List 12. Tečaj XXXV. t* y obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poši^jane^ ^ffiJjM po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., y " A 1 ^ — - ™ 1 - * ' Ljubljani v sredo 21. marca 1877. O b 8 e g : 0 zboljšanji molznih krav in o reji goveje živine. Krompir v jeseni saditi, torji o Turškem vprašanji Gozdne in pašne razmere Ali naj se sadna drevesa presajajo v jeseni ali spomladi ? Gorenskem Kmetijstvo knjižestvo Štirje mali fak- Angora Mnogovrstne novice. Naši dopis Novičar Gospodarske stvari zboljšanji molznih krav in o reji goveje živine sploh. Spisal P. Skalè, učenik živinozdravstva Občna in opravičena pritožba po vseh děželah o slabih molznih kravah in o slabém napredku rej goveje živine ploh y tako > da kličejo vlado na pomoč, katera živinorejo res s tem podp državnimi subvencijami pripomaga y da gospodarjem z do boljšega rodů bikov in telic, ki bi sčasoma imeli zboljšati goveje pleme. ^ Ker goveja živina spada med najvažniše zaklade gospodarstva, zato se mi potrebno zdi, to reč nekoliko natančneje v pretres vzeti. Kaj pa ie k temu, da imamo tako malo vrednih molznih krav in toliko slabe Glavni vzrok je ta, da se govej noma dorastle y že rabij telice, predno za p1e m Ali živine? popol so more iz t ga semena postati čvrst rod? Najp skrb nam tedaj mora biti ta, da imamo kolikor mogoče p o p o 1 n o m a do raš č čvrste krave in po tem e hoče krava biti dobra molzna krava mora imeti vse organe (ves svoj drob), posebno pa pre ? bavila in lodec ? čeva pii > popolnoma izraščene; čem bolj že- t. d. prekuhaj sok pride v krv ; čem močnej zamorejo kri čistiti; čem več klaj » V 9 tem boljši redilni so J© č 9 tem bolj PU kr mleko, tem , tem bolje in čem bolj več ga je Da pa krava v rasti zaostane in da se organi po polnoma ne razrastejo (razvijejo), temu glavni vzrok to, da se živina premlada začne po plemenu spuščati Navadno breja ! delà : c kravica še popolnoma teh««, » brejosti se pa kri pri materi deli na a ze nekaj za rast mat same > nekaj pa za rast mladič a v maternem telesu. Vsled tega nesrečnega boljšib Pri takem ravnanji subvencijski denar, vpeljevanje piemen in mešanje domačih ž njimi ne more čudežev delati. Al kakor se pri nas greši, greši se tudi drugod. Vsaj sem videi za ta denar nakuplj še ne dve leti stare , pa že h koncu breje telice v našo deželo prignati, da bi se ž njimi zboljšalo goveje plem Kaj nam pom aga tuj pleme 9 če se ž njim ravno tako gresi zoper inorejo > kakor z domaČim Naravnost bodi tedaj izrečeno, da nam m o vpe- evanje tujih piemen, pa tudi premije ne morejo koristiti, dokler ne bomo mladi živini s plemenjenjem prizaoašali in čakali ž njo, da telesno popolnoma doras te m vsi organi do dobreg staven dorašenega dobrega bika pri reji govej mora biti tudi dobra. kajti čvrst d o r a š č k Taka krava bo imela obilno in dobrega mleka, pa tudi teleta čvrsta in zdrava in iz tacih telet pride zopet le edino prava pot, po kateri trden dober zárod To se dá živina v malo letih gotovo zboljšati lica Po vsem tem nastane vprašanj kd ne t Odg Te plem Dok p ústi? naj se t t (tele) 9 kak ne začnó m le č je pa goveja živina tako dolgo, dokler jej doraščati. To je gl padat reč 5 to stanovitni praví "e živinorejcem vedeti treba in ne telice ne junca spuščati po plem 9 dokler nista d n j i h ób (tako imenovanih m leč kleščnikov) pometala 9 ali ) kakor sèm ter pravijo, dokler ni mlada živina „bruha" naredila. Ce pa kdo pravi čas plemenenja mlade goveje živine hoče po letih vedeti, povem mu to, da telíca mora vsaj naj- manj eno t in pol ali pa t stara biti Kdor gospodarjev sam sebi dobro hoče, naj se zvesto ravna po tem vodilu, kar lahko bere v vsaki ži- vinorejski knjigi in tudi dr. Bleiweisovi „živinoreji'a katera bi morala v roki vsacega utnnega gospodarja biti. njej berete, da naša domača, zeló omehkužen ) živina se res začne že včasih pojati, ko je leto starai prezgodnjega dvalizma sta mat zadržana tako, da zaostaneta bilo in mladič v rasti a zdaj JeJ dovoliti plemenjenje, bilo bi krivo, kajti pravi 9 in pol. ,. Ko je tele rojeno gre pa materna kri deloma v mleko in tako se ne more kravica več popolnoma izrasti. Ker se na vse to pri mladi živini nič ne gledž postane potem slabotna, ne more veliko in dobreg« mleka imeti ; pa tudi teleta so od take krave slabotna ne morejo nikdar postati dobre krave in krepki biki ali zdelo, svoj glas povzdigniti čas za majhne in srednje junice je pol drugo leto dve leti, za velike krave pa dve leti ali tudi dve leti Ne bojte se, ako junici še le leto stari ne do- 9 voli Tako gré z rodom za rodom volite koj bika, da bi zatega del jalova ostala! Ce se eno leto stara poja, pojala se bode tudi 2 leti stara. treba do naših gospodarjev, da bi To je prvi kapitel, o katerem se mi je labo tele, tele slab 5 ba k laba k sebi na dobiček, pa celi deželi na korist povzdignili živinorejo. Pop o t nim učiteljem kmetijstva pa 90 ostaja o tem veliko polje, ki bi se blagonosno obdelo-vati dalo. Drugi kapitel pa je potreba deželne postave, po kateri bi se smeli íe taki biki (junci) spuščati za pleme, ki so si za to pravico dobili licenco (dovo-ljenje). Pravo je zato zadel zadnji občni zbor naše družbe kmetijske, da je to jako važno stvar v obrav-navo vzel, vsaj je menda reja go v ej e živine za deželo ravno tako važna, Če ne še bolj, kakor konjska reja, za katero že davno obstojí postava, kateri žebec se sme rabiti za pleme in kateri ne. Na Štajarskem — slišimo — imajo lepo postavo že skoro 10 let — na papirji, v življenje pa ni še stopila. Da novo stvar vpeljati ni lahko, kdo bo to tajil; al na poli poti ostati zato, ker ni zložna, to pa tudi ni prav. Zanašamo se, da bode si. odbor naše družbe kmetijske si oskrbel še iz druzih dežel načrt take postave , in ga predelal po razmerah naše dežele — na blagor kmetijstva! Vsako jesen — piše v časniku „Pomolog. Monats-heft" dr. Ed. Lu kas, prva autoriteta v sadjereji na Nemškem, dobivam vprašanja: kedaj je