčič kot namestnik obolelega škofa dr, Tomažiča, in škof dr. Rožman. Službe božje se je udeležilo nad 4000 ljudi. Sv. mašo je daroval nadškof dr, Ujčič, na častnem odru je prisostvoval službi božji tudi voditelj slovenskega naroda dr. Korošec.
Cerkveni govor knezoškofa dr. Rožmana se je odlikoval po takšni izklesanosti in zgoščenosti, kakor jih imamo le redko kdaj priliko slišati. Uvodoma je knezoškof dr, Rožman na-glašal:
Preden ste obiskali prijatelje, znance in svojce v domovini, ste prihiteli sem na Brezje. Kakor otrok, ki po vrnitvi v domačo hišo najprej pozdravi svojo mater, tako je prav, da ste tudi vi najprej prišli pozdravit našo skupno Mater na Brezjah. Ona je bila v zgodovini vedno mati slovenskega ljudstva in bo takšna tudi vedno ostala!
V nadaljnjem je knezoškof dr. Rožman omenil izredno težke čase, v katerih živimo. Toda če pogledamo nazaj v zgodovino slovenskega naroda, vidimo, da so tudi naši predniki zelo težko živeli. Že takrat, ko so Turki plenili po naši deželi, so iskali zavetja pri Mariji. Gradili so obzidja in obrambne stolpe. Bežali so v cerkve pod zavetje Marijino in jo prosili: Reši nas! Pomagaj nam! Medtem pa so se fantje in možje borili s sovražnikom.
Potem so prišle nad naše prednike druge nevarnosti, ki so jim hotele vsiliti novo vero protestantizem, Toda, ko so naši ljudje slišali, da ta nova vera ne časti Marije, so se tej veri odločno uprli. Svoji Materi niso hoteli Postati nezvesti in tako so potomcem ohranili svojo vero. Tudi mi moramo biti vredni svojih Prednikov! V kakšni nevarnosti je prava, resnična, dosledna vera v svetu, vsi dobro veste.
vas je ta nevarnost tolikanj večja, ker imate v tujini le redkokdaj priliko slišati božjo vesedo v slovfemkem jeziku. Kar nas je mati "'ila, to vam mora biti sveto, in n« to, kar yas učijo drugi, ki bi vas radi odtujili rodu ^ veri. Spomin na brezfansko Marijo, zaščitno slovenskega ljudstva, bo najtrdnejša vez, «1 naj veže yaie duše z domovino!
Po končani službi božji je stopil na oder Predsednik Družbe sv. Rafaela g. p- Kazimir takrajšek, ki je očrtal pomen današnjega slav-'n naglašal važno poslanstvo, ki ga Družba
sv. Rafaela vrši med našim! brati in sestrami na tujih tleh.
»Sa; ne veš, slovensko ljudstvo, kaj trpi slovensko izseljensko srce, saj ne veš, koliko soka, krvi, trpljenja, gladu in samozatajevanja se drži teh žuljev! Tujina zvabi naše ljudi k sebi, da iztisne iz njih zadnje sile, da jib potem kot izžeto limono vrže proč. In vendar — koliko naših domov so naši izseljenci rešili, kljub vsemu trpljenju! Družba sv, Rafaela deluje šele deset let, a danes vidimo, da ima za seboj že lepe uspehe. Vi, rojaki v tujini, ste naša deseta banovina, del naše države, del naše domovine, pa tudi del našega srca.
Na koncu svojega govora je p. Kazimir Zakrajšek izrekel toplo zahvalo vsem, ki so družbo podpirali v njenem stremljenju in jo še podpirajo, tako predvsem škofu dr. Rožma-nu in škofu dr. Tomažtču, ki se zaradi bolezni slavja ni snogel udeležiti in ga nadomestuje belgrajski nadškof dr. Ujčič. Svojo najiskre-nejšo zahvalo je p. Kazimir Zakrajšek izrekel nadalje, dr. Korošcu, voditelju slovenskega naroda. Njegove besede so bile sprejete z viharnimi ovacijami, Navdušeni vzkliki: Živijo dr. Koročec! se kar niso hoteli poleči.
Dr, Korošec govori
Burno pozdravljen je nato minister gosp. dr. Korošec povedal sledeče:
Dragi rojaki!
Izined vsega, kar globoko zaieda v meso in kri našega naroda, me vedno najgloblje presune misel na izseljence.
Ali ni četrtina našega naroda razsejanega po svetu, po vseh njegovih delih, da ne omenjam onih, ki žive na strnjenem slovenskem ozemlju, a izven meja naše države?
Tako ozko in nehote se veže misel o izseljencih z vso našo narodno preteklostjo: z izgubo velikega ozemlja, ki je utonilo v teku stoletij v morju potujčevanja. In iz ozemlja, ki je še ostalo, pa so zopet odšli stotisoči: v Ameriko, na Westftdsko, na vse kontinente ... za trdim kruhom.
Zato sem izredno vesel, ko vidim tukaj, na današnjem izseljenskem slavju zbranih tako veliko število rojakov- izseljencev in sem prepričan, da so v mislih z vami tudi ostali, ki niso mogli priti semkaj, da so tudi oni po vas poslali pozdrave svojcem in vsem Slovencem.
Domovina! Glej, nisi izgubila svojih sinov! Po širnem božjem svetu so razmetani — ali tvoj! 60, Nate jih veže najja&ja vez, ki na sveiu obstoja — vez krvi in jezika.
Dragi rojaki! Za kratek čas vas je prignalo domov hrepenenje; iztrgali ste se od vsakdanjega dela, da poromate v svoj rojstni
kraj, poromate k hiši očetovi, kasno«, vem, fiji se vaše misli tako prečesta po vračajo. Za kratek čas ste se iztrgali vsakdanjemu del«, da se vaša duša v domovini napije novega; zdravja za nadaljnjo življenjsko borbo.
Da, življenjsko borbo! Današnjega čast pač ne bi mogel bolje oznamenovati, kakor z besedo: borba. Borba posameznika za ko« šček kruha, za obstoj, borba malih narodov t,ni obstoj, borba velikih narodov za ustvaritev, vsevladoželjtiih ciljev. Pred 19 leti je bil pod" pisan mir po štiriletnem razdejanju. Ali boj ni prenehal. Nadaljuje se samo z drugim orož« jem. In poleg te borbe posameznika in na*«« dov za telesno dobro se bije drug. in nič manjši in morda pomembnejši boj na duhovnem po« dročju — za človeka, za njegovo dušo, ŠsS nikoli ni bil svet tako sam v sebi razdejan* še nikoli niso s tako silo butale najnepomir« ljivejše struje duhovnih tokov druga proti drugi, kakor danes. Res je bil boj, odkar svet obstoji. Ali s tako silo in da bi tako zajel vsakega posameznika — tega, se mi zdi, al bilo nikoli. In v tem boju ne more nihče stati ob' strani, ker gre povsod za njega samtg«, zs otroka in njegovo vzgojo, za pošteno, na krščanskem zakonu zgrajeno družino ali za raznarodovanje in propast naroda, gre za pra« vičen, na krščanskih temeljih zgrajen socialni red ali pa za brezglavo razdejanje, ki bo posledica zablodelih materialističnih svetovnih' naziranj.
Naš narod — odpadniki, izkoreninjene! n« štejejo - je v svojem jedru tako zdrav ia pošten in ni nikoli dvomil, po kateri poti ®ao« ra hoditi. Vi pa, dragi rojaki, ki »te z naroda' izšli, mu tudi v tem oziru sledite sn mu ostanite tudi v tem oziru zmeraj in vsekdar zvesti. Naš narod po svoji poti ni kolebal. Če bi mu bilo kaj očitati; bi bilo le to, da jc bil pievač skromen in pohleven, premalo borben. Miro« ljuben po svoji naravi, zraščen s svojo zemljo« ki jo je napajal s svojim znojem, pošten in skromen, ni nikoli segal po tujem, in je bil lo prečesto žrtev tujega, močnejšega, brezobzšr« nega nasilja. Ali tudi v tem oziru se je zavedal samega sebe. Današnji čas zahteva vsega člo« veka. V tekmi življenja je treba napeti vsa sile in kdor bi hotel našo miroljubnost napač« no tolmačiti, ta bo moral pač poizkusiti, da; nismo več pripravljeni popuščati, pa najsi gr«. za katerokoli bitno vprašanje našega narodai za njegove duhovne vrednote, za narodno ali kulturno samolastno življenje. Narod je bil, j« in bo ostal. Po dolgih stoletjih, v katerih srna se morali sami upirati na vseh straneh moč« nejšemu pritisku, smo končno prišli zopet do
3
Vsaka slovenska Mš» doj»is»jB a« dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Ha vsaki pošti širno Din 1*—.
svobode in do ustvaritve narodne države z brati Hrvati in Srbi. To je močna državna zajednica. ki šteje danes 15 milijonov ljudi. Čez nekaj desetletij Se bo to število pffldsrojilo. Kajti mi «h»o velik naravni prirastek, dočim aAo&e rtas&aatoječe » bofsSs držav« pro-p®ŠMi§o, tako 4a je nei	bodolSsasi
Vprav lete smo pmzmrraJ* 2Gfetašs» osvobodSlncfa gSbanfa, kfce s® v sieštctik hm-jih veliki ljudski tabori pokazali, kako strada naš ausnod v svtši zmesti.
Med tem praznovanjem naše narodne mis-
. M, |«s m i* šssaakB«! is aasž« »red« mat, ki je bil poleg dr. Kreka skozi desetletja duhovni vodja naroda, naš nadpastir vladika dr. Anton . Bonaveaiora Jeglič. Prav je, da se g« tudi tu . danes »panorame. Tako velik io tako iskleean jc bil ta izredni človek, taka visok« iznad <HilrJiiWi se dršga njegova stoletna postava, njegov jMHsen je tako v«lik še ®j«fov spomin tak® svetal, <i» bo ostal združen s svojim marodosa 1)0 konca.
Ko «• bost« razkropili po naši	io
•dftli pofiedat »vofe doevove, boste -videli, da je na« aarod od tega časa, odkar živi v svoji narodni državi, mnogo napredoval v vsakem ezint. Seveda je bi! t« napredek v zadnjih letih, odkar se je svet zvijal v botečmab gospodarskih kriz, močno zavrt.' Zlssli je bil aopet ha do udarjen kmet, ker so prišle cene pridelkoma tako tsa nič. Vendar se pa ž« kaže iboljšanjc. T«di v težkih in hudih časft ae astmo izgubiti poguma in vere. Preživel je b»5 narod neprimerno težje čase.
ž«ižm Vas«), dragi rojaki, da bi Vam bilo bvranje v domovini zares prijetno. Da bi po-msM s seboj rt stare Vaše	najlepše
tspssssne?
Vnft&i so se razni pozdravi, Najfepši in obenem aajjsretrcsljivejši prizor celotne proslave pa je bil, ko je stopil na oder !5 letni deček S&arvko Gregorčič, ki je prvič videl do-stovtao s«?ojega ofeta io svoje matere, ki nikoli uri sferskoval slovenske Sole — pa se je gso zasfagi svojih staršev vendar naačil rodnega jezika, čeprav se mu pozna tišji najjlan. Njegove besede ao se tako globoko vtisnile v Asle vsem, da bodo ostale nepozabne do konca Ara: »Sprejeli ste nas, kot sprejme ljubeča mati svojega sina v naročje. Mi, slovenski otroci, ki nas vzgaja tujina Vrt mačeha, dobro vemo: te nas mati ne bi naučila slovenskega jezika, vas danes ae bi mogli razumeti. O slovenska mali domovina, ali sinili, kako s« izgubljajo slovenski otroci v tujini? Ali aliSS, kako jočejo tam globoko pod črno zemljo? — Domovina, samo tebi kočesso ostati zvesti. Zvesti tudi našemu Bogu ia Materi Mariji »a Brezish!«
V ponedeljek, 23. avgusta 1937, je bil a-£«$easki kotgres v veliki dvorani hotela »Uokuit v Ljubljani. Lepe nagovore «0 iiaeli: .minister Drmgiša Cvetkovič, smdSkci dr. Ujčič mi kssssžkol dr. Ražman, hm dr. 5«bljaaski Sap&a dr. Adkšič ic dragi.
PopsMo« sc se sestale razsse izseljenske akapksc x ministrom Cvetko vičem, da vm. tolmačijo moje težnje m prožnje,
Bratje slov*»ski izaelj^aci saj ImmSo pr«-pričaui, da bo dr, Stojadinovičcva .'Uda stalila ia nje vse, kar je mogoče. Boj jih živi sa s®; jem bo asoda 1 .-»Kmji bodočnosti bolj »lila, kot jim je bila doslejj
i! Prt zaprtja sti pa pri teotafato y prebml vzemite zjutraj sa te&ae kozarec naravne ' sFfmm-JmiSe vode.
Se 0 poliiicmi zmmmšmmmš
Zadnjič smo govorili na splošno o poli-tšM zavednosti far ugotovili, da je boj si%-SBg« naroda m nfagoro poseke tsS&> težak ato, ker Itmmj v «ro|i sredi le preveS tekih, ki v svoji esnefenosti »tepo za oStnimi štodljivid lastas^a ««Ktda, ali se pa tkkjo mamiti s skledo leče oziroma so preatralio-peini za odločeu boj. Vsi naši sovražniki lahko vedno računajo na te ljudi, ki so ob vsaki priliki preplavljeni pasti v hrbet svojemu lastnemu narodu in a Sera t/Setvena oassMU njegovo udarno moč.
V politiki sta — poleg programa seveda — ttsjvaiEflejta Snifesj« zawiBost in odločnost ljudskih mnoHc. Kakib 30 let je pred • vojno bivša SLS budila, vzgajala in vodila naš narod, ki se je zato ravno v tej dobi dvignil kulturno in gospodarsko najvišja Vojna in lodi povojua doba je pa povzročila vaeobčo demoraliMoijo. Rod, ki je zlasti od leta S 905 do 1910 izbojeval lolike zmage, je deloma po-mrJ, deloma se je pa postaral in danes imamo opraviti že po veemi z rodom, ki je dorašča! BS«d vojno in prve čase vojni iei' so je zalo vzgaja! v jako za»trupije&eni ozračju. Iz javuaga življenja so izginile vrednote, ki sa se easib smatrale m samo po sebi umevne, kakor n- pr. požteaje, resnica, rodoljubje itd. iu nadomestili so jih koristoljubne, sebičnost, laž, sorodno izdajstvo, nasilno«} itd.
Slovenski narod ima ž© skoro sto let, t. j. od lete 1848 bistveno isti program, 1© razširjal in poglablja! ga je vzporedno z razvojem raz-njser. Danes bi Stat program lalilco »a kratko aniti tako!©: v <t%>lra »k®ps« jwgo«lovsji. «k« drfca.v® zahtevamo popolno politščao, kul-tsaroo iu gospodarsko samoupravo Slovenije in čšiu Bajuspe»i«»jše varstvo aagih rojakov preko državnih meja. Izfeažnfs zadnjih deset predvojnih let in v«a povojna S«ta eo mend.8 že davno odprla ©H največjim *aslep3j€tw«m, da jo vse govoričenja iu piaarje-nje naših izko-reninjencev o >jtsgo®ksv<mstva«, >unttarismu«, >edinj»tvji< ia kar j« fe sJičeilj tvm, navaden Svindel, ki gre aa fceas, da prej ali slej, izlepa ali iigrda narodno in versko propademo, a najlaže bo doseči ta cilj, 8e »e nas gospodarsko čem bolj iežeue v korist dragi}, pokra-Jia, her bi bil« s tem ižoiisllem1 staša odporna sila. To je cilj jn program »šefe naših »jutjo-sloveaov« vseh brauž in barv od Kramer-Pueljevo JNS do Narodne odbrane in kar jo točila org&niaaeij.
Takega, »jugosloveaatva« mi nikoli «i-mm boleli, siaša d«4i«ta. med vojno niso zbirale podpoNTv m tako >«9edmjen|e< in prav soben vojak, na katetra m »jogosJoveni« ob vmki priliki sklienjejia, «® ni n« nobeni fronti nikoli fefflje^! sa teJte cilja, t^aveg 1« za svobodno Jugoslavijo, ki naf »adi srečen in sa-dovoljen dom vsem trem jegoekraiiekim narodom. S5ato fe tndi kwt samo ob sebi BfflfivMo. da aaž aioveoaki saired tako >uedi-uj<mijet in tako »jngoslavessstvo« enkrat sa vselej, napram veakonmr m % vm cdločaoBtjo odklanja, k« hofcsssio m raji« Sa vkljab vms! aaaprotaira »iUta ostati katoliški Slovenci ia prav nič dragega, kakor hočejo ostati prc4>i vaVi »jufetih« pokrnji« pravcslavai Brbi bi nič drugega, ksr m mm dovolj jasno Izpričali dogodki ob »miti patriarha srbske pravoslavne cerkve.
Vsak Slovenec *i biti « tem bistvu vseh nagih vprašanj brezpogojno na j««Bem:
kajti iz tega bistva lishaja Se skoro dvajstt M vse, za fear s® borinj©1 ta vse, kar nas ;are Tu ni aebene srada^e gwti in nobenih barantanj. Ali &OČOMO -fs»te!S k«!ol Slovenci ali
>u«diBtaor ia apoju^ostevenimo« tako. 4 fegiflemo, kajti nobenemu .S^a še niti mmj. sel ni prišlo, da bi se odrekel v čeniurkoli cd svojilt srbskih in pravoslavnih osobui. Kčr ge nikoM v zgodovini ui naredil noben narod samomora, je samo ob t»ebi umevno, da se tudi	nlsaio pripravljeni odreči siti
ene naše slovenske osobine, temveč da hočemo živeti dalje kot samostojen narod ter s« av&bod&o raasvijae.
Is te naSe volje, ki živi v slehernem Slovencu, ntzeii DtOKdA v par sto izkoreninjencib, moramo pa seveda potegnili iudJ prav vse posledice, kajti nemogoče je aa eni strani čutiti edino 'pravilnost oplisacega našega programa, na drugi strani pa v kakršnikoli obliki hlapčevali in podpirati organizacije in stranke, ki tega programa ue priznavajo, temveč je ujih končni cilj odkrito ali prikrito ;uedi. njenje« SJovencev.
In tega jedra vseh prograiiKiv in vprašanj se pri nas lo premalo tavedatno, oziroma ne d«lamo vedno dosledno in povsod v smislu »aših spoznanj, temveč na vzunaj le preradi kolebamo. Od iod tudi ogromni del vseh naših povojnih porazov. Velik del pod prejšnjim režimom izvoljenih županov se je v srcu prav dobro zavedal, da je zgoraj navedeni naš program edino pravilen, izpovedujejo in pritrjujejo mu ob vsaki priliki, a pri zadnjih sena-torskih volitvah so oddali svoje glasov« vendarle gg Kramerju, Puclju in Marušiču 1 izgovorom, da se pač ue teže zameriti gospodom, ki so na oblasti. Da, če nam je trenutno periiče koruze, s katero se trenutno nasitimo in ki jo moramo sami presneto drago plačat: več nego obstoj naroda, potem seveda m more biti drugače nego je. C« si izfiojujeiiio aa-šo slovensko samostojnost v okviru skupne Jugoslavije, potem nam ae bo treba nikoli in nikjer beračiti za milost in za podpore, ker gr» »aSega slovenskega denarja vsako 1«" toliko preveč v Belgrad, da bi »e skoro valjali v blagostanju. Toda as Im veliki rilj niorsuao anali prenesti tudi kako žrtev, kajti Bike nam ne bo na krožniku prinesel uresničenja našega programa, temveč ga bomo morali pre sneto trdo izbojevati.
Prvi pogoj uspešnega političnega p«18' devanja je zato jasna, odkrita in dosledna po-Mtična swv«d«wsi naroda. Prizaarao, v našem ljudstvu je mnogo politi&e zavednosti, J nam pričajo kruta preganjanjsi m junašk*^" držanj« piesjisosili «fišib ljudi aa časa nep ' mlmvgu Kraaser-Pucljevega režima, vendar zavednost ie nikakor ni dovolj gplotoa, m tndi v« protislovenski in piotikatolisif ^ trn najdejo pri nas dovolj HKaasca}aezp!-, feopeteev, »ebičji^pv in ©»»©jenccv, ki so p pravi jen i m trenutao toMrfet «aposta«u
volitvak katoliški mož katoliška aavslie proglašaj abrtimaci volit najnuj
Krosa« ilMrtmasa® «4*9»^«® *»' 'f iBMetofts n*ji»Mjto fmkof»?. Sa vsaki s«««
Mog€mem tabor
Okrajne kmečke zveze m Kranja
Tako lepe in pestra prireditve, kakor je bil v nedeljo 22. avgusta kmečki tabor v Kranju, gorenjska prestolica že zlepa ni videla.
