Jjfud&CQ NO. 170 Ameriška Domovina m AMCRICAN IN SPIRIT #OR€KSN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1965 SLOV6NIAN CORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIH — VOL. LX1TI Washington že blizu občinske samouprave Senat je zakonski predlog o tem že zdavnaj odobril, sedaj bo prišel ta tudi pr'ed plenum P r e dstavniškega doma, kjer računajo, da bo dobil potrebno večino. WASHINGTON, D.C. — Naša federalna prestolica nima lastne občinske samouprave že od 1. 1874, torej več kot sto let. Da je nima, so krivi reakcijo-narni politiki v južnih državah. Senat je samo v zadnjih letih šestkrat uzakonil načrt o mestni samo upravi, predstavniški dom je pa vsak načrt pokopal, se ni hotel pečati z njim. To taktiko je z uspehom rabil tudi sedanji odbor predstavniškega doma pod načelstvom konservativnega južnega demokratskega kongresnika McMillana. Da iztrgajo zakonski načrt iz rok Mc-Millanovega odbora, je bilo treba nasloviti na predsednika predstavniškega doma McCor-rnicka posebno “peticijo”, ki pa mora nositi podpis 218 kongresnikov. Težko je bilo nabrati toliko podpisov, ker tudi McCormick ni podpiral akcije, akoravno je našel zanjo prijazne besede, šele prav v zadnjem trenutku se je predsedniku Johnsonu posrečilo, da je dobil zadnje potrebne podpise. Upajo, da bo predstavniški dom odobril načrt še v letošnjem zasedanju. Senat ga je že davno. Strah južnih konservativcev pred samoupravo v Washingto-nu ni vreden pohvale, pa je z njihovega stališča razumljiv. Washington ima okoli 800,000 prebivalcev, večino majo črnci. Potemtakem bi bila verjetno tudi večina mestnega sveta in županski stolček v črnskih rokah. Ako bi se to zgodilo, potem bi uprava marsikatere občine v južnih državah prišla tudi v roke črnske večine; s to mislijo se Pa reakcij onarni južnjaki ne morajo sprijazniti, čeprav poznajo zmeraj vse polno slavospevov v prid demokraciji —• seveda samo na jeziku. Novi grobovi Bazilika sv. Petr# dobi Četrta bronasta vrata RIM, It. — Bazilika sv. Petra dobi sedaj četrta bronasta vrata za vhod znan pod imenom “An-geljska vrata”. Prvo polovico vrat, ki tehta 11,000 funtov, so montirali ta teden, druga polo-vica bo pa poslana prihodnji teden iz Milana. Debata o novih vratih je pa v umetniških krogih trajala cela leta. Vrata mo-mjo namreč biti v harmoniji z ostalimi tremi, da ne bodo kazila ne bazilike ne trga sv. Petra. Pitje alkoholnih pijač vzrok za raka v grlu? NEW LONDON, N.H. — Pitje težkih alkoholnih pijač v veliki meri povečuje verjetnost raka v ustih in grlu. Tako kaže statistika v okviru študija dr. M. Morrisa, profesorja preventivne Medicine na New York Medical College. Vremenski Večinbma oblačno in milo z Verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura 75. John J. Potočar Preteklo soboto je nenadno umrl v Cleveland Clinic, kamor ga je peljala žena, ko je potreboval bolniško oskrbo, komaj nekaj ur po sprejemu 59 let stari John J. Potočar, rojen v Clevelandu. Pokojnik je zapustil ženo Frances, preje por. Tieber, roj. Ostrelich, brata Williama in sestro Mrs. John (Molly) Retino. Zaposlen je bil blizu 30 let kot varilec pri Murray Ohio Co. Ko je stopil tam v pokoj, se je pridružil svoji ženi v trgovanju z nepremičninami (real-estate). Njun urad je na E. 185 St. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato pa na All Souls pokopališče. George Lapp V četrtek ponoči je nenadno umrl na svojem domu na 1036 E. 77 St. 67 let stari George Lapp, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Jones Laughlin Steel Co., mož Elizabethe, brat Leonarda. Pogreb je danes ob desetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Joseph Kadunc V Mt. Pleasant Nursing Home je umrl v nedeljo 79 let stari Joseph Kadunc s 307 E. 156 St., rojen v Žužemberku, od koder je prišel v Ameriko 1. 1904. Bil je vdovec od 1. 1953, ko mu je umrla žena Mary, roj. Rostahar. Zapustil je sina Alberta, hčer Herminie Strainer, 4 vnuke ter sestro Nežko Kadunc (zadnjo v starem kraju). Pokojnik je bil član SDZ št. 6, Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v St. Jerome’s Church ob 9.30, nato pa na Kalvarijo. Thomas Mijacek Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 71 let stari Thomas Mijacek z 28150 Lake Shore Blvd., zaposlen pri Ad-dressograph-Multigraph Co. Zadela ga je kap v petek po končanem delu. Zapustil je ženo Anno, roj. Baron, hčerke Violo Bell, Betty Ann Munoz in Nancy, 2 vnuka in dve vnukinji. Rojen je bil v Podluzanu na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913. V Starem kraju je zapustil dva brata in eno sestro. Bil je član HBZ br. 337. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v četrtek popoldne ob 1.30 na Lakeview pokopališče. Peter W. Clifford V Euclid Glenville bolnišnici je umrl 68 let stari Peter W. Clifford s 14409 Saranac Rd., mož Josephine, roj. Briznik, preje poročene Legan, sin pok. Michaela in pok. Mary, očim Edwarda Legan in Mary La-Broad (Springfield, Mass.), brat Jamesa, pok. Francisa, pok. Madeline in Arthurja (Portland, Ore.). Rojen je bil v Scrantonu, Pa., zaposlen do pred 3 leti, ko je stopil v pokoj, pri Eaton Axle Co. Pogreb je bil včeraj ob 9.45 dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Jožefa ob 10.30, nato na Kalvarijo. Anton Habjan V nedeljo zjutraj je v Castle Nursing Home v Millersburgu, Ohio, umrl Anton Habjan, poprej s 5516 Carry Ave., star 78 let, rojen v vasi Velike Mlače, od koder je prišel pred 60 leti. Dolgo let, do upokojitve pred 13 leti, je delal v American Steel and Wire Co. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Zapušča hčer Mary Si-monsic v Bessemerju, Pa. Umrla sta sinova Anton in John. V starem kraju ima dva brata in eno sestro. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Frances Mihelčič V nedeljo je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 66 let stara Frances Miihelcic z 881 E. 250 St., rojena v vasi Preset, od koder je prišla pred 56 leti. Mož Frank je umrl 1. 