ZA JAVNO RAZPRAVO
Odlomki iz Kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
NADAUNJE SAMOUPAVNO OGRANIZIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Z izpopolnjevanjam samoupravnega or-ganiziranja krajevne skupnosti je treba za-gotovlti njen razvoj kot razvoj samoupravne skupnosti, v kateri delovni ljud|e In občani zadovoljujejo skupne potrebe, uveljavljajo skupne interese in o tem sprejemajo samo-upravne sklepe. Uatanavl)an|* In samu-pravno organlzlran|« krajavne akupnoatl •• mora doaledno uveljavltl kot aamou-pravna pravlca In dolžnoat dalovnlh IJudl In oManov. Pri tem je treba upoitovatl speci-flfinostl krajevnih akupnosti v vaSkih, prl-meatnih in meatnih naseljih. Nenehno in organizirano delovanje družbenopolitlčnih organizaci) je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj samoupravne organizaclje krajevne akupnosti, pise med drugim v Kritični ana-lizi.
8amoupravno organlzlranj« kra|«vn« •kupnoatl |« treba lzpoln|«vatl tako, da de-lovnj Ijudje in občani odločajo o uveljavlja-nju skupnih interesov in o solidarnem zado-voljevanju skupnih potreb in o vseh druglh zadevah neposrednega in vsakdanjega po-mena za n|ihovo življenje in delo, ki jih je mogoče, glede na njihovo naravo, najbolj amotrno reševati v krajevnih skupnostih. To bo krajevno skupnost v praksi uveljavilo kot humano sociallatlčno skupooat, kl z razno-vrstniml oblikaml aolldarnoati in aamopo-močl go|l zaupanje in skrb za Ijudl.
SPODBUJATI JE TREBA VEČJI VPLIV UPORABNIKOV NA STORITVE
Spodbujatl |e treba k aamoupravnemu povezovanju In organizfranamu sodolova-n]u delovnlh l|udi In občanov ene all več krajevnlh akupnostl kot porabnikov in upo-rabnikov komunalnlh storitev ter delavcev organizaclj združenega dela, ki opravljajo storitve v krajevnih skupnostih, in s samou-pravnlm sporazumom opredellti njihove vzajemne obveznosti, pravice in odgovor-nosti. Konkretne oblike In natlni tega pove-zovanja in aodelovanja morajo biti odvisni od apeclflčnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v krajevn! skupnosti. Vpliv dalovnlh l)udl In občanov kot porabnlkov In uporabnlkov atorltav se mora uveljaviti 8 sodelovan)em v upravnem organu teh orga-nizacij združenega dela ali z ustanavljanjem posebnih skupnih organov, z raznimi obli-kami njlhove koordinacije ali s povezova-njem v okviru občine, z neposredno menja-vo dela in raznlmi oblikami samoupravnega Interesnega organiziranja. V skladu z usta-vo SFRJ In z Zakonom o združenem delu je treba z zakonom opredeliti načela družbe-noekonomskih odnosov in sodelovanje or-ganiziranfh porabnfkov v krajevnfh skupno-Stih In trgovsklh organizacljah, kakor tudi pravlco organizlranih porabnikov, da ao ob-vesčenl o glbanju in razmerjlh cen ter o položaju poBameznlh dejavnoati v primarni delltvi.
STANOVALCI NAJ POSTANEJO POMEMBNEJŠI DEJAVNIK KRAJEVNE SAMOUPRAVE
Za vzdrievanje zgradb In atanovanj v druibeni laatl bl morali bitl odgovornl sta-novalcl, kl v njlh stanujejo, in o tem odločatl v hlsnih svetih, zborih stanovalcev, krajev-nih akupnoatlh in stanovanjskih sislh. Os-novni pogoj za to je zagotavljanje ustrezne materialne podlage hlšne samouprave, pri čemer morajo stanovalci razpolagati z de-lom stanarine, namenjenim za tekoče in in-veaticijsko vzdrževanje stanovanjsklh zgradb, in z večjo udeležbo lastnih sredstev stanovalcev. S tem bi se njihov položaj na-čeloma izenačil s položajem lastnikov sta-novanj. Sestanki stanovalcev v stanovanj-akih zgradbah in hifini sveti kot njihovi izvrfi-ni organi morajo postati pomemben dejav-nik vseh samoupravnih odnosov in življenja v krajevnih skupnostih, se zlasti prl: uresni-čevanju določenih nalog na področju splos-ne Ijudske obrambe in družbene samoza&čl-
Ugotovitve kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja so opozorite na nujnost radlkalnih sprememb v praksi delo-vanja polltičnega slstema, kakor tudl na potrebo po njegovem dograjevanju.