Najlepši de! prireditve je bil pač velik kmečki sprevod. Na čelu je šla kmečka fanfara, konjenik z veliko državno zastavo in tuji konjeniki z zelenimi kmečkimi zastavami Za £e-i<vra sprevoda so konjeniki nosili pomemben napis: Gospod, dajj nasa vsakdanji kruh! Za tem je bil voa, na katerem je bil s kulisami predstavljen stari tabor iz tur. časov; cerkvica aa gričku in zid okrog nje. Nato je jezdilo nad 100 zastavnih gorenjskih fantov in mož, veči-coma v narodnih noiih, na krepkih konjih, za kranjsko godbo pa se je uvrstilo nad 200 oseb taočna in krasna skupina narodnih noš iz skoraj vseh krajev Gorenjske. Pozornost so vzbujali moderni kmetijski stroji podružnice Kmečke zveze iz Šenčurja, ki so dokazali, da naš gorenjski kmet koraka naprej z duhom časa in po svojih najboljših močeh uvažuje vse tehnične pridobitve na polju kmetijstva. Nato so se razvrstili številni vozovi, okrašeni s cvetjem in zelenjem, na katerih je bilo videti najrazličnejša opravila našega kmeta: voz z plugoa, in sejalci iz Bitenj, voz s snopom žita in žeajioami iz Cerkelj, voz z mlatiči iz Smlednika, voz a pajkljeni iz Mavčič, razni travniški stroji iz Smlednika, voz s kopico sena iz Nafclcga, fna-jerji in majerice iz Kovorja, živinorejska skupina iz Kranja in Hrastij, mlekarska skupina a stroji iz Naklega, voz s sadno stiskalnico in sadnim mlinom iz Besnice, voz s statvami in tericami iz Cerkelj in Brnika, voz s iesači s Trstenika, voz z lesenimi izdelki z Jezerskega, voz s kopo in ogljarji iz Besnice, voz z apneni-oo z Loma in voz z opekarno iz Gorič, Vmes med temi vozovi so korakale možne skupine fantov in deklet iz posameznih vasi, koscev, ženjic in grabljic. Vsaka skupina je imela harmoniko in veselo petje se je razlegalo po kranjskih ulicah. Sledila je močna skupina mladinske Kmečke zveze, nato pa je sledila majveae-lejša skupina v sprevodu: kmečka ohcet, ki so
JNS arja, ker so je bal za službo svojega sina, ki je bil še v — tretjem razredu osnovne šole. Gorje narodu, ki ima take »junake«. A kar jo najlepše j© pa to, da ravno taki »junaki« najraje in najglasnejše zabavljajo na vse in da se ie redko dobi kdo, ki bi jim odkrito zabrusil v obraz, da so vsaj polovico vse naSe nesreče krivi ljudje, ki jih pri najboljSi volji Es moremo imenovati drugače kot — sebične izdajalce.
Vsa politična moč naših nasprotnikov temelji na teh ljudeh, česar se oni tudi prav dobro zavedajo, zato so uporabljali prav vsa sredstva in jih še uporabljajo, da čim večje množice politično koruinpirajo, tako da naše ljudstvo sploh ne bi več gledalo na program strank, temveč le na to, kdo jim tisti trenutek ®°li večjo vreče, koruze.
K sreči ogromna večina našega ljudstva politično š© ni korumpirana, velik del nudi celo »»ravnost primer najvzornejše politične zavednosti, a napeti moramo vse sile, da e kakršnimikoli sredstvi zadušimo vse strupene Nave politične korupcije, kajti le politično "'s zavednemu narodu je prej ali slej zajarn-na končna zmaga.
jo pokazali fantje in dekleta iz Predoselj, Trije: okrašeni parizarji so vozili balo, nato pa je sledila dolga veriga veselih svatov t harmonikami in petjem. Zadnji voz v sprevodu je predstavljal starinsko kme&ko hišo z družino pri nedeljskem počitku. Sprevod so zaključili konjeniki ki so nosili pomenljiv napis; Blagoslovljena si zemlja, komur plodiš! Ves sprevod j« bil tako sijajno sestavljen in organiziran, da moramo okrajni Kmečki zvezi v Kranju iskreno čestitati. Sprevod je potem šel na Glavnem trgu mimo županstva, kjer so bilii na balkonu zbrani odiičntki: zastopnik Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla g. podpolkovnik Rartoj-kovič, minister dr, Fran Kulovec, okrajni načelnik dr. Lipovšek, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar, zastopnik kranjske mestne občine dr. Megušar in drugi. Sprevod se je nato obrnil in krenil med. gostim špalirjem občinstva ki z veselim petjem proti športnemu prostoru Planine. V sprevodu samem jc bilo okrog 2000 ljudi, pripomniti pa je treba, da so v sprevodu sodelovale le skupine, ki so po zamisli spre-
VINO
pristne in posesi dofei'.e prt
C*w»ftre«n»» vtmuiurakl
v r i mi
vode pristojale v njegov k stslih udele« žencev tabora, ki so bili	.iu, pa je bil«
gotovo tudi nad 30tT .ko da mirno lahko ugotovimo, da se j? uašnjega kmečkega ta« bora v Kranju udei > nad 5.000 mož in faa« tov ter žena in dek
Med sv. mašo i" "I dekan krasen cerkven govor, katei " zbrane kmete, naj gredo na de! Z Bogom za svoj stan, z Bogi,, z Bogom za svojo državo. Govor g. močno odjeknil v »rcih poštenih kns> prepričani, da vsako »Kmečko s! sloni na božjih temeljih, i a'1 prepad.
Po sveti maši je biio /ako kmečko zborovanje, na katerem sta ..gnjevito govorila v blagor kmeta posest, Brodar in JanžekovsS,
Popoldne je večtisočglava množica priso« stvovala zelo zanimivi »kme&ki ohceti« in sta« rim slovenskim plese««, nakar se je pričelo pristno in iskreno narodno veselje.
Kmečki tabor v Kranju je kliub nestalnemu vremenu, ki je gotovo oplašilo precej ljudi, izborno uspel.
g. Skrbea ie pozival 4 geslesnt narod« -aa ja saj so , ki m. dohiti —1
S tabora Kmetske zveze r Kranju sc mladi fantje in dekleta pred tisoč in tisoSglsvo množic« ponašali raiae Kmečke običaje.
Žrtve hotiševiškega preganianta
Pred leti so njega in 10.000 drugih nesrečnikov ' z velikanskim jetnišklm transportom peljali v koncentracijsko taborišče Kotlss na reki Dvini. Vseh 10,000 jetnikov ao stlačili v tovorne vagone, katere so zapečatili Celih osem dni je trajala vožnja, preden so prišli v namenjeno zadnjo železniško postajo. Spremljajoče straže so vsaki tretji daa enkrat odprle zapečatene vagone, iz katerih so pobrali mrliče, kateri so med tem v strašnem pomanjkanju izdihnili. Mrtve so metali, kar ob rob železniške proge. Jetnikom so dajali hrano »amo vsak tretji dan, ko so vagone odprli. Ko so nazadnje s transportom prišli do zadnje železniške postaje, so morali jetniki še !2 dni korakati skozi sneg in mraz. Med tem niti enkrat niso imeli strehe nad glavo, da bi bih prenočili pod streho."Samo 300 od vseh 10.000 je živih prišlo v taborišče.
Sedaj je v koncentracijskem taborišču v Kotlasu 300.000 jetnikov. V taborišču Mari-jinsk v okrožju Totnsk pa jih je celo 400.000.
Na goro Atos v Grčiji se je pred kratkim vrnil atoškl pravoslavni menih J«»vgenij, katerega so sovjeti izmenjali za tiste komuniste, ki so bili na Grškem zaprti. Njegova zgodba je tale:
Menih Jevgenij je leta 1914 odšel z gor« Atos v Rusijo, kamor so ga poslali njegoH predstojniki Tam je ostal med svetovno vaj* sko, nakar je sledila revolucija, Meniha so boljševikl 1, 1920 ujeli v Rostovn in ga zaprli. Iz preobilice svojih strahotnih doživljajev je menih povedal nekaj groznih stvari; V rastoj-sk! ječi, v kateri je bil tudi on zapri, je bilo umorjenih 123 pravoslavnih popov. V isti ječi sta en duhovnik in en nadškof morala umreti gladu.
Slovenska katoliška dfažin* kupuj® ia uporablja dopiasice sv. Ciril® in Metoda. Na vsak! poŠti same Bi«" i
JC A J J E
m»i»mimni iiiiliTirrTTM-tTnvicri—.-r—-———
osebne vesti
d Hsdo je obolel na pljučih dubrovniški žkoS dr. josip Carevič.
d Na Bled sla prišla ban savske banovine dr. Viktor Ružič in zagrebški župan dr. Teodor Perčič.
d Za častnega občana je izvolil soglasno občinski odbor v Dolu pri Ljubljani bana dr. Natlačena v znak raslug za zgraditev novega mostu čez Kamniško Bistrico pri Beričevem.
domače novice
d Zalo lep« J« uspel na Veliki &owen .tabor Marijinih vrtcev aa Raki pri Leskovcu.
d Zelo lepo je uspeli gjrosvetiai Sabor f Psi Logatca, ki je bii preteklo nedeljo, dne 22. avgusta. Praznovali so obenem 30 letnico Prosvetnega društva v Logatcu. Na predvečer so na prostem dovršeno zaigrali Finžgar-jevo -Naša kri«, kjer je nastopilo okrog sto igralcev. V nedeljo pa je korakalo, na veliko jezo svobodajakarskih izkoreainjencev — v krasnem sprevodu skupno okrog 1200 ljudi, za Logatec zelo prepričevalno Število, Samo narodnih noš »e je zbralo v sprevodu 162, kolesarjev 60, fantovskih krojev 46, dekližkih krojev 183, mladcev 33, nara54s.jr.ikcv 128, civilistov pa je šlo v sprevodu »*d 500, med njimi posebno mnogo mladine. Sprevod sta po-živijal& domača ter vrhmšlra godba, na čeln pa je pred skupino 14 konjenikov nosil domač fant v narodni noši veliko državno zastavo. Zeio pestra v sprevodu je bila skupina voz 2 narodnimi noJami, pozornost, pa je vzbudila lepa skupina 11 zastav. Sprevod *e je razvil skozi trg ter odkorakal pred farno cerkev, kjer je daroval »v. mašo in pridigo val g, dekan Kete z Vrhnike. Omeniti moramo gmp. Premka, upokojenega davčnega upravitelja z Vrhnike, ki je kot 67 letnik raoSke korakal med fanti v novem kroju ter poten« kot najstarejši tudi slregel pri sv. maši. Službi božji, ki jo je daroval dekan Kete, je sledil tabor, na katerem sta navdušeno govorila vrhniški advokat dr, Marolt in prosvetni nadzornik g. Ivan Dolenc. Popoldanski telovadbi in koncertu pevskih zborov je prisostvoval tudi minister dr, Korošec.
d	romarjev ia Gorice ia »kolke
j« obiskalo dne 18, avgusta Mater božjo na Brezjah. Z njimi je prišel goriški nadikol dr. Mgrgotti, Na poti grede so romarji obiskali Bled in tam tudi konili. Na Jesenicah so go-zi&ke rojake sprejeli s slovensko pesmijo, ki je bila tudi g. nadškofu zelo všeč in je pevce pohvalil. Romarji so izstopili na Otočah in nato odkorakali prati Brezjam, kjer bo odpravili ta večer in naslednje jutro romarsko dolžnost, potem pa se s posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano, odkoder ao se že po nekaj urah svobodnega diha vrnili v novo domovino. — Naj »e večkrat obiščejo nas in Mater vseh Slovencev na prijaznih Brezjah!
d 25 k t ako Prosvetnega društva so obhajali minulo nedeljo v Dolu pri Hrastniku. Ob navzočnosti bana' dr. Natlačena je bil blagoslovljen novi društveni prapor, ki mu je kuino-vala Cecilija Urbajc h Hrastnika. Po službi božji je bilo zborovanje pred cerkvijo. Slabo V
NOVEGA
vreme je preprečilo popoldanski nastop na prostem. Zato so se množice zginile v društveno dvorano. Omembe vredno je še tole: Med zborovanjem so videli tudi več socialistov iz Hrastnika, ki so se prav mirno in lepo obnašali ves čas zborovanja. Vse drugače pa se je, obnašalo par fantov s sokolskimi znaki, ki so ves čas zaman upali, da bodo začeli socialisti prvi izzivati. Eden izmed njih, sodelavec mladinske JNS, je v začetku govora prof. Bitenca snel s prsi svoj sokolski znak, se pomešal med ljudstvo in zakričal »Živel komunizem!« misleč, da bo s tem spodbudi! socialiste, da bodo začeli izzivati. Ko pa s tem sv o jim vzklikom ni uspe!, je šel med svojo družbo, ki se je nato osramočena umaknila.
d Lepo je uspel tabor bojevnikov, ki je bil v nedeljo, 15. avgusta, na Brinjevi gori pri Žrečah. Govorili so razni govorniki, med njimi ludi podpredsednik Zveze bojevnikov, ki je v izbranih besedah očrta! stremljenje Zveze bojevnikov za mirovno misel in nje delo za počastitev umrlih tovarišev. Vabil je navzoče k blagoslovitvi temeljnega kamna za spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne na Brezjah, ki bo 29. avgusta tega leta.
d Zopet toča. Letošnjega poletja se bo prebivalstvo novomeškega okraja spominjalo z grozo zaradi strašnih seviht in toč, ki zaporedoma tiaSSjo in uničujejo tako dobro obetajočo drogo letino. Tako je zopet ono nedeljo dopoldne prihrumela, savihta a točo, debelo kot orefe, sutd občini Mirsus peč io Stcarjeto ia v edea in pol kilometra Širokem pasu okle-atila vse vinograde, da se ne bodo mogli zlepa popraviti. Oklestila je rs a »adaa drevesa in dozorevajoče »adje tako ofetolkla, da Bi za nobeao rabo. Dobro obetajočo ajdo, proso iu koruzo, korenje in peso ja poškodovala tako, da je najmanj polovic« tega pridelka uničenega. Vihar je metal opeko w strek prevračal kozolce. Naliv pa je z ogromno silo drve! preko cest ta jih tako razril, da ni govora več o kakih cestah. Tamošnii prebivalci se bavijo s prodajo vina in sedaj so ob vse. 2e lansko leto je v občini Mirna peč toča tako potolkla pridelke, da so se morali za nabavo ajdovega semena zadolžiti. Letos pa niso moli plačati kssetje galice za škropljenje vinogradov. katere je lani uničila toča in je bilo 800,000 din škod«. Kakor je bila letos prva letina slaba, tako je druga obetala dobro in ljudje so se nadajaU, da bodo lahko z izkupičkom poravnali dolgove ter imeli dovolj za prehrano za zimo. Na ta način pa bo statistika lahko zabeležila velik porast števila brezposelnih, ako xse pride od merodajnib strani in države izdatna pomoč, Škoda še ni uradno ocenjena. Je pa ogromna. Samo v mirno-peški občini je za okrog po! milijona škode, Ta so najbolj prizadete vasi Čevče, Dolenja vas, Seatjurje, Hinelčeč, Globoki dol, Gornje in Dolnje Karteljevo. V občini Ssaarjeta pa: Se Jo, Radouje, Dolnja vas, Gornja vas, Čele-vec, Žalonče, Strelac ia Oresje. — Okrog Tre-belnega in ps, po kostarijeviiki okolici je toča ajdo, oziroma vinograde popolnoma uničila. — Tudi nekateri drugi slovenski kraji so bili te dni po toči zelo prizadeti.
d izjava srbskih zadružnikov, Pred kratkem sta bili seji upravnega in nadzorstvenega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug
v Belgradu, ki se pripravlja na svoj letni občni zbor. Na zadnjem sestanku je bila sprejeta naslednja izjava zadružnikov- 1. Zadruž ništvo je družabno gibanje, ki je tdiuo v stanu, da reši naše nacionalno vprašanje, da uredi naše so-cialne odnožaje in odnošaje med delom trt ka-pitalom, in da reži našega kmeta od izkoriščanja raznih oblik kapitalizma bilo posredniškega, kreditnega aH katerekoli druge oblike. 2. Moralna stran zadružništva ostane veano kot osnova vsega zadružnega poslovanja. Zadružništvo npgftša prava moralna načela, ki so v soglasju z besedami in delom posameznikov in zadružnih enot. 3. Zadružno gibanje je gospo-darskosCK ialno in te njegove strani ne gre nikoli pozabljati. Gibanje se izgrajuje v današnji družbi v novih oblikah ir» pripravlja boljšo družabno bodočnost. 4. Politična nevtralnost in verska strpnost ostaneta za vedno trajna zadružna miselnost. 5. Zadružništvo kot cilj. ne pa kot sredstvo je trajna zidnižna miselnost. Zalo zadružništvo ite more služiti drugim gibanjem, ker samo obsega vso celoto družabne skupnosti.
d Rok za prijavo vžigalnikov je potekel. V vednost tistim, ki jih morda še imajo neživo-sane. Za nežigosan vžigalnik so določene hude denarne kazni, zatorej: pozor!
IMmili govore:
Prasei žlahtnih nemških svinj, ki se v tukaj-u i okolici niso mogli aklimatiziraii, so *e Ujemoma dobro razvili ob dodatku	inMOMII««H
In so naglotiridoh!vali na teli. A, Gabor, Petrov grad.
„g»BK&M ln ,,OSARM sia povsod Izredno koristila, sakaj tudi Vi ne svišata svojih dohodkov'' Navodila daje zastonj:
d. d., Zagreb 6, požtai predal M
d 100 odvetnikov je sedaj v Ljubljani, službo pa j>h opravlja samo 96, ker so minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, dr. Sturm in dr. Ahačič začasno opustili odvetniško poslovanje.
d Boj z gosenicami si lahek. Kar 76 kg gosenic je pobil en sam dan bosanski kmet Tomo Pupič iz okolice Dofeoja. Gosenična zalega sc je v veliki meri razpasla zadnje čase tudi po Bosni, kjer je-napravila po zeljnikih velikansko škodo. Najzanimivejši primer, ki se je pripetil v zvezi s to golaznijo, je vsekakor oni, ki jc d»l toliko opravka kmetu Pupoviču. Nad gosenice sc je spravil kar na ta način, da jih je skušal s fizično silo pobiti. Ko je spoznal, da bo tudi to delo brezuspešno, je spustil na njivo 16 rac, kt so prav pridno čistile razore pred seboj, Toda, kaj se je drugi dan zgodilo! Vseh 16 rac je poginilo, gosenice pa nadaljujejo svoj pohod proti Sarajevu.
d Nekoliko pozno so pogrsntali. Poročali smo že, da uničujejo gosenice zeljnike. Ta nadloga se je tako razširila, da letos kmetje sploh ne bodo imeli zelja. Kmetje se borijo z vsemi sredstvi proti gosenicam, pa se je po zatrjevanju strokovnjakov obnescl samo tobačni izvleče!:, in sicer pol litra izvlečka na 12 !itrov vode. Ze!je škropijo i to tekočino iz navadnih vino-gradnih škropilnic.
d Še ena nova šola. Šolo, v kateri se bodo otroci učili gledališke umetnosti, bodo odprli v Zagrebu. Prosvetno ministrstvo je že odobrilo pravilnik za to šolo. S poukom bodo na tejso" začeli 1. oktobra. Namen šole, v kalen se boao otroci učili gledališke umetnosti, je pnvzgoje-vanje umetniško estetskega čuta pri mladim m sploh vsega, kar jc nujno potrebno za dol>ieg.> gledališkega igralca. Namen šole pa ni sam
te, da bi ii »je izhajali s«mi gledališki igralci, J( pa, da mladini vcepi tudi pravega smisla za »iHališko umetnost, ki jo mora pravilno presojati ne s aru o igralec, pač pa tudi gledalec. Dostop v to šolo bodo Iraeii otroci, ki so stari 5 do 16 let. Učitelji bodo otroke učili predvsem pravilnega izgovarjanja, umetniškega fi-tanja, deklamiranja, recitiranja, poleg te#a pa jih bodo seznanjali tudi s raznimi hrvatskimi narodnimi običaji, plesi in glasbo. To bo obenem prvi zavod te vrste v državi, pa tudi v inozemstvu jih je maio. Če bo Sto povsod tako naprej, bodo naši otroci res vse znali, samo dobro brati, pisati in računati ne...
d Drzne r loči neko dražbo so prijeli orožniki pri Sv. Marjeti na Ptujskem polju. Ta družba je že nad dve leti ogrožala javno varnost v župnijah Polenšak, sv. Lenart, Sv. Lovrenc, Sv, Tomaž in Sv. Marjeta. Aretiranih je dosedaj 8 oseb, ki so med drugim priznale nad 200 ropov in tatvin, nad 1000 tatvin kokoši, 21 tatvin svinj, ki so jib zlikovci zaklali v svinjakih lastnikov, poleg tega pa Se ogromne količine obieke in drugih predmetov. Preiskava traja še dalje ter bodo sledile Se nove aretacije. Prebivalstvo teh krajev spremlja z največjo nestrpnostjo nadaljne izsleditve v tej veliki aferi, ki razburja sedaj vso ptujsko okolico. Pričakuje tudi ostre kazni za zlikovce, med katerimi je veliko dekmtrznežev, pa tudi več posestnikov.
d Vitešivo naiih »vltesov«. Dne 15. avgusta so slovenski fantje v Tržiču lepo telovadili. Ko tb je pomika! »prevod skozi mesto, « bili naši ljudje deležni neslovenskih vite-tirih napadov. »Vitezi« so umerjali in grozili celo r. revolverjem. 2e med tednom so se »vitezi« pogovarjali, da bodo sprevod motili! — Aii nimajo v Tržiču nobenega »zelenega Henrika«?
d Od zneska ene milijard« kredita za javna dela je država doslej izplačala okrog 460 milijonov dinarjev. — Le korajžno naprej! d Šentviška ob si ne r ustavo so zaključili
preteklo nedeljo. Imel« je nad 6000 obiskovalcev, med drugimi tudi knemoškofa dr Rož-mana. Srbi in Hrvati pa tudi domačini jo po večkrat pokupili razstavljeno pohištvo, Kaz-itav» je v splošnem torej doživela lep uspeh.
d Tistim, ki se jih Uče, v ■rednost. V dneh Ii- avijusia, na praznik Velikega šmarna, in 16. avgusta, ko je praznik »v. Roka, se v lepi cerkvi sv. Roka nad Mozirjem zbere veliko romarjev iz Savinjske in Šaleške dolios. Dne 16, avgusta je tudi krasnarski in živinski sejem v Mozirju, ki je seveda dokaj živahen, ker pridejo po opravljeni pobožnosti romarji v trg. "ed romarji jih je bilo dokaj takih, ki sj 'meli na prsih znak celjskega tabora; ta znak namreč ljudje še sedaj rad? -losijo, saj jih spodaj* lepih dni r Celju, ki so bili obenem Poslovilni dnevi od nadškofa dr. Jegliča. Na-»»lerim gospodom v Mozirju pa lo ni bilo zato so naščuvali naratčajnike naozirske-8» Sokola, da so hodili po kg« in trgah znake 1 Prsi ijudj, Naši ljudje to ostali mirni in niso "»»Mi nobenih posledic,
d Ljabijana v jeseni. Jesenska prireditev Mubljanskega velesejma bo letoa od 1. do 12. ^plcmbra. Za to prireditev je generalna direk-CIJ» državnih železnic dovolila polovično voz-nino in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. JvMa do 12. septembra, za povratek pa od '■ao 17. septembra. Na železniški odhodni po-|4,al! je treba kupiti poleg cele vozne karte do Mubljane Se rumeno železniško izkaznico za 2 ' "arla- Na to izkaznico bodo v Ljubljani na esei'nu dali potrdilo o obisku in izdali vele-
znamenju NIVEA!
