^ Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si 3 H O. LLI ' S ae PEUGEOT l1 " POOBLAŠČEN ■ SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 Aktualno Sveta Trojica • Gradnja vrtca ob jezeru le še pobožne sanje? O Stran 3 V Štajerski Ptuj, petek, 15. novembra 2024 Letnik LXXVII • št. 89 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ptuj, Markovci • Aleksandra Škamlec priznala umor Sabine Arklinič Ljudje v sodni dvorani jokali Aleksandra Škamlec je včeraj, v četrtek, na sodišču priznala umor, ki gaje zagrešila v sostorilstvu s sodelavcem in domnevnim ljubimcem Tomažem Arkliničem. Na grozovit in zahrbten način sta vzela življenje 33-letni mamici štirih otrok, Tomaževi ženi Sabini. Medtem ko je višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak brala obtožnico, je pol ljudi v sodni dvoranijokalo. Več na straneh 6 in i. Aktualno Ptuj. Inšpektorji poostrili nadzor nad črnimi odlagališči O Stran 2 Podravje Kidričevo• Lokalni potoki zalivajo kmetijske površine O Stran 3 Politika Ormož• Rekordno kratka seja občinskega sveta O Stran 5 Ljudje in dogodki Markovci • V novem domu ima Nežka prvič tudi kopalnico O Stran 11 1 Minister Novak na obisku • Po gramoz v Dravo z bagri,J ne več z grabljicami Aktualno • Usoda Haloškega srca v občins primežu kega proračuna NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste rt< iročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno petek • 15. novembra 2024 Podravje, Makole • Usoda Haloškega srca v primežu občinskega proračuna »Če razširitve ceste ne bo, bo tudi turizem ugasnil« Pred tremi leti je na robu vinogradov na vrhu bližnjega hribčka ob Kavklerjevi kleti v Jelovcu pri Makolah začelo utripati Haloško srce. Vinogradnik in glasbenik Aleksander Kavkler je povsem po naključju ugotovil, da imajo poti na parceli obliko srca. Zasadil je več kot 600 rdečih vrtnic, ki so postale prava atrakcija, sedaj pa želi ponudbo nadgraditi, in sicer s postajališči za avtodome, za kar pa je pogoj razširitev ceste. Kavklerjevi so pred leti obnovili več kot 200 let staro leseno, cim-prano hišo, z novimi lastniki imenovano Kavklerjevo klet, katere ponos je mogočna obokana klet s studencem. V njej prirejajo koncerte, kulturne prireditve, civilne poroke in podobno. Leta 2021 pa so na vrhu bližnjega hriba v obliki srca zacvetele vrtnice. Gre za območje, ki je oddaljeno le nekaj minut vožnje iz Makol in leži le na 300 metrih nadmorske višine, kljub temu pa se obiskovalcu ponuja razgled na Pohorje, Boč, Donačko goro, bližnji grad Štatenberg ... Vso to lepoto in energijo prostora namerava Sandi, kot ga kličejo domačini in znanci, unovčiti. Turistična Infrastruktura čaka na-cesto... »Nekoč je na tem mestu stal paviljon, od njega do hiše pa je bil speljan špalir, kjer so se sprehajale grajske gospe. Mi, ki smo tu doma, čutimo, da je ta prostor nekaj posebnega,« je povedal. Prvotni načrt o postavitvi razglednega stolpa je zaradi zakonodajnih omejitev spremenil, pridobil je vsa dovoljenja za postavitev kozolcev, enega pri hiši, drugega pri Halo-škem srcu. Želja je, da bi lesenima konstrukcijama vdahnil življenje, in sicer z ureditvijo apartmajev in postajališč za avtodome ter razgledne ploščadi. »Gradbeno dovoljenje za oba kozolca imam, pogoje, ki so za vzpostavitev av-tokampa oz. postajališča za avto-dome, imam skorajda v celoti izpolnjene. Verjamem, da je mogoče idejo uresničiti do leta 2026. Eden Foto:Sandi Kelc Več kot 200 let stara Kauklerjeua klet in edinstveno Haloško srce. Aleksander Kavkler je pred tremi leti z več kot 600 vrtnicami zasadil Haloško srce, sedaj oblikuje še nalepke in logotip za penine Haloško srce, vinsko-kulinarično ponudbo pa želi dopolniti s postajališči za avtodome in drugimi prenočitvami. izmed pogojev, ki pa ga ne morem sam izpolniti, je varna cesta.« Do Kavklerjeve kleti namreč vodi 650 metrov dolga cesta z nekaj ostrimi ovinki, za avtobuse in avtodome neustrezne širine. Ena opcija prestrma, druga predraga Na obstoječo problematiko je Kavkler opozarjal že pred leti, ne- davno pa jo je ponovno predočil makolskim svetnikom, in sicer na prvi proračunski seji. Rešitvi za zatečeno stanje sta dve, razširitev obstoječe ceste, kar bi lahko pomenilo gradnjo podpornih zidov, ali ureditev ceste po nekdanji trasi. »Slednja varianta pomeni ureditev ceste skozi gozd, kot je potekala nekdaj, vendar pa se na dolžini 120 metrov ceste dvigne za 30 metrov nadmorske višine, kar pomeni naklon krepko preko 20 odstotkov, kar pa ni v skladu z državnimi smernicami,« je povedal direktor občinske uprave Igor Erker. Ob tem pa je osrednja prepreka za izvedbo ene ali druge opcije denar. »Za modernizacijo občinskih cest imamo v prihodnjem letu predvidenih 170.000 evrov. Skeptičen sem, da bi ta znesek zadoščal za ureditev te ceste, ob tem pa iskreno ne vidim, da bi ves denar name- nili le za to cesto, vse druge, tudi obljubljene investicije, pa bi črtali,« je predlog komentiral svetnik in podžupan Zdravko Krošl. Cilj je, da bo cesta primerna za avtobus Svetniki so se strinjali, da je Kavklerjeva ideja o vzpostavitvi postajališč za avtodome dobra priložnost za kraj Makole, predloga Osrednji projekt občine bo 1 • .vv parkirišče Na novembrski seji so makolski svetniki sprejeli tudi obrise proračuna za leto 2025. Osrednji projekt bo ureditev parkirišča pod vrtcem, ocenjena vrednost investicije je 251.000 evrov. Postavitev sončnih elektrarn na domu krajanov in telovadnici šole je odvisna od uspeha na razpisu. 177.000 evrov pa imajo predvidenih za modernizacijo občinskih cest. Lotili se bodo še priprave dokumentacije za ureditev poškodovane ceste Mostečno-Savinsko (Sestrže). Gre pa za sanacijo v obsegu 830.000, ki naj bi se začela leta 2026. za ureditev ceste pa niso uvrstili v proračun, saj da potrebujejo več informacij o teži investicije. Sandi Kavkler je v okviru razprave še dodal: »Že nekaj let imamo prijavljeno dejavnost in cilj je, da se do Kavklerjeve kleti lahko pripelje avtobus. Če te vizije na občini ni, potem je boljše, da dejavnost zapremo. Dejstvo pa je, da je lahko investicija v cesto vredna milijon ali pa 100.000 evrov. Zagotovo smo pripravljeni veliko postoriti sami.« Mojca Vtič Ptuj • Je novo delovno mesto namenjeno izbranemu kandidatu? Nova zaposlitev na ptujski občini Po objavi razpisa za prosto delovno mesto svetovalca v oddelku za splošne dejavnosti na Mestni občini Ptuj so se pojavila ugibanja, ali gre za novo zaposlitev, pisano na kožo prav določenemu kandidatu. Na ptujski občini so ta očitek zavrnili. Dodali so, da gre za obstoječe, a doslej nezasedeno delovno mesto. V ptujski mestni upravi je trenutno zaposlenih 56 javnih uslužbencev (vključno z direktorjem), sistemiziranih je 57 delovnih mest. V primeru objavljenega javnega natečaja gre za obstoječe delovno mesto, ki je nezasedeno. Naloge svetovalca v oddelku za splošne zadeve bodo vezane predvsem na delo četrtnih skupnosti, pa tudi sodelovanje v projektnih skupinah, pripravo analiz ... Pri tem je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za zaposlitev za polovični delovni čas (20 ur/teden). Januarja letos je bil spremenjen Statut Mestne občine Ptuj, četrtne skupnosti niso več samostojne pravne osebe, nimajo več svojih transakcijskih računov, lzbrani kandidat bo delal le polovični delovni čas. njihovo delovanje je bilo v celoti preneseno pod okvir občine. O pozitivnih učinkih teh odločitev na ptujski občini pravijo: »Že takoj v štartu se je pokazalo, da so se bistveno zmanjšala računovodska opravila za četrtne skupnosti, posledično je bila javna uslužbenka, ki je ta dela opravljala na oddelku za javne finance, premeščena na drugo delovno mesto v oddelek za splošne zadeve. V teku je reorganizacija dela, kjer bosta za četrtne skupnosti v nadaljevanju skrbela dva javna uslužbenca.« Zaposleni uslužbenec za nedoločen čas že sedaj zraven svojih nalog opravlja storitve za štiri četrtne skupnosti. Kot so pojasnili na ptujski občini, pa je novo delovno mesto predvideno v skrajšanem delovnem času (20 ur), saj bo izbrani javni uslužbenec pokrival dela v preostalih štirih četrtnih skupnostih. Dženana Kmetec Ptuj • Črne točke odlaganja odpadkov pod drobnogledom Inšpektorji bodo poostrili nadzor Občinski inšpektorji bodo v naslednjih dneh na Ptuju poostrili nadzor nad nelegalnim odlaganjem odpadkov. Na nekaterih točkah je stanje nevzdržno, zato se bodo lotili iskanja storilcev. Globe so visoke tako za pravne kot fizične osebe. „Občinski inšpektorji zaznavamo veliko primerov odlaganja odpadkov na lokaciji pri Puhovem mostu na odseku ceste proti Semenarni, kjer nenehno odlagajo komunalne, kosovne in druge odpadke," pravi Aleš Lešnik, občinski inšpektor Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Ker se stanje ne izboljšuje, prav nasprotno, kljub večkratnim opozorilom je smeti na navedeni lokaciji ogromno, bodo aktivnosti stopnjevali. Gre za prometnico, ki jo na poti do ptujskih Term ali od njih proti Puhovemu mostu kot bližnjico uporablja marsikateri turist. Na tej relaciji je tudi hotel in restavracija Pomaranča ter parkirišče, ki ga uporabljajo številni lastniki avtodomov. Takšna podo- Stanje na poti Ob Dravi je katastrofalno, ob cesti se najde vse možno, od straniščnih školjk do jogijev ... ba Ptujčanom gotovo ni v ponos. Na tej relaciji, tik pred Puhovim mostom, je tudi precej parkiranih osebnih vozil, v neposredni bližini pa mini smetišče. Globa najmanj 400 evrov „Pravzaprav je to območje Ob Dravi trenutno najbolj problematično, tu zaznavamo največ kršitev. Še ena taka črna točka je na Mlinski cesti pri Koroščevem mlinu, prav tako v bližini Term Ptuj. Na obeh lokacijah bomo še bolj aktivni," dodaja Lešnik. Doslej so sicer nekaj nepridipravov že izsledili s prebiranjem odpadkov, med katerimi so našli tudi položnice. Kazni za kršitelje nikakor niso nizke; za storjen prekršek se z globo 1.400 evrov kaznuje pravna oseba, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 evrov. Prav tako se za storjen prekršek z globo 400 evrov kaznuje posameznik. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG petek • 15. novembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Gradnja vrtca ob Trojiškem jezeru le še pobožne sanje? Sveta Trojica • Ministrstvo občinsko vodstvo pozvalo k razveljavitvi odloka V sporu med lenarško upravno enoto in trojiško občino zaradi gradbenega dovoljenja za skoraj ničenergijski vrtec ob Trojiškem jezeru, ki je zaradi »ugotovljenih neskladnosti« ustavljeno, se tehtnica nagiba v prid upravne enote. i .H Gradnja vrtca na romantični lokaciji ob Trojiškem jezeru se vse bolj odmika in postaja tudi vse manj realna. Foto: KA Konec januarja je občina na UE podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, upravni organ prve stopnje pa je ugotovil neskladnosti, o katerih je v skladu z zakonodajo obvestil Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) in Ministrstvo za javno upravo (MJU) oziroma njegov Inšpektorat za javni sektor. Upravna enota namreč meni, da so v Sveti Trojici s spremembo odloka ureditvenega načrta za jezero nezakonito spremenili namembnost zemljišča ter tako »povozili« krovni prostorski akt, s čimer pa se vodstvo občine nikakor ne strinja. 30.000 evrov za pravna mnenja Ustavitev postopka za pridobivanje gradbenega dovoljenja je bila povod za povišane tone med županom Davidom Klobaso ter načelnikom UE Lenart Jožefom Kranerjem in vodjo oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo Matijo Zorcem; Klo- basa naj bi jima grozil celo z izgubo službe, čemur so sledile kazenske ovadbe. Župan, prepričan, da UE ni postopala korektno in da bo morala tudi odgovarjati za »izmišljeno pravno podlago in nezakonito ustavitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja«, se je za mnenja obrnil na pravne strokovnjake. Pripravili so jih v podjetju SOL.LEX.SUS Senka Pličaniča in Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti, kar je, kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, skupaj stalo dobrih 30.000 evrov. »Ugotovili so, da je upravna enota delala nestrokovno ter kaže na sum šikaniranja in političnega obračunavanja. Na občini smo podali pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora nad omenjenim postopkom,« nam je takrat povedal župan in dodal, da bodo v primeru izgube sofinan-cerskih sredstev za gradnjo vrtca nadomestilo terjali od pristojnega ministrstva, to pa naj potem »odgovornim na UE Lenart naloži regresne zahtevke«. MNVP: »Nezakonita sprememba namembnosti« A eminentna pravna mnenja očitno niso zalegla. Nadzor zakonitosti spornih prostorskih aktov za območje Trojiškega jezera, v katerega je občina naknadno uvrstila vrtec, so opravili v direktoratu za prostor in graditev MNVP, natančneje v tamkajšnjem sektorju za občinsko prostorsko planiranje in zemljiške ukrepe, ki ga vodi Lidija Brin, poročilo pa izdali 11. oktobra. Iz njega izhaja, da je odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta jezero Sveta Trojica v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj je občina po mnenju ministrstva z območja odvzela avtokamp in hibridno stavbo, namesto tega pa tja umestila Wellness center, vrtec in športni park. Objekti družbene infrastrukture, kamor sodi vrtec, dodajajo, »načeloma« ne spadajo v taka območja, ampak v območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejav- nostim ter bivanju. Zato občino pozivajo, da sporni odlok razveljavi v roku 45 dni od prejetja dopisa, potem pa lahko gre v nove spremembe občinskega prostorskega načrta in v omenjenem območju ob jezeru na novo določi namensko rabo zemljišč. Da gre za dolgotrajne postopke, se gotovo zavedajo tudi na ministrstvu, zato ponujajo še eno rešitev, in sicer da lahko občina želeni vrtec brez sprememb in dopolnitev OPN že zdaj umesti v trojiško središče oziroma območje centralnih dejavnosti. Če občina ne bo upoštevala poziva in torej razveljavila odloka, bo ministrstvo ustrezno ukrepalo in vladi predlagalo »zahtevo o začetku postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom«. Uradno še brez komentarja Z občine Sveta Trojica sporočajo, da izjav, dokler postopek ne bo končan v celoti, ne dajejo, se je pa župan v zvezi z Tehnični popravki le za tipkarske napake V poročilu MNVP, s katerim zahtevajo razveljavitev odloka, je med drugim zapisano tudi to: »Ministrstvo ugotavlja, daje občina napačno uporabila institut tehničnega popravka, saj je z določbo v tehničnem popravku spremenila območje osnovnega ureditvenega načrta. Tehnične popravke bi občina lahko uporabila le, če bi odpravljala (tipkarsko) napako v objavljenem besedilu odloka, občina pa je v odlok dodala tri parcele, kar pomeni vsebinsko spremembo.« vrtcem pred nekaj dnevi oglasil na enem od družbenih omrežij. »Že več mesecev, natančneje od 29. januarja letos, si na občini prizadevamo pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo vrtca. Postopek se je zavlekel zaradi UE Lenart, ki ga je ustavila, kar je bilo po mnenju Inštituta za javno upravo ocenjeno kot pravno neutemeljeno in nezakonito.« Ker se ves čas pojavljajo pomisleki o gradnji vrtca tik ob jezeru, ki je ob lanskih neurjih močno poplavilo okolico, je Klobasa, kot je spomnil svoje sledilce, vlogi za gradbeno dovoljenje dodal še recenzirano poplavno študijo, ki »jasno dokazuje, da območje predvidene gradnje ni poplavno«. »Zaradi zamud pri postopku obstaja resno tveganje za izgubo finančnih sredstev v višini 1.172.667 evra, ki so bila že dodeljena za ta projekt. Pristojna ministrstva, inšpektorate in UE Lenart zato pozivamo k pospešitvi reševanja, saj je pravočasna odločitev ključna za našo skupnost in prihodnost naših otrok,« še pravi Klobasa. Pri tem pa niti z besedico ne omenja poročila ministrstva za naravne vire in prostor niti njegove zahteve po razveljavitvi prostorskega akta za območje jezera, ki je bilo, kot rečeno, izdano že pred mesecem dni in se torej 45-dnevni rok izteče enkrat sredi decembra. Senka Dreu Kidričevo • Lokalni potoki zalivajo kmetijske površine Rezultat polovičarsko izpeljanih projektov „Z gradnjo razbremenilnika Stražgonjca smo rešili eno zadevo in prišli do novih težav. Opozoriti želim na skavo uredl tudl gorvodno od Lovrenca do Medvedc, vključno z zadrževalnikom. poplavljanje kmetijskih zemljišč, infrastruktura za te količine vode m primerna, je na zadnji seji občin- y stanjU; kot struga je> v okolju povzroča skega sveta v Kidričevem poudaril občinski svetnik Andrej Napast. dodatne težave," je opozoril Napast. Lokalno skupnost je pozval k iskanju celovite rešitve. „Zdaj smo na kmetijskih zemljiščih hote ali nehote vzpostavili suhi vodni zadrževalnik, situacijo bo v prihodnje treba celovito reševati. Morda se nekaterim zdi poplavljanje kmetijskih zemljišč majhna težava ali pa sploh ne. Vendar je treba vedeti, da voda prinese tudi naplavine. Kakšna bi bila optimalna rešitev, v tem trenutku ne morem oceniti. Prav gotovo pa bi že nekaj pomenili propusti ustreznih dimenzij v Kamenišni-ci in drugih potokih do Polskave. Vsi ti vodotoki tudi niso vzdrževani, do konca oktobra jih koncesionar ni niti enkrat pokosil, v njih se zarašča grmičevje. Verjetno je v celotni zadevi ključen problem Polskava, ki ne požira vseh količin vode. Do razlivanja je prišlo na dveh oziroma treh različnih mestih. Prvi je šikolski ovinek (posledica premajhnih propustov), drugi je med Cirkovcami in Mihovci, kjer Polskava udari nazaj in poplavi kmetijske površine. Optimalnih rešitev za nastalo situacijo bi verjetno lahko bilo več, po mojem mnenju pa je ključno, da se Pol- Foto: KOSikole Kmetijske površine od Šikol do M.ibovc pred gradnjo razbremenilnika Stražgonjca niso bile poplavljene. „Vzrokov za takšno stanje je več, zagotovo pa pripomore k temu slabo vzdrževanje vodotokov s strani koncesionarja, saj do konca oktobra niso niti enkrat pokosili brežin na Polskavi, Framskem potoku in Kamenišnici, zaradi česar se voda počasi odvaja," je dejal Andrej Napast. Župan Kidričevega Anton Leskovar je nastalo situacijo komentiral z besedami: „Navadno je tako, da ko eno stvar rešiš, se pojavi druga težava. Po zadnjih informacijah se nekaj na zadrževalniku Medvedce premika. Vlogo za gradbeno dovoljenje naj bi oddali, po najbolj optimističnem scenariju bi zadrževalnik lahko uredili v roku enega leta. Potem težav s poplavno vodo, ki jo omenjate, več ne bi smelo biti, ker bi v strugo Polskave priteklo manj vode. V sklopu regulacije Polskave smo zgradili razbremenilnik Šikole, kar bo tam omogočilo gradnjo objektov, saj smo zagotovili protipoplavno varnost. Po drugi strani pa se zdaj voda razliva na kmetijske površine. S problematiko bomo seznanili Direkcijo RS za vode, vam pa iz izkušenj povem, da je reševanje tovrstnih zadev tek na dolge proge." Država je strugo Polskave v občinah Videm in Kidričevo s pomočjo evropskih sredstev sicer v letih 2022-2023 regulirala, a situacije glede na predstavljene težave očitno niso pripeljali do celovite rešitve. Manjka namreč ključni del, ki bo zagotavljal protipoplavno varnost, to je zadrževalnik Medvedce. Kot je povedal župan Leskovar, naj bi bila zanj podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. MZ 4 Štajerski Podravje petek • 15. novembra 2024 Hajdina • Osrednja prireditev ob 26. občinskem prazniku Bogato občinsko praznovanje Na Hajdini so ob prazniku sv. Martina tradicionalno proslavili občinski praznik. Z bronastimi, srebrnim in zlatima grboma so nagradili posameznike in organizacije, razglasili naj športno vas ter podelili priznanja za najlepše urejene okolice in ohranjanje tradicionalne podeželske arhitekture. Prejemniki občinskih grbov v družbi vodstva občine Nagrajencev, ki jim je župan Stanislav Glažar v družbi drugih podeljevalcev izročil odlikovanja, se je na odru osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku hajdinske občine zvrstilo kar nekaj. Najvišji priznanji, zlata grba občine, sta prejela Moški pevski zbor PGD Hajdoše za 50 let uspešnega delovanja in PGD Hajdoše ob letošnji 70-letnici društva. Prejemnica srebrnega grba je predsednica PGD Slovenja vas Dragica Vegelj, ki se aktivno udejstvuje pri vseh dejavnostih na vasi. Prejemnikov bronastih grbov je letos šest: Mešani cerkveni pevski zbor župnije Hajdina za 20 let delovanja, Župnijska karitas sv. Martin za 30 let delovanja ter Angela Sagadin, Cecilija Bernjak, Marija Miklaužič in Drago Lesjak za aktivno delo v društvih in vaških skupnostih. Za najbolj športno vas so letos razglasili Slovenjo vas, tekmoval- cem iz te vasi je v seriji športnih tekmovanj uspelo zbrati največ točk. Blizu lovorike so bili že lani, a so jim jo sosedje iz Hajdoš za las speljali. Zdaj jim je osvojitev naslova uspela. Ocenjevanje okolic domov in drugih objektov V organizaciji Turističnega društva Mitra Hajdina je tudi letos potekalo tradicionalno ocenjevanje okolic domov in drugih objektov. Za vzorno urejeno vaško skupnost so nagradili Slove-njo vas, za vzorno urejen poslovni objekt pa ART Apartmaje Silve in Franca Vogrinca. Bronasto vrtnico za lepo urejeno stanovanjsko hišo so izročili družini Starčevič—Ribič, srebrno vrtnico Marjetki in Borutu Korparju in zlato Marjanu ter Sreč-ku Glodežu, vsi prihajajo iz Hajdoš. Priznanji za ohranjanje tradicionalne arhitekture sta prejeli Marta Sitar z Zg. Hajdine in Ana Koritnik iz Dražencev. Program prireditve so z nastopi obogatili MoPZ PGD Hajdoše, folklorna skupina Martineki iz OŠ Hajdina ter pevke skupine Od5 kvartet. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Stanislav Glažar. Med drugim je poudaril, da so Hajdinčani v več kot dveh desetletjih samostojne občine lahko upravičeno ponosni na opravljeno delo. „Zato se želim zahvaliti vsem tistim, ki so imeli toliko drznosti, smelosti in poguma, da so nam zagotovili samostojnost. Osnovno načelo lokalne samouprave je, da problematiko približaš občanu in skupaj gradiš prihodnost. Primerjava pogojev za življenje in delo pred leti in danes nazorno pokaže, da smo bili na pravi poti in da uresničujemo želje in potrebe, ki so bile takrat izpostavljene." Mojca Zemljarič Simona Fridl, sedanja vršilka dolžnosti direktorja, je bila edina prijavljena kandidatka na razpisu za prosto delovno mesto direktorja Lekarn Ptuj. Podravje • Digitalizacija v javni upravi Zaživel sistem eGraditev Na 15 upravnih enotah v državi je moč oddati elektronsko vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ptujske, ormoške, lenarške in bistriške sicer med njimi še ni, a bodo po napovedi Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) že kmalu na vrsti; predvidoma februarja naslednje leto. Na upravnih enotah Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica bo elektronsko vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja moč oddati spomladi naslednje leto. Digitalno bodo nato vodili celoten postopek vse do izdaje gradbenega dovoljenja. Podravje • Le ena prijava za direktorja Lekarn Ptuj Lekarne bo vodila Simona Fridl Čeprav gre za velik javni zavod, v katerem se letno obrne več milijonov evrov, velikega interesa za vodenje Lekarn Ptuj očitno ni. Za prosto delovno mesto direktorja seje prijavila le ena kandidatka, ki bo, kot vse kaže, naslednjih pet let vodila ta regijsko pomemben zavod. Po predčasnem odstopu prejšnjega direktorja Miroslava Mi-haliča je od maja naprej Lekarne Ptuj kot vršilka dolžnosti že vodila Simona Fridl. Konec septembra je svet zavoda objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja, nanj pa se je prijavila le Fridlova. Da bo tudi uradno zasedla to delovno mesto s polnimi pooblastili, jo bodo sicer morali potrditi še na svetih zavodov vseh občin ustanoviteljic. Na ptujski seji mestnega sveta bo ta točka na dnevnem redu v ponedeljek, v drugih občinah pa v naslednjih tednih. Mandat direktorja, ki mora biti magister farmacije z izkušnjo vodenja, traja pet let. Hkrati ne sme biti član sveta zavoda, kar Fridlova od letošnjega leta ni več. Glede na to, da je bila edina prijavljena kandidatka, kakšnih zapletov pri potrjevanju s strani občin soustanoviteljic, ni pričakovati. Prvih sedem upravnih enot, ki so spomladi vpeljale nov sistem eGraditev, je na notranjskem in primorskem koncu. Nedavno se jim jih je pridružilo osem s štajerskega območja, naslednja širitev je napovedana za februar 2025. „Po vsej Sloveniji bo sistem zaživel v letu 2026. Na 15 od skupaj 58 upravnih enot stranke odslej vlogo za gradbeno dovoljenje že lahko oddajo elektronsko, pri čemer bo digitalno izveden tudi celoten postopek in izdana odločitev. Sistem eGra-ditev bo tako v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z namenom, da bo prehod bolj tekoč in bodo imeli vsi udeleženi v postopkih pridobivanja oziroma izdajanja gradbenih dovoljenj dovolj časa za prilagoditev, sistem uvajamo postopoma. V celoti bo uveden v začetku leta 2026, do takrat bo možno vloge oddajati in postopke voditi tako v papirni obliki kot po elektronski poti. S tem sledimo splošnemu trendu digitalizacije in poenostavitve upravnih postopkov za državljane ter omogočamo hitrejše vodenje postopkov pri izdaji gradbenih dovoljenj," so pojasnili na MNVP. Dodali so, da od marca, ko so sistem eGraditev vpeljali na prvo upravno enoto, s terena prejemajo pozitivne odzive. „Hkrati prejemamo tudi za nas dragocene predloge izboljšav, ki bodo pomagali sistem izboljšati - s ciljem, da bo ta zagotavljal uporabniku prijazno in kakovostno storitev. V prihodnje bomo dodatno energijo usmerili tudi v izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov." V naslednji fazi, februarja naslednje leto, bodo sistem vpeljali v podravski in pomurski regiji, na upravnih enotah Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica. MZ Svet zavoda Lekarn je že ugotovil, da izpolnjuje vse pogoje-javnega razpisa, soglasno so jo izbrali za direktorico. Soglasno jo je potrdila tudi ptujska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Najbolj pestra ponudba - v Qcentru Ptuj V teh hladnih jesenskih dneh sta ponudba in dogajanje v največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru v Puhovi, vroča kot jesenski kostanj. Pridite in se prepričajte. Pitarosso Ptuj je pripravil veliko tovarniško razprodajo obutve s popusti do neverjetnih 90 %. Čevlje tako dobite že od 2,99 evra dalje. Akcija traja od torka, 12. novembra, do odprodaje zalog. Izbira je izjemna, saj je na voljo kar 90.000 parov obutve. Ne zamudite največje tovarniške odprodaje obutve v Sloveniji doslej. Obiščite Pi-tarossov šotor pred Ocentrom Ptuj in si priskrbite kakovostno obutev po neverjetno nizkih cenah. V Optiki Sentina v Qcentru Ptuj pa pripravljajo novo akcijo - kolikor let štejete, toliko odstotkov popusta vam priznajo. Pri Sentini ponujajo res izjemno paleto različnih okvirjev-okroglih, barvitih, retro, prozornih, oversize in kovinskih okvirjev... in še večjih je! Če se spogledujete z nakupom novih očal in želite slediti modnim smernicam, obiščite optiko Sentina! „Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri okvirja, ki bo najbolj ustrezal vaši obliki obraza, stilu in potrebam. Pri nas boste našli pestro izbiro aktualnih trendovskih očal, ki bodo poudarila vašo osebnost in dodala modni pečat vašemu videzu. Za nas je najpomembnejše, da imate izostren vid in stil. Zato ponujamo očala najboljših znamk, kot so Ray-Ban, Guess, Armani Exchange, Fendi in Polar. Obiščite nas v eni od naših poslovalnic in si zagotovite najboljša očala za vas," sporočajo iz Optike Sentina. V tem mesecu v Qcentru Ptuj vrata odpira ID Gym&Fizio Center. Poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje ter izberite katerega od njihovih izjemnih vadbenih programov. Izvajali bodo fizi-oterapijo in rehabilitacijo po poškodbah, športno fizioterapijo za aktivne posameznike, odpravo akutnih in kroničnih bolečin, edukacijo in svetovanje za boljše razumevanje telesa ter sprostit-vene tretmaje za popolno regeneracijo. Na voljo bo tudi raznolika izbira vadbenih programov -semi-privat pristop, skupinske vadbe, vadba za nogometaše, vadba po prilagojenem programu za športnike, postrehabilitacijski pristop vadbe ter Booty shape vadba. Ob odprtju nudijo 15% popust na vse pakete fizioterapije in vadbene programe. Ne zamudite otvoritvenih popustov, obiščite ID Gym&Fizio Center v Qcentru Ptuj. Za vse informacije so na voljo na elektronskem naslovu: idgymfiziocenter@gmail.com ter telefonskih številkah 051638 690 in 041210 864. Foto: CG Foto: MZ Foto: CG petek • 15. novembra 2024 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Minister z veliko obljubami za rešitev problematike Drave „Ne bomo več le z grabljicami brskali po vrhu" Glavna tema srečanja ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka na terenskem srečanju z županom občine Markovci Milanom Gabrovcem je bila, kako iz struge Drave odstraniti gramoz. Minister je napovedal intenzivni angažma, pri čemer je nekajkrat poudaril, da se njegova desna in leva roka (vodarji in naravovarstveniki) ne bosta tepli, ampak sodelovali. Foto: ČG Če drži podatek, ki ga je predstavil Franc Prelog, da je v strugi Drave šest milijonov m3 gramoza, bi lahko z njim nasuli podlago za šest takšnih cest, kot se sedaj gradi od Ormoža do Markovcev. O nujnosti čiščenja gramoza iz struge Drave so vse od prvih velikih poplav v letu 2012 v javnosti pogosto debate, a se popolnoma nič ne premakne. Vodarji izpostavljajo, da jih omejujejo naravo-varstveniki, politika obljublja drugačen pristop, a je njen rok trajanja omejen, ker pride in gre. Ljudje ob reki so medtem iz leta v leto v vse večji nevarnosti, saj Drava silovito poplavlja že skoraj vsako leto. Župan Gabrovec ugotavlja, da se je o temi sanacije struge pogovarjal z več vladami, a je vedno vse ostalo le pri pogovorih. Gabrovec: »Deset let se ne premakne nič!« Ministru Novaku je predočil sanacijski program iz leta 2015, od katerega se ni izvedlo popolnoma nič. Minister je dejal, da so zdaj reorganizirali delo Direkcije RS za vode (DRSV), do sredine naslednjega leta bi za spodnjo Dravo izdelali hidrološko-hi-dravlično študijo. „O tej se pogovarjamo tako dolgo, da bi jo morali imeti izdelano že pred desetimi leti," je bil neomajen Ga-brovec. „Župan sem četrti mandat, vsaka vlada obljubi, da bo uredila protipoplavno varnost, pa ostane le pri besedah. Razumem, da se dela izvajajo po prioritetah, ampak takšno zapostavljanje območja je zame hudo narobe. Problem je tudi, da so postopki v naši državi nenormalno dolgi. Računam, da bo vlada sledila sklepu v zve- zi s protipoplavnim urejanjem struge Drave, ki smo ga vsi župani Spodnjega Podrav-ja potrdili na pobudo naše občine. Srž problema je, da je treba od jezu Markovci do meje s Hrvaško iz struge odstraniti prod. Naredili smo primerjave in ugotovili, da je dno rečne struge ponekod za dva metra višje, kot je bilo pred desetimi leti. Celotno strugo je treba očistiti, s tem bomo dali reki prostor, razlivanje vode bi lahko s tem prepolovili. Dobro je, da se utrjuje brežina in se izvajajo dela na sipinah, vendar je treba gramoz iz struge odstraniti! In še to: po lanskih poplavah smo ugotovili, da so bili skoraj vsi vodotoki v Sloveniji redno očiščeni in vzdrževani, razen spodnjega dela Drave, od Markovcev navzdol!" je bil jasen Gabrovec. Dodal je, da bodo enako, kot so vztrajali s sestanki za cesto Ptuj-Ormož, katere gradnja se je sedaj začela, vztrajali s projektom čiščenja struge Drave. Minister želel srečati Franca Preloga Minister Novak je na terenu želel srečati poveljnika lokalne gasilske zveze Franca Preloga, ki mu je na dan obiska poslal elektronsko sporočilo. Čeprav je bilo časa na terenu malo, je minister vztrajal, da se jim Prelog pridruži. Župan Gabrovec ga je poklical in Prelog je iz Markovcev v Novo vas prišel v nekaj minutah, zbranim pa nato povedal nekaj poštenih. „Časa za odlašanje nimamo. Ne vem, koliko od vas je doživelo poplavo, da vam je skozi spalnico tekla voda," je vprašal navzoče, odgovorne za vzdrževanje vodotokov. V spodnjem delu struge 6 milijonov m3 gramoza „V strugi od jezu Markovci do Zavrča je šest milijonov m3 gramoza. Zasebni gradbinec bi ga iz struge odpeljal v treh mesecih, samo zeleno luč je treba dati. Poskusite razumeti, da Drava v Bukovcih pri pretoku 800 m3/s prestopi bregove. Do leta 2000 teh težav ni bilo, problem je gramoz. Ko imamo poplavo, aktiviramo od 80 do 100 gasilcev. Delajo brez plačila, za razliko od vseh iniciativ in naravovarstve-nikov, ki jih plačuje država. Gasilci gremo zastonj, izpostavimo svoja življenja, zaradi kapric nekoga, ki ne dovoli očistiti struge. Naravovarstvenikov očitno tudi ne zanima divjad, ki ji poplava streže po življenju. Po podatkih Lovske družine Gorišnica jim je lanska avgustovska poplava odnesla oz. pomorila 70 % divjadi. To je varstvo narave?!" je poudaril Prelog. „Do spodnje Drave imamo dolg" Besede in napovedi ministra Novaka na obisku so bile obetavne. Če bo iz te moke Minister optimistično o črpanju gramoza, vodarji precej manj Minister Jože Novakje povedal, da sta z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek v komunikaciji za gramoz za cesto Ormož-Markovci. Dejal je, da ga uvažali ne bomo, kot so pred tednom dni odgovorili predstavniki Darsa. „Z ministrico sva se dogovorila, da bodo dali v kalkulacijo, da uporabijo ta material (iz struge, op. a.)". Za razliko od ministra pa vodja podravske enote DRSV Mateja Klaneček ni tako optimistična: „Na osnovi strokovne podlage, ki bo končana konec tega ali v začetku naslednjega leta, se moramo uskladiti z naravovarstveniki." Župan Markovcev Milan Gabrovec je vladi v zvezi z gramozom že tudi predlagal interventni zakon. „Zaradi situacije, kije urgentna." Minister je ocenil, da njegova leva roka (vodarska) ne potrebuje zakona za to, da bo enako naredila še desna roka (naravovarstvena). „Jaz se pri mizi ne bom prerekal, kdo je močnejši. Zagotoviti moramo funkcioniranje struge!" je napovedal. kaj kruha, bomo ocenjevali čez dve, tri leta. „Do spodnje Drave imamo dolg. Računam, da ne bomo več samo z grabljicami brskali po vrhu. Rešitve po sanacijskem programu morajo biti trajnostne, reke moramo imeti pretočne. Strugo je treba usposobiti, da bo reka funkcionirala. Ne smemo dovoliti, da bo poplavna voda zalivala hiše," je dejal minister. Denar (šlo naj bi za 83 milijonov evrov) po ministrovih besedah ne bo ovira. Na DRSV je apeliral, naj se struga do začetka del na kanalu, kar bo čez dobri dve leti, počisti gramoza. Prva stvar, ki jo morajo vodarji narediti, je dokončanje študije, kar naj bi bilo v sredini naslednjega leta. Vodja sektorja za območje Drave pri DRSV Mateja Klaneček je ministrove besede, da ima država do spodnje Drave dolg, potrdila. „V preteklosti na tem delu res nismo izvajali del v takšni intenziteti kot na zgornjem, od Maribora do Ptuja. Ko smo ocenjevali prioritete, so bili na zgornjem odseku bistveno večji problemi, kar se tiče ogrožanja naselij. Zadnja tri leta smo začeli intenzivneje izvajati tudi dela na spodnjem delu. Zavedamo se, da bo obnova dravskega kanala do Formina za strugo Drave predstavljala problem in ga hočemo omiliti," je pojasnila. Mojca Zemljarič ' Foto: CG Minister Jože Novak je ob obisku Spodnjega Podravja za naslednja leta napovedal vlaganja v strugo Drave v višini nekaj deset milijonov evrov. Odkrito je tudi povedal, da je bila spodnja Drava v preteklih desetletjih zapostavljena. Ormož • Rekordno kratka seja občinskega sveta 38 minut brez ene same razprave Na dnevnem redu sej ormoškega občinskega sveta je običajno veliko točk, na zadnji jih je bilo samo osem, med njimi tudi dve zelo pomembni: rebalans aktualnega proračuna in osnutek proračuna za prihodnje leto. Zato je zanimivo, da je seja minila brez vsake razprave v rekordnih 38 minutah. Najbrž tudi zato, ker na njej, že drugič zapored, spet ni bilo Simona Kolmaniča, ki bi gotovo imel kaj povedati na predstavljeno gradivo. Drugi letošnji rebalans proračuna, prvega so svetniki potrdili junija, je po besedah prvega občinskega finančnika Mirka Šeroda potreben zaradi uskladitve prihodkov in odhodkov. Veljavni proračun v višini nekaj manj kot 26,5 milijona evrov je namreč treba zmanjšati za skoraj 668.000 evrov, največ zaradi 420.000 evrov neporabljenih sredstev od Elesove odškodnine pri gradnji daljnovoda Pince-Cirkovce, ki se prenašajo v naslednje leto. S pripravo proračuna za leto 2025, težkega 25,7 milijona evrov, so imeli letos, tako kot druge občine, kar nekaj dela, saj so morali osnutke popravljati s spremenjenimi višjimi povprečninami, upoštevati pa tudi višje plače za javni sektor. Prihodnje leto ne načrtujejo dodatnega zadolževa- nja, skoraj polovico proračuna pa nameravajo porabiti za investicije. Med večjimi so 1,6 milijona evrov vredna peta faza izgradnje ormoškega namakalnega sistema, 884.000 je namenjenih sončnim elektrar- Zadnja seja ormoškega občinskega sveta je minila v rekordnih 38 minutah, in to brez razprav, svetniki pa poleg tega niso podali niti ene pobude ali zastavili vprašanja. nam, 929.000 gradnji tehnološkega parka, 947.000 evrov komunalni ureditvi druge faze ekonomsko-poslovne cone Glinokop, 394.000 oziroma 423.000 kolesarkam Podgorci-Cvetkovci in Osluševci-Formin, 743.000 pa sanaciji plazov. Po skrajšanem postopku so sprejeli še spremembe občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, saj ga je bilo treba uskladiti s predpisi in priporočili ministrstev, ki zadevajo predvsem opredelitve oprostitev ter določitve površin stavbnih parcel. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Milena Debeljak, so na občini letos pristopili k posodobitvi baze NUSZ in uskladitvi površin s podatki iz uradnih evidenc GURS, odlok pa prilagodili tako, da se pri odmeri upoštevajo zgolj uradni podatki o neto tlorisnih površinah iz katastra nepremičnin in ne podatki, ki bi jih posredovali zavezanci sami. Višina odmere se bo spremenila samo v primeru, ko se bodo podatki občine, ki so podlaga za odmero NUSZ, razlikovali od uradnih podatkov GURS. Sejo so zaključili tudi brez pobud in vprašanj svetnikov. SD Foto: SD 6 Štajerski V središču petek • 15. novembra 2024 Ptuj, Markovci • Aleksandra Škamlec priznala umor Sabine Arklinič Med branjem obtožnice pol ljudi v sodni Aleksandra Škamlec je včeraj, v četrtek, na sodišču priznala umor, ki gaje zagrešila v sostorilstvu s sodelavcem in domnevnim ljubimcem Tomažem Arkliničem. Na grozovit in zahrbten način sta vzela življenje 33-letni mamici štirih otrok, Tomaževi ženi Sabini. V sodni dvorani so bili navzoči svojci pokojne, ki med branjem obtožnice niso zmogli zadrževati solz. Medtem ko je višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak brala obtožnico, je pol ljudi v sodni dvorani jokalo. Pretreseni svojci pokojne Sabine so se zbrali pred sodiščem, nato so mamo in sestro pokojne, Marijo in Mojco Hvalec, spremljali tudi v sodni dvorani. Obtoženo Aleksandro Škamlec sta pravosodni policistki na sodišče pospremili na zadnjem vhodu. Tudi na obravnavo ni čakala na hodniku, ampak so jo umaknili v eno od praznih sodnih dvoran. Med obravnavo je bila popolnoma hladna, brez obrazne mimike, izkazovanja čustev, kaj šele obžalovanja za grozodejstvo, ki ga je storila. Vse, kar je v sodni dvorani izrekla, sta bili nekajkrat besedi »da« in »ne« ter beseda »priznam«. Pogled je imela ves čas usmerjen proti tlom, oblečena je bila v črno. Obtožbo, da je letos 22. marca zvečer Sabino umorila, je priznala. Peljal jo je v velnes in na pico „Tomaž Arklinič in Aleksandra Škamlec sta skupaj z zavestnim sodelovanjem na zahrbten in grozovit način umorila Sabino Akrlinič. Arklinič je po dogovoru s Škamle-čevo v velnes centru v Slovenskih Konjicah rezerviral termin pod pretvezo praznova- Obtožnico je prebrala višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak. Pravosodni policistki sta Aleksandro Škamlec na sodišče pripeljali na zadnjem vhodu. Obtoženo so pred očmi javnosti ves čas do prihoda v sodno dvorano skrbno skrivali. nja obletnice poroke s svojo ženo Sabino. Tako sta 22. marca letos otroke oddala v varstvo in se z babico dogovorila, da se zvečer vrneta po njih. Zakonca Arklinič sta se v Slovenske Konjice odpeljala okoli 16. ure. Po obisku velnes centra je Tomaž Sabino peljal še na večerjo v mestno pice-rijo. Med vožnjo domov je Sabina poklicala mamo in ji sporočila, da se vračata po otroke. V takšnem prepričanju jo je tudi puščal Arklinič. Okoli 21. ure je s svojim vozilom v bližini naselja Strnišče (občina Kidričevo) zavil z glavne ceste na stransko pot, zapeljal na točno dogovorjeno odročno mesto, kjer ju je čakala Škamlečeva. Vozilo je ustavil, ugasnil luči, izstopil," je v obtožnici predstavila tožilka Kukovec Belšakova. Zabodla jo je 11-krat, nad njo sta se brezčutno izživljala Sabina ni slutila, da bi bilo karkoli narobe, niti sanjalo se jI nI, kaj jI pripravljata mož In njegova domnevna ljubimka. Zato je Iz avtomobila stopila tudi sama. Škamlečeva, ki je nosila lateks rokavice, jo je začela zabadati s preklopnim nožem z rezilom dolžine devet In širine 2,5 centimetra. Večkrat jo je zabodla In porezala. Sabini, ki je kričala, je povzročala telesne bolečine. „Brezbrižno jo je na vratu In glavi zabodla ter porezala 11-krat. Tomaž je medtem brezčutno poslušal ženino kričanje. Med brezčutnim Izživljanjem sta Sabini povzročala močan strah In hudo psihično trpljenje, ob