gorenj elnformator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnia, Commerce^ Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posti, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 5. marca 1987 ________________________ Odlikovanja in priznanja našim sodelavcem Delagati delavskega sveta sozda Gorenje so se v petek, 27. februarja, sestali na slavnostni seji, na kateri so podelili odlikovanja Predsedstva SFRJ in priznanja sozda Gorenje. Na slovesnoti, ki se je med številnimi gosti udeležil tudi predsednik Predsedstva SR Slovenije France Popit, je prejemnikom državnih odličij in priznanj Gorenja spregovoril član Predsedstva SR Slovenije Lojze Briški. Poudarke njegovega govora objavljamo na 2. strani. Na tej slovesnosti v velenjskem Domu kulture so podelili tudi priznanja sozda Gorenje za leto 1986. Delavci Gorenja se vsem zahvaljujemo za izkazano pomoč in zaupanje ob tem, ko se zavedamo teže odgovornosti za uspešno poslovanje Gorenja tudi vnaprej..." Odlikovanja in priznanja prav gotovo pomenijo nadaljnjo spodbudo ne le odlikovancem, ampak tudi vsem delav- Računalniško podprt izvoz V organizaciji delovne skupnosti Informatika in organizacija so prejšnji četrtek delavci komerciale izvoza v Gorenju Commerce sklenili računalniško usposabljanje. Prenos najpomembnejših sestavin izvozne dejavnosti, med njimi tudi komerciale, je izrednega pomena za hitro in učinkovito vodenje poslov kot tudi za bolj kakovostne in učinkovite stike z inozemskimi partnerji. * Kadrovske vesti Gorenje Gospodinjski aparati Delavski svet Gorenja Gospodinjski aparati je na 10. redni seji, 25. februarja 1987 imenoval za predsednika Poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati, Ladislava Gerdino diplomiranega inženirja strojništva, ki je bil doslej vršilec teh dolžnosti. Ladislav Gerdina je bil imenovan s 1. marcem 1987 za dobo štirih let. Gorenje Commerce Delavski svet Gorenje Commerce je na svoji 13. seji imenoval novega predsednika poslovodnega odbora. Od 1. marca bo to dolžnost opravljal ing. Jože Stanič. Hkrati je delavski svet razrešil dosedanjega predsednika poslovodnega odbora Joška Vu-čemila, na njegovo željo, ker odhaja na novo delovno dolžnost. Gorenje MGA Nazarje Delegati delavskega sveta Gorenje MGA so 27. februarja za direktorja delovne organizacije imenovali dipl. ing. Jožeta Kudra, za pomočnika direktorja za proizvodnjo Marka Purnata, za pomočnika za splošne zadeve in informatiko Jožeta Gregoriča. V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalila Irena Berložnik, ki je med drugim povedala: ..Opiranje na lastne moči, trdo delo in odrekanje, znanje ter pošteni odnosi so bili vseskozi naše vodilo, vodilo večine delavcev Gorenja, ne samo današnjih prejemnikov odlikovanj in priznanj. Naša prizadevanja pa sta vseskozi spremljala dejavna pomoč in razumevanje družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, poslovnih bank in celotnega združenega dela tako v občini Velenje kot v SR Sloveniji. cem Gorenja za ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj in razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov v naši skupnosti. Predsednik delavskega^ sveta sozda Gorenje Marjan Šramel je prisotne povabil na tovariško srečanje. Vsem sodelavkam ob 8. marcu mednarodnemu prazniku žensk, iskreno čestitamo! Med gosti na podelitvi odlikovanj je bil tudi France Popit. Rudarki iz govora Lojzeta Briškega ob podelitvi odlikovanj, delavcem Gorenja • Ob tovrstnih svečanih prilikah je navada, da se slehernemu odlikovancu nameni beseda ali dve, spregovori o njegovem dosedanjem delu in zaslugah, zaradi katerih mu daje družba posebno priznanje. To pot bom odlikovancem namenil skupno besedo. Pa ne zato, ker bi hotel zanikati delež vsakega izmed vas pri razvoju sestavljene organizacije združenega dela Gorenje — ta je znan vam, delavcem Gorenja, občanom Titovega Velenja, pa tudi širše — temveč zato, ker je prav to priložnost, da tudi z obliko te skromne besede pokažem na izjemno velik kolektivni napor, ki ga je terjala ekonomska, organizacijska in tehnično — razvojna sanacija vašega kolektiva. Ta je terjala velike napore in tudi odpovedovanja vas delavcev SOZD Gorenje, občine Velenje, celjske regije in tudi Socialistične republike Slovenije. Ste pač ena največjih organizacij združenega dela slovenske, lahko rečem tudi jugoslovanske gospodarske strukture, ki je pred leti zašla v težave. Spomniti velja, kako mrzlično se je v tistih prvih kriznih tednih in mesecih iskalo finančne, kadrovske, organizacijske in programske rešitve, ki bi omogočile kar se da nagel, a obenem zanesljiv izhod iz težav. V takih kriznih razmerah je vloga posameznega, še posebej vodstvenega in vodilnega delavca, izjemna. Vendar je še taka delavnost vodilnih delavcev premalo, če nimajo opore v sodelavcih in če se ustvarjalne sile kolektiva ne združijo v naporih za dosego skupnih ciljev. In ravno v tem je skrivnost vaših uspehov. Odločili ste se namreč za pot, ki je v prvi vrsti pomenila mobilizacijo lastnih sil, vseh notranjih dejavnikov upravljanja, poslovanja in proizvodnje. Izoblikovali ste vodilni team, cel kolektiv je postopoma prežela enotna volja za premagovanje nastalih težav in doseženi rezultati poslovnih odločitev in trdega dela so to voljo krepili in utrjevali. Ta vaša skupna volja, to neizmerno hotenje po premagovanju težav, ki ga je čutiti med vami, ta pripravljenost kolektiva, da se organizira kot gibek poslovni sistem, sposoben prilagajanju vse bolj zahtevnemu domačemu in tujemu trgu, je tisto, na kar ste dobitniki odlikovanj in vsi delavci Gorenja lahko resnično ponosni. • Ob tem, ko vsi spoznavamo, da naš položaj, naša