T» pomeni: krasno vreme, da more poijaveti VaSa koža, ki it« jo okrepili a Nir*a. Izkori« stit« čim boSj »tsssce, izkoristite pa tndi bolj Ni v«« I N5 boijie kombinacij® knkor sonce ia Mivea ia sicer sa VaSe kravja, c* krasno rjava barvo in tads .... xa VaSo denarnic©, kajti Mivea je vendar tako pocenil
sejemsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski ljubljanski vele-sejem bo podal sledeče: Rasa ta vo slovenskega novinarstva; Etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«; Gospodinjsko razstavo »Materi za otroka«; Umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov; Cvetlično razstavo, vzoren saditi vrt, razstavo eksotičnih ribic in razstavo metuljev; Razstavo malih živali; Razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu; Razstave« industrijskih is obrtnih proizvodov; Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev bo 12. septembra. Obiskovalcem bo na razpolago tudi lepo zabavišče in pa variete s prvovrstnimi atrakcijami.
d Novo sredstvo za konzerviranje brezalkoholnih pijač-moiia. ?.e davno smo pogrešali dobro sredstvo za konzerviranje brezalkoholnega mošta tako za vinogradnike kakor tudi za številne konzumente (predvsem žene in otroke). Da se odponiore temu rtedoslatku, je poljedelsko ministrstvo že lani dovolilo tvrdki »Radio-gan« iz Zagreba, Dukljaninova ulica 1. da more dati v promet tako sredstvo poti imenom »Ni-pakombin«-A-II.
d Srborata ženska. V Jalovcu nad Mariborom ao pri posestniku Antonu Csspeju želi žito. Ko to šli domači in delavci k južini, je prišlo med Jožefom SClenošekora in Jožefo Žunko do prepira. Žunkova je metal« Kleno-laku koičice od sliv v obraz, ta pa se j« razsrdil ter ji je zapreti!, d« jo bo pretepel. Na te besede pa je odšla Žunkova v svojo nekaj sto metrov oddaljeno hišo ter »e je vrnila nazaj na njivo i lovsko puško, jo tam nabila ter sprožila strel proti Kfoaovžku. Strel pa je tega zgrešil, pač pa je zadel in rani! Marijo Čepe, ki je stala kakih deset mekov stran od Klenovška. Čepejevo so morali spraviti v mariborsko bolniSnioo, Stankovo pa so orožniki aretirali Izgovarja se, da je v jezi hoteia Kle-novška samo astraSIti.
d Koliko metrov cevi imajo gasilci po banovinah! dravska 209.262, savska 99.534, du-navska 41,179, moravska 8,681, <lrlaska 17.985,
vrbaska 10.80.3, vardarska 3.100, primorska 5.239, zetska 836, iz množine gasilskih cevi je živo razvidna vsa sposobnost in delavnost naših gasilcev. Škoda samo, da zanimiva primerjava ni bila izvedena tudi za drugo gasilsko orodje tako živo kakor za cevi. Jasno pa ja brez tega, da smo tudi na polju brizgala, zlasti pa po motornih brizgalnah, ki so jih zlasti zadnja leta naša gasilska društva nabavljala v znatnih množinah, daleč spredaj pred drugimi kraji. Ob tem nam seveda postaj® ssieo £3 seb: iudi jasno, da gre slovenskim gasilskim organizacijam prvenstvo tako prš izvedbi celotne gasilske organizacije kot mjizkašt* nejšim, kakor iudi pri raznih dajatvah, ki jih v novejšem času za gasilstvo dajejo javne ustanove.
d Evkaristični kriz j« podrl nedavno neki zločinec v Metliki. Preteklo nedeljo so krif zopet slovesno postavili na prejšnje mesto.
d Tujec izkorišča Baše rudnik«. »Monta« nia«, ki je v rokah nemškega kapitala, je ku» pila bivše rudnike antimona v Krupnju in Lisi/ Tudi rudniki svinca, cinka in srebra v Srebrenici in v Bosni so prešli v last »Montanie«< Na čelu te družbe je bivši nemški poslanik v Belgradu Dsfour-Ferance, eden najinttemej-Sih prijateljev dr. Sehachta, — Borska družba je kupila z* 40.000 funtov podrinske rudnik« v Krupnju, ki so bili last angleške družb« »Drina Mine Ltd.«. — Borska ilvužba je od« kupila tudi rudna ležišča v Ajvali.
d Pri Ijttdeis, kS fiii pogosto asrfieffMj« aapeka, vsled česar imajo vrenje v žetate« ta Crevih, sc pospešuje temeljito čiščenje vseh; prahavil s čaio naravne »Frans-joseiiove«! grenke vode, zaužite zjutraj na lešče. 35 uporabo »Franz-Jnsefove« grenke vode se na« glo odstrani* belina s jezika., ki se nakopiči vsled zapeke, obenem ae pa dosezs tudi bolj«!
tek-	'««- 8- br- SMH/»»-
d Lepo nagrado dobi. Pri pregled« osebnega vlaka, ki je vozil Ie Maribora, je našel g. Gavrilovič kovčeg brez gospodarja. V tem kovčegu je »potovalo« iz Maribora v neznana
fiucr 576 vžigalnikov, za katere s« bo ne-oeznan lastnik, ki se je najbrž vozil v sosednjem vozu ter je kovčeg iz strahu pred kaznijo zatajil, seveda obrisal. Izsledite!) kovčega dobi lepo nagrado, saj izplača uprava monopolov za vsak izsleden vžigalnik premijo 10 dinarjev.
d Ne kolkajtt dopisov in vlog na Agrarno
banko Pogosto se dogaja, da kmetje kolekujejo Evoje dopise in vloge, s katerimi sc obračajo na Privilegirano agrarno banko, podružnico v Ljubljani, za odlog plačila ali s kako drugo prožni«. Zato opozarjamo, da je kolekovanje dopisov in vlog na Agrarno banko nepotrebno. Agrarna banka je delniška družba kot so druge banke, edino s to izjemo, da je osnovana s posebnim zakonom in zato 8 posebnimi privilegiji (predpravicami). Pes je Škoda, da bi se denar izmetaval po nepotrebnem za kolke posebno v času, ko ga itak ravno kmetu zelo manjka.
d Nevaren lov za vlomilcem, V gostilno A-itona Štruklja, po domače pri ?,ibcrtu na Trati pri št. Vidu nad Ljubljano, se je te dni priplazil neznan, močan in visok človek, v starosti nad 30 let. Domači so vsi odšli po kosilu grabit otavo. Doma je ostala gospodinja eama. Bila je v I. nadstropju, ko se je v sobi prikazal neznanec in ji grozil z revolverjem. Gospodinja je trepc lala od strahu. Neznanec pa je brskal okrog in grabil po raznih predmetih. Spodaj v veži pa se je okoli 13 začul juočan moški glas: »Ljudje, kje ste?« Gospodinja je zavpila na pomoč. Neznanec pa jo je popihal po stopnicah in mimo lovskega čuvaja Josipa Sušnika ven na prosto. Držal ga je že ia rame, ko je neznanec potegnil revolver in ustrelil v Sušnika. Ranil ga je v desno ramo, PoSkodba je lažjega značaja. Tat je ušel ostalim zasledovalcem.
d Ne samo v visoke milijone, temveč daleč čez milijardo sega število časnikov in časopisov, ki so doslej šli med Slovence. Na velesejmu boste videli veliko sliko, kjer vam bo učinkovito prikazano po natančnih računih, da so Slovenci v 140 letih obstoja slovenskega novinarstva prejeli doma in na tujem 1,260.056 izvodov časnikov in časopisov. Ogromno proizvodnjo po vojni predstavlja 16 debelih (seveda le naslikanih) knjig, vsaka z nad 50 milijoni izvodov časnikov in časopisov. Velesejem bo od 1. do 12. septembra.
d Zemlja se bo vrtela na vele sejmu in aicer v paviljonu >,)«•. Velikanski globus se bo : aukal vse dni od 1. <)o 12. septembra, gnal ga bo poseben motor. Na njem Itodo označene
vse velike kabelske postaj© ter glavne letalske in plovbne proge. S posebnimi pasovi bodo označene tudi smeri poletov ruskih letalcev čez Severni tečaj v Ameriko, potegnjena bo modra žica, ua njej pa bo ličen aeroplan-ček kazal smer teh poletov, ki pomenijo novo dobo v človeškem osvajanju zemlje in daljav.
d Po sončni Dalmaciji z avtom: romanje k Gospej Sinjski in M. B. od Zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok Hvar. Izletniška trgatev grozdja itd. Prijavite se za obširna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
d Za prelepo lurško romanje v Rajhenburg in iziet v Zagreb, se odloči vsadko, če prebere podrobna navodila, ki jih pošilja brezplačno: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
d V Gorico in Trst ob svetogorsks® romanju z avtom 5. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila sprejema in pošilja: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 17.
d Kot oreh debela toča je padala predzadnjo nedeljo nad Zagrebom in seveda napravila po vrtovih veliko Škode.
d Po 2 do 4 dinarje so prodajali te dni lepe breskve na trgu v Šibeniku.
d Korpulentnim in miiičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-JoseSove« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Otfl. rrg. 3. tir. 30471/35
iz domače politike
d »Po začrtani poti naprej«. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je vrni! s kratkega odmora v Belgrad. Na kolodvor« ga je pozdravil dr. Korošec. Dr. Stojadinovič je odgovoril: Dragi prijatelji! Najlepše se vam zahvalim za ta pjrisrčni izi topli sprejem Ta sprejem, vaša borbenost iu va-ša zvestoba naši stranki in njenim načelom, mi daje novih moči, da nadaljujem delo naprej po zastavljeni poti
v blagor kralja, naroda in vse naš« velike in zedinjene domovine. Še enkrat: hvala in živeli!
d Notranje ministrstvo je izdalo razglas, naj ljudje ne nasedajo raznim vznemirljivim vestem, Oblastvom je naročeno, da brezobzirno nastopijo proti vsem, ki bi širili lažnjiv« in vznemirljive vesti.
d Velika konferenca v notranjem ministrstvu je bila oni dan pod predsedstvom notranjega ministra. Konference so se udeležili vsi bani, poveljnik orožništva in višji policijski uradniki.
d Povest o jati kači in steklem polžu: Voditelji srbijanskega dela združene opozicije so se zopet začeli posvetovati v Belgradu
Konkordat in dr. Maček. Kakor piše bel-grajsko »Vreme« je dr. Maček glede konkor-data poda! tole izjavo: »S konkordatom se hrvatsko vprašanje ne premakne z mrtve tof-ke ter je zaradi tega za njega konkordat politično nezanimiva stvar in ne misli javno zavzeti stališča za ali proti konkordatu. DrugI razlog pa je tale: konkordat spada v niz za-
Naši izseljenci /boi ujejo pri A',ariji Pomagaj
Veličastna množica, zbrana ua prosvetnem taboru v Logatcu
konov in pogodb, ki so jih i/delale diktatorske vlade ter je njegovo staliJičtt isto, kakršno j« bilo nasproti vsem tem zakonom in pogodbam, K so jih izdelale te vlade.«
d Južne pokrajine odobravajo postopanje fo, Stoiadicovičeve vlad«. Več shodov Jugosl. rad, zajednice je bilo pretekle dni po južnih banovinah, tako med drugim tudi v Rogatici, Čajetinu, Banjaluki in Lebani. Voditelji stranke JRZ so zborovalcem poročali o delu sedanje vlade ter v pravi luči tudi prikazali ve3 boj, ki je 7adnje čase vstal proti konkordatu, Povsod so navzoči z navdušenjem odobravali po-stopanie in delo kraljevske vlade.
d V obrambo pravosiavja je poleg slovenskih liberalcev nastopil sedaj še ritsko-sovjetski tisk. Zelo lepa družba! Sovjeti, ki so porušili nešteto pravoslavnih cerkva v Rusiji iu pozaprli nad 50.000 duhovnikov, sedaj nastopajo kot branitelji pravosiavja. Vse sovjetsko časopisje napada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca.
NESREČE
d Ogenj je te dni izbruhnil v stolpu starega mestnega obzidja na Pristanu v Mariboru. Potem, ko se je gasilcem posrečilo požar udu-šiti, so poklicali še Arbeiterjevc delavce, da so iz stolpa znosili vso tlečo volno, odpadke papirja in cunje, ki so predstavljale še vedno požarno nevarnost. Pri tem delu se je težje ponesrečil 24 letni delavec Alojzij Muhič. Stopil je v lino, pri tem pa je po nesreči prijel za elektrovod, ki je bil napeljan v stolp. Mtthiča je nekajkrat močno streslo, nato pa ga je treščilo nekaj metrov globoko na sredo sosednje hiše, odkoder je padel na tla, kjer je obležal nezavesten. Pri padcu si je zlomil ključnico in prebil lobanjo ter je v bolnišnici že podlegel poškodbam.
d Gospodarsko poslopje je upepelil požar železniškemu kretničarju Alojziju Pernatu v Racali pri Mariboru. Gospodar je dotični večer prenočeval v poslopju in z poslopjem vred
zoglenel.
d Strela je zažgala hišo posestnika Franca Dokla v Velki pri Mariboru.
d Pri padcu z motornega kolesa si je zlomi! nogo celjski odvetnik dr. A. Ogrizek. Želimo skorajšnjega zdravja!
d Čez visoko pečino je padel. Smrtno se ie ponesrečil 19. avgusta na Vrhniki 8t letni delavec Anton Mesec. Napravljal je drva v Močilniku; najbrž m« je v strmini spodrsnilo ter je padel čez visoko pečino in obležal na mestu mrtev.
d Kamenja si je nabasal v žepe. Da bi gotovo utonil, si je nabasal kamenja v žepe ne- j znani moški, katerega truplo so našli v Krki P[i Dobravi, občina Št. Jernej na Dolenjskem. Utopljenec je mora! biii star od 40 do 50 iet,
nesreča generala Naum&vica
Rtie 18. avgusta v popoldanskih urah se .te zgodila na odprti ozkotirni progi Užice—
Sarajevo med postajo Stapari—Užice na km 220-20 huda avtomobilska nesreča, v kateri je dobil zelo težke poškodbe poveljnik celokupnega orožništva divjzijski general Jovo Naumovič. V kritičnem ca»u je vozil po tej progi sarajevski brzovlak, V trenutku, ko je brzovlak vozil iz predora, jo zavozil vanj vojaški avto št. 228/1, v katerem so bili poveljnik celokupnega orožaištva general Jovo Natuno-vič, njegova soproga, dva sinov« in orožniski polkovnik B. Vojič, oro/jiiški narednik in šofer. šofer je skušal v trenutku, ko je pred seboj zagledal brzovlak, avto ustaviti. Toda bilo je prepozno, ker je že v naslednjem trenutku prišlo do strahovite nesreče. Sunek
visok je 162 cm, ima močne brke in je močno razvit. Na desni roki mu manjka na prstancu noht. Kamenja, ki ga je imel utopljenec v žepih, je bilo štiri in pol kilograma. Iz tega sklepajo, da je šel neznanec prostovoljno v smrt. Ni pa seveda izključeno, da mu je ido drugi natrpal kamenje v žepe iti ga pahnil v vodo.
d V Zagorskem rudniku se je smrtno ponesrečil rudar Jožef Žohar. Smrtno nevarno pa je ranjen rudar Anton Zorko, Nad obema se je vsul plaz premoga.
d Šele čez kakih 14 dni. Kača je zlezla skozi grlo v želodec 13 letnemu Dragotinu Vuklišu iz Čitluka pri Hrvatski Kostanjici, ko je na paši zaspal. Zadnje čase se je v teh krajih pojavilo izredno mnogo kač. Deček ni niti zapazil, da inu je kača zlezla v želodec, šele doma je nenadoma občuti! bolečine v trebuhu. Ker so postajale vse hujše, so morali poklicati zdravnika, ki je ugotovil, da ima dečko v trebuhu kačo. Dosedaj kače še »liso priklicali na dan. Zdravnik pravi, da se bo to morda posrečilo šele čez kakih 14 dni. Ojoj! Do takrat bo kača že lahko mlade imela...
d Na mostu je zadei v voz. V nedeljo, dne 15. avgusta popoldne je še! cestar Ozebek iz škofje vasi pri Celiti popravljat most v Škofji vasi, ker je tram od mostu sprhnei in se vdrl. Okrog 6. zvečer se je pripeljal po cesti iz Voj-nika luksuzni avtomobil. Ker pa je bil na mostu že tudi voznik, je dal cestar znamenje, naj vozi počasi, šofer se ni oziral na njegovo znamenje, ker ni imel cestar cestarske kape na glavi, in je vozil naprej. Na mostu je zadel v voz, na katerem je bil 15 letni delavec Trobiš Franc iz Zadobrove pri Škofji vasi. Avtomobil je os voza prelomil, z voza je padel Trobiš pod kolesje avtomobila, pri čemer mu je kolesje zdrobilo več reber, razen tega je dobil poškodbe na glavi
Nedavno je bil v zagorski vasi Zajerdi •sl|ixl, ittt. katerem je govoril tudi hrvatski I»v«k dr, Pernar. Rekel jo: »Tujega nočemo, 4 sv°i('2« ne damo.« Glede Rusije je dr. Per-"ar omenil: >Kdor misli, da mu je Rusij® domovina, naj ere tja. Mi vidimo, da v Hu-S|i> ni raja. Mi' vlo.-uo, da je namesto krva-[««•'< belega cara prišel krvavi rdeči car. — ima 170 milijonov ljudi, od tega j« «> milijonov kmetov. Pa glejte, bratje, teh l6u milijonov kmetov nima v rokah niti eue
občine! Ali ni 160 milijonov kmetov delovni uarod? Zakaj je lahko samo o do 8 milijonov tovarniških delavcev vladajoči razred?
