123
JanUška GosTenČnik
koZjansko-biZeljsko narečje vZdolž reke sotle
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.08
Prispevek predstavlja na novo zbrano narečno gradivo v krajih na Hrvaškem vzdolž reke Sotle, 
za katero se ugotavlja njegovo genealoško povezanost s slovenskim jezikom. Na terenu zbra-
no narečno gradivo se primerja z govori, ki se na slovenski strani slovensko-hrvaške državne 
meje uvrščajo v kozjansko-bizeljsko narečje. Jezikoslovna obravnava pokaže, da so preučevani 
govori, ki, gledano političnoupravno,  ležijo na Hrvaškem, prav tako del kozjansko-bizeljskega 
narečja južnoštajerske narečne ploskve južne slovenščine oz. štajerske narečne skupine sloven-
skega jezika (in ne morda del zgornjesotelskega narečja zahodne kajkavščine oz. kajkavske 
narečne skupine osrednjejužnoslovanskega, z »etnično« oznako hrvaškega jezika).
Ključne besede: štajerska narečna skupina, kozjansko-bizeljsko narečje, jezikovna meja, Slo-
venski lingvistični atlas (SLA), slovenščina
The Kozjansko–Bizeljsko Dialect along the Sotla River
This article presents newly collected dialect material from the area along the Sotla River in 
Croatia, for which a genealogical connection with Slovenian is established. The material collected 
in situ is compared with the local dialects that belong to the Kozjansko–Bizeljsko dialect on the 
Slovenian side of the Slovenian–Croatian border. Linguistic analysis shows that the local dialects 
studied—which politically and administratively belong to Croatia—are also part of the Kozjan-
sko–Bizeljsko dialect of the South Styrian dialect base of southern Slovenian or the Styrian dia-
lect group of Slovenian (rather than perhaps part of the Upper Sotla dialect of western Kajkavian 
or the Kajkavian dialect group of central south Slavic, “ethnically” labeled as Croatian).
Keywords: Styrian dialect group, Kozjansko-Bizeljsko dialect, linguistic border, Slove-
nian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian
 1  Uvod
Na1celotnem območju, na katerem mejijo slovenski in hrvaški narečni govori, je 
narečna meja med njimi postavljena na državni meji oz. na rekah (Sotla, Kolpa, 
Januška Gostenčnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana   
januska.gostencnik@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0001-5967-0920
 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem pro-
storu (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109, 1. 
10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike 
Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-
-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru-
-radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 
2024, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slo-
venskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038).
Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 123–146 
124 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Dragonja), in sicer predvsem zaradi tradicije nacionalnih dialektologij, ki se je utr-
dila v obdobju približno med letoma 1945 in 1991, ki narečne meje dveh sorodnih 
južnoslovanskih jezikov enostavno enači z republiško oz. današnjo državno mejo 
in posledično z rabo dominantnega uradnega oz. državnega knjižnega jezika posa-
mezne države ter na osnovi drugih sociolingvističnih kriterijev. Tovrstno ravna-
nanje je bilo v polpreteklem obdobju motivirano politično in seveda ne temelji 
na jezikoslovnih merilih. Posledično je tudi današnja razmejitev kozjansko- 
-bizeljskega narečja, kakršna je prikazana na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih 
narečij (1983) (ne pa tudi na Ramovševi iz leta 1935), zarisana na podlagi začet-
nih ugotovitev terenskih raziskav za SLA iz petdesetih let prejšnjega stoletja 
(Logar 1955) (Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022: 80), in sicer po-
teka po državni meji med Slovenijo in Hrvaško.
Na osnovi na novo zbranega narečnega gradiva in gradiva iz (tudi nedavnih) 
publikacij pa se nasprotno lahko zaključi, da nekateri govori na Hrvaškem izkazu-
jejo definicijske lastnosti slovenskega jezika. Namen tega prispevka je predstaviti 
narečno gradivo na Hrvaškem vzdolž dela reke Sotle in poskusiti natančneje dolo-
čiti vzhodno narečno mejo kozjansko-bizeljskega narečja. 
Narečno gradivo je bilo na terenu pridobljeno z metodo vodenega pogovora, 
tj. anketno metodo. Spraševalo se je po vnaprej pripravljeni leksično-fonetični 
vprašalnici,2 ki je bila namenjena predvsem določanju razlikovalnih fonetičnih 
lastnosti posameznih krajevnih govorov in je tako služila kot vodilo pri njihovi 
narečni uvrstitvi. Pri tem nas ni zanimalo poimenovanje določene predmetnosti, 
temveč (ne)obstoj posameznega leksema in odraz točno določenega vokala/kon-
zonanta/naglasnega pojava znotraj tega.
 2  območje obravnave
Mreža krajev, kjer so potekale raziskave, se je vzpostavila na obravnavi gradiva, 
objavljenega v doslej izdani dialektološki literaturi in na osnovi narečnega gradiva 
iz posameznih krajev kozjansko-bizeljskega narečja v Sloveniji, ki so že vključeni 
v mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas in so v vlogi referenčnih točk za 
primerjavo z govori na Hrvaškem. V mrežo krajev so bili dodani tudi bližnji oko-
liški kraji, za katere se je tako predvidevalo, da so jim genealoško ožje sorodni ali 
celo identični oz. bi zanje lahko dokazovali skupno lingvogenezo v okviru istega 
narečja.
2 Celotna vprašalnica je podana v razdelku 7.
125Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
Karta 1: Mreža obravnavanih krajev
126 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Znotraj območja, predvidenega za raziskavo, se je zbiralo narečno gradivo v 
krajih: Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gor-
nji Čemehovec, Dubravica in Pologi, vse na Hrvaškem. Na novo zbrano gradivo 
je podano primerjalno z gradivom, ki je že bilo zbrano za Slovenski lingvistični 
atlas, in sicer za kraje Podčetrtek, SLA T340 (Logar 1954), Bistrica ob Sotli, SLA 
T345 (Kunej 1981; Gostenčnik 2022), in Kapele, SLA T349 (Radetič 2002; Gos-
tenčnik 2023), z do sedaj zbranim gradivom za kraj Dubravica, SLA T409 (del 
mreže krajev za SLA od leta 2011 dalje) ter z gradivom iz diplomskega dela za 
kraj Bizeljsko (Savnik 2012). Novo gradivo je primerjano tudi z gradivom iz t. i. 
kontrolnih točk, tj. krajev, v katerih je Tine Logar opravljal zgolj sondažna poizve-
dovanja; to so: Dekman(ov)ca, Srebrnik, Trebče, Škrnik, Dugnjevec, Kumrovec, 
Lenišće, Kunšperk in Orešje. Narejena je tudi primerjava z narečnim gradivom 
iz Pregrade (po Lončarić 1985), ki se uvršča v zgornjesotelsko narečje kajkavske 
narečne skupine.
 3  dosedanje obRavnave
Obravnav kozjansko-bizeljskega narečja ni veliko. Najbolj podrobno je opisan 
govor Mosteca, SLA T352 (Toporišič 1961).(Toporišič 1961). Tri govore koz-
jansko-bizeljskega narečja (Lesično, Pišece, Kapele) obravnava prispevek Zinke 
Zorko (2007). Natančnejše popise gradiva predstavljajo že omenjeni zvezki SLA. 
Na problematičnost današnje meje kozjansko-bizeljskega narečja, ki poteka 
po državni meji, opozarja že starejša dialektološka literatura. Fran Ramovš (1931: 
35) v svoji Dialektološki karti slovenskega jezika ocenjuje, da pojavi »bizeljsko-
-obsotelskega dialekta« segajo do Horvatskega potoka in Sopotnice. Prav tako je 
Tine Logar v poročilu o terenskem delu na območju kozjansko-bizeljskega narečja 
za Slovenski lingvistični atlas leta 1954 zapisal (Arhiv 22-37/54), da »Sotla ni dia-
lektična meja med slovenskimi in hrvatskimi govori« in da so »vsi osnovni pojavi 
[...] onstran Sotle v Kumrovcu in Škrniku isti kot v Bistrici in okolici«. 
V okviru hrvaške dialektologije je Stjepan Ivšić (1936: 74) območje, znot-
raj katerega so obravnavani govori v tem prispevku, uvrstil v »gornjosutlansko 
skupino«, vendar sam opozarja, da je priloženi zemljevid (narečna meja hrvaških 
in slovenskih govorov je postavljena na državni meji) zgolj skica (Ivšić 1936: 
81). Kasneje Pavle Ivić (1963: 34) v komentarju Ivšićeve klasifikacije omenja, 
da govori ob Sotli izkazujejo razvoj (tj. podaljšavo) popraslovansko skrajšanega 
praslovanskega dolgega starega akuta »na slovenački način«. Podobno tudi pri 
obravnavi govorov Kumrovca in Rozge (Ivić 1968: 80) poudarja njuno povezanost 
s slovenskimi narečji.  
127Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
Mijo Lončarić (1990: 56) je del govorov (te, ki ležijo ob Sotli) znotraj Ivšićeve 
gornjesutlanske skupine uvrstil v t. i. gornjesutlanski dijalekt. Sledijo podrobni 
opisi nekaterih govorov v razpravah Anite Celinić (2004; 2006; 2011) obravnavani 
(po Lončarićevi klasifikaciji) kot del zgornjesotelskega narečja kajkavske narečne 
skupine hrvaškega jezika, avtorica pa opozarja tudi na vzporedne glasovne razvoje 
v slovenskem jeziku. Celinić 2011 podrobneje predstavi govore krajev Kumrovec, 
Hum na Sutli, Pavlovec, Kostelsko in Kostel-Bregi, izmed katerih zadnji štirje 
našteti ne izkazujejo kozjansko-bizeljskih značilnosti. Iz opisov ni jasno, zakaj 
so znotraj hrvaške dialektološke klasifikacije omenjeni govori uvrščeni v skupno 
narečje, saj je »[r]iječ […] o govorima koji prozodijski nisu ujednačeni (ima ih 
i jednoakcenatskih i troakcenatskih) i koji se međusobno ne podudaraju prema 
razvoju polaznih, starohrvatskih vokala, ali koje povezuju neke druge zajedničke 
crte što ih ujedno odvajaju od susjednih kajkavskih dijalekata« (Celinić 2011: 19). 
Sodobna hrvaška dialektologija hrvaške narečne govore sicer izvaja iz izhodišč-
nega »srbohrvaškega« fonološkega sistema (Brozović – Ivić 1981) in celo ugo-
tavlja, da nekaterih od njih ni možno izvesti iz slednjega, toda to dejstvo za razi-
skovalce nima posledic, tj. umanjka zaključek, da genealoško gledano ne gre za 
hrvaške govore. Genezo teh govorov »s posebnostmi« s stališča hrvaškega jezika 
pa je nasprotno možno izpeljati iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega 
sistema (Logar 1981).
Govor Kumrovca Matej Šekli (2013: 33–35; 2018: 382–383) brez težav 
izpelje iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema in natačneje iz 
osnovnega južnoštajerskega sistema (Rigler 1963) ter ga posledično genetskojezi-
koslovno klasificira kot del kozjansko-bizeljskega narečja. 
 4  osnovne naglasne in glasovne Značilnosti obravnavanih govorov
V nadaljevanju so obravnavani govori izpeljani iz izhodiščnega splošnoslovenske-
ga fonološkega sistema (issln.) in iz osnovnega južnoštajerskega sistema (Rigler 
1963) ter so zato obravnavani kot del narečnega kontinuuma slovenskega jezika.
 4.1  Vokalizem
 4.1.1  Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno dolgega vokalizma in kratkega 
vokalizma v nezadnjih besednih zlogih
Odrazi issln. stalno dolgih zložnikov in zgodaj podaljšanih issln. kratkih naglaše-
nih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu so enaki. Inventar je monoftonški z 
redkimi diftonškimi izjemami.