splošna ekonomska učinkovitost ni odvisna le od „trdega dela naših rok", kot smo predolgo mislili, ampak predvsem od našega znanja, je prav poudariti, da je tudi vaša nadaljnja pot odvisna od vašega znanja, vaše inovativnosti. Brez znanja, brez inovativnosti ni več mogoč napredek in razvoj, ne vključevanje v mednarodno delitev dela, ne iti v korak s splošnim napredkom prihajajočega enaindvajsetega stoletja. Zato se mi zdi prav pouda-tiri pomembnost vaših dosedanjih in sedanjih prizadevanj za razširjanje raziskovalno-razvojnega dela ter po ohranjanju obstoječih kot vzpostavljanju novih trajnih stikov s fakultetami in inštituti iz cele Jugoslavije, in če se pokaže potreba, iščite tovrstne stike tudi v tujini. Taka usmeritev je pogoj dolgoročne poslovne uspešnosti, enakopravnemu vklučevanju v mednarodno delitev dela, pa tudi smotrnejšemu zaposlovanju razpoložljivih kapacitet. e V ekonomski politiki še vedno niso — vsaj ne v zadostni meri — uveljavljeni ukrepi, ki bi krepili odgovornost delovnih kolektivov za poslovne odločitve, prispevali k mobilizaciji vseh razpoložljivih notranjih sil, spodbujali k združevanju dela in sredstev in drugo. Vemo, da sedanjega stanja ni mogoče spremeniti čez noč, vemo tudi, da spremembe niso odvisne zgolj od ukrepov in sprememb na zvezni ravni, ker vendar gre za spremembo obnašanja, dela in ravnanja slehernega kolektiva, pa tudi celotne družbe. In prav zato so vaši uspehi, doseženi rezultati in še posebej vaša izvozna usmeritev na zahtevne zahodne trge ne le pomembna ekonomska vrednota, ampak tudi dragocena izkušnja pri premagovanju sedanjih težav. Razumljivo je, da terja taka družbeno priznana usmeritev ustrezno podporo v ukrepih ekonomske politike, ki bodo to naravnanost trajno motivirali in spodbujali. Ni treba posebej poudarjati, da v tem vidimo enega od temeljnih pogojev za izhod iz gospodarske in družbene krize. • To leto vstopamo v pospešeno dograjevanje gospodarskega in političnega sistema. Razume se, da se je ta proces začel že pred leti, ko smo začeli s spreminjanjam t.i. sistemske pa tudi druge zakonodaje. V Socialistični republiki Sloveniji se zavzemamo za tako dograjevanje našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema, ki bo reafirmiral delavca — samoupravljalca kot blagovnega producenta, ki v svojem in skupnem interesu upravlja z družbenimi sredstvi in ki se povezuje v različne asociacije na enotnem jugoslovanskem trgu. Zavzemamo se za spremembe, ki bodo krepile učinkovitost gospodarjenja in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in ki bodo pomenile nadaljnje utrjevanje enakopravnosti naših narodov in narodnosti ter njihovo odgovornost za lasten in skupen razvoj. V tem smislu je pričakovan tudi vaš prispevek, skušnja delavcev SOZD Gorenje, ki kot delavci in občani v trdem vsakodnevnem delu preverjate ustreznost sistemskih rešitev. Skupno bomo, v to sem prepričan, našli rešitve, ki bodo v interesu delavcev in občanov, celotnega združenega dela ter vseh naših narodov in narodnosti. • Spoštovane odlikovanke in odlikovanci, dovolite mi, da vam še enkrat čestitam, se vam zahvalim za opravljeno delo ter vas skupaj z ostalimi delavci vašega kolektiva povabim k še boljšemu, pre-mišljenejšemu in ustvarjalnejšemu delu, ki nas edino more izvleči iz kriznih razmer in ki odpira novo prostranstvo naše skupne svobode in sreče. Odlikovanja SFRJ_____________________ Za izjemen prispevek k dosedanji uspešni sanaciji Gorenja je Predsedstvo SFRJ podelilo delavcem delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja naslednja odlikovanja: RED DELA Z RDEČO ZASTAVO Herman Rigelnik RED DELA Z ZLATIM VENCEM Joško Vučemilo RED DELA S SREBRNIM VENCEM Alojz Bačovnik Irena Brložnik Stanislav Debevc Jože Dolinar Stane Flander Anton Hojnik Milan Jeršič Slavko Korošec Franc Krajnc Andrej Kržič Josip Kunej Jože Lekše Martin Marolt Anton Ocepek Jože Pačnik Ivanka Prislan Leopold Pucelj Albin Repše Franc Seme Igor Simončič Janez Smrdelj Ivan Vitežnik Albin Vrečar Damjan Zazula Herman Rigelnik je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo. medalja dela Marija Are h Gordana Fele Alojzija Golčman Marta Hrovat Sonja Klemenc Marta Klinar Marija Kolarič Slava Kotnik Edi Kralj Janez Kramer Amalija Krevh Drago Krenker Alojz Lah Ida Landeker Milica Lesjak Alojzija Majcen Anton Ovčjak Franja Pirmanšek Janez Podstenšek Vilma Polanc Danilo Praznik Marija Ramšak Pavla Rednjak Jožica Repolusk Martin Sedovnik Marija Sluga Rafaela Stropnik Peter Štruc Mirko Ternik Olga Uršej Jurij Vaupot Anton Zemljak Jože Žučko Priznanja Gorenja SOZD Za izjemne zasluge pri razvo- Rafael Šetor, Gorenje Metalplast ju Gorenja SO ZLATO PLA- Erika špeglič, Gorenje Commerce KETO GORENJA za leto Ivan Žagar, ZKPO 1986 prejeli: ... _ Za izreden prispevek k razvo- Al, Buza, Gorenje Elektromotorji ju G0RENJA SO SREBRNO Ivan Taušbaher. Gorenje SOZD ^ETO GORENJA za leto Jože Gornjec, Gorenje Varstroj la8b Prejell: Gabrijela Jelen, ZKPO Zofija Klobčar, Gorenje Elektro- Alolz Batič' DSSS Gorenje SOZD nika Široka potrošnja Aloiz Bricman, Gorenje Fecro Koordinacijski svet ZSMS Gorenje Franc Brinovec' Gorenje Gospo-GLIN dinjski aparati Rajko Kotnik, Gorenje Elrad Jože Černič, DSSS Gorenje SOZD Jože Kuder, Gorenje Mali gospo- Janez Denša, Gorenje Tiki dinjski aparati Jožica Ferenc, Gorenje Gospo- Janez Miklavčič, Gorenje SOZD d,niskl aParati Esad Mujakič, Gorenje Bira Peter Fic- DSSS Gorenje SOZD Marjan Osole, ZKPO Cveto Glojek, DSSS Gorenje Peter Petrovič, Gorenje SOZD SOZD Milan Podpečan, Gorenje Holding Ladislav Kiralj, Gorenje Varstroj Marko Rutar, Gorenje Muta ^“jz Kovše, Gorenje Gospodinj- Sektor