zavedanju, da se jI ob prisotnosti moža In očeta otrok, ki jo je predal In prepuščal tako mukotrpnemu umiranju, Izteka življenje," je nadaljevala tožilka. Pojasnila je tudi, da je bila za izgubo Sabininega življenja ključna krvavitev iz globoke rane na vratu. „Počakala sta, da bo Izkrvavela In umrla. Dejanje sta na kraju poskušala takoj prikriti. Arklinič je čakal, Škamlečeva je Sablnlno telo Kako je bilo slišati priznanje krivde „Pravna opozorila in pouke ste razumeli?" je obtoženo Aleksandro Škamlec vprašal sodnik Matej Šmigoc. „Mhm," je prikimala. „Krivdo po obtožbi priznavate?" je nadaljeval sodnik. „Priznam," je odgovorila. „Ponovno vas pozivam, daje priznanje nepreklicno. Priznavate krivdo?" je še enkrat ponovil sodnik. „Ja," je potrdila. zakopala v bližnji kup gnoja In ga prikrila s senom. S kraja dogodka sta se drug za drugim odpeljala. Tomaž je nato Sabinini mami dejal, da prideta po otroke naslednji dan, ker da je Sabina preveč popila. V naslednjih dneh je s poslovilnim pismom, ki ga je napisala Škamlečeva, otrokom, sorodnikom, Užaloščeni mama in sestra pokojne (zadaj levo) sta ves čas jokali, obtožena Aleksandra Škamlec je bila 1 kakršnokoli čustvo. Ves čas je nepremično gledala v tla. Foto: CG petek • 15. novembra 2024 V središču Štajerski 7 dvorani jokalo Ilustracija, kakšno kazen bi obtoženima prisodili ljudje. Plakat je pred sodiščem v rokah držala starejša gospa. znancem in policistom lažnivo prikazoval, da je Sabina družino zapustila. Tožilstvo obema obtoženima očita, da sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje umora na kladna, ne da bi spremenila obrazno mimiko ali pokazala grozovit in zahrbten način," je branje obtožnice sklenila višja tožilka Teja Kukovec Belšak. Čustvene bolečine bližnje zaznamovale za celo življenje Po tem, ko je Aleksandra Škamlec umor priznala, je odvetnik Sabinine mame Marije Hvalec priglasil premoženjsko-pravni zahtevek. Poudaril je, da sta bili mati in hči izredno navezani, zelo dobro sta se razumeli, si pomagali in se pogosto srečevali. „Čustvena vez med njima je bila zelo močna. Hude bolečine bodo ostale za celo življenje, še posebej ob dejstvu, na kakšen način je izgubila svojega otroka," je dejal odvetnik Mihael Kocbek in v imenu Marije Hvalec priglasil premoženjsko-pravni zahtevek v višini 35.000 evrov. Sestra in otroci pokojne bodo zahtevke priglasili v nadaljevanju postopka. Trajanje zapora v rokah petčlanskega senata Zaporna kazen za Škamlečevo je neizbežna, vprašanje je samo še, koliko let ji bodo prisodili. O kazni bo odločal petčlanski senat, vendar pa narok za izrek kazenske sankcije ne more biti prej, preden bo pred sodišče stopil še drugi obtoženi, mož pokojne Tomaž Arklinič. Zanj je sodišče predobravnavni narok razpisalo za 6. december. Izvedli bi ga sicer že včeraj, skupaj s Škamlečevo, a je oktobra zamenjal odvetnika. Njegova nova zagovornica je sodišče zaradi obsega spisa in teže kaznivega dejanja zaprosila za preložitev naroka. Prošnji je sodišče ugodilo, Arkliniča bodo na sodišče privedli v petek, 6. decembra. Mojca Zemljarič Podravje • Dveletna bitka Jerneja Golca z zdravstvom kaže prve rezultate Jernej dokazal: zdravljenje žene je bilo neustrezno Jerneju Golcu je po dveh letih končno uspelo dokazati nepravilnosti pri zdravljenju njegove pokojne žene Sonje Golc. Odločba Komisije RS za varstvo pacientovih pravic namreč potrjuje, da so bile Sonji Golc kršene pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Pomanjkljivo je bilo tudi obveščanje glede zdravstvenega stanja in možnega razvoja ter o posledicah bolezni. Mož pokojne zato razmišlja tudi o odškodninski tožbi. Jernej Golc se je z ogromno vztrajnosti in trme prebil skozi administrativne labirinte dokazovanja zdravniških napak. Kot je znano, je Sonja Golc oktobra 2022 zaradi močnih bolečin v trebuhu poiskala pomoč v Splošni bolnišnici Ptuj, njeno zdravljenje je potekalo tudi v Ljubljani in Mariboru. Kljub zdravljenju in hospitalizacijam je mesec dni kasneje umrla v UKC Maribor. Njen mož Jernej Golc je ves čas opozarjal na neustrezno zdravljenje svoje žene, a je dolgo ostal brez odgovorov. Odločil se je, da bo odgovore poiskal po zakonodajni poti skladno z Zakonom o pacientovih pravicah. S pomočjo varuhinje pacientovih pravic je sprožil dva postopka, in sicer v Splošni bolnišnici Ptuj in UKC Maribor. Kljub temu da odločba potrjuje kršitve, Jerneju Golcu ne prinaša zadoščenja ali odgovorov na številna vprašanja, ki ostajajo odprta. »V mariborskem kliničnem centru trenutno zadeva stoji, pričakujem pa nadaljevanje obravnave 1. zahteve. Postopek v ptujski bolnišnici je z izdajo odločbe Komisije RS za varstvo pacientovih pravic končan,« je pojasnil Jernej Golc. Na prejeto odločbo se namreč ni možno pritožiti, lahko pa se zoper odločbo sproži upravni spor v roku 30 dni pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. Ustanovili Iniciativo svojcev žrtev zdravstvenih napak Jernej Golc se je po smrti svoje žene pridružil in bil eden od pobudnikov ustanovitve Iniciative svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak, saj želi preprečiti, da bi druge družine doživele podobno tragedijo. Njegova želja je, da bi Iniciativa prerasla v organizacijo za varnost pacientov. Enkrat mesečno organizirajo virtualna srečanja z ljudmi iz celotne Slovenije, kjer delijo podobne izkušnje ter razpravljajo o sistemskih težavah v zdravstvu. Prizadevajo si tudi za sodelovanje z organizacijami v tujini, da bi dobili vpogled v varnostne protokole, ki so drugod že ustaljeni. Poleg tega Golc razmišlja tudi o odškodninski tožbi, čeprav še ni povsem odločen, kako bo nadaljeval iskanje pravice za svojo pokojno ženo. Vsekakor pa namerava vztrajati pri prizadevanjih, da bi izboljšal sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji ter zagotovil, da bodo pacienti obravnavani s spoštovanjem in ustrezno skrbjo. Sistem bolj kot paciente ščiti zdravnike Ob tem je kritičen do trenutne ureditve Zakona o pacientovih pravicah: »Naš sistem bolj kot paciente ščiti zdravnike in zdravstvene ustanove, ki morebitne zdravniške napake pometejo pod preprogo. Vprašljivi so tudi strokovni nadzori, ki so pogosto omejeni le na posamezne vidike ali dele primerov, namesto da bi celovito preučili celoten potek zdravljenja. To selektivno osredotočanje lahko prikrije ključne sistemske težave in zamegli celotno sliko morebitnih nepravilnosti,« je poudaril Golc in dodal, da bi morali spremeniti celoten pristop ter postaviti varnost pacienta na prvo mesto pri zdravstvenih obravnavah. Zaradi napak zdravnikov letno 1.500 mrtvih V Sloveniji letno zaradi zdravniških incidentov, ki bi jih bilo možno preprečiti, umre približno 1.500 ljudi. Zdravniki na letni ravni v nacionalni sistem javijo le približno 100 morebitnih zdravniških napak, kar je skrb vzbujajoče, saj naj bi bile po ocenah dejanske številke odklonov in napak mnogo višje. Zdravniki se po besedah Golca o morebitnih napakah ne odločijo poročati zaradi strahu pred pravnimi posledicami, kot so tožbe in s tem povezane težave. »V sklopu iniciative smo predlagali, da se uvede možnost anonimnega sporočanja zdravstvenih incidentov. Omenjeni pobudi se je pridružila in jo podprla tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije,« je zaključil Golc. Estera Korošec V Splošni bolnišnici Ptuj dogodek obžalujejo V Splošni bolnišnici Ptuj bodo uvedli ponovni strokovni interni nadzor, predvsem z namenom preverbe, ali bi se danes v podobnem ali enakem primeru sistemsko ravnalo kaj drugače. Komisija RS za varstvo pacientovih pravic namreč ptujski bolnišnici nalaga, da preveri pravilnost postopkov in izvede usmerjena izobraževanja. »Mi smo predstojnikoma internega in kirurškega oddelka naročili, da čim prej pripravita tovrstna interna izobraževanja,« je povedal Teodor Pevec, strokovni direktor Splošne bolnišnice Ptuj. Poudaril je, da v konkretnem primeru niso prav nič skrivali, ampak ravno nasprotno.»Dogodek, vsaj ta del, obžalujemo. Dejstvo pa je, da na nekatera vprašanja ni mogoče podati odgovorov,« je še dodal Pevec. Komisija za varstvo pacientovih pravic ptujski bolnišnici nalaga, da preveri pravilnost postopkov in izvede usmerjena izobraževanja. Foto: MZ Foto: MS Foto: MZ Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Oglasno sporočilo petek • 15. novembra 2024 Promocijsko sporočilo »Majhen» ELES očaral svetovnega tehnološkega giganta Družba ELES z manj kot 600 zaposlenimi je s svojim dosedanjim delom prepričala Siemens Energy - globalno korporacijo s skoraj 100.000 zaposlenimi - da lahko nastopa kot enakovreden partner pri razvoju najsodobnejših digitalnih omrežnih tehnologij. Družbi začenjata skupen projekt, ki bo elektroenergetiko dvignil na povsem novo raven. Na globalni ravni. Prihodnost, ki se je še včeraj zdela kot znanstvena fantastika, danes postaja resničnost. Družba ELES, slovenski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, in korporacija Siemens Energy, vodilni svetovni proizvajalec energetske opreme in naprednih energetskih rešitev, sta nedavno podpisali Memorandum o sodelovanju (Memorandum of Understanding) ter sklenili strateško partnerstvo. Ustvarjali bosta nov digitalni svet, ki seje še včeraj zdel povsem abstraktna ideja. Razvili bosta rešitve na področju obogatene in navidezne resničnosti terzasnovali robote za pregled razdelilnih transformatorskih postaj. S tem tudi daljnovodi in razdelilnetransformatorske postaje postajajo bolj pametni in prilagojeni zahtevam današnjega časa. Korak k bolj zeleni prihodnosti Partnerja sta se s podpisom memoranduma zavezala, da bosta razvijala napredne rešitve za senzorsko spremljanje visokonapetostnih daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj ter ustvarjala digitalne dvojčke te energetske infrastrukture. Pregled visokonapetostnih daljnovodov bo odslej potekal z droni, s pomočjo naprednih analitičnih platform pa bodo v ELESU ocenjevali stanje teh daljnovodov ter določali problematične točke, bodisi poškodbe bodisi druge napake. Partnerja se bosta lotila ustvarjanja novih naprednih platform za zaznavanje in analitiko visokonape-tostnihtransformatorjev. Predvsem pa bosta ELES in Siemens Energy z razvojem naprednih rešitev občutno prispevala k zmanjševanju ogljič-nega odtisa. »To partnerstvo je dokaz vaše predanosti in vizije za trajnostno energetsko prihodnost,« je ob podpisu memoranduma poudarila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Sršen. Dodala je, da ELES s tem partnerstvom znova dokazuje status enega vodilnih evropskih operaterjev prenosnega omrežja na po- dročju digitalizacije in pametnih omrežij. »Prepričana sem, da boste premaknili meje možnega, ne le za vaši podjetji, temveč za skupnosti, ki jim vsi služimo, in planet, ki si ga delimo,«je dodala. Memorandum, ki gaje v imenu družbe ELES podpisal direktor mag. Aleksander Mervar, tako resnično pomeni korak k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti, ne samo za nas, ampak predvsem za naše zanamce. Mag. Aleksander Mervar je med drugim poudaril, da bo Siemens Energy poleg znanja v raziskovalne projekte vložil tudi znatna finančna sredstva in tehnologije. Toda sodelovanje se ni zgodilo naključno in ne z danes na jutri. Siemens Energy je pravzaprav iskal strateškega partnerja in izbral ELES, saj je spoznal, da je to eden najbolj sofisticiranih sistemskih operaterjev v EU, predvsem pa eno najbolj naprednih visokotehnoloških podjetij v Sloveniji. Resda v okviru javne gospodarske službe skrbi za prenos in distribucijo električne energije, a pri tem že uporablja umetno inteligenco, obogateno resničnost in najsodobnejše digitalne platforme in rešitve. Elesovi inovativni projekti SUMO, FutureFlow, SincroGrid in NEDO so ključno pripomogli k temu, da infrastruktura za prenos električne energije postaja bolj pametna, bolj prilagojena potrebam današnjega časa. Ti projekti so tudi prejemniki številnih mednarodnih priznanj in nagrad. Svetovno korporacijo Siemens Energy pa je še zlasti pritegnilo znanje, ki ga imajo v Elesovem Diagnostično-analitskem centru (DAC). Kaj je DAC? DAC je pravzaprav stičišče masovnih podatkov, napredne analitike, tehničnih ekspertiz in dobrih inženirskih praks, ki jih podatkovni inženirji in znanstveniki pretvarjajo v sodobno upravljanje družbe ELES. Center so odprli leta 2019 in od takrat podatke različnih področij znotraj družbe pretvarjajo v informacije za pomoč pri odločanju. V centru zajemajo in zbirajo podatke terjih pripravljajo za raz- lične namene. K temu sodi tudi analiza podatkov ter ustvarjanje vizualizacij. Ob tem zaposleni v DAC sodelujejo z vsemi organizacijskimi enotami družbe ELES, ki te raznovrstne tehnične, obratovalne in poslovne podatke generirajo, objavljajo ali skrbijo za njihove transakcije. Hkrati DAC koristi tudi nekatere podatke iz zunanjih podatkovnih virov. S tem skrbijo za ključne naloge za delovanje in razvoj družbe ELES. V DAC prav tako spremljajo različne senzorje in naprave, ki v realnem času zagotavljajo podatke o daljnovodih, transformatorjih, odklopnikih in drugih visokonapetostnih napravah. Na ta način omogočajo sprotno spremljanje njihovega stanja in odkrivanje nepravilnosti, napak ali poškodb. Gre za zelo napredno upravljanje z infrastrukturo. S pomočjo takšnih orodij se DAC usmerja k napovednemu vzdrževanju, kar pomeni, da lahko na podlagi analiz celo vnaprej predvidi morebitne okvare in omogoča načrtovanje odprav oziroma posegov, še preden pride do dejanske napake. DACje center, kije nekaj povsem edinstvenega in družba ELES je edini sistemski operater na svetu, ki se lahko ponaša s takšnim naprednim središčem. V njem razvijajo prav take napredne tehnološke in pametne rešitve, kot jih bodo v sklopu partnerstva s svetovno korporacijo Siemens Energy; že nekaj časa namreč v Elesu upravljajo in operirajo z digitalnimi dvojčki, umetno inteligenco, obogateno resničnostjo in celo vrsto lastnih aplikacij za upravljanje daljnovodov, pa tudi z aplikacijo za nadzor vegetacije. Mimogrede, aplikacija za upravljanje vegetacije, ki sojo skupaj s partnerji razvili v DAC, je ta čas eden izmed treh projektov v ožjem izboru za nagrado GoDigital 2024, ki jo podeljujeta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in SRIPIKT Horizontalna mreža v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Edinstveni -v svetovnem merilu Takšnih aplikacij ali nadzora svoje infrastrukture doslej ni razvil noben drug operater omrežja na svetu. Čeprav tako domači kot in tuji partnerji pišejo svoje zgodbe, se zdi, daje Elesova v primerjavi z njimi veliko večja uspešnica. Še posebej v kontekstu učinkov in dosežkov. Gotovo o posebnosti DAC zgovorno pričajo predvsem številni obiski domačih in tujih partnerjev in izraženo presenečene tako nad osnovno idejno zasnovo kot tudi vsebinsko ambicioznostjo. Od ustanovitve je DAC obiskalo več kot 1.000 ljudi, približno 250 na leto. Obiskovalci so bili iz Slovenije, Nemčije, Vietnama, Japon- ske, Slovaške, Kanade, Litve, Ukrajine, Hrvaške, Črne gore, Srbije in ne nazadnje Kosova. Če ne bi bili drugačni, takšne pozornosti v Elesovem centru gotovo ne bi imeli. ELES ima tako dokazano številna praktična znanja pri upravljanju omrežja in se z digitalizacijo ukvarja že več kot desetletje, partnerstvo s Siemens Energy pa mu bo omogočilo, da ta svoja znanja dvigne na višji nivo. V sklopu skupnega partnerstva bosta podjetji razvijali na nek način podobne platforme in digitalne rešitve ter snovali digitalne rešitve za obvladovanje elektroenergetskega omrežja prihodnosti, ki bo zaradi drugačnih, alternativnih virov proizvodnje ter spremenjenega odjema nekoliko drugače ukrojeno kot danes. Zaradi vse večjega števila novih virov energije v sistemu na različnih napetostnih nivojih se bo v prihodnosti vse bolj povečevala kompleksnost elektroenergetskega omrežja in edini način za njegovo obvladovanje so napredne digitalne rešitve. ELES in Siemens Energy bosta postavljala povsem nove modele sodelovanja in standarde v elektroenergetskem sektorju. DACje vzpostavil in ga vodi dr. Uroš Kerin, ki je tudi pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti v družbi ELES. Je tudi ključni pobudnik in nosilec sodelovanja med Siemens Energy in Elesom. Ob podpisu Memoranduma s Siemens Energy je poudaril: »To partnerstvo ni samo zavezanost tehnološkim inovacijam, temveč tudi zavezanost bolj trajnostni, odporni in digitalno opolnomočeni energetski prihodnosti. Digitalna preobrazba naše energetske infrastrukture ni možnost -je nuja in podpis Memoranduma simbolizira skupno ambicijo, da speljemo to spremembo,« je dejal. »Še zlasti sem ponosen, daje družba ELES z manj kot 600 zaposlenimi pri družbi Siemens Energy, ki je globalna vodja s skoraj 100.000 zaposlenimi - prepoznana kot enakovreden in cenjen partner pri razvoju najsodobnejših digitalnih omrežnih tehnologij,«je poudaril. petek • 15. novembra 2024 Turizem Štajerski 9 PREDBOZICNI VULKAN LAN D IN AVSTRIJSKA KOROŠKA Ptuj, Trst • Kulturno-nakupovalni izlet DOŽIVELI BOMO: • božično vzdušje v Celovcu in Beljaku • Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov , • vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba Grad Kornberg in božična razstava 30. november in 1. december Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali "šunkarno" Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo. Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot. Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice. CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** -1 x polpenzion voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskem jezeru - vodenje in organizacija potovanja Kava, pica in za scepec zanimivosti Na martinovo soboto so trije avtobusi Ptujčanov potovali v Trst. Enodnevni izlet je bil zamišljen kot kulturno-nakupovalni izlet z obiskom nakupovalnega centra Palmanova Village Land Fashion, ogledom Trsta in na koncu večera predstave Kakor v nebesih v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki jo je na oder postavil ptujski režiser Samo M. Strelec s številčno ekipo. Nakupovalno središče Palmanova Village Land Fashion je bilo tudi ob našem obisku polno nakupovalcev. Slovencev ni manjkalo. Kot kaže, so se praznični nakupi že začeli. Zaprtje avtoceste pa je povzročilo neljubo zamudo, tako da smo se nekateri nakupovanju raje odrekli, se zgolj sprehodili po velikem nakupovalnem centru, da smo si lahko še ogledali nekaj znamenitosti mesta v zalivu, kakor ga je imenoval znameniti tržaški Slovenec Boris Pahor. Seveda bi bil lahko ogled lepši, če bi ga lahko izvedli podnevi, ne pa v prvih večernih urah in v naglici. Vsega skupaj je bilo le za vzorec, tako da se bo treba še vrniti in mesto, ki je bilo razglašeno tudi za italijansko mesto z najvišjo kakovostjo življenja, obiskati vsaj za en dan. Mesto je bilo dolgo v zatonu, v zadnjem času pa ta kulturni biser obiskovalci iz vse Evrope odkrivajo na novo. Trst je italijanska prestolnica kave, Tržačani pa naj bi bili tudi pri pitju kave med prvimi v Italiji, saj naj bi je popili največ. V Trstu je tudi sedež blagovne znamke kave Illy, ki je tudi en od simbolov italijanske kulinarike. Pitju kave, ki je dnevni ritual, se Tržačani nikoli ne odrečejo. V vseh kavarnah, ki jih je izjemno veliko, postrežejo odlično kavo, in to pogosto cenejšo, kot je na Ptuju ali v kakšnem drugem slovenskem mestu. Kapučino je v Palmano- vi stal 1,5 evra, na Trgu borze v Trstu 2,50 evra, espresso 2 evra, pomarančni sok 3,50 evra, amaro 5 evrov. Na glavnem trgu je zna- Režiser predstave Samo M. Strelec (na fotografiji s partnerko Simono) je Ptujčane pred začetkom predstave pozdravil v imenu direktorja MG Ptuj Petra Srpčiča, ki je darovalo vstopnice, in se zahvalil za tako množičen obisk. Predstavo Kakor v nebesih so snovali okrog deset let. To je bila hkrati tudi predzadnja predstava, ki so jo odigrali. Tako so imeli Ptujčani redko priložnost, da so si predstavo ogledali še pred njenim koncem. To je v nekaterih okoljih prestiž, ki ga v Sloveniji še ne poznamo. ÜÜL !üí|__ Sff •"•" menita kavarna Caffe degli Specci, najbolj znana pa je Caffe Marko. Mnogi so se ob tokratnem obisku z nostalgijo spominjali nekdanjih potovanj v Trst po kavbojke in kavo. Znamenitega Ponterossa ni več; na njem je imel stojnico tudi oče Borisa Pahorja. Pravi naslov za poceni tekstil pa je danes trgovina Mirella. Sicer pa Tržačani še vedno lahko kupujejo v manjših trgovinah, trgovskih centrov, ki bi praznili mesto, ni. Trst tako polno živi od jutra do večera, živi in diha z morjem, kar potrjuje tudi največja regata na svetu, Barcolana. i i 11 1 JI:,!