Glede hrvatskega vprašanja je dr. Pernar rekol: *Mi smo narod iu hočemo, da srno gospodarji na svojih tleh. Tudi danes, bratje, vam govor« o sporazumu. Kakšen bi bil to narod in kakSen voditelj, ki bi se ne hotel razgovarjati in sporazumevati! Vendar sporazum mora biti sporazum in ne — ponižanje.«
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
brzovlaka in avtomobila j® bil tako silen, da se je avtomobil popolnoma zdrobil. Vsi potniki so obležali težko ranjeni. Najtežjo po'., škodbo je dobila soproga generala Naumovi-?a. Sam poveljnik ima zdrobljeno desno roko iu nogo. Vest o težki nesreči se je z bliskovito naglico raznesla po vsej okolici ter so prihiteli na lice mesta zdravniki z reševalnim avtom. Vse poškodovance 30 prepeljali v bolnišnico v Užice, kjer je bila takoj nad vsemi izvršena operacija. Ministrski predsednik je poslal v Užice posebne zdravnike-strokovnja-ke, ki so ugotovili, da so raue nekaterih poškodovancev hude, vendar ne smrtnonevarne, ako se kaj drugega ne pritakne. Ponesrečence so v posebnem vagonu ministrskega predsednika pripeljali v Belgrad.
in nogi. Prednji del voza je padel na cestarja Ozebka iti mu zlomil nogo, dobil pa je tudi poškodbo na glavi, da jc bil dobre četrt ure nezavesten. Na kraj nesreče so takoj poklicali reševalni avtomobil, vendar so v bolnišnico v Celje prepeljali samo Trobiša, ker je žena Ozebka hotela obdržati svojega moža v domači oskrbi. Stanje Trobiša je precej resno.
d Ko je ob kotlu mirno spal. Kotel za kuhanje žganja se je razletel nekemu kmetu v Slavonskem Brodu, ko je ta mirno spal ob njem. Kotel je razgnalo zaradi tega, ker je pod njim preveč močno gorelo. Pri eksploziji je vrela brozga, iz katere se kuha žganje, oblila kmeta, da je dobil strahovite opekline po vsem životu. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar pa zdravniki kar zmajujejo z glavami, da bi še ostal pri življenju.
d Razne aezgode. Neznan kolesar je povozil Sodnikar Ano iz Ljubljane in ji prizadejal nevarne poškodbe. — Pri padcu si je zlomil nogo davčni kontrolor v p. Adamič Anton v Ljubljani. — Pri sekanju se je zapičiia trska v oko 13 letnemu Renku Cirilu iz Tržišča na Dolenjskem. — Slamoreznica je močno poškodovala roko 10 letnemu Koželju Ludviku v Zg. Pirničah. -- Ko je obiral hruške, je telebnii na tla in se močno poškodoval posestnikov sin Lužar Franc v Tržišču na Dolenjskem.
d Ki reveže zatirate, prah boste tudi vi.
V	Trebnjem so pokopali duhovnika v p. gosp* Viljema Mlejnika. — V Britofu pri Kranju je zaspala v Gospodu v 93. letu starosti blaga žena Helena Zabret roj. Bohinjec, mati šentviškega g. dekana in blejskega g. župnika. —
V	Slovenskih Konjicah je umrla Katarina Hre-pevnik roj. Janežič. — V Majšpergu je zapustil solzno dolino inž. Teodor Novak. — V Mariboru so djali v grob žel. v p. Ivana Sir.erdela, —- Na Bledu je odšla v večnost Eva Triller roj. Leš. — V Črnomlju je izdihnil gostilničar in mesar Jakob Siukovič. — V Mariboru je zatis-nil na veke oči vpokojettec drž. železnice Leopold Vari. — V Lesicovici nad Škof jo Loko sa pokopali tamošnjega župnika g. Maieja Kosa.
—	V Dravljah je umrl posestnik Avgust Nežič.
—	V Ljubljani so umrli: šolski upravitelj v p. Franc Erker, inž. agr. Jože Čeme, Viktor Herksel, Ana Šket, železničar v p. Franc Jur-jevčič in posestnik Kar! Katpe iz Mest. — Daj jim, Gospod., večni miri
RAZGLED PO SVETU
^_111MM>MMW|,M<MiBllli,>il<liil,ill>n,tli,| | unini ,r ......................................umi«......s.......mm ur m n
Boifšemki vpregrnjo kmete pred plmg
Pri zadnjih občinskih volitvah smo tup«-tam opazili, da so glasovali za levičarje tudi nekateri kmetje. Tem in tistim, ki pričakujejo od sovjetov raja na zemlji, naj navedemo kaj poroča boljševiški list >Pravda«, ki izhaja » Moskvi v številki od 17. maja 1937. Ta list piže: »Rusija trpi občutljivo na pomanjkanju živine. Konje, ki so bili sposobni za gospodarstvo, je vzela vojska. Motorni plugi so za
KATOLIŠKA CERKEV
s Katoliška Cerkev ni zaveznica fašizma. Katoliški angleški nadškof Hinsley je nedavno povedal tudi naslednje: Nekateri ljudje predstavljajo katoliško Cerkev kot tajno zaveznico fašizma. Ljudje, ki tako govore in pišejo, ne poznajo papeškega nauka iz za in jih petdesetih let. Cerkev kot taka se ne peča s političnimi vprašanji. Vatikan je v dobrih odnošajih z vsemi državami, ki dovoljujejo katoličanom neovirano izvrševanje svojega kulturnega poslanstva in katoliško vzgojo svojih otrok. Papež, ki je bil zastopan pri kronanju našega kralja J irija VI., je često izrazi! najglobljo ljubezen in spoštovanje do Velike Britanije. Kdor iz tega, da Vatikan ni v manj prisrčnih odnošajih z italijansko državo, sklepa, da goji sv. Stolica posebno ljubezen do fašizma, naj pomisli, da Vatikan v prilog vlade v Burgosu ni prekinil odnošajev z vlado v Valenciji; da so odnošaji med Vatikanom in Nemčijo zelo napeti in da se je vpliv belgijske duhovščine uveljavil proti belgijski obliki fašizma (reksizem). Velika in zlobna prevara je, ako se od gotoye strani poskuša vse one, ki se bore proti brezbožnemu komunizmu, prikazati kot fašiste ali naciste.
STAUJA
s Drobiš. Po zadnjih podatkih Šteje italijanska Libija 705.000 prebivalcev, od katerih je velika večina, to je 630.000 mohamedanske vere. Italijanska vzhodna Afrika, torej združena Somalija, Eritreja in Abeeinija pa šteje 7 milj. 600.000 prebivalcev, od teh je nad 4 milj. moha-medancev, ostali pa so kopskc veroizpovedi. Po poročilu osrednjega zavoda o gibanju prebivalstva v Italiji, je konec julija t. L naraslo prebivalstvo Italije na 43.412.000. Potem takem iteje prebivalstvo italijanskega imperija 51 mi-k>nov 750.000 duš. — Z veliko vojaško parado, pri kateri je sodelovalo 50.000 mož, so v navzočnosti italijanskega kralja in Mussolinija zaključili italijanske manevre na Siciliji. — Granata iz svetovne vojne je v Logu prt Kanalu raztrgala Leopolda Samca, njegovega tovariša Franceta Stan®ka pa nevarno ranila, — Po 23 leiih se je vrnil iz Rusije Silvo Godina iz Skednja pri Trstu. Pravi, da živi v Sibiriji še mnogo Slovencev. — Slovensko in hrvatsko časopisje s« sedaj dobi v večini tržaških kavarn.
AVSTRIJA
s Drobiž. V Sabnicah je umrl Tomaž Hoh-nar, dolgoletni organ, in cerkvenik na Vižarjnh. j— V Stebim pri Globasnici so pokopali 90 lct-8S
nič, vprežne živine ni. Kako si pomaga komunist? Vprega kroeta mesto živine. To je storil tajnik komunistične stranke Kopnov, Na nekem posestvu je zaukazal, da morajo osem kmetov vpreži pred plug ter da morajo z njimi orati ves dan, — Taka je torej usoda kmeta pod žezlom komunizma: vzeli so mu zemljo, pridelek in zdaj je postal suženj in živina. Se več: postal je vprežna živina.
no Rižnarovo teto Marijo. — Koreschnig Štefan, gostilničar iz Dobrle vasi, je 10. avgusta povozil s svojim avtomobilom deklo Kristino Mero, ki je bila takoj tssmrčeita, — Strela je dvakrat zaporedoma užgala v žibpoijslti občini in povzročila dva požara. — Dunaj ima najmanj 500 mostov, med drugim 5 preko Donave,
portugalska
s Spor a ČeikosiovaSko. Portugalska je ie dni čez noč prekinila diplomatske odnošaje s Češkoslovaško, ker ji ta ni dobavila naročenega orožja in baje namesto »jej, poslala orožje na pritisk Rusije komunistični vladi v španski Valenciji. Zdaj pišejo, da bo spor mirno poravnan tako, da bo Češkoslovaška poslala Portugalski to, kar je naročila in kar je tudi najbolj modro,
s Eao leta po drža««««® »dara. V avgustu 1936 je grška vlada preko noči razveljavila ustavo, razpustila parlament, razglasila obsedno »tanje aad vso Grško in uvedla diktaturo. Kralj je po daljšem razgovoru z ministrskim predsednikom vse ie ukrepe odobril. Vojaštvo se je v celoti pridružilo vladi, tudi večina meščanstva, d očim so se delavci nekoliko upirali novemu stanju. V Solunu, Atenah in v nekaterih drugih industrijskih krajih je prišlo do precejšnjih neredov. Grška vlada je razglasila,
da je bil rjea udar nujna državna potreba, ker «0 komunisti • Mrajki in podtalno agitacijo pripravljali revolucijo, a je vlada komuniste s svojimi ukrepi prehitela. Ob obletnici obstoja se Metafcsosova vlada lahko ponaša, da je v državi napravila red in mir, odpravila brezpo« selnost in Grčijo gospodarsko precej dvignila,
NEMCU A
s S sekk« so abglavili te dni v Berlinu brata Ericha m Petra Johna, za njima pa nekega Vilhelma Furla, ki je bil tudi obsojen radi veleizdaje, ker je snoval komunistične celice. — Nemška vlada je prepovedala nemškim katolikom vsako romanje v Riia, Do prepovedi je prišlo, ker jc nemške romarje nagovoril sveti oče tako, da nemški vladi ni bilo po volji, - •> Za letošnji kongres hitlerjevcev v Niirobergu delajo velikanske priprave. Računajo, da se bo kongresa udeležilo 2 rniljona ljudi, vendar programa še niso objavili. — Z velikanskimi svečanostmi je pred kratkim proslavi! Berlin svojo 700 letnico.
drobne novice
Zaradi nfcMh eess kfiMČkih pridelkov hočejo stavkati kmetje na Poljskem.
Zaradi koakordaie sapadajjo Jugoslavijo ruski boljševiSki časopisi...
V zrak je sleiela smodnišnica v Uju, blizu japonskega Tokija.
Vsafa iesti otrok s« Sv«4*ke« je nezakonski. V Angliji pa vsak petindvajseti.
228 na!Ii}s»OT lir so poslali iomuv v jelija delavci, zaposleni pri javniu delih v Abesimji.
Borba jsponcsv s Kitajci okrog mesta San-gaja traja z nezmanjšano srditostjo dalje.
Nacionalisti so se na španskem bojišču na severu približali Santandru in ga bodo vsak čas osvojili.
He rsakfk osen prebivalcev v Baigija pride en naročnik »a katoliški dnevnik. Kje smo še mL —
Dr«	tonski fcršiarid bo dalo zgra-
diti piihonje leto ameriško vojno ministrstvo.
Svetovni kongres vzgojiteljev se je začel v japonskem Tokiju; 3000 zastopnikov iz 26 držav.
Proti plinski vojni je izdal posebno spomenico predsednik Združenih držav Roosevelt.
S pr*« mednarodne mlekarske rssstave v Berila«: Finska dekle o!> velikanskem k«su finskega sira
PO DOMOVINI
Indija
ie naslov etnografski in misijonski razstavi, ki bo mdala zaokroženo sliko te nam tako tuje dežele, Bjeno kulturo, narode, njene tajne in čare ter po-jrtvovalno delo jugoslovanskih misijonarjev, ki z velikimi žrtvami pa tudi uspehi tu delujejo in dvigajo ljudstvo versko, kulturno, socialno in gospodarsko. Dragocene zbirke is Indije bodo porazdeljene po poedinih oddelkih te razstave. Naj omenimo samo oddelek, ki bo pokazal postojanke vseh naših misijonar:,iv v Indiji. Model osrednje aiisijonske postajo v BoSonti; model palače zi-mendarja in bengalskega trga z razkošno in dragoceno stavbo indijskega velikaša, dvori in stavbami, poleg pa pestro življenje na bengalskem trgu » iakirji, trgovci, kmetji, stražniki itd. Model bengalskega naselja; opremljeno bengalsko hišo v naravni velikosti; indijsko džungio po naravi s krasnimi skupinami indijske zverjadi, ki ji kraljuje preko 3 m dolg bengalski tiger. Razstavo zaključuje galerija slik, indijska mitologija in kultura (slike in kipi božanstev, bogoslužni in ča-rovniški predmeti), prizori iz misijonskega življenja in sv. FrančiSek Ksaverski. Razstavljeni pa bodo tudi slovenski zvonovi za Ragapur, ki bodo po razstavi poslani v Indijo. •
Prekrasna razstava je vredna, da si jo ogleda vsakdo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G.
V nedeljo,, 29. a&gmSa na Brezje I
Priprave za veliko slovesnost, ki naj krona vsa naša letošnja skupna romanja na Brezje, eo t polnem teku. Poročali smo že o začetku del v ireua, 18, avgusta, ko so predstavniki častnega in izvršnega odbora za preureditev Brezij zasadili prve lopate in a tem dejansko pričeli z izvedbo prelepe zamisli, ki bo v ponos vsem Slovencem. Vabimo vso posameznike in organizacije, da pridejo 29. t. m. na Brezje. Vložena je prošnja za ietrtinsko voznlno.
Prosimo ves župne urade, da oznanijo in pripora?! jo vernikom udeležbo na proslavi. Te dri« razpošijemo plakate na vse župne urade s proi-ujo, da jih dajo nalepiti na vidnih mestih. Ktsji-
ttca v spomin na svečanost z naslovom »Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne« je ravnokar "> naroča za ceno 3 Din v pisarni Zveze bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25. kjer ?n I, "i6'1 ,urBdnilr,i urami vsak delavnik od 10 do H dopoldne in od 5-7 penoldne tudi vsa potreona navodila in pojasnila.
Da bomo vsaj približno vedeli število udele-iencev, prosimo, da nam skupine bojevnikov in župni uradi javijo njih Število.
Peveš iiaj pridejo na Brezje v nedeljo do 9. zjutraj, ko bo pevska vaja v eamoetariaki dvorani. Fele se bodo samo pesmi, ki ao na spored«, doJiai bo pri av. maši igrala godba.
Udeleženci, ki pridejo že v soboto na Brezje, naj ae prijavijo zaradi prenočil (za oobe Iu za »kupna ležišča) do 27. i. m, pri Resmanu Francu, županu v Radovljici,
Polovična voiniiia jx> železnici je dovoljena, kakor nam je železniško ravnateljstvo sporočilo.
Vse udeležence prosimo, da so pokoravajo navodilom rediteljev. S te-m bodo pokazali, da sc zavedajo spoštovanja, 1 mo ga dolžni umrlim vojakom iz svetovne vojne.
. PrmvssStt® društvo
Moste-LfabljoiM
priredi v proslavo 30 letnice 4. in 5, septembra t. S.
PROSVETNI TABOR
Spored: V sobote 4. septembra ob pol 19 koncert Mengeške godbe pri cerkvi sv, Družine, ki se nadaljnje ob pol 20 na slavnostnem prostoru. Ob 20 na prostem uprizoritev narodne igre sMi-klov* Zala«. Nastopi preko 150 ljudi.'— V »ede-tj« 5. septembra: Ob 8 sprejem gsetov pri »Ljudskem domu«, uato sprevod na slavnostni prostor, kjer bo ob 0 sv. maša. Po sv. maši slavnostno zborovanje. — Ob H litanije v cerkvi »v. Družice. — Ob 15 telovadni nastop na slavnostnem prostoru. Po telovadnem nastopu ns vrta g. J. Oražma v Predovičevi ulici prost« zabava % godbo, Šaljivo pošto itd. — Obvezni taborski znak stane 3 din ter velja za vstop k celotni prireditvi, razen b igri. — Vabimo!
Kmečki tabor v Vel Laičah
Vsem krajevnim kmečkim svezam kočevske*«
•kraja
Na Malega Šmarna dan t. J. 8. septembra t L se bomo seili v prijaznem trgu Veliko Lašče, kjei? te bomo zbrali vsi dobro misleči kmetje, organi* ziranl v naši stanovski organizaciji: Kmečki zvezi. Ta dan naj ne ostane nikdo doma, temveč vsi sin kmečki tabor v Velike Lašče,
Ob 1. uri popoldne zbiranje krajevnih kmečkih zvez na kolodvora v Vel. Laščah, Pridejo naj tjakaj do tega časa vsi tisti, ki ae ne bodo pripeljali s kočevskim vlakom. Ob pol dveh sprejem gostov. Nato formiranje sprevoda po skupinah in po redu, ki ga bodo označili reditelji. Tričctrt na dve sprevod iz kolodvora v farno cerkev, kjer se bodo vršile litanije z ljudskim petjem. Po lltanijafs bo tabor pred gostilno Vatikan.
Govorili bodo razni govorniki.
Na predvečer ne pozabite na kresove, ki naj oznanjajo, da kmečki stan uotaja.	.
iz jaznih krajev
Dobrrpoljt, pretekli teden nas j« obiska! ban g. dr, Natlačen. V spremstvu članov odbora za pomoč po toči prizadetim je v. ban pregledal naža strta polja, uničene sadovnjake in razbite strehe. Pokazal je svoje sočustvovanje e prizadetimi in obljubil pomoč, Za poslano pod noro. e katero se je nabavila opeka za popravo razbitih etreh, smo ae mu iskreno zahvalili O. ban se je aam prepričal; kaka nesreča nas je zadela in to nam je v veliko tolažbo.
frebelao pri Mokronoga. Oglašamo se s slabo
novico. Dne 15. avg. nas je obiskala toča s hudim nalivom. Utrpeli so vsi poljski pridelki škodo, zlasti pa grozdje, ajda, progo. -- Ustanovil se je pri Prosvetnem društvu fantovski odsek. Zbirajo se prispevki za nove kroje. Z a zimo bo več poučnih predavanj. — Sadja bo veliko, a največ za dom, ker sta gs» toča in deževje poškodovala. Denarja ne bo, k ga silno primanjkuje.
Dolenji vas. Rekonstrukcija državne ct«te od Ribnice do Dolenje vasi je v glavnem končana in cesta je odprta za vsak promet. Delo je prav dobro izpadlo, seveda je treba 4e kanalizirati, kar ee zdaj spopolnjty>. Cesta je Mrla in mestoma malo pre. ložena. Mostova v Dolenji vasi ia Ooriči vasi sta pri dohodu in izhodu razširjena in zlasti v
RAZNO
Ksllko avtoniebiiov je
? Kvropi? Po londonski statistiki je v evropskih državah bilo v minulem letu {rez 10 milijonov avtomobilov v prometu, Nnj-več avtomobilov ima Francija, kjer «e jih nagaja 2,60fi.00t), »ledi Anglija z 2,315.000 In nato Nemčija j. 1,710.000 vozili, v Italiji vozi pol milijona, i mali Belgiji 2SO.OOO avtomobilov, ua Švedskem 193.000, na CehonlovaB-«ra 160.000, na Danskem 150.000. V Avstriji ao lani Mšteli 78.497 vozov. V ""h drugih državah je »»vilo avtomobilov nižje.
Vojna "ladja z mrežo
«»!>er k<MB«r|«, Prvikrat » t« dni vozi velika hoj-»« ledja po reki Atcaion-\»»»Ser. To je antika Oklopna kriiarka »Apo-»<• Ker j« v teh krajih farnem s do.ti komar-da ljudem brez mre-;a m moči iiveti, to lez •'« velikansko kriiarko »«pro«trli tanko mrežo r --kite, kar daje s»den, prav cui vo-?	Od daleč
'«kor zelena ruša "» reki. A mornarji ,'»1 »t bodo zboleli radi ""flarjev.
U, Gangbofen
Mmrtmi kiošter
39
Roman las začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi
Tudi Ebervajn je spraševal; toda Hincula je stala mlofia, kakor bi bila izgubila besedo; njeni piani pogledi »o zdrknili po tujih obrazih in z nemo prošnjo obstali na Svajkerju.
»Tak govori vendar, otrok! Povej, kaj bi rada i«
»Domov!« je dahnila-
>Pa stopi, no, popeljem te!«
»Ali veš za ograd njenega očeta?« je vprašal Ebervajn brata. »Upam samo, da ni prehudo daleč, — slabo je fe pri močeh, deklo.«
»In Se bi bilo daleč za o&li dan hoda, spravim otroka domov; dokler me fe neso noge, je pot k® hc ovirala, bodite brez skrbi, gospod! Pojdiva, Hincula., pojdiva!« Krepkejže jo ovil roko okoli pastirice in se ooruu z njo proti 5,0*11 Do prvih dreves je Sel Ebervajn s njun«, naročajo« bratu, kako naj ravnajo s Hinculo doma. ^a slovo je stisnil pastirici roko in jo pobožal po laseh, »Bog t« varuj, otroki Jutri pridem ia pogledam, Kako ae ti eeli
raiiaRo ju je Ebervajn zapustil, je prišepetnil Svajker dekletu: »Reci mu vendar prijazno besedico!«
»Zahvalim se, dobri gospod!« je zaklicala Hincula z medlim glasom. Ebervajn se je ozrl in ji smehljaje se
^MeStem ko je izginjal Svajker z deklico med drevjem, in ae je vračal Ebervajn nazaj proti šotoroma, je
jpožuril brat Vampo, kakor bi hrepeneče taka! na Sa trenutek, da je skočil urno k ribniku, Socoe se je upiralo
v čisto vodo, in negibno so počivale ščuke in postrvi n« plitkem dnu. Bratove oči so žarele, ko je s kazalcem prefiteval ribe. Skrbno je obSel ribnik, toda naše! ni nobene vrzeli, skozi katero bi mu mogle ribe pobegniti. »Kar mič naj me. ne skrbi, nikjer ue morejo ven!« Zdaj je obstal in razigrane volje pomežiknil največji in naj-debelejši ščuki. »Ti prideš na vrsto jutri, ko slavimo sveto nedeljo!« Prekrižal je r.oke na hrbtu, pogledal % jasnimi očmi tja v svetlo jutro in se namuznil. »Dan«« mi pa ugaja kraj že nekoliko bolje! Mislim, da vendar!« ni popolnoma zavržen!« Nekaj časa si je zadovoljno tri roke, nato je odhitel h kurišču, da bi skuhal zajntreft. Pri kloštra so že pele sekire in vpili hlapci, ki so nai lesenimi stenami vezali lemeze za strešni stol.