Odraz za issln. */*- je ẹː, redko tudi ⁱẹː – Podčetrtek sˈnẹːk, ˈvẹːter, 
bˈrẹːskwa, ˈdẹːkła, neˈvẹːsta, koˈlẹːnu, Plavić bˈrẹːk, sˈnẹːk, (dˈvẹːni) ˈlẹːs, ˈlẹːska, 
mˈlẹːkọ, ˈdẹːte, sˈtẹːna, sˈrẹːda, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, ˈrẹːpca, neˈvẹːsta, ˈlẹːtọ, 
128 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
kuˈlẹːnọ, ˈpẹːsek in ˈgⁱẹːzdo, Škrnik sˈvẹːča, ˈrẹːpa, Dekmanca sˈnẹːk, gˈnẹːzdu, 
mˈlẹːku, ˈmẹːsc, stˈrẹːxa, Srebrnik zˈvẹːzda, stˈrẹːxa, Razdrto Tuheljsko dˈrẹːvje, 
Kumrovec Oed pot smˈrẹːkwoj, Med na stˈrẹːxi, Pristava sˈnẹːk, sˈrẹːda, mˈlẹːkọ, 
ˈdẹːte, sˈtẹːna, dˈrẹːvje, Imn (ˈlẹːpa) ˈlẹːta, čˈrẹːšja, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, 
ˈrẹːpnica, stˈrẹːxa, smˈrẹːka, ˈlẹːtọ, kuˈlẹːnọ, ˈpẹːsek, Red ˈmẹːsta ‘prostor’ in 
ˈgⁱẹːzdo, ˈlⁱẹːs (Red ˈlⁱẹːsa) ‘krsta’, Risvica sˈnẹːk, sˈtẹːna, sˈrẹːda, ˈdẹːte, gˈnẹːzdọ, 
dˈrẹːvje, bˈrẹːskva, ˈmẹːsec, ˈvẹːvẹrica, stˈrẹːxa, ˈlẹːtọ, koˈlẹːnȯ, ˈmẹːti = imeti, 
Rakovec sˈnẹːk, bˈrẹːk, ˈlẹːska, mˈłẹːkọ, sˈrẹːda, ˈdẹːte, sˈtẹːna, Imn ˈgẹːzda, ˈvẹːter, 
ˈmẹːsec, bˈrẹːskva, kọˈlẹːno, ˈłẹːto, smˈrẹːka, ˈrẹːka, ˈpẹːsek, ọˈbẹːsit, Bistrica ob 
Sotli sˈnẹːk, zˈvẹːzda, ˈmẹːsc, smˈrẹːka, neˈvẹːsta, Kunšperk mˈlẹːkȯ, ˈmẹːsc, 
smˈrẹːka, Orešje prid sˈlẹːp, Imn zˈvẹːzde, stˈrẹːxa, ˈvẹːverca, Trebče gˈnẹːzdȯ, 
mˈlẹːkȯ, ˈmẹːsc, Bizeljsko prid ˈlẹːp, mˈlẹːko, neˈvẹːsta, koˈlẹːno, Kraljevec na 
Sutli sˈnẹːk, čˈrẹːp, mˈlẹːko, ˈdẹːte, sˈrẹːda, prid ž ˈlẹːpa, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, ˈdẹːkła, 
ˈrẹːpa, stˈrẹːxa star., nẹˈvẹːsta, ˈcẹːsta, ˈmẹːsto ‘prostor’, ˈlẹːto, kọˈlẹːnọ, Red ọˈbẹːdi 
(k Ied ˈọːbẹt) ‘kosilo’, Gornji Čemehovec sˈnẹːk, bˈrẹːk, mˈłẹːkọ, Imn zˈvẹːzde, 
sˈrẹːda, ˈgẹːzdọ, ˈmẹːsec, ˈvẹːter, bˈrẹːskva, ˈlẹːto, kọˈlẹːno, Dubravica sˈnẹːk, ˈlẹːs, 
bˈrẹːk, prid sˈlẹːp, oˈlẹːšjek ‘lešnik’, sˈvẹːča, sˈrẹːda, ˈgẹːzdo, bˈlẹːtvo = dletvo (Red 
bˈlẹːtvå, Imn/Idv bˈlẹːtve, Rmn bˈlẹːtvx), mˈłẹːko, prid s ˈlẹːpo, bˈrẹːskva, ˈvẹːt, 
ˈmẹːsec, ˈrẹːpa, stˈrẹːxa, smˈrẹːkva, ˈvẹːvarica, Red: ọˈbẹːda (k Ied ˈọːbẹt) ‘kosilo’, 
ọˈrẹːxa (k Ied ˈọːrex), ˈlẹːtọ, ˈmẹːsto ‘namesto’ in kˈlⁱẹːt, ˈdⁱẹːte, ˈlⁱẹːska, 1ed ˈdⁱẹːłåm, 
Red ˈvⁱẹːtra, ˈkⁱẹːden, ˈpⁱẹːsek, ˈdⁱẹːkła, kuˈlⁱẹːnọ (~ kȯˈlẹːnọ), Pologi Imn bˈrẹːgi, 
sˈrẹːda, gˈjẹːzdo, ˈdẹːte, mˈlẹːko, bˈrẹːskwa, ˈmẹːsec, ˈvẹːverica, ˈlẹːtọ, kọˈlẹːnọ, Med 
po ọˈbẹːdi (k Ied ˈoːbẹt) ‘kosilo’, ˈmẹːti = imeti, Kapele sˈnẹːk, ˈpẹːsik, gˈnẹːzdo, 
mˈłẹːko, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, smˈrẹːka, neˈvẹːsta, koˈłẹːno.
Odraz za issln. *ē je ẹː, izjemoma tudi eː kot dvojnica – gre za arhaizem, in 
sicer prvotni odraz *ē > *e2 znotraj južnoštajerske narečne ploskve (Rigler 1963: 
44) – in redko ḙː – Podčetrtek ̍ lẹːt, ̍mẹːt, ̍ šẹːst, jeˈsẹːn, ̍pẹːč, Plavić ̍mẹːt, čeˈbẹːła, 
ˈšẹːst, ˈpẹːč, vuˈjẹː = oje, kọˈrẹːn, prid ž dˈvẹːna, Škrnik ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, 
Dekmanca ˈlẹːt, Ted ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Srebrnik ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, 
Lenišće ˈmeːt in ˈleːt, pˈčeːła, Kumrovec ˈlẹːt, ˈmẹːt, pˈčẹːła, ˈšẹːst, Pristava ˈpẹːʲč 
(s prehodnim j) in ˈlḙːt, ˈmḙːt, ˈšḙːst, kọˈrḙːn, Risvica ˈmẹːt, greˈbẹːn, paˈpẹː (Red 
paˈpẹːła), ˈčẹːr = hčer, ˈšẹːst, Rakovec ˈpẹːč in ˈmḙːt, ˈšḙːst, Bistrica ob Sotli ˈlẹːt, 
veˈčẹːr, Kunšperk ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Orešje ˈlẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Trebče 
ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Bizeljsko ˈlẹːt, veˈčẹːr, Kraljevec na Sutli ˈlẹːt, žˈbẹːła, 
ˈšẹːst, vẹˈčẹːrja, jeˈsẹːn, Imn lidˈjẹː, Gornji Čemehovec ˈlẹːt, Dubravica ˈlẹːt, ˈmẹːt, 
ˈpẹːč, ˈčẹːr = hčer, vaˈčẹːrja, žˈbẹːła, prid ž lẹˈsẹːna, ˈšẹːst, mn mładˈjẹː ‘pri trti 
povezane mladice’, Pologi ˈmẹːt, ˈpẹːć, ˈčẹːr = hčer, vẹˈčẹːra, prid ž dˈvẹːna, ˈšẹːst, 
Kapele ˈmẹːt, peˈpẹː.
Odraz za issln. *è- je ẹː, redko ḙː, enkratno i ẹː, toda nikoli *eː, saj ima prvotni 
južnoštajerski vokalni sistem odraz *è- > * (Rigler 1963: 44) – Podčetrtek 
129Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
ˈžẹːnin ~ ˈžẹːnix, ˈmẹːla = melja ‘moka’, ˈzẹːle, 1ed kˈlẹːplem, del -l m ˈnẹːsȯ, Plavić 
ˈžẹːnix, ̍ žẹːʲnska, ̍mẹːĺa = melja ‘moka’, ̍ zẹːle, fˈčẹːrej, 3ed kˈlẹːplje, del -l m ̍pẹːku, 
ˈsẹːd, ˈjẹːš, nẹˈbẹːsa, Škrnik ˈzẹːle, 2ed ˈmẹːleš, del -l m: ˈnẹːsu, ˈrẹːku, sˈpẹːku, 
Dekmanca ˈžẹːnin, fˈčẹːraj, del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːku ~ ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, neˈbẹːsa, 
Srebrnik del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, ˈsẹːd, Kumrovec del -l m: priˈnẹːsȯ, 
ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, ˈsẹːdim ‘7’, Pristava ˈžẹːnik, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, fˈčẹːrej, 3ed 
kˈlẹːpĺe, ˈjẹːš in ˈpḙːrje, del -l m ˈpḙːkeł, ˈzḙːlje, Risvica ˈžẹːnix, ˈzẹːle, ˈmẹːĺa = melja 
‘moka’, sˈtẹːĺa, ˈpẹːrje, del -l m ˈrẹːku, ˈjẹːš in Med ˈžⁱẹːnski, Rakovec gˈlẹːžẹń, 
ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, ̍pẹːrje, ̍ zẹːĺe, ̍ jẹːš in sˈtḙːĺa, Bistrica ob Sotli gˈlẹːž, sˈtẹːla, 
fˈčẹːrej, Kunšperk 1ed ˈmẹːlem, del -l m: ˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, Orešje fˈčẹːraj, del 
-l m: ˈnẹːsu, ˈrẹːku, sˈpẹːku, ˈsẹːd, Trebče ˈzẹːle, 1ed ˈčẹːšem, del -l m: priˈnẹːsȯ, 
ˈrẹːkȯ, ˈsẹːd, Bizeljsko ˈzẹːle, ˈpẹːrje, Kraljevec na Sutli ˈžẹːnska, ˈmẹːla = melja 
‘moka’, ˈpẹːrje, ˈzẹːle, Gornji Čemehovec gˈlẹːžeń, ˈpẹːrje, fˈčẹːrej, ˈjẹːš in sˈtḙːĺa, 
Dubravica ˈžẹːnska, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, ˈpẹːrje, ˈzẹːle, fˈčẹːraj, ˈjẹːš, Imn 
ž dẹˈbẹːle, del -l m: ˈnẹːsȯ, ˈtẹːpu, ˈsẹːdem, Pologi ˈzẹːĺe, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, 
sˈtẹːwa = stelja, ˈjẹːš, ˈpẹːrje, Kapele sˈtẹːła, ˈmẹːła = melja ‘moka’, neˈbẹːsa.
Odraz za issln. */*- je ẹː – Podčetrtek ˈpẹːtek, kˈlẹːtẹ, sˈrẹːča, ˈjẹːtre, del -l ž 
pˈrẹːła, Plavić 3ed ˈzẹːbe, prim ˈvẹːčji, ˈpẹːtek, Red: dẹˈtẹːta, teˈlẹːta, ˈjẹːtra, Škrnik 
ˈpẹːt, kˈlẹːti, Red teˈlẹːta, Dekmanca deˈvẹːt, 1ed: tˈrẹːsem, pˈrẹːdem, del -l ž pˈrẹːła, 
Srebrnik deˈsẹːt, 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Kumrovec ˈpẹːt, ˈpẹːtek, Pristava 3ed 
ˈzẹːbe, Red: sˈrẹːče, dẹˈtẹːta, ˈjẹːtra, ˈžẹːti, Risvica ˈpẹːsnica = pestnica ‘pest’ (Oed s 
ˈpẹːsnicoj), del -l ž ˈzẹːła, ˈpẹːtek, Red tẹˈlẹːta, del -l ž pˈrẹːła, Rakovec ˈpẹːtek, del 
-l ž ̍zẹːła, ̍ jẹːtra, Ted sˈrẹːčọ, Bistrica ob Sotli ̍pẹːst, ̍pẹːtek, sˈrẹːča, ̍dẹːtela, Kun-
šperk 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Orešje Ted f ˈpẹːtek, 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Trebče 
2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Bizeljsko ˈpẹːt, ˈpẹːg = pedenj, 3ed ˈzẹːbe, ˈdẹːtela, Kralje-
vec na Sutli ˈpẹːt, Imn nọˈgẹː, ˈpẹːtek, del -l ž pọˈžẹːła, Gornji Čemehovec ˈpẹːtek, 
Red teˈlẹːta, Ted sˈrẹːčọ, Dubravica ̍pẹːt, Imn: sọˈzẹː = solze, nọˈgẹː, ̍pẹːtek, kˈlẹːt, 
1ed: pˈrẹːdem, gˈlẹːdam, Red tẹˈlẹːta, ˈjẹːtre, del -l ž pˈrẹːła, Pologi ˈpẹːt, ˈpẹːtak, 
ˈjẹːtra, Kapele deˈvẹːt, Red teˈłẹːta.
Odraza za issln. *ō sta ọː in uː, enkratno tudi ọː – Podčetrtek ˈmọːst, ˈnọːč, 
ˈnọːs, zˈwọːn, ˈxọːsta in ˈkọːst ~ ˈkuːst, ˈnuːft, ȯˈkuː, Plavić ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, Imn 
kaˈkuːši, ˈvuːs, gˈmuːvje, Škrnik ˈmuːst, ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈkuːst, ˈwuːs, zˈwuːn, 
Dekmanca ˈmuːst, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈruːk = rog, ˈkuːst, ˈwuːs, Srebrnik prid m ˈbuːs, 
ˈnuːč, kuˈkuːš, ˈwuːs, Dugnjevec ˈnọːs, Lenišće ˈnọːs, Kumrovec prid m ˈbuːs, 
ˈmuːst, ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈruːk, sˈnuːčke ‘sinoči’, Pristava ˈnọːč, ˈnọːft, ˈnọːs, ˈkọːst, 
Rmn kọˈkọːšix, ˈvọːs, sˈvọːra, Risvica ˈnọːč, ˈnọːs, Imn kọˈkọːši, ˈkọːst, ˈvọːs, ˈxọːsta 
in sˈvọːra, Rakovec ˈnọːft, ˈnọːs, ˈrọːk, ˈkọːst, kọˈkọːš, ˈvọːs, ˈxọːsta, sˈtọː ‘100’, 
sˈvọːra, Bistrica ob Sotli gˈnuːj, ˈmuːst, ˈvuːs, Red od ˈduːma, Kunšperk prid m 
ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, sˈnuːč, ˈkuːst, neˈbuː, Orešje prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, ˈkuːst, 
złaˈtuː, Trebče prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, ˈkuːst, ˈruːk, ˈwuːs, Bizeljsko gˈnuːj, ˈnuːč, 
130 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
ˈruːk, Kraljevec na Sutli ˈnọːč, ˈnọːs, Imn kọˈkọːši, ˈvọːs, ˈxọːsta, Gornji Čemeho-
vec ˈnuːč, Imn kuˈkuːši, sˈtuː ‘100’ in ˈnọːft, ˈkọːst, Dubravica ˈnuːft, ˈnuːs, pˈłuːt, 
Imn kȯˈkuːš, ˈkuːst, ˈvuːs, ˈtuː, zˈvuːn star. (zˈvȯːnec mlaj.) in redkeje ˈnọːč ~ ˈnuːč, 
ˈbọːk, sˈvọːra, ˈxọːsta, Pologi ˈmọːst, ˈnọːs, ˈkọːst, ˈvọːs, zˈvọːn, Med f ˈxọːsti, ˈnȯːč in 
redkeje ˈnuːft, Kapele ˈvuːs, zˈvuːn, ˈruːk, ˈnuːs in redkeje ˈvọːsik = vosek, ˈxọːsta.