-: T-'fit ~ —yik! MIH rf mu "7,11 hi" w I Kosilo v Palmanovi je bilo odlično; izbirali smo lahko med šestimi vrstami pic in tremi vrstami paste. Zasladil ga je tiramisu v lončku, ki smo ga zaužili v samem mestu Palmanova. Vseh 153 gostov so postregli v zelo kratkem času. Večer v Trstu pa smo končali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer nas je ob prihodu čakal tudi kozarec ptujskega vina, prav tako darilo MG Ptuj, in ogled odlične predstave, ki se je dotaknila vseh. Domov smo se vrnili polni čustev ob njeni sporočilnosti. MG Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski ;radioPTUI V Glavni trg v Trstu, srce mesta, ki je obdan z veličastnimi stavbami in fontano štirih celin. Na vrhu občinske stavbe je stolp z uro, na kateri bijeta čas Mihec in Jakec, kar priča tudi o tem, da se v Trstu nekoč več govorilo slovensko. Foto: MG Foto: MG 10 Štajerski Kultura petek • 15. novembra 2024 Knjigarnica V Meglenem dolu je zima. Sonce sije, drevesa in strehe prekriva debela snežna odeja. Elza in Kale sta odlično razpoložena... Tako začenja četrta knjiga iz serije Agencija za duhove priljubljenega švedskega avtorskega dueta Kristine Ohlsson, pisateljice, in Moe Wallin, ilustratorke. Napeto in ravno prav razburljivo čtivo za učence tam med tretjim in šestim razredom, seveda odvisno od bralskih izkušenj in želja, premore vse elemente dobre zgodbe za mlade bralce. Hkrati in mimogrede je pripoved vzgojna in spodbudna za tiste otroke, ki še niso povsem osvojili bralskih veščin ali pa jih pesti kakšna izmed številnih bralnih težav (O čemer, kakor tudi o navedeni knjižni zbirki je že bilo zapisano v tej rubriki.) Glavna junaka serije sta sestrica in bratec, Elza in Kale, ki živita z dedkom v kraju Megleni dol. No, ta kraj si lahko povesem predstavljamo te dni, ko je tudi naše mesto ovito z belosivo kopreno. A saj veste, dragi bralci, sonce je vedno na nebu in tako je tudi v Meglenem dolu, četudi imajo vsake toliko težave z duhovi. Tudi Megleni dol ima županjo in železniško postajo. Upam, da moje mesto ne bo še bolj podobno Meglenemu dolu, saj vlaki ustavljajo na Ptuju in je mogoče k nam pripotovati in odpotovati z vlakom. Hm, se kar grizem v jezik, da ne bi omenjala čakanja na peronu in zamud. Skratka, v Meglenem dolu bodo po stotih letih spet in končno odprli železniško postajo. Županja si je pripravila otvoritveni govor in vpadljive, velike škarje za prerez vrvice pred vrati železniške postaje. Samo še vlak mora pripeljati. A ga ni in ni, čeprav so ga zbrani slišali. Vlak je obstal nedaleč od mesta, sredi bele, bogato zasnežene pokrajine. No, to snežno razkošje si današnji otroci težko predstavljajo, saj je dostojna snežna odeja že zdavnaj zapustila naše kraje. Kolikokrat sem slišala tarnanje babic in dedkov o tem, da njihovi vnuki niso doživeli poštenega naletavanja snega! Vlaku je nadaljevanje poti onemogočilo veliko drevo, ležeče čez tire. Elza in Kale, ki ju je županja poprosila za pomoč, sta takoj opazila, da je to s podrtim drevesom nenavadno. Kot ta glavna v Agenciji za duhove, sta takoj opazila štor podrtega drevesa ob progi. A v snežnem pokrivalu okoli njega ni bilo nobenih stopinj, ki bi izdajale drvarja. Snežna odeja je bila gladka, a drevo je bilo očitno posekano in prevrnjeno na progo. Čudno. Prečudno. Vlak torej ni mogel naprej in vlakovodja je bil ogorčen, zagrozil je, da bo podjetje odstopilo od te železniške linije. Naslednji dan se zgodba ponovi, le da je prihod vlaka onemogočila velika kamnita skala na progi. Na srečo Elza in Kale preprečita nesrečo in pri tem jima pomaga posebna laserska svetilka iz priročnega, specialnega kovčka z orodjem, ki pomaga odkrivati duhove. Tako začenja 8. poglavje z naslovom Naj potrkava?: »Saj ne more biti res,« zastoka županja. »Kaj naj storimo?« Pokliče pomočnika, ki takoj pribiti. Govorijo tako hitro, da je nemogoče kaj razumeti. Samo blebetajo in blebetajo. Strojevodja je videti zelo besen. Elza na rami začuti Kalejevo roko. »Glej,« zašepeta Kale,« v postaji postajnega načelnika seje prižgala luč.« In res. Izza pisarniškega okna prihaja svetloba. Ampak županja ne opazi ničesar. Namesto tega stopi na vlak. Videti je, da bo še naprej razpravljala s strojevodjem. Ne samo županja, tudi pomočnik... Kako so Meglenodolčani razvozlali zagato z duhom in kako se je županja opravičila nesrečnemu načelniku postaje, ki je bil pred stotimi leti krivično obtožen nemarnosti pri veliki železniški nesreči, pa preberite sami v knjigi Primer velike železniške nesreče, ki jo je iz švedskega jezika za založbo Miš prevedla Iva Klemenčič. Današnja Knjigarnica je tudi namig decembrskim obdaroval- Ptuj • Pogovor o(b) filmu Slovenec z dvema domovinama „Zgodovina ameriških Slovencev je del širše slovenske zgodovine" Joe Valenčič, za prijatelje Jožko, zgodovinar, predavatelj, filmski ustvarjalec, strokovnjak za odnose z javnostmi, organizator prireditev, kustos in pomemben raziskovalec življenja Slovencev v ZDA, rojen v Clevelandu, se je udeležil pogovora in predstavitve filma, ki gaje o njegovem življenju in delu pod naslovom Slovenec z dvema domovinama, ustvaril Marjan Šrimf. Joe je bil leta 2022 kot sedmi ameriški Slovenec sprejet v Cleveland International Hall of Fame in s tem v družino najuglednejših meščanov tega ameriškega mesta. Junija 2023 pa je bil izvoljen za predsednika Slovenske zveze v Ameriki. Je velik poznavalec slovenske kulture, zlasti še na področju glasbe in filma in soustanovitelj ter podpredsednik in direktor muzeja polke v Clevelandu, ki predstavlja zgodovino posebne zvrsti slovenske polke v Ameriki. Glasba je sploh pomemben del njegovega življenja, še posebej polka, ki je našla domicil tudi v ZDA ter postala zelo priljubljena s Frankom Jankovičem - ameriškim kraljem polke. Še vedno pa v Clevelandu pripravljajo tudi festival diatonične harmonike, ki so ga začeli v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razvila se je posebna sloven-sko-ameriška polka, s katero smo Slovenci vplivali na ameriško kulturo. Vsak teden pripravlja radijsko in spletno oddajo, v kateri deli novice iz Slovenije in glasbo v slovenščini in angleščini. Radio ima še danes Foto: Črtomir Goznik Dr. Marijanca Ajša Vižintin (moderatorka), Joe Valenčič (eden najuglednejših Članov slovenske skupnosti v Clevelandu) in Marjan Srimf (avtor dokumentarnega filma Slovenec z dvema domovinama) med pogovorom v Mestnem kinu na Ptuju. Na nastanek tega filma je odločilno vplivalo predavanje Joeja Valenčiča o ameriških Slovencih, ki ga je imel v Knjižnici Ivana Potrča oktobra 2022. velik vpliv na slovensko skupnost, ki živi po vsem svetu. Ponosen na slovenske korenine V Slovenijo pogosto prihaja, večkrat pa je tudi že obiskal Ptuj. Zanima ga vse o Sloveniji. Prav tako pa tudi vse, kar so Slovenci dosegli Foto: Črtomir Goznik Joe Valenčič: „Moj cilj v življenju je povezovati ljudi, najti sinergije, ki nas združujejo. Verjamem, da nas kultura povezuje." v Ameriki. „Zgodovina Clevelanda me je vedno zanimala, ponosen sem na moje mesto, posebej pa sem ponosen tudi na moje slovenske korenine in na naše slovenske skupnosti, ne samo v Clevelandu, ampak povsod po Ameriki. Zato rad delim naše zgodbe, ker mislim, da so pomembne in zanimive tudi za Slovence," poudarja največji poznavalec slovenskih skupnosti v Ameriki, ki pogosto predava v Sloveniji, tudi o Slovencih v ameriškem filmu, glasbi, znamenitih Slovenkah v ameriški kulturi, da smo lahko tudi v matični domovini ponosni na vse, kar so Slovenci dosegli v tujini, še posebej pa v Ameriki. Vsako stvar pa tudi zna povezati s Slovenijo. Dokumentarni film Slovenec z dvema domovinama avtorja Marjana Šrimfa, ki je bil 40 let novinar na TV Maribor, 18 let je urejal tudi oddajo Slovenci po svetu in ustvaril številne dokumentarce o slovenskih izseljencih na petih celinah, je poklon življenju in delu Joeja Va-lenčiča. Bolj kot slovenski jezik povezuje tradicija Misli, da je zgodovina ameriških Slovencev del širše slovenske zgodovine. „Slovenščina nas danes več ne povezuje tako kot v prejšnjih letih, povezuje pa nas tradicija, da se tudi še v tretji generaciji počutimo kot Slovenci, čeprav ne komuniciramo v slovenščini. Del te tradicije so festival kranjskih klobas, vinske trgatve s parado, peka potic, krofov, že 12 let pa tudi kurentovanje v Clevelandu, ki poteka v organizaciji Slovenskega narodnega doma," pove Valenčič, ki govori slovensko z ameriškim naglasom. Zahvalil se je avtorju in režiserju, da so se ga spomnili, da so verjeli v njegovo zgodbo, to mu je v veliko čast. Zelo ponosen je na ohranjanje slovenske identitete v Ameriki in na vse, kar delajo za to. MG Sveti Andraž • Tradicionalna prireditev Pesem na vasi 15 let ljudskega petja cem. Liljana Klemenčič V vitomarški večnamenski dvorani so se v nedeljo znova srečali ljudski pevci in godci iz prijateljskih sosednjih društev. Prireditev organizirajo pevke Društva gospodinj Vitomarci, ki skupaj neprekinjeno nastopajo že 15 let, večinoma celo v prvotni postavi, vsa leta pa jih vodi Ljudmila Kocuvan. Poleg njih so pred polno dvorano nastopili še: ljudske pevke iz društev upokojencev Cerkve-njak in Lenart ter iz KUD dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev, Priložnostni sekstet Antuj - Andraž, Ljudski pevci Trta, pevci iz KUD Maksa Furjana Zavrč in Stezice, ptujskega društva upokojencev Optimist, Ljudski godci iz Haj-doš, Duet Ivica Jelka, Prešmentani faloti ter člani KPD Stoperce in Tamburaškega orkestra KUD Vitomarci. Za konec so vsi skupaj zapeli En hribček bom kupil, potem pa so ljudske pevke gostiteljice upihnile še svečke na torti, ki so jo dobile za 15. rojstni dan. Zdravica, ki je sledila, pa ni bila namenjena samo temu jubileju, pač pa tudi 50-letnici delovanja Društva gospodinj Vitomarci. SD Vitomarške pevke pod vodstvom Ljudmile Kocuvan prepevajo ljudske pesmi že 15 let. petek • 15. novembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Markovci • Nežka Kristovič seje končno preselila v mobilno hiško V novem domu ima prvič tudi kopalnico Novi dom Nežke Kristovič iz Markovcev je topel, svetel in prijeten. Vanj seje iz svoje stare razpadajoče in butane hiške preselila pred dobrim mesecem dni. S ponosom in hvaležnostjo pove, da se v mobilni hiški dobro počuti, predvsem pa domače. Včasih še pogreša svoj stari dom, ampak se vanj ne bi več vrnila. Selitev zanjo pomeni predvsem bolj kakovostno življenje, saj ima v novem domu urejeno kopalnico in prostore, kjer lahko pripravlja hrano ter si vzame čas za počitek. Po več letih negotovosti in težkih ži- vljenjskih preizkušnjah, ki jih je prestajala v prejšnjem domu, je v mobilni hiški sedaj našla varno zatočišče. Nežka je bila ob našem obisku vidno ganjena, predvsem pa vesela novega doma, v katerem še vedno Neizmerno hvaležna vsem za pomoč Nežka je vajena skromnosti, saj je odraščala v družini, kjer je bilo veliko otrok. Njeno mladost sta zaznamovala pomanjkanje in vsakdanja potreba po trdem delu. Po selitvi na moževo domačijo pa so se razmere še poslabšale. Tam sojo čakali novi izzivi in težko delo, vendar je Nežka vztrajala, bila tiha in potrpežljiva. Njeno stisko so prepoznale humanitarne delavke markovskega RK in Karitas ter ji pomagale po svojih močeh. Pred časom pa seje v reševanje Nežkine stiske glede bivalnih razmer vključila tudi markovska občina. Ko so spoznali, v kako težkih pogojih živi, so sprejeli odločitev, daji priskrbijo novo bivališče - mobilno hiško, ki zdaj stoji na njenem dvorišču. Izjemno hvaležna za vso pomoč je tako občini oz. županu Milanu Gabrovcu in vsem tistim, ki soji priskrbeli novi dom v domačem kraju. Največ časa preživi v osrednjem prostoru mobilne hiške, kjer so kuhinja, jedilna miza, udoben kavč in televizija. Nežka Kristovič se je pred mesecem dni iz stare butane hiše preselila v lepo urejeno mobilno hiško. Občina Markovci ji je močno olajšala vsakdanje življenje in ji polepšala starost. vse diši po novem. Največ časa preživi v osrednjem delu mobilne hiške, kjer so sodobna kuhinja, jedilna miza, kavč in televizija. Vse mora biti čisto in pospravljeno Prostor je skrbno pospravljen, saj Nežka svoje nove prostore redno vzdržuje z veliko ljubezni in spoštovanjem. Njena želja je, da vse ostane lepo urejeno in čisto. Med najinim pogovorom opazim, kako lepo je pospravljena kuhinja. Na pultu je samo velik moder lonec z belimi pikami, ki ga Nežka potrebuje za kuhanje. Obroke si vsak dan pripravlja sama, predvsem domače jedi, kot so ajdovi žganci. Popoldne si rada skuha kapučino, kar je njen mali vsakdanji ritual, ki ji prinaša veliko zadovoljstvo. Pokaže mi tudi manjšo spalnico, v kateri je dovolj prostora za posteljo in omaro. Odeje so skrbno zložene, Nežka pa vsako jutro vse prostore tudi dodobra prezrači. Še posebej je vesela kopalnice, ki je v prejšnji hiši ni imela. Pralnega stroja sicer še ne zna uporabljati, vendar je trdno odločena, da se bo tudi tega naučila. Ker je dobrega zdravja in še vedno energična, si nikakor ni želela oditi v dom za starejše. Vsako jutro na telovadbo, nato na kolo in še na vrt Nežka vsako jutro obiskuje jutranjo telovadbo v okviru Šole zdravja. Tam se raz- miga, poklepeta s prijateljicami, predvsem pa je v družbi prijaznih ljudi, kar ji veliko pomeni. Zelo rada se vozi naokrog s kolesom, največkrat se odpelje do bratranca, ki živi nedaleč stran. Zelo skrbno obdeluje svoj vrt, na katerem je največ solate, letos ji je še posebej obrodil fižol. Njene želje so skromne Nežka z veliko ljubezni skrbi tudi za štiri mucke, ki ji polepšajo vsakdan in ji krajšajo čas. S ponosom pove, da bo januarja drugo leto praznovala svoj 80. rojstni dan. Njene želje so skromne - predvsem si želi ostati zdrava in pri močeh, da bi lahko še naprej živela mirno in samostojno. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Cirkulane • Število prejemnikov pomoči ne odraža dejanskih stisk ljudi na terenu T • 1* V* •• 4 v. • v Ljudje živijo vse težje, a ne upajo po pomoč Najtežje živijo starejši ljudje, še posebej tisti, ki so ostali v svojih domovih sami. Njihove pokojnine so izjemno nizke, zato se le stežka prebijejo skozi mesec. Nekateri pridejo po prehranske pakete Rdečega križa, drugi raje svojo stisko skrivajo med štirimi stenami. Prav iz tega razloga število prejemnikov prehranske pomoči v zadnjih letih ne narašča, na seznamu je med 30 in 35 družin ter posameznikov. Nekateri prejemniki pomoči preminejo, drugi pa se preselijo v domove za ostarele, a to ne pomeni, da se potrebe po pomoči zmanjšujejo. Dejansko stanje na terenu kaže, da je posameznikov in družin v stiski vedno več. Prostovoljci Območnega odbora (OO) Rdečega križa Cirkulane so letos med ljudi razdelili približno 800 prehranskih paketov. Pomoč potrebujejo predvsem družine z več otroki, največ pa je starejših ljudi, ki ne morejo shajati z nizkimi pokojninami. Zadržuje jih občutek sramu »Letos opažamo, da so življenjske razmere vse težje, vendar ljudje ne pridejo k nam. To, da bi sprejeli pomoč, se jim zdi pretežko, predvsem zaradi občutka sramu, da bi jih drugi dojemali kot šibke,« je izpostavil Zoran Dernikovič, predsednik OO RK Cirkulane, in dodal, da so razmere še bolj zahtevne zaradi negotovosti glede cen elektrike, ogrevanja in splošne gospodarske situacije. Pakete delijo v stari dvorani v Cirkulanah, kjer ima OO RK svoje prostore. Večina prejemnikov prehranske pomoči si pakete pride iskat osebno, kar jim omogoča tudi osebni stik s prostovoljci in dodatno podporo. Veliko pa je, zlasti starejših, ki sami ne zmorejo priti po pakete. Za njihovo pomoč poskrbijo prostovoljci, ki pakete dostavijo neposredno na dom. Za blaženje stisk jemljejo pomirjevala Ljudje po besedah Dernikoviča živijo v vse večjem strahu, predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in napovedanih podražitev. Marsikdo se sprašuje, ali bo še lahko shajal. Ta občutek še dodatno obremenjuje tiste, ki že zdaj živijo na robu. »Bomo videli, kaj bo prinesla zima. Hujša zima bo namreč še dodatno obremenila tiste, ki že tako težko shajajo, saj bodo višji stroški ogrevanja povzročili še večje stiske. Včasih bi si res želeli, da bi imeli vpogled v število ljudi v naši občini, ki jemljejo pomirjevala. Ta zdravila namreč pogosto služijo kot način za blaženje stisk, a hkrati tudi prikrivajo resnične težave,« je povedal Dernikovič. Na območju cirku-lanske občine trenutno ni primerov, da bi kdo živel v človeka nedostojnih razmerah brez dostopa do osnovnih dobrin, kot je voda. Kljub temu pa prostovoljci ostajajo pozorni na morebitne skrite stiske. Čeprav ni ekstremnih primerov pomanjkanja, vedno obstaja skrb, da bi lahko posamezniki potrebovali pomoč. Estera Korošec Pri humanitarni akciji Drobtinice se je letos poleg prostovoljcev OO RK Cirkulane in OO RK Zavrč angažirala OŠ Cirkulane-Zavrč. ci pred trgovino Mercator v Cirkulanah so za šolski sklad zbrali okoli 750 evrov. Se eno stojnico pa so postavili pred trgovino Spar Foto: EK Na stojni-v Zavrču. Zoran Dernikovič, predsednik 00 RK Cirkulane, si želi, da bi ljudje namenili več časa humanitarnemu delu. Za prostovoljstvo vse manj časa Krvodajalstvo v Cirkulanah v primerjavi z Zavrčem ni najbolj zaživelo. Kljub temu daje darovanje krvi izjemno pomembno in plemenito dejanje, je težko pritegniti ljudi, da bi se vključili v tovrstne akcije. Tudi število članov OO RK Cirkulane zadnjih nekaj let ostaja na istem nivoju. »Skrb vzbujajoče je, da vse manj ljudi najde čas za prostovoljstvo zaradi hitrega tempa življenja in drugih obveznosti, čeprav so v srcu še vedno dobrosrčni in pripravljeni pomagati,« je še povedal Zoran Dernikovič. Foto: EK 12 Štajerski Kronika petek • 15. novembra 2024 Ptuj • Težave s kratkotrajnim parkiranjem pri »Olgici« Za varno »odlaganje« otrok Velika večina osnovnih šol v mestni občini Ptuj ima urejena parkirišča, a ne vse. Največ težav s tem ima Osnovna šola Olge Meglič v strogem centru mesta. Prešernova ulica je praviloma polna vozil, parkirnih mest ni veliko. Med šolsko in knjižnično stavbo v Cafovi ulici so le štiri mesta za avtomobile, ki so konstantno polna, še zlasti zjutraj in dopoldne. Starši, ki pripeljejo otroke v šolo ali pridejo po njih, na tem odseku pogosto parkirajo nepravilno, za nekaj minut se ustavijo na pločniku, ob cesti, celo v ovinku ... Tudi parkirišče v Dravski ulici je nabito polno pločevine. Ker je pločnik v Prešernovi ulici zelo širok, je eno parkirno mesto označeno za dostavo v galeriji. Tudi tega mnogi koristijo za »dostavo« osnovnošolcev. Podobnih »dostavnih« parkirnih mest, ki bi delovala po principu »poljubi in odloži«, bi lahko bilo v Prešernovi ulici kar nekaj. Na ptujski občini pravijo, da bodo zadeve na terenu pregledali in preučili tudi to možnost, ki bi ob ustrezni izvedbi (razmejitvi pločnika) gotovo vplivala na izboljšanje varnosti. Tak sistem imajo - sicer na parkirišču - pred Osnovno šolo Ljudski vrt. Gre za postajališča, namenjena staršem, ki so primorani voziti otroke v šolo. Kratkotrajno ustavljanje in odlaganje otrok je v tem primeru omejeno na 15 minut. Naj postavijo »trendovske« prometne označbe Prav na območje OŠ Olge Meglič pa se ob želji, da bi uredili kratkotrajno postajališče, nanaša še pobuda svetnice Renate Debeljak. Predlagala je, da se v bližini šole postavijo trendovski in vpadljivi znaki »Šola v bližini«, in sicer v Prešernovi ulici in na Muzejskem trgu: »Talne označbe so sicer prometni znaki, ki so po veljavni zakonodaji enaki stoječim, t. i. vertikalnim oznakam. Vendar velika večina ljudi gleda bolj po zraku kot na tla, zato podajam pobudo, da se na novo postavijo vpadljive prometne označbe, ki bodo opozarjale na bližino šole. Menim, da bi to pripomoglo k večji varnosti otrok v okolici šole. Takšni znaki bi dodatno opozarjali voznike na potrebo po previdni vožnji in upoštevanju prometnih predpisov v bližini šolskega območja.« Na območju OŠ Olge Meglič bodo namestili prometne znake Šola v bližini. Na ptujski občini so na navedeni predlog svetnice odgovorili, da so že pred začetkom šolskega leta, poskrbeli za ustrezno prometno signalizacijo in prometno ureditev na podlagi poročil o ogledu. Bodo pa sledili njenemu predlogu, zavedajoč se pomena varnosti šolskih poti. Navedeno pobudo bodo realizirali: »Pravkar smo v fazi postopka naročila prometnih znakov 'šolska pot', ki jih bomo postavili na navedeni lokaciji.