Medtem j® dospel gvajker s Hinculo v dolino. gasna in težavna je bila pot skozi hosto; vendar ee J« pastirici zdaj, ko je bila b Svajkerjem sama, zopet ras-vezal jezik in v zahajajočih besedah je povedala, dtt j« bil Henink, Vacemanov najstarejši, ki jo je v jezi udaril do krvi.
»Zakaj pa?<
»Ne vem. Dejal je, da Je prepovedan svel, kjer sem bila!«
Svajker je dvignil stisnjeno pest. staj mi prid« na pot, takih mu bom naložil, da ga bo misiilo vesolj« za tepežk
Hincula se je plaho ozrla vanj in zajecijala: »N« spuščaj se z njim v prepir, strašno je hud!«
»Ne bojim se ga! In »e bi bil Se stokrat hujši in močan ko mm hudič! Vem za Nekoga, ki mi bo pomagali«
»Koga imaš v mislih?«
Pristavi ie klanec pr«i mostom docela,odpravljen. Hiše pred mc«tom v Pristavi so oškodovane po vzdignjeni cesti in ludi 3 hiše v Dolenji vasi. Ta škoda se bo morala posestnikom popraviti. Zal, da nismo dosegli, kar se že toliko let poudarja, napravo novega mostu zadaj za hišo kovača g. Omer-za in s tem bi bita marsikaj pritožb odpadlo. Ban dr. Natlačen si je v torek osebno ogledal cesto in se zanimal za podrobnosti. Vlada pa si ,je s popravo ceste Ribnica—Dolenja vab—Kočevje—F ara postavila trajen spomenik, za kar ji je ljudstvo iz srcu hvaležno!
Brusnice pri Novem mest k. V zadnjem »Domoljubu« smo čitali, da zorijo v Mariboru fige. Tudi pri na« zorijo. Pa so bile prve zrele žc me-
_ :..!.'!. .1_____Jn.AMiiaiA l.alin ..' HttitsV.
debeli^ sočni ia Železnikov Jože več smokvinih grmov, jih da rade volje pokusiti. Zelo jih ljubijo ptiči in razni mali »uzmoviči«. Brusmška dolina, ki je znana po svojih češnjah, brusniških hrustavkah. je res nekaka druga »vipavska dolina«: vse vrste sadja so zastopane in lepo uspevajo; letos bo precej jaboik. Sadjarji, ne prenaglite se s prezgodnjim trganjem in prezgodnjo jKtmajo jabolk. da vam ce bo žal. — Drva eo ee zelo podražila. V Novem mestu so jih prodajali že po 70 dio za kubični meter. Pozna se pa tudi, tU so čzsekali »Klevevštf boršt«, kjer so Brusničani dobivali drva za kurjavo. — Regulacijska dela pri hudourniku so v polnem teku; obvarovani bomo pred poplavami, a naši ljudje vsaj nekoliko zaslužijo. — jeseni enkrat bomo obhajali 00 letnico, odkar se je začel pri nas prvi pouk v stari šoli in 25 letnico zgraditve šole. — Ko pišem te vrstice, pojo tanlje na \as'. Ko pa razgrne noč svoj plašč nad <ia«» lepo dolino, pa p&sem utihne. Tako je prav, fantje. Kdor poje, slabo nt misli.
Predeslje. Veliko lepih in veeelih dogodkov smo imeli zadnje čase, zato je mora! priti vmes tudi en žalosten, a tudi tegs smo kar mogoče lepo in dostojno obhajali. V torek, 17. t. m., smo spremili k vernemu počitku Sengarjevo mamo z Bri-tofa. Biia je zvesta, stanovitna bralka >!)omo-ljuba- in Bogoljuba": od njunega početka, zato zasluži, da se je spomnimo tudi tur. tem mestu, Njen župnik, (t. zlatomašnik Zupane, je v jisslovf,-aess sfovom Mi odprtem grobu poudarit, da j« jio-kojnica ves fas, odkar jo je pozna), do svoje bolezni kljub mnogim dnevnim opravkom hodila v cerkev, izmoiila sv. križev pot, bila pobožno prš sr. maši in pri sv. obhajilu. Kot taka je bila po-
znana tudi v St. Vidu, kamor je večkrat zahajala k svojemu sinu, ondotnemu župniku in dekana. Zato so tudi fientvidci pod vodstvom žagana Erjavca in Šolskega upravitelja HladnOca v lepem številu prihiteli k pogrebu, .(az bi pa povdaril So eno njeno vrlino: za reveže je bilo vedno odprt« srce Sengarjeve mame, vedno odprta tudi njeaa hiša, Zato je pa Bog to hišo tudi obilno blagoslovil. Kad 92 let stara pa se je za vedno pošlo-
. S

vila. Njen pogreb je bil takšen, kakršnih v Pre-deeljih nismo vajeni. Pokopal jo je kranjski dekan g. »kerbec ob asistenci 18 duhovnikov. Poleg teh pa je 9e za kruto korakalo ve? duhovnikov, med
njimi oniv. profesorja dr. France ir Aleš (.fšenit-nika, kanonik Klinar, duh. svetnik Meršolj, župnika Hartman in Kajdil Pri pogrebu ss pokoj-nico spremili: baaova gospa soproga dr, Natlače-
aova, ga. ing. Keiuteva iz Duplice, ga, Belfeva, soproga bivšega tupana g. Belca iz St. Vida, ve-Uko število fcentvidcev in zastopniki a Bleda, kjer je njen najmlajši sin iupnik. Poleg teh pa je bilo v pogrebni vrsti ogromno število udeležencev domaČe iu sosednih far, med njimi kranjski tu-pan g. Češenj, občinski svetnik g. dr. Megušar. industrijec Avsonek, zdravnik dr. Justin, ravnatelj dr. Basaj in drugi. Pred hišo žalosti so pevci zapeli pretresljive žalostiuke. Zaslužita je pokojnica tako veličasten pogreb, saj je bila vzorna žena. vzorna gospodinja iu vzorna mati. Bog ji. daj obilno večno plačilo!
dkotj* Lak*. V okolici Škofje Loke ima škofjeloško olepševalno društvo klopi, kauior radi ho-dijo domačini iu tujci v hudi vročini počivat. Toda te klopi nimajo nikdar miru. Mnogokrat bo raziiite, popisane pa vedno, in kako! Z »ajgršitni napisi, k! ne spadajo nikamor drugam kakor v svinjak. Ne varno, kdo to dela. Vsekakor kakšen ničvrednem, ki je popolnoma moralno propadel in sedaj skuša še druge spraviti v nemoralno življenje.
Raka pri Krškem. Čas druge košnje je zopet tu, pa kot že vse ieto, dež tudi sedaj občutno nagaja. Za gorice, kjer sedaj zori grozdje, bo to skrajno neugodno. Tudi po njivah plevel prav bo-lictno poganja, — Kje so nekdanji ča3i radi ugib-ijejo možakarji. V preštijih letih eoig mi hodili na pc'ie4 v mlatev pa v košnjo v »Vlakec, sedaj pa odhajajo dekleta v iime!j. Fantom se leto« obetajo orožne vaje, toda menda ne v takem obseju kot »o to nekateri vedeli povedati. Njim, ki jili drugače »Domoljube obiskuje v tujini, topot pa jih najde pod domačini krovom, želi ta, prav mnogo veselja na domačih tleh!
Koprivnik v Bohinju. Ljudje so poleti po večini kar z doma; v piaaiuaU pri živiti ali na delu po gozdovih, kjer je letos s sekanjem lesa precej zaslužka; le v zvezo s svetom prihajamo bolj počasi — po polževo bolj le ee gradi nova cesta z Jereke. — Iztekli teden smo imeli tn visok obisk: s Pokljuke od Sporthotela je prišel pogledat kopr>vniški kotiček belgrajski nadškof pre-vzviSeni g. dr. Ujšiž v spremstvu g. prost« igli. Kadrahsi in še nekaj visokih duhovnih gospodov. — One 17. avgusta je ta nmri Korošec Janez v ssterusrti 71! let. Boiga leta je bil cerkveni ključar farne cerkve, se trudi! iu prizadeval za lepoto hiše božje, bil resi pri delu duhovniku desma roka. In ko je biio večkrat ra izpraznjeno župnijo težko dobiti »goepoda« — ne gre rad vsak v te hribe — jc rajni hodil a prošnjami na škofijo. Mnogo po
>Ozri se kvišku, otrok; Tega mislim, ki prebiva gori v nebeških dvorih, ki pomaga vsem dobrim in se ga boje hudobneži!«
Hincukt je dvignila lisasto iičece in pogledala 7. začudenimi očrni proti sinjemu nebu; pri tem je predrla korenino, ki je rast!« čez pot; spotaknila se je in bi bila padla, ako je ne bi prestregel Švajker v svoj© roke.
>Toda, otrok! Zakaj ne paziS na pot'?«
>Saj si rekel, naj se oerem proti nebeSkim dvorom.«
>Seveda, seveda, nekoliko pa moramo gledati tudi na zemljo.«
Dospela sta na breg Ahe, in brat je pomisljivo zmajal z glavo. »Otrok, tu čez te tvoje nožioo ne prenesejo. Toda potrpi, Slo bo drugače.« Pripognil se je in si vzdignil pa-»»irico na roke. Nasmehnila so j©, ga objela okoli vratu in naslonila glavieo na njegovo ramo. Švajker jo stopil v vodo, in medtem ko ga je deroča str«j« Summo oblivala do kolen, je med smehom gledal deklici v oči. »Zdaj 9» mi p« kar tako zdi, da sem sveži Krištof!«
»Kdo pa je to?«
Tedaj je zardel prav do uSss, zakaj na tihem se je domislil, da vendarle ne gre primerjati packe t Je-mščkoir«, ki'ga je bil nesel sveti Krištof čez reko; in on sam je pač tudi daleč od tega, da bi bil svetnik. Ko je pa Hincula svoje vprašanje ponovila, je hočeš nočeš mora! aekaj odgovoriti. >Krištof, veg, je svetnik — res, res. Toda ko je bil pogan, je nesel nekoč čez reko otrečEka in Mi vedel, koga drži na svojih rokah! Nazadnje je pa to spoznal, da je nosil svoje feveličanje in »i zaslužil s tem nebesa.«
Z zamišljenimi očmi je gledala Hincula Svajkerju na ustniee; ta zgodba, kakor jo je v skopib i» temnili besedah povedal Švajker, ji ui bolela kaj prida v giavo.
Prišla sta na drugi breg, in Svajkerju ae jo cedila voda z nog, ko je stopal zdaj po travnati dragi, v kateri so bili taborili bratje listo prvo viharno noč, Ob spominu pač na to noč, je Švajker pozabil, da bi spustil pastirico z rok. In tudi Hincula je pozabila, da bi ga opomnila na svoje lastne noge. Dospela sta v senčni gozd, ia Švajker se je vzpenjal s svojim bremenom po rebri, kakor bi imel peresce v rokah. Ob strani se je zasvetila jasa, in tedaj sta začula za seboj neko capljanje. Hincula je pogledala Svajkerju čez ramo. >Poglej, poglej, moj bra-daček je tu!« Z medlim glasom je vabila žival in kozel, za katerim so sledile vse štiri koze, je igrivo skakljal sem med drevjem. Meketajoč so se živali ustavile in pazno gledale proti pastirici; počasi so capljale za Švaj-kerjem, zopet obstale iu krenile znova za obema.
Gozd je prežel v ravnico, drevja je bilo kor.ee, iu Švajker je dospel na prostrano košenieo, kjer se je na sredi dvigal visok plot in zakrival hišo; «a rebri nad njo se je videla njiva rži; moški in ženska sta vihtela tam srp« ia žela redko klasje. »Poglej,c je zašepetala Hincula, »oče in mati! Mojega brata ni doma, pase na planini.;
Švajker je obstal in zasopel; čelo se mu je naguban-eilo, aakaj grozljivo ga je »preletelo vprašanje: kakšna neki mora biti mati otoka, ki se »i umil že Štiri dolga leta?
Orajnvalder in njegova. Sena sta bila tujca, ki je stopil na njuno posest, že zapazila. Gledala sta dol a sončne rebri, senčeč si z rokami oči, in govorila med seboj. Kar ste videla, ju je moralo seveda začuditi: ta tnjec v čudni obleki, človek ko velikan, z mogočno predi vasto brado in ostriženo glavo, dekle na njegovih golih zagorelih rokah, in za njim meketajode kozel Tedaj je
Tli tira ja trajni bo; t , norUaici v StrsssboisrjSu, , kjer se je uprlo 77 norcev, ki so uničili ve o upravo v zavodu ter skušali norišnico zažgati, OrožniStvo ia gasilci sa pobesnele ijudi Sel« po triurnem boju ukrotili
Najkitrejli jedec.
večja tovarna z* konzerve ■/ Ameriki j« razpisal* nagrado 10.000 dolarjev
za tistega, ki bi v najkrajšem času pojedel kosilo iz petih vrst jedil Poginilo se je 74 tekmovalcev. Ko pa so »idca. kakšna so Jedil« jih !• takoj 50 odstopilo. Priil« a« namreč aa vrsto rine, s katerimi se M navaden človek zamudi! najmanj četrt ure. Poteja velik kos p»čen» gov*din«, pečene jerebice bi sa Američane neizogibni »ladolsd. Znii-i£»l je neki bostonski m«" «ar z 2 min. 36 sekund. Požiral pa j* ribe j* f r*Me« i kostmi vred. Ka» bi s» potem » takim vakom ko**l? Morda b« \»a nagrada šla za «r»v" nike in zdravljeaje lodca.
skira jeseeMB. PreMval« francoskega mesteca 1»»-non ©t» ženevrtkeoi pripovedujejo O č"'";«1 " ' či, ki se zadnje dni Prl"
lov in 'i"i()h pa tudi denarja ga je stalo, ko je uosroiiovnl, <l» 'ara ni bila brez duhovnika. Bil gloliolioveren mož, v.lan »v. Cerkvi, ki je spo-Žlcvnl duhovnika kot ga danes umom ne v^?. Prebiral je le krščanske časojiise, Domoljuba« uif,kI.i odkar izhaja; Mohorjeve knjige pa ;o mu I,!], o'1 ia ne mladosti prijateljice in svetovalke _ prav od prvih letnikov vse ima lepo shranjene, zložene v skrinji. Bil je res razumen gospodar in nad vse skrben družinski oče. Skromen kot je bil i,j nikdar silil v 03predje. Naj mu Bog obilo povrne kar je dobrega storil.
Zagreb. Praznik Mar. Vnebovzetja smo pri sv. Hoku, prav lepo proslavili. — Zdelo se nam Je, J* naio zopet sredi maja. Tako sc nam naši pevci, prepevali prekrasne Marijine pesmi. Naj jim Bog poplafa ves njihov trud. — Pred kratkim se je v cerkvi sv. Družino, poročil« Marija Maznik, doma ir Gmajne pri Raki. Obilo sreče ji želijo vsi Bačani, kateri se nahajajo v Zagrebu. — 'Prošli teden, je pa tudi nnt< Rafiane obiskal Frane Mrgole, {lan cerkvenega pevskega zbora i:a Raki. Ko je odhajal od nas, smo mu naložili polno lepih pozdravov z željo, da jih razdeli našim prijateljem in prijateljicam v domačem kraju. J.epe pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam pošilja Jože Kost reve.
Preigniijo pri Litiji. Dela ria banovinski ce-«li Jez trebeljevski klanec so končana. Stroški letošnjega leta so znašali na tem klancu 180000 dlnerjev. Vodstvo ccste je voznikom in akordan-!om izplačevalo zaslužek v gostilni, kar vsekakor ne odobravamo. — Umrla je Spanova mama ga, Marjeta Slrubeli Iz Vel. Trebeljevega. Bila je dobra žena, usmiljeno do revežev in prosjakov, ki jo sedaj bridko pogrešajo. Pri njej velja po praviti rek: naj ne ve levica, kaj dela desnica. Vsa skromna In ponižna je v voljo božjo prenašala bolezen, med katero je bila večkrat prevideua. Na zadnji poti so jo z zastavo spremile Članice III. reda, čigar Članica je bila rajnica. Bok ji poplačaj vsa dobra dela. žalujoče ostale tolaži Bogi Rakek. Ko bi videli, kako sije veselje na obrazu in i« oči Rakovcem, ko ee dviga pred njihovimi očmi nova cerkev, Od zore do mraka ee sliši klepanje pridnih kamenarjev, ki klešejo kamen in k« zidarji vlagajo v zid, medtem pa ljudje pomagajo i vso skrbjo, da ne zmanjka epetke, ki jo pridno vozijo s kolodvora. Vse pomaga — mlado laetaro, Prav je tako! Če eo predniki pred 800 le<ti sezidali v pomanjkanju to eiaro cerkvico z močnim zvonikom za kakih 200 duš — aii naj sedanji rod
Našim levičarjem v premislek!
Državne prodajalne blag« v P.usiji so izdale seznam cen, po katerem se bo blago pro-dajalo. I/, teh cen se razvidi neznosna draginja, ki vlada v sovjetskem »raju«. Moška srajca stane 40—50 rubljev, obleka 800—2400 rabljev, platneni čevlji 180 rubljev. nsnjati čov-iji 250 rubljev, kilogram svinjine 20 rubljev, limona n. pr. 2 rablja itd. V Rusiji pa zasluži
inženjer 600--800 rubljev na mesec, kvalificiran (usposobljen) delavec 800—1500 rubljev, navaden delavec 200 rubljev. Torej si ne more delavec privoščiti niti para boljših čevljev s svojim mesečnim zaslužkom, pa čeprav bi tisti mesec nič ne jedel! Razumljivo j© potem, da vlada med nižjimi sloji silovita beda, ka-krgne si pri nas ne moremo predstavljati.
zaostane — ko šteje Rakek dane« čes 1200 duš, Nel Zavedajo «e Rakovci, da je Rakek obmejna postaja, zato radi žrtvujejo delo in denar, da postavijo sebi in potomcem lep spomenik, kier bodo lahko vsi dobili utebo pri Bogu v težkih časih življenja. Zidu je že dovršenega sedaj nad fundamen-tom poldrug meter. Če bo lepo vreme — in sreča junaška, bo zid dovršen v enem mesecu. Treba {>a Je molitve — in dobrohotne podopre.
Blagovica, V začetku Julija smo pokopali Heleno Pestotnik iz Blcgovice. Pokojna žena je bila mati primarija umobolnice v Novem Celju g. dr. Franca Pestomika, Bila je to dobra žena, zaros pravega krščanskega življenja. Tiha in skromna kot je bila, je živela lo za Boga in za svojo družino, kot so ob njenem grobu rekli domači gospod. Pogrebe so se udeležile tudi njene sočlanice iz Marijine družbe. V začetku avgusta pa je odšla po večno plačilo Marjeta Pestotnik, stava mati iz ugledne in daleč znane družine iz Gaberja. Njeno veliko priljubljenost jc pokazal njen pogreb, ko so se ga udeležili ljudje tudi iz sosednih župnij. Družina jo bo pogrešala, najbolj pa se je bodo spominjali siromaki, katerim je veliko dobrega storila. Vse to ni delala zato, da bi Jo hvalil svet, ampak prav po krščanski zapovedi ljubezni ln usmiljenja in oo načeiu, da na) ne ve levica kaj dela desnica. 6be pokojni Jaranki sta dosegli starost 78 let. Bog pa bodi obema milostijiv sodnik. — Tujec, ki pride v Blagovico, se kar čudi, kaao lepo Je banovina regulirala Slatenščico. Delo se nadaljuje in veliko bo še truda z napravo nove občinske poti ob vodi. Ker je materijala za novo pot. ob vasi premalo, bo morala zanj poskrbeti občina. To pa bodo vsi občani gotovo brez izjeme z veseljem storili, ker vidijo kako veliko je tudi banovina zanje žrtvovala.
Iz naših
Trata. — Gorenja vas vabi na tabor kat, slov. mladine Poljanske doline v nedeljo, dne 28. avg. Spored: Od jutranjega "laka iz obeh smeri Kranj in Ljubljana vozi avtobus. Ob sprejem gostov v Gorenji vasi, nato sprevod, ob pol 10 govor g. župnika Ivana Pečnika iz Žirov. Po službi božji tabor, kjer govore akademiki domačini. Popoldne telovadni nastop vseh odsekov naše doline. Sodeluje godba iz Logatca. Tiha je naša dolina ob Sori, sv. Volbenku, čokatemu Blegašu, skriti Zali! Ni tovaren, ne železnic, ljudje se trudijo po gričih za košček kruha. Težak je dostop do naših prosvetnih domov, a vendar živi v teh domovih življenje, ki ee bo ta dan strnilo v mogočen plamen slovenske misli Vabimc Gorenjsko in Notranjsko, da si na Trati podamo roke. Pričakujemo zlasti narodne noše, Bog živi!