1951. Tukaj zapušča hčere Frances Priebe, Thereso Hall in Mary Kralj, vnuke, brata Steva Žagar, sestri Matildo Ervin (v W. Virginiji) in Ann Žagar. Brat Anton je umrl. Bila je članica Društva sv. Katerine št. 29 ZSZ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zj. ob devetih iz Zakraj skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Williama ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob šestih zvečer. Mllm pogodba o |ND|JA |N PAKISTAN PRH) VSESPLOŠNIM SPOPADOM jeklarski in^uslrijš je bila včeraj podpisana S posredovanjem Bele hiše je bila pretekli petek sklenjena nova kolektivna delovna pogodba v jeklarski industriji, včeraj pa tudi podpisana. PITTSBURGH, Pa. — V nedeljo so vodniki Unije jeklarskega delavstva slspro soglasno potrdili novo kolektivno pogodbo, ki prinaša delavstvu v jeklarnah in železarnah za dobo 39 mesecev postopno blizu 50 centov poviška pri urnih zaslužkih, delno v heposredni plači delno pa v robnih koristih. Iz krogov vodstva industrije prihaja trditev, da je unija dejansko dobila skoraj vse, kar je hotela, med tem ko zagotavljajo v vladnih krogih, da je bil kompromis dosežen prav v sredi med stališči jeklarn in unije. Predsednik Johnson je v petek zvečer sam objavil dosego sporazuma na radiu in televiziji ter označil to za velik uspeh, pa tudi za dokaz, da stavljajo tako jeklarne kot tudi unija koristi dežele in njenega blagostanja pred svoje lastne koristi. Zaradi tega je predsednik Johnson čestital tako predstavniku jeklarn Cooperju kot predsedniku unije Abelu, ki sta vsak za svojo stran vodila razgovore o' novi pogodbi. Preteklo soboto je mi\ dr. llberf Sofiweiiter CLEVELAND, O. — Preteklo soboto je mirno preminul v svoji bolezni, kot bi ugasnila sveča, ki je dogorela. Umrl je v svoji bolnišnici v Lambarenu v državi Gabon, nekdanji Francoski Ekvatorialni Afriki. Rodil se je v Alzaciji 1. 1875, par let potem, ko je ta prešla iz francoskih v nemške roke. Pokojnik je bil znan po vsem zahodnem svetu kot teolog, glasbenik, zdravnik, misijonar, filozof in pisatelj. Leta 1952 je dobil Noblovo nagrado za mir. Večji del svojega življenja je prebil v svoji bolnišnici v Labmarenu, ki jo je sam usta- Bcji mea Indijo in Pakistanom, ki so se začeli pretekli mesec v Kašmirju, so v zadnjih dneh segli tudi na druga področja. Indijiske čete prodirajo v treh kolonah, v vsaki po ena ali dve diviziji, proti mestu Lahore v Pakistanu. Pakistansko letalstvo je napadlo vrsto indijskih mest in trdi, da je uničilo včeraj 22, danes pa celo 24 indijskih letal. — U Tant na poti v Indijo in Pakistan. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o vojni med Indijo in Pakistanom v soboto. Pozval je obe državi, naj ustavita sovražnosti in umakneta svoje vojaške oddelke v Kašmirju na črto premirja. Obe strani sta poziv zavrnili in Indija je prenesla vojno iz Kašmirja, kjer so Pakistanci prodrli precej daleč v indijsko ozemlje, na mejno področje z Zahodnim Pakistanom. S treh krajev so močne indijske kolone udarile proti mestu Lahore, drugem največjem mestu Pakistana. Pakistanci so skušali ta napad ustaviti s tem, da so odvrgli v zaledje indjskih kolon svoje padalske oddelke. Trdijo, da je indijsko prodiranje proti Lahoreju ustavljeno. Obe strani uporabljata v veliki meri tudi svoje vojno letalstvo. Pakistan trdi, da so indijska letala napadla vrsto naselij v Pakistanu in streljala tudi na civilno prebivalstvo. Indija to zanika in zagotavlja,_da so njena letala napadla samo vojaške cilje. Pakistansko poročilo trdi, da so pakistanska letala uničila včeraj v letalskih bojih in na tleh 22 indijskih letal, danes pa celo 24. Obe strani govorita o “vojni” in sta izvedli delno mobilizacijo svojih vojnih sil. Predsednik indijske vlade Šas-tri je dejal 480 milijonom Indijcev, da so “v splošni vojni”. Pakistanski predsednik Avub Khan je pozval 110 milijonov Pakistancev: Mi smo v vojni. Pojdite in nastopite proti sovražniku! Združeni narodi posredujejo Ko se je v nedeljo vojna raz- vojno in jo ves čas tudi vodil. V njej je dobilo pomoč na tisoče in tisoče domačinov. Čeprav je gledal na črnce v Afriki kot na še nedozorele in jih obravnaval redno bolj kot otroke ‘kot pa odrasle, je vžival med njimi neomejeno zaupanje, pa tudi globoko spoštovanje. Dr. A. Schweitzer je bil duševni velikan, ki se je vse življenje trudil za pomoč svojemu sočloveku. Vedno je poudarjal, da je človekova dolžnost življe- novil še pred prvo svetovno (nje ohranjati ne pa uničevati. Šole so odprte, skrbi so se vrnile CLEVELAND, O. — Federalna prosvetna uprava ceni, da bo letos v šolah vseh vrst nad 54.2 milijonov ameriške mladine. Skoraj 36 milijonov jih bo v ljudskih šolah, skoraj 13 milijonov v srednjih in nad 5 milijonov na univerzah in sličnih učnih ustanovah. Stroški zanje bodo znašali po skromnih cenitvah nad $100 bilijonov, torej šestino našega narodnega dohodka, kar pa ni veliko. So narodi, ki potrošijo za svoj mladi rod še več. Glavno breme pada seveda na starše. Stroški rastejo tako hitro, da je zmeraj manj družin, ki morejo same vzdrževati šolarje in dijake pri vsem varčevanju in pri vseh prihrankih. Pomagati mora javna uprava v vseh mogočih oblikah, od posojil preko štipendij do brezplačnih voženj z avtobusi, brezplačnih knjig in šolskih potrebščin. Pa še zmeraj je nešteto slučajev, da ravno nadarjeni učenci in dijaki omagajo, ker nimajo sredstev za študiranje. S skrbmi so bogato založene tudi šolske uprave. Le redke so, ki imajo svoje proračune za tekoče posle v redu. Da bi pa mogle misliti še na investicije, to jim še na misel ne pride. Se morajo zadovoljiti z željami. Pri tem jim občine, okraji in države velikokrat ne morejo toliko pomagati, kot bi bilo treba. Sedaj je tudi federacija prisiljena, da s svojimi prispevki pomaga tam, kjer je sila največja. Predsednik Johnson je ravno letos pregovoril Kongres, da mu je izglasoval celo vrsto zakonov v prid naši narodni prosveti. Je pa to šele kaplja v roje potreb. Imajo pa šolske uprave še druge skrbi. Na primer zadevo s šolsko integracijo. Na jugu integracija lepo napreduje, toda to je samo videz. Da bi dobile federalno podporo, so se mnoge šolske uprave odločile, da bodo sprejemale tudi črne učence in dijake. Gledajo pa pri tem, da jih sprejmejo čim manj. Tako izigravanje zakonov zmeraj bolj razburja črnce, čeprav so zaenkrat mirni. Pa tudi federacija ne bo mogla tega dolgo trpeti. Problem šolske integracije ni torej še popolnoma rešen, v nekaterih šolskih okrajih je pa o- stal ravno tako pereč, kot je bil pred leti. Druga huda bolečina naših šolskih uprav so učne moči. Federalni prosvetni urad je naračunal, da ima dežela 1,931,000 učnih moči za ljudske in srednje šole, na univerzah in sličnih zavodih je pa zaposleno 431,000 profesorjev, število samo še ne zadostuje, treba bi jih bilo še več. Hujša je pa povprečna kvalifikacija učnih moči. Ta šepa le prevečkrat. Kvalifikacija sicer raste, toda veliko prepočasi, tako trdijo šolski strokovnjaki. Te pomankljivosti