« To je vsekakor smiselno tudi zaradi dejstva, da mnogi starši in skrbniki, ki otroke vozijo v Osnovno šolo Olge Meglič, šolarje »odlagajo« kar na cesti. Čeprav to traja le nekaj trenutkov, ni redkost, da kak nestrpen voznik med tem časom uporabi hupo, ali - predvsem v smeri od Muzejskega trga proti šoli - kar obvozi stoječe vozilo po drugi strani ceste. S tem seveda v nevarnost spravlja otroke, ki prečkajo prehod med knjižnico in šolo. Morda pa jih bo kak prometni znak več, ob že obstoječi precej visoki hitrostni oviri, vsaj nekoliko umiril in upočasnil. Dženana Kmetec Slovenija • Čas za obvezno zimsko opremo Kazni po državah različne Foto: S. Svigelj Od danes naprej morajo imeti vozniki v Sloveniji po zakonu na vozilih nameščene zimske pnevmatike oziroma imeti v avtomobilu ustrezno zimsko opremo in to ne glede na dejansko vreme. Policija lahko voznike, ki tega ne bodo upoštevali, kaznuje s 40 evri globe. Od 15. novembra do 15. marca morajo biti motorna vozila v Sloveniji opremljena z zimsko opremo. Za zimsko opremo štejejo na vozilu nameščene zimske pnevmatike z najmanj tremi milimetri profila ali letne pnevmatike z najmanj tremi milimetri profila ter ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Zimske pnevmatike oziroma zimsko opremo na vozilu je po zakonu treba imeti v času zime, pa tudi ob morebitnih zimskih razmerah izven tega obdobja. V nasprotju z osnovno kaznijo zaradi pomanjkljive zimske opreme so lahko kazni v primeru zimskih razmer veliko višje. Najnižja kazen 40 evrov voznika doleti še, če ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Če pa nastanejo zimske razmere in voznik zaradi neustrezne zimske opreme onemogoča promet, se voznik kaznuje z globo 500 evrov in petimi kazenskimi točkami. 200 evrov kazni lahko voznika doleti tudi, če zasneženega vozila pred začetkom vožnje ne očisti. Če pa voznik ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje, je globa 300 evrov. V primeru pravnih oseb je globa za voznika 1.000 evrov, za odgovorno osebo pa 120 evrov. V Avstriji dražje, v Italiji različno V Avstriji je obvezna zimska oprema zapovedana v obdobju od 1. novembra do 15. aprila. Na vseh višjeležečih cestah, ki so posebej označene s prometnim znakom, so verige obvezne tudi, če imate na vozilu nameščene zimske pnevmatike. V Avstriji je sicer globa za neupoštevanje predpisa o zimski opremi 60 evrov, v primeru povzročitve zastojev pa je lahko tudi do 5.000 evrov. V Italiji je obvezna uporaba zimske opreme predpisana različno po pokrajinah. Najdlje, od 15. oktobra do 15. aprila, zimsko opremo zahtevajo na cestah v dolini Aoste, in sicer na avtocestah, ki peljejo proti predoroma Mont Blanc in St. Bernard. Od 1. novembra do 15. aprila je zimska oprema, Prave zimske pnevmatike so le tiste, ki imajo poleg oznake M+S na bočnici vtisnjen tudi simbol gore in snežinke. Slovenska zakonodaja sicer tega simbola ne prepoznava oziroma ne zahteva, dovolj je oznaka M+S, v nekaterih državah pa za zimske veljajo le pnevmatike z omenjenim simbolom. V Nemčiji tako od letošnjega oktobra za zimske veljajo le pnevmatike s simbolom gore in snežinke, ne glede na to, ali imajo tudi oznako M+S. Po zakonodaji mora minimalni profil zimskih gum znašati vsaj tri milimetre (profil pnevmatik, ki so nove, je okoli 8 milimetrov). ne glede na vozne razmere, obvezna v pokrajini Furlan ij a-Jul ijska krajina, na avtocestah Trst-Benet-ke in Palmanova-Videm-Trbiž. Podobno je tudi na večini drugih regionalnih cest v tej in drugih regijah. Globa za neuporabo zimske opreme znaša 39 evrov na cestah znotraj naselij in 80 evrov izven naselij, ob tem pa lahko policija tudi prepove nadaljnjo vožnjo. V državah Balkana podobno kot v Sloveniji Na Hrvaškem je zimska oprema obvezna od 15. novembra do 15. aprila, kazen za neupoštevanje pa znaša 130 evrov. V Bosni in Hercegovini je zimska oprema vsa vozila obvezna od 1. novembra do 1. aprila, ne glede na vozne razmere. Enaka pravila veljajo tudi v Srbiji. Kazni za ne- upoštevanje v BiH znašajo od 40 KM (20 evrov) do 200 KM (102 evra) v primeru povzročitve prometne nesreče, v Srbiji pa 3.000 dinarjev (dobrih 25 evrov) . V Črni gori je zimska oprema obvezna v obdobju od 15. novembra do 1. aprila, ne glede na vremenske razmere. Globa za neustrezno zimsko opremo je od 60 do 150 evrov, za neuporabo zimske opreme (npr. neuporaba verig v primeru sneženja) pa je globa od 80 do 300 evrov. Madžarska brez pravil Na Madžarskem zimska oprema ni zakonsko določena. V primeru močnejšega sneženja oziroma večje količine snega je obvezna uporaba snežnih verig na pogonskih kolesih. V takih primerih se uporaba snežnih verig zahteva že pri prestopu meje. Ur Elizabeta (19.) na belem konju prijezdi Danes bo večinoma jasno, nekaj oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, v prevetrenih delih Primorske okoli 5, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem ob šibki burji do 15 °C. V soboto in sprva v nedeljo bo precej jasno, po nižinah v notranjosti bo predvsem zjutraj in dopoldne megla. V nedeljo čez dan se bo v zahodnih in osrednjih krajih pooblačilo. 3-dnevna napoved za Podravje Sotiota 16.11. I Nedelja 1711. I Ponedeljek ia.«i. Hitrost vetra: 3nVs Smer vetra: južni pretežno jasno Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni Hitrost vetra: 3 nVs Smer vetra: južni Foto: CG Vir: ARSO Rokomet Dober odpor Ptujčank v senci poškodbe Varagiceve Stran 14 Rokomet Dravaši dokaj suvereno v naslednji krog Stran 14 Motošport Jubilejno priznanje za Tima Gajserja Stran 16 Footgolf Ptujčani »kanto« prinesli domov Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik íPoiluiajÍE naí na íuitouriüri ifibtu! RADIOPTUJ tut afiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tokratna tekmeca iz Primoija in Gorenjske, dravaši prekinili treninge Kljub reprezentančnemu premoru, v katerem se je slovenska reprezentanca včeraj v Ligi narodov že merila z Norveško, pred njo pa je še srečanje z Avstrijo (v nedeljo ob 18.00 v gosteh), se bo prvenstvo v 2. ligi nemoteno nadaljevalo. Derbi kroga bo odigran v Kranju, kjer se bosta merila Triglav in Aluminij. Pomemben obračun na Gorenjskem Kidričani nadaljujejo z igranjem težkih tekem na gostovanjih. Doslej so med drugim že gostovali v Novi Gorici, v Ivančni Gorici pri Brinju, v Slovenskih Konjicah pri Dravinji, za konec jesenskega dela pa ju čakata še obračuna v Kranju s Triglavom in v Slovenski Bistrici. Razpored, da te kap ... Tekma v Kranju bo neposreden dvoboj za trenutno 2. mesto, saj ekipi Aluminija (29 točk) in Triglava (27) zasedata 2. in 3. mesto na lestvici, pred njima je le Gorica (31), ki jo čaka tekma z Brinjem (25). Moštvo Triglava smo jeseni že imeli priložnost spremljati na Ptuju, Foto: Črtomir Goznik Kidričane v soboto čaka derbi kroga z neposrednimi tekmeci za vrh lestvice. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave bodo v soboto poskušali doseči prvo domačo zmago v sezoni; doslej edini so zabeležili v gosteh. 2. SNL, 15. krog: Drava Ptuj - Jadran Dekani (v soboto ob 14.00 na Mestnem stadionu), Triglav Kranj - Aluminij (v soboto ob 16.00). kjer je gostovalo v 8. krogu (Drava - Triglav 0:2). Takrat se je četa trenerja Darijana Matica predstavila v zelo dobri luči, ekipa pa ima v svojih vrstah nekaj posameznikov, ki odstopajo od povprečja lige. V prvi vrsta sta to odlična napadalca Luka Šušnjara in Toni Vinogradac, ki sta doslej dosegla po 7 zadetkov, izpostaviti pa velja vsaj še vratarja Grega Sorčana, pa Tevža Pokorna, Oliverja Kregarja, Tiborja Gorenca Stankoviča . Moštvo Triglava je posebej nevarno na domačem stadionu, kjer je po porazu v uvodnem krogu proti Go- rici nanizalo pet zaporednih zmag (Brinje, Bistrica, Tabor, Krka, Jadran). Precej slabše gre Gorencem na gostovanjih, kjer so nazadnje zabeležili dva poraza (s Tolminom in Dravinjo). Kidričani imajo seveda svojo ra-čunico. V ekipo se po prestani kazni vrača motor ekipe Tomislav Jagič, ki bo še zaostril konkurenco v ekipi. Kakšnih drugih težav s kartoni v moštvu nimajo. Najbolj „vroč" igralec je Bamba Susso, ki je proti Rudarju dosegel dva zadetka. „Naši cilji so jasni, želimo se vrniti v 1. ligo, tudi sam sem se zaradi tega vrnil v Kidri- čevo. Prvotno sicer ni bilo tako načrtovano, a sem sedaj vesel, da se je tako razpletlo in da sem ponovno v znanem okolju, kjer sem igral že v prejšnji sezoni. Imamo dobro ekipo, tako da gre za realne cilje," je bil jasen hitronogi napadalec. V pričakovanju prve domače zmage S povsem drugačnimi tegobami se ubadajo pri ptujski Dravi. Po osvojeni točki v Tolminu bi bilo pričakovati izboljšanje razpoloženja, a še zda- leč ni tako, zaradi vnovičnih zamud pri izplačilih plač in neizpolnjenih obljubah predsednika Andreja Maglice so namreč igralci med tednom ustavili treniranje. Težave so domala kronične, zamude pri izplačilih se dogajajo iz meseca v mesec. Igralci tako nikakor niso osredotočeni na treniranje in igranje, kar seveda vpliva na razpoloženje in v končni fazi tudi na rezultate. V kakšnem stanju bodo dravaši pričakali sobotno tekmo z Jadranom, je za zdaj uganka. V vsakem primeru bodo Dekančani zahteven zalogaj (z 21 točkami zasedajo 7. mesto), pa čeprav ima njihov klub sedež v naselju, ki šteje le nekaj več kot 1.600 prebivalcev. Ptuj jih ima 18.000 . Statistika daje dravašem nekaj malega možnosti, saj Jadran v gos-teh ne blesti: ob treh porazih (Bilje, Gorica, Triglav) so zabeležili po en remi (Aluminij) in zmago (Tolmin). A še veliko slabša je serija Drave na domačem stadionu: pet tekem, pet porazov (Aluminij, Gorica, Brinje, Triglav, Krka). Pravi podvig bi bil, če bi jim ob vseh težavah to uspelo ravno v tem tednu ... Jože Mohorič Rokomet • Liga NLB, zaostala tekma 8. kroga Enakovredni do 40. minute, nato Gorenje z višjo prestavo Gorenje Velenje -Jeruzalem Ormož 30:24 (15:12) GORENJE VELENJE: Skok, Velic 5, Pipp 5, Jezernik 1, Maričic 3, Pajk, Drobež, Poklar 4 (1), Starman, Tatar 1 (1), Sokolič 4 (2), Blagotinšek 4, Tale-tovic, Slatinek Jovičic 2, Jankovski 1, Lončaric. Trener: Zoran Jovičic. JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl 1, Ba-lent (5 obramb), Zemljič; Mlač Černe 1, Munda 2, Bogadi 1, Sok, Vincek 1, Šulek 2, G. Hebar 3, Lukman 3, Korže Lesjak, Pungartnik 3, Jerenec 7. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Gorenje 5/4; Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Gorenje 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Emir Taletovic (Gorenje Velenje). POTEK REZULTATA: 5:5, 7:5, 9:8, 11:8, 11:10, 14:10, 16:15, 17:17, 19:18, 25:18, 28:20, 30:24. Rdeča dvorana v Velenju je gostila zaostalo tekmo 8. kroga med Gorenjem (aktualni državni prvaki, udeleženci Lige EHF) in Jeruzalemom (udeleženci Pokala EHF). Do 11. minute je bil rezultat izenačen (5:5). Pri Jeruzalemu je bil v uvodu razpoložen Filip Jerenec, strelec treh zadetkov. V nadaljevanju so bili za odtenek boljši Velenjčani, ki so počasi povečevali prednost do treh zadetkov (11:8). Da bi bil izid še tesnejši, so pri Jeruzalemu manjkale obrambe vratarja Filipa Ranfla, ki do menjave v 20. minuti ni ustavil nobenega strela rokometašev Gorenja. S serijo 3:0 so gostitelji v 25. minuti prvič povedli za štiri (14:10). Sledile so minute Ormožanov, ki so počasi nižali zaostanek in v 38. minuti ujeli Gorenje (17:17). Za izenačenje je s svojim sedmim golom poskrbel Jere-nec. Ormoški bombarder do konca tekme več ni dosegel gola, kar se je poznalo na rezultatu. Gorenje je svojo igro prestavilo nivo višje, Ormo-žanom pa so začele pojenjati moči in domačini so z delnim izidom 6:0 v 50. minuti povedli za sedem (25:18). V teh trenutkih je v golu Gorenja odlično branil Emir Taletovic, ki je v 2. polčasu zamenjal Matevža Skoka in zbral lepih 9 obramb. Prlekom kar devet minut ni uspelo zatresti mreže Gorenja, kar je prineslo nov poraz. V 25. minuti se je pri Jeruzalemu poškodoval Tadej Sok, kar je pred- stavljalo nov velik šok za Soka in njegove soigralce. O resnosti poškodbe prvega ormoškega strelca bo več znano v prihodnjih dneh. V soboto, 16. novembra, ob 19.00 na Hardeku gostuje novomeška Krka. Emir Taletovič, Gorenje Velenje: „Za nas je to dobrodošla zmaga in novi dve osvojeni točki, čeprav smo imeli med tekmo znova določene padce. Obračun smo dobro odprli, pa smo padli, v drugem polčasu ^yafar/' W-rrtt -, ji mt AfM PW T-—* -/j". ' JOt / ' ^ ; V.j potem hitro povedli za štiri gole in spet padli, ampak na koncu je bila razlika dovolj visoka. Zadovoljni smo z zmago, sedaj pa že gledamo proti Slovenj Gradcu, kjer bomo iskali novi dve točki." Gašper Hebar, Jeruzalem Ormož: „Pred tekmo smo se dogovorili, da v goste k državnim prvakom ne gremo z belo zastavo. Mislim, da je bil pristop na tekmi pravi in da smo popravili nekatere stvari s prejšnjih tekem. Mogoče je v drugem polčasu razliko naredila daljša klop, oziroma naše trenutno stanje s poškodbami. Prepričan sem, da nismo odigrali slabe tekme, da smo se borili po najboljših močeh in smo skozi celotno tekmo kar dobro konkurirali Velenjčanom." Uroš Krstič P > Foto: Črtomir Goznik Filip Jerenec (Jeruzalem Ormož) Liga NLB Zaostala tekma 8. kroga: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 30:24 (15:12). 1 CELJE PIVO. LAŠKO 1O S 2 O 1S 2. LL GROSIST SLOVAN 1O S 1 1 1T 3. GORENJE VELENJE 1O T 1 2 1S 4. TRIMO TREBNJE 1O 6 2 S 12 5. SLOVENJ GRADEC 1O 6 2 S 12 6. KRKA g S 1 S 11 7. URBANSCAPE LOKA 1O 2 4 4 S 8. RIKO RIBNICA 1O S 1 B T 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 1O 2 2 B B 10. JERUZALEM ORMOŽ 1O S O T B 11 MISTERAL KRŠKO 1O 2 O S 4 12. KOPER g 1 O S 2 14 Štajerski Aktualno petek • 22. novembra 2024 Rokomet • 1. SRL (ž) Dober odpor domačink v senci poškodbe Varagičeve Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Ptuj so se večino tekme dobro upirale Krimovkam, ki so najvišjo prednost dosegle prav na koncu tekme. Ptuj - Krim Mercator 19:35 (9:16) PTUJ: Korpar (9 obr.), Gep; M. Ko-lenko 6(4), Urbančič 5(1), Puž 3, Geč 2, L. Kolenko 1, Anžel 1(1), Krasnič 1, Čeh, Kovačič, Repina, Turk, Štelcer, Šemrl, Petrovič. Trener: Neno Potoč-njak. KRIM MERCATOR: Vojnovič, Bajk (14 obr.); Varagič 8(2), Ignjatovic 4, A. Abina 4, E. Abina 4, Horaček 4(1), Gutierrez Barnejo 3, Jurič 3, Pogorele 2(1), Ramatou N'diaye 2, Ngombele 1, Grbic. Trener: Žiga Novak. SEDEMMETROVKE: Ptuj 7/6; Krim 4/4, IZKLJUČITVE: Ptuj 4 minute; Krim 10 minut. POTEK REZULTATA: 1:1, 1:4, 5:5, 7:9, 8:13, 9:16, 11:20, 16:24, 18:26, 19:35. Ker se igralke Krima Mercatorja ob koncu tedna odpravljajo na tekmo Lige prvakinj v francoski Metz, je bila tekma državne lige s Ptujem odigrana med tednom. Ljubljančanke je po odstopu trenerja Dragana Adžiča vodil njegov dosedanji pomočnik (tudi kandidat za glavnega trenerja) Drava Ptuj - Velika Nedelja 31:25 (16:10) DRAVA PTUJ: Primožič (1 obr.), Škorc (1 obr.), Verboten (7 obr.); R. Toplak 5, Bezjak 4, S. Kocijančič 4, Pratnekar 4, Škrobot 4(2), T. Kocijančič 4, Toš Antlej 3, Krasnič 3(2), Lovšin, Golež, Svenšek, Šestanj Plohl, Strašek. Trener: Uroš Šerbec. VELIKA NEDELJA: M. Bezjak (6 obr.), Firšt Šeruga (6 obr.); Žunič 7, Sraga 5, Grabovac 5(1), Ude Tkalčec 3, Ž. Toplak 3, Žuran 1, Škorjanec 1, Rubin, Kovačec, Potočnjak, Gašič. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Drava 6/4; V. Nedelja 4/2. IZKLJUČITVE: Drava 10 minut; V. Nedelja 10 minut. RDEČI KARTON: Žan Toplak (58., V. Nedelja) POTEK REZULTATA: 3:0, 6:1, 8:3, 10:6, 13:6, 15:10, 17:10, 22:16, 22:20, 25:21, 27:24, 31:25. Glede na isti rang tekmovanja in povrh še lokalno rivalstvo, je bilo v srečanju 1/16 finala pokalnega tekmovanja med Dravo in Veliko Nedeljo pričakovati zanimiv in izenačen obračun. A Velika Nedelja ima v tem trenutku toliko težav s poškodbami (kljub temu, da sta se v ekipo vrnila Žunič in Ude Tkalčec), da so bili Ptujčani v vlogi velikih favoritov. To so začeli potrjevati od samega začetka, ko so z odlično igro v 6. minuti povedli z izidom 6:1. Minu- Žiga Novak. Ta je odpočil nekaj igralk (Ano Gros, Tjašo Stajnko, Tamaro Mavsar ...), kljub temu pa pripeljal na Ptuj še vedno odlično zasedbo, vključno s sedmimi slovenskimi re-prezentantkami (Dijana Bajic, Maja Vojnovič, Ema Abina, Elena Erceg, Ana Abina, Teja Pogorelc in Manca Jurič). Začetek je pripadal gostjam, ki so po odličnih obrambah Dijane Bajič v 8. minuti povedle 1:4. Domačinkam je ob podpori s tribun uspelo povezati konce igre in so z delnim izidom 4:1 izenačile rezultat na 5:5. Voz je v teh trenutkih v napadu vlekla Minea Kolenko (4 goli v tem obdobju), v obrambi pa so vsa dekleta zaigrala zelo angažirano in gibljivo, kar je krimovkam povzročalo kar nekaj preglavic. Svoj delček je dodala tudi vratarka Kaja Korpar, ki se ni ustrašila močnih zaključkov gostij. V 21. minuti je prednost Krima znašala le +3 (8:11), nato pa je s fizično premočjo v končnici 1. polčasa vendarle ta prednost narasla na +7 (9:16). V drugem polčasu je imelo srečanje podoben potek: domače igralke so igrale pogumno in so bile dokaj uspešne tako v napadu kot obrambi. V napadu so precej poskušale z igro na krožno napadalko Nušo Puž (ka-petanka je kljub poškodbi znova stisnila zobe in pomagala ekipi) in bile pri tem zelo uspešne, saj je Puževa sama zabila tri gole, ob tem pa izsilila še nekaj sedemmetrovk. Ob tem so lepo kombinirale tudi na zunanjih položajih, pomanjkanje višine pa so nadomeščale s hitrimi podajami in prodori na črto šestih metrov. ta odmora gostujočega trenerja Uroša Krstiča je nekoliko prebudila njegove varovance, tako da prednost domačinov ni več naraščala tako silovito (največ v prvem polčasu 13:6) v 19. minuti, manjšala pa se tudi ni. Do 38. minute so domačini brez težav nadzirali potek srečanja (21:14), nato pa so svojih minut prišli tudi gostje. Ti so predvsem na krilih Tita Grabovca nižali V 53. minuti je bila tako razlika še vedno pod desetimi goli (19:28), nato pa je Neno Potočnjak ponudil priložnost za nabiranje izkušenj mladim igralkam. Te so odigrale po svojih najboljših močeh, a razlika je razumljivo naraščala iz minute v minuto. Tekmo je močno zaznamovala poškodba odlične krilne igralke Krima Al je Varagič, ki je v 51. minuti v enem od protinapadov ob spremembi smeri padla po tleh in obležala v hudih bolečinah. Prve ocene kažejo na strgane križne vezi... Taja Korpar, ŽRK Ptuj: „Vsaka tekma s Krimom je nekaj posebnega, saj gre za ekipo, ki je na precej višjem nivoju od vseh drugih slovenskih ekip. Na tej tekmi smo se potrudile, da smo naredile čim manj tehničnih napak in da smo odigrale tako, kot smo se s trenerjem dogovorile pred tekmo. Ob tem poskušamo vsako takšno tekmo odigrati čim bolj sproščeno, da slučajno ne pride do poškodb. Vidi se, da se Krim ne pripravlja posebej na nas, tako kot ostale tekmice v ligi, zato smo lahko izpeljale kar veliko naših pripravljenih in uigranih akcij. Tudi na vsaki drugi tekmi pa to poskušamo odigrati 'na polno' do zaključnega strela. Tudi glede obrambe smo naredile korak zaostanek in v 45. minuti je na semaforju pisalo 22:20. Omenjeni organizator igre Velike Nedelje je imel nato še veliko priložnost za popoln priključek, a je njegov strel iz 7-metrovke zaustavil domači vratar Domen Škorc - to je bila njegova edina obramba na tekmi ... Na drugi strani je bil Domen Kras-nič uspešen z dveh zaporednih kazenskih strelov (25:21) in Drava se je naprej glede na zadnje tekme, tako da sem lahko jaz lažje zadržala kar nekaj strelov. Trudila sem se ostati zbrana in mirna." Dijana Dajic, Krim: „Ne glede na to, ali igramo v Ligi prvakinj ali v domačem prvenstvu, poskušamo vsako tekmo odigrati čim bolj skoncentri-rano, pri tem pa pokazati največ od tega, kar delamo na treningih. Tekmic v domači ligi ne podcenjujemo, kar se je videlo tudi na Ptuju, kjer smo od samega začetka začele odločno. Meni se zdi liga zanimiva, tudi navijači velikokrat pripomorejo k temu, da iz sebe iztisnemo največ. Žal mi je, ubranila naleta gostov. V zaključku je Krstič privarčeval nekaj moči prvoka-tegornikov za pomemben sobotni prvenstveni obračun s Hrastnikom in v igro poslal mlajše igralce. V domači vrsti je kar osem igralcev dosegli vsaj tri gole, prav raznovrstnost je bila ključ do zmage. V ekipo Velike Nedelje se je po poškodbi uspešno vrnil Matevž Žunič in bil najbolj viden posameznik tekme. Obe ekipi čakata konec tedna pomembni prvenstveni tekmi, Drava odhaja v Izolo, Velika Nedelja pa gosti Hrastnik. da ni šlo brez poškodb, za Aljo upam na najboljše. Glede menjave trenerja pa ni veliko za povedati: vsaka posameznica v ekipi mora ohraniti fokus na pripravljenost in na igro, to nas ne sme vreči iz tira. Že konec tedna nas čaka zahtevna naloga z Metzom, kjer upamo na izboljšanje predstave iz zadnje medsebojne tekme v Ljubljani in na pozitiven izid." Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj: „Za vsako ekipo v Sloveniji je čast igrati s tako močno ekipo Krima, ki visoko kotira tudi v Evropi. Videlo se je, da so pri Krimu menjali trenerja in da so se punce želele dokazati no- Šerbec: »Razlika sedmih golov nas je uspavala« Rok Toplak, Drava: „Na začetku smo zaigrali odlično in naredili razliko šest do sedem golov. V tem delu smo odlično igrali v obrambi, tudi v napadu smo si pripravljali dobre položaje za zaključne strele in jih tudi realizirali. V drugem polčasu smo malce popustili, ni bilo prave zbranosti, in smo si nekoliko zakom-plicirali situacijo. Pri izidu 22:20 je bilo čutiti nekaj panike, a smo ohranili zbranost in na koncu zasluženo zmagali." Žan Toplak, Velika Nedelja: „Z okrnjeno zasedbo smo prišli na Ptuj z željo po presenečenju. Na začetku nam nikakor ni uspelo sestaviti obrambe, prejemali smo lahke zadetke, zato smo se hitro znašli v zaostanku. Kasneje smo le ujeli ritem, predvsem v drugem polčasu smo stopili skupaj v obrambi in tudi v napadu nam je steklo. Približali smo se na dva gola zaostanka, bližje pa kljub borbenosti in želji ni šlo. Odločilno je bilo to, da nam manjkajo nekateri ključni igralci, težko je z majhnim igralskim kadrom 60 minut odigrati na enakem nivoju." Uroš Šerbec, trener Drave: „Veči-no tekme smo odigrali dobro in nadzirali potek dvoboja, prvi polčas je vemu trenerju. Sam na Ptuju nisem pričakoval tako močne ekipe Krima, v tako močni sestavi so zaigrale le še proti Ajdovščini. Naš cilj je bil, da damo od sebe vse, kar smo v tem trenutku sposobni, kar nam je lepo uspevalo do 20. minute. Tudi v drugem polčasu smo imeli dobro obdobje in sem ponosen na vse punce, ki so nastopile. Nekaj slabih strelov in slabših postavitev v obrambi je nato povzročilo večji zaostanek, a to je povsem normalno, saj ima Krim hitrejše in močnejše igralke, predvsem pa ima 'daljšo klop'." Jože Mohorič bil celo zelo dober. V obrambi smo do odmora prejeli le deset golov, kar je odličen dosežek, tudi v napadu je bilo dovolj kombinatorike. Sredi drugega polčas smo padli, razlika sedmih golov nas je uspavala. Velika Nedelja je to izkoristila in je po nekaj golih začutila priložnost. Ponosen sem na fante, da so dvignili glave in so z dvema ali tremi individualnimi rešitvami znova postavili stvari na svoje mesto in zasluženo zmagali. Termin pokalne tekme med tednom sicer ni bil najbolj posrečen, saj smo imeli vmes kar nekaj premora." Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: „Glede na vse poškodovane igralce smo šli v tekmo v nekakšnem krču. Fantje so bili prepričani, da te tekme ne morejo dobiti, kar me je zelo zmotilo. Za prvi polčas si zaslužimo veliko grajo - predstavljamo kluba s tradicijo, Veliko Nedeljo in Ormož, ki nekaj pomenita v slovenskem rokometnem prostoru, zato si takšnega odnosa ne smemo privoščiti. V odmoru je bilo zato v slačilnici nekaj povišanih tonov. Z igro v drugem polčasu sem zadovoljen, pokazali smo, da zmoremo, zato si fantje za ta del zaslužijo čestitke. Imeli smo celo možnost za preobrat, a kratka klop nam tega ni dopustila. Ptujčanom čestitam za zmago, pokazali so, da imajo dobro ekipo." Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Igralci Drave so po Gorišnici iz pokalnega tekmovanja izločili še drugega lokalnega rivala Veliko Nedeljo. Pokal Slovenije (m) REZULTATI 1/16 FINALA: Drava Ptuj - Velika Nedelja 31:25 (16:10), Ankaran - Koper 22:40 (7:19), Radeče Papir Nova - Mokerc Kig 21:32 (11:18), Grosuplje - Slovenj Gradec 25:33 (12:17), Arcont Radgona - Ajdovščina 30:44 (16:20), Frankstahl Radovljica - Sviš Ivančna Gorica 29:30 (15:15), Butan plin Izola - LL Grosist Slovan 16:34 (7:15), Herz Šmartno - Urbanscape Loka 22:27 (10:12), Maribor Branik - Misteral Krško 24:39 (13:20), Črnomelj - Riko Ribnica 28:31 (12:15), DRŠ Sebastjana Soviča - Škofljica 20:38 (7:15). 1. SRL (ž) REZULTAT 7. KROGA: Ptuj - Krim Mercator 19:35 (9:16). Tekmi Litija - Koper in Mlinotest Ajdovščina - Trgo ABC Izola bosta odigrani v soboto. 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 5 4 0 1 8 3. PTUJ 6 3 0 3 6 4. VELENJE 6 2 1 3 5 5. TRGO ABC IZOLA 5 2 0 3 4 6. LITIJA 5 1 0 4 2 7. KOPER 5 0 1 4 1 Rokomet • Pokal Slovenije (m), 1/16 finala Dravaši dokaj suvereno v naslednji krog petek m 15. novembra 2Q24 Šport, šport mladih Štajerski 1S Footgolf m Ekipno DP v Olimju Ptujčani so »kanto« prinesli domov V Olimju je v soboto potekalo ekipno državno prvenstvo v footgolfu, t. i. matchplay. V boj za naslov najboljše se je podalo šest ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini. Pred žrebom ni bilo določenih nosilcev, kar je botrovalo zanimivemu žrebu: v skupini B so se znašle skupaj tri najvišje rangirane ekipe glede na dosežke posameznikov v sezoni: Ptuj, Pomurje in Posočje. A dejstvo je, da je treba za končno zmago premagati vse tekmece ... Na golf igrišču Amon Olimje, ki je bilo za ta letni čas odlično pripravljeno, smo videli izjemne dvoboje naših najboljših footgolfistov. Ptujčani sicer niso nastopili v popolni postavi, a so povsem upravičili vlogo prvih favoritov. Z odličnimi predstavami vseh članov so bili enostavno ra- zred zase in so se zasluženo veselili novega naslova. Ekipo FGK Ptuj so sestavljali: Uroš Krajnc, Dejan Novak, Dalen Dabič Simonič, Boštjan Pek, Dean Bon, Matija Brodnjak, Iztok Ogrizek, Milan Kristovič, Rok Hojnik, Žan Susman, Dejan Kampl in Tadej Kirbiš. Na poti do zmage so najprej v skupini premagali Footgolf klub Pomur-je in nato še Footgolf klub Posočje iz Bovca. Oboji so že bili zmagovalci tega prestižnega klubskega tekmovanja in zato se na Ptuju še toliko bolj zavedajo pomena te zmage v Olimju. Po zmagoslavju v skupini B so se Ptujčani v velikem finalu merili z zmagovalno ekipo skupine A. Tam so bili dvoboji izjemno izenačeni, nastal je celo krog treh ekip s po eno zmago, tako da je odločalo število osvojenih iger. V tem so najdaljšo potegnili gostitelji, ekipa Sport club M. Vloga favoritov v finalu je pripadla ptujski zasedbi, a je bilo to treba potrditi na samem igrišču, kjer lahko že nekaj slabših odločitev in padec po- Ekipa FGK Ptuj, ki je zmagala na ekipnem državnem prvenstvu v matchplayu. Tenis m Pokal Billie Jean King Tamara in Veronika upanji za presenečenje Slovensko reprezentanco v petek in soboto, 15. in 16. novembra, čaka v Velenju izjemno pomemben dvoboj v polfinalu kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju pokala Billie Jean King (BJK). Tekmice Slovenk bodo Nizozemke. Prvi dvoboj se bo v petek začel ob 15. uri (Zidanšek - Rus, nato Erjavec - Lamens), v soboto pa ob 12. uri. Vstop v Belo dvorano bo prost. Obe reprezentanci sta v Velenje prispeli na začetku tedna, izjema je Veronika Erjavec, ki je v nedeljo v Kolumbiji igrala v finalu turnirja serije WTA125. Slovensko reprezentanco pod vodstvom selektorja Andreja Kraševca ob Veroniki sestavljajo Tamara Zidanšek, Pia Lovrič, Živa Falkner in Alja Senica. Slovenke imajo na Velenje lepe spomine, saj so tam pred dvema letoma s 3:1 senzacionalno premagale Kitajke. Do odmevne zmage je takrat prišla Ptujčanka Nina Potočnik, nekaj posebnega pa je bila tudi zmaga Kaje Juvan, ki je premagala olimpijsko prvakinjo iz Pariza Šinven Dženg. „Zelo je lepo v Velenju. Belo dvorano so se zelo potrudili urediti in pogoji za igranje so res dobri. Igrišče je kar hitro, žoge skačejo, kar mi odgovarja. Na začetku tedna sem na pesku stala prvič po zelo dolgem času, je pa res, da mi je tranzicija iz trde podlage na pesek vedno lažja. Veselim se ponovnega dobrega vzdušja in navijanja. Vedno je nekaj posebnega, ko igram za Slovenijo in igramo kot ekipa," je dejala Tamara Zidanšek, večkratna najboljša športnica MO Ptuj. Tami je nekaj besed namenila tudi poškodbi kolena, ki jo je mučila v zadnjem času: „Poškodbe se nikoli ne pozdravijo hitro. Koleno še vedno ni v najboljšem stanju, a je vsak dan bolje. Odkar sem prišla iz ZDA, sem kar nekaj časa posvetila rehabilitaciji." Nizozemke imajo v ekipi dve igralki med najboljšo stoterico na lestvici WTA, in sicer Arantxo Rus in Suzan Lamens; prva zaseda 81., druga pa 87. mesto. »Igralci pogosto igramo z višje uvrščenimi od sebe. Če želiš napredovati, jih prej ali slej moraš premagati. Posebne taktike ne bo. Predvsem jaz in Tamara morava odigrati svojo najboljšo igro. V tekmo ne smeva iti z rezervo in morda nama bo uspelo presenetiti višje uvrščene igralke,« je o tem dejala Veronika Erjavec. Pričakovanja Nizozemk pred dvobojem s Slovenijo je strnila njihova kapetanka Kiki Bertens. „Pritisk je vedno dober, Bilie Jean King je dejala, da je celo privilegij. Poudarila bi, da je Suzan Lamens šele nekaj Uroš Krajnc, FGK Ptuj: „Tekma v Olimju je bila kljub hladnemu vremenu zelo dobro organizirana in obiskana. Najboljši slovenski igralci smo se za svoje klube potegovali za prestižni naslov državnega klubskega prvaka, na koncu pa smo igralci Ptuja pokazali svoj karakter in znanje ter osvojili ta prestižni naslov. Sezona se je tako zaključila sanjsko. Zelo sem vesel, da mi je letos uspelo dobiti vse tri prestižne naslove: po pokalnem in ligaškem državnem prvaku sem sedaj s Footgolf klubom Ptuj osvojil še tretjo lovoriko. Sedaj pa nas čaka še nekaj prijateljskih tekem in treningov, preden se decembra odpravimo na evropsko prvenstvo v Turčijo." zornosti odnese dragocene točke. Ptujskemu moštvu se to ni zgodilo in so se na koncu zasluženo veselili naslova državnih ekipnih prvakov. To je bil tudi sklepni del letošnjega tekmovalnega urnika Footgolf zveze Slovenije. Sedaj bodo vse sile usmerjene v pripravo reprezentance, ki jo v začetku decembra čaka nastop na ekipnem evropskem prvenstvu v Turčiji. Rezultati, skupina A: FG Sport club M - FG Erlahste-in 4:2, FG Maribor - FG Erlahstein 2,5:3,5, FG Sport club M - FG Maribor 2,5:3,5. Vrstni red: 1. FG Sport club M 3 točke (6,5: 5,5) 2. FG Maribor 3 točke (6:6) 3. FG Erlahstein 3 točke (5,5:6,5) Skupina B: FG Ptuj - FG Pomurje 5:1, FG Ptuj - FG Posočje Bovec 5:1, FG Pomurje - FG Posočje Bovec 2:4. Vrstni red: 1. FG Ptuj 6 točk (10:2) 2. FG Posočje Bovec 3 točke (5:7) 3. FG Pomurje 0 točk (3:9) Tekma za 3. mesto: FG Maribor -FG Posočje Bovec 2:4; Tekma za 1. mesto: FG Ptuj - FG Sport Club M 4:2. Končni vrstni red: 1. FG Ptuj 2. FG Sport club M - Olimje 3. FG Posočje - Bovec 4. FG Maribor 5. FG Erlahstein - Šmarje pri Jelšah 6. FG Pomurje - Radenci Jože Mohorič Tekme FGK Ptuj: FG Ptuj - FG Pomurje 5:1 Si: Krajnc - Belak 2:1 S2: Novak - Wajs 2:2 S3: Dabič - Podgoršek 3:1 P1: Pek, Bon, Brodnjak - Kaučič, Gavez, Marič 3:1 P2: Ogrizek, Kristovič, Hojnik -Režonja, Hvalec, Detellbach 1:1 P3: Susman, Kampl, Kirbiš - Lo-renčič, Podgoršek 3:1 FG Ptuj - FG Posočje Bovec 5:1 S1: Krajnc - Mlekuž 2:1 S2: Novak - Zorč 5:1 S3: Dabič - Rosič 5:2 P1: Pek, Bon - Sladič, Kravanja 2:2 P2: Ogrizek, Kristovič, Hojnik -Mlekuž, Kravanja 5:1 P3: Susman, Kampl, Kirbiš -Kovač, Curk 2:2 FG Ptuj - FG Sport Club M 4:2 S1: Krajnc - Šuntner 2:2 S2: Novak - Kvas 4:0 S3: Dabič - Matjašič 3:3 P1: Pek, Bon, Brodnjak - T. Zec, R. Zec 9:0 (b. b.) P2: Ogrizek, Kristovič, Hojnik -Kvas, Grandošek 8:0 P3: Susman, Kampl, Kirbiš - Cigler, Perkovič 1:2 Statistični podatki: - najuspešnejši igralci med posamezniki: Dejan Novak, Uroš Krajnc, Dalen Dabič Simonič (vsi Ptuj), Nani Franc Matjašič (Sport club) - vsi 2 zmagi, 1 remi; - najupsšenjši igralci med pari: Boštjan Pek, Dean Bon, Iztok Ogrizek, Milan Kristovič, Rok Hojnik (vsi Ptuj) - vsi 2 zmagi, 1 remi tednov med prvih sto, medtem ko je Arantxa Rus precej izkušena. Res smo favoriti, a poznamo zgodovino tekem slovenske reprezentance, zato moramo biti previdni," je dejala Bertens, katere varovanki bosta v Velenju še Arianne Haroto in Demi Schuur. To bo četrti medsebojni dvoboj med obema reprezentancama, Slovenija je zmagala na dveh. Zmagovalke bodo napredovale v aprilske kvalifikacije za zaključni turnir v Ma-lagi prihodnje leto, poraženke pa se selijo v evroafriško skupino. UR, sta Tamara Zidanšek (na fotografiji) bo ob Veroniki Erjavec najmočnejše orožje naše reprezentance za dvoboj z Nizozemkami. Športni napovednik Nogomet • 2. SNL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 14.00: Brinje Grosuplje - Gorica; V SOBOTO OB 14.00: Drava Ptuj - Jadran Dekani, KetyEmmi&Impol Bistrica - Dravinja, Tabor Sežana - TKK Tolmin, Bilje - Krka; OB 16.00: Triglav Kranj - Aluminij; V NEDELJO OB 14.00: Beltinci Klima Tratnjek -Slovan; OB 15.00: Rudar Velenje - Ilirija 1911. 3. SNL - vzhod RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: IBLO Podvinci - Šam-pion, Zavrč - Fužinar SIJ Ravne Systems, Avto Rajh Ljutomer - Hajdi-na, Maripol Starše - ZASE Videm, Premium Dobrovce - Šmartno 1928; OB 15.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Čarda Martjanci; OB 16.00: Koro-tan Prevalje - Krško Posavje. Ženska liga RAZPORED 12. KROGA, V NEDELJO OB 14.00: Aluminij - Primorje Tosla Nutricosmetics, ŽNK Mura Nona - MB Tabor, Krim - ŽNK Olimpi-ja Ljubljana, ŽNK Gažon Le-Log - ŽNK Radomlje Medex; OB 15.00: ŽNK Ljubljana - ŽNK Cerklje. Rokomet • Liga NLB RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL Grosist Slovan - SVIŠ Okna Cugelj Ivančna Gorica; OB 19.00: Trimo Trebnje - Koper; OB 20.00: Misteral Krško - Celje Pivovarna Laško; V SOBOTO OB 18.30: Slovenj Gradec - Gorenje Velenje; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Krka, Riko Ribnica - Urbanscape Loka. 1. B SRL (m) 8. krog: Butan plin Izola - Drava Ptuj (v petek ob 20.00), Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik (v soboto ob 17.00). 2. SRL (m) 8. krog: Gorišnica - Maribor Branik (v petek ob 19.30). Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) 5. krog: Sobota - ŽOK Ptuj (v soboto ob 19.30). Futsal • 1.SFL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: Siliko Vrhnika - FK Dobre-polje, KMN Bronx Škofije - THE Nutrition Extrem, FK Dobovec - ŠD Mlinše; OB 20.30: PJ Joco Benedikt - KMN Sevnica, KMN Oplast Kobarid - Avtocenter Crono Ajdovščina. Jože Mohorič Foto: TZS 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. novembra 2024 Motošport • Priznanja AMZS Jubilejno priznanje za Gajserja Zvezdnik motokrosa Tim Gajser je tudi v letu 2024 postal slovenski motošportnik leta. Na slavnostni prireditvi krovne Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) v Ljubljani so poleg glavne nagrade večera podelili še številna priznanja za dosežke v mednarodni in domači konkurenci v sezoni 2024. Tim Gajser je tudi letos prejel priznanje za motošportnika leta v Sloveniji. Izbor Gajserja ni presenečenje, saj večkratni svetovni prvak elitnega razreda MXGP zadnje desetletje redno dobiva takšno priznanje. Letošnje je zanj že jubilejno, deseto v nizu, v letu 2024 si ga je prislužil z naslovom svetovnega podprvaka razreda MXGP, bil pa je tudi član reprezentance, ki je na pokalu narodov v Matterley Basinu dosegla sedmo mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini teh tekmovanj. Gajser se je letos do konca boril za naslov prvaka, bil do zadnje četrtine sezone na prvem mestu, a je potem Španec Jorge Prado začel razliko manjšati, Gajserja prehitel in naslov potrdil na zadnji dirki sezone na domačem terenu v Španiji. „Zahvaljujem se AMZS za nagrado športnik leta. To mi veliko pomeni, je dobra motivacija za naprej. Čestitam vsem prejemnikom nagrad, vsem, ki so uresničili cilje v letošnji sezoni, želim pa tudi vso srečo in brez poškodb v letu 2025," je v video nagovoru zbranim v Ljubljani dejal motošpor-tnik leta. „Letošnja sezona sploh na koncu ni šla po mojih željah in ciljih, a tudi biti drugi na svetu je zelo lep rezultat. Motivacija za naslednjo sezono je izredno visoka, mislim pa tudi, da smo letos naredili zelo dober rezultat z reprezentanco. Za nami je uspešna sezona in vsi smo motivirani za naslednjo, ko bomo spet trdo delali,« je še dodal Gajser. Kegljanje • KK Drava Ptuj Rekordni dosežek moške ekipe Po treh tednih premora se je minuli konec tedna nadaljevalo državno prvenstvo v kegljanju. Za ptujski ekipi, ki sta igrali na „domačem" kegljišču v Radencih, se je končalo s polovično uspešnostjo. Ženske so tesno, s 3:5, izgubile z ekipo Miklavža, ki je zmagala v vseh šestih tekmah doslej in je tako seveda na vrhu lestvice, medtem ko je moška ekipa prepričljivo, kar z 8:0, odpravila ekipo TRO Korotana s Prevalj. S to zmago se po šestih krogih uvršča na 5. mesto na lestvici. 1. B SKL - vzhod (ž) 1. MIKLAVŽ 6 6 0 0 37:11 12 2. CELJE 6 5 1 0 35:13 11 3. KRŠKO 6 4 1 1 34:14 9 4. F UŽINAR 6 4 0 2 28:20 6 5. ŠOŠTANJ 6 3 0 3 22:26 6 6. REMOPLAST 2 6 2 1 3 20:28 5 7. CERŠAK 6 3 0 3 22:26 4 8. BREŽICE 6 1 0 5 13:35 2 9. LITIJA 2001 6 0 1 5 15:33 1 10. DRAVA PTUJ 6 0 0 6 14:34 0 začetku v nadaljevanju žal ni uspelo nadoknaditi zamujenega. 2. SKL-vzhod (m) Drava - Miklavž 3:5 (2863:3036) DRAVA: Nada Fridl 515, Lidija Hrenko 474, Tjaša Kramberger 417, Marjana Šauperl 431, Milena Štam-par Golob 532, Melita Krušič 494 Tekma se je za Dravo začela nadvse uspešno, saj sta Nada Fridl in Lidija Hrenko suvereno premagali svoji tekmici in pri tem pridelali še 57 kegljev prednosti. Žal pa sta bili v drugem bloku domači igralki povsem nemočni proti gostjama (pri gostjah je Helena Krajnc podrla kar 574 kegljev), ki sta rezultat izenačili, razliko pa obrnili v svojo korist za velikih 213 kegljev. V zadnjih dveh parih je bila igra precej izenačena, zmago za Dravo je s 532 keglji priigrala najboljša v domači ekipi Milena Štampar Golob, Meliti Krušič pa po slabšem 1. DRAVOGRAD TRO 6 5 0 1 35:13 10 2. BREŽICE 6 4 1 1 31:17 9 3. D0RME0 6 4 0 2 30:18 8 4. CERŠAK 2 6 4 0 2 22:25 8 5. DRAVA Ptuj 6 2 2 2 23:25 6 6. ŠPED. RCM ČRNA 6 2 1 3 22:26 5 7. TRO KOROTAN 6 2 1 3 20:27 5 8. FUŽINAR 6 1 1 4 20:28 3 9. ŠOŠTANJ 6 1 1 4 18:30 3 10. LITIJA 2001 2 6 1 1 4 18:30 3 Drava - Tro Korotan 8:0 (3222:3004) D RAVA: Mitja Kramberger 548, Bojan Krušič 565, Uroš Krušič 524, Boris Premzl 532, Marko Godec 514, Robi Golob 539 Tudi moško tekmo so domačini odlično odprli. Mitja Kramberger (548) je tokrat končno odigral tako, kot se je od njega pričakovalo že od starta prvenstva, pa mu doslej še ni Poleg glavnega priznanja večera ter nagrad za dosežke na domačih tekmovanjih v športih, ki sodijo pod okrilje AMZS (cestno-hitrostnem motociklizmu, trialu, motokrosu, spidveju in kartingu), so na prireditvi v Festivalni dvorani podelili še posebna priznanja za mednarodne in domače dosežke ter priznanja za najboljše prireditelje dirk. Med dobitniki priznanj tudi član AMD Ptuj Za mednarodne dosežke so priznanja za sezono 2024 dobili motok-rosisti Gajser za 2. mesto v SP razreda MXGP, Jan Pancar za 13. mesto v istem razredu in Svit Vižintin za 8. mesto na EP razreda EMX85, vozniki kartinga Xen de Ruwe za 1. mesto v srednjeevropskem prvenstvu CEZ, Jure Levar za 3. mesto v srednjeevropskem prvenstvu CEZ Junior, Nik Trobec (AMD Ptuj) za 2. mesto v srednjeevropskem prvenstvu CEZ Senior, Anja Gregorčič za 1. mesto v srednjeevropskem prvenstvu CEZ Masters, spidvejist Sven Cerjak za 5. mesto na SP razreda SGP3 ter moto-ciklista Marko Jerman za 1. mesto v prvenstvu Alpe Adria v razredu stock Foto: Črtomir Goznik Nik Trobec (AMD Ptuj) 1000 ter Aleš Brzin za 1. mesto v prvenstvu Alpe Adria v razredu 1000 cup. Priznanji pa sta dobili tudi slovenski reprezentanci, motokrosistič-na v postavi Tim Gajser, Jan Pancar in Jaka Peklaj za 7. mesto na pokalu narodov, ter spidvejska v postavi Sven Cerjak, Tilen Bračko in Gregor Zorko za 4. mesto na EP parov. Na domači sceni so nagrade za najboljše po posameznih panogah dobili Nejo Habjan, Xen de Ruwe, Tim Gajser, Sven Cerjak in Lovro Setnikar, pri prirediteljih mednarodnih tekmovanj pa AMD Brežice in AMD Krško. AMZS kot posebne nagrade podeljuje še kristalne čelade, priznanja za pet naslovov državnega prvaka. Letos sta ju dobila motociklista Enej Logar in Tian Krševan. sta Namizni tenis • Mlajše kategorije NTK Cirkovce Odlični nastopi mladih Cirkovčanov v tujini Foto: arhiv Kegljaškega kluba Ptuj Bojan Krušič je odlično nastopil na dvoboju proti Korotanu. uspelo. Bojan Krušič (565), ki je bil najboljši pri Dravi, nadaljuje svoje odlične igre na kegljišču v Radencih. Tokrat je povsem nadigral najboljšega igralca gostov Slavka Hanžeko-viča, ki je na prejšnjih dveh gostovanjih Korotana dvakrat presegel znamko 600 kegljev. Po vodstvu 2:0 in prednosti 106 kegljev je igra dobro stekla tudi preostalim štirim domačinom. Še najbolj se je moral potruditi Marko Godec, saj je za tekmecem zaostal v številu podrtih kegljev, vendarle pa si je v zadnjem lučaju priboril zmago v setih z 2,5:1,5. Pri gostih je bil tokrat najboljši Boris Verdnik, ki je podrl 529 kegljev. Zaslužena popolna zmaga Drave, pri kateri so tokrat vsi presegli mejo 500 kegljev in dosegli rekordno število podrtih kegljev 3222 na „domačem" kegljišču. Da gre za res lep dosežek priča dejstvo, da je dan prej enako število kegljev podrla ekipa Radenske, ki je tukaj resnični domačin... David