Ig. — Ižanski študentje bodo nastopili v našem Prosvetnem društvu v nedeijo, 29. avgusta ob 3 popoldne. Na programu imajo dve zborni deklamaciji in igro: »Vest«. Vsebina je vzeta iz svetovne vojno in se godi na Francoskem in Nemškem. K igri vabljeni vsi, posebno še tisti, ki sle bili v svetovni vojni! — Za 12. septembra pa pripravlja Prosvetno društvo prosvetni rabor: blagoslovitev nove zastave, tabor na prostem in popoldne telovadni nastop na društvenem letnem telovadišču. — Bolj podrobno bomo program še objavili.
Velenje. Na Veliko Gospojnico je bil v Velenju, biseru Šaleške doline, mogočen kmečko -prosvetni tabor e popoldanskim telovadnim nastopom. Trg in zborovalni prostor jc bil s svojimi slavoloki ir, mlaji spremenjen kakor v lep e loven-
ifliuje nad obalo ob jezeru. I>reve«i obdaja modra luč v obliki velike irone, ki ee neprestano giblje in preanika. Izprva «« drugod menili, da imajo opraviti z navadno molimo lučjo, vendar ni »™jer v okolici kakega močvirja. Zanimanje za nenavadni oojav je na-
raetlo, j(0 fe poroda o
raci vremenska opazovalni«, ki ee nahaja 20 km oddaljena od jezera. Svet "Oji pred nepojasnjeno "ganko. Prebivalci govo-"jo, da nekdo preizkuša najnovejše smrtne žarke, »»»urjenje Je tem večje, Ser so opazovali elifrio modro luč tudi leta 1914 ~ tik pred svetovno vojno.
Cagopig, ki mu ni pa-'«- Na otoku Dlckson v »enisejskein zalivu na •»rajnem severu izhaja k> mu nI para na •*Mu. Ker časopisnih izhodov na otoku ni mogoče Sejati, si Jo lastnik ™la nabavil radiooddaj-»o postajo ter preekrbel »"očnikom sprejemne £«■ Točno ob eni ^Poldne Izide list, ki ga |»yor urednik v radio. ™naSn politične novice, Wn«ne ir, zabavne pri-JE ?• Podrobno ee zalivi Ust bavi z vre-
Grajnvalderica spoznala svojega otroka; od strahu jo kriknila, vrgla proč svoj srp in jima stekla nasproti, dočim jo mož počasi sledil za njo.
Brat Svajker je debelo pogledal s svojimi modrimi očmi, ko se je ustavila pred njim čedna ženica; četudi revno, je bila vendar snažno oblečena in po obrazu in rokah čisto umita. Od začudenja so mu omahnile roke, da je Hincula zdrknila na tla - od začudenja ni vede! kaj odgovoriti, ko sta ga prestrašena človeka začela vsevprek spraševati. Hincula sama je morala povedati očetu in materi, kaj b« jo pripetilo in kje je našla pomoč.
Ko je Grajnvalder slišal, da je Svajker eden bogo-shižcev, ki so prišli v dolino, je premeril brata od temena do nog in dejal: »Takšenle planšar bi mi bil po vol i! Pri takem bi imela moja živina mir pred volkovi n medvedi in moja hiša pred Vacemanovmu sinovi tudil«
Svajkerju te pohvale ni bilo nič mar. Zakaj mora! je Grajnvalderici, ki je med vzdihi in solzami vedla svojega otroka v ograd, natančno dopovedovati, kar mu je oil naročil pater Ebervajn zaradi Hinculine bolniške oskrbo. Pri tem, je povdarjal, ne sme pozabiti na vodo m čistočo
»Ah vendar«, se je branila ženica, »saj to vem tudi
^"'Ta odgovor je brata Svajkerja zopet čisto zmedel. Sliri dolga leta se ni bila Grajnvalderica spomnila na So in milo in zdaj sta kar "a iepem to neobhodno potrebni stvari! Majajo z glavo je stopi Sva ker na snažno dvorišče s preprosto leseno hišo, ki se ji e po-zSo, da jo ohranjajo z ljubeznijo v dobrem stanju. N« vsakem oknu je stalo leseno kadunjce s cvetočimi na, SS dvojebelih, kodravih jagnet je stopicalo po dvo-ffi kokoši so brskale v soncu, in v stotmah so pn-feta ajo n odletavajoč švigale čebele po zraku.
Ko je Hincula, opirajoč se na mater, že hotela stopiti
v hišo, se je na pragu obrniia, pogledala Svajkcrja in s tesnobnim glaskom vprašala: »Ostal še boš pri nas, ali ne?«
»Seveda, otrok, seveda!« je odgovoril in smejoč se prikimal. Nato se je spustil na klop pred hišo, se globoko oddahnil, iztegni! noge in si otrl z obema rokama znoj, ki mu je v sragah oblival lice. Grajnvalder je stopil pred brata in mu ponudil roko. »Hvala ti, bogoslužec, hvala za vse, kar si storil za mojega otroka I«
»Kaj bi se zahvaljeval! Rad sem storil, radi« Svajker si je obrisal roko ob jopič in jo dal kmetu.
»In zastonj tudi nočem, veš! Vsak teden, ko prinese fant s planine, vam pošljem zvrhano čajno živeža. Zdaj vein, kdo bo dobil!«
»Ni treba!« Je dejal Svajker; a tedaj se je spomnil na brata 'vampota, in je obotavljajoč se pristavil: »Ako res moreš kaj utrpeti in daš rad ~ bodi. Da bi pa moral, to ne.«
Grajnvalderica je pritekla iz hiše, natočila pri studencu leseno keblico .vode in izginila zopet skozi vrata. Muzajoč se jc gledal Svajker m njo, in ko je Grajnvalder sedel zraven njega na klop, mu je dejal: »Kamor pogledam, vse mi je všeč. Lepo kmetijo imaš. Tudi žena se ti dobro obnaša in je čedno oblečena. Toda povoj mi, kako mor® mati pustiti, da leta njen otrok takšen okoli? Že štiri lela ne kapljice vodo no lice? Štiri leta ne umita!«
»Štiri leta že, da, da,« j« prikima) Grajnvalder, »veš, odkar so nama povedale oči, da postaja dekle zalo in čedno.«
Svajker je debelo pogledal; to razlaganje mu ni hotelo prav v glavo. »Ker je zala in čedna, mora biti opackana, da so človeku kar gabi?«
6* i,
•ki puželjc. Po pridigi iu «?. maši »ta govoril« n kmete gg. Ov*eotfc it Predfleeij pri Kranju in Vrh-njak iz Paroeč, m tante p» sksdkroiit Leakovar in abiturient Cretnilc. Pozdravila je tabor tudi zastopnica kmečkih mtter (pateatnicc Kovač it Skal) iti deklet (Cratnikov* te Seie&a). Taboru, ki ga je vodil poelauec Kmetake sbornice g. Sev&iikar, ata pismeno in brzojavne poalala voščila uspeha 2O0f>. minister dr. Krek in g!»p. ban. Med telovadnim »porodom j* govori! g. profesor Biten«. Tabora »e je udeležilo nad 3000 ljudi.
Velik*	Fantovski odsek in dekliški
krožek Proav. društva v Velikih Laščab priredita v nedeljo, dne 29. avgusta, javni telovadni nastop. Ot» pol 2 sprejem goabv na kolodvoru in povorka v Vel. Lašče. Ob 2 ee bomo udeležili litanij v žup-ni cerkvi, nato pa boi»o> nastopili na dvorišču stilne »Vatikan«. Pred nastopom bo govori! dr. Ba-saj. Po telovadbi prosta zabava, Šaljiva po5ts. Prijatelji slovenske katoliške mladine Iskreno vabljo-ni! Biai;e in sestre, združimo se prihodnjo nedeljo v Veliliih Laščah vsi, ki smo ponosni, da smo Jugoslovani, Slovenci in katoličani!
Dol pri Ljubljani, »Kadar se utrga oblak« je nsstov pretresljivi tridejanski drami, katero v prizori katoliška prosveia v Dolu v nedeljo, 29 avg., ob 8 zvečer. Vsi vljudno vabljeni!
VoL Lašč«. DruStvo obrtnikov za sodni okraj Vel. Lašče e sedežem v Vel. Laščah priredi na jplošno željo tukajšnjih kolesarjev v nedeljo, dne 5, septembra 1937 veliko tekmo kolesarjev. Pri-četek tekme bo točno ob 13. na Rašici pred gostilno Milan ZuSek. Proga gre iz Rašice preko Podkneja, Karlovlee, Maie Slivce v Vel. Lašče In nazaj tis Rašico. Proga te dolga 14 de 15 km. Nagrad je več. Prva nagrada je novo moško kolo. Kolesarji, ki se žele te tekme udeležiti, naj .se javijo do 81. avgusta oeabno ali pismeno pri predsedniku droMva, tovarišu Lenarčič Ivanu, krojaškem mojstru r Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje. Pri prijavi je navesti dan, mesec in leto rojstva. — Obrtniško druStvo v Vel. Laščah.
naznanila
Salerijanski dijaški kenriki na Kakevaita sprejema zdrave, nravno nepokvarjene tante m vse razreds srednjih šol izjemoma tudi za prvi rasrod meščanske šole. Ponavljale® ne sprejemamo. Vzdrievalnina je razmeroma nUka in se pridnim tor zares revnim dijakom po dogovoru še zniža. T« konvlkt »pada med najuglednejše
vzgojne zavode v Sloveniji iu ima na vseh šolah najboljše mipabe, Ker j« i Mvodn le še nekaj faspoloBjivih prostorov, hitite 9 priglasitvijo. Na-tančuejae inlormacije pa dobite v prospektu, ki vam gft brezplačno pošlje vodstvo »al. tavoda, Rakovnik, Ljubljana.
n Sprejem v eceletae $(»1* sa »iroske ae$>-»*!ke traja do 26. avgusta. ■— Cojenke se sprejemajo v dveh skupinah in sicer v ene j 4 razredi-Ijudske šole, v drugo z meščansko ali ustrezno šolo. — Starost 18 do 28 let. - Pričetek Sol« bo t), septembra. Natančnejša navodila so objavljena v »Službenem listu dravske banovine* štev. 59 (priloga z dne 24. julija 1937) ter se dobijo tudi v dopoldanskih uradnih urah v drž zavodu za zdravstveno zaščito mater in decs v Ljubljani, Lipičeve ulica.
n Preložitev letnega sejma. V ponedeljek, dne 6. septembra bi se moral vršiti v Kranju letal sejem Ker se pa tega dne praznuje rojstni dan kralja Petra II. iu mor« počivati, vse delo, bo semenj dan poetieje, to je v tc?*k, 7. septembra, na kar se zlasti opozarjajo okoličani la tuji sej-marji. — Občina Kranj.
n Vsern odrom priporočamo vojno dramo v pefih -dejinjih »2iv pokopan«. Pošilja: Kušar Tone, Reteče 30, p. Skolja Lok*.
»ki govor, 10.30 Preww Bvečhncati Zveze bojami. kov f Breiij. 12 PloMe. IT Kmetijska gospodarili* navodil* iu porečila. V).H0 Veaiki slovenskih na-rodnih 19M Na;. ura. 19.59 Harmonika. 20:» Ruski sekstet. 21.55 Radijski orkester. 22.15 Vesel« pesaii. — Poaedeljek. 30. avgusta: 19 Prenos it Saltburga. — T»r«k, 91. avgusta: 13.15 Rad. orkester, 19.30 Nac. urs. 18.50 10 minut zabave. 20.10 Ribarstvo v dravski banovini. 80.30 Večer operetne glasbe. 2.13 Plošče, — Sreda, 1. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejm*. 19.:t0 Nac. ura. 59.50 Sab. Iti Plošče. 20.10 Mladinska ura. 20.30 III. koncert Glasbene Matice. 21.15 Plošče. 21.30 Radijski orkester. 22.15 Radij, orkester.
Seimi
•d t$. v/guila de & septembru. 1SŽ7.
Vsafe daa: 12 Plošče, 12.46 Vreme, poročila, 18 Cas, spored, obvesti!* 13 15 PloMe, 14 Vratne, borza, 19 to 22 Ces, mois. poročile, »pored. obvestila.
Četrtek, 26. avgusta: 10 Otvoritev II. vsesiov. pedološkega kongresa. 13.15 Radijski orkester. 19.39 Nac. ura. 19.50 10 minut sabave. 20 Plošče. 20.10 Zgodnvtjiska ozadje slov. narodu« pesmi, 20.39 Jidek in Jjžek. 21 Prenos slavnostnega koncerta. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 87- avgusta: 19.80 Nac. ura. 19.50 Novice iz teseljeniških krogov, 29 Plošče. 20.10 Uporab« mleka v gospodinjstvu. 20.S0 Citre mlo. 21.15 Klavir in harmonij. 22.30 Angleške ptoščs. — Sobota, 28. avguste: 18 Radijski orkester. 18.40 7o?a ielcm. proge v okviru javnih del v Dravski banovini. 18.30 Mae. ura. 19.50 Progled sporeda. 20 O zunanji poltUki. 20.30 »Bratci veseil po ŠlSki pojo.« 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 29. avgusta: 8 Flavta solo. 9 Cas, spored, poročila. 9.15 Radijski orkester. 10.15 Ver-
Od 27. avgiuta do 2. septembra 1937.
Vsak posedeljek: veliki trzai dan v Kranju (prodaja se lahko vse).
Vsako sred«: veliki tržni dan t Ljubljani in v Tržiču.
Vsak četrtek: tržni dan v Črnomlju in nit Vrhniki.
Vsaks ssbeto: tržni dan r Domžalah, v Kam-nlku, v Ljubljani, v SkoJji Loki ia v Tržiču.
29. avgusta: živinski in krainareki sejem v Zagorju v Savi. ■— 3». avg.: živ. ia kram. v St. Vidu pri Blokah, in živ. In kram. v Veliki Loki na Polenj. — Bi. arg.: živ. in kram. v Vidiuu-Dobrepoljah. — 1. septembru: gov. in svinj, v Krškem, šiv. v Ljubljani, gov. in kram. v lis-dečah pri Zidanem mostu in živ. in kram. v Višnji gori. — 2. siept.: živ. in kram. v Sodražici. šiv, in kram. v 'Črnomlju in gov. iu gvinj. v Mokronogu.
Z.vrii"«ujos0 rib«. ProJeaor Pictet » švicarski Ženevi j» a poskusi dokazal, da življenje poauinez-nib živali oii nizki temperaturi ue preneha, npi<o samo počiva. Spravil je več rib v ledeno vodo i« znižal temperaturo vode polagoma, tako da je v*a zamrz-nila. Sibe sa bile popolnomi! zamrznjene v ledu. Ta led z ribami vred ie Imel 2 ln pol rneserp ob temperaturi 20 stopinj pod ničlo. Nekega dn» je ie<l (KjUigopia in previdno raztopil; ribe so oživele In plavale v ledeni vod/. Temperaln rs —20" C j« približno najnižja, lit jo ribe preiieaejo.
SSobri prijatelji. Miha: »Dobri prijatelji so lahko eamo pleSaeti ino^kl.c — Mirka: »Zakaj pa?« — Miha: »Zato, ker «1 ne morejo skočiti v lase t
W Haufi t O.:
Pravljice
Ta se je vedno bolj bliža! ki obstal slednjič poleg Viljemovega. Oseba v njem se jo zdaj izkazala kot majhen, zgrbljen, star možiček v rumeni platneni obleki in % rdečo, pokonci »tojoCo nočno Se-pico, ki je z zaprtimi očrni in nepremično sedel v Čolnu kot izsušen mrlič. Zastonj ga j« Skalar klical in dregal; ko pa ja hotel pritrditi vrv na čoln, de bi ga odpeljal, odpre aiožicek oči in se začne premikali, da je celo drznega ribica obšla groza.
»Kje sem?« vpraša po (islandsko ia globoko zdihne. Skalar, ki se jo pri holandskih lovcih sianifcov navadil nekoliko njihove govorico, ran pove ime otoka in vpraša, kdo je in kaj ga je sem prineslo. »Prihajam, da bi pogledal po Carmilhanu.« >Po Carmilhanu? Za božjo voljo! Kal je toV< vzklikne poželjivi ribič.
>Ne dam odgovora na vprašanja, ki se mi na ta način stavijo,« odvrne možiček v vidnem strahu. »No,t zavpije Skalar, »kaj je to: Carmžlhan?«
_ »Carmilhan tii ?,daj nič, nekoč pa je bil lepa ladja, ki je bila natovorjena z večjo množino zlata kakor katerakoli druga.t
»Kje se je potopila In kdaj?« »Bilo je pred sto leti; kje, ne vem natanko. Prt-h« i'm, da poiščem tisto mesto in izgubljeno zlato potegnem iz vode; če mi hočeš pomagati, bova najdeno zlato delila.«
»Od srca rad, samo povej mi, kaj moram storiti.* »Za to, kar moraš storiti, je Ireba poguma. Kav-t5*
no pred polnočjo se moraš odpraviti na najbolj divji in samotni kraj na otoku; s seboj moraš vzeti kravo, ki jo tam pobiješ in te bo kJ,o zavil v njeno svežo kožo. Tvoj spremljevalec te mora potom položiti ns tln in pustiti samega, ln preden bije eno, boš vedel, kje leže Carmilhanovi zakladi.«
>Na ta način je pogubi! 3in starega Engrola telo in dušo!« vzklikne Viljem t grozo. »Ti si hudobni duh,« nadaljuje in naglo vesla proč, »poberl se v pekel! S teboj ne maram imeti nič opraviti.«
Možiček je škripal z zobmi, zmerjal in klel za njim; toda ribič, ki je veslal z obema rokama, ga kmaiu ni več slišal in ko je zavil okoli neke »kale, tudi ne vnč videl. Spoznal je, da se je hotel hudoboi duh okoristiti % njegovo lakomnostjo in ga skušal z zlatom ujeti v svoje mreže. Toda to ni spametovalo zaslepljenega ribiča; nasprotno, mislil je, da more izrabiti podatke rumenega možička, ne da bi se vragu predal. Zato je še vedno ob zapuščeni obali ribaril •t.a zlatom, pri tem pa zanemarjal blagostanje, ki mu ga j® ponujal bogati ribji lov v drugih delih morja, pa tudi vse druge posle, s katerimi se je prej pridno bavii. Tako se je od dne do dne pogrezal s svojim tovarišem v vedno večjo revščino, da pogosto nista imela niti najpotrebnejšega za življenje. Čeprav je ta propad zakrivila edinoie Skalarjeva trmoglavost, in napačna poželjivost iu je moral zdaj Gašper Grča sani skrbeti za prehrano obeh, mu vendar ni nikoli ničesar očital; izkazoval mu je še vedno isto vdanost, isto zaupanje v njegov boljši razum kakor ob času, ka se mu je posrečilo vsako podjetje. Prav to pa je v veliki meri množilo Skalarjevo trpljenje in ga gnalo, da je še bolj iskal zlalo, ker je upal, da bo potem ludi svojega prijatelja lahko odškodoval Ka vso
RAZNO
ritenskimi poročili, ki *> za tamožfljo kraje voiik« vsžnoati, — Uredniško in upravniško delo je s?v» kaj prijetno, ker sa list ni treba ue papirja, ne stavcev in tudi ne Hekarne. Zadoatuje mož, ki I® urednik In hkrati napovedovalec v radiu, število naročnikov je baje prer.ej viooko. Cesto pa ne urednik pritožuje mik! oniinl naročniki, ki ga sicer pridno poslušajo, a ne plačajo. — Tega križa torej tudi aa? «everni »kolcgat ni rešen!
Lepa anglešks »»vaiia. Bolnišnica Sv. Kri?« blizu Winchestr» v Angliji je obhajala ono leto Stoletnico obstoja, še dandanes je živa lepa navada prvotnega, leta llf> iifitanovljencsa zaveli^« H. des Bloisja, wlnche-otemkega Škota; da vsak, kdor pride mimo bolnišnice (prvotno jc bilo zavetišče za 18 starčkov), dobi Isoo kruha, sira I" požfrek piva ™ na po'.
Bela lastovka. V predmestju Brna živi rodbin« Novotny ln na verandi njene hiše že več I«' gnezdijo lastovke. Nedavno je bilo okrog gnezda izredno živahno, St«" )a'
Joža Vovk:
Marij** V leščevju
Legenda.
Kjer stoji danes dobrovska romarska cerkev, je bil včasih prostran poz<i. Po bregovih je rasi!a bukev in košati bori so gledali po dolini. Nižje ob potoku je bilo pa samo grmičevje, med njim je pa raslo robidovje, živina je eoio trave dobila.