so pa v tesni zvezi z dohodki, ki jih imajo ameriške učne moči vseh vrst. Naši prosvetni delavci so preslabo plačani v primeri s podobnimi službami v pisarnah, laboratorijih itd. To rodi nezadovoljnost med učnimi močmi, ki sega zelo široko. V New Yorku se bojijo štrajka učnih moči na ljudskih in srednjih šolah. Štrajkalo bi okoli 40,000 učiteljev in učiteljic. Župan Wagner se pripravlja na pogajanja. Že sedaj je pa 100 predmetov, ki hoče učiteljstvo o njih govoriti z županom. Že številka 100 pove, kako hudo so nezadovoljni vzgojitelji ameriške mladine. Ne pridejo v poštev samo štraj-ki, hujša so druga sredstva, ki nanje mislijo tisti, ki so obupali, da bi rednim potom dosegli zboljšanje svojega položaja: bojkoti, sabotaže, zanikrnost pri pouku, brezbrižnost do otrok itd. So pa nezadovoljni tudi tisti, ki hodijo v šole in so dozoreli do lastnega spoznanja: dijaki na u-niverzah in sličnih zavodih. Čutijo, da postajajo zmeraj bolj številke, da je stikov med njimi in profesorji zmeraj manj, da so prepuščeni samim sebi in knjigam. Kar smo imeli v preteklem šolskem letu burnih dogodkov na naših univerzah, povsod so odkrili isti vir: dijak je osamljen, se lovi semtertja, pada sedaj pod ta sedaj pod drugi vpliv, ki nima z njegovim bodočim poklicem nobene zveze. Ni čudno, da vse tako željno pričakuje šolske reforme. Želja je lepa, pa se letos še ne bo izpolnila. Šole bodo ostale odprte, skrbi pa ne zmanjšane. tegnila na področje izven Kašmirja, namesto da bi Indija in Pakistan ustavili sovražnosti, kot je zahteval Varnostni svet ZN, se je ta .včeraj popoldne sestal znova k nujni seji. Pod predsedstvom ameriškega poslanika A. Goldberga je znova pozval Indijo in Pakistan, da takoj ustavita vojskovanje in umakneta svoje čete s tujega ozemlja. Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je objavil, da pojde še danes osebno v Indijo in Pakistan poskusit doseči od obeh vlad sprejem sklepa Varnostnega sveta. Izgledi na uspeh Tantove poti niso posebno dobri, ker sta obe strani odločeni s silo doseči svoje cilje. Indija hoče enkrat za vselej prepričati Pakistan, da ne bo dobil Kašmirja, ta pa smatra sedanji čas za zadnjo možnost, da Kašmir “osvobodi” izpod hinhujske oblasti. Vojna med Indijo in Pakistanom utegne postati v kratkem nevarnejša od vojne v Vietnamu, če se jo ne posreči končati, predno se razvije v vsesplošni spopad med obema državama. Pakistanci namigujejo javno, da utegnejo poseči v boj Kitajci. Ti nudijo za sedaj le vso moralno podporo Pakistanu, vežejo pa seveda del indijskih čet na svoji meji. Zadnie vesti •r DA NANG, J. Viet. — Ameriški marini in južnovietnamske čete so začele danes zjutraj večje vojaško operacijo proti postojankam rdečih gverilcev kakih 10 milj južno od polotoka Van Tuong, kjer so marini uničili 19. avgusta močne rdeče enote. MIAMI, Fla. — Hurikan Betsy divja severno od Nassaua v Bahamih proti Floridi. Od nje je oddaljen okoli 200 milj. Vsa naselja od skrajnega juga Floride pa do Kape Kennedy so opozorjena na nevarnost. Betsy je eden največjih hurikanov v več kot 30 letih. ZION NATIONAL PARK, Utah. — Dva fanta sta prispela s poplavljenega predela v parku in sporočila, da je tudi 21 drugim uspelo najti zavetje pred naraslimi vodami. Vsi so bili na poti skozi ozko dolino v parku, ko je zaradi naliva voda nenadno narasla in preplavila del doline. Iz Clevelanda in okolice 55-letnica poroke— Dne 25. avgusta sta zakonca Mr. Jerry Homar ter Mrs. Josephine Homar z 891 Royal Rd. v Collinwoodu praznovala 55-let-nico svoje poroke. Poročila sta se 25. avgusta 1910 v stolni cerkvi v Gorici, odkoder sta prišla v Ameriko. Imata eno hčerko, ki živi v Kaliforniji. Jerry je sedaj star 82 let, njegova žena Josephine pa 83 let. Vzrok, da sta tako na tiho praznovala svojo obletnico, je visoka starost in ker oba zelo težko hodita. Jubilantoma čestitamo ter jima želi-* mo, naj jima ljubi Bog zopet nakloni ljubo zdravje! Krasen uspeh— Vabilu na piknik na Slovenski pristavi, ki ga je za včeraj organiziral odbor za postavitev spomenika pok. dr. H. Lobetu, se je odzvalo izredno veliko :ojakov in rojakinj, Pokojnika n njegovega dela so se v govo-;ih spomnili okrajni avditor R. ?erk, pokojnikov prijatelj in sodelavec Vaclav Hyvner, ter mestni odbornik 23. varde Edmund Turk. Ga. Berta Lobe se je vsem zahvalila za obisk in spoštovanje, ki ga izkazujejo rjenemu pokojnemu možu. Seja— Klub upokojencev na Holmes Ave. ima v sredo ob 2. pop. sejo v Slovenskem domu na 'Holmes Ave. Prosta zabava po seji, večerja in pijača prosta za vse člane. Tega bodo deležni tudi novi člani, ki pristopijo na tej seji. Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Vse članice so prošene, da se seje za gotovo udeleže, ker je na dnevnem redu razgovor o banketu vseh podružnic. Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Center. Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7.30 redno sejo v šoli sv. Vida. V bolnišnici— Mrs. Frances Sternisa s 1648 Rushton Rd., South Euclid, je srečno prestala operacijo v St. Vincent Charity bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 318. Obiski ob dovoljeni. Žalostna vest— V Niagara Falls, N.Y., je jmrl Joseph Baldus, oče Mrs. Michael (Ann) Kolar, 1338 Summit Ave. v Lakewoodu. Pogreb bo v četrtek. Sanic Domingo Ima seda] le eno vlado SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Pretekli petek je bila vzpostavljena vlada predsednika Hektorja Garcia-Godovja v smislu dogovora, ki ga je OAD sklenila z vojaško junto gen. Barrerasa in z uporniki. Novi predsednik je izjavil ob sprejemu svojih dolžnosti, da bo njegova vlada strogo nepristranska. Volitve za redno, ustavno vlado so določene za prihodnji maj. Vodnik upornikov polk. Ca-amano je pred svojim odstopom na zborovanju v mestu, ki je bilo v oblasti njegovih podpornikov, dejal, naj “da Bog, da je to zadnjikrat, ko se mora ustavna vlada umakniti pod pritiskom tujine”. Z vzpostavitvijo vlade H. Gar-cia-Godoyja je odprta pot k po* vratku v normalne razmere. /Wi££S$AV 6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ca Združene države: $14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece hk Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $3.