Odraza za issln. *ò- sta ọː in uː, enkratno tudi ọː – Podčetrtek ̍ọːgĺe, šˈkọːrja, 
del -l m ˈnọːsȯ, ˈọːs in redkeje ˈkuːža, ˈduːbər ~ ˈdọːber, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, Plavić 
Med f pọˈtuːki, ̍kuːža, saˈbuːta, šˈkuːrja ‘lupina’, ̍uːsn, 1ed ̍muːrem, Škrnik ̍kuːža, 
2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Dekmanca šˈkuːrja, ˈkuːža, prid m ˈmuːkər, ˈduːbər, 
2ed: pˈruːsš, ˈxuːdš, ˈguːnš in redkeje del -l m: ˈxọːdȯ, ˈnọːsȯ, Srebrnik šˈkuːrja, 
ˈkuːža ~ ˈkọːža, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːnėš, Lenišće 2ed 
ˈnọːsiš, Kumrovec šˈkuːrja, ˈkuːža, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš in redkeje ˈọːsim, Pristava 
Med f pọˈtọːku, suˈbọːta, šˈkọːrja ‘lupina’, ˈkọːža, ˈpọːstelja, gˈrọːjzje in ˈvᵘọːlja, 
1ed: pˈrːsim, ˈmːlim, Risvica ˈdọːta, ˈpọːsteĺa, ˈkọːža, sọˈbọːta, Oed za pọˈtọːkọm, 
Rakovec sˈkọːrja, ̍kọːža, soˈbọːta, Rmn ̍nọːk (~ ̍noːgix) (k Ied ̍noːga),3 Bistrica ob 
Sotli ˈvuːla, ˈkuːža, šˈkuːda, ˈpuːjstla, soˈbuːta, ˈxuːjka star. ‘jelka’, šˈkuːrja in redko 
1ed: ˈxọːdim, ˈmọːrem, Kunšperk šˈkuːrja, ˈkuːža, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 2ed: 
ˈnuːsiš, ̍xuːdiš, ̍guːniš, Orešje sˈkuːrja, ̍kuːža, prid m: ̍duːber, ̍muːker, 1ed pˈruːs, 
2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Trebče ˈkuːža, šˈkuːrja, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 1ed 
ˈmuːlim, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Bizeljsko ˈvuːla, ˈkuːža, šˈkuːda in ˈxọːja, 
ˈdọːta, Kraljevec na Sutli ˈkọːža, prid m ˈdọːb, del -l m ˈxọːdȯ in soˈbọːta, 
Gornji Čemehovec sˈkọːrja, ˈkọːža, soˈbọːta, Dubravica Red pọˈtuːka, Med 
f pọˈtuːk, ˈkuːža, vˈuːgĺen star. (ˈuːgĺen mlaj.), sọˈbuːta, ˈbuːtra star. in redkeje 
ˈọːsem, prid ž ˈọːštra, 1ed ˈnọːsim, del -l m ˈmọːgu, Pologi Red pọˈtọːka, Med 
f pọˈtọːku, ˈkọːža, Kapele ˈkuːža, šˈkuːda, ˈpuːjstela, soˈbuːta ~ saˈbuːta, 1ed: ˈnuːs 
~ ˈnuːsim, ˈxuːd in redkeje ˈdọːta, sˈkọːrja, ˈọːčix = očih ‘očim’.
Odraza za issln. *ǭ/*- sta ọː in redko uː – Podčetrtek ˈzọːp, ˈgọːska, goˈłọːp, 
ˈpọːpek, ˈgọːba, Plavić ˈzọːp, Tmn ˈgọːske, (ˈvọːski) ˈpọːt, ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, 
Dekmanca ˈzọːp, guˈłọːp, ˈpọːt (ž), ˈgọːba in šˈkuːda, Srebrnik ˈzọːp, guˈłọːp in 
šˈkuːda, Dugnjevec ˈzọːp, Razdrto Tuheljsko prid m ˈvọːski, Kumrovec ˈzọːp, 
guˈłọːp, prid s ̍wọːsko in šˈkuːda, Pristava ̍zọːp, ̍mọːš, (ˈmaːᵘli) ̍ pọːt, prid m ̍vọːzek, 
ˈpọːpek, ˈtọːča in (v primeru) Red ˈgọːske, Risvica ˈzọːp, ˈmọːš, kˈłọːp, ˈpọːt (m), 
ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, Rakovec ˈzọːp, kˈlọːp, ˈpọːt (m), ˈgọːba, ˈtọːča, Bistrica ob 
Sotli ˈrọːp, ˈzọːp, ˈvọːžjẹ = ožji, ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, ˈkọːča, ˈvọːglo in (v primerih) 
ˈmuːš, ˈvuːglo ‘vogel’, Kunšperk ˈzọːp, guˈłọːp, prid m ˈwọːski in šˈkuːda, Orešje 
ˈzọːp, Trebče ˈzọːp, ˈpọːt, Bizeljsko goˈlọːp, ˈpọːt, ˈgọːba, Kraljevec na Sutli ˈzọːp, 
kˈlọːp, ˈgọːska, (ˈšiːrja) ˈpọːt, ˈpọːpek, ˈtȯːča, Gornji Čemehovec ˈzọːp, ˈpọːt (m), 
ˈtọːča, Dubravica ˈzọːp, ˈkọːs, ˈmȯːš, ˈŁȯːk (ledinsko ime) ˈpọːt (Med po ˈpẹːšˈpọːt), 
3 Po analogiji tudi Rmn ˈrọːk k Ied ˈroːka (prim. Snoj v Bezlaj 1995: 193–194).
131Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
ˈpọːpk, ̍dọːga, ̍gȯːba, ̍ tȯːča, Pologi ̍zuːp, ̍kuːt (Med f ̍kuːtu), prid m ̍vuːski, ̍guːba, 
ˈtuːča in ˈpọːt, Kapele ˈrọːp, ˈzọːp, kˈłọːp, ˈvọːgo = vogel, poˈrọːka, Ted roˈkọː, ˈọːgłe 
= oglje, ˈgọːba ‘goba na drevesu’ in redkeje ˈmuːš, goˈłuːp, ˈguːska, ˈnuːter, ˈkuːt, 
ˈpuːt (ž), prid m ˈvuːzik = ozek, ˈtuːča.
Odraza za issln. */*- sta ẹː in redkeje (kot dvojnica tudi) åː, izjemoma 
äː in ḙː, enkratno tudi ⁱẹː – Podčetrtek ˈdẹːn, (ˈłåːš),4 ˈsẹːje, 1ed vˈzẹːmem, Pla-
vić ˈdẹːn, ˈvẹːs, Red ˈvẹːsi (gˈrẹːmo x ˈvẹːs; gˈrẹːm na ˈvẹːs ‘iti na obisk’), (ˈłọːš), 
ˈsẹːje, ˈmẹːša, sˈnẹːxa, 1ed vˈzẹːmem, 3ed uˈsẹːxne, del -l ž preˈmẹːkła, Dekmanca 
ˈdẹːn, ˈvåːs, ˈmåːx = mahen ‘mah’, (ˈłåːn), ˈsẹːje, Srebrnik ˈdẹːn, ˈsẹːje, Razdrto 
Tuheljsko ˈmẹːxẹn (Red ˈmẹːxna), Kumrovec ˈdẹːn, ˈvẹːs, Pristava ˈdẹːn, gˈrẹːm 
na ˈvẹːs ‘iti na obisk’, (ˈłaːn, ˈłaːš), ˈmẹːša, sˈnẹːxa, del -l ž preˈmẹːknila in 1ed 
ˈzḙːmem, ˈmḙːlin ‘mlin’, Risvica ˈdẹːn, ˈpaːń ‘štor’, (ˈłaːš), ˈmẹːša, 3ed prẹˈmẹːkne, 
3mn ˈsẹːxnejo, Rakovec ˈdẹːn, ˈpẹːń ‘štor’, (ˈłaːn, ˈłaːš), ˈmẹːša, 3ed ˈpẹːxne, del -l 
s uˈsẹːxniło je, Bistrica ob Sotli ˈdẹːn, prid m boˈlẹːn, ˈsẹːje = sanje, 3ed ˈgẹːne in 
3ed: ˈpäːxne, preˈmäːkne in ˈtaːst, ˈmaːx, ˈtaːšča, Orešje ˈdäːn,5 ˈwåːs, ˈpaːń, (ˈłaːš), 
3ed prẹˈmẹːkne, Trebče ̍dẹːn, ̍vaːs, Bizeljsko ̍dẹːn, ̍vẹːs, ̍sẹːje = sanje, 3ed ̍pẹːxne 
in ˈmaːx ~ ˈmaːx, Kraljevec na Sutli ˈdaːn ~ ˈdẹːn, prid m boˈłaːn, sˈnaːxa, Gornji 
Čemehovec ˈdẹːn, (ˈłaːn, ˈłaːš), vel 2ed ˈmeːkni, 1ed ˈzeːmem, Dubravica ˈdẹːn ~ 
(ˈdåːn), ˈpėːń, prid m boˈłåːn, ˈtåːst, (ˈłåːš), ˈsẹːje, ˈmẹːln, 3ed: ˈpẹːxne, pˈmẹːkne, 
fˈsⁱẹːxne, Pologi ˈdaːn, ˈpaːń, (ˈłåːš), del -l ž poˈmåːkła, sˈnaːxa, ˈmaːša, Kapele 
ˈdåːn, ˈvåːs, ˈsåːje = sanje, 1ed vˈzåːmem in 3ed preˈmẹːkne in sˈnäːxa, naˈtäːše.
Odraza za issln. *ā/*à- sta åː in (mlajše) aː, zgolj v Pristavi poleg aː tudi aːᵘ, v 
Plaviču in Kumrovcu (tudi) ọː – Podčetrtek ̍łåːs, kȯˈwåːč, bˈråːda, xˈłåːpec, oˈtåːwa, 
ˈgåːber, Red bˈråːta, ˈjåːgoda, kˈråːwa, Plavić ˈłaːket, ˈzaːjc, prid ž sˈtaːra, ˈjaːbuka, 
in ˈłọːs (ž), vˈrọːt, zˈmọːglẹt = zmadlet oz. (i)zmladoleto6 ‘pomlad’, gˈłọːva, tˈrọːwa, 
vˈrọːte, uˈpọːjek, xˈłọːpec, Imn bˈrọːta (Red bˈraːta), ˈrọːme, ˈbọːba ‘žena’, mˈłọːka, 
kˈrọːva (Rmn kˈrọːf), sˈłọːma, ˈžọːba, Dekmanca 1ed ˈmåːžem, ˈžåːba, Srebrnik 
1ed ˈmåːžem, ˈžåːba, kˈråːwa (~ kˈroːwa), Kumrovec 2ed ˈmọːžeš, kˈrọːwa, vˈrọːna, 
ˈžọːba, Pristava Med ̍maːsti, ̍ łaːket, kọˈvaːč, kọˈtaːč (Imn kọˈtaːᵘči), gˈlaːva, tˈraːwa, 
uˈpaːjek, ˈzaːjc, kuˈšaːra ọˈtaːwa, ọˈtaːvič, ˈzaːvərnica = zavornica, Red bˈraːta, 
ˈjaːbuka, ˈbaːba, kˈraːva, ˈžaːba, prid ˈłaːčen, in redkeje ˈlaːᵘs, xˈraːᵘst, xˈlaːᵘpec ~ 
xˈlaːpec, vˈraːta, ˈgaːᵘber (Rmn ˈgaːᵘbruf), Risvica ˈłaːs (ž), vˈraːt, dˈlaːn, doˈmaː, 
xˈraːst, gˈłaːva, ọˈtaːva, ̍ zaːjc, ̍ jaːgjẹt = jagnjed ‘vrsta topola’, sˈjaːt = sejati, sˈpaːt, 
ˈjaːbuka, jaːvọr, ˈkaːmen, vˈraːna, mˈłaːka, prid ž zdˈraːva, Rakovec dˈłaːn, pˈłaːst, 
4 Gradivo za leksema lan in laž navajam v oklepajih na tem mestu, saj bi ju tu bralec upravičeno 
pričakoval (saj issln. *ln in *lž). Vendar pa leksema najverjetneje nista domača izraza (prim. 
Risvica ˈtuːršjak, Trebče ˈtüːršek ‘lan’), ampak prevzeta iz knjižnega oz. (laž) cerkvenega jezika.
5 Položajni razvoj ẹː različnega izvora ob nazalih (m in n) in r, prim. tudi (vse Orešje) puˈläːnu 
= poleno, gˈnäːzdȯ, ˈžäːnix, Red: vreˈmäːna, seˈmäːna, ˈsäːnu = seno, ˈmäːsec ~ ˈmäːsc, ˈmäːt = 
med, del -l m ˈnäːsu = nesel, smˈräːka.
6 Gl. Furlan v Bezlaj 2005: 416.
132 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
xˈraːst, kọˈvaːč, kọˈžaːr, gˈłaːva, tˈraːva, xˈłaːpec, ˈzaːjec, oˈtaːva, Imn koˈšaːre, Red 
bˈraːta, ˈjaːbuka, ˈkaːmen, kˈraːva (Rmn kˈraːf), sˈłaːma, prid ž zdˈraːwa, Bistrica 
ob Sotli vˈraːt, koˈvaːč, tˈraːva, xˈlaːpec, oˈtaːva, Red bˈraːta, Kunšperk kˈråːwa, 
ˈžåːba, Orešje Med na bˈråːd, kˈråːwa, ˈråːna, Bizeljsko vˈraːt, tˈraːva, kˈraːva, 
Kraljevec na Sutli vˈraːt, dˈłaːn, ˈłaːket, xˈraːst, gˈłaːva, xˈłaːpec, ọˈtaːwa, ọˈtaːwić, 
2ed ̍maːš, prid ž: zdˈraːva, sˈtaːra (ˈmama), kˈraːva, ̍ jaːbȯka, ̍gaːbr, dˈłaːka ‘en las’ 
in redko Imn kọˈwåːč, sˈłåːma, mˈłåːka, Gornji Čemehovec (ˈjäːna) ˈłaːs, gˈłaːva, 
tˈraːva, prid ž sˈtaːra, ˈzaːjc, kˈraːva, Dubravica ˈłåːs, dˈłåːn (Red dˈłåːna), mȯˈžåːn, 
piˈråːn = puran, žiˈvåːt ‘perjad’, xˈråːst, kọˈwåːč, kọˈtåːč, diwˈjåːk ‘necepljena trta’, 
gọspọˈdåːr, sˈmåːk, gˈłåːwa, bˈråːda, tˈråːva, xˈłåːpäc, kọˈšåːra, sˈtåːrc ‘starši’, 
ˈkåːš, Red bˈråːta, ˈjåːbuka, kˈråːwa, ˈmåːt, Red ọbˈråːza,7 sˈłåːma in enkratno 
ọˈpaːjk, Pologi gˈłaːva, tˈraːva, ọˈtaːva, ˈzaːjc, ˈmaːčka ‘zavora’, prid ž zdˈraːva, 
bˈłaːto, kˈraːva, Imn mˈłaːke, ˈjaːbuka in tudi ˈłåːs (ž), Red ˈgåːbra, ˈmåːt, Kapele 
ˈmåːst, koˈvåːč, gˈłåːva, xˈłåːpec, oˈtåːva, Red bˈråːta in redko sˈvaːk, ˈpaːc, oˈtaːvič. 