Breznik Najboljši mladi igralci NTK Cirkovce so v preteklem tednu nastopili na močnih mednarodnih turnirjih v tujini. Aleks Koren se je tako mudil na turnirjih svetovne namiznoteni-ške serije WTT Youth Contender na Madžarskem in v Italiji, mlajši tekmovalci pa na zagrebškem turnirju z nazivom Zagiping, ki je eden izmed najkakovostnejših in najmnožičnej-ših turnirjev v celotni regiji in se ga udeležujejo številne ekipe iz celotne Evrope. Cirkovčani so zabeležili nekaj izjemnih rezultatov. V Zagrebu blestela Voranc Plajnšek in Pia Kundih V hrvaško prestolnico je tradicionalno odpotovala številčna zasedba, tako da so imeli Cirkovčani svoje predstavnike v skoraj vseh kategorijah. Nastopili so Alja Krajnc, Pia Kundih, Neli Koren, Anže Safošnik, Lovro Gošnjak, Jakob Plajnšek, Voranc Plajnšek, Vitan Plajnšek, Martin Kirbiš, Tai Širec, Urh Novak in Erik Haslinger. Najodmevnejši uspeh je na svojem prvem mednarodnem tekmovanju v Zagrebu dosegel Voranc Plajnšek, ki je v kategorij igralcev do 8 let (igralci, rojeni 2016 in mlajši) prepričljivo premagal vse tekmece in osvojil 1. mesto. Najprej je bil uspešen v svoji predtekmovalni skupini, nato pa je v istem tempu nadaljeval tudi v izločilnih dvobojih - skupno je nanizal šest zmag. Aleks Koren To pa niso bile edine zmagovalne stopničke za tekmovalce NTK Cir-kovce, saj je to med mlajšimi kade-tinjami uspelo tudi Pii Kundih, ki je tekmovanje končala na odličnem 3. mestu. V tej kategoriji je bila konkurenca še številčnejša (več kot 60 tekmovalk) in Pia je morala za ta uspeh doseči pet zmag, šele v polfinalu jo je ustavila kasnejša zmagovalka Karla Ivčic iz Crikvenice. Pia je nastopila tudi v starejši kategoriji kadetinj, kjer se je uvrstila v finalni del, med 32 najboljših. V finalne boje so se iz svojih pred-tekmovalnih skupin uvrstili še številni drugi igralci iz Cirkovc. Voranc Plajnšek Pia Kundih Koren uspešnejši v Italiji Aleks Koren je s slovensko reprezentanco tekmoval na izredno močnem tekmovanju na Madžarskem, v mesto Sombotel. Nastopil je v dveh kategorijah, in sicer do 15 let (kadeti) in do 17 let (mlajši mladinci). Na turnirju so v teh kategorijah nastopili praktično vsi najboljši igralci iz Evrope in tudi izven nje, resnično reprezentančna elita. V kategoriji do 15 let (blizu 100 tekmovalcev je bilo razdeljenih v 29 predtekmovalnih skupin) se je Aleks z zmago in tesnim porazom prebil iz svoje predtekmovalne skupine v finalni del, kjer pa je v prvem krogu moral priznati premoč igralcu iz Češke. V kategoriji do 17 let (42 predtekmovalnih skupin, cca 130 igralcev) se ni prebil v finalni del tekmovanja. Neposredno iz Madžarske se je Aleks podal v Italijo, kjer je bil podoben turnir odigran v Lignanu. Pri kadetih (U15) je bil še uspešnejši kot na Madžarskem, saj se je z zmago nad favoriziranim nasprotnikom iz Nemčije prebil v finalni del tekmovanja, kjer je bil v 1. krogu uspešnejši od igralca iz Italije. Šele v 2. krogu ga je premagal tekmec iz Španije in mu preprečil preboj med 16 najboljših. Pri mlajših mladincih (U17) se je Aleks prav tako uvrstil v finalni del tekmovanja (zmaga s Špancem, poraz s Francozom), nato pa je bil v izločilnih bojih boljši predstavnik Češke. JM petek • 15. novembra 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK goveji trakci z goveja juha s kašico, testenine s tunino tortilje s piščančjimi pašta fižol, polpeti iz mletega cvetačna kremna zelenjavo, njoki, piščančji ocvrtki, omako, solata iz trakci, rdeča pesa marmeladni rogljički mesa v naravni omaki, juha, ocvrt file osliča, motovilec v solati pražen krompir, kislega zelja s fižolom pire krompir, zeljna krompirjeva solata zelena solata, skutin solata zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko v.. i, ■ Piscancji ocvrtki 600 g piščančjega fileja 2 jajci 1 žlica majoneze 1 žlica grškega jogurta ali kisle smetane 1 žlica moke 1 žlica koruznega škroba sol po okusu poper po okusu 1 žlička sladke rdeče paprike origano po okusu belo olje Piščančji file narežite na manjše kocke in ga dajte v skledo. Dodajte majonezo, jogurt (ali kislo smetano) ter začimbe. Dobro premešajte, nato pa dodajte še jajci in ponovno dobro premešajte. Dodajte moko in škrob, dobro premešajte ter pustite stati v hladilniku 30 minut. V ponev vlijte olje za prst visoko in ga segrejte. Da preverite, ali je temperatura primerna, dajte čisto malo mase v olje; če nežno zacvrči, je ravno pravšnje temperature. Z žlico dajajte maso v olje, da nastanejo manjši ocvrtki. Ocvrite jih na vsaki strani, da postanejo zlato rjave barve, nato pa jih vzemite iz olja in dobro odcedite na papirnati brisački. Marmeladni rogljicki 5 dl toplega mleka 40 g svežega kvasa ali vrečka suhega 3 žlice sladkorja 0,5 žličke soli 1,5 dl olja 800 g moke poljubna marmelada za nadev 1 jajce za premaz Zmešajte kvas, sladkor in malo toplega mleka ter pustite na toplem 10-15 minut. Moko dajte v posodo, dodajte ji sol, olje in kvasni nastavek ter dobro pregnetite. Lahko si ^ S pomagate s kuhinjskim robotom. Pripravljeno testo pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite na toplem 45-60 minut, da se volumen testa podvoji. Vzhajano testo razdelite na 4 ali 5 kroglic. Vsako kroglico razvaljajte 0,5 cm debelo in razrežite na osem približno enakih trikotnikov. Na vsak trikotnik dajte malo marmelade in ga zvijte od širokega dela proti ozkemu. Na pekač jih polagajte tako, da bo del, kjer se rogljiček konča, obrnjen proti dnu, saj se bodo drugače med peko odprli. Premažite jih z jajcem in pustite vzhajati 20 minut. Pecite pri 180 °C približno 15 minut, da postanejo zlato rjave barve. Podravje, Ptuj • Terme Ptuj z zasedenimi termini Vinska omizja redkejša zaradi drugega dogajanja V pretekli sezoni smo lahko obiskali le eno Primusovo vinsko zgodbo, kije potekala pod naslovom Ptujska grajska klet. Kaj seje zgodilo s tem projektom, kije v prejšnjih letih skoraj vsak mesec vjesensko-zimskem času, in še tja do pomladi, vabil k spoznavanju najboljših vin, vinskih kleti in vinarjev Slovenije, krepil kulturo pitja vina, smo vprašali Mileno Mojzeš, izvršno direktorico destinacije Terme Ptuj. Prav tako Ptujčani in gostje iz okolice Ptuja radi zahajajo v kavarno hotela Primus, na večerje v a'la cart restavracijo, v vodni park, na razne wellness tretmaje: masaže, kopeli, kozmetične storitve, tudi lepotne tretmaje za pomladitev in zmanjšanje obsega telesa ter po zdravje v zdravstveni center, kjer se predvsem osredotočajo na hrbtenico, sklepe in športno medicino. „Na vinska omizja bomo Vinska omizja so v tem času postala priljubljena oblika druženja domačinov in drugih, ki so najboljša slovenska vina spoznavali v družbi izbrane kulinarike in glasbenih utrinkov. Nekateri med njimi so bili stalni obiskovalci teh vinskih večerov, ki so se začeli v kavarni ptujskega gradu in z odprtjem hotela Primus nadaljevali v klubu Gemina XIII. V zadnjem času jih organizirajo takrat, ko prostor v hotelu ni zaseden s hotelskimi gosti. Enkrat mesečno, ob nedeljah, potekajo tematski nedeljski brunchi, ki so zelo dobro obiskani, priljubljeni med Ptujčani in gosti iz okolice Ptuja, za katere imajo gostje veliko pohval. IM S Primusove umske zgodbe pod naslovom Ptujska grajska klet, edine vinske zgodbe v pretekli sezoni. Foto: Črtomir Goznik ponovno povabili marca naslednje leto. Organizirali bomo najmanj dva tovrstna dogodka," je povedala Milena Mojzeš. Skoraj vsak konec tedna v hotelu Primus potekajo različna druženja: poroke, rojstnodnevna praznovanja, poslovne večerje, maturantski plesi ipd. V zadnjem času so pogosta tudi praznovanja okroglih obletnic. Letno se v hotelu Primus poroči okrog deset mladih parov. Rimskih porok pa že več let ne organizirajo, ker jim primanjkuje prostora. Rimska zgodba pa ostaja osrednja zgodba hotela Primus in Term Ptuj. Bogato prireditveno dogajanje bodo sklenili s poslovnimi srečanji v okviru kongresnih in seminarskih dogodkov, decembrskimi praznovanji ob zaključku leta za različne poslovne subjekte, božičnim brunchem, 26. decembra, ter silvestrovanjema v hotelski restavraciji in klubu Gemina XIII. MG 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. novembra 2024 iv i va tu, ,/i. *■ T. A ; v>' .' ria'i ' Spodnje Podravje • Damjan Krejač - policist konjenik in ultramaratonec Izjemna moč volje in premagovanja nadčloveških p: Damjan Krejač iz Gorišniceje eden izmed 22 policistov konjenikov v Sloveniji, ki poleg svojega zahtevnega poklica uspešno goji še strast do ultramaratonskega teka. Kot policist konjenik se sooča z različnimi izzivi, njegova vzdržljivost in predanost, ki sta ključni tudi v ultramaratonih, mu pomagata pri vsakodnevnem delu. Kljub zahtevnemu poklicu konjeniškega policista mu uspeva najti čas tako za svojo družino kot za intenzivne tekaške treninge in tekmovanja. Kot uspešen ultra-maratonec se redno preizkuša v tekmah, kjer so potrebne izjemna pripravljenost, vztrajnost in sposobnost premagovanja nadčloveških preizkušenj. »Za delo policista konjenika me je navdušil eden izmed sodelavcev. Pred tem nisem imel nobenega stika s konji, sem pa te živali zmeraj občudoval, nekako so mi bile blizu. Uspešno sem opravil enoletno usposabljanje in se nato zaposlil na Postaji konjeniške policije v Ljubljani,« je dejal Krejač. Konj ga je velikokrat vrgel s sedla Usposabljanje je bilo izjemno zahtevno, konj pa ga je velikokrat vrgel s sedla. Zelo dobro se spominja, kako se je enkrat znašel pod njegovimi nogami, vendar ga konj ni pohodil. Samo preskočil ga je in se mirno ustavil, kar kaže na globoko zaupanje med konjem in jezdecem. To je le eden od primerov, kako pomembno je, da se konj in policist ujameta ter zgradita poseben odnos, saj lahko le tako varno in učinkovito opravljata naloge. Policist konjenik mora po besedah Krejača svojega konja dobro poznati in ostati miren v najzah- Foto: Osebni arhiv Različne naloge policijske konjenice Slovenska policija uporablja konje od leta 1920. V Ljubljani je 15 konjenikov, v Mariboru pa sedem. Konjeniška policija igra ključno vlogo pri nadzoru javnega reda in varnosti, zlasti na območjih, kjer se zbirajo večje množice ljudi, kot so športni dogodki, protesti in prireditve. Konji so še posebej učinkoviti pri vzdrževanju reda ob izgredih ali nemirih, saj njihova prisotnost deluje pomirjujoče in omogoča policistom boljši pregled nad situacijo. Poleg tega enota redno sodeluje v iskalnih akcijah in patruljiranju na težje dostopnih območjih, kjer je konj nepogrešljiv partner. Sparthatlon 245 km, 2018 Damjan Krejač je zaposlen na Postaji konjen Hajdina • Brezplačni tečaj VEX-robotike Ajari Dobnik, 5. razred, OŠ Hajdina: »Robotiko je težko osvojiti, saj zahteva veliko truda, da iz posameznih delov sestaviš robota. V teh nekaj dneh sem se res naučil veliko novega, bilo je zanimivo in zabavno. Prav gotovo se bom podobnega tabora še udeležil.« Niko Štefe, 7. razred, Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana:»Počitnice pri bratrancu sem izkoristil za obisk robotskega tabora na Hajdini. Z VEX-robotiko sem se srečal prvič in me je navdušila. Skupaj z ostalimi udeleženci smo izdelali mikrovalovko, pa pralni stroj... Naučil se sem na primer, kako sestaviti dvigalo in kako se lahko dve kolesi vrtita v isto smer. Zanimivo je bilo tudi programiranje. To je bila res zanimiva, predvsem pa poučna izkušnja.« Mladi inženirji sestavljali robote Na Osnovni šoli Hajdina je v času krompirjevih počitnic potekal brezplačni tečaj VEX--robotike. Mentor Oliver Bučekje udeležencem omogočil vpogled v svet programiranja in robotike. Buček s svojim strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami že vrsto let navdihuje in podpira mlade, ki se podajajo na pot odkrivanja in inovativnosti v svetu robotike. Zato se z veseljem odzove na povabila osnovnih šol, ki želijo svojim učencem omogočiti stik z VEX-robotiko in s tem razširiti njihovo znanje na tem področju. Na dveh brezplačnih tečajih je bilo na voljo 20 prostih mest, ki so se hitro zapolnila. Prvi dan so se udeleženci spoznali z osnovami robotike in robotskimi sistemi VEX. Prav tako so imeli možnost sestaviti svojega prvega VEX-robota in se naučiti o njegovih komponentah. Spoznali so se tudi z osnovami programiranja in naučili svojega robota, kako naj se premika. Drugi dan delavnice je bil namenjen bolj naprednim znanjem. Učenci so spoznali različne senzorje, kot so senzorji za svetlobo, bližino in dotik, in se naučili, kako jih uporabiti za avtomatizacijo robota. Naučili so se tudi, kako programirati robota, da sledi črti, se izogiba oviram in izvaja zahtevnejše naloge. To je bil pravi izziv, ki je zahteval več potrpežljivosti in sodelovanja, saj so učenci delovali v skupinah in reševali naloge z združenimi idejami in izkušnjami. Zadnji dan je bil rezerviran za robotske izzive in ustvarjanje. Učenci so se pomerili v različnih nalogah, kot so labirint, dirka in celo robotski nogomet, kjer so lahko pokazali vse, kar so se naučili. Gospodinjski aparati iz kock Med drugim so sestavljali modele gospodinjskih aparatov, kot so mikrovalovna pečica, pralni stroj in celo robot za košnjo trave, ki se zna izogibati oviram. Namen teh aktivnosti je bil, da otroci bolje razumejo, kako vsakodnevne naprave delujejo in kakšna tehnologija je v ozadju njihovih funkcij. Ob zaključku so prejeli diplome in priznanja, ki jih bodo spominjala na ta prvi korak v svet robotike. Če bodo tudi druge osnovne šole pokazale zanimanje za VEX-robotiko, bo Oliver Buček v prihodnje izvedel še več podobnih robotskih taborov. Veselje in zagnanost otrok sta bila na Hajdini zelo očitna - uživali so v izzivih, navadili pa so se tudi na pomen discipline in vztrajnosti. Preko različnih izzivov so se urili tudi v reševanju problemov. »Najpomembnejše je, da otroci uživajo, jih neka stvar zanima, hkrati pa so delovni in zagnani. Uspešen si namreč točno toliko, kolikor truda si vložil v posamezno stvar,« je sklenil Buček. Estera Korošec \ M. J l Robotskega tabora na OŠ Hajdina se je u šestih dneh udeležilo 20 otrok. Foto: EK Foto: EK Foto: CG petek • 15. novembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 19 tevnejših situacijah, kot so protesti, množični dogodki in izredni dogodki, kjer je prisotna pirotehnika, glasen hrup ali celo streljanje. Konj mora biti povsem stabilen, policist pa vešč pri obvladovanju gibanja in komunikacije z njim. Poleg fizičnih in taktičnih spretnosti je pomembna tudi psihična pripravljenost. »Svoje odzive moramo prilagoditi konju, samo tako lahko delujemo usklajeno. To delo seveda vključuje tudi skrb za konja - od vsakodnevne nege do priprav na teren,« je dodal Krejač. Njihove naloge so zelo raznolike, najpogosteje pa so prisotni na dogodkih, kjer se zbirajo velike množice ljudi, ko so športne prireditve, protesti, koncerti in festivali. Zaradi višje perspektive in priso- Foto: osebni arhiv iške policije u Ljubljani, ki ima svoje prostore na Hipodromu Stožice. Foto: EK Zala Zelenko, 8. razred, OŠ Hajdina: »Ker me zanima robotika, sem se z velikim navdušenjem udeležila robotskega tabora. Naša skupina je s skupnimi močmi in sodelovanjem izdelala mikrovalovko. Zelo veseli smo bili, ko nam je uspelo. Sama seveda vsega tega ne bi znala narediti, zato smo sestavljali skupaj, se pogovorili in uresničili ideje z našimi rešitvami. Zato je zelo pomembno timsko delo.« Foto: EK Anastazia Marčec, 3. razred, OŠ Hajdina: »V času počitnic sem se tabora udeležila predvsem zato, ker bi se rada naučila sestaviti robota. Doma rada sestavljam lego kocke. Bila sem v skupini, ki je sestavila robotski sesalnik. Pri tem nas je spodbujal in usmerjal naš mentor Oliver, pa tudi drug drugemu smo pomagali in se dopolnjevali. Naučila sem se, daje skupinsko delo veliko bolje, kot pa da bi vsak delal sam. Zanimivo mi je tudi programiranje, ki pa je kar težko.« reizkušenj Foto: Osebni arhiv Damjan Krejač je bil na Špartatlonu v vrhunski formi, vendar ga je pri teku oviralo slabo vreme, zato s končnim rezultatom ni bil najbolj zadovoljen. Jmt i ¡2L": ^ tnosti konja so policisti konjeniki učinkovitejši pri nadzoru in razporejanju množic, saj delujejo odvračajoče in pomirjujoče. Konjeniška enota je posebej usposobljena za posredovanje pri izgredih ali nemirih, kjer sta prisotna tudi pirotehnika ali hrup. Konji so vajeni delovati v napetih situacijah, kar policistom omogoča učinkovito ohranjanje reda. Velikokrat pa so nepogrešljivi tudi pri iskanju pogrešanih oseb ali pregledovanju težko dostopnih področjih. Konji namreč lahko gredo na zahtevnejši teren, kamor patruljna vozila ne morejo. Prvak med ultramaratonci Poleg zahtevnega dela v konjenici, ki je velikokrat ob koncih tedna in praznikih, Damjan najde tudi čas za tekaške treninge in tekmovanja. V zadnjih desetih letih je v ultramaratonih dosegel izjemne rezultate. V letu 2023 je postal celo slovenski državni prvak v teku na 24 ur. Pred dvema letoma se je udeležil ultramaratona od Zagreba do Vukovarja v dolžini 344 kilometrov in osvojil prvo mesto. Krejač se je že v osnovni šoli navduševal nad tekom, še posebej nad šolskimi krosi. Sovrstniki so občudovali njegovo vzdržljivost in neizmerno moč volje, saj se po navadi po prihodu na cilj sploh ni več ustavil in je tekel kar naprej. Tudi ko je treniral nogomet, je med soigralci izstopal predvsem po tem, da je lahko brez večjih naporov veliko tekel. V srednji šoli se je prvič preizkusil na maratonu, pri čemer ga ni skrbela razdalja - želel je le čim hitreje priti na cilj. Sčasoma pa ga je vse bolj privlačil izziv ultrama-ratonov, ki niso pomenili le fizične priprave, temveč tudi mentalno trdnost. Pri svojih poznih dvajsetih letih je uspešno odtekel Celje-Lo-garska dolina (75 km), nato pa ga je pot zanesla na še daljše razdalje - na 100-kilometrske trail preizkušnje in tekme, kot je legendarni Špartatlon. Foto: osebni arhiv Zagreb-Vukouar 345 km, 1. mesto, 2022 Na Špartatlonu mu je odstopila koža na podplatih Ta epska preizkušnja meri 246 kilometrov in vodi od Aten do Šparte. Da bi si pridobil pravico do nastopa, je moral doseči izjemne rezultate in prestati več selekcij, saj je konkurenca izjemna. To mu je uspelo leta 2018. »Takrat sem bil življenjsko pripravljen. Priprave na Špartatlon so bile zahtevne, trenirali smo celo v savni, saj je septembra v Grčiji še zelo vroče. Potem pa smo prišli tja in je bilo presenetljivih pet stopinj in deževno. Vseh 30 ur teka sem se boril z vremenom, najhujših pa je bilo zadnjih 50 kilometrov, ko mi je zaradi vlage odstopila koža na podplatih. Takrat se prepiraš sam s sabo, razum ti pravi, da bi moral odstopiti, po drugi strani pa želiš priti do cilja,« je povedal Krejač, ki je bil med 100 tekači, ki jim je uspelo priti do cilja. Na startu je bilo več kot 400 tekačev z vsega sveta. Med cilji še maraton po Dolini smrti Med načrti za prihodnje je, da se ponovno vrne na legendarni Špartatlon in popravi svoj rezultat, saj verjame, da ga z dobrimi pripravami in vztrajnostjo lahko izboljša. Poleg tega bi se rad spoprijel še z eno izjemno naporno tekaško preizkušnjo po Dolini smrti (Badwa-ter) v ZDA. Proga je dolga 217 kilometrov in poteka od najnižje točke zahodne poloble Badwater Basin do cilja, ki je 2.548 metrov visoko na gori Whitney. Gre za najbolj vroč predel na svetu, v katerem se julija temperature povzpnejo tudi do 57 stopinj Celzija. In kljub nižji zračni vlažnosti je občutenje vročine še vedno peklensko. Estera Korošec Pridruži se gibanju # vseživljenjskega učenja! Odkrivaj znanja in spretnosti - uresničuj svoj potencial Kjerkoli in kadarkoli Povezan z drugimi V svojem tempu in brez stresa Lahko.si H^ | Sofinancira Evropska unija 20 Štajerski Za kratek čas petek • 15. novembra 2Q24 H načrt, osnutek DRŽAVLJANKA IRSKE HEKTAR PRIPADNIK ANTOV italijanski književnik (ippolito) prejšnje ime ruskega mesta simbirsk popoln nered SČUVALEC živila johann wolfgang voh... portugalska reka LETOVIŠČE V ISTRI nasilje KMEČKA NASELBINA KNJIŽEVNIK ŽUPANČIČ skupina vran na drevesu hrvaSka ženska pop skupina EMILIO ESTEVEZ IGRALKA MacGRAW OLGA JANlA duje ČOP MARIHUANA (ŽARG.) KULTURNA RASTLINA Potrebujete: 500 g korenja, 200 g rdeče paprike, 200 g rumene paprike, 1 strok česna, 1 žlico olivnega olja, 200 g rjavega sladkorja, % l belega vinskega kisa, 2 žlički vloženega zelenega popra, 1 žličko soli, 1 šopek zelenega peteršilja Priprava: Korenje in paprike operite, olupite in narežite na majhne kockice. Česen olupite in drobno sesekljajte. Pripravljene sestavine podušite na segretem olivnem olju. Dodajte sladkor, kis, odcejen zeleni poper in sol, zavrite in med mešanjem pol ure kuhajte na srednji močni vročini. 