Tako je med drugim zapisano v drugem delu analize, ki nosi naslov Predlogi. Objavljamo tiste izmed predlogov za razvijanje samoupravnega odločanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki se še posebej dotikajo področij delovanja socialistične zveze.
¦ Za uresničevanje in nadaljne razvijanje samoupravnega organiziranja sta poleg dosledne uporabe in razvjjanja ustavne zasnove temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in drugih oblik organiziranja združe-nega dela ter poleg krepitve družbenoekonomskega položaja kmetov in razvi-janja oblik njihovega samoupravnega organiziranja pomembna tudi nadaljne samoupravno organiziranje krajevnih skupnosti ter ustavna zasnova in raci-onalizacija samoupravnega interesnega organiziranja. 0 omenjenih področjih povzemamo misli in predloge iz kritične analize.
te; razvijanju skrbi za otroke, atare in social-no ogrožene občane; negovanje tovariških in dobrih sosedskih odnosov; sirsem obves-fianju stanovalcev o akcijah, ki se organizi-rajo v krajevni skupnosti in občini; poaveto-vanju s stanovalcl o predlogih, o katerih se odloča v organih krajevnih skupnosti, ob-činske stanovanjske in drugih samouprav-nih interesnih skupnosti, v občinski skups-čini in drugih organih v občini, ki so po-membni za življenjske razmere delovnih Iju-di in občanov v stanovanjski zgradbi in kra-jevni skupnosti. Tako bi delegacije spodbu-dill k delovanju in povezovanju v delegatske konference in druge oblike njihovega dela.
KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Bl MORALE BOU SODELOVATI
Pravočasno in ufiinkovito resevanje živ-Ijen/sklh problemov delavcev v kraju, kjer stanujejo, zahteva, da se delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, povezujejo in dogovarjajo. Trajna naloga SZDL in sindi-kata je, da spodbuja krajevne skupnoati in organizacije združenega dela k povezova-nju in sodelovanju.
Vpra*sanja obojestranskega pomena na področju urejanja naselij. komunalnih de-javnosti, splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, varstva okolja in drugih področlj je treba reševati z nenehnim sode-lovanjem delovnih Ijudi in občanov, ki življo v krajevni skupnosti, in temeljnih organiza-cij s sedežem na območju te krajevne skup-nosti. S samoupravnimi splošnimi akti mo-rajo določiti njihove medsebojne pravice, obveznostl in odgovornosti.
Odnose med krajevno skupnostjo in de-lavci v komunalnih, zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela, ki 8 svojim delom zadovoljujejo skupne potrebe delov-nih Ijudi In občanov v krajevni skupnosti, je treba razvijati na podlagi neposredne me-njave dela, z direktnim sporazumevanjem organov krajevne skupnosti in ustrezne or-ganizacije, s sodelovanjem predstavnikov krajevne skupnosti v upravnih organih teh organizaclj ali njenih delegatov v skupščini krajevne skupnosti in na druge prikladne načlne. Če je potrebno ali smotrno, lahko delovni ljud)e in občani kot uporabniki sto-rftev in delavci v ustreznih organizacijah združenega dela kot dajalci storitev zaradi trajnejsega, bolje organiziranega in celovi-tejiega zadovoljevanja skupnih potreb usta-navljajo, v okviru občinskih samoupravnlh interesnlh skupnoati, temeljne skupnosti ali •note (za območje ene ali več sosednjih skupnostl), v katerih uveljavljajo svobodno menjavo dela in sporazumno odločajo o drugih skupnih Intereslh, pise med drugim v kritični analizi.