Odraz za issln. *ī/*ì- je iː – Podčetrtek ˈsiːn, kˈriː, ˈziːma, Med na jeˈziːku, 
ˈšiːwanka, ˈiːwa, pšeˈniːca, koˈriːtȯ, Plavić ˈziːt, ˈsiːn, Red sọˈliː, Imn tˈriː dˈniː, 3ed 
bọˈliː, ˈziːmå, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈiːva, ˈžiːłå, ˈšiːvejnka, koˈbiːła, sọˈliːka, 
(dˈvẹːna) vẹdˈriːca ‘manjše vedro’, ọbˈniːca = obrvnica ‘obrv’, žiˈviːca ‘živa meja’, 
žˈliːca, Tmn praˈsiːce, pọkọˈsiːt, Dekmanca doˈjiːt ‘molsti’, Razdrto Tuheljsko 
ˈliːstje, Pristava ˈliːst, ˈsiːn, ˈziːt, Imn tˈriː dˈniː, prid ˈžiːf, ˈliːstje, 3ed: stọˈjiː, gọˈriː, 
seˈniːk, stˈriːc, ˈziːma, 1ed žiˈviːm, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvajnka, ˈiːva, ˈžiːła, 
sọˈliːka, peˈriːna ‘perutnina’, žiˈviːna, vẹdˈriːca ‘manjše vedro za perilo, grozdje’, 
žˈliːca, kˈmiːca = tmica ‘tema’, pšeˈniːca, koˈbiːla, Risvica ̍ ziːt, ̍ tiːr ‘steza za živali’, 
zˈviːrk = izvirek, ˈziːma, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvanka, ˈžiːła, žˈliːca, zaˈjiːca 
‘zajklja’, bdoˈviːca = bradavica, błaˈziːna, Rakovec ˈsiːn, ˈziːt, zˈviːrek, 3ed bọˈliː, 
pasˈtiːr, ˈziːma, ˈviːno, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvenka, ˈiːva, kọˈbiːła, kọˈpiːtọ, 
ˈžiːła, žˈłiːca, Bistrica ob Sotli ˈliːst, ˈziːma, bˈriːtva, ˈšiːvejnka, preˈsiːca, Bizeljsko 
ˈziːma, ˈliːpa, Kraljevec na Sutli ˈziːma, bˈliːzu, ˈjiːva, ˈžiːła, žˈliːca, bradaˈviːca, 
snẹˈžiːca ‘sneženi dež’, vẹdˈriːca ‘manjše vedro za vodo’, kọˈsiːt, Gornji Čeme-
hovec ˈziːt, zˈviːrek, pasˈtiːr, 3ed: zvọˈniː, bọˈliː, ˈziːma, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), 
ˈšiːvenka, ˈiːva, kọˈbiːła, ˈžiːła, žˈłiːca, praˈsiːca, Dubravica ˈliːst, ˈsiːn, ˈziːt, ˈliːstje, 
3ed: psiˈšiː = presuši, se obłåˈčiː, suˈziː = solzi, ciˈriː = curi, pasˈtėːr (v položaju ob 
r), ˈviːnọ, ˈziːma, ˈšiːwenka, ˈjiːva, ˈžiːła, žˈłiːca, pˈsiːca = prasica, dọˈviːca ‘vdova’, 
seˈkiːra, Pologi ˈsiːn, ˈziːt, ˈžiːr, pasˈtiːr, seˈniːk, ˈziːma, ˈviːno, kˈriːło, Red jẹˈziːka (k 
Ied ˈjeːzik), ˈńiːva, ˈžiːła, kọˈbiːła, lẹˈdiːna (Rmn lẹˈdiːn), łuˈpiːna, kọˈriːto, Red ˈžiːta, 
Imn: nọsˈniːce, ˈžiːłe, Kapele gˈłiːsta, 1ed ˈviːd, soˈłiːka, ˈšiːvejŋka.
Odraza za issln. *ū/*ù- sta üː in (mlajše) uː – Podčetrtek kˈlüːč, xˈrüːška, 
Red kˈrüːxa, kˈlüːka, Plavić bˈrüːs, ˈsüːša, pˈĺüːče, ˈvüːste, ˈjüːtre ‘jutri’, Red kˈrüːxa 
7 Leksem nastopa zgolj v frazemu.
133Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
(k Ied kˈrəx), ˈbüːkva, Škrnik ˈwüːste, ˈmüːxa, Dekmanca Tmn xˈrüːške, Srebrnik 
del -l m ed ˈküːru = kuril, ˈmüːxa, Lenišće 2ed ˈkuːriš, ˈmuːxa, Razdrto Tuheljsko 
ˈlüːč in ˈvuːlica = ulica ‘gozdna pot’, Kumrovec Red kˈrüːxa (k Ied kˈröːx), ˈmüːxa, 
Pristava bˈruːs, ˈšuːlek = šuljek ‘klada’, pˈĺuːča, ˈsuːša, klˈjuːč, ˈjuːtre ‘jutri’, ˈbuːkva 
in ˈĺːč, Risvica ˈsuːša, kˈĺuːč, Imn xˈruːške, ọˈluːpek, Red kˈruːxa, ˈbuːkwa, vˈjuːtrọ, 
Rakovec bˈruːs, ˈlüːč, kˈłuːč, pˈĺuːča, ˈsuːša, ˈjuːtre ‘jutri’, 3ed ˈkuːje ‘kovati’, Red 
kˈruːxa, ˈbuːkwa, ˈjuːxa, Bistrica ob Sotli meˈxüːr, oˈlüːpek, ˈküːšer = kuščar, Kun-
šperk Red kˈrüːxa, ˈmüːxa, Orešje ˈwüːste, 2ed ˈküːriš, Red kˈrüːxa, Med na ˈküːp, 
Trebče prid dˈrüːk, Red kˈrüːxa, ̍müːxa, Bizeljsko oˈlüːpek, Red kˈrüːxa, Kraljevec 
na Sutli ˈsüːša, ˈcüːrek ‘izvir’ in pˈĺuːče, ˈbuːkva, Gornji Čemehovec ˈlüːč, ˈlüːkja 
in pˈĺuːča, ˈsuːša, ˈjuːxa, Dubravica ˈlüːč, kˈlüːč, ˈsüːša, ˈvüːste, maˈhöːr (v položaju 
ob r) = mehur, Imn xˈrüːške, Red kˈrüːxa, kaˈlüːža, ˈmüːxa, Pologi pˈĺuːča, ˈsuːša, 
ˈuːsta, del -l m ed preˈsuːšu, Red treˈbuːxa (k Ied ˈtbux), ˈjuːxa, ˈjuːžna ‘popoldan-
ska malica’, ˈjuːtro, Kapele bˈrüːs ‘osla’, xˈrüːška, Red kˈrüːxa.
Odraz za issln. */*- je uː, redko ọː in ː – Podčetrtek ˈbuːxa, ˈwuːk, ˈwuːna, 
ˈkuːk in ˈsọːza, Plavić ˈbːxa in ˈsuːnce, Dekmanca ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, 1ed ˈtuːčeš 
in ˈwọːna, ˈsọːza, Srebrnik ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, 1ed ˈtuːčeš, ˈsuːnce, Lenišće ˈbuːxa, 
ˈpuːš, ˈsuːnce, Kumrovec ˈbọːxa ~ ˈbuːxa, ˈwuːk, ˈwuːna, Pristava ˈsọːnce, ˈčọːn 
star. in ˈbːxa, Risvica ˈsọːnce, ˈkọːk, Imn ˈbọːxe, del -l s ˈtọːkło in ˈčuːn, Rakovec 
Imn ˈbuːxe, ˈvuːna, Bistrica ob Sotli ˈvuːk, ˈčuːn, ˈvuːna, 1ed ˈtuːčem, Kunšperk 
ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈsuːnce, 1ed ˈtuːčem, Orešje ˈpuːš, ˈwuːk, 2ed ˈtuːčeš in ˈwọːna, Trebče 
ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, ˈsuːnce, 2ed ˈtuːčeš in ˈwọːna, Bizeljsko ˈvuːk, 1ed ˈduːbəm, Imn 
ˈpuːx, Kraljevec na Sutli ˈbuːxa, ˈsuːnce, ˈčuːn, Gornji Čemehovec prid ž ˈduːga, 
Dubravica ˈbuːxa, ˈsuːnce, ˈčuːn, 1ed ˈkuːnem, 2ed ˈtuːčeš, ˈvuːna in ˈsọːza, Pologi 
ˈbuːxa, Imn ˈbuːxe, ˈvuːna, Imn ˈpuːxi, Kapele ˈžuːna, prid m ˈduːž, ˈguːt = golt 
‘grlo’, ˈvuːna, prid ž ˈduːga.
Odraz za issln. */*- je ə(ː)r in (ː) – Podčetrtek ˈbəːrv, ˈpərst, Plavić ˈgło, 
ˈkf, ˈpst, Pristava ˈgło, ˈkːf, ˈpːst, ˈžəːrt (Red ˈžəːrdi), Risvica ˈgəːrlo, ˈkf, ˈpərst, 
Rakovec ˈgːło, ˈkf, ˈpːst, Bistrica ob Sotli sˈmərt, ˈčərf, oˈbərf, Orešje ˈpaːrse, 
Trebče ˈsəːrna, Bizeljsko ˈpərse, ˈčərf, Kraljevec na Sutli ˈkf, ˈpst, Gornji 
Čemehovec ˈgːło, ˈkf, ˈpːst, Dubravica ˈgłọ, ˈkf, ˈpse, ˈpst, Pologi ˈbf, ˈgːło, 
ˈkf, ˈpːst, Kapele sˈtəːrn ‘rž’, čˈməːrł, ˈžəːrmłe = žrmlje ‘mlin’.
 4.1.2  Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno kratkega vokalizma 
  v zadnjih ali edinih zlogih
Vsi obravnavani govori izkazujejo mlajšo interno podaljšavo issln. kratkih nagla-
šenih zložnikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu; izjeme od tega so redke in 
kažejo na to, da je podaljšanje še v teku.
Odraz za issln. *-à je aː in åː, redko a – Podčetrtek bˈraːt, prid m zdˈraː, 
Plavić prid m zdˈraf, Dekmanca bˈraːt in pˈråːk, ˈgåːt, prid m zdˈråːf, Srebrnik 
134 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
ˈgåːt, bˈråːt ~ bˈräːt in mˈräːs, pˈräːk, Kumrovec bˈraːt, mˈraːs, pˈraːk, Pristava 
prid m zdˈraːf, Risvica ọbˈraːs, ˈtaːm, prid m zdˈraːf, Rakovec bˈraːt, prid m zdˈraːf, 
Bistrica ob Sotli bˈraːt, ˈgaːt, gˈraːx, Kunšperk bˈråːt, mˈråːs, pˈråːk, ˈgåːt, Orešje 
mˈråːs, pˈråːk, ˈgåːt, Trebče bˈraːt, pˈraːk, ˈgaːt, Bizeljsko bˈraːt, ˈgaːt, ˈnaːs, Kra-
ljevec na Sutli bˈraːt, prid m zdˈraf, Gornji Čemehovec bˈraːt, Dubravica bˈråːt, 
prid m zdˈråːf, Pologi bˈraːt, prid m zˈdraf, Kapele gˈraːx, prid m zdˈraːf in ˈgåːt, 
ˈłåːs = laz, sˈvåːt.
Odrazi za issln. *-ù – Podčetrtek fˈküːp, kˈrüːx ~ kˈruːx, Plavić kˈrəx, 
Dekmanca kˈrüːx, ˈküːp, Srebrnik kˈröːx, ˈküːp ~ ˈköːp, fˈküːp ~ fˈköːp, Kumrovec 
kˈröːx, sˈköːp, Pristava kˈruːx, Risvica kˈruːx, sˈkuːp, Rakovec kˈrux, Bistrica ob 
Sotli kˈröːx, ˈköːp, ˈjöːk = jug ‘južni veter’, Kunšperk kˈröːx, fˈköːp, Orešje fˈkäːp, 
kˈrüːx, pˈläːk, Trebče kˈröːx, sˈköːp, Bizeljsko ˈkẹːp, ˈtẹː, fˈkẹːp, Kraljevec na Sutli 
ˈteː, Dubravica ˈkeːp, pˈleːk = plug, ˈleːk ‘čebula’, fˈkep, kˈruːx in ˈveːnax ‘zunaj’, 
Pologi sˈkup, Kapele ˈkäːp = kup, kˈräːx.