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 170 Tuesday, Sept. 7, 1965 “Žrtve morajo biti!” Tisti, ki so preživeli zadnjo svetovno vojno v starem kraju, še niso pozabili na to zloglasno komunistično geslo, ki so mu žal nasedali tudi mnogi nevtralci in celo polovičarski nasprotniki komunizma. Pa si niso dali ničesar dopovedati, Niso hoteli razumeti, da morajo biti tudi žrtve plod pameti in ne sredstvo za komunistične politične cilje. Ker so komunisti gornje geslo zlorabljali, je moralo na tisoče nedolžnih Slovencev romati v taborišča Gonars, na Rab na laški strani, v Dachau itd. na nemški strani. Na tisoče se jih ni več vrnilo. Vse te ima na vesti gornje geslo in njegovi očetje in zagovorniki. Pri vsem tem pa je vendarle večina Slovencev naravnost ali iz strahu dala prav komunistom. Dogodki v maju 1945 so temu zgovorna priča. čas pa je hud sodnik. Kdo bi si mislil, da ne bo preteklo niti 25 let. pa bodo komunisti morali zopet zagrabiti za gornje geslo, toda ne več kot zmagovalci, ampak kot obupanci, ki kličejo gornje geslo na pomoč, da bi se izmazali iz gospodarske krize, ki so vanjo zašli radi svojega 20-letnega zavoženega gospodarjenja. Gospodarsko krizo so napovedovali že od lanske jeseni. Niso pa mislili, da bo tako huda. Zato so jo hoteli vsaj zaceliti, če ne ozdraviti z “gospodarskimi reformami”. Pri tem so dobrega pol leta obetali, da se življenjski standard delovnega človeka ne bo poslabšal, to se pravi, da bodo ljudje lahko še naprej tako lagodno živeli, kot so do letošnjega julija. Reforme so pa morale seči globlje, so postale prava sanacija. Sanacija je pa podobna operaciji človeškega telesa. Ni operacije brez bolečin, ni gospodarske sanacije brez žrtev, ki so praviloma tem večje, čim manjši so dohodki prizadetih revnih slojev. Ni prostora, da bi opisali vse napake, ki so jih komunisti napravili pri sestavi reform in metodi izvajanja reform. Samo eno posledico bi omenili. Ljudje so zgubili vero v dinar, so divje nakupovali, dokler niso imeli praznih žepov. Ko so bili žepi prazni, so začele cene ne morda rasti, ampak kar skakati navzgor. Pravijo, da so danes še enkrat višje od cen v lanskem poletju. Režim skuša v zadnjem trenutku zavreti to divje dviganje z novimi prepovedmi, ki se jih nihče ne drži, ali pa skrije blago, da ga hrani za ne ravno svetlo bodočnost. Ljudje so ostali s praznimi žepi. Res so jim povišani prejemki, toda ti ne pokrijejo niti dela povišanih cen. To se čuti povsod. Na ljubljanskih trgih je bilo dosti kupcev samo v prvih dneh julija, proti koncu, se niso več mogli pokazati, ker so bili brez denarja. V ljubljanskih gostilnah, kavarnah in hotelih najdete samo še tujce. Ko bodo ti šli v septembru domov, bo vladal mir v javnih lokalih, kolikor ga ne bodo motili poklicni razgrajači, ki jih žal ne manjka. Spadajo pač med znane “pridobitve narodno-osvobodilnih bojev”. Ko je tako začela komunistom, teči voda v grlo, so morali priznati, da so ljudi goljufali, ko so jim govorili, da bo “življenjski standard” ostal nespremenjen. Priznali so, da ni bilo prav, da niso govorili o žrtvah, ki jih bodo reforme zahtevale. Ljudje se jim pa smejejo, saj so sami že preje prišli na to, da bo življenje postalo težje za vse razen režimskih izvoljencev. Tovariši skušajo seveda potrebno po žrtvah tudi utemeljiti. Pri tem se jim je tako zelo zaletelo, da so prišli na dan z resnicami, ki smo jih že cela leta napovedovali. Najuglednejši gospodarski tednik “Ekonomska politika” piše na primer kar naravnost, da “smo velike tuje kredite in posojila “zajedli ali pa napačno investirali”. Tako potratno gospodarstvo je trajalo dve desetletji, sedaj pa je prišla kazen zanj. Geslo “Žrtve morajo biti” je pokazalo, da ima dva konca. Med drugo svetovno vojno je komunistom pomagalo do zmage, sedaj jih to geslo ubija, kajti jugoslovanski potrošnik dobro ve, da hočejo tovariši s tem geslom ‘zopet pognati ljudi na garanje vprid komunistični diktaturi. Kaj naj pa drugega pomenijo pozivi, ki jih ponavljajo že dolga leta, da mora rasti “delovna storilnost”, drugače ne bo boljšega kruha. Ljudje se vsemu temu smejejo. Prijatelj, ki je imel priliko, da je v avgustu obiskal nekaj velikih podjetij v Sloveniji, pravi, da še ni videl, da bi kje drugje na svetu 'delavci tako postajali v tovarnah kot v Sloveniji. Komunisti lahko pridigajo o potrebi po večji delovni storilnosti, delavci pa dejansko podirajo še tisto, kar jo je. Jih razumemo. Za denar, kar ga dobijo, morejo kupovati od dneva do dneva manj, na drugi strani pa vidijo, da se zaloge surovin praznijo, da bo torej sploh zmanjkalo dela. In kaj potem? Prišla bo kmalu — če že ni — druga nadloga: Cene so postale tako visoke, da jih potrošniki ne bodo več mogli zmagovati. Ko so na primer v Ljubljani zvišali ceno za jogun. je čez noč padla potrošnja na tretjino. Po-! trošnja bo hirala tako hitro tudi pri vsem drugem blagu. Zaloge gotovega blaga v tovarnah in prodajalnah se bodo grmadile, kupci pa bodo pred izložbenimi okni občudovali stvari, ki so jih morda pred par meseci še mogli kupovati, danes jih pa ne morejo več. Ob takih prilikah bodo preklinjali tiste komunistične voditelje, ki jih hočejo prepričati, da “žrtve morajo biti”. To stanje je rodilo z neizprosno logiko vprašanje: Ali naj nosijo žrtve vsi ali samo ljudske množice, kamor pa tovariši očitno nočejo spadati? In kdo je odgovoren za stanje, ki naj sili delavce in uslužbence na žrtve? Če smo prav poučeni, so taka vprašanja v Srbiji že postavljena na dnevni red kar na sestankih in zborovanjih. Privalila se bodo preko Hrvaške tudi v Slovenijo. Komunisti se zvijajo, ne najdejo pravega odgovora. Morda jih bo čas prisilil, da postanejo proti svoji volji tudi oni žrtve lastnih napak in zločinov. Le koga bodo takrat poklicali na pomoč, če ne tovarišev iz Moskve. Toda tovariši iz Moskve bodo hoteli gospodariti po svoje in se ne bodo ozirali na jugoslovanski novi razred in njegov življenjski standard. To je tista mora, ki tlači vodilne titovce. Geslo “žrtve morajo biti” je lepo, toda samo tako dolgo, dokler lahko z njim trapaš ljudi. Ko to mine, moraš računati z verjetnostjo, da bo geslo padlo tudi po tvojem hrbtu. Ta življejska resnica velja tudi za titovce, bodočnost bo to morda kmalu dokazala. 1 S BESEDA IZ NARODA lope! na slovenskih tleiisom in klobasami in tudi kap- # Ijice ni manjkalo. Vse to so pri- ll. Cleveland, O. — PRI ŽUPNIKU V SLOVENSKI BISTRICI. —■ Na domu v Rogaški Slatini me je že čakala pošta od Kotnikovih s Koroškega, od dr. Janka Grampovčana z Vrhnike, od v Rimu izšolanega teologa Plemenitaša s Hoč in od Jožeta Buta, župnika v Slovenski Bistrici. Ker je bil Jože najbliže in sva nekoč v šolah v Mariboru skupaj trgala hlače, sem se podal najprej k njemu. Na župnijskem dvorišču opazim, kako jo nekdo hitro maha proti vratom. Oblečen je bil v delavske hlače in na glavi je imel podobno čepico kot ameriški delavci. Že sem ga mislil povprašati po župniku, ko se mi zazdijo nekatere poteze na obrazu znane. “Ali je mogoče? Ali je to župnik Jože?” “Jože?” ga vprašam. “Edi?’ ’ugiblje on. In že sva si krepko stisnila roko. “Popravljamo cerkev sv. Jožefa,” mi je pozneje razlagal Jože. “Vse polno potov imam, pa se boš morda peljal z mano in se bova tako kaj pogovorila — in boš sam videl, kako je pri nas v Bistrici.” Najprej sva se peljala k cerkvi sv. Jožefa, na hribčku nad prijaznim trgom. Kaplan Petek je tam pomagal pri delu, krovci so zabijali na strehi, zidarji so ometavali visok zvonik. Ženske in otroci so presejali pesek in mešali malto. Dva fantka sta na hlodu na ramah nosila po dva “ajmerja” malte pod stolp, kjer so jih drugi pritrdili na škripec in potegnili proti strehi. Vse delo je šlo kot na tekočem traku. Čedni punčki sta hodili okrog s steklenico in gasili žejo. “Ti moj narod,” sem si mislil. “Kako zdrav in močan si!” Jože pa mi je razlagal: “Vidiš, ta cerkev 'je bila sezidana leta 1747. Je to eden najlepših primerov baroka na Slovenskem. S krasnimi umetniškimi slikami sta jo okrasila umetnika Strauss, oče in sin. Slike so restavrirane in smo jih že posodili za umetnostne razstave v Ljubljani, Slovenjgradcu, Mariboru nesli dobri ljudje. Tudi z Jožetom sva mimogrede malo prigriznila, potem pa odhitela po žeblje za streho v Konjice, ker jih je delavcem že hodilo na malo. Med potjo sem zvedel od Jožeta še marsikaj. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, če bi ne bil šel, bi vsa številna družina končala v taboriščih smrt. Bil je na ruski fronti. Potem so ga za nekaj časa poslali na Hrvaško in tam je ob primernem trenutku pobegnil k partizanom in se potem dalje časa boril v partizanskih vrstah. Po vojni je šel v bogoslovje in postal kaplan v Ljutomeru, zdaj pa župnik v Slovenski Bistrici. Ko je nastopil župnikovanje, je bila cerkev skoraj povsem prazna. Nervozen prednik ni znal ravnati z ljudmi in je farane in celo redovnice povsem odbil. Jože pa se je v delavski obleki pomešal med farane, postal njihov prijatelj, delal s prijaznostjo in brez groženj in krega in zdaj je fara spet v polnem razcvetu. Ta zadnji del sem seveda zvedel od faranov. Pri tej cerkvi ne gre le za svetišče, ampak tudi za umetniške dragocenosti, ki jih je treba reševati tudi iz narodnostnega čuta in zavednosti. Zato trdno upam, da bodo tu priskočili na pomoč tudi naši napredni bratje v Ameriki, ki so za razne slovenske ustanove v Sloveniji (n. pr. za univerzitetno knjižnico, za muzeje in za celo vrsto bolnišnic) že ogromno dobrega storili. Župnik Jože je v strašnih dolgovih in rešuje nekaj, kar smo poklicani reševati vsi. Pomagajmo mu! Njegov naslov je: Jože But, župnik Trg Alfonza Šarha 13 Slovenska Bistrica Slovenia, Yugoslavia. KO BI IMEL VSAJ MOPED! — V Hočah pri Mariboru sem obiskal prijaznega dekana Pri-božiča in svojega ožjega rojaka teologa dr. Franca Plemenitaša. Frančeka poznam še iz otroških let. Bil je vedno izredno nadarjen študent in med vojno ter še po vojni je študiral v Rimu in in Gradcu (Graz). Med vojno Milanu, bil zaposlen na Propa- in po vojni ni cerkve nihče popravljal in streha je začela puščati — vse umetnine so bile v nevarnosti. Kje smo vzeli pogum, da smo se po obnovi farme cerkve lotili še popravljanja te dragocene podružnice, sam ne vem. A ljudje so silno dobri! Samo nekaj poklicnih zidarjev in krovcev moram plačati. Vsi drugi pridejo tudi sredi kmečkega dela pomagat zastonj po nekaj dni. Vidiš te bose otroke? V Ameriki se taki najbrž samo igrajo. Tu pa delajo od jutra do večera in s kakim veseljem!” Medtem je kaplan Petek začel klicati k malici v zakristiji. Miza je bila prav bogato obložena ž orehovimi poticami, me- ganda Fide v Rimu, nakar se je preko Koroške na vabilo škofa Držečnika vrnil domov. Dolga, trda leta v tujini so mu izčrpala zdravje in v Sloveniji se je moral dalje časa zdraviti. Zdaj pa je na skromnem kaplanskem mestu v Hočah ves srečen in razigran. Z mojim sposojenim avtom smo se skupaj peljali v Maribor in potem še skoraj na vrh Pohorja, povsod po krasni asfaltni cesti. “Vidiš, Maiies sem velik gospod,” se je šalil Franček. “Drugače hodim maševat vedno peš ali s kolesom ___ v najboljšem slučaju sedem kilometrov do podružnice in to vsak dan. Koliko časa pa vzame peš na Pohorje k bolniku, si lahko misliš.” “Pa si ne moreš kupiti avta? Pepič, ki je kmet v Tržišču, ima “moskoviča”, brat Tonček, učitelj v Lembergu in brat Janko, profesor v Mariboru, imata pa “fičke”, ali ne? Ti ne moreš?” “Od kod pa?” odgovori Franček. ‘Jaz bi biT zelo srečen, če bi si lahko kupil vsaj moped, pa si še misliti ne upam, kako! Če bi vse svoje dohodke do zadnjega krajcarja več let vlagal samo v moped, pa bi še bilo premalo, Sicer silno rad hodim peš ali kolesarim, ampak predstavljaj si, kako je, kadar me kličejo k bolniku, ki je oddaljen več ur hoda. Naša fara sega prav do vrha Pohorja!” Upam, da bodo dobri mariborski in hoški “Amerikanci” in Frančkovi osebni prijatelji, ki ga poznajo od doma, z Italije ali s Koroške, poslali dovolj, da bo imel vsaj za moped. Kadar bo nabranega dovolj, bom takoj v listih sporočil, ker je Franček povedal, da bo za “bencin” že nekako zmogel, ko pa vsaka kapljica moped kar daleč požene. Tukaj je Frančkov naslov: Franc Plemenitaš Župnijski urad Hoče pri Mariboru Slovenia, Yugoslavia. “SETI” TINČEK ŠTEFANC-JOZA NA KOROŠKEM. — O Štefancjozi sem veliko slišal, nikdar pa mu prej še nisem stisnil roke. Na obisku Slovenije me je k njemu peljal dr. Nande Kolednik, naš svetovni popotnik, ki menda pozna največ ljudi ne-le v Sloveniji, ampak tudi povsod drugod v Evropi in seveda v obeh Amerikah. Med potjo sem razmišljal, kar sem že vedel o Tinčeku. Bil je najprej u-čitelj in se je šele pozneje odločil za duhovniški poklic. Eno leto pred mojim prihodom v dijaško semenišče v Mariboru so ga prestavili drugam, toda “legenda” med dijaki je ostala. Šte-fanejoza je bil njihov junak. Na obed je zahajal pozno in ko so drugi gospodje že končali, je skrivaj pospravil v škrnicelj in razdeljeval lačnim študentom. Bil je eden tistih, ki so skušali reformirati z besedo, dejanjem in zgledom in takim se ne godi vedno najbolje. Med vojno je podobno pomagal Slovencu, ki se je skrival pred Nemci. Ko so mu Nemci prišli na sled, je bil Tinček poslan v taborišče