ISSN 1855-3575 Naše okolje Bilten Agencije RS za okolje Julij 2008, letnik XV, številka 7 .n-je s tocu, močnim vetrom m nalivi oklestilo pridelek in podrlo veliko dreves VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2008..................................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2008 ....................................................................................................................23 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................29 Meteorološka postaja Starše.....................................................................................................................34 AGROMETEOROLOGIJA 39 HIDROLOGIJA 45 Pretoki rek v juliju......................................................................................................................................45 Temperature rek in jezer v juliju................................................................................................................49 Višine in temperature morja v juliju...........................................................................................................53 Zaloge podzemnih vod v juliju 2008......................................................................................................... 57 ONESNAŽENOST ZRAKA 63 POTRESI 71 Potresi v Sloveniji - julij 2008.................................................................................................................... 71 Svetovni potresi - julij 2008....................................................................................................................... 73 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 75 Fotografija z naslovne strani: Prehod za poletje neobičajno izrazite hladne fronte so 13. in 14. julija spremljale zelo močne nevihte, ki so povzročile veliko škodo, močno so bili prizadeti tudi gozdovi (foto: Mark Žagar). Cover photo: Thunderstorms accompanying for summer unusually intense cold front caused significant damage on 13 and 14 July 2008, also some forests were severely damaged (Photo: Mark Žagar). UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Jože Knez, Stanka Koren, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v juliju 2008 Climate in July 2008 Tanja Cegnar Julij je osrednji poletni mesec. Dan se sicer počasi že krajša, vendar temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek, prav tako tudi pojavljanje neviht. Letošnji julij si bomo prav gotovo zapomnili po hudem neurju 13. julija, ki je povzročilo velikansko gmotno škodo, nenavadno močno so bili prizadeti gozdovi. Povprečna julijska temperatura je bila nad povprečjem obdobja 1961-1990, v nižinskem svetu je odklon presegel eno °C. Dežja je bilo manj kot običajno le na jugozahodu države in na Mariborskem, na Goriškem pa so presegli dvakratno dolgoletno povprečje. Trajanje sončnega obsevanja večinoma ni pomembno odstopalo od običajnih razmer, le v visokogorju so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem. 2 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, July 2008 4 P 0 6 4 P 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Daljši vroči obdobji poletnega vremena smo imeli na začetku in na koncu meseca. V Murski Soboti je bilo 3. julija dolgoletno povprečje preseženo kar za 7 °C, za dobrih 6 °C v Ljubljani in Novem mestu. Vmes so se izmenjevala krajša hladna in topla obdobja, kar priča o pestrem vremenskem dogajanju nad Evropo in severno polovico Sredozemlja. Povprečna dnevna temperatura je najbolj zaostajala za dolgoletnim povprečjem 22. oz. 23. julija, na Kredarici je bilo takrat skoraj 7 °C hladneje kot običajno. LJUBLJANA ra 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 21,4 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; vendar je bilo v preteklosti kar nekaj julijev bolj vročih, večina med njimi v zadnjih tridesetih letih. Najtoplejši je bil julij 2006 s povprečno temperaturo 23,6 °C, s slabo stopinjo C manj mu sledi julij 1995 s povprečno temperaturo 22,8 °C, nato juliji 1950, 1983 in 2003 z 22,6 °C ter julij 1994 z 22,5 °C. Daleč najhladnejši je bil julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954, pol °C višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C) in nato 1962 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 16 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C, najtoplejša pa julija 2006 s 17,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 27,2 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši julija 2006 in 1983, obakrat s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil julij 2008 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 6,5 °C, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 0,7 °C. Najtoplejši je bil julij 1983 z 9,8 °C, sledijo juliji 2006 (9,1 °C), 1995 (8,5 °C) in 1994 (8 °C). Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so bile v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 so bile 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju ni bilo, z izjemo Kredarice, kjer so zabeležili tri. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Julija so taki dnevi pogosti. V Ljubljani so zabeležili 6 vročih dni (slika 3), kar je dan več od dolgoletnega povprečja; največ vročih dni je bilo julija 2006, in sicer 18, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 7 julijev. V Biljah je bilo 15 vročih dni, na Obali 14, v Mariboru 7, v Murski Soboti 6, v Novem mestu 5 in v Celju 4. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so bili topli vsi dnevi, tako je bilo še v 6 julijih od sredine minulega stoletja; 26 so jih zabeležili na Goriškem. Najmanj toplih dni je bilo v Ratečah (15), 18 jih je bilo v Slovenj Gradcu, dan več v Lescah, 22 v Murski Soboti, drugod 23 do 25 dni. V Ljubljani je bilo julija 25 toplih dni, kar je 5 dni nad dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo največ toplih dni leta 1983, ko so jih 35 30 ra 25 P 20 5 15 10 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo zabeležili 30, sledi julij 2006 z 29 dnevi. V Ljubljani še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa jih je bilo julija leta 1954, le 9. 20 LJUBLJANA - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 E 8 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961-1990 normals Na Kredarici je bilo najhladneje 22. julija, izmerili so -2 °C. V preteklosti so julija na Kredarici že izmerili nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na -6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z -5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil -5 °C, leta 1962 pa -4,6 °C. V Ratečah je bila najnižja temperatura 4,7 °C, v Postojni 7 °C, v Slovenj Gradcu 7,7 °C, na Kočevskem 8,5 °C, na Goriškem 9 °C ter v Lescah, Novem mestu in Črnomlju po 9,5 °C. Največji minimum so zabeležili v Mariboru (11,9 °C), drugod so se absolutni minimumi gibali od 10 do 11 °C. Minimalna temperatura je v Ljubljani znašala 10,6 °C, precej nižje minimalne temperature so bile v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1968 (7 °C) in 1960 (7,2 °C). Najvišjo julijsko temperaturo so izmerili 23. julija, ponekod 16. ter v Lescah in Mariboru 9. julija. Na Kredarici so izmerili 13,4 °C, precej topleje je bilo že v nekaj julijih: 1983 (21,6 °C), 1957 (18,8 °C), 2005 (18,4 °C) ter 1984 in 2007 (18,2 °C). Najvišji maksimum je bil izmerjen na Bizeljskem (33 °C) ter Goriškem in v Črnomlju (32,7 °C), najnižji v Ratečah (28,8 °C), Postojni (29,3 °C), Slovenj Gradcu (29,5 °C) in Lescah (30,3 °C). Drugod so izmerili 31 do 32,5 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura po petih zaporednih letih ponovno pod dolgoletnim povprečjem, izmerili so 31,4 °C, najvišja temperatura je bila v julijih na sedanji lokaciji izmerjena v letih 1950 (38,8 °C), 1957 in 1983 (obakrat 37,1 °C), 2007 (37 °C) in 2006 (35,9 °C). Povprečna julijska temperatura je bila povsod nadpovprečna. Julij je bil od sredine minulega stoletja najtoplejši leta 2006, na Kredarici leta 1983. V Kranju in Ljubljani je bil najhladnejši leta 1954, v Novem mestu in Celju leta 1962, na Obali leta 1960 in v Murski Soboti leta 1978. 30 - 20 - 10 0 38 14 36 ro 34 N 11 ro 32 30 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo „ 10 p 100 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 300 E E ^ 200 c I 150 ra o. ™ 100 'žH '> 50 0 MURSKA SOBO TA 1 1 1 ll 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 300 250 (- (- 200 C > ra ■n 150 m CP ra 100 >W > 50 0 PORTOROŽ 1 1 Un id, i 1 Lil 1 lli nI 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 NOVO MESTO 1 Ii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 V Celju je bila letošnja julijska količina padavin tretja najvišja doslej. Padlo je 215 mm, kar je 60 % več kot običajno. Več dežja je padlo v julijih 1961 (280 mm) in 1998 (231 mm). Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 50 100 150 200 250 300 350 I povprečje 1961 - 1990 julij 2008 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2008 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2008 and the 1961-1990 normals 250 0 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 17, je bilo na Kredarici, 15 jih je bilo na Kočevskem. Najmanj takih dni je bilo na Obali, le 5, v Lendavi jih je bilo 9, dan več v Velikih Dolencih. Drugod so zabeležili 11 do 14 takih dni. 25 20 c T3 > (D 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 16. Padavine v juliju in povprečje obdobja 19611990 Figure 16. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 c l§ a (0 c >M 5 300 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Julija je v Ljubljani padlo 188 mm padavin, kar predstavlja dobro polovico več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juliju 1971, namerili so le 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - julij 2008 Table 1. Monthly meteorological data - July 2008 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 311 163 12 Brnik 384 279 210 13 Jezersko 740 224 127 12 Log pod Mangartom 650 279 152 14 Soča 487 231 136 12 Žaga 353 226 111 14 Kobarid 263 230 131 14 Kneške Ravne 752 301 152 13 Nova vas 722 166 125 13 Sevno 515 158 133 11 Slovenske Konjice 730 152 116 12 Lendava 345 138 145 9 Veliki Dolenci 195 130 133 10 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja julija 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in July 2008 compared with 1961-1990 normals Na sliki 17 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno na Goriškem z okolico, na Obali in na območju od osrednje Slovenije proti severovzhodu. Najmanj sončno glede na dolgoletno povprečje je bilo na Kredarici z okolico, kjer je sonce sijalo 86 % povprečja. Največji presežek je bil v Ljubljani (7 %). 400 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 278 ur, kar je 7 % več kot v dolgoletnem povprečju. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja je bilo v Ljubljani tokrat največ sončnega vremena v juliju. Najbolj sončno je bilo julija 2007 s 322 sončnimi urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija leta 1977 pa 213 ur. 300 200 100 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSKA SOBOTA 200 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 400 r PORTOROŽ 1997 2001 2005 300 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali in v Črnomlju, in sicer po 11; 8 so jih zabeležili na Krasu, 6 v Novem mestu, dan manj na Goriškem in po 4 v Lescah, Ratečah in Kočevju. Drugod je bil po en oz. dva jasna dneva. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ jasnih dni je bilo julija 2007 (13), brez jasnih dni so bili juliji 1954, 1973 in 1982. LJUBLJANA LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 21. Število oblačnih dni v juliju in povprečje ob- 1961-1990 dobja 1961-1990 Figure 20. Number of clear days in July and the mean Figure 21. Number of cloudy days in July and the me- value of the period 1961-1990 an value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 14, dan manj v Murski Soboti. Brez oblačnih dni so bili na Obali in Goriškem, dva so zabeležili na Krasu. V Ljubljani so bili trije oblačni dnevi (slika 21), dolgoletno povprečje znaša 6 oblačnih dni; julija 1954 je bilo 14 oblačnih dni, brez takih dni je bil julij 2006. Povprečna oblačnost je bila v večini Slovenije med 4 in 6 desetin. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici (7,1 desetin), najmanjša na Obali (2,8 desetin). 400 = 200 100 0 0 15 15 12 10 9 6 5 3 0 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo E JE 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan r 16 14 12 10 8 6 4 2 0 16 14 12 -10 8 6 4 2 0 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 40 > 20 0 16 14 12 10 8 6 4 2 0 60 c 40 20 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E 40 > E 40 > 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 c 40 M 6 >o c o 4 « 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 PORTOROŽ r 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2008 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2008 60 60 0 80 60 20 0 0 80 80 60 60 20 20 0 80 80 60 40 20 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - julij 2008 Table 2. Monthly meteorological data - July 2008 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,3 1,4 25,0 14,1 30,3 3 9,5 9 0 19 0 235 5,1 4 4 142 1 05 12 11 0 0 0 0 Kredarica 2514 6,5 0,7 9,0 4,4 13,4 30 -2,0 22 3 0 417 167 86 7,1 10 1 256 1 27 17 16 21 1 1 22 753,6 8,4 Rateče-Planica 864 16,8 1,1 23,6 11,3 28,8 30 4,7 23 0 15 17 231 97 5,3 5 4 197 1 32 13 10 1 0 0 0 917,6 16,0 Bilje 55 22,5 1,1 28,9 16,6 32,7 30 10,3 23 0 26 0 293 105 4,3 0 5 245 229 12 14 0 0 0 0 1007,0 18,1 Letališče Portorož 2 23,5 1,1 29,2 17,4 32,3 12 10,8 23 0 31 0 324 103 2,8 0 11 46 62 5 8 0 0 0 0 1013,1 18,9 Godnje 295 21,1 1,3 28,0 16,0 32,5 30 9,0 23 0 25 0 294 4,3 2 8 171 1 78 11 7 0 0 0 0 Postojna 533 19,4 1,7 25,6 13,3 29,3 30 7,0 23 0 23 0 240 91 5,6 4 1 98 86 12 6 0 0 0 0 Kočevje 468 19,1 1,3 26,4 12,9 31,1 11 8,5 16 0 23 0 5,2 5 4 169 1 33 15 6 6 0 0 0 Ljubljana 299 21,4 1,5 27,2 16,0 31,4 3 10,6 23 0 25 0 278 107 5,0 3 2 188 1 54 13 15 4 0 0 0 980,5 17,3 Bizeljsko 170 21,1 1,7 27,8 15,3 33,0 3 10,4 23 0 23 0 5,0 5 2 99 98 12 6 1 0 0 0 Novo mesto 220 20,8 1,4 26,9 15,0 32,4 11 9,5 23 0 23 0 255 95 4,7 4 6 141 117 11 12 2 0 0 0 988,5 17,9 Črnomelj 196 22,0 1,9 27,8 14,9 32,7 12 9,5 23 0 25 0 4,3 5 11 180 1 62 12 8 1 0 0 0 Celje 240 20,1 1,0 26,9 14,5 32,0 3 10,3 16 0 24 0 251 105 5,4 5 2 215 1 60 12 16 0 0 0 0 986,6 17,5 Maribor 275 21,3 1,7 27,1 16,0 31,9 3 11,9 9 0 24 0 265 106 5,5 5 1 110 93 11 10 0 0 0 0 982,3 16,8 Slovenj Gradec 452 19,0 1,4 25,1 13,0 29,5 3 7,7 16 0 18 0 245 100 5,5 4 2 163 115 11 6 2 0 0 0 16,8 Murska Sobota 188 20,8 1,6 26,7 15,1 31,7 12 10,4 23 0 22 0 267 103 5,9 9 2 168 160 11 7 0 0 0 0 992,8 16,8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - julij 2008 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - July 2008 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 24,4 29,9 31,3 18,5 15,5 17,1 9,2 23,0 28,7 32,3 16,6 1 4,2 15,6 12,8 23,2 29,0 32,0 17,1 10,8 16,0 9,4 Bilje 23,5 29,5 31,6 17,4 12,4 16,9 11,3 21,6 27,8 31,0 15,7 11,5 15,1 10,7 22,4 29,3 32,7 16,6 10,3 16,0 9,6 Postojna 20,6 26,7 29,0 14,8 12,0 12,7 9,4 18,5 24,8 28,5 11,7 8,7 9,6 6,3 19,1 25,4 29,3 13,3 7,0 11,2 4,7 Kočevje 20,2 27,1 30,0 13,8 9,9 12,6 8,8 19,0 26,4 31,1 11,8 8,5 11,1 7,3 18,2 25,7 29,3 13,1 8,5 12,0 7,0 Rateče 17,4 24,3 27,5 12,8 7,2 8,1 3,2 16,2 22,7 27,0 9,9 5,7 7,4 2,6 17,0 23,8 28,8 11,4 4,7 9,3 1,9 Lesce 20,1 25,9 30,3 14,3 9,5 14,0 9,4 18,7 24,3 29,0 13,2 10,7 12,6 9,8 19,2 24,8 28,0 14,6 11,4 13,6 10,0 Slovenj Gradec 19,5 26,0 29,5 13,5 9,2 12,1 7,2 19,2 24,9 29,0 12,0 7,7 10,2 5,4 18,2 24,4 28,5 13,5 10,4 12,0 7,3 Brnik 20,6 27,1 30,7 14,4 9,3 19,3 25,7 29,9 13,1 9,2 19,7 26,0 29,4 14,2 10,1 Ljubljana 22,3 28,1 31,4 16,9 12,0 14,9 10,1 21,1 26,7 30,8 15,1 12,2 13,2 9,8 20,9 26,9 30,1 16,1 10,6 14,1 9,0 Sevno 20,4 25,2 29,1 16,8 11,5 13,7 9,2 19,4 24,9 29,5 15,1 10,8 13,1 8,7 18,7 23,9 27,0 15,3 9,6 13,6 7,4 Novo mesto 22,1 27,7 30,8 16,0 12,2 13,5 8,8 20,6 27,2 32,4 14,0 11,7 11,2 8,6 19,8 25,9 29,5 15,0 9,5 12,6 6,0 Črnomelj 23,2 28,9 32,0 15,6 11,5 15,0 11,5 22,5 27,8 32,7 13,9 10,5 13,4 10,0 20,5 26,7 30,5 15,1 9,5 13,7 8,5 Bizeljsko 22,2 29,3 33,0 16,3 11,2 14,9 10,0 20,7 27,8 33,0 14,3 12,0 12,5 10,2 20,4 26,5 30,4 15,3 10,4 1 4,0 9,0 Celje 21,0 27,9 32,0 14,8 11,0 14,2 9,5 19,9 26,8 31,1 13,6 10,3 12,5 9,0 19,4 26,1 29,6 14,9 11,0 13,5 8,5 Starše 22,1 29,0 32,5 15,5 10,7 14,3 9,2 21,1 27,2 32,5 15,5 11,5 13,9 10,5 20,8 26,1 30,6 16,3 13,0 1 4,6 9,2 Maribor 21,9 28,2 31,9 16,1 11,9 21,2 26,9 31,8 15,4 13,0 20,7 26,3 30,0 16,6 13,2 Murska Sobota 21,6 28,0 31,4 15,2 11,1 14,4 9,5 20,6 26,8 31,7 14,4 12,7 13,1 11,4 20,1 25,4 29,8 15,5 10,4 1 4,3 8,6 Veliki Dolenci 21,0 26,6 29,8 15,5 12,0 10,6 6,5 20,0 25,6 30,0 14,9 12,0 8,4 6,2 20,1 24,2 29,9 15,9 11,0 9,6 4,8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - julij 2008 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - July 2008 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. I I. III M od 1. 1. 2008 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 11,0 3 34,4 2 0,4 2 45,8 7 507 Bilje 88,4 5 76,8 4 80,1 6 245,3 15 848 Postojna 8,4 5 41,2 5 48,4 7 98,0 17 769 Kočevje 21,9 5 83,9 4 62,8 7 168,6 16 964 Rateče 43,1 6 96,5 5 57,0 5 196,6 16 833 Lesce 47,1 5 41,6 4 53,4 7 142,1 16 763 Slovenj Gradec 54,6 5 67,6 4 40,4 5 162,6 14 669 Brnik 72,0 4 137,7 4 68,8 6 278,5 14 916 Ljubljana 60,6 4 78,6 5 48,4 5 187,6 14 830 Sevno 17,9 3 68,8 4 71,6 7 158,3 14 724 Novo mesto 8,4 3 79,3 4 53,0 8 140,7 15 623 Črnomelj 37,4 4 63,6 4 78,6 8 179,6 16 724 Bizeljsko 22,9 4 28,9 4 46,9 5 98,7 13 554 Celje 43,4 4 121,7 4 49,9 6 215,0 14 741 Starše 19,4 6 87,0 3 37,0 6 143,4 15 532 Maribor 25,8 5 46,9 3 37,4 4 110,1 12 469 Murska Sobota 32,5 6 96,6 4 38,9 5 168,0 15 409 Veliki Dolenci 26,3 5 65,2 4 38,3 4 129,8 13 409 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2008 > ro T3 ro cp .co > 1000 800 600 400 200 LJUB JANA 0 l.jan l.feb l.mar l.apr l.maj 1 .jun l.jul 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica ««.a. 52 % 53 % SSW 13 m/s 4 4 % SSE 16 m/s S 12 m/s 2 6 % N 18 m/s 2 6 % NNE i 5 m/s 8 1 % N 60 m/s 16 % NNE 3 2 m/s 4 6 % N 16 m/s 3 8 % NNW 3 8 m/s 14 0 % NNW 5 8 m/s NNE MC 125 % NE 1 2 m/s 9 3 % NW 1 1 m/s MC 2 8 % NE 1 5 m/s MC 2 7 % NE 2 8 m/s 1.6 % WNW 1 8 m/s 28.5 % WNW 1 7 m/s CMC 2 5 % ENE 12 m/s 1 / % ENE 3 2 m/s ENE 1.3 m/s / 6 % E 13 m/s 7.8 % W 1.5 m/s 2.3 % E 10 m/s 3 2 % E 3 3 m/s 6.2 % WSW 2 2 m/s 0 3 % WSW 2 3 m/s ccc /0% ESE 3 2 m/s ESE 1.5 m/s WSW 1.3 m/s ESE «,A.8 9 % SW 2.0 m/s 84 % SE 1.6 m/s CC 7 3 % SE 1.7 m/s 0 7 % SW 2 1 m/s 23 4 % SE 4 2 m/s SW 1.0 m/s ccc 14 0 % SSE 2.3 m/s 0 6 % SSW 1 8 m/s CCC 7 7 % SSE 4 8 m/s SSW 1.7 m/s 0 6 % S 2 1 m/s S 2 2 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje N M 1 5 % N 3 4 m/s N 0 9 % NNW 19 %/s 3 2 % NNE 13 m/s NNW 34 m/s NNE 37 m/s NNE 14 m/s NNW 1 4 m/s Slika 23. Vetrovne rože, julij 2008 Figure 23. Wind roses, July 2008 17 2.3 % NE 1.8 m/s 3.0 % NW 12 m/s 6.2 % NE 1.6 m/s 15.1 % NW 4 0 m/s 1.7 % NE 4.6 m/s 4.8 % ENE 1.6 m/s WNW 3 6 m/s 3.5 % ENE 5.7 m/s WNW ENE 1.9 m/s 4.4 % W 1.5 m/s 19.0 % E 19 m/s ... 3 2 % W 3.0 m/s _ 3 6 % E 4 3 m/s 9.1 % W 10 m/s 3.8 % E 12 m/s WSW 38 %/s WSW 1 2 %/s 30 0 % ESE 2.1 m/ CCC 36 % ESE 1.3 m/s ESE 3.2 m/s WSW 3.8 % SW 45 m/s 34 6 % SE 3.7 m/s SW 2 1 %/s 4.8 % SE 1.2 m/s SE 1.2 m/s SSW 4 9 %/s 2.4 % SSE 3.9 m/s 6.9 % SSW 2 3 m/s ccc 2 0 % SSE 1.4 m/s «... 99 % ccc 104 % SSW 1.4 m/s SSE 1.5 m/s 3 5 % S 4 1 m/s 3.5 % S 13 m/s 12.3 % S 12 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodni veter, z vzhodjugovzhodnikom mu je pripadlo 46 % vseh terminov, severozahodniku pa 15 %. Najmočnejši sunek vetra je 7. julija dosegel 36,5 m/s, bilo je 14 dni z vetrom nad 10 m/s in omenjen nad 30 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s in en dan nad 20 m/s; tega dne, 7. julija, je veter dosegel hitrost 24 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 49 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 8. julija dosegel 21,6 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjen dan je veter presegel 20 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v dobrih 29 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema v dobrih 20 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 6. julija 18,4 m/s; v 9 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 13 dneh presegel 20 m/s, v štirih od teh 30 m/s; v sunku je 3. julija dosegel hitrost 31,2 m/s. Severozahodniku in severseverozahodniku je pripadlo 36 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 38 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 45 % vseh primerov, jugjugovzhod-nemu vetru s sosednjima smerema pa skupno 28 % terminov. Sunek vetra je 6. julija dosegel 17,6 m/s; bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni ter j ugjugo vzhodni veter, skupno v 60 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 19,1 m/s 7. julija, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 23. julija dosegel hitrost 27,3 m/s, bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s in trije nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, 22. julija je sunek dosegel 18,6 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, julij 2008 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, July 2008 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,3 1,1 0,1 1,1 37 165 2 62 106 102 102 103 Bilje 2,6 -0,2 0,9 1,1 198 270 236 229 122 97 96 105 Postojna 3,5 0,4 1,2 1,7 20 110 142 86 101 93 82 91 Kočevje 2,8 0,8 0,2 1,3 51 186 161 133 Rateče 2,0 0,2 1,1 1,1 88 166 137 132 114 95 84 97 Lesce 2,6 0,6 1,1 1,4 115 83 122 105 Slovenj Gradec 2,4 1,3 0,5 1,4 116 129 97 115 116 113 74 100 Brnik 2,6 0,5 1,0 1,4 182 275 159 21 0 Ljubljana 2,9 0,9 0,8 1,5 145 199 118 154 124 113 86 107 Sevno 2,7 0,9 0,0 1,2 44 157 208 133 Novo mesto 3,2 0,9 0,3 1,4 21 177 151 117 113 108 68 95 Črnomelj 3,6 2,1 0,3 1,9 97 185 206 162 Bizeljsko 3,2 1,0 0,9 1,7 64 81 161 98 Celje 2,3 0,4 0,1 1,0 96 247 124 160 128 117 72 105 Starše 3,0 1,4 1,2 1,8 55 186 107 123 Maribor 2,7 1,3 1,0 1,7 77 98 102 93 118 122 81 106 Murska Sobota 2,7 1,1 0,7 1,6 109 231 116 160 114 116 79 103 Veliki Dolenci 2,4 0,6 0,9 1,3 99 185 107 133 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M 18 - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) - thirds and month Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Prva tretjina julija je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja; odkloni so bili v pretežnem delu države 2 do 3,5 °C; največji odklon je bil v Črnomlju (3,6 °C), najmanjši v Ratečah (2 °C). Povprečje padavin je bilo preseženo na Gorenjskem, Koroškem, Goriškem in v Murski Soboti; največji presežek je bil na Goriškem (skoraj enkrat več padavin kot ponavadi), najmanj glede na povprečje pa je padlo v Postojni (petina povprečja). Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; največji presežek je bil na Celjskem, kjer je sonce sijalo 28 % več časa kot ponavadi. V osrednji tretjini julija je bilo večinoma do 1,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja, le na Goriškem je bilo za 0,2 °C hladneje kot običajno; največji pozitivni odklon je bil v Črnomlju (2,1 °C). Padavin je primanjkovalo na Bizeljskem, v Lescah in Mariboru, kjer je padlo 80 do 100 % povprečja; največji presežek je bil na Brniku, kjer je padla skoraj 2,8-kratna količina padavin. Trajanje sončnega vremena je bilo podpovprečno na Goriškem, največji presežek pa je bil v Mariboru (22 %). V zadnji tretjini julija je bilo povsod malenkostno topleje kot ponavadi, odkloni so bili večinoma do 1 °C; največja odklona sta bila v Staršah in Postojni (po 1,2 °C). V zadnjem delu meseca so bile padavine v večini krajev nadpovprečne, na Obali sta padla le dva % povprečnih padavin; največji presežek je bil na Goriškem, kjer je padla skoraj 2,4-kratna količina običajnih padavin. V zadnji tretjini je bilo povprečje trajanja sončnega vremena preseženo le na Obali (za dva %), najmanj sončnih ur glede na povprečje je bilo v Novem mestu (68 %). 250 200 150 >to 100 > 50 0 KREDARICA —i—hH h i. . 1. .i., i 1 1, 1 . .. 11 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v juliju in dnevna višina snežne odeje Figure 24. Maximum snow cover depth in July and daily snow depth Na Kredarici so 22. julija zjutraj zabeležili en cm debelo snežno odejo. Julija 1978 so namerili 238 cm debelo snežno odejo, kar je naj debelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju. Med bolj zasnežene spadajo še juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 17 julijev brez snega. Na Kredarici je bila snežna odeja julija 2008 prisotna en dan. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Slika 25. Posledice neurja v vasi Gozd nad Kamnikom, posneto 14. julija 2008 (foto: Blaž Komac) Figure 25. Damage on buildings left behind the severe thunderstorms in village Gozd, picture taken on 14 July 2008 (Photo: Blaž Komac) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 10 - 20 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 20 20 15 ž 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 26. Number of days with thunderstorms in July Julija so nevihte pogoste. Dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo. Največ dni z nevihto je bilo na Celjskem in Kredarici, in sicer po 16, dan manj v Ljubljani, 14 so jih zabeležili na Goriškem, 12 v Novem mestu, 11 v Lescah ter po 10 v Ratečah in Mariboru. Drugod so zabeležili po 6 do 8 dni z nevihto ali grmenjem. Seveda pa bo v spominu najbolj ostalo neurje, ki je pustošilo ob prehodu za poletje neobičajno izrazite hladne fronte. 13. julija zgodaj popoldne je hudo neurje z močnim vetrom in ponekod s točo najprej zajelo severni del Ljubljanske regije. Od tam se je pomikalo proti severovzhodu nad vzhodno, nato tudi zahodno Štajersko, Koroško in Prekmurje. Izmerjeni sunki vetra so presegli 90 km/h, glede na učinke pa sunke ocenjujemo na okoli 120 km/h. Na območjih, kjer je bil nevihtni piš še dodatno okrepljen zaradi oblike površine tal, je veter povzročil največ škode (npr. vas Gozd pri Črnivcu). Nevihte in nalivi so se pojavljali tudi v noči na nedeljo, 14. julij. Predvsem na Primorskem so se močne nevihte pojavljale tudi 14. julija. Izmerjene dnevne padavine niso bile ekstremne, izjemni pa so bili kratkotrajni nalivi, v Celju je zgodaj zjutraj naliv presegel stoletno povratno dobo. 15 5 5 0 0 5 Slika 27. Območja padavin zaznana z radarjem na Lisci. Prve tri slike prikazujejo razmere 13. julija 2008 ob 14:10, 15:10 in 16:10 po lokalnem času, skrajno desno pa 14. julija 2008 on 12:30 Figure 27. Precipitation detected by radar on Lisca on 13 July 2008 at 14:10, 15:10 and 16:10, and on 14 July 2008 at 12:30 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 6 dni z meglo so zabeležili v Kočevju, po dva dni v Slovenj Gradcu in Novem mestu ter po en dan v Črnomlju, na Bizeljskem in v Ratečah. Drugod takih dni ni bilo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili štirje dnevi z meglo, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili trije juliji brez opažene megle, julija 1953 pa je bilo 17 dni z meglo. 20 Slika 28. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961-1990 15 ž 10 > 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 22 Razvoj vremena v juliju 2008 Weather development in July 2008 Janez Markošek 1.-3. julij Pretežno jasno, popoldne posamezne plohe ali nevihte Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Pretežno jasno je bilo, čez dan ponekod spremenljivo oblačno. Popoldne so bile posamezne plohe ali nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile po nižinah od 27 do 32 °C. 4. julij Sprva delno jasno, nato pretežno oblačno s plohami ali nevihtami Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo prehodno oslabelo, vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala proti vzhodu (slike 1-3). Zjutraj je bilo še delno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31 °C. 5. julij Sprva zmerno oblačno, nato razjasnitve Nad Alpami se je spet zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal postopno bolj suh zrak. Zjutraj je bilo ponekod še zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 6.-7. julij Delno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje sprva od severozahoda, drugi dan pa od jugozahoda pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno, proti večeru pa spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne nevihte, ki so se zavlekle tudi v noč. Tudi drugi dan je bilo sprva povečini sončno, popoldne in zvečer pa so se spet pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 8. julij Oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, čez dan na Primorskem suho, burja Nad severno ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob jugozahodnih do zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 46). V noči na 8. julij in čez dan je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Na Primorskem je bilo čez dan delno jasno in povečini brez dežja, pihala je burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Primorskem od 24 do 28 °C. 9.-11. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal postopno toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 33 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 12. julij Na severozahodu pretežno oblačno, občasno dež, drugod delno jasno, posamezne nevihte Nad Alpami in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. V severozahodni Sloveniji je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno je deževalo. Drugod je bilo pretežno jasno, več oblačnosti je bilo proti večeru. V ljubljanski kotlini so bile zvečer posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 13.-14. julij Pretežno oblačno s plohami in nevihtami, lokalna neurja, hladneje Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je prvi dan pozno zvečer prešla Slovenijo. Za njo se je iznad zahodne nad srednjo Evropo širilo območje visokega zračnega pritiska. Pred njo pa je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 7-9). Drugi dan pa se je prek naših krajev pomikala še višinska dolina z manjšim odcepljenim jedrom hladnega in vlažnega zraka. Prvi dan se je pooblačilo. Pojavljale so se plohe in nevihte, lokalno so bila močna neurja s točo, močnim vetrom in nalivi. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Tudi v noči na 14. julij ter nato čez dan je bilo pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Največ sonca je bilo na Primorskem, na obali je bilo suho vreme. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 22, na Primorskem od 24 do 27 °C. 15.-16. julij Pretežno jasno, prvi dan občasno zmerno oblačno in vetrovno Iznad zahodne Evrope je proti srednji Evropi in zahodnemu Balkanu segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo prvi dan vzhodno od nas še jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti vzhodu. K nam je pritekal postopno bolj suh zrak. Prvi dan je bilo delno jasno, zjutraj je bila ponekod megla ali nizka oblačnost. Pihal je severni veter. Drugi dan je bilo pretežno jasno in topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29 °C. 17.-18. julij Pooblačitve, nevihte, dež, delne razjasnitve, burja, ohladitev Območje visokega zračnega pritiska je nad Alpami slabelo. Od severozahoda se je bližala vremenska fronta. V višinah se je prav tako od severozahoda proti Alpam in Balkanu spuščala dolina s hladnim zrakom (slike 10-12). Prvi dan dopoldne je bilo še pretežno jasno. Popoldne se je pooblačilo, proti večeru so se začele pojavljati prve nevihte. Do jutra se je dež z nevihtami razširil nad vso Slovenijo. Dopoldne je bilo še oblačno, čez je postopoma ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Na Primorskem je prehodno zapihala burja. Popoldne se je delno razjasnilo. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature okoli 21, na Primorskem do 26 °C. 19.-20. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, topleje V šibkem območju visokega zračnega pritiska je od zahoda pritekal toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 31 °C. 21.-23. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami, hladno Prvi dan je naše kraje ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla hladna fronta. V višinah ji je sledila dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je v naslednjih dveh dneh vplivalo na vreme pri nas (slike 13-15). Že v noči na 21. julij so padavine 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo in nevihte zajele vso Slovenijo. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme, občasno je še deževalo. Na Primorskem je bilo povečini suho in delno jasno, pihala je burja. Drugi in tretji dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. 22. julija so bile občasno še padavine, deloma nevihte. Zadnji dan obdobja pa je bilo na Primorskem suho vreme, drugod je občasno še deževalo. Zapihal je severozahodni do severni veter. V celotnem obdobju je najmanj dežja padlo na obali. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli 20, na Primorskem do 25 °C. 24. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, piha severni veter Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, vzhodno od nas pa ciklonsko območje. Tam je bilo tudi obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. S severnimi vetrovi je nad naše kraje malo toplejši in občasno še bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod je še pihal severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 25. julij Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno Na obrobju ciklonskega območja in višinskega jedra hladnega zraka je nad naše kraje pritekal spet bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 26.-27. julij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska, ki je bilo nad severno Evropo. V višinah je bilo nad Balkanom še vedno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je počasi slabelo. Prvi dan zjutraj je bilo še pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno, v notranjosti Slovenije so bile krajevne plohe in nevihte. Tudi v jutranjem času drugega dne so se spet pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, še so bile posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 32 °C. 28.-29. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer posamezne plohe in nevihte Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severa pritekal topel in še razmeroma vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Prvi dan so bile popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte. Drugi dan je bilo več oblačnosti proti večeru, vendar so bile krajevne nevihte le v severozahodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 30.-31. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska (slike 16-18). Ozračje nad nami je bilo še vedno nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan je bilo že zjutraj v severovzhodni Sloveniji nekaj neviht, drugod so se krajevne plohe in nevihte pojavljale popoldne in zvečer. Pretežno jasno je bilo ob morju. Tudi drugi dan popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Prvi dan je bilo vroče z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 29 do 33 °C, drugi dan je bila temperatura nekoliko nižja. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.7.2008 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on July, 4th 2008 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4.7.2008 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4.7.2008 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on July, 4th 2008 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on July, 4th 2008 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8.7.2008 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on July, 8th 2008 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 8.7.2008 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8.7.2008 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on July, 8th 2008 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on July, 8th 2008 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.7.2008 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on July, 13th 2008 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.7.2008 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on July, 18th 2008 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 13.7.2008 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on July, 13th 2008 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 18.7.2008 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on July, 18th 2008 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18.7.2008 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on July, 18th 2008 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.7.2008 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on July, 23rd 2008 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.7.2008 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on July, 31st 2008 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23.7.2008 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on July, 23rd 2008 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 31.7.2008 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on July, 31st 2008 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23.7.2008 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on July, 23rd 2008 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18.7.2008 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on July, 18th 2008 at 12 GMT 28 UV indeks in toplotna obremenitev UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Z dnevnim objavljanjem vrednosti UV indeksa smo na Agenciji RS za okolje julija nadaljevali. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure. Objavljamo vrednost tako za gorski svet kot tudi za nižino. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč UV sončnih žarkov. Lestvica se začenja z 0 in višja kot je vrednost, večja je možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem ter prizadelo imunski sistem. Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 5., 15. in 25. julija 2008 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 5th, 15th and 25th of July 2008 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Ker na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Običajne vrednosti UV indeksa za ta letni čas so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Odkloni od teh vrednosti so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Nad našim območjem je bila debelina ozonske plasti pod dolgoletnim povprečjem v vročem obdobju, takrat smo zabeležili tudi najvišje vrednosti UV indeksa, v gorah 11, po nižinah 10. Pri nas uporabljamo rezultate, ki jih računa nemška državna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI Svetovne meteorološke organizacije. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkom v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z ustrezno zaščito pred UV sončnimi žarki, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. UV indeks in priporočila Pri UV indeksu 10 in več se med 11. in 15. uro ni priporočljivo zadrževati na soncu; pri vrednostih med 7 in 9 je potrebno normalno občutljivo kožo sredi dneva zaščititi pred soncem, saj je izpostavljenost velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, kremo z zaščito pred UV žarki, obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Upoštevanje zaščitnih ukrepov je najbolj pomembno v visokogorju, oziroma vedno takrat, ko naša koža nima naravne zaščite (poijavelosti) pred sončnimi žarki. UV indeks 5 in 6 pomeni srednjo izpostavljenost, normalno občutljiva koža pordi v 1 uri, občutljiva v pol ure. UV indeks 3 in 4 pomeni nizko izpostavljenost; pri indeksu 0, 1 in 2 je izpostavljenost minimalna. Solariji niso tako nedolžni, kot se morda zdi, zato niso dovolj dobra zaščita za izpostavljanje naravnemu soncu. Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 1. julija 2008. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Svetlo zelena barva prikazuje območja, kjer je bila zaščitna plast 5 do 10 % tanjša kot v povprečju in temno zelena območja, kjer je bila zaščitna ozonska plast 10 do 15 % tanjša. Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 1st July 2008; source: Meteorological Service of Canada Toplotna obremenitev Na sliki 3 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faust-ovem pravilu, ki je preprosta in zato pogosto uporabljena mera za toplotno obremenitev. Upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka, ostale dejavnike pa zanemari. Prag splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C, prag obremenitve za občutljive ljudi pa pri 49 °C. Julija je bila meja splošne toplotne obremenitve presežena v prvih dneh, najbolj na Obali, kjer je bila tudi kratka osvežitev 5. julija komaj opazna. Naslednja dva dni je bila toplotna obremenitev ponovno velika, sledila pa je občutna osvežitev 8. julija, tudi tokrat so na Obali osvežitev komaj občutili. V notranjosti države je bilo sveže tudi 9. julija, naslednji dan pa je obremenitev presegla prag za občutljive ljudi. Tridnevnemu vročemu obdobju je sledila nova osvežitev, ki so jo tokrat čutili tudi na Obali. Šele 19. in 20. julija je bil na Obali ponovno presežen prag splošne obremenitve. Med 21. in 24. julijem smo zabeležili najizrazitejšo julijsko osvežitev, nato pa je ponovno pritisnila vročina in meja 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo splošne toplotne obremenitve je bila na Obali presežena 25. julija, drugod pa po 27. juliju. Obremenilna vročina je vztrajala vse do konca meseca. 70 o 60 50 w H Š H £ W J Č > ^ 40 w 30 Ljubljana H—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—b 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juliju 2008 Figure 3. Maximum daily equivalent temperature in July 2008 iE4 Q O _J > m i— •K>2 Q 6 O 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Q 6 O 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 ž2 Q O •CO 1 BILJE II i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 20 °C v juliju Figure 4. Number of days with maximum temperature below 20 °C in July Sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C, so v osrednjem poletnem mesecu redki. V dolgoletnem povprečju sta julija v nižinskem svetu v notranjosti države dva dneva, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem in Obali pa so taki dnevi julija zelo redki. V zadnjih letih opažamo, da postajajo taki dnevi redkejši, kot so bili v preteklosti. Njihova pogostost je prikazana na sliki 4. V Murski Soboti so bili trije sveži dnevi, največ jih je bilo leta 1984, in sicer 8, brez le-teh so bili od 10 8 4 2 0 3 0 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo sredine minulega stoletja v 16 julijih. V Biljah svežih dni niso zabeležili; letošnji julij je že 27. zapored brez takih dni. V Ljubljani je bil svež en dan, brez takih dni so bili v 19 julijih, po 5 so jih zabeležili v julijih 1954, 1968 in 1976. V Novem mestu sta bila dva sveža dneva, največ jih je bilo julija leta 1962, ko so jih zabeležili 7, brez njih pa so bili v dvanajstih julijih. Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo nad 20 °C v juliju Figure 5. Number of days with minimum temperature above 20 °C in July o 6 —) >o o „ CL O Q o d 2 > LU I- >CO 1 | LJUBLJANA I | MARIBOR BILJE I I I I I l"l I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I "I I 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 7 4 3 0 Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Take noči so za ljudi zelo obremenilne, saj je v toplih nočeh pogosto moteno spanje in si telo od vročine ne more dovolj odpočiti. V Ljubljani je bila ena topla noč, po eno so zabeležili tudi v julijih 2002 in 2006, leta 2003 pa so bile tri; v ostalih letih julija takih noči ni bilo. Maribor je v letošnjem juliju imel prav tako eno toplo noč, toliko so jih zabeležili tudi v julijih 1994 in 1957, dve julija 2003, po tri v julijih 2000, 2002 in 2007; največ jih je bilo julija 2006, in sicer 6. V Biljah so zabeležili dve topli noči, toliko jih je bilo tudi julija 2003; po ena je bila v julijih 1986, 1996, 1997, 1998, 2002, 2006 in 2007. Q 3 1 > HI I— •CO NOVO MESTO LTTi. I Q O _j - > HI i— •CO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 MURSKA SOBOTA I 1.1 ¡1 . lik. 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 ž20 Q 3 15 •co 10 PORTOROŽ 1 III 1 lil I . l. J l.l . . 