Odraz za issln. *-ò je najpogosteje ọː – Podčetrtek ˈkọːj = konj, stˈrọːp, 
ˈnọːš, gˈrọːp, Plavić ˈkj in ˈnoːš, Škrnik stˈrọːp, Dekmanca stˈrọːp, ˈkọːj, kˈnọːf, 
ˈnọːš, gˈrọːp, Srebrnik stˈrọːp, ˈkọːj, kˈnọːf, ˈnọːš, Kumrovec stˈrọːp, ˈkọːj, Pri-
stava ˈkːj in ˈnoːš, Risvica ˈnọːš, sˈtọːl ‘miza’, Rakovec ˈkọj, ˈnọːš, Bistrica ob 
Sotli stˈrọːp, ˈkọːj, ˈnọːš, Kunšperk stˈrọːp, ˈnọːš, gˈrọːp, Orešje ˈkọːj, stˈrọːp, 
Trebče stˈrọːp, kˈnọːf, ˈnọːš, gˈrọːp, Bizeljsko ˈpọːt, ˈkọːj, kˈrọːp, Kraljevec na 
Sutli ˈkọːj, ˈnọːš, Gornji Čemehovec ˈkọj, Dubravica ˈkọː, stˈrọːp, ˈnọːš, ˈpọːt, 
Pologi ˈkọj, ˈnọːš, Kapele gˈrọːp, stˈrọːp, ˈkọːj.
Odrazi za issln. *-ì – Podčetrtek ˈniːč, prid m ˈsiːt, fˈtiːč, Plavić ˈnḙːč, fˈtiːč, 
kọˈpiːč (Imn kọˈpiːči), Dekmanca ˈniːt ~ ˈnüːt, fˈtiːč ~ fˈtüːč, prid m ˈsüːt, Srebrnik 
ˈnöːt, ˈnöːč, fˈtöːč, prid m ˈsöːt, Kumrovec ˈnöːč, ˈniːt, prid m ˈsiːt, Pristava ˈniːš, 
kọˈpiːč, Risvica ˈneːč, fˈtiːč, Rakovec fˈtiːč, Bistrica ob Sotli ˈnöːt, fˈtöːč, ˈröːt, ˈmöːš 
(m), Kunšperk ˈnöːt, ˈnöːč, fˈtiːč, prid m ˈsöːt, Orešje ˈnäč, ˈniːt, prid m ˈsiːt, Trebče 
ˈnöːt, ̍nöːč, pˈtöːč, ̍möːš, prid m ̍söːt, Bizeljsko ̍mẹːš, ̍nẹːč, prid m ̍sẹːt, Kraljevec na 
Sutli kọˈpiːć (Imn kọˈpiːći), meˈtiːl = metilj ‘metulj’, Gornji Čemehovec ˈneːč, Dub-
ravica ˈneːt (in Red ˈniːt), ˈneːč, fˈteːč, ˈmeːš, ˈreːt, Pologi ˈniːš, Kapele ˈmäːš, ˈsäːr.
Odrazi za issln. *- – Dekmanca xˈräːn, Bistrica ob Sotli ˈsöːm = sèm, 
Bizeljsko ˈsẹːm, Kraljevec na Sutli ˈseːm, Dubravica drvọˈcäːp ‘tnalo’, Kapele 
xˈräːn, nam. mˈłäːt = mlet in ˈsẹːm = sèm.
Odraz za issln. *-è je širok ejevski glas (ožine le po podaljšavi oz. po analogiji 
na stranske sklone) – Podčetrtek pọgˈrẹːp, Dekmanca kˈmẹːt, pugˈrẹːp, Srebrnik 
kˈmäːt, Bistrica ob Sotli 1ed: žˈräːm, otpˈräːm, Trebče kˈmäːt, pugˈrẹːp, Bizeljsko 
1ed žˈreːm, ˈneːst, Kapele kˈmäːt, prid m mˈłäːn ‘mleti’, 1ed žˈräːm.
Odrazi za issln. *- – Podčetrtek ˈzẹːt, Plavić ˈzeːt, Pristava ˈzeːt, Risvica 
ˈzeːt, Bistrica ob Sotli ˈzäːt = zet, ˈväːč, Bizeljsko ˈzäːt, Dubravica ˈzäːt, Pologi 
ˈzẹːt, Kapele ˈzäːt = zet, ˈväːč, nam. ˈžäːt ‘žeti’.
135Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
Odraz za issln. *- je najpogosteje širok ejevski glas äː – Podčetrtek ˈdiːš, 
ˈpiːs, ˈniːs = dnes ‘danes’, Plavić ˈdäːš, ˈpäːs, ˈnäːs, Škrnik ˈdäːš, ˈpäːs, Dekmanca 
ˈdäːš, ˈpäːs, Srebrnik ˈdäːš, ˈpäːs, Lenišće ˈdẹːš, ˈpẹːs, Kumrovec ˈdäːš, ˈpäːs, 
Pristava ˈdeːš, ˈpḙːs, ˈnḙːs, Risvica ˈdeːš, ˈneːs, ˈpäːs, Rakovec ˈdäːš, ˈpḙːs, ˈnẹːs, 
Bistrica ob Sotli ˈdäːš, ˈpäːs, ˈväːs, ˈnäːs, Kunšperk ˈdäːš, ˈpäːs, Orešje ˈdäːš, ˈpäːs, 
Trebče ˈdäːš, ˈpäːs, Bizeljsko ˈpäːs, Kraljevec na Sutli ˈpeːs, Gornji Čemehovec 
ˈdäːš, ˈnäːs, Dubravica ˈdäːš, ˈpäːs, Pologi ˈpeːs, ˈdḙːš, Kapele ˈdäːš, ˈpäːs, ˈväːs.
Odraz za issln. *- je u(ː) – Podčetrtek ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Dekmanca ˈpuːx, 
prid m ˈpuːn, Srebrnik ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Kumrovec prid m ˈpuːn, Kunšperk 
ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Orešje ˈpuːx, Trebče ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Bizeljsko ˈpuːx, prid 
m: ˈpuːn, ˈduːk, Pologi ˈpuːx, Kapele ˈpux, prid m: ˈpun, ˈduk.
 4.1.3  Odrazi vokalov po naglasnih umikih
Odraz umično naglašenega o je ọː in redkeje ː, tudi oː – Podčetrtek ˈkọːza, ˈwọːda, 
ˈkọːt, ˈpọːtok, Plavić ˈnọːga, ˈkọːnec ‘nit’, ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈpọːtȯk, ˈkọːsec in redkeje 
ˈvːda, ̍ tːrk, ̍kːsa (Oed s ̍kọːsọj), Škrnik ̍kọːsa, ̍kọːza, Dekmanca ̍kọːsa, ̍kọːza, Red 
ˈkọːša, ˈkọːtłȯ, ˈọːknu, Srebrnik ˈkọːsa, ˈnọːga, Lenišće ˈkọːsa, ˈnọːga ~ ˈnọːga, 
Kumrovec ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga in prid ž ˈbuːsa, Pristava ˈnọːga, ˈkọːnec ‘nit’, 
ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈkọːsec, Oed s ˈkọːsọj in redkeje ˈkːsa, ˈvːda, ˈtːrk, ˈpːtọk, Risvica 
ˈkọːtọł, ˈọːsa, Oed s ˈkọːsọj in ˈtoːrk, ˈnoːga, Rakovec ˈkoːsa, ˈoːsa, ˈkoːza, ˈoːfca, 
ˈnoːga, ˈvoːda, ˈtoːrk, ˈkoːnec ‘nit’ in redko ˈːkno, ˈpːtọk, Red ˈkːtła, Imn ˈkːše, 
Bistrica ob Sotli ˈọːkno, ˈọːrex, ˈkọːtlo, prid ž šeˈrọːka, Kunšperk ˈkọːsa, ˈkọːza, 
ˈnọːga, Med v gˈrọːb, Orešje ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, Trebče ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, 
Bizeljsko ˈkọːtlo, ˈkọːza, ˈọːsa, Kraljevec na Sutli ˈnọːga, ˈọːsa, ˈvọːda, ˈkọːšja = 
košnja, Imn (dˈvẹːne) ˈkọːse, ˈpọːtọk, Gornji Čemehovec ˈtoːrek, ˈkoːnec ‘nit’, 
ˈoːsa, ˈtoːrek in redkeje ˈːkno, Oed s ˈkːsoj, Dubravica ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, 
ˈvọːda (Red ˈvọːde), ˈgọːra, ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈọːfca, ˈpọːtọk, ˈkọːtọ, Imn kˈnọːf ‘gumb’, 
Pologi ˈkọːsa, ˈnọːga, ˈọːsa, ˈọːsu = osel, ˈpọːtọk, ˈbọːžič, ˈdọːec = vdovec, ˈkọːšńa 
in redkeje ˈːfca, ˈkːza, Kapele ˈọːrix, ˈọːkno, ˈọːca.
Odraz umično naglašenega e je äː oz. eː ter ẹː, redko diftong – Podčetrtek 
ˈtẹːta, ˈčẹːłȯ in ˈsiːᵉstra, ˈsiːᵉdłȯ, Plavić ˈmẹːkla, ˈsẹːło, (ˈvuːlkọ) ˈbẹːdrọ in ˈsḙːstra, 
ˈsḙːdło, ̍čḙːło, ̍čḙːb, 3ed ̍ tḙːče, Škrnik ̍ täːta, del -l ž sˈpäːkła in ̍sẹːstra, Dekmanca 
ˈsäːstra, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, Srebrnik ˈsäːstra, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, Lenišće 
ˈtẹːta, ˈmẹːkła in ˈsẹːstra, Kumrovec ˈsäːstra, ˈžäːna, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, ˈtẹːta, 
Pristava ˈseːstra, ˈzeːmlja, ˈteːta, ˈčeːło, ˈseːło in ˈbḙːdrọ in ˈmẹːkla, Risvica ˈžeːna, 
ˈmeːkła, ˈzeːmlja, ˈbeːdro, del -l mn ˈreːkli, Rakovec ˈseːstra, ˈzeːmĺa, ˈmeːkła, ˈseːło 
in ˈbḙːdra (ž), Bistrica ob Sotli ˈdäːblo, ˈbäːdra (ž), del -l ž ed sˈpäːkla, Kunšperk 
ˈsäːstra ~ ˈsȧːstra, ˈžäːna, ˈtȧːta, Orešje ˈsäːstra ~ ˈsȧːstra, ˈžäːna ~ ˈžȧːna, ˈtäːta, 
Trebče ˈsäːstra, ˈtäːta, ˈmäːtła, Bizeljsko 1ed ˈneːsem in del -l ž ed sˈpäːkla, Kra-
ljevec na Sutli ˈseːstra, ˈmeːkła, ˈseːło, ˈbeːdro star. (ˈbẹːdro mlaj.), ˈzeːmĺa, 3ed 
136 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
ˈteːče in ˈčäːło (Med na ˈčäːłu), ˈjäːna = ena, del -l ž naˈtäːkła, Gornji Čemehovec 
ˈzeːmĺa, ˈmeːkła, ˈbeːdro, Dubravica ˈbäːdra, ˈsäːstra, ˈmäːkla, prid m ˈdäːbo (k 
prid ž deˈbẹːła), 3ed ˈtäːpe, del -l ž: sˈpäːkła, ˈräːkła in ˈtẹːta, ˈsẹːdlọ, Pologi ˈseːstra, 
ˈmeːkła, ˈseːłọ, ˈbeːdro in ˈsḙːdło in ˈdẹːbłọ, Kapele oˈmäːło, ˈčäːło, 1ed ˈnäːsem.
Odrazi za umično naglašeni *ę so enaki odrazom za umično naglašeni e –
Podčetrtek ˈjẹːzik, ˈpiːta, Plavić ˈjeːzik, ˈpḙːta, Dekmanca ˈpäːta, Pristava ˈjeːzik, 
ˈjeːjčmen, ˈpḙːta, Risvica ˈjeːzik, ˈpeːta, Rakovec ˈjeːzik, ˈpeːta, Bistrica ob Sotli 
ˈjäːčmen, ˈjäːzẹk, žˈräːlo, gˈräːda, ˈpäːta, ˈmäːxka, ˈtäːška, Orešje ˈjäːzik, Bizeljsko 
gˈreːda, prid ž ˈmeːxka, Kraljevec na Sutli ˈjeːzik, ˈjeːčmen, ˈpẹːta, prid ž ˈmẹːxka, 
Gornji Čemehovec ̍jeːzik, ̍peːta, Dubravica ̍jäːzik, ̍päːta, rasˈpäːło, Pologi ̍jeːzik, 
ˈpeːta, Kapele ˈjäːčmen, ˈjäːzik, žˈräːło, gˈräːda, ˈpäːta, prid ž: ˈmäːxka, ˈtäːška.
Odraz umično naglašenega ə je äː oz. eː in ẹː ter redko diftong – Podče-
trtek ˈmiːgła, ˈdiːska, Red ˈdiːža, Plavić ˈmẹːgła, ˈpẹːk, Red ˈdẹːža in ˈdḙːska, 
Škrnik ˈmäːgła, Dekmanca ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːbər, Red ˈdäːža, Sre-
brnik ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːbər, Red ˈdäːža, Lenišće ˈmẹːgła, Kumrovec 
ˈmäːgła, Red ˈdäːža, Pristava ˈmẹːgła, šˈkẹːdaj, Red ˈdẹːža in ˈpḙːkel in ˈdeːska, Ris-
vica ˈmeːgła, Red ˈdeːža, Med ˈpeːkli, Rakovec ˈmeːgła in Red ˈdäːža, Bistrica ob 
Sotli ˈdäːska, ˈpäːklo, ˈčäːber, Kunšperk ˈmäːgła, sˈtäːber, Orešje ˈmäːgła, sˈtäːber, 
ˈtäːma, Red ˈdäːža in ˈdeːska, Trebče ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːber, Bizeljsko 
ˈmäːgla, ˈpäːkło, Gornji Čemehovec ˈmeːgła, Dubravica ˈmäːgłå, ˈpäːku, Red 
ˈdäːža in ˈdẹːska, Pologi ˈpẹːkȯ in Red ˈdḙːža, Kapele ˈmäːgła, ˈpäːko, ˈčäːbər.