USTAVNA ZASNOVA IN
RACIONALIZACIJA
SAMOUPRAVNEGA
INTERESNEGA
ORGANIZIRANJA
Samoupravne interesne skupnosti pravi-loma ustanavljajo delovni Ijudje prostovolj-no, da bi smotrno zadovoljevali svoje oseb-ne in skupne potrebe in interese, z zakonom
pa se lahko samo izjemoma določi obvezno ustanavljanje, kadar je to, v skladu z ustavo, potrebno zaradi zagotovitve posebnega družbenega interesa.
Ustvarjanje možnosti za razvoj samou-pravne zasnove SIS zahteva, da se z ustavo in zakonom točno razmeji odnos med drža-vo in samoupravljanjem glede njihovega ustanavljanja, določanja obveznosti združe-vanja sredstev in urejanja drugih vprašanj, pomembnih za njihpvo delovanje. Jasneje je treba določiti, da imajo organi družbeno-politične skupnosti, glede na naravo dejav-nosti, ki so posebnega družbenega pome-na, določene pravice, obveznosti in odgo-vornosti, kadar gre za ustanavljanje in dolo SIS, zagotavljanje materlatne osnove za opravljanje teh dejavnosti, načrtovanja raz-voja dejavnosti in uveljavljanja samouprav-Ijanja v teh dejavnostih, pise med drugim v kritični analizi.
OBVEZNA USTANOVITEV SISOV LE ZA ZADOVOUEVANJE SKUPNIH DRUŽBENIH POTREB
DoloCilo 1. odstavka 52. člena Ustave SFRJ je treba razlagati kot obveznost samo-upravnega interesnega organiziranja na po-dročju izobraževanja, znanosti, kufture, zdravstvenega in socialnega varstva ter na-čeloma kot obvezno ustanovitev posebne SIS za vsako od teh dejavnosti. Ustanoviti pa je mogoče eno samo samoupravno inte-resno skupnost za več sorodnih dejavnosti, kadar to zahtevajo konkretne razmere, ven-dar bi bilo v nasprotju z omenjenim določi-lom In ustavnimi načeli o samoupravnem interesnem organiziranju, če bi se ena sa-moupravna interesne skupnost organizlrala za vse družbene dejavnosti (v občini idr.), pise med druglm analiza in dodaja, naj bi se interesne skupnosti na drugih področjih družbenih dejavnosti praviloma ustanavlja-le samo na podlag! prostovoljnega združe-vanja zainteresiranih subjektov. Njihovo ob-vezno ustanovitev je treba z zakonom dolo-čiti samo tedaj, če spada opravljanje dejav-nosti v okvir zadovoljevanja »skupnih po-treb družbe«.
Samoupravne interesne skupnosti na po-dročju gospodarske infrastrukture je treba načeloma organizirati na podlagi prosto-voljnega združevanja organizacij združene-ga dela v teh dejavnostih in uporabnikov njihovih proizvodov in storitev. Vanje bi ae lahko združevali tudi drugi interesenti (npr. proizvajalci opreme). Zakonska obveznost združevanja v samoupravno interesno skupnostna področju gospodarske infra-strukture bi bila predpisana samo za tiste dejavnost! posebnega družbenega pomena na tem podroiju, ki jih ni mogoče opravljati brez šir&ega solidarnega združenja sredstev ozroma če je trajno opravljanje dejavnosti nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij na določenem področju.
ORGANIZIRANJE NAJ BO SMOTRNO
Interesne skupnosti je treba smotrno or-ganizirati, pri tem pa upoStevati naravo od-nosov, interese subjektov, ki se združujejo, in druge posebnosti dejavnosti na področ-ju, za katero se ustanavljajo. Posebno vlogo in odgovornost v postopku organiziranja
samoupravne interesne skupnostl imajo tu-di družbenopolitične organizacije.
Interesne skupnosti, v katerih se zadovo-Ijujejo skupne potrebe v okviru izboljšanja poslovanja in poveCanja delovne storllnosti, je treba načeloma orgariizirati po tako ime-novanem funkcionalnem načelu (dohod-kovno, tehnološko povezovanje Idr). kadar pa gre za zadovoljevanje skupnih potreb v okviru življenjskega standarda in razvoja družbe, Je treba interesne skupnosti organi-zirati po teritorialnem načelu - za območje ene krajevne skupnosti ali več krajevnih skupnosti, občine, dveh ali več soaednjlh občin, idr. (npr. osnovno šolstvo in vzgoja). Če se zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb družbe ustanovi samou-pravna interesna skupnost po funkcional-nem načelu, je treba nujno zagotoviti njeno vključevanje v delo skupsčine družbenopo-litične skupnosti. Z zakonom je treba omo-gočiti ustanovitev samoupravne interesne skupnosti tudi za več sorodnih dejavnosti.