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 ž20 Q O =! 15 > HI •CÖ 10 5 BILJE nn mann mm nu r m ■■ i11 ■ 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 Slika 6. Število vročih dni v mesecu juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Number of hot days in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu vročih dni (temperatura doseže vsaj 30 °C) v osrednjem poletnem mesecu. V zadnjih nekaj letih julijsko število vročih dni presega povprečje 20 20 15 15 5 5 0 0 30 30 25 25 5 0 0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo obdobja 1961-1990 V Ljubljani je v povprečju 5 vročih dni, julija letos je bilo povprečje preseženo za en dan. V Murski Soboti julijsko povprečje vročih dni znaša tri dni, letos jih je bilo 6, največ jih je bilo julija 2006, in sicer 17. V Portorožu je bilo 14 takih dni, kar presega dolgoletno povprečje za 10 dni, največ jih je bilo v julijih 1994 (26 dni) in 2006 (25 dni). V Biljah je bilo 15 dni s temperaturo nad 30 °C, povprečje je bilo preseženo za 5 dni; največ jih je bilo julija 2006 (27). V Novem mestu je bilo dolgoletno povprečje preseženo za dva dni, bilo je 5 vročih dni; največ jih je bilo julija lani in predlani, in sicer po 14. Posebej nas izčrpa vročina, ki traja več dni zapored in ne popusti niti ponoči, tako da se ne moremo dovolj odpočiti. Toplotna obremenitev je v mestu večja kot v neurbaniziranem okolju, najbolj je to opazno zvečer in ponoči, ko se mesto počasi ohlaja. Letos julija nismo imeli dolgih zelo vročih obdobij. Ob pogostem jugozahodnem splošnem zračnem toku in pogostih padavinah je razmeroma velika vlažnost zraka stopnjevala toplotno obremenitev. Slika 7. V poletni vročini je kopališče na slovenski obali polno (foto: T. Cegnar) Figure 7. Koper's beach is crowded during summer (Photo: T. Cegnar) SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, occasionally reaching 11, and in lowland up to 9, with peaks up to 10. During the first days of July UV radiation was slightly above the average levels. There were no long periods with intense heat load. July started with hot weather, but there were four episodes that brought refreshment in the continental part of Slovenia, the first two were quite short and didn't reach the Coastal area. July ended with oppressive thermal conditions. 33 Meteorološka postaja Starše Meteorological station Starše Mateja Nadbath V Staršah je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. To je kraj na vzhodnem delu Dravskega polja, med Dravo in prekopom hidroelektrarne Zlatoličje. Meteorološka postaja je v tem kraju že od novembra 1895. Slika 1. Lega Starš (Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 1. Geographical position of Starše (Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor v Staršah, slikan novembra 2002; leva proti jugovzhodu, desna proti severovzhodu (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station in Starše, photo taken in November 2002, left photo was taken to the southeast and the right one to the northeast (photo. P. Stele) Meteorološka postaja je v naselju, na nadmorski višini 237 m. Postavljena je ob njivi, približno 4 m pod teraso, na kateri je cesta Maribor-Ptuj. Vzhodno in južno od postaje je živa meja, na zahodu so posamezna sadna drevesa in v nadaljevanju, na terasi hiša, oddaljena približno 15 m. Okoliške hiše na severu, severozahodu in vzhodu so od postaje oddaljene vsaj 20 m. Meteorološka postaja je na tem mestu od aprila 1988. Pred tem je bila od junija 1957 v vrtnariji Kmetijskega gospodarstva Dravsko polje ali kot se je imenovala kasneje Kmetijski kombinat Ptuj, delovna enota Starše. Stara lokacija meteorološke postaje je približno 350 jugovzhodno od današnje, nadmorska višina takratnega opazovalnega mesta je bila 240 m (glej sliki 3 in 4). Padavinsko meteorološko postajo so v Staršah postavili novembra 1895, takrat se je imenovala St. Johann am Draufeld, po prvi svetovni vojni ter vse do leta 1950 pa Št. Janž na Dravskem polju. S 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo krajšimi prekinitvami so meritve in opazovanja potekala do konca leta 1921 in potem spet od leta 1926 do aprila 1941. Z novembrom 1946 so spet stekla na padavinski postaji, ki je z junijem 1957 postala klimatološka. Od novembra 1946 do danes meritve in opazovanja potekajo brez prekinitev. Slika 3. Lokaciji meteorološke postaje, moder krogec označuje lokacijo v času 1957-1988, rdeč pa od 1988 do danes Figure 3. Locations of meteorological station, with blue circle is marked location in period 1957-1988, the red one is for recent location Slika 4. Meteorološka postaja Starše, slikana proti jugovzhodu junija 1957 v vrtnariji (arhiv ARSO) Figure 4. Meteorological station Starše, photo taken to the southeast in June 1957 (archive ARSO) V času padavinske meteorološke postaje smo v Staršah merili le višino padavin in višino skupne snežne odeje ter novozapadlega snega; opazovali smo obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Od junija 1957 na klimatološki postaji Starše merimo: temperaturo zraka s suhim termometrom in najnižjo ter najvišjo temperaturo zraka na višini 2 m, najnižjo temperaturo zraka na 5 cm, vlago zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega,; obliko padavin, vremenske pojave, stanje tal, ter oblačnost pa na postaji opazujemo. Na postaji v Staršah je prostovoljni meteorološki opazovalec Anton Trstenjak, ki delo opravlja že od aprila 1959. Pred njim so bili meteorološki opazovalci še Marija Gajčič, Leopold Šešerko, Marija Dobnik in Franc Polak, slednji je opazovanja in meritve opravljal od 1946 do 1950 in že pred II. svetovno vojno, od 1930 do 1941. Pred tem sta bila opazovalca še Franc Jarc in Janez Reich; seznam opazovalcev se z letom 1913 konča, ker je bil starejši arhiv za Podravje med II. svetovno vojno uničen. 30 25 20 15 10 5 0 -5 180 150 120 90 mm 60 30 -30 Slika 5. Referenčna (19611990) povprečna mesečna temperatura zraka (rdeča črta) in višina padavin (modri stolpci) v Staršah Figure 5. Long-term (19611990) mean monthly air temperature (red line) and precipitation (blue columns) in Starše J F M A M J JASOND 0 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo V referenčnem obdobju (1961-1990) je v Staršah povprečna letna temperatura zraka 9.5 °C. Julij je najtoplejši mesec leta, s povprečno temperaturo zraka 19.4 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura zraka -1.5 °C (glej sliko 5). Povprečna letna temperatura zraka v Staršah narašča; po letu 1987 je bila le še v letih 1991 in 1996 pod vrednostjo referenčnega povprečja (glej sliko 6). Povprečna letna temperatura zraka v obdobju 1991-2007 je kar za eno stopinjo višja od referenčnega povprečja. Desetletje 1991-2000 je bilo od referenčnega povprečja toplejše za celo stopinjo poleti in pozimi, spomladi za 0.6 °C, jesen pa je bila v omenjenem desetletju hladnejša za 0.2 °C. V desetletju 1961-1970 denimo pa je bila jesen toplejša od referenčnega povprečja za 0.8 °C, za isto vrednost je bila tudi zima hladnejša (glej sliko 7). V dolgoletnem povprečju 1991-2007 pa je poletje od referenčnega povprečja toplejše kar za 1.6 °C, vsi ostali letni časi pa ga prekašajo za 0.8 °C. Slika 6. Povprečna letna temperatura zraka (rdeča) in petletno drseče povprečje (siva) v obdobju 1961-2007 ter referenčno povprečje (zelena) v Staršah Figure 6. Mean annual air temperature (red), five-year moving average (grey) in 1961-2007 and mean reference value (green) in Starše pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 7. Odklon temperature zraka po letnih časih1 od referenčnega povprečja za pripadajoč letni čas po desetletjih Figure 7. Air temperature deviation per seasons1 and decades Prav vseh sedem mesecev leta 2008 je bilo toplejših od referenčnega povprečja. Najbolj sta odstopala januar, bil je za 4.0 °C toplejši, in februar, ki je odstopal za 3.0 °C. Za stopinjo in več so bili toplejši še marec, maj, junij in julij; april pa je bil toplejši »le« za 0.9 °C. Julija 2008 je povprečna mesečna temperatura zraka znašala 21.3, kar je za 1.9 °C več kot je referenčno povprečje. V obdobju 1961-2008 je bil najtoplejši julij 2006 s povprečno temperaturo 22.9 °C, le 17.8 °C je bila povprečna temperatura julija 1978, ki je bil najhladnejši julij v omenjenem obdobju. Glede na referenčno obdobje 1961-1990 je v Staršah na leto v povprečju 21 ledenih2, 105 hladnih3, 53 toplih4 in 7 vročih5 dni. Število toplih dni narašča, medtem ko število hladnih upada (glej sliki 8 in 9). 1 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 2 Dan je leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C Dan je hladen, ko je najnižja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C 4 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C 5 Dan je vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Julija 2008 je bilo v Staršah 22 toplih in 9 vročih dni. Največ vročih dni v obdobju 1961-2008 je bilo v letih 2006 in 2007, kar 17; leto 1978 je minilo brez enega samega vročega dne. 29 toplih dni julija je bilo v letih 1983 in 2006, kar je v omenjenem obdobju največ; najmanj toplih julijskih dni pa je bilo leta 1966, le 10. ö T3 > (U ^ O O O O = 25 °C letno število vročih dni annual number of days with maximum temperature >= 30 °C 54 2003 0 1978 letna višina padavin (mm) 1264 1965 721 1971 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) 245 avgust 1969 0.0 oktober 1965 monthly precipitation (mm) oktober 1964 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 96 19. sept. 2007 0 — letna najvišja višina snežne odeje (cm) 71 17. februar 4 23. november maximum snow cover depth (cm) 1969 1989 višina novozapadlega snega (cm) 41 10. februar 0 fresh snow depth (cm) 1999 letno število dni s snežno odejo 105 1969 7 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Starše is climatological meteorological station. It is located in northeastern Slovenia. Meteorological station was established in November 1859 as a precipitation meteorological station; in June 1957 it changed to climatological. Measured parameters are: air temperature, maximum and minimum temperature, minimum air temperature 5 cm above ground, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Cloudiness, ground condition, type of precipitation and meteorological phenomena are observed. Anton Trstenjak has been meteorological observer since April 1959. 