najbolje pre-sajati sadna drevesa. Enemu se dozdeva jesenski čas, drugemu iz prav tistega kraja pa spomladan-aki Čas, najbolji, tako, da umni sadjerejci ne vedó, kaj je vendar pravo. Na to vprašanje hočem zdaj odgovoriti in sadje-rejcem po obilnih svojih skušnjah svetovati, kar je po mojih mislih najbolje. Sadna drevesa se smejo saditi v jeseni, pa tudi spomladi. V jeseni drevesa saditi je dobro v takih krajih, v katerih spomlad hitro nastopi in je spomlad večidel suha, v gorki, lahki in suhi zemlji; tudi na brežinah proti jugu obrnjenih se priporoča jesensko sajenje. Spomladanska saditev je pa bolja v navadni ilovnati zemlji, posebno pa pri težki in mrzli zemlji. Ce pa ima gospodar drevesa, katera presaditi hoče, domá, ali vsaj blizo doma, zamore jih tudi v precej težki zemlji v jeseni saditi, al saditi jih mora takrat tako zgodaj , da še tisto jesen drevo zamore nove korenine pognati, tedaj ob času, ko zemlja ima še dovolj toplote; tudi morajo jame že nekoliko časa pred sajen-jem izkopane biti, in rahla prst ali pa šuta se jej mora primešati ; na kratko rečeno, kolikor mogoče mora se zdaj 8ajenemu drevesu gorko postljati. Najbolji jesenski čas je zato mesec September (kimovec) in pa o začetku oktobra (vinotoka), prav za prav okoli sv. Mi-hela. Bolj na tanko pa> kakor mi moremo, nam kaže drevo samo, kdaj je čas v jeseni ga presaditi, — takrat namreč, ko je nehalo čez in čez zadnje popke nastavljati. Ko se je to zgodilo, se mora na j prej drevesu previdno vse perje z nožem ali škarjami odstriči, potem uaj se varno tako jzkoplje, da se mu korenine preveč ne poškodujejo. Cez 14 dni odpadejo na drevesu še ostali listni receljni. Da bi se drevo. prav s kepo presajalo, ni ravno treba; vendar je koristno, da se tista prst, katera se še sama med koreninami drži, od njih ne odtrese. Sploh naj se v jeseni presajajo drevesa prav previdno, in nikoli naj se ne pozabi drevesu koj pri presajanji přiliti. Drevesa, ki so bila na divjake cepljena. se ne smejo nikoli globoko vsaditi, ampak bolj plitvo. Nasproti pa morajo na pritlikovce cepljena drevesa (jablane na iva-njače, hruške najkutne) zmirom s cepljenim mestom v zemljo priti. Ce potem, ko je drevo vsajeno bilo, na- stopi suho in gorko vreme, treba je drevo vsaki dan poškropiti s škropilnico. Pri hudem mrazu pozimi pa je treba rahle zemlje nasuti na mesto vsajenega drevesa, da mu zmrzlina ne škoduje. V prihodnji spomladi se pa ta zemlja lahko porabi zato, da se krog in krog drevesa nasuje. Nikakor pa se ne smejo prepozno drevesa v jeseni, kakor se to rado godi, presajati. Će po tri- do šestdnevni zmrzlini in snegu nastopi zopet toplejše vreme, je vendar treba s presajanjem varno ravnati, ker se zemlja potem po sněžnici zeló zmrazi. Ce tudi se je zemlja na videz popolnoma stajala, se nahaja pod zemljo vendar še mnogo ledenih drobcev, kateri ovirajo rast koreninic in sprejem zemlje po njih. To se večkrat pri-peti, sadjerejci pa na vse druge vzroke mislijo, zaka j se drevo ni přijelo, in na zadnje mora zategadel samo nedolžno drevesce po krivici krivo biti. Sploh se sponašajo spomladi sajena drevesa veliko bolje memo onih, ki so v jeseni sajena bila; vendar je srečna rast od kraja in zemlje, kjer je drevo vsajeno bilo, tako zeló odvisna, da se v obče ne more za gotovo reci, ali je spomladanska ali jesenska saditev bolja. Ce se dadó v jeseni tako zgodaj drevesa saditi, da se vkoreninijo po novih koreninicah, je to vsakako bolje, kajti prihodnjo spomlad rastejo potem drevesa že čvrsto v rahli in gorki zemlji, kakor je že gori rečeno bilo. Vsako drevo v jeseni ali pa spomladi vsajeno, do-kler ni novih koreninic pognalo, se mora za bolno drevo imeti, zakaj dokler ni v zvezi s prstjo, tudi od nje za rast potrebne gorkote dobivati ne more. Zato večkrat pozebejo pozno v jeseni sajena drevesa, ker od zemlje ne dobivajo potrebne toplote. Sredstva, katera prav dobro teknejo vsajenim drevesom, so sledeča: 1. da se korenine še le ob sa-jenji obrežejo; 2. da se okoli korenin nasuje mešani gnoj (kompost)} 3. da se nekoliko zrn od ovsa ali ječme na pod koreninino krono položi; 4. da se drevesu dobro přilije; 5. da se deblo noter do krone a slamo ovije, katera mu je bramba proti suhim vetrovom meseca susca. Ce nekatera prav skrbno vsajena drevesa nočejo pognati, jih je treba v drugi polovici meseca maja ali v začetku rožnika zopet iz zemlje vzeti in jim korenine zopet obrezati, eno uro v vodo postaviti in potem jih vnovič saditi, dobro jim^přiliti in okoli drevesa nekoliko komposta položiti. Že čez 8 dni potem začnó poganjati. Da se le takošna drevesa dobro vkoreninijo, ki so v krepki zemlji izrastla, to se razume samo po sebi. Ker smo v 9. listu „Novic"' obljubili kaj več po-vedati o oni važni seji družbe kmetijske 25. dne u. m„ spolnujemo danes to obljubo z opombo, da je to le kratek posnetek obširne obravnave, ki je omenjeni dan trajala več ur, pa se tudi zarad velike važnosti njene ne more resiti po časnikih. Prišlo je k tej obravnavi 11 mož iz Gorenskega, ki so za3topali občine: Bohinjsko Bistrico, Srednjo vas, Grad in Gorje; obrtnijska družba bila je za-stopana po gosp. K. Lukmanu, vodj i družbenem, gosp. K. Seitner-ju, logarju družbenem, dr. K. Ahačiču, del-ničarju družbe in pa udu glavnega odbora družbe kmetijske; odbor družbe kmetijske ]e bil zastopan po svojem predsedniku baronu K. Wurzbachu in 9 odbornikih. Ko je kmetijske družbe predsednik baron Wurz- bach pozdravil skupščino in jej na kratko namen njen razložil, poprijel je dr. B lei we i 8 besedo, reksi, daonje zdravnik, zdravnikom pa, ako hočejo kako bolezin ozdraviti, je prvi nalog ta, da sk u saj o naj ti vzrok bolezni, ker brez tega znanja je těžko ali celó nemogoče najti pravega zdravila. Tudi gozdne in pasné homatije na Gorenskem so bolezin, huda in dolga bolezin, zato — pravi — sem stavil v zadnjem občnem zboru družbe kmetijske sprejeti predlog, naj družba kmetijska skuša poizvedeti vzroke, iz katerih izvirajo žalostni