Govori izkazujejo umik naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga – Podče-
trtek ˈšiːrok (prim. prid ž šiˈrọːka), Plavić prid s ˈvuːlkọ, ˈtẹːdej = tedaj, Pristava 
prid m: ˈviːsok, ˈšiːrọk, del -l m ˈseːdḁł ‘sedeti’, Bistrica ob Sotli ˈpọːplat, prid m 
ˈbọːgat star., ˈcäːpẹč = cepič ‘cep’, Kraljevec na Sutli ˈọːbet, Dubravica ˈọːbet, 
ˈpọːpłåt (prim. Red pọpˈłåːta), del -l m ˈnåːsłå (prim. del -l ž nasˈłåːła), Pologi 
ˈoːbet, Kapele prid m: ˈšäːrok, ˈväːsok, 1ed ˈọːtprem.
Po umiku novega cirkumfleksa v leksemu gosenica (Furlan 2005: 407, op. 
3) – Podčetrtek ˈgọːsanca, Plavić ˈgːsanca, Risvica ˈgọːsenca, Bistrica ob Sotli 
ˈgọːsanca, Kraljevec na Sutli ̍gọːsanca, Dubravica ̍gọːsẹnica, Kapele ̍guːsanca.
 4.2  Konzonantizem
Odraz za issln. *ń v vseh položajih in za issln. *ń < *-nьj-/*-nъj- je j, redkeje ń, 
izjemoma  in , v vzglasju lahko pride do izpada (večinoma izgubljanje nazalne-
ga elementa) – Podčetrtek ˈiːwa, ˈkọːj, Red ˈkọːja, ˈuːg, čˈrẹːšja, koˈrẹːje, Plavić 
ˈiːva, ̍kj, Red ̍kːja, sˈviːja, ̍ọːgẹj, čˈrẹːšja, Red ̍ọːgja, ̍ lüːkja, prid ž Ted na ̍ zọːdju 
= na zadnjo, kọˈrẹːje, ˈziːdaje, R sẹˈmẹːja = semenja, Dekmanca ˈkọːj, Red ˈkọːja, 
1mn ˈžẹːjemȯ ‘žeti’, Srebrnik ˈkọːj, Lenišće ˈkuọːj, Red ˈkọːja, Kumrovec ˈkọːj, 
Red ˈkọːja, Pristava ˈiːva, Rmn ˈiːvix, ˈkːj, sˈviːja, ˈọːgẹj, šˈkẹːdaj, čˈrẹːšja, Red 
137Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
ˈọːgja, ̍ lːkja, kọˈrẹːje, Red sẹˈmḙːja, Risvica svọˈjaːk = svinjak, sˈviːja, ̍ọːgẹń, ̍paːń 
‘štor’, Tmn čˈrẹːšje, Red ˈọːgja, kọˈrẹːje, Rakovec ˈiːva, ˈkọj, Red ˈkọːja, sviˈjaːk, 
ˈːgẹj, gˈlẹːžẹń, ˈpẹːń, čˈrẹːšja, Red ˈːgja, ˈjaːgjẹt = jagnjed ‘vrsta topola’, kọˈrẹːje, 
zaˈliːvaje, Bistrica ob Sotli ˈjiːva, ˈjẹːn, Ded ˈjäːmẹ, gloˈbaːja ‘jurček’, Red: ˈkọːja, 
kọsˈtaːja, čˈrẹːšja, ˈlüːkja, lesˈjaːča = lesnjača ‘lesnika’, koˈrẹːje, kaˈmẹːje, bˈriːje, 
Orešje ̍kọːj, Red ̍kọːja, ̍paːń, Bizeljsko ̍ jiːva, ̍kọːj, sˈviːja, ̍ lüːkja, čˈrẹːšje, kọˈrẹːje, 
ˈkaːmeje ~ kaˈmẹːje, Kraljevec na Sutli ˈjiːva, ˈkọːj, ˈkọːšja, Gornji Čemehovec 
ĺüˈpiːje, ˈkọj, ˈːgẹj, gˈlẹːžeń, čˈrẹːšja, ˈlüːkja, Dubravica sˈviːjåk, gọspọˈdiːja, ˈkọː, 
prid m ̍kȯːjsk, ̍ọːgẹn, ̍pėːń, čˈrẹːšja, ̍kọːšja, ̍ lüːkja, prid m sˈpọːdji, kọˈrẹːe, suˈzẹːje 
= solzenje, zọˈrẹːje, ˈgåːžeje star. ‘stiskanje grozdja z nogami’, ˈkuːlẹje = kolenje 
‘postavljanje kolov v vinogradu’, podˈbėːraje = podbiranje, M kåˈmẹːju, Pologi 
ˈńiːva, ˈkọːj, kọˈpaːja = kopanja ‘korito za prašiče’, ˈpaːń, ćˈrẹːšja, ˈkọːšńa, kọˈrẹːje, 
Kapele ̍ jiːva, Oed ̍ jẹːna = njena, ̍ kọːj = konj, ̍cüːja = cunja, sviˈjåːk = svinjak, prid 
m ˈzåːdji, čˈrẹːšja, severˈjåːk = severnjak ‘severni veter’, koˈrẹːje, kaˈmẹːje, bˈriːje.
Odraz za issln. *ĺ v vseh položajih in za issln. *ĺ < *-lьj-/*-lъj- je večinoma 
ĺ ali lj, tudi l oz. ł (večinoma izgubljanje palatalnega elementa) – Podčetrtek 1ed 
kˈlẹːplem, pˈlüːče, ˈzẹːmla, mẹːla = melja ‘moka’, sˈtäːła = stelja, neˈdẹːla, Plavić 
Imn ˈlüːd, mˈrọːvlja, 3ed kˈlẹːplje, kˈĺüːčanca = ključanica, kˈĺüːč, Oed s kˈĺüːčọm, 
pˈĺüːče, ˈzḙːmĺa, Ted ˈzẹːmĺọ, ˈdeːtela, pọnˈdẹːĺek, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, Red ˈmẹːĺe, 
nẹˈdẹːĺa, Dekmanca ˈzäːmla, Kumrovec ˈzäːmĺa, Pristava mˈraːvlja, ˈzeːmlja, 3ed 
kˈlẹːpĺe, pˈĺuːča, klˈjuːč, Oed s klˈjuːčọm, ˈdeːteĺa, ˈmẹːĺa, ˈšuːlek = šuljek ‘klada’, 
ˈpọːstelja, nẹˈdẹːlja, Risvica mˈraːuĺa, kˈĺuːč, Oed s kˈĺuːčem, Omn s pˈłuːčam, 
ˈzeːmlja, ˈdẹːteĺa, ˈmẹːĺa, sˈtẹːĺa, ˈpọːsteĺa, neˈdẹːĺa, ˈzẹːle, Rakovec mˈraːvĺa, kˈłuːč, 
pˈĺuːča, ˈzeːmĺa, ˈpọːĺe, ˈmẹːĺa, sˈtḙːĺa, neˈdẹːĺa, ˈzẹːĺe, Bistrica ob Sotli kˈlüːka, 
ˈpuːjstla, ̍ zọːlek = zoljek ‘čmrlj’, ̍ vuːla, sˈtẹːla, ̍dẹːtela, ̍ zẹːle, Orešje ̍ zẹːle, Trebče 
ˈzẹːle, Bizeljsko pˈluːče, ˈzeːmla, Ted ˈpuːjstelo, ˈuːle, ˈvuːla, ˈpuːle, ˈzẹːle, Kralje-
vec na Sutli Imn lidˈjẹː, pˈĺuːče, ˈzeːmĺa, ponˈdẹːlek, ˈmẹːla, neˈdẹːĺa, ˈzẹːle, Gornji 
Čemehovec mˈraːvĺa, pˈĺuːča, ˈzeːmĺa, ˈpọːĺe, pọnˈdẹːĺek, sˈtḙːĺa, neˈdẹːĺa, Dubra-
vica Imn ˈlüːd, mˈraːĺa, kˈlüːč, pˈlüːče, ˈpuːle, Red ˈvȯːle, ˈmẹːĺa, näˈdẹːĺa, Tmn 
(tˈriː) kˈråːĺe, ˈzẹːle, Pologi pˈĺuːča, ˈpọːĺe, ˈmẹːĺa, ˈọːga = ogalj, sˈtẹːwa = stelja, 
neˈdẹːla, ˈzẹːĺe, Kapele kˈłüːč, mˈraːła, ˈmẹːła, neˈdẹːła, ˈpuːłe, ˈzẹːłe, Red veˈsäːła 
= veselja.
Po asimilaciji nastanejo naslednji glasovi:
  š < *šč – Podčetrtek na ˈtiːše, Plavić kọˈšiːca ‘kost, peška’, na ˈtẹːše, 
Dekmanca peˈšiːca, Pristava kọˈšiːca, na ˈtẹːše, 3ed zˈluːši, Risvica kọˈšiːca , 
na ˈteːše, Rakovec na ˈtaːše, Bistrica ob Sotli pˈläːjš = plašč, ˈpiːšela = piščela 
‘piščal’, ne ˈtäːše = na tešče, ˈlüːštẹ = luščiti ‘ružiti’, Orešje na ˈtäːše, Bizeljsko 
1ed ˈjiːšem, kˈlẹːše, ˈkuːšar, Kraljevec na Sutli na ˈtäːše, Dubravica na ˈtäːše, 
kˈlẹːše, kọˈsiːše ‘del kose’, ˈšäːne = ščene, Pologi na ˈtäːše, kọˈšiːca, ˈkuːšar, 
138 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Kapele kˈłẹːše, ˈkuːšar = kuščar, koˈšiːca = koščica ‘gleženj, peška’.
  š < *xč – Plavić ˈniːšer, Pristava ˈniːšer, Rakovec ˈniːše, Bistrica ob Sotli ˈnöːšer, 
Bizeljsko ̍nẹːše, Gornji Čemehovec ̍niːše, Dubravica ̍niːše, Kapele ̍nẹːše ‘nihče’.
  f < *v (pred nezvenečimi nezvočniki ter v izglasju) – Podčetrtek Mmn f 
ˈpərsax, fˈküːp, ˈọːfca ~ ˈọːca, Rmn: čˈrẹːf, ˈzọːbof, Plavić Med: f pọˈtuːki, 
f ˈgⁱẹːzd, prid m zdˈraf, kˈrf, Rmn: ˈgọːbruf = gabrov, ˈsiːnọf, ˈpḙːsọf, 
ˈmẹːsecọf, Dekmanca Ted f sˈrẹːdu pˈriːdem f ˈšuːłȯ, prid m zdˈråːf, Srebrnik 
fˈküːp ~ fˈköːp, Pristava Med: f ˈgⁱẹːzdu, f pọˈtọːku, kˈrːf (Red kˈrːwa), prid m: 
ˈžiːf, zdˈraːf, Rmn: bˈraːtuf, ˈgaːᵘbruf, ˈsiːnuf, ˈọːknọf, ˈpḙːsuf, ˈmẹːsecọf, ˈzọːbọf, 
Risvica dọˈmọːf, prid m zdˈraːf, Rmn ̍siːnọf, Rakovec Ted (gˈrẹː) f ̍ cẹːrkvo, ̍oːfca, 
kˈrf, prid m zdˈraːf, Rmn: kọˈlẹːnuf, ˈpḙːsȯf, ˈmẹːsẹcọf, Bistrica ob Sotli fˈčẹːrej, 
prid ž mn fpˈrẹːžne (ˈsäːjnke), posˈtərf, Rmn: sˈtaːršof, ˈpäːsof ‘pes’, Kunšperk 
fˈköːp, Orešje Med: f ˈxiːš, f ˈpẹːtek, fˈkäːp, Bizeljsko fˈsaːkdan, f ˈpuːdne, ˈọːfca, 
pˈraːf, Kraljevec na Sutli Imn tˈgọːfci, prid m zdˈraf, Rmn: bˈraːtọf, ˈkẹːdnọf, 
ˈpstọf, ̍mẹːscọf, Gornji Čemehovec kˈrf, Rmn: ̍ːknọf, kọˈlẹːnọf, ̍mẹːscọf, Dub-
ravica Med: f pọˈtuːk, f ̍gẹːzd = v gnezdu, del -l m fˈzẹː, ̍ọːfca, cäˈdiːfka ‘cedilo’, 
ọbˈf, prid m: ˈžiːf, zdˈråːf, Rmn: ˈsiːnọf, ˈọːknọf (~ ˈọːk), kˈråːf (in kˈrȯːx = krov), 
Pologi Med: f ˈkuːtu, f ˈxọːsti, fˈseː, Rmn ˈːfci, ọˈbːf, prid m zdˈraf, Rmn: ˈsiːnọf, 
ˈkọːjuf, ̍peːsuf, kˈraːf (in kˈrọːx = krov, Med na kˈrọːxu), Kapele Med fˈkuːtix, fˈkäːp 
= vkup ‘skupaj’, fˈčäːrej, Rmn: ˈmiːšof, bˈråːtof, prid m pˈłåːf ‘moder’.
  ft < *pt – Podčetrtek fˈtiːč, Plavić fˈtiːč, Imn fˈtiːči, Dekmanca fˈtiːč ~ fˈtüːč, 
Srebrnik fˈtöːč, fˈtiːč, Pristava fˈtiːca, Imn fˈtiːce, Risvica fˈtiːca, Rakovec 
fˈtiːč, Imn fˈtiːce, Bistrica ob Sotli Imn fˈtiːčẹ, Kunšperk fˈtiːč, Bizeljsko fˈtiːč, 
Gornji Čemehovec Imn fˈtiːce, Dubravica fˈteːč, Red fˈtiːča, fˈtiːca, Pologi 
fˈtiːca (: Trebče pˈtöːč, Kapele pˈtiːč).
  ft < *xt – Podčetrtek ˈnuːft, Plavić ˈnuːft, Imn ˈnọːfti, Škrnik ˈnuːft, Dekman-
ca ˈnuːft, Razdrto Tuheljsko ˈnːft, Kumrovec ˈnuːft, Pristava ˈnọːft, Imn 
ˈnọːfti, Tmn ˈnọːfte, Rakovec ˈnọːft, Bistrica ob Sotli nuːft, Kunšperk ˈnuːft, 
Bizeljsko ˈnuːft, Gornji Čemehovec ˈnọːft, Dubravica ˈnuːft, Pologi ˈnuːft, 
Kapele fˈtẹːti = hteti, vendar ˈnọːxt.