smrti Auschwitz. Čeprav so mu pod smrtno kaznijo zapretili, da ne sme o-pravljati nobene duhovniške dolžnosti, je vendar na skrivnem spovedoval in obhajal. Še več! Od svoje pičle porcije hrane je nekaj vedno razdelil drugim, ki so glad še teže prenašali. Že med vojno sem slišal, kako junaško je pomagal sotrpinom. Silno vesel sem bil priložnosti, da tega dobrega in pogumnega človeka končno od bliže spoznam. In res, med mojim o-biskom sva postala dobra prijatelja. Od faranov sem zvedel, da so ga že dvakrat hoteli postaviti za dravograjskega prošta, pa je v svoji ponižnosti vedno odklonil. Zdaj, po smrti prošta Munde, so močne skupine poskušale že v tretje, ker je silno priljubljen po vseh farah. Kako tudi ne! Tudi Tinček je vedno v delavskih hlačah in srajci. Večkrat mašuje po štirikrat na dan, ker ima celo vrsto cerkva na skrbi. Bi menda ne smel, a Tinček pravi, da. “Bog ni haklih” in dobri mariborski škof Držečnik tudi ni. Tinček tudi sam opravi živino v hlevu, si sam kuha in med mojim prvim in drugim o-biskom je skupaj z enim pomočnikom od zunaj prepleskal črnuško cerkev. Odkar je bil v taborišču, se nikdar ne pritakne niti zajtrka niti večerje. Je samo enkrat na dan — opoldne. Mislim, da se je najbrž zaobljubil, toda pazil sem, da nisem bil vsiljiv s takimi vprašanji. Drugič sem ga obiskal ob šestih zvečer, ko sem prevažal dr. Koledniku na Koroško knjige in arhive, ki jih je že med vojno skrival pred Nemci v Mariboru. Tinček je takoj z veseljem vzkliknil: Edi, grem s Tabo, če bleko, katero še sedaj vodi. Ma- me hočeš. Za danes sem v glavnem že vse opravil, pa se bova še kaj pomenila po poti!” Tudi jaz sem se zelo razveselil njegove družbe. Odhitel je v drugo sobo po “propustnico” in že sva oddrdrala proti Celovcu in potem dalje v Podgorje. Povedal mi je, da se večina duhovnikov zadnje čase zelo prosto giblje in da se država po svoji novi politiki res trudi, da bi ne bilo več nekdanjih trenj med režimom in Cerkvijo. “Čez mejo lahko vsaj obmejni gremo, kadar se nam poljubi. Večinoma smo se nekdanje napetosti zelo naveličali in čutimo, da se da v današnjem ozračju vkljub vsem težavam ogromno storiti na verskem polju. Seveda, danes vsak pameten duhovnik ve, da ne more ljudi siliti ali jim celo groziti. Duhovnik mora biti danes diplomat ne-le z režimom, ampalk tudi z župljani. Skušati mora postati prijatelj s tistimi, ki niso niti krščeni niti birmani, in z onimi, ki so poročeni samo civilno. Tudi komunistu mora pokazati, da ga ne sovraži, ampak goji do njega krščansko ljubezen. In ti rečem, Edi, ne veš, koliko je veselja v tej vrsti apostolata! Včasih se mi zdi, kot da sem v misijonu, ko n. pr. pripravljam ljudi na birmo v njih zrelih letih ali krščujem več let stare otroke. In ne veš, koliko jih pride, če jih duhovnik osvoji z ljubeznijo, namesto da bi jih gledal postrani ali napadal, kot je žal večkrat bilo v naši klerikalni preteklosti.” Po tretji uri zjutraj sva se s Tinčekom spet vrnila v Dravograd. Jaz sem šel spat, on pa je uredil še nekatere stvari, potem odšel v hlev, se umil in odšel maševat. Kakih pet ur kasneje me je poklical v obednico, kjer mi je mizo že obložil s kompoti, jajčki in kavo. Pred župniščem niso žgoleli samo ptički, ampak tudi tisti krasni, rdečelični koroški otročki. Čakali so na verouk. “Otroke in cvetje imam najbolj rad,” mi je zaupal Tinček. Za mamo mi je napravil krasen šopek, meni pa je hotel pokloniti svoje naj lepše Sveto pismo in sem se moral “diplomatsko” izgovoriti, da ga nisem oropal najdražje mu knjige. Prosil me Tinček seveda ni za prav nič. On zna samo dajati, prositi ne zna. Od faranov pa sem zvedel, v kakih težavah in skrbeh je. Sam skrbi za vrsto fara, ki jih je včasih opravljalo nad pol ducata krepkih duhovnikov. In v svetokriško podružnico je udarila strela in jo zelo opustošila. Vem, da bo Tinček spet zagrabil za kramp in lopato ter čopič, kakor že tolikokrat. Vem, da se mu bo pridružil še kak faran. A za denar je silno hudo. Ponekod znese nedeljska nabirka manj kot tisoč dinarjev — manj kot dolar — za ves teden! Popravila pri isti cerkvi pa stanejo stotisočake in milijone. Pomagajmo temu čudovitemu človeku! Njegov naslov je: Tinček štefanejoza, župnijski upravitelj, črneče - Dravograd, Slovenia, Yugoslavia. Edi Gobec ti gospe Mary Košiček-Jerman je iz družine Legan. Dr. Jerman, drugi sin g. Franka R. Jermana in njegove žene, se je rodil v Genevi leta 1921. Pred drugo svetovno vojno je študiral na Ohio State univerzi, na kateri je po vrnitvi iz vojaške službe promoviral leta 1951. Potem je učil na University of Kentucky, na Pennsylvania State univerzi in na University of Maryland, kateri je dal ostavko, da se lahko vrne v Ohio. Strokovnjak v angleški literaturi dr., Jerman je napisal mnogo člankov objavljenih v raznih akademskih listih. Njegovo najvažnejše delo je knjiga “The Young Disraeli” (“Mladi Disraeli”), ki je izšla leta 1960. Ameriško založbo' je izdala tiskarna univerze Princeton, angleško pa tiskarna univerze Oxford. Čeprav je bilo izdanih približno 50 knjig o znanem angleškem državniku, smatrajo dr. Jermanovo knjigo kot najboljšo študijo Disraeli-ja. Dr. Jerman ima v pripravi še nekaj di-ugih knjig. Milena Tajčman /Z NAŠIH VRST intense predava angle-šb liferafprs na ItnS Stale mmm ¥ Ulilo Chicago, 111. — Slovenske prijatelje in znance bo zanimala novica, da je bil dr. Bernard R. Jerman, sin gospe in gospoda Frank R. Jerman iz Geneve, O., pred kratkim nameščen na Kent State univerzi v Kentu, Ohio, kot profesor angleške literature. Družina Jerman je dobro poznana v okolici Clevelanda. Frank Jerman se je rodil v Dobruši blizu Kamnika leta 1890. V Združene države je prišel leta 1914, se naselil v Clevelandu in se tam tri leta pozneje poročil z Mary Košiček. Gospod Jerman je odprl krojačnico v Genevi leta 1920. Pozneje jo je razširil v trgovino za moško o- Pittsburg, Kans. — Cenjeno uredništvo! Prilagam celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Z listom sem zelo zadovoljen, ker prinaša dobro čtivo v slovenski in angleški izdaji. Piše o razmerah v Sloveniji in iz raznih krajev sveta. Tudi v Ženski košarici večkrat kaj po-učljivega beremo. Želim Vam veliko novih naročnikov in osta-jom s pozdravom Vaš naročnik France Žitnik 'r j » Yellowknife, N.W.T., Canada. — Spoštovano uredništvo! Sporočam Vam, da želim še nadalje ostati naročnik Ameriške Domovine. Z listom sem zelo zadovoljen in ga z velikim veseljem prebiram. Prilagam ček za naročnino