razpori med kmeti Gorenskimi in družbo obrtnijsko. Današnji zbor ima povod dati rešitvi te važne naloge. — Po tem uvodu je bral odboru družbi kmetijski pismeno izročene pritožbe, ki z mirno pa odkritosrčno besedo raskrivajo težave, ki že veliko let tarejo ondašnje kmetovalce, češ, da se jim po obrtnijski družbi in njenih organih kratijo pašne pravice, pravice do lesa za kurjavo in stavbo, pravice do stelje itd. O prestopkih tega. kar obrtnijska družba misli, da je njeno, mi pa — pravijo občine v pritožnem svojem pismu — mislimo, da je naše, cdloČujejo se nam denarne kazni, ki znašajo od leta 1869. že okoli 80.000 gold., kazni zapora pa vec tisoč dni. Ce gre o prepirih za izrek izvedencev, obveljá zmirom le izrek izvedenca, ki obrtnijsko družbo zastopa; če pa je treba pravde, bogata obrtnijska družba si lahko advokate najame, mi pa še enega komaj plaćamo, če tako še dalje naprej gre, pride kmetijstvo v našem kraji ob nič in mi bomo morali zapustiti domovino svojo. Na te pritožbe odgovarja gosp. Karol Lu km an, vodja obrtnijske družbe. Pred vsem razloži zgodo-vino, kako se je začela obrtnijska družba na Gorenskem in v last si kupila to, kar je nekdaj posestvo bilo grajščine Bleške in mnozih fužinarjev, ki so s kmeti, kateri imajo servitutne pravice do teh posestev, v vednem razporu bili, tako, da so ta posestva 1. 1850. bila sekvestrirana. Obrtnijska družba je skušala vre-diti te prepirne razmere, kar se je leta 1868. izvršilo po vladinih določbah. Da bi fužine imele potrebnega lesá, je obrnila glavno skrb na zárod gozdov, vsaj morajo Gorenci sami pripoznati, koliko zaslužka jim fu-žinarstvo naklanja, ki se vsako leto na 600.000 gld. ceniti more. Razpori med kmeti in obrtnijsko družbo niso nova prikazen; ti razpori bili so že z grajščino Bleško in pa pod sekvestracijo , kajti iz onega^ časa je zaznamovano 25000 gold, kazenskih plačil. Ce bi se brez ozira na obstanek gozdov naprej gospodarilo, nastane v tako zvaném „raji" Gorenskem kmalu pusti Kras. Družba obrtnijska je rada pripravljena, pogoditi se s kmetovalci na podlagi pravice, da bode konec dosedanjim razporom. (Konec prih.) Vredništvu „Novic" je iz Primorskega došlo pismo s sledečimi vprašanji: 1. Ali je res, da 20 funtov sená , ali 20 funto v trave ali pa 20 funtov slame ima za živinsko krmo enakovrednost? 2. Ali je mogoče, da doraščena goveda od 4 do 5 Dunajskih centov žive teže zamorejo za celi dan od jutra do mraka brez nobene krme v hlevu popolnoma izhajati z 20 funti trave, ki jo na paši (v gozdu) do- bijo? Paša ta traja 180 dni čez leto in dan. 3. Ali je mogoče, da za doraščeno govedo poleti 4 funte, pozimi pa 5 funtov suhega bukovega listja vsaki dan zadost uje za nasteljo, gledé na to, da gnoj poleti in pozimi več tednov v hlevu pod živino ostane in to v majhnih kmečkih hlevih , kjer ni nika- koršnih odtokov za gnojnico? Več Primorskih kmetov. Odgovor vredništva. Prav lahko bi na to trojno vprašanje na kratko odgovor dali z ne na prvo, — z ne na drugo, — in z ne na tretje vprašanje. Ker pa je podoba, da vprašalci obširnejšega odgovora želijo, za katerega nam pa prostora manjka v današnjem listu, ki je zeló obložen s kmetijskimi članki , zato odgovor obsirniši odlašamo za drugi pot. Gospodarska skusnja- Krompir v jeseni saditi. Iz Stajarskega nam piše prijatelj o tej uni dan v našem listu iz Prancoskega naznanjeni skušnji sledeče: „Krompir v jeseni saditi bila je že nekdaj pri nas navada. Pred 20 leti je Nemec Hanoveranec, bivši nájemník neke grajščine blizo Maribora, v jeseni krompir pod plug sadil in meseca maja prav lepega pridelaL To sem s svojimi očmi videi; a mož ni našel posnemo-valcev, zakaj ne, ne vem." Kmetijstvo knjižestvo. * Anleitung zum Gemusebau> sowie zur Erdbeer-und Cliampignonzucht, nebst einem Anhange : Mittel zur Abivelir der Schčidlinge unserer Kulturen." Von Julius Díirr, Handelsgártner in Laibach. Pod tem naslovom je v nemškem jeziku prišla na svitlo knjižica, ki uči umno rejo zelenjadi ali vrtnine, jagod in šampijonov. Vse, kar koli gospodar ali gospo-dinja, ki se pečata z rejo mnogovrstne zelenjadi, v tem razdelku vrtnarstva izvedeti hočeta, dobita v tej knjižici na kratko pa jasno razloženo, vrh tega pa še tudi mnogograt s prav ličnimi podobami razjašnjeno. Zanimiv je poduk, kako izrejati jagode in pa okusne jedne gobe „šampion" imenovane, kakor je tudi ko-ristna razprava o vrtnarstvu škodljivih mrčesih. Cena 8 pôl debeli knjižici, katera se dobiva v Klein-mayer in Bambergovi knjigarni v Ljubljani, je 1 gold. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki želje izrekli po taki knjižici v slovenskem jeziku, ker enacega navoda še nimamo, ki bi toliko obširno polje, kakor ga obdelava ta knjižica, na kratko pa praktično brez veliko besedi obravnaval. Politične stvari. Štirje mali faktorji o Turškem vprašanji. Tiso Črnagora, Srbija, Grška in Rurau-nija. Te dežele med sabo po velikosti niso enake, in celó največa, Rumu ni ja je^v primeri s Turčijo le majhna; najmanjša, namreč Cr nag or a, pa je tako majhna, da, če bi bila na kakem drugem kraji svetá, bi se v véliki politiki tako malo změnili zá-njo, kakor na pr. na Nemškem za malo kneževino Waldeck. Vkljub temu je pa vendar vsaka teh dežel že sama na sebi važna o Turških homatijab, kar se je dandanes prav jasno pokazalo. Ako bile bi pa te dežele v skupno ali vzajemno delovanje združene ali trdno zedinjene, bile bi velik faktor o vzhodnem vprašanji in sicer tak, da bi te dežele po svoji lastni moči in brez kake tuje pomoci Turčijo same zmogle. Zalibog, da niso združene se vzdignile ! . Čeravno se je o teh deželah že mnogo pisarilo — pravi „Reform", po kateri smo ta članek posneli — se nam vendar ne zdi od več, ako jih kot faktorje vzhod-nega vprašanja nekoliko natančneje ogledamo. 