38 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust J julija so se v številnih krajih po Sloveniji razdivjala neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, ki so povzročila veliko škodo na kmetijskih površinah in v gozdovih. Osmega julija so o toči in o uničenih poljščinah, sadnem drevju in vinski trti poročali iz okolice Komna in Kobjeglave. Tudi v Ljubljani in okolici ter na območju Zagorja ob Savi, Radeč ter v okolici Sevnice so v prvi tretjini julija škodo povzročala številna neurja. Močna neurja so 12., 13. in 14. julija ponovno zajela večji del Slovenije. V nedeljo, 13. julija, je hud naliv in orkanski veter povzročil pravo razdejanje in ogromno gospodarsko škodo na širšem območju Vodic, Kamnika, ter v večjem delu severovzhodne Slovenije. Neurje se je ponovilo še naslednji dan v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah in prizadelo Goriško in ponovno del severovzhodne Slovenije. Na Goriškem, v Radgoni, Lenartu in Radencih je padala tudi toča. Uničila je letino poljščin, vinske trte in sadnega drevja. Na kamniškem območju je nastala ogromna škoda tudi v gozdovih. Poškodovalo je 8700 ha gozdov in več kot 15000 ha kmetijskih površin (Kmečki glas, 23. julij 2008). Povprečne julijske temperature zraka so bile med 20 in 21 °C v večjem delu države, oziroma nekoliko nad 23 °C na Obali. Povprečne mesečne temperature zraka so za dobro stopinjo presegle dolgoletno povprečje. Na začetku zadnje tretjine julija se je močno ohladilo, temperature so padle vsaj 3 °C pod normalne vrednosti za ta čas. Dvaindvajsetega julija zvečer in naslednje jutro so se temperature zraka približale 10 °C, v hladnejših predelih Slovenije, na primer na Babnem polju in v hribovitih predelih, so naslednje jutro izmerili le od 3 do 5 °C. V zadnjih dneh julija pa je bilo vreme ponovno poletno vroče. Najvišje temperature, med 32 °C in 33 °C, so izmerili na Goriškem in Obali, drugod so se temperature zraka 30 °C približale, čez pa se niso povzpele. PORTOROŽ - LETALIŠČE MURSKA SOBOTA - RAKIČAN MARIBOR - LETALIŠČE CELJE NOVO MESTO LJUBLJANA - BEŽIGRAD BILJE Slika 1. Vodna bilanca (padavine - Etp) za julij in tekoče vegetacijsko obdobje (april - julij 2008) Figure 1. Water balance (precipitation - Etp) in July and in this season's growing period (April - July 2008) V večjem delu Slovenije je bilo od 2 do 6 vročih dni s temperaturo nad 30 °C, na Obali pa 15. Ob vročih dneh se je tudi izhlapevanje iz tal in rastlin povzpelo nad 6 mm, v povprečju pa se je izhlapevanje gibalo med 4 in 5 mm oziroma med 5 in 6 mm v Primorju. Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila med 120 in 140 mm, v Primorju pa blizu 170 mm (preglednica 1). Padavine so bile obilne, največ jih je padlo v severozahodni Sloveniji. Tudi v severovzhodni Sloveniji so jih □ □ julij □ april - julij | -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo namerili blizu 140 mm, prav tako tudi na Goriškem, proti Obali pa se je količina padavin zmanjševala. Skupaj jih je v Portorožu padlo blizu 90 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so se presežki padavin nad povprečjem gibali med 100 in 180 %. Julijske padavine so v večjem delu Slovenije presegle količino izhlapele vode, razen na Obali, kjer je primanjkjaj vode glede na količino izhlapele vode znašal dobrih 120 mm. Na Obali in v severovzhodni Sloveniji padavine niso nadoknadile niti količine izhlapele vode v vegetacijskem obdobju (od aprila do julija), zato je bila konec julija vodna bilanca negativna s primanjkljajem od 100 (severovzhodna Slovenija) do 200 mm (Obala). V drugih predelih Slovenije je bilo, za razliko od številnih preteklih let, konec julija stanje vegetacijske vodne bilance pozitivno (slika 1). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2008 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, July 2008 Postaja I. dekada I I.dekada I I.dekada mesec(M) povpr. max. I povpr. max. I povpr. max. I povpr. max. I Portorož-letališče 5.7 6.3 57 5.5 7.0 55 5.5 6.2 60 5.6 7.0 172 Bilje 5.6 6.4 56 4.5 5.4 45 5.0 5.6 55 5.0 6.4 155 Rateče-Planica 4.0 5.2 40 3.4 4.4 34 3.4 4.5 37 3.6 5.2 111 Brnik-letališče 4.3 5.3 43 3.7 5.1 37 3.6 5.7 40 3.9 5.7 120 Ljubljana 5.0 6.1 50 4.4 5.9 44 3.9 5.0 43 4.4 6.1 137 Novo mesto 4.8 5.7 48 4.4 6.0 44 3.4 4.6 38 4.2 6.0 129 Šmartno 4.3 5.8 43 4.2 5.8 42 3.5 4.2 38 4.0 5.8 123 Celje 5.0 6.5 50 4.5 5.8 45 3.6 4.7 40 4.4 6.5 135 Maribor-letališče 5.0 7.2 50 4.6 6.3 46 4.1 5.5 45 4.6 7.2 142 Murska Sobota 4.8 6.4 48 4.5 5.8 45 3.7 5.2 41 4.3 6.4 134 i M I ■—I f-fc rH IM H m 'J i—I i-j i—I ^ — TH S — -"H^ — "M ? Pk = ¿jjrjnij.* rncju toil* Udi 50° n iPli-T^J = ^[wdriju niga rnstlinBni do9(0put nde v 1Mb Tv = rastlinurn nrfoetopna voda \ tlrii Slika 2. Gibanje talne vlage na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Biljah, od maja do julija 2008 Figure 2. Course of soil water at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Bilje, in May, June and July 2008 Založenost tal z vodo je bila v večjem delu Slovenije zadovoljiva. Meritve vode v tleh v sušno najbolj obremenjenih območjih na zahodu in skrajnem severovzhodu države pa so pokazale, da je bil julija talni vodni rezervoar v zahodni Sloveniji na srednje globokih rjavih tleh napolnjen čez polovico polne poljske kapacitete. Pod to vrednost se je talni vodni rezervoar na Goriškem izčrpal le za kratek čas, v drugi polovici maja in v zadnji tretjini junija (slika 2). 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo i M I ■—I f-fc rH IM H m 'J r-H I-J r-H Pk = i^cinijj riiqu totk r 1Mb 50° n iPk-T*- ) = i|Hrinju niga mllinim d4tllO|Hkt ^-ijifc V 1Mb IV = lastlinurn nedoFtopra voda v 1Mi Slika 3. Gibanje talne vlage na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Rakičanu pri Murski Soboti, od maja do julija 2008 Figure 3. Course of soil water at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Rakičan / Murska Sobota in May, June and July 2008 Na drugem koncu Slovenije, v Pomurju, pa je bila zaloga vode večji del vegetacijskega obdobja pod 50 % polne poljske kapacitete, vendar je enakomerna porazdelitev padavin zagotavljala, da zaloga vode nikoli na padla pod nivo rastlinam težko dostopne vode, zato vodnega stresa pri rastlinah ni bilo. Ta podatek velja za dobro preskrbljena srednje globoka do globoka distrična rjava tla na holocenski prodnati naplavini. Predstavljajo velik del obdelovalnih tal Prekmurja. Občasno so poročali o vročinskem stresu, zlasti v prvi polovici julija (slika 3). Količinsko sicer majhne, a pogoste, padavine pa so v severovzhodni Sloveniji onemogočale žetev. Ob lokalnih neurjih je žito poleglo, zrelo zrnje v klasju pa je zaradi previsoke vlage pričelo kaliti in predvsem izgubljati kvaliteto (Kmečki glas, 30. julij 2008). O težavah pri žetvi zaradi pogostih padavin so poročali tudi iz drugih žitorodnih območjih, zlasti iz Posavja in Dolenjske. Na splošno je pšenica v teh predelih dozorela do 10. julija, o žetvi pa so poročali šele v zadnji tretjini julija. Povprečna mesečna temperatura tal se je gibala med 23 in 24 °C, na Obali in na Goriškem pa blizu 27 °C. V prvi tretjini julija je bila ob opoldanski pripeki temperatura tal precej višja, v Ljubljani 38 °C, v Celju so v globini 2 cm izmerili celo 42 °C. Na temperaturo tal so vplivali pogoste padavine, zato je temperatura, zlasti v celinskem delu Slovenije precej nihala (slika 6). Na primer v Ljubljani so se najnižje temperature tal vrtele blizu 17 °C, v zadnji tretjini julija so najnižje temperature tal padle na 14 °C (preglednica 2 in slika 4). 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2008 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2008 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 27.1 27.5 35.8 34.8 19.6 19.7 25.7 25.8 38.5 35.4 17.4 18.2 26.4 26.2 37.0 34.3 16.0 16.8 26.4 26.5 Bilje 26.9 27.1 34.9 34.3 19.4 19.4 25.7 25.9 35.4 34.7 18.7 19.1 26.0 26.2 34.7 34.1 16.5 17.1 26.2 26.4 Lesce 23.1 23.0 31.3 28.3 15.0 15.4 20.6 20.6 28.7 26.0 15.0 15.6 20.5 20.5 28.0 26.8 14.0 13.8 21.4 21.3 Slovenj Gradec 24.4 24.0 33.8 31.5 16.9 17.1 22.5 22.4 32.5 30.0 15.7 16.2 21.3 21.2 30.1 28.2 14.2 14.8 22.7 22.5 Ljubljana 25.3 25.1 38.0 35.7 16.8 16.9 23.2 23.2 36.1 34.5 16.2 16.7 22.7 22.8 34.2 32.9 14.0 14.8 23.7 23.7 Novo mesto 25.8 25.0 35.6 31.9 19.1 18.9 23.6 23.0 35.5 30.7 18.1 18.3 22.4 22.0 29.9 27.4 16.5 16.8 23.9 23.3 Celje 25.5 25.2 42.3 36.9 15.6 15.9 23.2 22.9 37.0 34.8 15.2 15.2 22.3 21.8 36.4 34.2 15.0 14.9 23.6 23.2 Maribor-letališče 25.2 25.1 35.6 34.6 15.6 15.8 23.3 23.2 35.1 34.2 17.3 17.5 21.9 21.9 32.8 32.5 13.6 13.9 23.4 23.3 Murska Sobota 24.4 24.3 35.4 32.0 16.5 16.8 22.2 22.5 31.8 30.0 15.4 16.8 21.5 21.6 33.6 30.0 14.4 15.4 22.6 22.8 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 35 o 2^30 1— 25 S— £20 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 244 230 255 729 24 194 1 80 200 574 24 144 130 145 41 9 24 2948 1929 1111 Bilje 235 215 246 696 32 1 85 165 191 541 32 135 115 136 386 32 2775 1772 1018 Postojna 206 184 210 600 52 1 56 1 34 155 445 52 106 84 100 290 52 2161 1285 685 Kočevje 202 190 200 591 38 1 52 1 40 145 436 38 102 90 90 281 38 2090 1256 651 Rateče 174 162 187 522 34 124 112 132 367 34 74 62 77 21 2 33 1680 976 482 Lesce 201 187 211 598 34 1 51 137 156 443 34 101 87 101 288 34 2107 1275 685 Slovenj Gradec 195 192 201 587 43 1 45 1 42 146 432 43 95 92 91 277 42 2131 1297 697 Brnik 206 193 21 7 617 44 156 1 43 162 462 44 106 93 107 307 44 2213 1388 782 Ljubljana 223 211 230 663 46 1 73 161 175 508 46 123 111 120 353 46 2533 1621 918 Sevno 204 194 206 603 36 154 1 44 151 448 36 104 94 96 293 35 2281 1381 723 Novo mesto 221 206 217 644 44 1 71 156 162 489 44 121 1 06 107 334 44 2484 1585 877 Črnomelj 232 225 226 683 60 182 1 75 171 528 60 132 1 25 116 373 60 2666 1774 1046 Bizeljsko 222 207 224 652 50 1 72 157 169 497 50 122 1 07 114 342 50 2509 1609 908 Celje 210 199 21 4 623 29 1 60 1 49 159 468 29 110 99 104 31 3 29 2363 1481 808 Starše 221 211 229 661 58 171 1 61 174 506 58 121 111 119 351 58 2531 1627 922 Maribor-letališče 213 204 220 638 31 163 1 54 165 483 31 113 104 110 328 31 2473 1572 885 Murska Sobota 216 206 221 643 47 1 66 156 166 488 47 116 1 06 111 333 47 2480 1583 894 Veliki Dolenci 210 200 221 631 40 160 150 166 476 40 110 100 111 321 40 * * * LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Zaradi padavin je bila tudi omočenost listov zelo pogosta. Močan infekcijski pritisk glivičnih bolezni je ogrožal intenzivne nasade sadnega drevja, krompirja in vinograde. Opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin pri KIS je svetovala izvajanje zaščitnih ukrepov za obvarovanje jablanovih nasadov pred škrlupom in pepelovko. Tudi pridelovalci krompirja so se borili proti kropmpirjevi plesni. Številni pridelovalci manjših vrtnih nasadov so boj s fitoftoro izgubili, marsikje je bilo potrebno krompir predčasno izkopati, poročali so tudi o močnem gnitju okuženih gomoljev. Tudi v vinogradniških območjih so se izvršile številne sekundarne infekcije s peronosporo. Potrebna so bila številna zaščitna škropljenja. Še posebno ogrožena so bila območja, ki jih je prizadela toča. Poškodovano listno tkivo je predstavljalo še večjo nevarnost za okužbo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekad-ne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In July average air temperatures ranged between 20 and 23 °C, respectively about 1 °C above the LTA. At the beginning of July a hot spell with the highest air temperature above 30 °C was recorded. High air temperatures provoked temporal plant heat stress. The rest of the daily temperatures remained mostly below 30 °C. Several thunder storms with strong wind, heavy showers and hail caused immense damage on agricultural areas and forests in hilly region close to Kamnik and in the northeast of Slovenia. In the majority of the country July rainfall exceeded the amount of potential evapotranspiration. The only exception was the Coast where the lack of rain provoked temperate soil water deficit and plant water stress. More exhausting was the wheat harvest in wheat growing regions in the country due to frequent rain and excessive grain wetness. Due to unfavourable conditions the harvest was prolonged up to the end of July. Crops lodged due to several storms and the quality of grain was seriously endangered. 