oblikovanja Gorenje Raziš- sk’ aparati kave in razvoj Tone Osrajnik, Gorenje Muta Oto Slemenik, Gorenje SOZD J”*3 Plaznik, Gorenje Commerce Jože Stanič, ZKPO Marija Vraničar, Gorenje Mural RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Todor Dmitrovič Marjana Koren Božo Lednik Ivan Sotošek MEDALJA ZASLUG ZA NAROD Jože Angeli Štefan Bačovnik Anica Ducman Belizar Dujec Andrej Grebenšek Srečko Krajnc Miro Lešnik Ferdo Parfant Jože Piki Marjan Urbančič Drago Urtelj Jože Verdev Erika Veršec Jože Zagožen Marija Zajec Silvo Zdolšek Joško Vučemilo je prejel red dela z zlatim vencem- gorenjeepsp©dloiskn aparata Sprejet plan je skupna obveza Na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo, 25. februarja, so delegati delavskega sveta Gorenja Gospodinjski aparati med drugim sprejeli tudi plan dela, ki vse delavce postavlja pred zahtevno nalogo. Potem, ko so preverili uresničevanje sklepov sprejetih na minuli seji in postavili delegatska vprašanja (drugje se le-ta ponavadi skrivajo skromno v točki razno) so delegati delavskega sveta naše največje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati sklepali o planu za letošnje leto. Izhodišče pri obravnavi tega plana je bilo v vseh temeljnih organizacijah poslovanje v preteklem letu. Lani so poslovali brez izgube in ustvarili 173 milijard dinarjev celotnega prihodka, oblikovali so poslovni in rezervni sklad in vse tozde investicijsko usposobili. Vendar niso povsem zadovoljni, zato so letošnji plan zastavili precej sme-leje. O tem priča tudi 5 % povečanje proizvodnje ob zmanjšanju številu poslenih za 2 %, večji izvoz, predvsem na konvertibilna tržišča (tja naj bi izvozili za 1 5 % več kot lani) pa bo terjala tudi izboljšanje kakovosti. Kljub temu, da je plan izredno zahteven pa so ga sprejeli v vseh temeljnih delovnih okoljih in v sredo tudi delavski svet. Pri tam je vse, tudi delegate, vodilo spoznanje, da je prava pot le v dvigu kakovosti poslovanja. Seveda pa bo poleg trdega in strokovnega dela za izpolnjevanje tako zastavljenih ciljev nujno tudi tehnološko posodabljanje proizvodnje, ki naj bi se kar najhitreje obrestovalo. V vsej tej tekmi s planom pa nikakor ne bodo pozabili tudi na humanizacijo delovnih mest. Hitrejše prilagajanje spremembam na tržišču in njegovim zahtevam. večja prožnost, vse to terja tudi nekatere organizacijske spremembe, ki jih v Gorenju Gospodinjski aparati prav tako načrtujejo v letošnjem letu. Nedvomno si manj togo poslovanje obetajo tudi od novega izračunavanja in evidence uvoznih pravic v okviru sestavljene organizacije, s katerim naj bi se izognili zapletenim in dolgotrajnim administrativnim postopkom, oblikovanja deviznih pravi;. Zato so delegati delavskega sveta sprejeli sklep, da se te pravice določajo in evidenčno prerazporejajo na nivoju sozda. bg Imenovanja Na zadnji seji so delegati delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati v skupščino Savinjsko— Šaleške gospodarske zbornice imenovali Eriko Veršec in Andreja Glušiča , za delegate v splošnem združenju Elektroindustije Slovenije pa Alojza Kovšeta, Jožeta Pikla in Zdenka Hriberška ter v delavski svet Zdravstvenega centra Rudija Germana in v delavski svet tozda Splošno zdravstvo Velenje Franca Brinovca. Na kratko! V ponedeljek, 2. marca 1987, je Gorenje v Titovem Velenju obiskala delovna skupina Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Tema razgovora z najodgovornejšimi vodstvenimi in družbenopolitičnimi delavci naše sestavljene organizacije je bila razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov. Ta delovna skupina naj bi namreč pripravila oceno stanja in stališč o idejnopolitičnih vprašanjih tega razporejanja. Manj zastojev »Proizvodnjo moramo nenehno prilagajati potrebam temeljnih organizacij finalne proizvodnje. Zato smo morali sproti spreminjati tudi naše delovne načrte, kljub temu pa smo uspeli bistveno zmanjšati zastoje," je poudaril vodja tozda Galva-na Roman Terglav. V suro/inskem odctelku so vsa naročila polizdelkov zadovoljivo izpolnili, vendar še pogosto v dopolnilnem delu. Težave imajo zaradi zastarele opreme, vendar bodo v kratkem pridobili dva nova stroja. V oddelku površinske zaščite so naloge v celoti izpolnili, tak uspeh pa so dosegli resnično s prizadevanjem vseh zaposlenih. Tudi galvanska oprema je že precej izrabljena, to pa zahteva dobro usposobljenost kadrov. Obnovili so odsesovalne naprave, zamenjali cevne napeljave med kadmi in črpalkami, s čimer bi zagotovili varno delo in preprečili izpust posameznih elektrolitov. ..Nekaj več težav smo imeli v oddelku brusilnice- Potrebe nihajo, zato smo morali nekaj delavcev prerazporediti. Z nadurnim delom smo le uspeli izpolniti potrebe planov in naročil tozdov Gorenja Gospodinjski aparati. Razmišljati moramo tudi o posodobitvi brusilnice, vendar visoke cene avtomatov ob nepopolni izkoriščenosti ne dajejo osnov za nabavo take opreme." je zaključil misel o teh težavah Roman Terglav. Glede na število sprememb končnih proizvodov so se soočali tudi s stalno zahtevo po spremembi in prilagoditvi obešal za različne polizdelke. S kadrovsko okrepitvijo v tehnologiji in samem oddelku so lahko realizirali večino zahtev. Oddelek prašne lakirnice so ob koncu leta skoraj v celoti obnovili in tako bodo v bodoče prihranili precej laka-prahu. Ena izmed najpomembnejših naprav, za katero skrbi tozd Galvana, je centralna čistilna naprava. „Ta naprava je splošnega pomena za celotno Gorenje. Njej namenjamo vso skrb. Zadostili smo tudi novi zakonski zahtevi po opravljanju dodatnih analiz in atestiranju analitskih metod za kontrolo odpadnih voda. Dopolnili smo tudi organizacijski predpis o izpuščanju