92 Crnogorska kneževina. Crn ag zasluži > da na prvo mesto stavimo > čeravno je najmanj med navedeno čvetorico. Kar ima pa v n ej o godovini svoje lastno mesto, igrala je veliko važ-alogo, kakor one drug Crnag veliko veče države je přejela laško ime „Montenegro od BeneČanov, pod katerih varstvom bila ekaj časa j Turki jo imenujejo Kara-Dagb. Ta mala kneževina res zasluži dobrovoljnost Evrope in njeno podporo, ka tero vživa vzlasti od Rusije. Je več deset- in dvajset-krat večih držav, ki^pa veliki politiki ne dajo toliko opraviti, kakor mala Crnagora. Ona obsega večidel pustotno gorato deželo kakih 80 1864. leta ima 196.238 so naroda Srbskega, vere pa, iz- vi« • v| M •!• • vi •!• stirjaskih milj in po stevilj Crnog dua vzemši malo število katoličanov, grsko-nezedinjene. Crnogorce, katere sovražniki Slovanov hudo zasra-mujejo, nepristranski pisatelji tako le popisujejo: Lepe, trdne postave, plemenitega in ponosnega obraza, urnijn čvrsti v svojem gibanji in vtrjeni za vse težave, so Cr- najbolj interesantnih narodov Evropskih nogorci eden in to ne samo gledé na njih šege in družbene razmere temuč tudi z ozirom na njih osode in boje. Bolj okrog vlačujoč se pastir in klateč se lovec kakor stanoviten poljedelec je Crnogorec obrani! si še vso prvotnost se kaže v velikodušni hrabrosti. svojega značaja ki najtreznejši zmernosti, za- neomejeni svobodoljubnosti, dovoljnpati z malim , v priprostih čistih šegah in v ne- • • * • • priSll]6Dlj tuui xv/uati ^uav/iuiy uai c* v uooin A U ^uavwj naroda in primeroma preobilo prebivalatvo majhne de-žele pa nerodovitnost zemlje brez vse obrtnije V ce tudi robati (okorni) naravnosti. Ta značaj vse to daje Crnogorcem podobo čudovitoga naroda, kateri kedar gre za narodne in naj bolj vojevit. Hl u) verske zadeve, utegne i postati srednjem veku je spadala Crnagora k veliki Srbiji, pa je bila samostojna kneževina , „Zenta" ali „Zeta" imenovana, z lastnim gospodarjem. Ko je Srbija zapadla Turkom , se je knez Zentski, Jurij Baiša, zet v bitvi na Kosovem polji padlega cara Srbskega, Lazara, ^proglasil za popolnoma neodvisnega. Zatem so morali Crnogorci v skoro nepretrganih bojih odbijati napade Turkov, pa so zgubljali Čedalje več dežeje, , da na zadnje ni jim ostalo več nego sedanja Cr- tako nogora. Tu pa so branili z nepremagljivim junaštvom svojo neodvisnost; nikdar niso pripoznali Turškega nad-gospodstva, in zato zaslužijo občudovanje in neminljivo slavo. Ustava Crnegore je omejenomonarhična konstitucij ska. Knez glava državne oblasti to je, s katero je bila od 1512. do 1852. 1. združena tudi najviša duhovna oblast, ki jo ima zdaj v rokah vladika (škof) ki svoje posvećenje dobiva od sinode Ruske. Knezu na strani stoji senat (starešinstvo), ki se sestavlja iz 16 po ljudstvu iz najbolj čislanih rodovin izvoljenih vseh drugih zadevah se skličuje ljudski za- moz. stop, skupščina. Crnagora nima prave stalne vojne, ampak le kneževo telesno stražo in majhno izbrano četo; braniti de- želo so pa vsi, ki morejo orožje nositi, zavezani in so vedno navdušeno pripravljeni za to. Ta narodna vojna se spravi do 30.000 mož in še više , in feaj ti zmorejo, to soJTurki v poslednjih bojih vnovič skusili. Junaški boji Crnogorce v smejo se z največim junaštvom Grko v in Rimljanov, katero se mladina v šolah občudovati uči, ne ; primerjati, ampak še prekosijo ga zato izvršuje tako majhen narod. Zdaj zmagonosna Crnogora zahteva izdatno jenje dežele , in to po vsi pravici, ker zahteva ker ga razšir- one pokraj vaj ake uc nazaj , &< Turke izgubi! jih je v prejšnjih bojih zoper tolo (Konec prih.) Zabavno berilo. Angora. Zgodovinski - romantičeu obraz. B ) sultanom gnjezdo, B umeteljniške krasotě torišče ) prirodne in enačiti ? Bogme ! vredno si katero mesto se ti more pelo na podno vuuutvi . . WV/UUU Oi , ua Ui i^&pgiu ua uuuuu žiji božjemu Olimpu, kateremu iz svetega temena in skokoma ko- čestnih rebrij svitlo prodko vrvrajo studenci spirajo božji avet, da je krepkih vodometov toliko likor bistrih studence tvoj vrte potaplj v Kakovo čudo je to zkošji, katero mu ti daj ki napajajo polje in gaje in Tako, da se čiovek nisi to, kar bilo si nekdaj. Tvoj tekmec iz serai jev, *) ta ti je sultane vzel se vzhodni despotje (samosilniki) dicij dan danes Carigrad, vzel vès leaek, ki z leta pak so sultanj W» nHOTTn njim 1402 morovo morj SVOJ očí poželjivo bulili čez Mra v mogočni Bizanec ; so Grški f carji gnjilo lenobo pasli na zasmeh svoji nekdanji slavi Grški carji, že vgnani poginu v žrelo skoro z vseh straní; veselil se neatrpno so Mohamedanje čakali, kedaj se kateremu pa i. ter Turek že naprej Carigraškega padca ; dišahov zljubi, da se polasti znamenitega gnjezdišč vlado svoj vlade prestol premakne v mogočno Konstantinovo mesto, da bi iz tega svojega novega osišča plašili in trii kristíjanski svet, a le za tega del, da bi iz svojega gnjezda raztezali moč, ter národ za náro- dom žalibože to ««m, ««uuu^i j^, slovanské národe (kakor bi ic Slovanstvo bilo prokleto , da bi trpelo za grebe vsega svetá) ; da bi narod za narodom oklenili v svojo pre-kruto aužnjost, ter stiskali Slovane, da bi jim strašno po ušesih zvonilo: „Tremor Byzantium!" 1402. leta . B nisi bila še sirota; tačas ai J. ivi« J I u a c* , Liioi una oc oil u la . bila še bosniško gnjezdo, Azijskim despotom — polno razkošija in radovanek , kakoršne pozná le jutrovska fantazija, razvneta in ki se niso razkazovale še v nobenem drugem gnjezdu UVWUUVUI Ut UgUUt gUJUAUU^ nego V L/l J ker Evropski zrak veje po njegovih Drinopolji, morda zato > ijih v boj Ha, Brusa! zakaj si tako nenadoma proměnila ae tabor? Težko te člověk pozná, če prav ae po našaš 8 palačami ; če prav imaš tri sto mečet z muna- rami vred; nihče te lahko nepozná sredi šotorov, sredi različnih ležišč, ki so raztaknjena daleč okrog tebe, tako daleč, da jim svobodno oko skoro ne more aeči do kraja. Po šotorih in po ležiščih vse mrgoli in roji tako i kakor bučele šumé po ulih v bučelnjaku več nego pol milij ljudstva ) kajti slu- 8amo bojnega, žabništvo ni vmes, tudi nevojevitega človestva ne, ki se sešlo zaradi gotove beretij dobrega dobička, takih ljudi množica se ob ugodnih