44 hidrologija HYDROLOGY Pretoki rek v juliju Discharges of Slovenian rivers in July Igor Strojan Julija so bili srednji pretoki slovenskih rek v povprečju deset odstotkov večji kot običajno. Vodnatost rek je bila večja v zahodnem delu države (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili do 13. julija majhni, nato je več manjših deževnih obdobij poviševalo pretoke do večinoma srednjih vrednosti. Največji pretoki večine rek so bili zabeleženi med 13. in 15. julijem, razen rek v zahodnem, jugozahodnem in skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so presegli povprečne dolgoletne vrednosti predvsem na Vipavi in Idrijci. Pretoki so bili največji 14. in 15., 18. in 19. ter 21. julija (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili največji v zahodnem delu države. Vipava in Idrijca sta imeli skoraj enkrat večji pretok kot je običajno za julij (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili v zabeleženi v prvi polovici julija. Večinoma so bili pretoki najmanjši 12. in 13. julija t.j. pred prvim večjim povišanjem pretokov. Na večini rek so bili najmanjši pretoki večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3). summary Discharges at Slovenian rivers were ten percent higher if compared to the average of the long-term period. Higher mean discharges were measured in western part of the country. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v juliju 2008 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2008 mean discharges of Slovenian rivers compared to July mean discharges of the long-term period — BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek julija 2008 Figure 2. The July 2008 daily mean discharges of Slovenian rivers 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7,0 6,0 §5>0 H ^ 4,0 ^13,0 j 2,0 ' 1,0 0,0 n nf .if.nT nT jI .nI .iT i "n ""ri" I L -m .nI " T " '/ V//// / v/ '//// □ Qvk julij 2008 □ Qvk jul 1971 - 2000 5,0 / / ✓ / / / / / / ^ / / / / / / / Z □ Qsr julij 2008 □ Qsr jul 1971 - 2000 4,0 Si § 3,0 5 H 2,0 1,0 0,0 J ID , y v//// ^ v / 'J/// □ Qnp julij 2008 □ Qnp jul 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki julija 2008 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in July 2008 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki julija 2008 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in July 2008 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Julij 2008 Julij 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 99 13 79,3 128 227 DRAVA BORL+FORMIN * 319 30 121 215 445 DRAVI NJA VIDEM * 2,0 12 1 3,6 7,6 SAVINJA VELIKO SIRJE 16,0 3 4,7 15,0 28 SOTLA RAKOVEC * 2,4 5 0,0 1,6 3,2 SAVA RADOVLJICA * 29,0 6 8,3 22,8 41,2 SAVA ŠENTJAKOB 34,0 12 20 44,2 94 SAVA HRASTNIK 79 12 37 61,6 76,9 SAVA ČATEŽ * 93 6 62,5 118 245 SORA SUHA 2,5 7 2,5 5,9 17,3 KRKA PODBOČJE 17,0 12 8,3 16,7 41,6 KOLPA RADENCI 11,0 13 3,5 8,02 12,6 LJUBLJANICA MOSTE 15,0 1 7,2 14,6 32,4 SOČA SOLKAN 16,0 30 14,4 35,9 71,9 VIPAVA DOLENJE 3,5 13 1,0 2,0 3,0 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 1 1,3 1,9 3,0 REKA C. MLIN 1,1 21 0,4 0,9 1,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 177 108 20 460 DRAVA BORL+FORMIN * 384 231 362 548 DRAVI NJA VIDEM * 6,0 1,5 9,7 38,3 SAVINJA VELIKO SIRJE 37,8 10,7 38,9 79,9 SOTLA RAKOVEC * 5,4 0,9 5,9 20,9 SAVA RADOVLJICA 43,0 18,5 43,4 80,5 SAVA ŠENTJAKOB 66 31,2 74,4 133 SAVA HRASTNIK 142 46,4 119 215 SAVA ČATEŽ * 198 77,4 209 442 SORA SUHA 20,1 3,5 12,3 32,3 KRKA PODBOČJE 31,3 12,6 33,1 83,1 KOLPA RADENCI 18,1 7,6 21,5 62,4 LJUBLJANICA MOSTE 33,5 12,7 32,2 73,7 SOČA SOLKAN 88 26,6 69,6 150 VIPAVA DOLENJE 11,8 2,0 5,9 9,5 IDRIJCA PODROTEJA 7,6 1,6 4,1 9,3 REKA C. MLIN 1,8 0,6 2,0 5,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 295 25 181 476 1205 DRAVA BORL+FORMIN * 486 1 336 841 1534 DRAVI NJA VIDEM * 30,1 14 5,7 55,8 228 SAVINJA VELIKO SIRJE 121 15 17,2 234 853 SOTLA RAKOVEC * 28,6 15 1,7 44,5 264 SAVA RADOVLJICA * 82 15 42 138 313 SAVA ŠENTJAKOB 142 19 77,5 243 758 SAVA HRASTNIK 278 19 111 439 1091 SAVA ČATEŽ * 556 15 161 638 2003 SORA SUHA 64,0 14 11 72,1 250 KRKA PODBOČJE 72 15 25 94,6 255 KOLPA RADENCI 46 22 11,2 134 490 LJUBLJANICA MOSTE 127 21 25,1 117 289 SOČA SOLKAN 205 18 69,6 325 1075 VIPAVA DOLENJE 61,0 21 3,8 30,6 59,3 IDRIJCA PODROTEJA 57,0 21 2,0 34,8 159 REKA C. MLIN 3,9 14 1,0 14,9 58,5 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki rek julija 2008 ob 7:00 * discharges in July 2008 at 7:00 48 Temperature rek in jezer v juliju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July Barbara Vodenik Julija je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 14,9 °C, obeh največjih jezer pa 20,8 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,2 °C nižja, temperatura obeh največjih jezer pa za 1,1 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke ogrele v povprečju za 1,2 °C, jezeri pa za 3,3 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v juliju V mesecu juliju so se štiri fronte hladnega zraka (8., 14., 18., in 21.) s padavinami in nevihtami odražale tudi na temperaturah rek. Najbolj izrazito znižanje temperature vode je opaziti pri Savinji v Nazarjih, kjer se je temperatura vode v dveh dneh znižala za 8,2 °C, in pri Savinji v Velikem Širju, kjer se je voda v štirih dneh ohladila za 9,3 °C. V zadnji tretjini meseca se je temperatura rek postopoma zviševala. Temperatura Bohinjskega jezera se je spreminjala podobno kot temperatura večine rek. Blejsko jezero je bilo od Bohinjskega v povprečju toplejše za 2,7 °C. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA ■ SAVINJA-VELIKO ŠIRJE 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -SAVA-RADOVLJICA - - SAVA - ŠENTJAKOB I £10;/ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 £ 10-- I___L__I__I___L . 1 3 5 7 9 11 13 1 5 17 19 21 23 2 5 2 7 2 9 31 - IDRIJCA-PODROTEJA ■ - K. BISTRICA - KAMNIK - SAVINJA-NAZARJE ■ - SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v juliju 2008 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2008, measured daily at 7:00 AM 30 30 25 25 C20 15 10 10 - - 5 30 30 25 25 C20 C20 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja —REKA - CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v juliju 2008 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2008, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v juliju so bile 0,4 °C nižje, obeh jezer pa 1,7 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 8,1 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 16,3 °C (Krka v Podbočju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 20,6 °C, Bohinjskega pa 17,3 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Velikem Širju in sicer 4,4 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 9,2 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 20,2 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 14,9 °C, kar je za 0,2 °C manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 22,1 °C, Bohinjskega pa 19,4 °C, kar je za 0,2 °C manj, oziroma 2,3 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Reki v Cerkvenikovem mlinu in sicer za 2,7 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,2 °C, temperaturi jezer pa za 0,7 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 10,4 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 24,3 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 23,6 °C, Bohinjskega pa 21,1 °C, kar je za 0,1 °C manj, oziroma 1,5 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Reki v Cerkvenikovem mlinu, znaša pa 4,4 °C. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v juliju 2008 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2008 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Julij 2008 Tnk °C dan Julij obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 13.1 25 11.0 13.8 17.7 SAVINJA VELIKO SIRJE 10.1 16 10.2 14.5 20.1 SAVA RADOVLJICA 10.7 22 7.6 10.1 12.8 SAVA ŠENTJAKOB 12.5 23 10.0 12.3 16.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.6* 21 8.6 9.1 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 8.1* 9 6.8 8.8 12.3 SAVINJA NAZARJE 9.6 9 8.5 10.5 12.8 SAVINJA LAŠKO 13.5 24 9.4 11.5 17.7 LJUBLJANICA MOSTE 12.8 22 10.8 13.5 16.6 SOČA SOLKAN 10.6 22 8.5 11.4 15.2 KRKA PODBOCJE 16.3 23 10.6 15.0 22.8 SORA SUHA 11.4 23 9.3 11.8 14.6 REKA CERKVEN. MLIN 14.4 23 11.0 15.5 22.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 17.2 14.6 16.9 20.8 SAVINJA VELIKO SIRJE 17.2 15.9 18.7 23.3 SAVA RADOVLJICA 13.2 10.5 12.5 14.7 SAVA ŠENTJAKOB 15.1 12.1 14.6 17.7 IDRIJCA PODROTEJA 9.7* 9.0 9.6 11.1 K. BISTRICA KAMNIK 9.2* 7.6 10.7 14.5 SAVINJA NAZARJE 13.9 11.0 13.2 16.8 SAVINJA LAŠKO 17.1 14.3 17.1 21.1 LJUBLJANICA MOSTE 15.6 13.3 16.4 19.8 SOČA SOLKAN 14.6 11.7 14.0 17.3 KRKA PODBOCJE 20.2 15.1 19.1 24.2 SORA SUHA 14.5 11.6 14.6 17.9 REKA CERKVEN. MLIN 16.7 16.1 19.4 23.7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 20.0 4 16.8 19.7 23.3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 23.0 4 19.2 22.3 25.0 SAVA RADOVLJICA 15.0 4 12.4 14.6 16.8 SAVA ŠENTJAKOB 16.9 7 14.6 16.2 18.6 IDRIJCA PODROTEJA 10.9 7 9.0 10.1 11.5 K. BISTRICA KAMNIK 10.4 14 9.2 12.5 15.8 SAVINJA NAZARJE 18.6 4 12.5 15.7 19.8 SAVINJA LAŠKO 20.9 4 17.0 20.4 24.2 LJUBLJANICA MOSTE 17.6 14 15.6 18.8 23.1 SOČA SOLKAN 19.2 6 13.4 16.3 19.6 KRKA PODBOCJE 24.3 13 17.0 22.6 26.4 SORA SUHA 17.2 4 14.0 17.0 20.2 REKA CERKVEN. MLIN 19.2 4 18.5 23.6 36.0 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Julij 2008 Tnk °C dan Julij obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20.6* 24 17.3 21 18.0 20.6 22.4 10.1 14.0 20.0 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 22.1* 19.4 20.6 22.3 24.6 13.7 17.1 22.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 23.6* 7 21.4 31 22.4 23.7 24.8 16.0 19.9 24.1 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers in July were 0,2 °C lower whereas the average water temperatures of lakes were 1,1 °C higher. 52 Višine in temperature morja v juliju Sea levels and temperature in July Mojca Robič V išina morja v juliju je bila nadpovprečna, srednja mesečna temperatura povprečna, najvišja in najnižja julijska temperatura pa sta bili nekoliko podpovprečni. Višine morja v juliju Časovni potek sprememb višine morja. Višina morja je bila v prvi polovici meseca močno nadpovprečna, nato deset dni povprečna in zadnje dni v mesecu znova nadpovprečna (slika 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja julija 2008 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of July 2008 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: jul.08 jun 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 221 205 215 228 NVVV 287 256 279 314 NNNV 140 107 135 147 A 147 149 144 167 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juliju 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in July 2008 19 21 23 25 27 29 31 30 20 10 -Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina morja je bila izmerjena 13. julija 2008 ob 18:30 uri, 287 cm. Najnižja gladina je bila 3. julija ob 2:30, 140 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Vse karakteristične vrednosti so bile nadpovprečne, a nobena izjemna (preglednica 1). 