odpadnih voda, nov je poslovnik in navodilo za upravljanje centralne čistilne naprave. Lani smo namestili nov merilno-regulacijski sistem, našli ustrezen prostor za elektroagregat, namestili KSB črpalke za odpadne vode, delno smo obnovili stiskalnico za mulj, upravljalno kabino ipd. Prav tako pa moramo skupno z oddelkom površinske zaščite organizirati funkcionalne oblike izobra- gorenje^momstr©©__________ Učinki uresničevanje dogovorov K uspešnemu lanskoletnemu poslovanju delovne organizacije Gorenje Commerce so, kot menijo, bistveno prispevali pozitivni premiki v celotni sestavljeni organizaciji. Uspešnost svojega dela ne ocenjujejo le po doseženem celotnem prihodku in dohodku, temveč predvsem po uresničevanju vsebine zastavljenih ciljev in skupno dogovorjene politike. ževanja za mojstre, upravljalce in tehnike centralne čistilne napeve in pripravijalce kemikalij." Vodja tozda Galvana Roman Terglav je ocenil, da so svoje naloge uspešno opravili tudi v planski službi in službi materialnega poslovanja, uspešni so bili tudi na področju inovacij, čeprav je bilo manj predlogov kot pred letom dni. Zabeležili so gospodarsko korist v višini 5,1 milijona dinarjev. Povprečno je lani delalo 285 delavcev. Skupni časovni fond je bil večji za 2 % v primerjavi z letom 1985. Število nadur so zmanjšali za 34 %. Izostanki so večji za 6 %, bolniški izostanki so večji za 4 % (vse v primerjavi z letom poprej). „Največjo skrb pa moramo še v bodoče namenjati varstvu okolja, kakovosti in medsebojnim samoupravnim odnosom..." je dodal ob izčrpnem poročilu Roman Terglav. hj Gorenje Commerce se je lani dodatno odprlo navzven, predvsem do vseh Gorenjevih proizvodnih organizacij, kar je prispevalo tvor-nejšemu medsebojnemu sodelovanju in utrjevanju odnosov. Prizadevali so si dosledno izvajati enoten koncept poslovne strategije nastopa na tržišču, po katerem je Gorenje, kot ocenjujejo, med najučinkovitejšimi organizacijami v Jugoslaviji. Z racionalnejšim delom so zmanjšali obremenitev proizvodnih organizadj, s prodajo izdelkov na domačem trgu pa opravičili pričakovanja članic, saj so dosegli dejansko povečanje fizičnega in vrednostnega obsega prodaje za 5 do 6 odstotkov. S premišljenim in doslednim izvajanjem začrtane politike oskrbe jim je uspelo zadržati rast cen nabavnih materialov. Z gospodarnim ravnanjem pri koriščenju Nov stroj za sekanje žice V tozdu Galvana so pred kratkim vključili v redno proizvodnjo nov stroj za sekanje žice. Nov stroj je že pravzaprav avtomat za ravnanje in sekanje žice, znamke Wafios R 31. V Galvani so doslej imeli štiri podobne stroje, sedanji pa pomeni po več letih pravo posodobitev. Stroj je namreč v celoti izboljšan, opremljen s sortirno napravo, ki samodejno izloča slabo kakovost in neustrezno dolžino žice. Nastavitev je elektronska, omogoča sekanje žice debeline od 1,5 do 7 mm, v dolžini od 100 do 2000 mm. Zmogljivost je 160 odrezov v minuti, natančnost pa je izredna za te vrste strojev (0,2 mm). Tehnolog za predelavo žice in pločevine v Glavani Marjan Ramšak je ob tej pridobitvi izrazil zadovoljstvo, saj bodo lahko sčasoma, ko bodo dobili še podoben stroj, ukinili delo v tretji izmeni. Pri montaži je sodeloval tudi predstavnik tvrdke VVafios iz transportnih sredstev pri vhodu in izhodu blaga so transportne stroške zmanjšali za 20 odstotkov. Zavedajo se tudi nekaterih še neodpravljenih notranjih slabosti, s katerimi se bodo morali spoprijeti letos. ,,Na področju mikroplaniranja smo z uvedbo informatike dosegli pomembne premike, ki se pozitivno odražajo pri kakovostnem planiranju, težave nastopajo pri izdelavi osnovnih analiz v mikro procesu, vendar disciplina in spoštovanje rokov izdelave temeljnih izhodišč pomembno prispevajo k pravočasnemu in kakovostnemu planiranju," poudarja Marija Zagožen, vodja sektorja plana in analiz v Gorenju Commerce. Gorenje Commerce je sorazmerno mlad kolektiv, saj je od 1.133 lani zaposlenih delavcev 51 odstotkov mlajših od 35 let; 43 odstotkov zaposlenih je žensk, kar je vplivalo na zaposlovanje delavcev za določen čas. Uveljavljali so dogovor o delnem nadomeščanju fluk-tuacije in tako umirili stopnjo zaposlovanja. „Lani smo izboljšali kvalifikacijsko strukturo, predvsem zmanjšali delež nekvalificiranih in pol kvalificiranih delavcev od 20,5 odstotkov leta 1985 na 17,9 odstotkov lani, pri višji izobrazbi povečanje od 6,6 na 7,1 odstotek, visoki in podiplomski pa od 4,5 na 6,7 odstotkov. Pomembno je tudi znižanje fluktuacije delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Nezadovoljivo ocenjujemo premajhen interes delavcev za izobraževanje ob delu, čeprav so bila za to namenjena pomembna sredstva," pravi Marija. Med letom so uresničevali sprejete ukrepe za zmanjšanje vseh vrst stroškov, dosežene učinke pa povezali z rastjo ali zmanjšanjem koeficienta osebnega prispevka. Menijo, da je ta povezava vplivala na gospodarnejši odnos pri delu. Nadurno delo so planirali in sproti na delavskem svetu preverjali ter ukrepali. „Us-pehi so očitni, saj smo število nadur v skupnem časovnem skladu zmanjšali v primerjavi z op- ravljenimi v letu 1985. Leta 1985 smo opravili 49.031 nadur, lani 38.607, kar pomeni zmanjšanje deleža v skupnem časovnem skladu od 4.02 odstotka na 2,18 odstotkov", je Marija utemeljila prejšnjo ugotovitev. Učinki uresničevanja dogovorjenega obnašanja tako znotraj delovne organizacije kot navzven so zelo spodbudni in so trden dokaz, da spremenjeno vedenje vseh nas vodi k uspešnemu premagovanju težav. , Prispevamo, soodločajmo! Prejšnji teden smo v Informatorju predstavili letošnji program za delo samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in pa