vojskah često ujemlj z množino vojščako vzhod lice in kateri že vedigabog od kedaj jsko spremljajo tako, kakor železne kobi ) vec ? nego pol milij bori okrog znamenite B vojevitega ljudstva ta Azijskih národov pisani, sanjarski kroji z daled va- bijo človeško oko; lahko čiovek tišti skih pozná, da v taboru na namen zbranih vojščakov — Evropskih in kroj Azij različen na prvi pogled, kajti tudi voj « Serai! (seralj) je Turškega cara vladno poslopije > tudi palača jutrovskim mogotcem, ki imajo svoje ženstvo v njih. ** Marmora-Meer. 93 sko Evropskih narodov, narodov kršćanskih — je zbrala mogocna lifom namestnika Bajazeta liderima, sultana padišaha ) ka zbrala zato, da jo sè svojimi Azij Temu možaku, ki je tako govoril, visela je ob plečih levja koža. Nje prednji taci, narejeni umeteljno ste bili na ramenih k oklopu, obitému zlata, pripeti luuui lia luvžotliiaa« - lÀVii oid £jck\t\J) ua j KJ a\j oyujiuii u ga c* i kc* y i^rvvi ovu uni u» íuujv 8kimi jatami popelje na pretep z neštevilnimi jatami sè srebernimi in zlatimi šipicami 9 Timurjevih Tatarj ^ » , iv* OU UiU MUûja g^«»» pridivjali v njegovo sultanijo, da bi svoj svét povećali železa ki so bili kakor božja kazen tako, da gledali višku ste grozeče 9 to , pa orlja perotnica iz pozlačenega perotnica, prikovana k njegovi čeladi, kakor Uiiui VJ Oil V LljCguvv Duiiauiju , \jLt* Uè o v uj ovob ACiCAflj — pciuiuivcij piiauraua rw ujcgvvi UCiaUl^ ctaiVUl z novimi zmagami in s pustošenijem razsežne Azije kaka perjanica, značilo je vojvodo, čegar imé jemoČno tako, kakor so prednjimci pred dvema sto leti suzili in slavil njegov národ. puBtotili Evropo Čudovito je to, ker Bog križ za grehe in hibe zločinstvo in samopašnost človeškega pokolenj 99 Ali o izdajstvu govoriš, vojvoda? ti 9 za elej za njim neki glas, a nairaji odbere med človeškim rodom samim. Dvakrat Ali „Kedo se je drznil", si ti, Jefrem , tukaj?!" vojvoda se je ozrl takoj. povpraša že so bili taki Božji poslan divj vskliknil je močno : ,,oh ! začudil se je razjasnja do kořena mogel seči vzrokom takih Gospodovih od lokov? Tatarji. A kedo bi nega obraza, ko je bil izpoznal prišleca, „jaz sem mě- nil 9 da je kak vohon Lazarjevićev, Bajazetove ku- Izlam proti izlamu, Mohamedan proti Mohame- na sramoto Srbské slave danu! a kristijanje, ali se je križ s polumesecem po ne mara zato, da bi Turku pomogel dobiti kavice, kakoršnih po našem taboru vse polno mrgoli měnil sem, da je kedo tak drznil se, ter približal mi. brati! vlado, morda sebi na pogubo? Ob Uh! presneto, poplačal to trenotje sè svojim životom tako drzovitost to 9 resnica to se z vodo 8prijazni popřeje, nego izlam s kristijanstvom, čejo s pota ogenj znajo ti psi, to zna i Stepán , zato se mi z daleč umi- 9 (( alkoran ne dovoljuje ravnopravnosti, alkoran pozná svojo nadvlado Tako preverjeni pa nikakor niso bili vsi kristijanski znamenitega junaka vojščaki, zbrani gari, 1402. leta v Bajazetovem taboru; Bol Ali meniš, vojvoda?" — povprašal je prišlec in sumljivo odmajal z glavo, njegova vnanjost je kazala pač umičó, to pa za gotovo znam, da pazijo na izpred oči se ti katerim so bili na rneji 9 v Drinopolji, Evropski vsak svoj korak." sultanje ustanovili svoje gnjezdo 9 Bolg so bili že odrekli se slavni minulosti, pokorno so vpogibali svoje tovo" vratove v Turški sužnosti in pokorno šli, kamor so jih boji te, le-tega Vojvoda je skrivil ustna in zanicljivo nasmijal se. Stepan ti ne veruje, boji pa se te pač, to je go- govoril je junak dalje, „ali se tudi Bajazet dosta jim je bilo to, ker klicali sultanje, njih vojno oskrbništvo izrocili krščanskemu skemu Štepanu Lazareviču kneza, ni bilo na mari jim so bili Turci knezu, Srb 99 kaj je zato?" presekal mu je ponosno voj- 5 9 Srbj kedaj voda besedo, „jaz, menim, dal sem mu dosta povoda 9 9 ) ti so slušali svojega da bi se me bal, a moje imé ga je mnogo potov opla-kde in komu slavno šilo o njegovih radovankah tam v Drinopolji: pa poleg bojujó; tišti, katerim tišti 80 bi to ne bilo malomarno bilo 9 tega, ali meniš, da sem tako blažen 9 da bi dozdevalo bili trinajst let popřeje sè svojim junaškim carom vred poginili na Košovém polji; a ostala malost njih, OU OUUU ti so tudi sè Srbsko vojsko vred vzdignili se na bo- kratek smeh se mi, da mi veruje? sam sè seboj; ha, ha! u ne bil bi Turek in ne bil bi vskliknil je in zagnal glasen ) 9) • v y risée 9 a ne zato, da bi se bili tepli za svojo sužnost kor bi veroval kako se dobro kaniva! on se vede, ka- vêdem, kakor bi veroval meni, a jaz se ali za sultan8ko vlado, temuč zato, da bi mejusobne njegovi zaupnosti do mene, pa se ne bojiva drug dru priče bili o Mohamedanskem boj in da bi tem laže zega, ha, ha!" zasmijal se je še enkrat. mogl porabiti ugod priliko 9 in svojo domovino Mohamedanskega ter osvoboditi svoj narod 9> vendar bi se jaz, da bi da gospodstva, katero varnosti, vojvoda! a sem jaz ti, ne izdajal ne- ta Čas le vzdigavalo se na njih domovino, levjem brlogu si govoril je varno Jefrem, in mi srno v njem s teboj vred Ui • u d oi ju ICI va 3 i o vtiui^M vaiu ov ua ujiu U VUiU v lUVj v jv;uj nyiav^u vja vt ^«j-av w jlíjkjí^m a i/vwuj to so že zdaj znali sami, katero bi kasneje, čem delj, treba je hliniti se medvedu, da bi nas ne podávil, tem hujše tlačilo njih domovino. (Dalje prihodnjič.) 