V leksemu teden (skoraj) vsi kraji izpričujejo prehod *- > k – Podčetrtek ˈkẹːd, 
Plavić ˈkẹːd, Dekmanca ˈkẹːd, Pristava ˈkẹːden, Risvica ˈkẹːden, Rakovec ˈkẹː-
den, Bistrica ob Sotli ˈkẹːd, Kunšperk ˈkẹːd, Orešje ˈkẹːd, Trebče ˈkẹːd, 
Bizeljsko ˈkẹːd, Kraljevec na Sutli ˈkẹːden, Dubravica ˈkⁱẹːden, Kapele ˈkẹːd 
(: Pologi ˈtẹːden). 
Po diferenciaciji nastanejo naslednji glasovi:
  kn < *tn – Bistrica ob Sotli kˈnaːlo, Bizeljsko kˈnaːlo ~ kˈnaːla, Kapele 
kˈnåːla = tnala.
  km < *tm – Pristava, Rakovec, Gornji Čemehovec kˈmiːca = tmica ‘tema’.
139Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
  kl < *tl – Podčetrtek na kˈlẹː, Plavić ˈmẹːkla, na kˈlẹːx, ˈpọːkljẹ, Lenišće 
ˈmẹːkła, Pristava ˈmẹːkla, sˈvḙːkło, na kˈlẹːx, ˈpːklẹ, kˈlaːčil, 3ed svẹkˈliː, Ris-
vica ˈmeːkła, ˈpoːkle, Rakovec ˈmeːkła, na kˈlẹːx, Bistrica ob Sotli Imn kˈlaː 
(Rmn kˈlẹːx), Med pər ˈSọːkle, tˈriːkc = triteljc ‘vprežna vaga’, Orešje kˈłaː, T 
na kˈlẹː, M na kˈlẹːx, Trebče ˈmäːtła, Bizeljsko ˈpọːkle, Rmn ˈmeːk, kˈleː, prid 
mn sˈveːkl, Kraljevec na Sutli ˈmeːkła, ˈpọːkle, Gornji Čemehovec ˈmeːkła, 
M na kˈlẹːx, Dubravica ˈmäːkla, kˈłẹːx, Pologi ˈmeːkła, Kapele Red ˈmäːkłe, 
ˈnaːkłix = na tleh, prid mn sˈväːkł = svetli, ˈpọːkłe, Med za ˈSọːkłoj, del -l mn 
nakˈłåːčłi = natlačili, ˈpäːjk = pajtelj ‘velnica’.
Po disimilaciji v nekaterih krajih nastanejo naslednji glasovi:
  xv < *vv – Plavić Med: x ˈvuːgli = v voglu, x ˈvọːmp = v vampu, gˈrẹːmo x 
ˈvẹːs ‘iti na obisk’, Rakovec Ted x ̍woːdọ, Dubravica Med xˈwȯːgl = v voglu, 
Kapele xˈvẹːčer = v večer ‘zvečer’.
  xm < *m- < *um- – Plavić del -l ž xˈmiːła, 3ed xˈmiːri = umiri, Pristava 
xˈmiːt, Risvica xˈmiːt, nam. xˈmiːt, xˈməːrli, Rakovec xˈmiːt, xmˈrẹːt, 3ed 
xˈmje, del -l m xˈm, Ted x mˈłaːkọ, Gornji Čemehovec xˈmiːt, 3ed xˈmərje, 
Dubravica xˈmiːt, Pologi xˈmiːt, Kapele xˈmẹːs = vmes, xmˈrẹːti, xˈmiːti 
(: Podčetrtek vˈmiːtẹ, umˈrẹːtẹ, Bistrica ob Sotli vˈmiːtẹ, vmˈrẹːtẹ, Bizeljsko 
vmˈrẹːt, vˈmiːt).
  xb < *b- < *ub- – Rakovec xˈbiːt, Dubravica xˈbiːt, (: Podčetrtek vˈbiːtẹ, 
Kapele vˈbiːtẹ, Bistrica ob Sotli vˈbiːtẹ, Bizeljsko vˈbiːt).
  xp < *p- < *up- – Gornji Čemehovec vel 2ed xˈpaːli ‘prižgati’.
Izpad t (< *d) po disimilaciji – Podčetrtek ˈpọːpłat, Kraljevec na Sutli pọpˈłat, 
Dubravica ˈpọːpłåt (Red pọpˈłåːta), Pologi pọpˈłåːt (Mmn pọpˈłåːtax).
Protetični glas v nastopa pred odrazi issln. *u- in *ǫ-, pred *o- le pri leksemu 
oje v govoru Plavića – Podčetrtek ˈwüːxa, Plavić ˈvüːxọ (Red ˈvüːxa, Imn ˈvüːxä), 
ˈvüːš, ˈvüːste, Mmn ˈvüːstax, del -l m ˈvüːču, vuˈjẹː = oje, Škrnik ˈwüːxȯ (Red ˈwüːxa, 
Imn ˈwüːxe), Mmn ˈwüːstax, Dekmanca ˈwüːxa, Dugnjevec ˈwuːxu, Lenišće ˈwuːxo, 
Razdrto Tuheljsko ˈvuːlica = ulica ‘gozdna pot’, prid m ˈvọːski, Kumrovec ˈwuːxu, 
prid s ̍wọːsko, Pristava ̍vuːxo (Red/Imn ̍vuːxa), ̍vuːš (Imn ̍vuːši), ̍vuːsnica, ̍vuːjec, 
ˈvuːjna, prid m ˈvọːzek, Risvica ˈvuːš (Imn ˈvuːši), prid s ˈvọːskọ, Rakovec ˈvuːxọ 
(Red ˈvuːxa), ˈvuːš (Imn ˈvuːš), Bistrica ob Sotli ˈvöːš, ˈvüːxo, ˈvüːste, ˈvọːglo ‘oglje’, 
ˈvọːžjẹ = ožji, Kunšperk prid m ˈwọːski, Orešje ˈwüːxọ, ˈwüːš, Trebče ˈwüːxa, 
Bizeljsko ˈvüːš, ˈvüːste, ˈvọːžj, Kraljevec na Sutli ˈwuxo (Red ˈwuxa. Imn ˈwuxe), 
Gornji Čemehovec Imn ˈvuːxa, Rmn ˈvuːr, prid m ˈvọːžj, Dubravica ˈvüːxọ (Red 
ˈvüːxa, Imn ˈvüːxä), ˈvüːš (Imn ˈvüːš), ˈvüːlica, ˈvüːsnica, ˈvüːste, ˈvöːra, vˈuːgĺen (~ 
ˈuːgĺen mlaj.), Pologi ˈvuːxo (Red/Imn ˈvuːxa), ˈvuːš (Imn ˈvuːši), ˈvuːsca, prid m 
ˈvuːski, Kapele ˈvüːš, ˈvüːxo, ˈvüːsta, viˈčiːti = učiti, ˈvuːzik = ozek.
140 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
 5  oPredeljujoče glasovne lastnosti obravnavanih govorov
V nadaljevanju so navedeni odrazi issln. zložnikov, relevantnih za narečno uvrsti-
tev, v izbranih krajih. Narejena je primerjava z zgornjesotelskim govorom Pregra-
de (Lončarić 1985). 
issln. */*- *ē */*- *è- *ō *ǭ/*- *ò- */*- *ā/*à- */*-
J štaj. *e₁/*é₁- *e₂ *ē/*é- *- *o *ō/*ó- *- */*-
in *ā/*á-
*/*ǻ- * > *o
Plavić ẹː ẹː ẹː ẹː uː ọː uː ẹː ọː uː
Bistrica ob Sotli ẹː ẹː ẹː ẹː uː ọː uː ẹː, aː aː uː
Risvica ẹː ẹː ẹː ẹː ọː ọː ọː ẹː aː ọː, uː
Dubravica ẹː, ⁱẹː ẹː ẹː ẹː uː, ọː ọː uː/ọː ẹː, åː åː uː
Kapele ẹː ẹː ẹː ẹː uː, ọː ọː, uː uː, ọː åː, ẹː åː, aː uː
Pregrada8 ie/ẹ ḙ ḙ/e e uo u  ie/ẹ å, o/a u
Kozjansko-bizeljsko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in južnoštajerske 
narečne ploskve naslednje lastnosti: (1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > J štaj. 
*e1/*o > kozjan.-bizelj. */*; (2) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *é1- > koz-
jan.-bizelj. *; (3) issln. *ē > J štaj. *e2 > kozjan.-bizelj. *ē; (4) issln. *è-/*ò- > Z 
in J sln. *é-/*ó- > J štaj. *-/*- > kozjan.-bizelj. *é-/*-; (5) issln. */*ǭ > JV sln. 
*/* > J štaj. *ē/*ō; (6) issln. *-/*- > JV sln. *-/*- > J sln. *-/*- > J štaj. 
*ē/*ō; (7) issln. * > bizelj., J srednjesav. *ā, kozjan., S srednjesav., srednještaj. 
* > bizelj. *ā, kozjan. *; (8) *- > Z in J sln. *- > JZ J štaj. *á-, SV J štaj. *- > 
bizelj. *ā, kozjan. * (Rigler 1963: 44; Šekli 2013: 33–35; 2018: 340–341).
Govori izkazujejo odsotnost vsaj ene od splošnokajkavskih inovacij Z jsl. 
*ě = *ə > kajk. ẹ in Z jsl. *ǫ = * > kajk. ọ. Govori izkazujejo splošnoslovenski 
inovaciji: (1) naglasni pomik cirkumfleksa na naslednji zlog – Plavić vuˈjẹː = oje, 
kọˈrẹːn, kaˈkuːš, Red: łaˈsiː (ž), kərˈviː, po terciarnem umiku cirkumfleksa ˈdäːset, 
ˈdäːvet, Kumrovec po terciarnem premiku cirkumfleksa ˈdäːset, ˈdäːvet, Pristava 
peˈpäːł, kọˈrḙːn, Risvica kọˈkọːš, greˈbẹːn, paˈpẹː, doˈmaː, Rakovec kọˈkọːš, Red 
kˈviː, Imn kọsˈtiː, Kraljevec na Sutli jeˈsẹːn, Red kˈviː, Imn: lidˈjẹː, kọsˈtiː, viˈšiː 
‘uš’, kọˈkọːši, Gornji Čemehovec kuˈkuːš, peˈpḙː, Imn kọsˈtiː, Dubravica kȯˈkuːš, 
paˈpẹː, Imn kọsˈtiː, Red ot streˈniː = od strani, łọˈpåːr, piˈråːn = puran, žiˈvåːt 
8 Pri pretranskribiranju iz hrvaške fonetične transkripcije v novo slovensko nacionalno transkrip-
cijo so bila uporabljena navodila, ki so jih pripravili na Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje 
(IHJJ) v Zagrebu v sodelovanju s slovenskimi dialektologi. Tradicionalno hrvaško zapisovanje 
diftongov brez dolžin je ostalo nespremenjeno. Navidezne razlike v kvaliteti (tj. nevtralni e-ji in 
o-ji) samoglasnikov v primerjavi z narečnim gradivom iz slovenske literature so lahko zavajajo-
či, saj so posledica drugačnega slušnega izhodišča in ne predstavljajo nujno razlike v kvaliteti. 
Gl. tudi Gostenčnik 2018: 36.
141Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
‘perjad’, Pologi Imn: klọˈpiː, kọsˈtiː, kọˈkọːši, in (2) umik na prednaglasno dolžino 
tipa zvezda – Plavić mˈlẹːkọ, Škrnik sˈvẹːča, Pristava mˈlẹːkọ, Risvica gˈnẹːzdọ, 
Rakovec sˈrẹːda, Kraljevec na Sutli mˈlẹːko, Gornji Čemehovec mˈłẹːkọ, Dub-
ravica sˈvẹːča, Pologi mˈlẹːko.
Obravnavani govori izkazujejo inovaciji južne slovenščine: (1) Zgodnjo 
podaljšavo tipa brata – Plavić kˈrəx in Red kˈrüːxa, Kumrovec kˈröːx in Red 
kˈrüːxa, Rakovec kˈrux in Red kˈruːxa, Dubravica kˈruːx in Red kˈrüːxa, ̍neːt in Red 
ˈniːt, fˈteːč in Red fˈtiːča, ̍meːš in Red ̍miːša, po analogiji tudi prevzeto kˈnuf in Imn 
kˈnọːf ‘gumb’, Pologi prid m zdˈraf in prid ž zdˈraːva ≠ Pregrada ˈjagọda, ˈbukva, 
kaˈrito, ̍žeti. To potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega * ter v zahodni 
in južni slovenščini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *‑ v 
nezadnjih zlogih: sln. * = *‑ > J sln. *e (Rigler 1963: 40–42; Šekli 2018: 376) – 
Plavić bˈrẹːk, kuˈlẹːnọ, Pristava sˈnẹːk, smˈrẹːka, Risvica sˈnẹːk, koˈlẹːnȯ, Rakovec 
sˈnẹːk, kọˈlẹːno, Kraljevec na Sutli sˈnẹːk, kọˈlẹːnọ, Gornji Čemehovec sˈnẹːk, 
kọˈlẹːno, Dubravica sˈnẹːk, mẹːsto ‘namesto’, Pologi sˈrẹːda, kọˈlẹːnọ ≠ Pregrada 
cˈviet, ˈmẹsto. (2) Vzporedni razvoj issln. stalno dolgega jata in dolgega o.