za eno leto v naprej. Prav lepe pozdrave Vam, kakor tudi vsem naročnikom Ameriške Domovine. Andrej Kes J* Willoughby, Ohio. — Cenjeno uredništvo A.D. Prilagam naročnino za eno leto za Ameriško Domovino. Ne bi rada list opustila, dokler živim in še vidim čitati. Berem ga zelo rada in sem naročnica že od marca meseca leta 1899. Moj mož pa je bil naročen na list že leta 1898, ko je bil list ustanovljen po g. Antonu Klincu. Bila sta velika prijatelja. Lepe pozdrave bralcem Ameriške Domovine in vsem v uredništvu, posebno pa gospe j Mary Debevec. Louise Pylick IZ SLOVENIJE Žalec — mesto Dne 11. julija so proglasili kraj Žalec na Štajerskem za mesto. Ob tej priložnosti so imeli vrsto proslav in prireditev. Ena izmed teh je bila tudi otvoritev likovne razstave treh u-metnikov, in sicer sta razstavljala domačina: akademska slikari-ca Jelica, žuža in kipar profesor Edvard Salesin ter domačinka v širšem pomenu; celjska akademska slikarica Darinka Pav-letič-Lorenčak. Vsi trije likov-nisi so razstavili 18 del, ki lepo predstavljajo likovni potencial tega sicer predvsem gospodarsko bogatega kraja. Pavletič-Lorenčak je razstavil šest oljnih podob; Edvard Salesin dva mavčna portreta, pa Jelica žuža deset oljnih podob. Učenci Glasbene šole uprizorili opereto Glasbena šola v Škofji Loki je nedavno uprizorila opereto “Melodija srca” komponista Janka Gregorca. V pevskih in drugih vlogah so nastopali večji del učenci te šole, ki so skupaj s svojimi vzgojitelji največ pripomogli, da je predstava lepo uspela. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Slovenstvo v nevarnosti: ni> ob lePem Pe|ju na koru in Od vseh strani prihajajo gla-s°vi — širijo se od ust do ust in 0 njih beremo v časopisih —, da v domovini slovenstvo v nemarnosti. Pravijo, da ta nevarnost še nikdar ni bila tako velika. Eni hitijo zatrjevati, da nemarnost za slovenstvo prihaja iz Beograda, ne glede na to, kdo irna v Beogradu oblast. Naj sto-luje tam doli kralj, naj bo ministrski predsednik srbski radikal ali general, naj bo Beograd glavno mesto republike s komunističnim predsednikom, to ni mažno pravijo, slovenstvo je medno v nevarnosti. Beograd, da b° vedno težil za tem, da vza-nae Ljubljani in po njej Sloveniji njeno kulturno, politično in gospodarsko s a m o b i tnost in njen slovenski značaj. Drugi pa ne gledajo tega pro-hlorna tako globoko. Ne zanikalo sicer, da so danes na delu si-le; ki slovenstvu strežejo po živ-Ijenju, a te sile se danes imenu-lojo: komunizem, ki je brezraz-reden in breznaroden. Če ta ^uga teza drži, potem je danes m Jugoslaviji v nevarnosti tako srbstvo kot slovenstvo in hrvat-stvo. A še nikdar ni bilo slišati, bi v Jugoslaviji srbstvu ne bilo dobro. Ni namen teh vrstic razpravljati, katera izmed gornjih dveh I®2 je bolj pravilna. Poudariti bočem samo to, da smo si v resnici vsi edini o tem, da je slovenstvo v domovini v nevarno-sti. Tega dejstva bi se moral za-medati vsak Slovenec v zdomstvu, ne glede na njegov polo-m-aj, izobrazbo in ekonomsko tooč ne glede na svoje politično Prepričanje in pripadnost. “Slo-menstva, ki je v nevarnosti”, ne bi smela nobena politična stranka ali struja izrabljati proti drugi, še manj bi to smelo biti kamen spotike med različnimi 0sebnostmi. Dejstvo, da je slo-menstvo v nevarnosti v domovi-je tako resno in tako strašno, da je mnogo drugih vzrokov za Prepire med nami in za razhajanja komaj omembe vrednih. ob obilni udeležbi gostov, ki niso prišli samo na svatbo, temveč tudi k poročni maši. S prižnice je vodil vse obrede župnik g. Kopač CM. Z lepimi besedami se je spomnil zlasti nevestine matere ge. Justine Petrič st., ki je velika neprestana dobrotnice slovenske cerkve. Stalno namreč skrbi za njeno okrasitev in čistočo cerkvenega perila. Kmalu po poroki so svatje napolnili prostorno dvorano. Bilo jih je kakih 250 do 300. Organizacijo slavja je skrbno vodil g. Feliks Sebanc. Mlademu paru, staršem neveste in svatom je lepo govoril g. župnik preč. Franc Pahulje, ki je vsem pri- in Toni! nesel pozdrave iz lepe Slovenije. Ker je bila dvorana okusno okrašena z belimi in rdečimi nagelj i, je svoj govor ženinu in nevesti navezal na ta simbol. Bel nagelj pomeni njuno mladost, ki jo je nevesti dala Slovenija, ženinu pa Istra. Rdeč nagelj pa pomeni ljubezen, ki naj oba veže vse življenje. Svatje so okrog blage neveste Justi in dobrega ženina Tonija, okrog nevestinih staršev in sorodnikov preživeli res prijeten in družabno nad vse lep večer. Naj bi tako bilo tudi življenje novoporočencev: Mnogo prijateljev okoli in okoli, mnogo sreče in ljubezni v njunih srcih, nad vsemi pa mnogo božjega blagoslova. Bog daj srečo, Justi Por. L. Ambrožič St.: mmglh f@ža¥afi le ¥ Mm svet (Nadaljevanje) Pa se je zgodilo, da se je omožila starejša hčerka in čez čas tudi mlajša. Nisem jima branil, saj ženina nista bila napačna. Vse je lepo potekalo in vse v redu je bilo v obeh zakonih. Dolgčas je pa bilo, ker potem nista prihajali tako redno domov kot prejšnje čase. Začeli so pa izostajati tudi drugi obiski, čudno, če starejši možje, ki so pustili ženo in družine doma, pa se niso imeli kam dejati ob nedeljah, so še sem pa tja prihajali. Seveda smo mnogo pcmoževali tudi z njimi, a tistega stalnega in veselega razpoloženja pa ni bilo več. Pa sem jim nekoč potožil in to omenil. Vprašal sem jih, kaj mislijo, zakaj jih ni več in če kaj vedo, kaj smo se jim zamerili. Začeli so se muzati in nekdo mi reče: Zato ne pridejo, ker si dekleta omožil. Vprašal sem jih, kaj sem s tem hudega storil? Pa mi reko: Ja, ali misliš, da so fantje hodili tebe obiskavat. To se motiš! Hodili so radi deklet. In zdaj, ko nimaš nobene več, ne pridejo. Mar jim je star in bolan dedec . .. Premislil sem v ^ dneh, ko začenjamo zopet j to reč in prišel do prepričanja, ScJe, ne samo slovenske, tudi ^ruge, v sezoni, ko se bo odprla z°pet društvena delavnost, je 'krav, da bi starši in učitelji, v°dniki društev, in drugi organi-Zacijski delavci imeli pred očmi, je “slovenstvo v domovini v ^Varnosti” in da zato slovenje v tujini ne sme umreti. .;sakdo, ki je v svobodi, je zmo-prižgati vsaj lučko v oporo slovenstvu in tisoče, desettisoče Jek bo grmada, goreča grmada, ki se bo videla tudi v Slovenijo da je moralo biti res tako. Pa sem imel te fante tako rad in hvalil sem jih, kako so dobri, ker sem mislil, da prihajajo radi mene, oziroma radi nas vseh na obiske. O, kako se človek včasih moti... In takrat sem ponovil žalovanje, ker mi je umrla zadnja hčerka. smo