5 minut pred koncem kuhanja primešajte oplaknjen, dobro otresen in drobno sesekljan peteršilj. Zdevajte ga v pripravljene kozarčke in takoj zaprite. Hranite ga v hladilniku tri mesece. Je enkratna priloga k rezancem in rižu. KIPLING, Rudyard - angleški pisatelj, NIEVO, Ippolito - italijanski pisatelj, RIL - odžagan kos debla, hlod Majšperk • Razstava Obleci me nežno vabi k ogledu Poslednja razstava na Bregu v tem letu Obleci me nežno je naslov zadnje razstave v tem letu v Kreativnem centru Breg, ki vabi k ogledu, k razmisleku vse do januarja prihodnje leto. Poslikave na tkanine, kreacije, dela, ki simbolično prikazujejo oblačila in opozarjajo na izgubljenost družbe v potrošništvu, tako tekstilnem kot farmacevtskem in še čem. Dela so nastala v okviru tematske delavnice Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pod mentorstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja, ki je tudi postavil omenjeno razstavo. Rdeča nit so bila oblačila, a ne v lepotnem in modnem pomenu. »Delavnica je spodbujala kreativnost udeleženk izven okvira z različnimi materiali, ki jih lahko najdemo ali kupimo za nekaj evrov.« Razstava pa poleg razkazovanja kreativnosti nagovarja še vprašanje, kaj nam dandanes pomeni oblačilo. »Tekstilna Foto: Mojca Vtič V Kreativnem centru Breg so na ogled dela Bernardke Kos, Bože Majcen, Irene Skotnik, Irene Hribar Schmidt, Mateje Pogačnik, Mojce Velikonja, Nives Skamlič, Petre Kampl Petrin, Petrine Gruden, Tanje Sokolov-Boh in Veronike Židanek. industrija je namreč velika težava še posebej z ekološkega vidika. Vloga umetnosti je, da nas spodbuja k razmišljanju, nas ozavešča. Kajti narava bo prej ali slej udarila po mizi. Obenem pa razstava prikazuje, da je možno veliko oblačil, materialov reciklirati, predelati v stvari za ponovno uporabo. Ne rabimo veliko, potrebujemo pa čas, voljo in kakšen šivalni stroj.« Potrošništvo na področju farmacije in prehranskih dodatkov pa je nagovorila sodelujoča v delavnici Boža Majcen: »Oblačilo sem okrasila s kapsulami, delo pa naslovila Dobro jutro ... S tem sem hotela pokazati, koliko zdravil pojemo že od otroštva naprej in da je skrajni čas, da se zbudimo in spregledamo.« Na ogled je postavila tudi delo iz tekstila, ki z različnimi strukturami, vzorci in barvami prikazuje življenje, ter kreacijo, ki spominja na krinolino, govori pa o ranljivosti, bolečinah, a hkrati o neverjetni moči človeka. Mojca Vtič Tedenski horoskop do 22. novembra S J OVEN (Il. S. - IQ. 4.) Pričakovati je, da vas bodo privlačile skrivnosti in da boste raziskovali tisto, kar vam bo uganka. Ljubezen: srčni izvoljenec vas bo razvajal in vam pripovedoval lepe stvari. Odpravili se boste v salon lepote in na nego nohtov. Modro se bo lotiti prvega varčevanja! BIK ^PUr (21.4. - 20.5.) Posvetili se boste umetnosti in tako boste razvajali svojo dušo. Korak naprej bo razbrati v pogledu denarja. Nakazano bo, da se boste veliko učili in uvideli pomembnost novosti. Največ dela in obveznosti vas čaka doma. Pogumno boste stopili v ospredje. H 'm TEHTNICA (23.9. - 23.10.) c^^ Pričakovati je zelo stabilen čas. Sklenili boste dogovore in se jih boste držali. Na delovnem mestu boste morali biti zelo pridni in učinkoviti. Istočasno vam bo dano pogledati na izzive iz drugega zornega kota. Varujte se pretirane nepremišljenosti in bodite odprti za nova znanja. ŠKORPIJON (I4. lQ. - II. ll.) Lepote narave bodo v vas prebudile hrepenenje in tako boste zelo uživali. Pričakovati je, da se boste zaljubili ali okrepili ljubezensko vezo. Intelektualni izzivi vam bodo v samopomoč. Spremljala vas bo želja po odkrivanju novega. Nakazana je ugodnafinančna priložnost. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Notranji nemir boste sprejeli in se soočili z novimi obveznostmi. Dokazali boste, da ste zelo dobri v retoriki in tako pridobili veliko ljudi. Naredili boste korak naprej na delovnem mestu. V ljubezni bodo občutki mešani in pogovori prinašajo oazo sreče. K RAK (Il. ó. - II. 7.) STRELEC (23.11. - 21.12.) « Mnoge predstavnice in predstavniki tega znamenja bodo v sebi odkrili neko iskrico in s za Imeli boste veliko časa in tako boste lažje sledili svetu duhovnosti in ezoterike. Prožna energija bo tista, ki vam bo podarila krila v ljubezni. Prav gotovo ne boste smeli odlašati z odločitvami. Finančno bo pesto. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. LEV (IS. 7. - II. S.) Označevala vas bo močna in intenzivna energija. Ljudje se bodo v vaši družbi dobro počutili. Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist na delovnem mestu. Motivacija in pravilen pristop bosta prinesla pozitivne rezultate. Vaše besede bodo prijetne. Odpravili se boste na oddih. m jflk DEVICA f^p (23.8. - 22.9.) Dogodke, kijih piše življenje, boste analizirali do potankosti. Dobro se boste znašli v govoru kot tudi v pisanju. Čas je namenjen tudi raziskovanju skritih kotičkov vašega značaja. Zvezdni namig se lesketa v tem, da se boste morali izogibati ostrine besed. pri denarju. naprej. Poslovni uspehi se bodo nadgrajevali in sledili boste osebni svobodi. Največ učenja in prilaganja bo v ljubezni. Srčni izvoljenec vam bo pomagal. KOZOROG V v (22.12. - 20.1.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Cenili boste drobne pozornosti in vse to sestavili v prečudovit mozaik. V ljubezni bo nekoliko bolj sprejemljivo in nihajoče. Čeprav boste verjeli v lastno pravilnost, bo balzam prinesel pogovor. Notranja moč se bo okrepila. Vzemite si čas zase. ¿a > VODNAR (21.1. -18.2.) Pričakovati je prijeten čas, v katerem boste veliko poudarka namenili tistim rečem, ki jih boste imeli radi. Odločili se boste in tako stopili korak ali dva naprej na delovnem mestu. Označevala vas bo temperamenta energija in iskali boste mnoge odgovore. RIBI (19.2. - 20.3.) Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo tako učitelji kot učenci. Poglobili se boste v notranjo modrost in uvideli, kaj morate še spremeniti na sebi. Zdelo se bo, da boste želeli malo lenariti in vendarle se ne bo dalo. Kajti mnogo obveznosti bo v službi in v ljubezni. petek • 15. novembra 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 TALUMOV DAN ODPRTIH VRAT Sobota, 23. november 2024 Dobimo se ob 9. uri pred Talumovo upravno stavbo. Obiskovalci boste lahko izbirali med tremi različnimi področji ogleda - rdečo, srebrno in zeleno skupino, Po ogledu vas vabimo na malico, za vas pa smo pripravili tudi jubilejno darilo in posladek, o © © o IjH É ID O kmetijska zadruga AKCIJA VELJA DO 20.11.2024 oz. do razprodaje zalog! Nagrade za dosedanje naročnike našega časopisa! S podjetjem Illy smo pripravili nagrade tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do naslednjega petka, 22. novembra, ko bomo izvedli žrebanje in pet zvestih naročnikov obdarili. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji - Štajerskega tednika boste naslednji teden lahko spremljali tudi v Štajerski budilki Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bo kafetiera in kava vaša. fl 0 ZELJE RDEČE JABOLKAIDARED 0,85€/kgšI | JABOLKAJONAGOLD | 139€/kg Z naših kmetij KUPON ZA NAGRAD Ime in priimek: Naslov: Telefon: Številka naročnika: E-naslov: Podpis: Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ali jih prinesite v tajništvo do 22. novembra. FRANŠIZNE PRODAJALNE MERCATOR APAČE 02/796-11-21 BUKOVCI 02/766-08-74 KORENA 02/684-04-06 MAJŠPERK 02/794-40-34 MARKOVCI 02/766-00-27 ŽETALE 02/769-10-72 MIKLAVŽ 02/741-58-43 BAKOVCI 02/535-27-00 SV.TOMAŽ 02/741-58-58 VITAN 05/ 933-58-41 ZAGA MOTORNA MS 162 DELOVNA PROSTORNINA (CM3) 31.8 MOČ (KW/KM) 1,5/2,0 __ _ ^^ TEŽA (KG) 4.3 + DARILO ST/HL AKCIJA VEUAVOKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJEV LETAKU 50 5IMB0UCNE. OPRAVICUJEMOSEZA MOREBITNE TISKARSKENAPAKE. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. novembra 2024 petek • 15. novembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEM hlodovino jelše in lipe. Plačilo takoj. Mizarstvo Bioles, d. o. o., 031 240 846 ali info@kupi-les.si. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841 ; janez.belec@gmail.com. FASADE izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa sli-kopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. PRODAM prašiče, težke od 100 do 200 kg. Tel. 031 498 098. NESNICE, rjave, 19-tedenske in 23-te-denske, grahaste in črne, na začetku ne-snosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Re-šek, Starše 23. PRODAMO gozd v izmeri 80 arov v Ki-carju. Tel. 041 297 167. KUPIM traktor, izkopalnik krompirja, motokultivator Muta, kosilnico in druge priključke. Tel. 041 597 984. PRODAM prašiče, težke 40 do 280 kg. Tel. 051 335 017. PRODAM tri bikce, stare 3 mesece, pašne, težke 140 kg. Tel. 041 893 594. PRODAM 160 kg svinjo za zakol in odoj-ke od 25 do 50 kg, možna tudi dostava. Tel. 031 420 891. ODDAM kmetijo s preužitkom v Gomilcih 5. Tel. 02 753 11 81. NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje z balkonom v Majšperku. Tel. 031 372 454. ZAMENJAM manjšo novejšo hišo na lepem kraju na Ptujski Gori s 77 ari zemlje in lepim ribnikom za lastniško stanovanje v starem delu Ptuja. Tel. 041 897 675. PRODAMO - Ptuj, Mestni vrh, starejšo hišo na izjemni lokaciji, K+P 150,4 m2, letnik 1961 ter 2.127 m2 zemljišča. Cena: 148.000 Eur. Pokličite. Kontakt: 070 826 220 ali 02/6208 816 ^ RF/MAX T POETOV IO www.re-max.si/Poetovio VOZILA PRODAM avto Touran, registriran do avgusta 2025. Tel. 031 568 881. KMETIJSTVO Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! «.-ÄSSK !>-.»■» » Piw.(w». ti o^ovwe« Žrt^SluiA****!*!» mm i!t me &»M!«!«5*Broif tj« v ovtm nvj Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Knpievič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor s 9U «t a* mu :ega Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Čas je ne rani, ostala je z nami, misel hvaležna na te! V SPOMIN Herman Gaiser S PTUJA 16. 11. 2012 - 16. 11. 2024 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Družine Gaiser, Goznik So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi ti si odšel, spomladi bodo spet zapele, le ti nazaj ne boš več prišel. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in svečke v spomin gorijo. 16. novembra bosta minili dve leti, odkar si nas nenadoma zapustil, dragi mož, oče, tast, dedi in brat Milan Čuš IZ KICARJA 55A 1951-2022 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečk postojite pri njegovem preranem grobu. Tvoji najdražji NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553. PRODAM prašiče v teži 100 do 130 kg, po ceni 2,50 €/kg. Možnost dostave. Ptuj, tel. 041 670 766. PRODAM tri telice, stare 1,5 leta, s pašnika, limuzin, angus in simental. Tel. 031 788 502. PRODAM 15 dni starega bikca lisaste pasme. Tel. 041 650 959. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dostava. Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PETEK. 15. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08;30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Potopisno predavanje na Formfnu, l.del 10:30 Ustavi se tam, kjer pojo - Podlehnik 12:00 Utrip Ormoža 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zahvalna nedelja na Gorci 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Potopisno predavanje na Forminu, 2.del 21:50 Astro-v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 16. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Odkritje kipa Terezije Maroh v Markovcih 09:30 Ptujska kronika 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Za prijatelje 12:00 Seja sveta Občine Lenart - pon, 14:30 5eja sveta Občine Markovci - pon. 15:30 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Zahvalna nedelja na Gorci 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Marti nova nje v Bukovcih 20:50 Za prijatelje 21:50 Polka in Majolka 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani NEDELJA, 17. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 11:00 Martjnovanje na Vidmu 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Potopisno predavanje na Forminu, 2.del 16:30 Zahvalna nedelja na Gorci 18:00 Lepo je biti muzikant 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2.del 2024 21:10 Starpoint prodajno okno 22:15 Video strani PONEDEL.IEKJJ. november i Video strani l Jutranja telovadba i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i Letni koncert FD Rožmarin Dolena i Ptujska kronika i Utrip Ormoža i Zahvalna nedelja na Gorci i Polka in majolka i Starpoint prodajno okno l Italijanska trgovina - v živo i Martinovanje na Vidmu i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja h Martinovanje v Bukovcih i Odkritje kipa Terezije Nlaroh v Markovcih i Starpoint prodajno okno i Video strani Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 alina www.trafika24.si Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšla. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom. ZAHVALA Ob mnogo, mnogo prerani boleči izgubi drage partnerke, mamice, hčerke in sestre Sare Šori IZ ROTMANA 24B JURŠINCI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. V globoki žalosti tvoji najdražji www.tednik.si KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 15. novembra 2024 Lenart • Častni občan občine Lenart je postal Aleš Arih Oče Maistrovih prireditev Slovenija, EU • Vse več ogroženih živalskih vrst Bodo ježi izumrli? Občinsko praznovanje so v Lenartu sklenili z osrednjo proslavo v kulturnem domu, na Mednarodna zveza za ohranjanje narave (iUCN)je na vrhu UN C0P16 o biotski objavila kateri je župan Janez Kramberger podelil priznanja najzaslužnejšim posameznikom. posodobljen Rdeči seznam ogroženih vrst. Laskav naziv častnega občana je pripadel zgodovinarju Alešu Arihu, ki je odločilno pripomogel k temu, da je general Maister dokončno postavljen na mesto, ki mu v zgodovini pripada, s svojim delom pa je zaslužen tudi za večjo prepoznavnost in promocijo Zavrha in občine Lenart. Arih, visokega priznanja je, kot je povedal na proslavi, zelo ve- OKNA, VRATA ga , GARAŽNA www.naitors.si NAT7ÖRSDoo Tel.: OZ 741 13 80. Mob: 031 733 204 GoriSnica 1. Gorišnica sel, je že leta 1984 podprl pobudo Zavrčanov za ureditev spominske sobe v Stupičevi vili, ki so jo nato odprli dve leti kasneje. Velja za očeta Maistrovih prireditev, ki so bile v Zavrhu prvič organizirane že leta 1985, torej v času, ko ime, lik in vrednote generala in pesnika še niso bile ne družbeno priznane ne cenjene. Na njegovo pobudo je nastal Vokalni kvintet Završki fantje, v Lenartu je ustanovil Turistično agencijo Klopotec, botroval je občinskemu odkupu in obnovi Stupi-čeve vile, leta 2018 pa ob stoletnici narodne osvoboditve Maribora in Štajerske dirigiral muzejski postavitvi Maister po Maistru. Srebrni grb je za dolgoletno delo v organiziranem športnem kolesarstvu prejel Peter Kramber- Da je Rudolf Maister dobil mesto, ki mu v zgodovini pripada, se je Aleš Arih zavzemal že v času, ko to še ni bilo »moderno«. Za svoj doprinos k družbenemu priznanju vloge generala in pesnika je lenarški župan Janez Kramberger Ariha razglasil za častnega občana. V dokumentu so predstavljene številne ptice, plazilci, dvoživke in drevesa. Dokument je razkril strašljivo dejstvo: od 166.061 vrst rastlin in živali več kot četrtini, kar 46.337 vrstam, grozi izumrtje. Tudi ježe najbrž čaka strašna usoda. Status zahodnoevropskega ježa (Erinaceus europaeus) v Evropi so znanstveniki premaknili iz »najmanj skrb vzbujajočega« v »skoraj ogroženega«. Ker se šte- vilo ježev dramatično zmanjšuje, se znanstveniki bojijo, da bo treba ježe kmalu ponovno razvrstiti na seznam kot ranljive in sčasoma kot ogrožene. V zadnjem desetletju se je število ježev zmanjšalo v več kot polovici držav, kjer živijo, vključno z Avstrijo, Belgijo, Dansko, Nemčijo, Norveško, Švedsko in Združenim kraljestvom. Na Nizozemskem so že na seznamu ogroženih vrst. Po- ročilo ocenjuje, da se je populacija ježev zmanjšala za 16 do 33 odstotkov, v nekaterih regijah pa za kar 50 odstotkov. Ježi, ki v povprečju živijo dve leti do tri, lahko pa dosežejo tudi 10 let, se razmnožujejo šele po 12 mesecih. Z vsako brejostjo samice ježa skotijo od tri do pet mladičev, kar pa niti približno ni dovolj za ohranitev njihove populacije. U.C. ger, bronasta pa so podelili dva, in sicer maratoncu Alešu Smerdelju ter napredni govedorejsko-sadjar-ski kmetiji Goznik iz Rogoznice, na kateri delata mlada prevzemnika Mirjana in Matej. Janeza Belno so za njegov prispevek k razvoju Kulturno turističnega društva Selce nagradili s plaketo občine, županova priznanja pa so šla v roke hu-manitarke Karoline Divjak, sadjarja Janka Sekola, rejnice Silve Valenta in državnega kolesarskega prvaka v kategoriji mlajših kolesarjev Tomaža Gonze. Posebna priznanja je prejelo še sedem izjemno uspešnih študentov, štirje zlati maturanti in devet nekdanjih osnovnošolcev, ki so imeli vseh devet let odličen uspeh. SD n(lSrcaieaWvaralamoiapa^ UtopoporoHs«com?9asrca3 Q - +,pmu ie nehalo za vse fu«^ d n\\ rakom žvižgat, se mu je TCo so ga poslau. raKom Aalahko ^c+nreiši obrti: „beueuu u* u * * Ce ]e ne H pravi čas pocmrnal>rnepošteno zašili- * * * itošolo, áaln fa na1 ,učili Mo]V™xohxsK uelikoprotezno. <>^^ Nagradno turistično vprašanje lovenski festival vin in nova ptujska vinska kraljica Tudi ta konec tedna bodo še potekale martinove prireditve v čast novemu vinskemu letniku. V slovenskem hramu kulture, Cankarjevem domu v Ljubljani, pa bo še danes potekal že 26. Slovenski festival vin, največji in najprepoznavnejši tovrstni dogodek v Sloveniji. Letos je svoja vina dalo na pokušino več kot 120 vinarjev, obiskovalci pa so lahko oz. še lahko pokusijo več kot 600 vzorcev vin vinorodnih dežel Slovenije in tujine. Bližajo se Dnevi slovenskega turizma. Letošnji bodo že 14. po vrsti, potekali pa bodo od 18. do 20. novembra v Laškem. Turistična zveza Slovenije pa bo ob tej priložnosti podelila priznanja najboljšim v letošnjem projektu Moja dežela 2024. Spodnje Podravje letos nima svojega predstavnika v nobeni od kategorij projekta, čeprav se tudi na tem območju še kako trudijo, da bi s svojo ponudbo in urejenostjo povečali število domačih in tujih obiskovalcev, jim predstavili kulturno in gastronomsko ponudbo, vključno z vso drugo ponudbo, ki nagovarja današnje obiskovalca oz. turista. Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije pa je bogatejši za dva nova vpisa, pripravo mežerlov in prostovoljnega gasilstva. Mežerli so koroška jed, ki so jo pripravljali predvsem ob kolinah, torej v jesenskem in zimskem času. Gostje pa jo lahko užijejo skozi vse leto v številnih gostilnah na Koroškem. Gre za jed, ki jo pripravijo iz prašičje drobovine, kruha, začimb in jajc, ki jih skupaj spečejo v pekaču, pokritem s svinjsko mrežico. Leta 2006 so bili mežerli v okviru gastronomije Slovenije uvrščeni na seznam jedi, ki predstavljajo kulinarično prepoznavnost Slovenije. Leta 2021 pa je bila jed vključena tudi v projekt koroškega pokrajinskega muzeja Koroška košta, s katerim je bila v ospredje postavljena kulinarična dediščina tega območja. Prostovoljno gasilstvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo leta 1869 ustanovljeno v Metliki. Ob stoletnici ustanovitve so v Metliki odprli Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki je namenjen ohranjanju zgodovine in pomena gasilstva na Slovenskem. Prostovoljno gasilstvo pa v Sloveniji ni samo društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic, naravnih, prometnih in drugih nesreč, je še veliko več, nadvse Foto: Črtomir Goznik V registru nesnovne kulturne dediščine tudi prostovoljno gasilstvo. pomemben del skupnosti, še posebej pa to velja za podeželje. Po podatkih iz leta 2023 so imela prostovoljna gasilska društva 160.000 članov, od katerih je bilo 50.000 operativnih članov. Na Ptuju in v okolici pa tudi ta konec tedna ne bo manjkalo takšnih ali drugačnih dogodkov, na katerih se bo mogoče sprostiti in nabrati novih moči za prihajajoče novembrske dni, ko bodo v nekaterih okoljih že povabili na zaključne prireditve leta 2024. Vedno je dobra izbira tudi obisk Mestnega kina Ptuj, razstav v galerijah in razstaviščih, med tednom pa tudi gledališča, kjer so pripravili bogat repertoar za zadnja dva meseca v tem letu. Ptuj je 11. novembra dobil že 10. vinsko kraljico. To je bilo tudi naše nagradno turistično vprašanje, katera po vrsti bo nova ptujska vinska kraljica. Na vinski prestol z dvoletnim mandatom je stopila Klara Sužnik. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Anton Kramberger s Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj so mestne sodnike na Ptuju zamenjali župani. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. novembra.