Omogočiti je treba, da se v samoupravne interesne skupnosti - poleg delavcev v te-meljnih organizacijah ter delovpih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti - združujejo tudi drugi zainteresirani subjekti, ki so lah-ko nosilci pravic, obveznosti in odgovorno-Sti v samoupravni interesni skupnosti, bodi-si kot dajalci ali kot uporabniki storitev (npr. svobodni umetniki in drugi ustvarjalci na področju kulture, zdruteni v ustrezna zdru-ženja, lastniki motornfh vozil prek avto-mo-to zveze itd.). Subjekti, ki lahko organizira-no izražajo skupne interese v dejavnosti, za katero se ustanavlja samoupravna interesna skupnost, in ki s svojim delovanjem lahko pripomorejo k Izpopolnjevanju te dejavno-sti, pa zaradi svojega položaja ne morejo biti nosilci pravic, obveznosti in odgovorno-sti kot udeleženci v samoupravni interesni skupnosti, morajo delegirati svoje delegate v delegatske organe in telesa interesne skupnosti (npr. učenci In studenti - v siaih usmerjenega izobraževanja, socialno - hu-manitarne organizacije - v sisih socialnega varstva.)
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE ZA VEČ SISOV, ORGANOV DPS ALI KS
Z zakonom je treba omogočiti, da se bodo delavci združevali v sise prek svojlh temelj-ntb organizacij, kot že doslej, pa tudi prek svojih delovnih organizacij, če je to predvl-deno s samoupravnim sporazumom o zdru-ževanju v delovno organizacijo in pod dolo-čenimi pogoji, piše med drugim analiza in zaključuje, da je treba organizirati strokov-na in organizacijsko-operativna dela za po-trebe organov samoupravne interesne skupnosti v strokovni službi sisa, prizadeva-|oč si, da se praviloma ustanovijo skupne strokovne službe za potrebe več samou-pravnih interesnih skupnosti in celo orga-nov družbenopolitidnth skupnosti, krajev-nih skupnosti in drugih zainteresiranih sub-jektov. Plansko - raziskovalna dela za po-trebe samoupravnih interesnih skupnosti morajo opravljati zavodi za družbeno plani-ranje, ustrezni strokovni zavodi za posa-mezne družbene dejavnosti, planske stro-kovne službe v temeljnlh organizacijah, ka-kor tudi znanstvene organizacije, ki jim sa-moupravna interesna skupnost zaupa opravljanje določenih del, Informativno-analitlčno gradivo za potrebe samoupravne interesne skupnosti pa bi morali pripravljati tudi ustrezni upravni organi v okviru svoje odgovornosti za stanje na področju, za ka-terega so ustanovljeni.
Preverlti je treba pristojnost, organizacifo in način dela upravnih organov na tistih področjih, za katera so na podlagi ustave ali zakonske obveznosti ustanovljene samou-pravne interesne skupnosti pa bi morali prl-pravlljati tudi ustrezni upravni organi v okvi-ru svoje odgovornosti za stanje na podrofi-ju, za katerega so ustanovljeni.
Preverlti je treba pristojnost, organizacijo in način dela upravnih organov na tistih področjih, za katera so na podlagi ustave ali zakonske obveznosti ustanovljene samou-pravne interesne skupnosti, in s tem odpra-viti paralelizem pri njihovem delu, priporoča med drugim analiza in zaključuje, da bi bilo treba z ustavo izraziti pravico delovnih Ijudi do samoorganiziranosti v samoupravni inte-resni skupnosti brez podrobnejšega opre-deljevanja načel in oblik organiziranja in njihove vsebine, ker nastajajo te oblike sa-moupravljanja v interesni skupnosti kot de-janski izraz interesov združenih delovnih Ijudi.