poznali, nismo imeli še nobene skušnje z njim. Kar so pisali naši časopisi o komunizmu v Rusiji, Španiji in Mehiki, nismo verjeli. Zlasti še, ker so nasprotni časopisi vse zanikavali, naše smešili in jih obtoževali, češ da bi bili današnji ljudje taki, taki krvoloki, saj smo vendar v civiliziranih časih, ter z raznimi protidokazi slabili naše vrste. Komunizem je pa pošiljal med ljudi svoje agente in pripravljal skrivaj teren za čas njihovega prihoda in zavladanja. Danes, ko smo vse to preživeli, vse gorje komunizma občutili na svoji koži, pred njim bežali v popolnoma neznano tujino, pa vendar bežali in bili zelo srečni, da smo se rešili vraga. Danes, ko iz dneva v dan poslušamo osebna poročila in beremo iz komunstičnih dežel, vključno naše domovine, ki mora kot druge v komunističnem raju živeče države uvažati velikanske količine moke, žita in drugih živ-Ijenskih potrebščin, dočim so imele pred “rajem” vsega v izobilju in so one izvažale iste predmete, katerih jim danes tako primanjkuje, da beračijo zanje pri tako osovraženih kapL talistih. Beračijo pravim, ker deviz nimajo, da bi plačali. In to delajo po tolikih letih vladanja in po tolikih milijonih, ki jih jim je darovala sovražna A-merika. Tu se vidi, kako znajo ti tiči tovariško gospodariti, kako “tovariško” rajo na vse načine pritiskati, posebno z davki, kako pri vsem tem pada njihov denar; saj ravnokar ne bo imel no- od onih, ne godrnjaj in garaj zanje, drugače boš bičano z bičem, katerega si jim samo potisnilo v roke ... Tudi ne godrnjaj, če moraš plačevati milijonsko draga potovanja s sijajnim spremstvom in darove, ki jih mogočni vaš priljubljeni Tito nosi raznim bogatim vladarjem po svetu. Vse tako smo deloma že sami preživljali in poslušamo sedaj od mnogih, ki sedaj prihajajo iz onih dežel, beremo po časopisih, poslušamo govore, ki nas svarijo, pa smo vendar postali za vse to popolnoma topi, slepi in gluhi. Že tipljemo za nitmi, ki so speljane iz — centra — in ovite okrog vseh uradov, shajališč, letovišč, kopališč, speljane v dvorane, zabavišča, mimo cerkva v posamezne hiše in v naša srca, v katerih odjedajo korenine ljubezni in krešejo iskre sovraštva. Če bo to še napredovalo med nami, kot se dogaja zadnje čase, če se bo še nadalje razkrajalo in gojilo tako sovraštvo, nismo daleč od časov, ko bodo zopet zagoreli naši domovi in bo kri pordečila naša telesa. (Dalje sledi) -----o------ ¥rem@sisk@ postajo ¥ vssoSjo! WASHINGTON, D.C. — Ta bojni klic slišimo te dni od naših vremenskih postaj. Pravijo, da nam je taka vremenska postaja -— seveda z astronavti — neobhodno potrebna, ako hočemo priti s časom do prave razlage, zakaj in odkod spremembe vremena. Že astronavta Mc-Divitt in White sta na svojem poletu okoli Zemlje v juniju dokazala, kako lahko sta brez težave in posebnega znapja dajala vremenskim postajam podatke o vremenu, ki jih vremenski satelit Tyros ni mogel dati ali pa jih je dajal prepozno. Isti slučaj se je ponovil s poletom Gemini 5. Astronavta Cooper in Conrad sta dala o tro-pičnem viharju Dor sen hitrejše tudi take podatke, ki jih Tyros ni dajal niti pozneje. Astronavta sta poslala na zemljo okoli 400 slik v barvah, ki jih sedaj vremenski strokovnjaki študirajo. Pravijo, da so -že odkrili podatke, ki jih vremenski sateliti ne morejo dati. Vremenske postaje upajo, da jih bo naša javnost podprla na celi črti v boju za stalno vremensko postajo v vesolju. -----o------- $60 milijonov in da je porabilo o te vsote okoli $45.5 milijonov. Mesto je rabilo federalni denar v glavnem kot jamstvo za kredite. Za vsakih $10 milijonov podpore iz Washingtona mesto lahko najame $40 milijonov posojila. Tega pa Vanikova kritika sploh ne vpošteva. Dvoboj Vanik-Lister se bo gotovo nadaljeval vsaj do letošnjega volivnega dneva... iamesš® znižanja da¥l§¥ utegne priti zvišanje? WASHINGTON, D. C. — Dočim je Bela hiša še pred par meseci namigavala, da bomo kmalu deležni novega znižanja davkov, se tam na tihem pogovarjajo, da bo treba davke zopet zvišati. Stroški za vietnamsko vojno gredo že v bilijone, do konca leta jih bomo našteli že pet, toda prihodnje leto bodo morda narastli kar na $12 bilijonov. Res je, da je dotok davkov izredno ugoden radi viharnega razvoja našega gospodarstva, toda ne bodo zadostovali za kritje vseh izdatkov. Ne smemo prezreti, da federalni izdatki rastejo tudi na vseh drugih področjih federalne uprave in da zasebna podjetnost ne pozna meje v novih gospodarskih investicijah. Smo torej na robu nevarnosti, da zabredemo v ostro inflacijo, ki bo gnala cene veliko hitrejše navzgor, kot jih poganja že sedaj. Lepo se sliši, da je gospodarstvo tako močno, da lahko skrbi za “kanone in maslo”, toda zahtevalo pa bo svoje plačilo v stalnem naraščanju cen. Stali bomo torej kmalu pred izbiro: ali novi davki ali naraščanje cen. O tem premišljujejo v naši federalni administraciji zaenkrat še kar na samem, kmalu se bo pa morala tudi javnost pečati s tem problemom, ako noče, da bi jo “dogodki prehiteli”, kar bi bilo politično nevarno za demokratsko administracijo, ker imamo prihodnje leto kongresne volitve. naših letalonosilk. Za preganjanje tujih podmornic imajo seveda posebno orožje, ki je pa tajno. Vojna mornarica le malo govori o njem. Ne taji pa, da ima že posebno kombinacijo rakete in torpeda: podmornica požene raketo pod morsko gladino na površje, potem pa raketa odleti kakih 50 milj daleč, tam se spusti v morje in postane torpedo, ki lovi sovražno podmornico. Vojna mornarica ima tudi posebne vrste helikopterje, ki lahko hitro prenašajo atomske bombe in jih spuščajo v morje tam, kjer mislijo, da so sovražne podmornice. Bombe imajo pod vodo tako razdiralno silo, da uničijo podmornice tudi v slučaju, ako niso ravno blizu eksplozije. Vojna mornarica smatra vojskovanje s sovražnimi podmornicami kot svojevrstno gverilsko vojskovanje: ni težko, da podmornico uničiš, veliko težje je, da jo najdeš pod vodo. Priprave za uspešno vojskovanje s sovražnimi podmornicami je pa tudi draga reč. V našem federalnem proračunu za narodno obrambo je tem pripravam namenjen .znesek $3 bilijone,, dočim vse atomsko oboroževanje stane letno $4.5 bilijonov. Vojskovanje pod morsko gladino je torej skoraj ravno tako drago Ko bi živela, pa bi gotovo fant- vrednosti več. Po tolikih je še prihajali “nas” |n “mene” obiskavat. Le nekateri bi morda izostal... pa bi ga morda niti ih b0 odstranievala nevarnosti ne P0§rešli v vseJ dobri volii in do cdstran evala nevarnosti v mis]ih; da gre (