Zgodilo se je rekoč, da je Andrejčev Ivan na paši krave zgubil Več ur je po gozdu jokal in iskal svojo živino. Kaj bi pač doina rekii, če bi brez krav prišel, te pen bi bil in nazaj bi moral, potem bi jih pa vso uoiš iskal Saj bo od samega strahu umrL Pa čudno to, kam bi se krave mogle zgubiti. Večkrat je postaj in zsslonil z rokami uiesa.da bi morebiti odkod slišal kravja zvonce. Pa ni bilo nič, p« vseh grapah in dolinah je vlada) mir, še ptiči niso več peli. Včasih se mu je Zt zdelo, da sliši zvonec, pa jo spet vse utihnilo. Kar strah ga je bilo te obupne tišine. Sonce so je ie pomaknilo za hrib in Ivana se je loteval vedno večji strah. Nazaduje bo pa vendarle morai brez krav domov...
Mrak se je že vlegel v dolino in Ivan je Sel proti domu. Prav do potoka je prišel in zavil po stezi med robidovjem in loščevjsm proti vasi.
Nenadoma je obstal in se tako začudil, da bi (ja. kmalu po tleli vrglo. Ni vedel v prvem hipu, ali jc resnica, kar vidi, ali so samo Čudne sanje. Vsa njegova živina je klečala na sprednjih uogali okrog leikovega grma. Ivan jc stal, gledal in se čudil. Njegovo krave kleče. Vse skupaj, niti z repom ne zamahne nobena, skupaj tišče glave in kleče, krave kleče!
Pristopil je bliže. Zdaj jo šele videl čudež. Sredi leščevja nekoliko od tal je visela majhna Marijina podobica. Segel je po njej iu jo vzel v roke; krave so takoj vstale. Ivan je ogledoval podobico. Bila je stara in komaj se je na njej še razločila Marijina podoba. Marija jo sedela na prestolu in držala v rokah Jezusa. Na glavi jc imela lepo krono, Jezus pa v roki žezlo.
Ivau jc podobico spravil v žep iu gnal krave domov. Zdaj jo bi! ves vesel, da je dobi! ovoj« ži-vinico. A ves čas je mislil tudi na Marijo. Saj je vse skupaj vendar tako čudno. Se vedno je videl pred seboj v mislih krave, kako kleče okrog pma. Tega si ni mogel razložiti. To je pač nekaj čudovitega. In zakaj so krave klečale? Čudež je NI, pravi čudeži (Nadaljevanje na nas!, str.)
Sončne &pjMie,wleča,
trnkaiKLUt razpokamkma,
in Solea-kreina takoj pomaga. Skoraj v hipu izgine okorelo«!, koža postane zopet nežna in mehka, razpokline" se že. po tipkaj urah popravijo in po enem ali dveh dneh i redne Solea-kožne nege popolnoma pozdravijo.
Koža dobi v« « Solea kremo novega hraniva, kolesterin, ki jo krepi, pronikne globoko v nevidne kožne odprtinice in vendar - kako zelo se ta učinek še poveča s Solea milom, ki vsebuje aktivni lecitin!
To izredno blago milo t. nežnim, trajnim vonjem in obilno, smetanasto peno, poživi obtok krvi, skrbi za močno dihanje kože in tvori ideaiuo dopolnilo k Solea kremi. Solea-kolesteršn in Solea-lecitin, to pomesti trajno mlado, čudovito svežo, elastično in dobro prekrvljeno kožo!
stavki sta srdito letnli okrog gnezda in «c zaletavali vanj, kakor da s*di v njeni vsiljivec. Ko ee le "ista hoteli pomiriti, jo pristavita gospodinja le-stvo k steni in Sla gledat, kaj je v gnezdu, lahko «i mislimo njeno presenečenje, ko je zagledala » gnezdu čteto belo lastovko. L»M<)vi.-R ima rde-«i- Bela lastovka Je velika redkost. Je pa seveda veliko vprašanje, J« stari sami niso pokon-Olti .
Avto na sončni pogon.
Wkar drče po eftftiah mo-lonia vozila, si tehniki bi fiziki prizadevajo, da bi poenostavil! in pocenili •Mi gonilni material Od Mneina so prešli ns naf-»a premog In 5e aa ""ge «novf, k! ne dajo "porabiti v ta namen. B"0 najcenejših gonilnih sredstev pa je gotovo h-??'! angleški ilaik prof. fwt h. Chmtorfieida. Iz-
lo« 1 je namreč, da bo v najkrajšem časn pred komisij« prikaz«! nov tip womobila, ki ga gonijo *«ii žarki. Posebno ogledalo na tem avtomo-» ii bo zbiralo in vorka-J,'0 sončne Jarke ter "lin loploto odvajalo v po-•cbno pripravo, v kateri
oo stvarjala iz. te go-
ssedanjo revščino. Pri tem ga je v spanju neprestano preganjalo vragovo prišepetavanje besede Carmilhan; »kratka, potreba, prevarano pričakovanje in lakomnost so ga pritirale naposled do neke vrste norosti, da je resnično sklenil storiti, kar mu je bil možiček svetoval, čeprav je dobro vedel — po stari pravljici — da «3 s tem preda močem teme.
Čeprav si je Gašper še tako prizadeval, da bi ga od tega odvrnil, je bilo vendar vse zastonj. Skalar je postajal le še bolj divji, čim iskreneje ga je oni prosil, naj opusti svojo strašno namera In dober in slaboten, kakor je bil, je slednjič Gašper privolil v to, d« ga bo spremljal in mu pomagal njegov načrt izvršiti. Oba je pri Brcu zazeblo, ko sta položila vrv okoli rogov lepe krave, ki je bila njuno zadnje premoženje; zredila sla jo bila od junice in je nikoli nista hotela prodati, ker bi ju bilo srce bolelo, ko bi Jo videla v tujih rokah. Toda hudobni duh, ki je Viljema premotil, je zsdušil zdaj v njem vsa boljša čustva in Gašper se mu ni znal v nobeni stvari po robu postaviti. Bilo je v septembru in začele so se že dolge noči Škotske zime. Oster večerni veter je gnal pred seboj težke pomične oblake, ki so se valili in kopičili kakor ledene gore v Maelstromu, globoka senca je napolnjevala tokave med gorovjem in vlažnimi močvirji in motne struge potokov so zijale črno iu strašno kot pekleDska žrela. Skalar je korakal spredaj in Grča je šel za njim, zgražajoč se nad lastno predrznostjo, in solze so mu zalivale težko oko, kadar jo pogledal ubogo žival, ki je tako zaupno in nezavedno šla skorajšnji smrti nasproti, Katero naj bi ji zadala roka, ki ji je doslej podajala krmo. S težavo so prišli v ozko, močvirno sotesko, ki je bila tu in tain porasla z mahom in resjem ter posejana z
velikimi kamni. Obdajal jo je divji venec gorž, ki so se izgubljale v sivi megli; le redko je zašla v to sotesko noga kakega Človeka. Bližali so se po zi« bajočih se tleh velikemu kamnit, ki je slal v sredi; z njega je zletel vreščeč preplašen orel v višavo« Uboga krava je zamolklo mukala, kakor bi vedela za grozote tega kraja in za usodo, ki jo čaka; Gašper, se je obrnil vstran, da bi si obrisal solze, ki so mu vrele Iz oči. Pogledal je doli čez skalnato odprtino, skozi katero so bili prišli sem gori in odkoder se je čulo daljno kipenje morja, potem pa je pogleda! proti gorskim vrhovom, bi so bili zaviti v debele Srno oblake, iz katerih se je čulo od časa do Časa zamolklo bobnenje, Ko se je zopet ozrl po Viljemu, je ta Eo privezal ubogo kravo h kamnu in stal z dvignjeno sekiro, pripravljen, da pohije žival.
To je bilo preveč za njegov sklep, da se pokori volji svojega prijatelja. Roke lomeč se vrže na kolena. »Za božjo voljo, Viljem Skalar!« kriči obupno, »prizanesi sebi, prizanesi kravi, prizanesi sebi in nieni, prizanesi svoji duši! — Prizanesi svojemu $v-ljenju! In če že moraš ita ta način Boga staiSati, počakaj do jutri in daruj rajši kako drugo žival kakor pa najino ljubo kravo!«
sGašper, ali si znorel?« zavpije Viljem z blaznostjo v očeh in drži še vedno sekiro v zamahu. jAH naj prizanesem kravi in poginem od lakote?«
»Na "boš umrl od lakote,« odgovori Gašper odločno. »Dokler imam roke, ne boš od lakote umrl. Od ranega jutra do pozne noči bom delal zate. Sumu ne spravljaj svoje duše ob večno blaženost in pusti, naj uboga žival živi!«
»Polem vzemi sekiro in mi razkolji glavo,« kriči Skalar obupano, :ne ganem se s trga mesta, do?;ies
4®
Prignal j« domov. Otvezei ja živine iu Jot v hite. Rad bi bil pripovedoval o čudnem dogodku, pa ni vedel, kako naj Mine.
»Ivan, dane« »i pa predolgo pasel. Tako pozno v noč mi ne bo* krav gonil domov! Kdaj pa naj pomolzem?« ga te začela mati oštevati.
»Saj bi bil le prej rad domov gnal.«
»Aha, si Jih pa ie spet zgubil?« siti ninti
»iem jih, mati. Pa to je strašno čudno.«
»Glej ga, zdaj se bo pa ie čudil, č« je krave zgubil. Na vse drugo misliš kot as krave. Za gnezdi slika p® gozdu, potem se pa čudi, če uidej©! Saj so krave bolj pametne kot si ti!«
»Se, mati, to Jo pa r«« čudno. Vse krave ao klftčale pri leskovem grmu, ko sem jih dobil-«
>No, I vsa, dsaes se ti je pa maki zmešalo.«
jSaka, mati. Prav nič se mi ni. Tako gotovo ko« sem tuksj, Uko gotov so vse krave klečaie okrog leskovega grma. Pogledal sem in našel v grmu tole podobico.«
»»Kaj se ti sarja?« se mati začne čuditi.
»Poglejte, tol« je!«
»No, ti danes nisi čisto pri pravi, pa bo že bolje, ko sc malo prespiš. Pa kaj te je danes prijeto, da tske neumnosti govoriš?«
Ivan je postal žalosten. Na lastne oči je videl, tdaj rau pa Se mati ne verjame. Toliko Je presta!. ko je krave iskal, zdaj gs imajo p« za muca. Tako je, mlademu človeku ničesar ne verjamejo.
»Daj podobico meni, jo bom jaz spravila, da te ne bo motila. V skrinjo jo bom zaklenila, zavreči jo pa ce smemo, ker je sveta podoba.«
Mati je nesla podobico in jo res shranila v skrinjo, ki je bila vedno zaklenjena, kajti v njej je imel« spravljen danar, nekaj zlatnine in takih stvari, ki jih ima vsakdo zaklenjena. Ivan je pa žalosten odšel ven. Pri večerji so ga pa vsi sprs-
RCMTOflVtt
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v feakro-tiskn. Pišite, da ga Vara pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jcgoslov. tiskarna.
Sevali, kako so krave klečale. Norčevali s® se iu se mu smejali. Ivanu »o so nazadnje vlile solza ln jok*je je odšel ca hlev spat.
Drugi dan se je Ivan nekoliko potolažil po svoji navadi je zopet gnal krave v gmajno. Prijetno so se pasle, niso mu dosti nagajale. Pa je danes tudi bolj pazil nanje, da mu niso kam uSle, ker se je predobro spominjal včerajšnjih sitnosti in ne bi rad, da bl jih moral spet ves popoldan iskati.
Šlo je že proti večeru. Krave so se pasle ta prišle do mesta, kjer so včeraj okrog grma klečale. Toda Ivan 8« je moral ponovno začuditi. Krave »o se druga ob drugi zvrstile okrog grma ia vse pokleknile. Prav tako so klečale, kakor jih je bil naJel včeraj.
Stopil je k grm« in naše! w njem prav tisto podobic® kakor včeraj. Odkod je pri Ms? Kakor jo je ogledoval, prav ista jo bila kakor včeraj. Ali jo mar ni mali zaklenila v skrinjo? Ali je to nemara spet nov čudež? Doma se mu bodo spet smejali in se norčevali...
Kaj Js hotel? Vzel Je podobico in jo skrbno spravil v fe? in krave domov gnal. Naj rečejo, ka«- hočejo, nemara se mo pa zdaj ne bodo več smejali. Pa naj pridejo sami pogledat ia naj se potem smejejo in imajo sami sebe za norce!
Ko je živino spravit v hlev, je brž tekel k materi,
»Mati, zdaj pa recite, kar hočete, spet so vse krave klečale okrog grma in spet sem v njem dobit podobice. Kaj menite, to pa že tekaj pomeni!«
»Oh, ti otrok, neumni, s teboj pa nekaj ne bo v redu! Da so vse krave klečale, to pojdi pripovedovat komu drugemu, doma smo tega že
siti!«
»t'e pa pravim, da so res! Kaj pa podobica? Poglejte, spet sem jo dobil v grmu. Ali ni prav
taka?«
Mati je ogledovala podobico. Zdelo se jI je, ds je res prav taka in morebiti Se celo prav tista kakor včeraj.
>Fant, nemara si jo pa ti v skrinji sunil in jo nesel v leščevjo...?« se mati nekam nezaupno obrača nazaj, ko gre proti skrinji.
»Tisto pa no, mati, saj še ne vem ne, kje Imate ključ spravljen in Se nikoli nisem ničesar vzel iz skrinje. Tako je, kakor vam povem.«
Mati je dobro vedela, da Ivan res nikoli ne vzame ničesar iz skrinje in zato se Je še bolj začudila, ko podobice v skrinji ni dobila. Zdaj se
mati ni več smejala, a tudi razumeti ni mogln, iM kako fe ta podobica is. 2*klenjecs skrinie ino. gla priti spet nazaj v leskov graa? To jo je nm. čito in čim bolj se Ja trudila, da bl razvozlat* to uganko, tem bolj skrivnostno se ji je vse sku-paj zdelo To je vendar čudna stvar, aH j« pj Ivan res malo zmeSsa,
»Fant, ti mi povej, kako si do ključa prišel!« je mati strogo pogledala Ivana, d« bi ga prestrašila in da bi povedal, če nemara misli vse skupaj za no« potegniti.
»Mati, saj sami veste, da ne Saiem. KljuJa nisem vzel in podobice tudi ne. Sama je šla tj«, ali pa jo je kdo drugI nesel, jaz Je nisem.
Da bi podobica sama Šla T feščevje, to se j« materi preveč neverjetno zdelo. Spet pa ni mogla misliti, da bi jo nesel Ivan sam, kdo drugi pa Se manj. In če »o krave res klečale, kaj naj to spet pomeni? Verjeti pač ni mogla kar tako na prvo besedo, nato je pa sklenila, da bo počakala, se bo že sarno pokazalo, ali je na tem kaj. ali je vse skupaj nič.
Tretji dan je Ivan paaei krave. Prišle so proti večeru spet do leščevj« in tretjič so okoli grm« pokleknile. Ivan je tretjič dobil v grmu Marijino podobic«. Tedaj je ps tudi sam pokleknil k le-»čevju in začel goreče moliti. Potem je pa vzel podobo ii grma, da Jo nese domov. A ni je več vtaknil v lep, ampak jo je spoitljlvo držal r rokah. V hievu Je živina sama šla k jaslim. Ivan je podobo položil na poveznjen feoS, brž odtvezel krave in potem teko! š podobo k materi.
Matt se je presit-aMu. Kako tudi ne, saj ji j« Ivan brez besed kazal sliko, ki jo je sinoči taka previdno zaklenila. Naglo je tek!« pogledat v skrinjo in na veliko začudenje v skrinji ni naMa podobe.
»Čudež, čudež!« je vpila mati in tekia ven, klicaia po vasi, dg so ljudje vreli skupaj in s9 čudili vsemu, kar sta pripovedovala mati in Ivan. Tisti večsr so v hiši naredili majhen oltarček in nanj dejali Marijino podolM>, ki jo je Ivan našel v leščevju. Drugi dan jo bila nadelja. Zbrala se js vsa vas in v procesiji so nesli Marijino podolo nazaj tj« v lešževje. Ni minilo teden dni, že je stala v leščevju lična kapelica in ne dolgo potem bo Dobrovčani zgradili na tem mestu lepo Marijino cerkev.
So danes dobrovsko Marijo v lešfevju obiskujejo številni romarji in ra cerkvijo še danes raste stara Ieskev v spomin na čudežni začetek do-brovBke božje poti.
ne bom Imel, kar zahtevam. — Ali moreš zame dvigniti Carinilhanove zaklade? Ali morejo tvoje roke kaj več pridobiti kakor najbornejše življenjske potrebščine? — Pač pa morejo končati mojo bedo — daj, uaj bom jaz žrtev!«
»Viljem, ubij kravo, ubij mene! Ni mi do tega, gre mi samo za tvojo večno srečo! Ah, to je piktski oltar in žrtev, ki jo hočeš doprinesti, je daritev temi.«
»Jaz za to nič ne vem,« vzklikne Skalar in se divje zasmeje kot človek, ki noče nič vedeti, kar bl ga moglo odvrniti od njegove namere. »Gašper, ti si nor in delaS že mene norega — pa dobro,« nadaljuje, vrže sekiro od sebe in vzame no?, s kamna, kakor bi si ga holel zasaditi v prsi, »obdrži kravo namestu meuelc
V trenutku je Gašper pri njem, mu iztrga merilno orodje iz roke, pobere sekiro, jo zavihtl visoko v zrak in jo s tako silo spusti na glavo ljubljene živali, da se je v trenutku mrtva zgradil« k njegovim nogam.
Zabliskalo se Je in zagrmelo in Skalar je odre-yenel gledal svojega prijatelja, kakor strmi mož v otroka, ki si je upal storiti, česar se sam ni drznil. .Grča pa se po vsej priliki ni zmenil ne za grom ne nt odrevenelost svojega tovariša, ampak se je brez besede vrgel na kravo iu jo začel devati iz kože. Ko si je Viljem nekoliko opomogel, mu je pomagal pri tem delu, ki mit je pa bilo vidno zoprno, dasi poprej nI mogel pričakati trenutka, da bi videl žrtev dokončano. Med tem delom se je zbrala nevihta, grom »e je razlegal po gorovju in strašni bliski »o se vili ©krog kamena in čez mahovje po soteski, med tem ko Je vihar, ki Se ni bil doeegel te višave, polnil bolj »podaj ležeče doline in obalo z divjim tuljenjem. In
ko sla ribiča naposled delo dokončala, sta bila oba do niti premočena. Razgrnila sta kožo po tleh in Gašper je Skalarja trdno zavii in povezal vanjo, kakor mu je bil ta velel. Sele tedaj, ko se je to zgodilo, je ubožec po dolgem molku zopet spregovoril in sočutno zro? na zaslepljenega prijatelja vprašal s tresočim glasom: »Ali morem še kaj zate storiti, Viljem
»Nič več,« odvrne ta, »ostani zdrav!«
»Ostani zdrav tudi ti,« odvrne Gašper, »Bog te obvaruj in ti odpusti, kakor ti odpuščam jaz!«
To so bile njegove zadnje besede, ki jih je Viljem še slišal, zakaj v naslednjem trenutku je bil v naraščajoči temi že izginil. Tedaj pa so Je tudi žo razbesnel strahovit vihar, kakor ga Viljem še ni doživel. Pričel se je z bliskom, ki je razsvetlil Skalarju ne samo gore in pečine v njegovi neposredni bližini, ampak tudi dolino pod njim iu peneče se morje in pa zalivu raztresene skalnate otočke, med katerimi se mu je zdelo, da vidi prikazen velike tuje ladje brez jambora, ki pa je tudi v trenutku zopet izginila v črni temini. Oglušujoče je udarjal tresk na tresk. Cel plaz skalnatih drobcev se Je valil z gori v nižino ln pretil, da ga ubije. Dež m je ulil tako silno, da je bila ozka, močvirna dolina v trenutku preplavljena in je voda segala Viljemu že do ram; kajti k sreči ga je bil Gašper položil z zgornjim delom telesa na neko vzpetoat, sicer bi bil takoj utoni!. Voda je segala vedno više in čimbolj se je Viljem trudil, da bi bo reši! Iz nevarnega položaja, tem trdneje ga je obdajala koža. Zastonj je klical Gašperja, Gašper Je bil daleč proč, Boga klicati v svoji stiski se nI upal, in groza ga jo bilo, če Je hotel klicati na pomoč moči, katerih oblasti so Je čutil predanega.
nilna sila za avtomobil. Bil bi to avto z najcenejšim pogonskim sredstvom ter bi mogel doječi hitrost 60 km na uro. Imel bi pa hude neilo-statke, kajti vozil bi samo podnevi, kadar bi sijalo aonce.
Zlato v paraau. V li»-Mdskem mestu Rosslan-du živi neki priseljeni Avstrijec po imenu Hen-ry Mager, ki ae je v novem svetu prikopal od pomočnika do poslovodje velike klavnice. Obenem je lastnik velike rejnic« puranov, ki mu donaša lepe dobičke, kajti pečeni purani morajo biti posebno okrog božiča in v pustnem času stalno na mizi vsaka anglosaške družine. Nedavno je Ma-ger rezal zaklanega puran«, pa je v njegovem želodcu v «voje veliko začudenje odkril dve zlati trni. BiH sta sicer majhni, vendar ps zlsti J™ Magcr je za njiju dobil od neJtega draguljarja centov. Vest o zlatu v pu-r&novem želodcu je zbudila po Kanadi silna zanimanje in sedaj nameravajo podrobneje prci«; kat! tla, na katerih stoji Magerova kmetija.