9 U * * Rano solnce pluje po modro-jasnem nebu; njegovi žarki se kopljejo v paru rosne zemlje — in v paru, se dviga iz bistrih vod po Olimpu , prominjajo se igrajo , v barve najrazličnejšega dragega kamenja > ki ko da Mnogovrstne novice, Sreća pa se veća nesreća. Blizo Tarnova v Ga- I i ci j i je reven železnišk čuvaj vsak teden v loterijo stavil al zadel ni nikoli nič. tako. da zadnji čas ni vec oko slepi njih lesek; že drugič so muezimi mečetam z iz dobičkarije svojih par grošev v loterijo nesel, ampak munarov v Brusi molitvo oklicali, kar ukazuje alkoran, le iz navade. Nedavno je pa imenovani ubogi čuvaj na in hodži v taboru Mohamedanskega národa z vzvišenih neizmerno svoje veselje zadel têrno s 750 gold. Na prostorov, z drevenih gromad , s prekucnenih bečkov večer je přišel domu, to je, v svojo poleg železnice le- ki je šla v bližnji trg oglasili, da muezimi kličó na molitvo, a miljo daleč v polukrogu ob Brusi si slišal zategli, drhteći jek: „Allah v ze il-Allah !" Le na severji 9 kjer se rodov tabor > žečo hišico, in pričakoval je žene marsikaj potrebnega kupit. Komaj je dohoda in se veselil, kako se bode tudi žena njegova razprostira kršČanskih ná- velike sreče veselila. Da bi si čas kratil, se vsede za čakal njenega samo tam je vse tiho posmehujó mizo in prešteva v loteriji dobljene bankovce, njegova dva otroka zraven njega pa radovedna ogledujeta lepe Neki možak silnih pleč, visokega, skoro orjaškega podobice na bankovcih. Med tem pa zapiska hlapon se kriščečim hodžem pogosto. 9 telesa skega tabora, precej na njegovem začetku od Bruse, je moral na straži biti. možak, ki stoji sredi glavnega prohoda Srb- železnice in čuvaj hiti iz kočice do svojega mesta, kjer tej naglici pusti mož ban- le-ta svoje oči vpira v mesto in pljunil je , gnjusi kovce na mizi. Otroka sta se med tem časom z njimi se mu. S V Da bi pogagali > psi", poslušamo , nam bila to govoril je polugl husknil dali 9 srdito »nj > 99 sveti igrala i pri tem pa goreČo lampico prekucnila tako 9 so se bankovci vneli. Ko oče pride nazaj najde da V se nje naj bi bojevali ! Kolika sramota bi naj toraj en sam bankovec cel. Ves srdit vpraša, kdo je lampico akaj to? zvrnil, in v hudi dilo v naš národ, a ne moremo ga zatreti zdajstvo se je vgnjez- tako silno jezi dá onemu otroku, ki je to storil 9 zaušnico, da je bii pri tej priči mrtev. Ne- srečnega čuvaja so kmalu potem zaprli. 94 * Konjsko meso so, kakor „Slov. Gosp." poročaf zaČeli v Mariboru prodajati in vživati. Prvo mesnico konjskega mesa je ondi odprl mesar Peter Kriegseis, ki zdrave pa debele konje dobro plačuje.— Od enega tacega konja se dobi kake 4 cente mesa. Će se je kaka nesreća zgodila, da si je nogo zlomil, ali sicer neozdrav-Ijivo poškodovan bil, res ni vzroka, zakaj bi mesá tacega konja ne vživali, vsaj je znano, da je konj v svoji krmi najčedniša žival ; v starodavnih časih so ljudstva vsa tudi konjsko meso jedla noter do 9. stoletja po Kr. rojstvu, koga je papež prepovedal jesti kristijanom le zato, da sose ločili od pogano v (ajdov). Dandanes v kristijanskih deželah, kjer ni poganov, tega razločka ni treba, zato tudi take prepovedi ni več. * Vojni konj, ki ga je césar Nemski v vojski pri Sa do vi zmagonosen jezdil in je zato ime „Sadova" dobil, pa od onega časa, ker je bil že star, v štali ce-sarski krmo iz milosti vžival,,je nedavno v Berolinu na polzkem tlaku tako pádel, da je poginil — 28 let star. — lz Zagreba 19. marcija. — Marsikaj bi Vam znal poročati iz našega města, a veselega prav malo. Na političnem obnebji našem vlačijo se črni oblaki; kako se preženó in kdo jih přežene, skriva še prihodnji čas, ker gosta mègla še obdaja izid nove pogodbe med državnim zborom Dunajskim in Peštanskim , — ker osoda Dalmacije ni še řešena, in isto tako se druzega več ne. Velik raz p or je poslednji čas nastal med narodnjaci samimi, ki se prištevajo večini deželnega zbcra in katerih organ je „Obzor", in pa med manjšino zborovo, kateri vodja je dr. Makanec, glasilo njeno pa „Primorac" in „Agramer Presse". Těžko je, kamne metati na toliko let skušeno domoljubje mož, ki delajo zborovo večino in zastopajo Hrvatsko v Buda-peštu; al želeli bi vendar, da bi se naši zastopniki bili že tudi oglasili v Budapeštu dandanes, ko gré za reši-tev vzhodnjega vprašanja, komur bližnji sosedje smo mi in Avstrija vsa,^o katerem pa oholi Magjar hoče prvo violino igrati. Se zmirom se nadejamo, dasvoj glas povzdignejo naši zastopniki za sveto zgodovinsko pravo trojedne kraljevine in da ne zabijo prislovice „vigilan-tibus jura"! Prevzvišeni biskup Strossmajer je na političnem polji popolnem omolknil; jaz in mnogi na-rodnjaki z menoj si tega omolka drugače tolmačiti ne moremo, nego s tem, da ne odobruje, kar vidi in sliši, a tudi svojih družnikov grajati noče, ker o tem ne vidi o sedanjih okolnostih blaženstva. Časi so preosorni, da ne bi bilo velike politične modrosti treba. — Tudi pri nas je bilo zarad novih volitev v mestni zástop zadnje dni mnogo borbe; kakor drugod , tako so se tudi kod nas izbirali zastopniki po politični izpovedi; sicer pa je vodovod, kibi nas oskrbel z dobro in zdravo pitno vodo, igral in še igra^ veliko rolo. — Ljubeznjive Slovenke, gospodičine Ć a m p a, katere so nam po Vašem listu vrlo dobro priporočane bile, so nas v dveh kon-certih jako radovale , popevaje nam samo pesmi domaćih logov: hrvaške in slovenske. Izvrstne umetnice so z navdušeno hvalo pele vsako pesem, prav posebno pa Ipavčevo ,,na ples". Gosp. Gr bič je svoje rojakinje Slovenke drage volje podpiral vsaki večer z dvema pe8mama, za kateri je tudi on prejel viharno pohvalo. — Naj svojemu poročilu dodam še to, da je gosp. Josip No Hi priljubljenost, ki jo tù vživa , močno vtrdil z „Rigolettom", ki ga je za svojo benefico pel. Iz Idrije 15. marca. — „Novice" večkrat kaj ome-nijo iz našega mestica, pa zmirom le o resnihi rečéh poročajo. Naj enkrat tudi svojim bralcem kaj zabav-nega na mizo položé in natisnejo sledečo noveleto o raz-županu našem in sinčeku njegovem, ki naj ga „Novice" imenujejo Ludovik ali kakor jim je drago ; dogodba vsakako ostane resnična. Bilo je letos pustni torek okoli o. ure zvečer „pod Gora mi", ko se oče in sinček njegov, okoli 10 let star, vsedeta za mizo, da bi večerjala. Sinček reče: „Papa, naj gredó, no, juho jest, če ne, bode mrzla." Oče: ,,o, ne bo mrzla ne rjuha, saj jo je mama dala na peč sušit; pred ko ideva spat, pa bode jo mama nama v posteljo pogrnila". Sinek reče: „papa me morda niste prav razumeli, kaj sem rekel." Oče: „kako?" Sinek: „rekel sem, da bode župa (Suppe) mrzla." Oče: „saiament! kdo pa te je ta imena naučil, da te ne zastopim." Sinek : ,,gospod učitelj". Oče: „res čudne šole imate! Juha namesti ..