izobraževanje. Sredi marca pa se bodo na skupščini, kjer bodo sprejemali letošnji program dela in poročilo za preteklo leto, sestali tudi delegati samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo. Iz programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ZDRAVSTVO Lani se je v velenjski občini število zaposlenih povečalo skoraj za dva odstotka, s kmeti kooperanti nas je že več kot 26 tisoč, vseh koristnikov zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti pa je preko 55 tisoč. Pri zdravstvenem varstvu je opazen premik v korist splošnega zdravstva, zmanjšuje pa se bolnišnično zdravljenje. Zaskrbljuje pa porast izostankov z dela, saj je bilo zaradi nesreč pri delu, bolezni, nege družinskega člana in drugih vzrokov izgubljenih skoraj 521 tisoč delovnih dni. Predvsem pa je zaskrbljujoč podatek, da je več kot 9 tisoč zavarovancev koristilo kar 33 tisoč delovnih dni za nego družinskega člana. Tudi to dokazuje, da je v občini Velenje zelo visoka stopnja zaposlenosti in skoraj vsaka bolezen pomeni tudi potrebo po negi družinskega člana, čeprav je zelo velik poudarek na strokovni in tudi laični negi bolnikov na domu. Letos si bodo v Občinski zdravstveni skupnosti Velenje prizadevali še naprej ohranjati obstoječi nivo zdravstvenega varstva prebivalstva, prednost pa bodo dajali rizičnim skupinam uporabnikov, predvsem otrokom, šolarjem, ženam. Posebno pozornost bodo namenili nadaljnji krepitvi obratnih ambulant in preko njih sodelovanju z delovnimi organizacijami, da bi na ta način znižali izostanek z dela za najmanj odstotek. V zobozdravstvu bodo imeli prednost predšolski in šolski otroci in mladina ter nosečnice. Poseben poudarek bo dan tudi zdravstveni vzgoji in preventivi, zlasti še preprečevanju nesreč pri delu in izven dela. Pričeli naj bi tudi z gradnjo prizidka pri zdravstvenem domu v Titovem Velenju. Uveljavljena pa naj bi bila tudi sprememba ugotavljanja višine nadomestil osebnih dohodkov, usklajena za vso Slovenijo, da bi zagotovili socialno varnost delavcev. Za uresničevanje tega programa pa bi potrebovali 38 zdravnikov, 23 zdravnikov specialistov in 156 drugih zdravstvenih delavcev v splošnem zdravstvu, 23 zobozdravnikov in zobozdravnikov specialistov, 17 zobotehnikov in 24 zobnih asistentk, v lekarni pa 2 farmacevta specialista, 10 diplomiranih farmacevtov in 10 farmacevtskih tehnikov. RAZISKOVANJE Program Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za leto 1986 je pomenil začetek izvajanja Samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za srednjeročno obdobje do leta 1990, v katerem je prioriteta na raziskavah skupnega pomena občine Velenje. V prvem letu izvajanja tega sporazuma pa zaradi vrste nedokončanih raziskovalnih nalog iz leta 1985 pri oblikovanju raziskovalnega programa niso mogli doseči popolne usklajenosti. Prav tako na podlagi objavljenega razpisa niso uspeli dobiti dovolj raziskovalnih nalog skupnega občinskega pomena, znotraj raziskovalnega programa pa POPRAVEK! V 7. števili Informatorja je bil objavljen razpis za stanovanja. V tiskarni je prišlo do neljube napake pri Dragici Čerog, dsss Gorenje Gospodinjski aparati, kjer poleg odobritve kerdita za adaptacijo stanovanja napisana še dodelitev 1,5-sobnega stanovanja. Prav tako pa je pri dodelitvi stanovanja Miranu Kirnu iz Gorenja Servis pomotoma naslov Stanteto-va 24 namesto Stantetova 18. VRTIČKARJI, POZOR! V četrtek, 26. februarja, se je sestal odbor vrtičkarjev Gorenja. Dogovorili smo se o ureditvi zemljišča in napeljavi vode, kjer imamo svoje vrtove. Najemnina za letos znaša 2.000 din in jo je treba plačati do 14. marca 1987 v blagajni vzajemne pomoči (vratarnica II). Odbor se bo ponovno sestal 20. marca in preveril vplačila najemnine. Izpoved o prvih korakih Zgodaj pomladi daljnega leta 1960 je v neznani tovarni štedilnikov v vasi Gorenje začela, po dveletnem čakanju na službo, delati tridesetletna Olga. Na kolesu je ob svitu veselo hitela na delo in se popoldan vračala domov v Velenje. Za to tovarno je zvedela od moža, ki je igral pri rudarski godbi, kjer je beseda tekla tudi o zaposlovanju žena rudarjev. Tovarno bi radi preselili v prostore rudniškega jaška v Velenju. Sest tednov se je vozila v Gorenje, potem so Velenjčankam sporočili, naj ostanejo v Velenju, kjer jih čaka delo. Začele so čistiti prostore rudniškega jaška, ne zavedajoč se pomena tega dela. Olga Šalamon, že 27 let zvesta Gorenju, letos se odpravlja v zasluženi pokoj, je polna spominov na tiste čase, nepozabne po lepoti in preprostosti, tovarištvu in neutrudnem delu, na prve korake z nesluteno prihocfriostjo. Po preselitvi proizvodnje v Velenje se Olga ni ločila od svojega jeklenega konjička, saj je prevzela kurirska dela. Včasih so ji sodelavci ponagajali s „krajo" ventila ali zvonca. Tudi ona je vrnila na enak način, včasih se ji tudi ni posrečilo. „Ko so se začele priprave na organizacijo kuhinje, sem tudi nabavljala živila. Prva kuharica je bila Pepca Vodušek. Dvojno delo, kurirsko in nabavo živil, sem opravljala približno eno leto. Ker so potrebe za kuhinjo naraščale, sem bila vse bolj obremenjena z nabavo. Kolektiv se je nenehno večal. Prihajali so novi sodelavci za delo v kuhinji in nabavi, tudi administrativno delo je bilo treba opraviti." Prva računovodkinja kuhinje je bila Anka Prpič, prvi vodja pa Anton Hren, se spominja Olga. Počasi je prevzemala adminastritivna dela kuhinje. ..Morali smo veliko delati, tudi ob nedeljeh, kadar je naneslo, med nami pa je bilo veliko tovarištva, pripravljenosti za delo, razumevanja, ^nali smo se tudi pošaliti. Direktor Atelšek je rad poudarjal ..dokler imamo delo, smo lahko veseli". Vedno je