CITAJ »DOMOLJUBA«!
IZ OKSFORDA
motne, ibbro izdelane
IZ TURINGA trpežne, Športni vzore i
IZ FLANELE
boljše, lepi vzorci in barv«
VI FINEGA POMJMA,
modni vzorci
IZ FREfiZA, trpežne, modne bavva
IZ KARIRASTE FLANELE,
iportci vzorci, žive barv«
pROBtlME
Horslto voda v stototodnera jssern. V Sleziji le neko Čudovito jezero, ki ima kake iiiri po več mehov debele p!a»U popolnoma različne vode. V nižjih pUsteh jo voda slana in različna bane, v Mraii najvišji pisati pa jo voda lepa. Čiutu in »Sad-lu. Tudi ribe ia druge vodne živali eo vodi primerne; poleg sladkovodnih postrvi, krapov in Ščuk je naiti razne morsko rake ln ribe. Sredi iezera jo otok. ns katerem živi na tisoče galebov," torej »lic, dasi je jezero kakih 400 ion oddaljeno od iiiorja. Iz tega oklepajo, da je v nekdanjih časih moralo morje segati prav do Karpatov in da je jeiero ie zadnji ostanek, ki umu kaže pot v prazgodovinsko dobo. Izhlapevanje in dotok vode sta lako imenitno uravnovešena, da sladka r.kuit vode <et»ja vedno enaka, s njo vred pa seveda tudi ostale plasti.
/,v«žjiik; v fcsj« s kobilicami. Med pokrajinami, ki jih neprestano f^rožajo veliki roji kobili« in ki majo zaradi njih ljudje vsako leto ogromno Škode, je. tudi južni de! Francije. Ta nadloga je ti; donta ie ccla stoletja. Kmetje so *e po teh pokrajinah £.• na vse načine prizadevali, ktko bi pregnati nad-'..Jrs kobilice s svojih polj in vinogradov. Edini način, ki jc imel še vaaj malo uspeha, je ta, da eo jih začeli preganjati z močnim vpitjem ali ropotom. fini eo kmetje zvedeli, da se približujejo od totednih krajev roji kobilic, so hiteli na polja in tam zagnali silen vriši in ropot s pločevinastimi posodami i" z najrazličnejšimi inžtruraenti so delali toliko hrupa. kolikor so ga pač mogli. Da so pregnali kob;iice, je preteklo precej ima in ves ta čas niso mogli opravljati svojih vsakodnevnih opravil. It zaradi tega samega eo imeli dovolj škode, ker jc moralo delo počivati. Novejši čao je pa prinesti nov izum. f- katerim je mogoče ravno lako, če ne k: bolj uspešno, voditi boj proti kobilicam. Na polnoč so prišli moderni zvočniki, ki »o jih kmetje r,izstavili na vseh nevarnih mestih.
7 let »rpresiamo tpai V maloar.ijskem meetu Kodjugar živi uoki Turek, ki «e pišo Beli in je brez preslaiika spal celih sedem let. T« mož je daues pcldesetletnik. Pred sedmimi leti je nekega dne ogledoval ta kmet svoja polja in se nekam u trn jan vrnil doinor. P<> kesilu jc legel z namenom — tako je povedal sam —, da bi se za kakšmo uro malo odpočil. Toda od takrat pa do pred kratkim »e ai več prebudil vseli eed»Ju let Hrano so mu dajali umetno. Njegovi domači «0 vedno upali, da se bo zdaj pa zdaj zbudil i* sladkega spanja. To pa ninio nekaj časa. Kmalu eo morali sporna'.;, da je morda to njihovo upanje iisto edvci. Po dolgi noči sedmih let pa je sedaj vendar tudi sanj nastopilo »jutro<. So »e je prebudil, ni sedem dni )«ojel uilisniti očesa, toliko jc bil prespan. Bil pa je, kakor da ničesar več ne čuti in tudi ni dajal na vprašanja, ki so mu jih stavili, nobenih odgovorov. Zdelo se je, kakor da je čisto izgubil spomin. Pa, kaj se je potem spet zgodilo: Po sedmih dneh ja znova zaspal in 6« že do danes ni rtmdil.
V 14 dneh j ji koks«; petelin. Neki angleški «*sopis je te dni prinesel novico o čudnem pojavu v kokošjem »vetu. Kmet iz okolice Greenwicha je nekega dne opazil, dn se »na od njegovih kokoži nekam čudno spreminja. Postaja! je vedno bolj pozoren, kaj naj naenkrat to pomeni. Ne malo pa 1« bil začuden, ko se je kokofeka po štirinajstih dneh spremenila v čisto pravega petelina. Kokoš je najprej prenehala nafti Jajca, nato ji je zrastla *ar v nekaj dneh na glavi velika reža, kakor jo imajo petelini, nazadnje pa je še dobila dolg pisan r«p. Tndi po naravi je bit to čisto pravi petelin, saj * je od iedaj neprestano hotel bojevati s svojim tovarišem pr.l sosedovih.
Ki« j* mmtm	Doslej je bilo znano,
je merila največja morska globina, in sicer v lihem oceanu — 10.790 in 10.880 ra. Zdaj a« je Dusozemeka ekepedicija »Slellius« aa istem kraju "flgnala drugo številko, in sicer 10.800 m. Kraj, 'or jo ta največja morska globina, jo med 9" 42 "»verne širine in 128» 52* vzhodne dolžin« v Tihem <*«*uu. Merili eo fllobino s pomočjo glasu in od-"'»»ov. Glede na tako merjenje pa znanstveniki "'«eno sdvajajo, Seg, da poedini časi med odmevi '"ogoče morajo biti tudi poševni presledki med "Imevi, ki so p« precej večji kot globine tistega "«« morja.
Potniške vasoa« s telesno konstrukcijo bodo "•'»j gradili v Franciji, Tako je sklenila vlada
zadnje nesreča pri ViHanouevi. Ko Je nseb-"t vlak Ictlrll, so se železni vagoni mnogo masj »odorall in v njih tudi nI bilo smrtnih fetsr. j
pa 1« v 2«wni!i.
ZA DOBRO VOLJ O
Zdravnik je Cavnai-ju povedal, da bo najhiže zgubil eno oko. Pa ga je takoj potolažit rekoč: »Saj ne bo tako hudo. Narava je dobrotljiva, marsikdo slabo vidi, p« tem bolje sliši, ali obratno, kateri slabo sliši, pa zato dobro vidi.*
»Da, da, gospod doktor,« je pripomni! Cavnar, >in kdor ima eno aogo krajšo, ima ps nato drugo toliko daljlo.t
*
Tone j» slovel kot človek, ki uikoli nič n« pozabi. Nekoč ga je pa Mihca vprašala, komu se irna zahvaliti da ima Salto dober spomin.
»Veš, Minca, to je bilo pa takole. Ko sem služil pri vojakih, so me dodelili k eroplsnom. Nekega dne mi je bilo ukazano da z višino trihscč uiet"Ov skočim s padalom iz eroplana. Kaj hočeš, pri vojakih moraš ubogati. Ko sem ee pognal iz letala, pa sa menoj zavpije pilot: hej, hej, padalo ai pošaliti... To me je izučilo !n od tedaj ue pozabim ničesar vež.«
s
OSe: »Kako moreS svojemu stricu reči tepec. Takoj pojdi k njemu in mu reci da obžaluješ.«
Sinko: »Stric, obžalujem da si tepec.«
•
Potokar je prišel v Pariz ua razstavo in nekega večera se ga je precej nalezel, kakor pravimo .. V tem stanju l>n jc razžalil nekega Iran-
SlovcnsM dom
19 HA8 CBNBNI POPOLDNBV-SIK, Ki SVOJIM CITAT8&M TOPLO PRIPOROČA-MO. IZHAJA VSAK DB1AVNS8 OB 12 IS STAJfB BBSBftKO SAMO 38 OIHA«JBV. 2A OBBGA. KI 81 SB MORB NAROČITI >SL0-VENCA« M »SLOVENSKI »OM« POPOLNO NADOMESTILO. PI81TB NA/JOrlSNiCl UPRAVI »8L0VBN8KBGA DOMA« V MUB-UANO, KAJ VAM P08UB KBKAJ STRVILK USTA M OGLED.
coskega plemiča, kateri je Potokarja pozval na dvoboj. Ker je izbira orožja pripadala Potokar ju, je ta v svojem veselem razpoloženju predlagal — cepce,
aMojisieur,« je dejal nato 1'i-aneoz, »viteštvo zahteva, <j« se odločite za orožje, ki je v Franciji običajno.«
»A, tako,« je veselo vzkliknil Potokar, 3potem se dajva kar z giljotino.*
Stibernik (pri zdravniku): »GosjkmI doktor, jai tako glasno smrčim, da sleherno noč samega sebe prebudim. Kaj mi svetujete?«
Zdravnik: »Hodite spat v drugo sobo, da se ne boste slišali.«
*
Baiaiit ae je dal pregovoriti ter končno kupil mlatilnico. Čez nekaj tednov je prišel agent po denar. »Kaj, denar hočete,« ga je nahrulii Balant, »saj ste vendar zatrjevali, da se mlatilnica v treh mesecih sama plača.
*
Gospod Ženiva je pozvonil in ko je služkinja prišla, ji je povedal, da je zelo hud nanjo. »Zakaj pa ste povedali moji ženi, kdaj sem nocoj prišel domov, ko sem vas pa izrecno prosil, da tega ' ne storite.«
»Saj ji nisem povedala kdaj ste prišli. Rekla sem ji le, da nisem utegnila na uro pogledati ker sem ravno zajtrk kuhala,« je odkrito povedala Marjana.
•
Peter je bil one vrste človek, ki nikoli ne odneha iu ima vedno »prav«. Nekoč je prii»ovedo-val v družbi: »Ko sem bil v Italiji, se dobro spominjam kako je bilo, ko sem prišel v mesto Bukarešto.«
»Oha,t ga je prekinil prijatelj, čc ne boš liud, Bukarešta je vendar v Sumuniji.«
»Saj ni reR,« se je otepal Peter. Tovariš pa je položil na mizo zemljevid tn pokazal kje je Bukarešta.
Peter nato: »Ne boš me ne, ta zemljevid je še stare indajc.«
Centu knjige. U«telj Tevžeju: 3 Že spet se »tel ničesar učil. Čemu pa imaš knjige?« — re\wej: /Ds ue uosim praais torbe v šolo,«
Stran 14,
»DOMOLJUB«, dtae 25. avgusta 1987.
sStev. §4.
U88LJ1I! fiiMi
ii
SOS pejsata B» inlrt,-aiti, p<ur»!>r»dife. N« odliodni želesaiSkl postaji kupite rumeno legitimacijo ia Din 2 —
Besste** »Miga«. - iSsterf u -msmst - Šrtearam - itettte rifeice.
Zoo. Male domaČe živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12, septembra.
imm ubattSb. vmmmtal mtim,
popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vasi
Dva amerikanska tolovaja — gatsgaterji jim pravijo — sta vlekla svojo žrtev prek« m»»iv>r»s-tega travnika.
»Vidva sta prava, sretsi noči me vodita ukori takšno tiiofvaro.«
»Kaj naj porečeva midva,< pravi eden bandi-tov, »ko bova morala isto pot tudi nazaj.«
Vernik se je v pokrajinskem mestu ustavil v edinem hotelu. Zjutraj je iskal zvonec, s katerim bi priklical sobarico, a našel ga je Sele v kopalnici. A tudi sedaj ni bilo nikogar blizu. Ko je pozneje naletel na sobarico in povedal da je klical, ga je vprašala s katerim zvoncem.
»Z onim v kopalnici.« >A tako. Oni zvonec se sme le tedaj uporabljati, če se v kopalnici kdo zaduši ali pa utone.?.
Vrednostne paplrfe
Slovenska banka i Ljubljani, Krekov trg 10
Telefon 37-52
»Torej, Marjeto si vprašal, če te vzame?« »Tako ie. Pa nimam sreče. Vprašala me je. Če boni imel kaj premoženja.«: »Zakaj pa ji nisi |>o-vedal, da imaš bogatega strica v Kranju?« »Saj sem ji. Marjeta pa je vzela strica in zdaj ie moja teta.«
Šahe gofee, mučno senc ln fffoi
kupu* SCTcr & Hotnp. U«fcl!«ia
»Ali me lahko pomladite, da bom spet tak kot bi bil 25 let star?« je vprašal Dobernik, ko jo prišel k pomlajevalcu v . mesto.
»Lahko, Samo to vas bo stalo okoli dvatisoč dinarjev.r
»Kaj pa če me napravite za osemnajstletnega?«
»To pa stane 5000 dinarjev.« — »Dobro, ltar napravite,« je dejal Dobernik ter legel na pripravljeno operacijsko mizo.
Čez nekaj dni je pomlajevalni čarodej prišel po denar, toda, Dobernik ga je nagnal: »Kar zgubite se, nli ne dobite, prpv nii vam ne plačam, ker sem Se mladoleten. Ako pa rečete, da nisem, vas pa tožim zaradi goljufije.«
Med
kupuje OROSLAV DOLENEC, Ljubljana, Wo!fova ulica 10.
V vsako
FPffkllj: FL:rar Valenli". posestnik, Krašce, obža-lojeni in prekllcujem kot neresnično, kar »em,dne 2. avgusta t L govoril v Bergantovi gostilni o Kržan Juliji ter se ji zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. — V Ljubljani, dne 6. avgusta. — Cerar Valentin.
VSE LETO
imate is.HSus
SLADKI MOŠT
ako ga konzervirate t
N1PAKOMBINOM A/H.
NIPAKOMBIN A/IL je eno-stavno, jsanesljivo in neškodljivo sredstvo.
Navodila Vam daje
„RABIOSAN", Zagreb
fjakij«sinova tsMea br, t.
«MF*i|«Bft alnistasfr*« aar«4-»»»m cArairfa m *s«ii*ivt »a!naie.
Bmid iu Bregar sta se sprehajala in srečala čedno oblečeno žensko, šmidu se jc zdela znana, zelo znana, kajti na sebi je imela obleko njegove že ne, klobuk njegove hčer«, stare matere senčnik in tetino torbico. »1, seveda, naša kuharica je,« je dejal šmid.
v damskem modnem salonu Jožic:« Kumel|
jamči popoln ujpeh. Pričetek 1. sept., — prijave Ljubljana, Židovska ulica 3/111.
Kepo je ime] denar, pa bi si rad kupil hišico, a je vedno prišel prepozno. Nekoč zasliši s savskega brega klice na pomoč in po glasu je spoznal lastnika male hiše. Brez pomisleka je hitel, ne na pomoč potapljajočcmu, marveč k posredovalcu za prodajo poselitev. Planil je ves zaaopijen skozi vrata: »Biirnik je ravnokar utonil, ali lahko dobim njegovo hišo?«
»Ste že prepozni,« je odvrnil posredovalec, jpred eno minuto je bil tu oni, ki je Burnika v vodo potisnil.«
Hranilne ¥iope
vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovžSSm najkulantneje po najvišji ceni take; v gotovini.
AL, PlanlnSek - Kafublfana
Beethovnova ui. 14./I. Telefon 35-10.
Frtjuga je obljubil da bo zvečer prinesel s
seboj slejklemco slivovke. Ni jo pozabil kupiti, pač pa jo je pozabil v tramvaju. Žena ga je neprijazno sprejela ko je videla da prihaja prazen domov, zato pa je Ftijuga hitel na policijo: »Gospodje, pred dobro uro sem v tramvaju pozabil steklenico slivovke, ali jo je morda kdo našel in sem prinesel?«
»Steklenice ne,« pravi službujoči policijski nadzornik,« pač pa so ravnokar privedli v zapor onega, ki je steklenico našel.«
Za jesensko dobo Vam nudi
FH. STUPICA
trgovina s Seleiuinn in poljedelskimi stroji v Ljubljani, (Jesposvetska cesti 1
litoželezne, bakreie, braopurllne in žganjalske kotle, pluge in brane, črpalke za vodo in gnojnico, vodovodna cevi .in armature, slamoreznice, inlatilnice, žitočistilnike, stiskalnico za grozdje in sadje, peči in Štedilnike, okovje za stavbe m pohištvo ter' veB stavbni materija!, kuhinjsko posodo, kompletne opreme sa kopalnice, razstraljiva, čebelarske potrebščine in dr. — Nakup starega železa in drugih kovin. — Nizke cene, točna postrežba.
Mali ogrl^SKnilt Vsaka drobna vrstica ali nje prostor veli« za enkrat Diu 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo aaoia polovico, ako kupujejo kme-tijske potrebščine ali prodajajo svoje prideli® ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajoncev in narobe.	
ftisfeJNsa m s®!« «gža?® s« ptatel« ,	
Fraiii pesestsi na Dolenjskem, hišo in gospodarsko poslopje. Poizve se: Trkovnik Alojzij, Bistrica pri Mokronogu.	Mi mimum-1 fliGR 86 ' BapSj dobra in poceni, nudi staroznana ivTdku Presker, Ljubljanu, Sv. Petra cesta 14.
Putieia sprejmem v rfiSIIFji eluiB«. šole mora biti prost. —• Ra-kovse, Notranje gorice, Brezovica.	■Mmm toeli se odds v najem ko> važnic«, orodje ia sta-noranje. Kovačnira je na prometnem krsj«, 'M postaje oddaljena 15 minut, v lepi Zdenaki vasi. Osebne in pismene ponudbe sprejme Gospodarski odbor, Zdenska vas, p. Videm, Dobrepolje.
Hsžliiš® sprejraMB01, takoj na prevažanje po-oiij z malim krotkim konjičkom. Prednost štajerke. Naslov: Priv-šek Hinko, Ljubljana, Tyrševa cesta 12.	
	st£a«fjs» sposoben vse-kega kmečkega dela. se sprejme takoj v službo v župnišč<). Ponudbe pod »Hlapec« na upravo Domoljubi, št. 13.378, Ljubljana.
Bja*... z« vsa kmečka »SEIpMS (ie|a Sprejme Ivan Breceljnik, Dravlje št. 45. Hosisiss sp?n@ novo, (luksuzno) prodam. —■ Trampuš Ivan, Preska štev. 47.	
	iiiis takoj prodam. Tesner, Besnico 5, p. Hrušiea prš LJubljani.
irsis mm dobri mlekarici, prodam. — Krhlikar V., Zg. Log pri Litiji.	
	Slllkiljl apodlnjgka dela, vešča kuhe in vajena otrok, se sprejme takoj v okolici Kranja, Naslov pove upravaDo-moliuba pod št. 13.190.
ffcasfssip vino na panju, kupim. Ponudbe upravi ;,-0o-moljuba« pod »Industrija« štev. 13.180.	
	Ppsslii iilis Lir kuhinjo, vežo, kletjo, hlevom, sadnim vrtom in njivo. — Informacije pri županu v Ponovi vasi pri Grosupljem.
ievilPi^psino^ilsa za stalno delo sprejmem takoj. Zupančič Adolf, Rudnik 95, pri Ljubljani.	
	Mlams njenega vseh BlapSe kmetskih del, sprejmem. Zg. Šiška $
Milimo sprejemanje in oddajanje mleka, oddam v najem ali prodam radi prezaposlenosti. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 13.438.	
	ŠfiijsiskB, sitih k"tM- 5ev sprejmem v vsa oskrbo. Vestno nadzorstvo. Informacije. Vprašajte: Slomškova ulica št. 7/11, levo.
£m|»<b Kmetovalci l Priznano prvovrstni) banatsko semensko pšenico zvano Banknt, ki W boljše obrodi, prodala po najnižji dnevni ceni tvrdka JOS.ERZ1N, Ljubljana, Janežičeva cesta 13 (Prule) Istotam dobite dohi-o koruzo za krmo po ccm Din 110'— za i00 kg.	Telefon SL8M«;
Sandor in Levi sta bila družabnika. Sandor pa je zdaj zbolel in h kraju je šlo t njim- yoiw je k sebi Levija: »Vem, da ne bom več dolgo » vel, a predno umrjem, ti moram nekaj pri™* ' Vsa leta najinega družabniStva aem te gotjurai težke tisočake, aH mi moreš odpustiti?« , «
»Že dobro, 2o dobro,« g« je tolažil Levi, »a ne maraj, saj sem jaz tisti, ki te ju zastrupil-
i i m JI ■iiMiimiii s imiHMimiM...« .........i ....... .....———-
»D««»U»b? «t«»e » Din sa eelo leto sa »aos«*styo m Dia, - (tecita 1» aphe sprejema ored.allt««'»Om^IiiIm«. aatočnto®.
- f?*'^'"? »«"^«""»10 po posebnem eealka. - Tefclon oredcUtva in oprave. »*t Ž9-M	- tzrfsjntrlj; t>r. G reEoriJ P* Ha k - Umtalki jo*e Količek. — Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C®'-
-------	lil... M_____L-j______________________