župa po kranjsko", kakor so nas gospod Martinak učili, bodi jim zemljica lahka!' Sinek: „papa! zakaj pa danes ni tako dobra župa kakor lani o pustu?" Oče: „dragi moj sinek, zdaj nisem več župan." Sinek: „papa, zakaj pa ne?" Oče: „zato, ker nisem Slovenec." Sinek : ,,zakaj pa niste, saj vendar znate več kranjsko kakor nemško." Oče: „tiho bodi sinko ; naučiti se hočem pa sedaj, ko bom več časa imel, ker nisem župan in ni mi treba zmiraj v komisiji biti pri Stajerjevi me3oici." Sinek: ,,papa! zakaj pa letos nimamo vina doma kot lani? Bilo je tako flétno, kar natočit ste ga šli v klet; tudi piščancev ni; letošnji pust je veliko slabejši od lanskega pustnega večera ; lani smo imeli piščance in salato, in nazadnje je přišel še punč, letos ni piščancev in namesti punča je „cuckerwasser" ; lani ste imeli ;,Ge-meinde-Zeitung" pa „Tagblatt", letos pa nič." Oče: „Sinko moj, tiho bodi in pojdi spat; kedar se boš ti izšolal, bos pa nama z mamo pomagal, da bomo boljše jedli, ker Slovenci nam ne privoščijo vec piščancev. Sinek: „papa, zakaj pa me niste dali v tište šole, kakor ste enkrat rekli, da bom prej gospod postal?" Oče: „dragi sinko! saj sem prosil mestno starešin-stvo podpore za tebe, pa mi niso hoteli privoliti tistih 200 forintov na leto. Bile so vse moje prošnje zastonj, ker nisem Slovenec, pa nisem nič dobil, Nemci pa nimajo denarja, da bi mi mogli iz svojega žepa kaj dati ker so sami ubožni in služabniki." Sinek: „papa! tedaj tudi mama ne bode si mogla več parazola novega kupiti in lepih vencev na glavi nositi?" Oče: „se vé da ne, sinko! tiho bodi in pojdi spat, da jutri ostaneš do časa in v šolo greš." Sinek: „papa! gute Nacht! večerja bila je prav slaba , pa še slabejša bi menda bila , ko bi se ne bil stric nas usmilil. No! grem spat; gute Nacht!" Oče : „Grem pa tudi jaz." Pisatelj te novelete pa si je mislil : „sic transit gloria mundi". Iz Jurjcvica okraja Koćevskega. — Pri volitvi našega županstva 4. dne tvm. so bili gosp. Simen Pakiô za župana, gosp. Miha Ćampa in pa Janez Lesar za svetovalca izvoljena. Iz Ljubljane. — Volitve v mestni odbor bodo pred veliko nočjó, — deželni zbor pa po veliki noči: to 95 «dvoje ima polit - kako pa in kaj da se do- stavi za kandidata ^pp m yum vendar te slabosti svetu kazati noče , zato ki ništa ne tič ne miš iseže od obojne straní zaželena sprava Ikmetijske je navedeno pismo Gorenskih občin z dotično Wi dm rgično „ drug, ki si hoče gledati „braco Slavena y kakor oni y Crnogorski major, Dimitrijev Mercep po tudi Miroslav Hubmajer domu. Bil se Crnajevom v Srbij Včeraj se kot vrnii Turki pod (Slovenska predavanja na korist^„Narodni solia) pa se je podal v Hercego so končana; prejšnjo nedeljo je prof. Suklje govoril 10 Al Wallenst neno in tako , zaanjo pa gosp .„umetnosti v domaćem življenji". Dohodka j iz teh predavanj je blizo toliko kot lanski. Frank Nar yy O imé prvikrat zaslovelo. ladlajtenant, po sklepu mirú rino. Al tu je našel vse otrp-popustil kraj, v katerem je njegovo yy šoli" (Nt izdaj Valvazorj ogthums Krain") vrlo napreduj knjige yy Elire des Hen Novičar iz domačili in tujih dežei. ze izšel zvezek I. knjige). Tudi ta snopić, ki nadalj opič raz- lz Dunaj a. Zbornica poslancev sklene 3 pravlj žele žele, se lepo odlisuje in je vreden vrstniis poprejsnjim seji. Deželni zbori vsi se začnó 5. dne aprila razen snopićem po obliki, ziasti po lepih slikah, katerih je Českega in Bukovinskega, ki se začneta pozneje; uni starod lep odlikuj menda danes zborovanje in ga nadalj uje zopet 19. aprila prebivalce ter izvir imena naše de- do jeseni; zbornica gosposka ima véliki teden še dve vreden vrstnik poprejšnjim seji Deželni zbori vsi se zacnó 5. dne aprila razen 1 temu snopiću pridjanih 6 (maliki in vojniki starih Gal- zavoljo nekaterih novih volitev deželnih poslancev ■?cev in Germanov). Vsakdo hvali jaka y ta asega gosp. pa zavoljo poznejih grških praznikov. Delegaciji Vinko Novaka, ki s svojo umetno roko tako lepo zborujete še le v jeseni iizdeluje Valvazorjeve slike Ker V se malo število na- ročnikov manjka temu vse hvale vrednemu podvzetj zato naroebo prav toplo priporočamo. y neumrlega našega ljublj hitro naroči na-nj Kdor že Valvazorj a, naj se imeti tedaj Včeraj je „napredni klub" zbornice poslancev nameraval v razpravo državnemu zboru prinesti Stur-movpredlog: naj se odstranite delegaciji o t (/Slovensko gledisce.) Žaloigra „Kovarstvo in v bezen" se gladko predstavljala nedeljo na korist gospoda Kocelj ala, pa le v srednje obiskani hiši — zbornice le hočejo ljudstvom klicati, naj slišijo , da de ker je bila letos že v drugič igrana. legaciji ste trohljiva institucija, ki ni na prid Avstriji rednje obiskani hiši prav katerem je ustavoverna stranka imela že večkratno po-svetovanje, pa konečno ta predlog zavrgla s 102 gla-soma proti 50. Dr. Sturm in njegovi družniki „napred- nega kluba" so to že naprej vedeli, ali skozi okno zato y že zbornice le hočejo ljudstvom klicati, naj slišijo , da de- gotovo Zdaj pride na vrsto z benefico kapelnik gosp. Stockl, p a tudi ne po godu Mag jarom. Al, kakor dandanes 9 řečí kateri bi zaslužil pol hišo * in glasbeni odj dramatičnoga društva ker je marljiv skladatelj stojé, morajo ustavoverci zdržavati delegacijo, da imajo litve lilce (Cence volitve e z d a j iz Ljublj mistel.) „Volitve v Magjarih podpornike y Magjari pa, ker so v finan- vo to delj paróla dandanes Vs Ljub cah svojih popolnoma na kantu, se isto tako odkrižati ne morejo delegacij ; zato je nekdanja Schmerlingova • 1 • • 1 •• i / • v 1 j §\// w m« r« I /\ t^v rko a *¥tti vi Ir rv vi vk n vi tirn vir tn i tt ch r\ i w\ /\ %% /\wi rv o Ir n ri y to tiste y ki volilci pa so zopet maj delj v dva delà: volilee in nevo- prislovica: „wir konnen warten (vsaj moremo čakati) in ki nimajo pravice voliti ; zdaj zopet do veljave prišla. Iz vsega tega pa je preda je res skrajni v jjcij u j^/i « » * w » vt* ti j Jl ^w 1 ^ f v ^ tabora : narodni in očitno. v kakošnem kaosu nemčurski, med katerima je še tretje krdelo, to so y čas, da živimo, m izvemo, pri čem je Avstrija. __96 Naš roják baron Jožef Ž ve gel je postal sek- goro so v taki Po ško ministerstvo tadiji, da so nade mír slabe. Tar cijski načelnik v ministerstvu vnanjih oprav Fremdenbl." sta Kranjski c. kr. deželni predsednik nogorcev in privoliti k većemu nekak vitez Widman in pa deželni glavar vitez Kal ten- Minister Savfet paša se egger imela v pondeljek audieneo pri cesarji neki sklenilo, odbiti vse tirjatve Cr vravnave mej strij s prosnj naj bi obrnil do AngUške in Av oni plivali na Crnog da v Cedalje več siromaštva je na Dunaji. Po čas- odjenja, ker Turčija ne more nič odjenjati. Glasovi s ~..............ronenje smatra sklep Corr. fur Nat. Oec. und Staat." je ondi 11.000 Petrograda pa pravijo niku delalcev brez delà, 18.000 pa takih, ki ga le malo imajo. mirú med Turčij Od leta 1872. do 1873. je imelo 10.000 mizarskih po- nave jned oblastm močnikov delà, zdaj ga ima komaj 300. da in Crnog J do pa za pogoj vsake porav določba o miru v ro- kah Crnogorskega kneza. Crnogorci sami pa se hočej Prihodnja skupščina katoličanov je libe- ravnati po ukazu iz Rusije; če jim ona veli mir skle ralcem strašansk trn v pêti. Novice iz Turskega in o Turskih zadevah. Igna- mti mu, ga bodo sklenili, drugamo uc, muia nekaj rodovitne zemlje , da bodo mogli živeti ne tiev, Ignatiev a tako gre glas po vseh ker morajo dobiti pred njim, al časnikih in oblasti si prizadevajo ohraniti mir tem je zdaj namreč Turški narod ali golobice mirú se spuščajo malo verjeti. Kakor lansko leto Salisbury, potuje nam- vse pokonci. Policij če m imela ves teden opraviti Vse jbolj prizadeti Carigradu je da UJ «IV y Pljuni AAUlSWt V M* J J w ' ^VUVUVII VIIVIJM J v IU4V A« » OO t^UV/U \J Cb * IKl y U« reč zdaj Ruski diplomat Ignatiev po Evropi o Turških je brzdala mohamedansko meščanstvo. Narod se silno zadevah in je zdaj v Londonu , potem pa ima priti na Dunaj. Casnikarji so si miru že tako svesti, da kar ad lado zarad sklenila ramotnega miru > ki ga je s Ta naravnost že govoré o razoroževanji Rusije, optimizem pa ni nikakor* opravičen, kajti Rusija se pač vneti za ne bo ravnala po povelji in željah različnih časnikarjev. ustaj huduj Srbije ški dubovniki) , ki si na V30 moč prizadevajo ljudstvo Oglase so gotovo sestavili uleme (Tur k boj B se je vnovič vnela Zadnje novice poročajo, da so se obravnave Nam se zdi da se Rusija že zavoljo velikega naroda med Turčijo in Crnogorskimi poslanci razbile. Ker je svojega ne more umakniti ; vsakako bi bilo to nevarno med tem premirj zá njo gledé velikih priprav in silne zdaj že zbrane na to, kaj se bo zdaj zgodilo čas potekel, radoveden čaka svet vojne pa celó sramotno. Obravnave Turčije s rno- Meščani ! Dve leti naši zastopniki zopet sedé v mestnem ^odboru, katerega smo se 8 let ogibali. Nesrečni na- sledki od tako zvane liberalne stranke tolikanj hvalisanega ,,gospodarskega napredka" pripravili so nas do tega, da smo se jeli zopet dejansko vdeleževati mestnih volitev in oskrbovanja občinskih zadev. Kdor je pažljivo prebiral poročila o sejah mestnega odbora, se je lahko prepričal, da so naši zagovor-niki v mestnem svetu sijajno opravičili zaupanje, ki smo ga v nje stavili. Marljivo so se vdeleževali odborovih sej ter se krepko potegovali, kedar koli je šio za prave srenjske koristi, za ugodno polajšanje ali za napravo meščanom potrebnih in koristnih reči. Ce njihovi dobrohotni predlogi niso vselej obveljali, tega pri sedanjih raz- merah niso bili oni krivi, ker jih je bilo samo osem proti dvaindvaj seteri m stranke nasprotne, ki pa imajo navado politično stališče strankarsko staviti nad blagostanje celega mesta. zadostenjem pa smemo reči, da si naši nasprotniki vec ne upajo tolikanj se šopiriti in samopridnih reči zahtevati, ker naši možje odločno zavraČajo vse take mestnemu blagostanju škodljive zahteve. To se bo pa v se laglje zgodilo, če se bode število naših zagovornikov pomnožilo; in ravno sedaj imamo najugodnejšo priliko, to število za nekaj vrlih in neprestrašenih mož zopet pomnožiti. Zopet nam je namreč voliti 10 novih odbornikov v mestni svèt, in sicer 4 v prvem, 4 v drugem in 2 v tretjem volilnem razredu. Da-si se pri sedanjih razmerah ne moremo nadejati, da bi pridobili vseh 10 zagovornikov, ker je zlasti v drugem volilnem razredu pri sedanjih okoliščinah zmaga za nas nemogoča, in se zarad tega volitve v tem raz- 1 w 1 1 \/ • 1 • 1 1 1 1 • 1 * v á • • • i • 1 V redu v se vdeležili ne bomo , moremo vendar brez posebnih težav zmagati v prvem in tretjem razredu y ce se vsi naši someŠčani volitve vdeležijo in vsi enoglasno volimo tište možé, ki smo jih po vsestranskem prevdarku in premisleku svojega zaupanja vredne spoznali in za kandidate si odbrali. Komur je tedaj vsestranski blagor našega ljubega mesta pri srcu, naj stori svojo dolžnost; noben strah naj ga od volitve ne odvrne, zlasti pa ne ozir na tište, ki za nas tudi nimajo nobenega ozira. zgled si vze- mimo nasprotnike naše in z enako neprestrašenostjo in složnostjo, kakoršno pri njih vidimo, se vdeležimo volitve vsi in svoje glasove oddajmo od večine narodnih volilcev izbranim kandidatom, ne změnivši se za to, ali so nam osebno priljubljeni ali ne Tretji volilni razred voli v soboto, 24. marca, in kandidata, ki ju Vam priporočamo y sta: Gospod dr. Karl Ahacic, hišni posestnik in odvetnik. Gospod Josip Regali y hišni posestnik in mizarski mojster. Prvi razred voli V torek 27. marcija; priporočani so Vam ti-le kandidatje: Gospod Henrik Nicman, hišni posestnik. Gospod Franc Peterca hišni posestnik. * Gospod Mihael Pakic, hišni posestnik. Gospod Josip Strzelba hišni posestnik. * Meščani, naše geslo naj je „viribus unitis" — z združenimi močmi! In zmaga bo naša t Od narodnega meščanskega volilnega odbora. Odsrovorni vrednik: Alofzi Maier. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dediceY v Ljubljani.