Obravnavani govori izkazujejo inovacije južnoštajerske narečne ploskve južne 
slovenščine (Šekli 2013: 35; 2018: 383): (1) issln. *ē > J štaj. *e2 (Plavić ˈmẹːt in 
Bistrica ob Sotli ˈlẹːt), (2) issln. *è-/*ò- > Z in J sln. *é-/*ó- > južnoštajersko *‑, 
*‑ (Plavić ˈžẹːnix, ˈuːsn in Bistrica ob Sotli sˈtẹːla, ˈvuːla ≠ Pregrada del -l m 
ˈpekẹl, ˈvla); (3) sln. */*‑, *ǭ/*‑ > južnoštajersko *ē, *ō (Plavić ˈpẹːtek, Red 
dẹˈtẹːta, ˈzọːp, ˈgọːba in Bistrica ob Sotli ˈpẹːtek, sˈrẹːča, ˈzọːp, ˈgọːba ≠ Pregrada 
goˈvḙdina in ̍mḙsọ, gˈledat, ̍guska) in inovacije štajerskih narečij (prav tam), kot so 
naglasni umiki na prednaglasno kračino in nadkračino in glasovni sovpad umično 
naglašenih *e in *ə (Plavić ˈmẹːkla, ˈmẹːgła in Bistrica ob Sotli ˈdäːblo, ˈčäːber).
 6  SKLEP
Opredeljujoče glasovne lastnosti, ki povezujejo v tem prispevku predstavljene go-
vore, in jih znotraj štajerske narečne skupine povezujejo v samostojno enoto, tj. 
kozjansko-bizeljsko narečje, so starejše in mlajše samoglasniške in naglasne zna-
čilnosti. Soglasniške lastnosti, ki imajo večji prostorski doseg, se niso izkazale kot 
opredeljujoče pri narečni klasifikaciji.
Bistvena je zlasti kombinacija vseh predstavljenih naglasnih in glasov-
nih sprememb. Na osnovi tega in podanih odrazov lahko govore krajev Plavić, 
Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, 
Dubravica in Pologi, sinhrono uvrstimo v kozjansko-bizeljsko narečje štajerske 
narečne skupine, diahrono (po Rigler 1963; Šekli 2013: 35; 2018: 340–341) pa v 
južnoštajersko narečno ploskev južne slovenščine.
142 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
 Vzhodna meja kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem tako leži na ob-
močju vzhodno od Podčetrtka, vzdolž reke Sotle do kraja Pologi, proti jugu se go-
vorijo spodnjesotelski govori s čakavsko osnovo (npr. Marija Gorica). Na vzhodu 
je narečna meja v smeri od Podčetrtka proti Vinagori, Pavlovcu, Veliki Horvatski9 
in proti jugu v smeri Jakovlja. 
Narečna kompetenca govorcev slovenskih narečnih govorov na Hrvaškem 
je slaba. Težko je tudi razlikovati med slabo narečno kompetenco (nevtralnost 
ejevskih in ojevskih glasov, gl. gradivo za Pristavo) in med prehodnim znača-
jem kozjansko-bizeljskega narečja kot takega. Odrazi za naglašeni polglasnik so 
ajevske ali ejevske barve, razlike so v kvaliteti. Slednje velja tudi za odraze umič-
no naglašenega e in ə. Nestabilnost vokalnih sistemov je očitna pri sporadičnih 
pojavitvah diftonških odrazov. Sistemi so najbolj stabilni pri naglasnem mestu in 
kvantiteti naglašenih vokalov.
9  Govora Pavlovca in Velike Horvatske tako nista del kozjansko-bizeljskega narečja.
Človeško telo Čas, vremenski pojavi              Hiša in okolica
glava + Red dan + Red hiša pesek
las + Red, Imn danes streha + Med voz
obraz včeraj opeka (cigla, ciglo) kolo + Imn
uho + Red, Imn noč + Red, Imn veža štanga (oje)
oko + Red teden okno + Imn sora
obrv mesec tla zavornica (zavora)
nos + Re. leto + Imn vogal, vogel (voglo?) njiva
usta + Mmn torek metla + Oed polje
ustnica sreda miza seme + Imn
jezik četrtek žlica pot + Red (spol)
zob + Red, Imn petek nož steza
grlo sobota vilice studenec
dlan + Red nedelja ključ voda + Red
pest + Red zima kljuka potok + Red
prst jesen gospodar usahniti (3ed)
noht + Red veter gospodinja čoln
rama + Imn led + Red dekla hrib
pljuča + Mmn sneg + Red hlapec visok (prid m)
rebro + Imn sanke zid mesto + Imn
srce dež + Red stena vas + Imn
popek luža pajek sejem
trebuh toča luč + Red cerkev
črevo megla peč + Red, Imn zvon (ali zvonec, zvonček)
na tešče suša postelja zvoniti (3ed)
jetra ogenj + Red skedenj maša
noga + Red, Imn oglje slama pot + Red (spol)
stegno + Imn (bedro oz. 
Ied- bedra ž? + Imn.)
ognjišče  
poleno + Imn
trava 
seno
steza 
studenec
koleno + Imn, Rmn kotel (kotlo?) les + Red voda + Red
gleženj sonce deska potok + Red
peta nebo zemlja usahniti (3ed)
kost + Red, Imn pekel
koža nebesa
žila
kri + Red
zdrav
bolan (prid m, ž)
143Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
 7  vpRašalnica
Človeško telo Čas, vremenski pojavi              Hiša in okolica
glava + Red dan + Red hiša pesek
las + Red, Imn danes streha + Med voz
obraz včeraj opeka (cigla, ciglo) kolo + Imn
uho + Red, Imn noč + Red, Imn veža štanga (oje)
oko + Red teden okno + Imn sora
obrv mesec tla zavornica (zavora)
nos + Re. leto + Imn vogal, vogel (voglo?) njiva
usta + Mmn torek metla + Oed polje
ustnica sreda miza seme + Imn
jezik četrtek žlica pot + Red (spol)
zob + Red, Imn petek nož steza
grlo sobota vilice studenec
dlan + Red nedelja ključ voda + Red
pest + Red zima kljuka potok + Red
prst jesen gospodar usahniti (3ed)
noht + Red veter gospodinja čoln
rama + Imn led + Red dekla hrib
pljuča + Mmn sneg + Red hlapec visok (prid m)
rebro + Imn sanke zid mesto + Imn
srce dež + Red stena vas + Imn
popek luža pajek sejem
trebuh toča luč + Red cerkev
črevo megla peč + Red, Imn zvon (ali zvonec, zvonček)
na tešče suša postelja zvoniti (3ed)
jetra ogenj + Red skedenj maša
noga + Red, Imn oglje slama pot + Red (spol)
stegno + Imn (bedro oz. 
Ied- bedra ž? + Imn.)
ognjišče  
poleno + Imn
trava 
seno
steza 
studenec
koleno + Imn, Rmn kotel (kotlo?) les + Red voda + Red
gleženj sonce deska potok + Red
peta nebo zemlja usahniti (3ed)
kost + Red, Imn pekel
koža nebesa
žila
kri + Red
zdrav
bolan (prid m, ž)
144 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Družina                   Živali in rastline
mati pes + Red perje
dedek pasji (prid) gnezdo + Imn
babica bolha + Red, Imn modras
žena + Oed uš + Red, Imn močerad
mož + Red, Imn krava + Red, Rmn gosenica
otrok + Imn (verjetno 
leksem dete+ Imn)
mleko 
bik + Red
krota (žaba) 
mravlja
dekle + Imn tele + Red, Imn mravljišče
sin + Imn stelja jež
hči kokoš + Red, Imn veverica
sestra jajce + Imn lešnik
teta svinja lan + Red
tašča konj + Red detelja
tast sedlo pšenica
zet kobila goba
ženin koza + Red, Imn gozd
nevesta ovca drevo + Red
snaha oven mah
poroka volna grmovje
ime + Red žival + Imn lipa
živeti (1/2/3ed)
Poklici in orodja Hrana Ostalo
zidar kruh + Red volja
kovač moka (melja) sreča
kovati (3ed, del -l m) testo luknja
motika meso zelen (prid m, ž)
cepec (mlatič) korenje prositi (1/2/3ed)
igla zelje
šivanka vino
žejen
145Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)
  kRajšave 
bizelj. = bizeljsko; D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; I = imenovalnik; issln. = 
izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; jsl = južno slovansko; kozjan. = kozjan-
sko; kozjan.-bizelj. = kozjansko-bizeljsko; M = mestnik; m = moški; mlaj. = mlajše; mn 
= množina; nam. = namenilnik; nem. = nemško; O = orodnik; prid = pridevnik; prim. = 
primerjaj; R = rodilnik; s = srednji; SLA = Slovenski lingvistični atlas; sln. = slovensko; 
srednjesav. = srednjesavinjsko; srednještaj. = srednještajersko; star. = starejše; štaj. = 
štajersko; T = tožilnik; vel = velelnik; Z = zahodni; ž = ženski
  viRi in liteRatURa
Bezlaj 2005 = Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj – Marko 
Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Znanstvenorazi-
skovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, 2005.
Brozović – Ivić 1981 = Dalibor Brozović – Pavle Ivić, Ishodišni srpskohrvatski/hrvatskosrpski fono-
loški sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih go­
vora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umje-
tnosti Bosne i Hercegovine (1981), 221–226.
Celinić 2004 = Anita Celinić, Gornjosutlanski konsonantizam, Rasprave 30.1 (2004), 23–33.
Celinić 2006 = Anita Celinić, Iz fonološke problematike gornjosutlanskih govora, v: Diahronija in 
sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik – Vera Smole, Maribor: Slavistič-
no društvo, 2006, 116–123 (Zora 41).
Celinić 2011 = Anita Celinić, Gornjosutlanski dijalekt kajkavskoga narječja u svjetlu fonologije, 
Hrvatski dijalektološki zbornik 17 (2011), 19–60.
Furlan 2005 = Metka Furlan, Iz primorske leksike, Annales 15.2 (2005), 405–410.
Gostenčnik 2018 = Januška Gostenčnik, Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi, Ljubljana: 
Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018.
Gostenčnik 2022 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), 
Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123.
Gostenčnik 2023 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349), Jeziko­
slovni zapiski 29.2 (2023), 267–285.
Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj-
ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 
28.2 (2022), 75–87.
Ivić 1963 = Pavle Ivić, O klasifikaciji srpskohrvatskih dijalekata, Književnost i jezik 1 (1963), 25–37.
Ivić 1968 = Pavle Ivić, Procesi rasterećenja vokalskog sistema u kajkavskim govorima, Zbornik za 
filologiju i lingvistiku XI (1968), 57–69.
Ivšić 1936 = Stjepan Ivšić, Jezik Hrvata kajkavaca, Ljetopis JAZU 48, 1936, 47–88.
Kunej 1981 = Dragomira Kunej, Bistrica ob Sotli, 1981 [T345, zapis po vprašalnici za Slovenski 
lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana 
Ramovša ZRC SAZU].
Logar 1954 = Tine Logar, Podčetrtek, 1954 [T340, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, 
rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU].
Logar 1955 = Tine Logar, Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča, v: Po­
govori o jeziku in slovstvu: predavanja na zborovanju slovenskih slavistov v Mariboru od 26. 
junija do 1. julija 1954, Maribor: Obzorja, 1955, 61–65.
Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohr­
vatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim 
lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 
29–33.
Lončarić 1985 = Mijo Lončarić, Govor pregradskog kraja, Kaj 18.2–3  (1985), 43–53.
Lončarić 1990 = Mijo Lončarić, Kaj – jučer i danas, Čakovac: Zrinski, 1990.
146 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Radetič 2002 = Andreja Radetič, Kapele, 2002 [T349, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični 
atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC 
SAZU].
Ramovš 1931 = Fran Ramovš, Dialektološka karta slovenskega jezika, Ljubljana: Rektorat Univerze 
kralja Aleksandra I. – J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, 1931.
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Ljubljana: Akademska 
založba, 1935.
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična 
revija 14.1–4 (1963), 25–78.
Savnik 2012 = Petra Savnik, Narečne značilnosti bizeljskega govora, diplomsko delo, Univerza v 
Mariboru, 2012.
Snoj 2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
Šekli 2013 = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska je-
zikovna meja, Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 9 (2013), 3–53.
Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU, 2018.
Toporišič 1961 = Jože Toporišič, Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju, Dolenjski 
zbornik 1  (1961), 203–222.
Zorko 2007 = Zinka Zorko, Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele), 
Razprave drugega razreda SAZU 20 (2007), 325–336.
  sUmmaRy
The Kozjansko–Bizeljsko Dialect along the Sotla River 
This article presents newly collected dialect material from the area along the Sotla River 
in Croatia, for which a genealogical connection with Slovenian is established. The ma-
terial collected in situ is compared with the local dialects that, on the Slovenian side of 
the Slovenian–Croatian border, belong to the Kozjansko–Bizeljsko dialect. A comparison 
is also made with the local dialect of Pregrada, which belongs to the upper Sotla dialect 
of the Kajkavian dialect group. Based on a combination of the accentual and phonologi-
cal changes and reflexes presented, the local dialects of Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, 
Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica, and Pologi can be 
synchronically classified under the Kozjansko–Bizeljsko dialect of the Styrian dialect 
group and diachronically under the south Styrian dialect base of southern Slovenian. The 
local dialects studied, which politically and administratively belong to Croatia, are hence 
part of the Slovenian linguistic system and not part of the upper Sotla dialect of western 
Kajkavian or the Kajkavian dialect group of central south Slavic, “ethnically” labeled as 
Croatian. The eastern border of the Kozjansko–Bizeljsko dialect in Croatia thus lies east 
of Podčetrtek, along the Sotla River up to Pologi; lower Sotla local dialects with a Čaka-
vian base are spoken to the south (e.g., in Marija Gorica). In the east, the dialect border 
runs from Podčetrtek toward Vinagora, Pavlovac, and Velika Horvatska, and, in the south, 
toward Jakovlje.