prisluhnil problemom in težavam delavcev, bil je tudi strog, a dosleden, zato smo do njega čutili rešpekt in odgovornost pri delu," pravi Olga. O naši ne preveč rožnati polpreteklosti Olga ni posebej premišljevala, preprosto meni, da ima lahko človek visoke cilje, h katerim mora težiti, toda vedno mora biti pripravljen na to, da lahko kje zaškriplje. „Lahko smo bili krepko zaskrbljeni, saj ni šlo le za naše delo in varnost, temveč za varnost bivših delavcev in prihodnjih rodov. Resen odnos do dela pač ni močna lastnost vseh. Zdi se mi, da preveč delavcev vidim med delovnim časom zunaj, na prostem, namesto, da so na svojih delovnih mestih,," kritično ugotavlja naša sogovornica. Olga živi z možem v lastni hiši na drugem bregu reke Pake, nasproti Gorenja. Hči edinka pa je zaposlena v Gorenjevem predstavništvu v Muenchenu. Olgina delovna pot je bila, kot sama pravi, težka, naporna, vendar kljub temu lepa in je zato zadovoljna. Veseli se tudi odhoda v pokoj. Z zdravjem je kar zadovoljna, čeprav ji revma nenehno nagaja, po lanskoletnem zlomu noge jo še težje prenaša. Ne boji se dolgega časa, ko bo zapustila delo knjigovodje v tozdu Gostinska enota, z vrtom se bo veliko ukvarjala, rada tudi plete. „Našim Gorenjčanom želim, da pridno delajo in uživajo sadove svojega dela, saj le to zagotavlja našo skupno prihodnost, upokojenci bomo veseli, da naš trud ni bil zaman." Sredi leta bo Olga sklenila 27-letno delo v Gorenju in si privoščila dej a in počitka po svoji želji. Želimo ji veliko zdravja in vesel prijateljski pogled čez Pako, proti Gorenju. dz Razpis šitpendij za šolsko leto 1987/1988 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI: Za poklic St. zaht. št. štip Tozd Štedilniki Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 6 1 Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika 6 1 — elektronika 6 1 FNT ali Tehniška fakulteta — kemijska tehnologija 6 2 Program kovinar—strojnik — strojni tehnik 5 3 — oblikovaled kovin 4 4 — vzdrževalec vozil in stojev 4 2 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 2 — elektrikar energetik 4 5 — monter električnih naprav 2 3 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 2 Program kemije — kemijski tehnik 5 1 Tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — avtomatika 7 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — energetika in procesno stroj.6 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 Program kovinar—strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — monter energetskih naprav 4 — vzdrževalec in upravljalen st. 2 — obdelovalec kovin 2 Program kemije — kemijski tehnik 5 Tozd Pralno-pomivalna tehnika FAkulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika 7 — elektronika 6 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — analiza in planiranje 7 — organiziranost OZD 6 VŠOD — organizacija dela 7 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 — elektrikar energetik 4 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 — elektrikar elektronik 4 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — vzdrževalec vozil in strojev 4 Program kemije — kemijski tehnik 5 Tozd Galvana Program elektroenergetike — elektrikar energetik 4 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 Program kovinar -strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — preoblikovalec kovin 4 — vzdrževalec in upravljalec strojev 2 Program kemije — kemijski tehnik 5 Tozd Gostinkska enota Progam kuharstvo — kuhar 4 Tozd Kondenzatorji Rogatec Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — avtomatika 7 — avtomatika 6 — elektronika 6 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 — energetika in proces, stroj. 6 — konstrukcija in gradnja str. 6 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — ekonomska informatika 6 — poslovna informatika 6 Program elektronike — elektrotenih elektronik 5 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 5 (rezkalec, brusilec, orodjar) 4 5 (tehniški risar) 4 5 Program kemije p. — kemijski procesničar 4 Tozd Kompresorji Črnomelj 2 Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — elektronika 7 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo 7 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — preoblikovalec kovin 4 DSSS Gospodinjski aparati Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika 7 1 — močnostna elektrotehnika 6 — elektronika 6 1 Fakulteta za strojništvo 1 Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo 7 1 — konstruk. in gradnja strojev 7 1 — proizvodno strojništvo 6 — konstrukcija in gradnja str. 6 1 FNT ali Tehniška fakulteta 1 — kemija 7 1 — kemijska tehnologija 7 — kemijska tehnologija 6 — fizika (dipl. ing.) 7 1 — metalurgija 7 1 2 1 1 1 4 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 1 3 1 1 1 1 1 3 3 2 3 2 2 5 2 1 3 1 1 Fakulteta za arhitekturo, geodezijo in gradbeništvo —gradbeništvo 7 1 — arhitektura 7 1 VŠOD Kranj — organizacija dela 7 1 — org. dela v proizvod, dejav. 7 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja menjava 7 1 — poslovne finance 7 1 — poslovna informatika 7 1 — notranja menjava 6 3 Program elektroenergetika — elektrotehnik energetik 5 2 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 2 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik 5 3 Program kemije — kemijski tehnik 5 1 Program družboslovno- jezikoslovna dejavnost 5 2 Program naravoslovno - matematična dejavnost 5 8 Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta program elektrotenike: — močnostna elektrotehnika 7 1 — močnostna elektrotehnika 6 1 — avtomatika 6 1 program računalništva in infor matike — programska oprema 7 1 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — proizvodno strojništvo 7 1 — proizvodno strojništvo 6 2 — konstrukcija in gradnja str. 7 T — konstrukcija in gradnja str. 6 T Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika 7 1 — plan in analize 7 2 Pravna fakulteta 7 1 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 2 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 4 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik 5 4 DO Gorenje Procesna oprema: Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta program elektrotehnike: — avtomatika 7 3 — avtomatika 6 2 — elektronika 7 2 — elektronika 6 1 — močnostna elektrotehnika 7 1 — močnostna elektrotehnika 6 1 program računalništva in informatike — programska oprema 7 2 — programska oprema 6 1 — informatika 7 2 — informatika 6 1 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — konstruk. in gracfrija strojev 7 5 Za poklic St. zaht.št. štip. — konstruk. in gradnja strojev 6 5 ~ proizvodno strojništvo 7 5 ~ proizvodno strojništvo 6 5 — energetika in proces, stroj. 7 4 — energetika in proces, stroj. 6 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja menjava 7 1 — mednarodna menjava 7 1 — poslovne finance 7 1 — poslovne finance 6 1 — plan in analize 7 1 — plan in analize 6 1 Program keramike — keramik 4 Gorenje Elektronika Široka potrošnja: Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta program elektrotehnike: — elektronika 7 — elektronika 6 program računalništva in informatik: — informatika 7 — informatika _ 2 2 4 1 1 Pravna fkaulteta Fakulteta za strojništvo - izbirna skupina gospodar- Tehniška fakulteta sko pravo 7 1 — proizvodno strojništvo 7 2 VŠOD Kranj — proizvodno strojništvo 6 2 — organizacija dela 7 1 Ekonomska fakulteta al i VEKŠ — organizacija dela 6 1 — denarništvo in finance 7 1 — organizacijska informatika 7 1 — denarništvo in finance 6 1 — organizacijska informatika 6 1 — komercialna dejavnost 6 1 Filozofska fakulteta Program kovinar strojnik — angleški jezik (A) 7 1 — strojni tehnik 5 3 - nemški jezik (A) 7 1 — oblikovalec kovin 4 2 Program poslovno-finančne dejavnosti Program elektroni ke — ekonomski tehnik 5 2 — elektrotehnik elektronik 5 5 Program kovinar - strojnik — elektrikar elektronik 4 5 — strojni tehnik 5 5 ■Program računalništva — oblikovalec kovin 4 15 * — računalniška logika in — preoblik. in spaj. kovin 4 2 sistemi 5 1 — strojni mehanik 4 4 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 2 Gorenje Commerce: — elektrikar energetik 4 2 Ekonomska fakulteta ali VEKS Program elektronike - — mednarodna menjava 7 5 — elektrotehnik elektronik 5 1 — mednarodna menjava 6 7 — notranja menjava 7 3 Program računalništva — notranja menjava 6 3 — programska oprema 5 2 — denarništvo in finance 7 1 — računalniška logika in ses- — denarništvo in finance 6 1 te mi 5 1 — organiziranost OZD 6 1 Program nar. mat. tehnologija 5 10 Pravna fakulteta 7 2 Program družboslovo - jezi- Višja pravna 6 1 kovna dejavnost 5 3 VŠOD Gorenje Notranja oprema — organizacijska informatika 7 1 Program posl. fin. dejavnosti Tozd Pohištvo — ekonomski tehnik 5 3 Biotehniška fakulteta Program trgovinske dejavnosti — lesarstvo 7 1 — aranžerski tehnik 5 1 Program lesarstvo — komercialni tehnik 5 3 - lesarski tehnik 5 1 Program kovinar - strojnik — lesar širokega profila Program kovinar - strojnik 4 4 — vzdrževalec vozil in storjev Gorenje 4 4 Servis: ~ preoblikovalec kovin 4 2 Program elektroenergetike Fakulteta za Tehniška elektrotehniko fakulteta — elektrikar energetik 4 2 program elektrotehnike: Tozd Gradbeni elementi — elektronika 7 program računalništva 1 in Fakulteta za elektrotehniko informatike: Tehniška fakulteta — računalniška logika in ~ elektronika 6 1 sistemi 7 1 Fakulteta za strojništvo — informatika 7 1 Tehniška fakulteta Fakulteta za strojništvo ~ energetika in proces, stroj. 6 1 Tehniška fakulteta Program elektronike — proizvodno strojništvo 7 2 'elektrotehnik elektronik 5 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ Program energetike — elektrikar energetik 4 2 — analize in planiranje — denarništvo in finance — denarništvo in finance 7 7 6 1 1 1 Program kovinar - strojnik — transport in poslovna lo- ~strojni tehnik 5 1 gistika 7 1 ~ preoblikovalec in spajalec kovin Program elektronike 4 2 — elektrotehnik elektronik 5 3 Program računalništva — računalniška ilogika in sist. 5 2 — programska oprema 5 2 Progra poslovno - finančna dejavnost — ekonomski tehnik 5 2 DS Gorenje Informatika in organizacija: Ekonomska fakulteta ali — organiziranje združenega dela 7 Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta program računalništvo in informatika — informatika 7 program računalništva — programska oprema 5 VEKŠ 2 2 3 DS Gorenje Splošni posli: Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — energetika in procesno strojništvo 7 1 Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta program računalništvo in informatika: — informatika 7 1 — programska oprema 6 1 Filozofska fakulteta germanistika: — nemški jezik (A) angleški jezik (B) 7 1 FS p N — sociologija (kadrovska smer) 7 1 — obramboslovje 7 1 — novinarstvo 7 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — računovodstvo 7 1 Višja tehniška varnostna šola —varstvo pri delu 6 1 Program družboslovno — jezikovne dejavnosti 5 1 Program poslovno-finančne dejavnosti — ekonomski tehnik 5 1 Gorenje Interna banka: Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — denarništvo in finance 7 2 — denarništvo in finance 6 1 Gorenje Raziskave in razvoj: Fakulteta za elektrotehniko Tehniška fakulteta — močnostna elektrotehnika 7 1 — avtomatika 7 1 — elektronika 7 1 Fakulteta za strojništvo Tehniška fakulteta — konstrukt, in gradnja strojev 7 2 Program kovinar - strojnik — strojni tehnik 5 5 Program elektronike -elektrotehnik elektronik 5 2 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 1 PRIJAVA Predlagaj nekaj koristnega! Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Gorenje sozd, DS Splošni posli. Izobraževalni center. Partizanska 12. 63320 Titovo Velenje, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa, z imenom delovne organizacije in tozda oziroma DSSS, kjer želijo prejemati štipendijo. K prijav/ za štipendijo na obrazcu SPN—1, DZS—8.40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma o vpisu na fakulteto — višjo šolo (naknadno) — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventa-cijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1986. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zagtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (1986). V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Za izjemno nadarjene kandidate z nadpovprečnim učnim uspehom in vidnejšimi rezultati v izvenšolskih dejavnostih, cenzus NE VELJA! POSEBNI POGOJI Štipendije za naravoslovno in družboslovno usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje želeli nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvi, ki je Gorenju potrebna. Prednost imajo učenci, ki bodo dosegli nadpovprečne rezultate pri psihološkem testiranju, imajo praviloma odličen ali prav dober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanj in se vključujejo v raziskovalno delo (naprimer gibanje ..Znanost mladini"). IZBIRA KANDIDATOV O izbiri kandidatov odloča odbor za izobraževanje posamezne TOZD oz DSSS. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Titovo Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. OBVESTILO O IZBIRI KANDIDATOV Kandidate, ki se bodo prijavili vrednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 1. julija 1987. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 15. avgusta 1987 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 30. septembra 1 987. Vabimo V torek, 10. marca 1987, bo lenie- Predstava bo ob 19.30, v domu kulture v Titovem Je prost. Velenju za delavce Gorenja v nede|jo> g marca< bo ob zaključena predstava Nusiče- 18 uri v Domu ku|ture Ti_ ve Gospe ministrice v izved- tovo Velenje proslava ob dne-bi Amaterskega gledališča Ve- vu žensk Nastopi|a bo ŠFS Koleda, vstop prost. gorenje@ll@torooii5to široka potrošnja AKCIJA JE STEKLA, PRVE PRIJAVE SO PRISPELE Jože Černilogar: Razrez nekurantne žice Danilo Lah: Strojna priprava diod Danilo Lah: Pobrušenje nožev za rezanje različnih transistor-jev Danilo Čas: Prihranek električne energije Igor Stropnik: Izboljšanje delovnega postopka pri trajnostnem preizkusu mrežnega transformatorja Marko Vivod: Prenos izpisov IBM/ — nomenklatur na diskete Sobota delovna, ^eEntIuuTEK 2ena otroci pa v vrtcu Nekaj je gotovo. Sobote so lepše (naj bo oblačno ali jasno), kadar so proste, a je že tako, z delom si služimo kruh in, da ne bi bil prečrn, moramo delati tudi ob sobotah. Takrat peljemo naše otroke v vrtce. Prvo soboto tja kot ponavadi, vse druge sobote pa v dežuren vrtec. Letos je v Titovem Velenju dežuren Vrtiljak, a mi nismo zadovoljni. Mnogi se pritožujejo, da je gneča, tovarišic premalo, otroci se nam jočejo. Toda, smo kdaj pomislili, da bi se v dežuren vrtec odpravili malo prej kot običajno in ne tiste zadnje minute, ko smo nervozni mi in otroci. Tako pa hitimo, od otroka se ne utegnemo niti posloviti, pogosto mu šele zadnji trenutek povemo, da gre tokrat v drug, dežuren vrtec. V našem oddelku za psihološko in socialno delo zagotavljajo da v vrtcih Velenja in Šoštanja vedo, kakšen je naš terminski koledar in ob sobotah, ko delamo v Gorenju, dežurstva še okrepijo. Za dodatne sobote pa se z njimi dogovarjajo sproti. Preverjali so tudi, kako je z gnečo. Ni je. Otroci imajo torej dovolj prostora in skrbno varstvo tudi v dežurnem vrtcu. Prav pa bi bilo, pravijo naši socialni delavci, da bi se starši, ki imajo kakršnekoli konkretne pripombe na varstvo v dežurnih vrtcih, oglasili pri njih. Lahko tudi po telefonu 258 ali (II centrala). PLANINCI 8. marec — 11. tradicionalni pohod žensk na Hleviše v počastitev mednarodnega dneva žena Po nedeljskem uspešnem nastopu naših rekreativk na smučarskem teku v Šentilju bo tudi to nedeljo v Šentilju podobno tekmovanje, na katerem pa bodo tekmovale le ženske, v počastitev svojega dne. BADMINTON Delavci delovne skupnosti Gorenje Interna banka bodo 12. marca v Rdeči dvorani v Titovem Velenju priredili športno tekmovanje v troboju in sicer namiznem tenisu, badmintonu in pikadu. Tekmovanje se bo začelo ob 18. uri. Tokrat bodo nagrajeni prvi štirje, ki bodo zasedli zadnja mesta. Nagrade bodo skromne a duhovite, toda ljub radovednosti pa zmage ne ..prodajte" za ceno nagrade. Eva Krušič PLANICA, SARAJEVO.. Finale svetovnega pokala v smučarskih poletih bo 15. marca v Planici. Za 5.300 din vas bo Izletnik popeljal v Planico, poskrbel za vstopnico in organizacijo. Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost (int. tel. 132; II. ATC) je pravi naslov! Prav tu pa se lahko tudi prijavite za ogled finala v slalomu v Sarajevu 23. marca. Dvodnevni izlet za 16.800 din — novo doživetje! Pokal bo Elanov, držali pa bomo pesti za Bojana! MALICA Četrtek pražen krompir, pleska- vica Petek goveja juha z mesom, pecivo Ponedel. kranjska ali hrenovka, čaj Torek sladko zelje, sekljani zrezki Sreda enolončnica, jabolčni zavi tek Četrtek goveji zrezki, rezanci IN FORMA TOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23.1.1974.