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja julija 2008 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in July 2008 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2008 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in July 2008 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v septembru 2008 10:13 22:09 10:36 22:37 10:57 23:04 11:16 23:34 11:37 0:10 11:57 12:15 3:49 16:25 4:12 16:52 4:31 17:21 4:49 17:49 5:01 18:22 4:58 19:10 22:07 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:09 7:55 17:19 7:58 18:27 8:10 19:06 8:25 19:40 8:45 20:13 9:04 20:48 9M Stzzzzzzzzzz M a Mm 9M rž Ü 0:30 13:09 1:01 13:28 1:27 1 3:49 1:49 1 4:13 2:12 1 4:39 2:36 15:07 9:28 21:22 9:51 21:58 1 0:15 22:34 10:37 23:10 11:00 23:54 11:21 1:00 11:40 fz A P. 1 2m 3:01 15:37 3:25 16:09 3:51 16:40 4:16 17:15 4:37 17:52 4:57 18:40 5:04 20:19 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:42 7:10 17:13 7:13 18:28 7:33 19:13 7:55 19:49 8:19 20:24 8:43 20:55 21 S® ■S Ž 5 22:57 13:01 0:10 13:16 0:52 13:40 1:27 14:07 1:57 14:34 2:25 15:03 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 9:06 21:25 9:28 21:55 —i f\ M m t i # \ S 0 -fh-i 1 F S JT - 1 4 5 t + t 9- ti 0 i L - v. 1 T v. 2:51 15:30 3:15 15:55 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v septembru 2008 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in September 2008 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v juliju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v juliju je bila 24.6 °C, kar je blizu obdobnega povprečja. V prvi polovici meseca je temperatura nihala med 24 in 26 °C, v drugi polovici meseca je sledilo močna ohladitev. Najnižja temperatura je bila izmerjena 22. julija, 20.1 °C. To je stopinjo hladneje od obdobnega povprečja. Tudi najvišja mesečna temperatura je bila nekoliko podpovprečna. ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v juliju 2008 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in July 2008 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2008 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in July 2008 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station Koper Merilna postaja / Measurement station Koper Julij 2008 °C Julij 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin | 20.1 Tsr | 24.6 Tmax I 26.5 15.8 21.0 31.9 20.3 24.5 29.0 22.6 27.0 27.4 SUMMARY Sea levels in June were above the average, comparing to long-term period, but not extreme. Mean sea temperature was average comparing to long term period. The highest and the lowest monthly sea temperature were little below average. 56 Zaloge podzemnih vod v juliju 2008 Groundwater reserves in July 2008 Urša Gale Stanje zalog v aluvialnih vodonosnikih je bilo julija raznoliko. Zabeleženi so bili tako zelo nizki kot tudi zelo visoki nivoji podzemne vode. Nizke in zelo nizke vodne zaloge so prevladovale v vodonosnikih Prekmurskega, Dravskega, Brežiškega, Čateškega, Šentjernej skega in Sorškega polja ter v vodonosniku Vipavske doline, običajno vodno stanje pa je bilo julija zabeleženo v vodonosnikih Murskega in Ptujskega polja, v vodonosnikih spodnje Savinjske doline ter v pretežnih delih Kranjskega, Vodiškega in Krškega polja. Visoko vodno stanje je bilo zabeleženo v vodonosnikih Ljubljanskega polja in v pretežnih delih doline Kamniške Bistrice. Zelo visoke vodne zaloge, ki so bile julija v vodonosniku Vrbanskega platoja, so posledica umetnega bogatenja podzemne vode za oskrbo s pitno vodo. V vodonosnikih Alpskega in visokega Dinarskega krasa so julija prevladovale nadpovprečne vodne zaloge, vodnatost vodonosnikov nizkega Dinarskega krasa pa je bila julija pretežni del meseca podpovprečna. Na območju aluvialnih vodonosnikov je julija padlo več padavin, kot je značilno za ta mesec. Največ so jih zabeležili na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline, približno šest petin več kot je normalno za julij. Sledili sta območji vodonosnikov spodnje Savinjske doline in Murske kotline, kjer je presežek padavin znašal približno dve tretjini običajnih vrednosti. Podobno kot na območju aluvialnih vodonosnikov je tudi na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov v juliju padlo več padavin, kot je značilno. Največ dežja, več kot dvakratno količino običajnih julijskih vrednosti, so zabeležili v zaledju izvira Podroteje, najmanj, približno eno šestino več, kot je normalno, pa v zaledju izvira Kamniške Bistrice in Rižane. Dni brez padavin je bilo julija malo. Največje količine dežja so bile izmerjene 14. v mesecu. Slika 6. Nizko vodno stanje v juliju na merilnem mestu izvira Rižane (Foto: N. Trišic) Figure 6. Low water state in July on Rižana spring measuring station (Photo: N. Trišic) Podzemna voda je v nekaterih aluvialnih vodonosnikih julija narasla, v nekaterih pa upadla. Dvigi gladin so prevladovali v vodonosnikih Apaškega, Murskega, Kranjskega, Sorškega, Vodiškega in Mirensko Vrtojbenskega polja, ter na Vrbanskem platoju in v spodnje Savinjski dolini. Največje zvišanje gladine podzemne vode je bilo s 150 centimetri zabeleženo na merilni postaji Britof na Kranjskem polju oziroma s 27 % maksimalnega razpona nihanja na postaji v Plitvici na Apaškem polju. Znižanje gladine podzemne vode je bilo v juliju zabeleženo na večini merilnih mest Dravskega, 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Krškega, Brežiškega, Čateškega in Šentjernejskega polja, v dolini Bolske ter v vodonosniku Vipavske doline. Največje znižanje gladine je bilo s 41 centimetri zabeleženo v vodonosniku Krškega polja na merilnem mestu v Krški vasi. Glede na relativno vrednost je bil največji upad s 14 % maksimalnega razpona nihanja na postaji zabeležen v Staršah na Dravskem polju. Glede na isti mesec pred enim letom je bilo stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih julija letos bolj ugodno kot v preteklem letu. Leta 2007 so v aluvialnih vodonosnikih v tem mesecu prevladovale zelo nizke vodne zaloge, ki so bile posledica povečane stopnje evapotranspiracije in daljšega padavinskega primanjkljaja. Zaradi zvišanja gladine podzemne vode je julija v vodonosnikih Apaškega, Murksega, Kranjskega, Sorškega, Vodiškega, Mirensko Vrtojbenskega polja, spodnje Savinjskeg doline in Vrbanskega platoja prišlo do povečanja vodnih zalog. Do zmanjšanja zalog podzemnih vod je zaradi znižanja gladin prišlo v vodonosnikih Dravskega, Krškega, Brežiškega, Čateškega, Šentjernejskega polja ter doline Bolske in Vipavskega križa. Višine vode na kraških izvirih so bile julija ponekod nad ponekod pa pod običajnimi vrednostmi. Najbolj vodnato stanje je bilo zabeleženo na izviru Kamniške Bistrice, kjer se višina gladine vode tekom celega meseca ni spustila pod običajno raven. Izvir Podroteje je bil do 14. v mesecu, ko je v zaledju izvira padla zelo velika količina padavin, podpovprečno vodnat, v drugi polovici meseca pa so se višine vode na izviru gibale nad običajnimi vrednostmi. Vodnatost izvira je sledila padavinskim razmeram v zaledju, tako da so bili julija na izviru Podroteja zabeleženi trije izraziti dvigi gladine vode. Manj ugodno je bilo stanje zalog v kraških vodonosnikih nizkega Dinarskega krasa. Vodostaji izvira Bilpe so le trikrat za kratek čas presegli povprečni nivo, sicer pa je bila višina vode pod običajnimi vrednostmi nivoja. Podobno je bilo tudi na izviru Velikega Obrha, le da je bil zaradi povečanega napajanja v zaledju izvira povprečni nivo presežen le okrog 20. v mesecu. Višina vode na izviru Rižane julija ni presegla dolgoletnega povprečnega vodostaja. Rižana je najpomembnejša reka v slovenski Istri, saj njen izvir predstavlja glavni vir za oskrbo z vodo obalne regije. Rižanski vodovod odvzema vodo iz izvira Rižane za vodooskrbo in potrebe industrije že preko 50 let. Leta 1987 so v zaledju izvira izvrtali dve črpalni vrtini podzemne vode, ki sta aktivni predvsem v času primanjkljajev vodnega vira v juliju in avgustu (slika 2). Črpanje vode iz zaledja izvira se odraža tudi v režimu nihanja višine vode na izviru, kar je bilo razvidno iz hidrograma izvira druge polovice julija 2008 (slika 6). 30 t- 25 -20 -- čo E * 15 -o CL 10 -0-- JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Slika 7. Značilni mesečni pretoki izvira Rižane (niz: 1966 - 2003) Figure 7. Typical monthly discharge values of Rižana spring (period: 1966 - 2003) Qvp Qnp -Qs 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 100 70 40 10 -20 -50 -80 -110 -140 -170 -200 -230 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Lipovci - Prekmursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Zgornje Krapje - Mursko polje 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Slika 8. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v juliju glede na maksimalni julijski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 8. Declination of measured groundwater level from average value in July in relation to maximal July span on a measuring station from for the comparative period 1990-2001 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljansko polje - Kleče I pt&mtks KZ5-P75 . PIO-P25 Padavine ■ mrs p^vprctje Mfdana iMiitNh qliLin =iP7i-PM PM i_I 01K1-PIO Padavre - Slika 9. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 9. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2005, 2006, 2007 and 2008 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Groundwater reserves in alluvial aquifers were diverse in July. In some parts of the country, high groundwater leves were measured, while and in other areas low groundwater reserves predominated (Figure 9). Groundwater reserves in Alpine and low Dinaric karst were above the average in contrast to high Dinaric karst aquifers, where low and medium spring levels were measured. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja [" 0 .. Mir îinûlrô viadr oil i gludiri p. v. p ; N... N-1 i percsn i il vrü-Jr - aari elcdri lj. v 1 SO... "Jciks md ie-vrtbdicili tjoiiir p. ■ i Mi nt'jfri values of Q,\ levels) |\ ' perce-n le vùIl« o' sväsj (MûxiiriLitï vu ues ar G-'A levels: Slika 10. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juliju 2008 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 10. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in July 2008 (U. Gale, V. Savič) 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 11. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v maju, juniju in juliju 2008 (obdelala: U. Gale, N. Trišic) Figure 11. Water level oscillations in some karstic springs in May, June and July in year 2008 (U. Gale, N. Trišic) 62 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula V juliju se je nadaljevalo spremenljivo vreme s pogostimi padavinami, predvsem nevihtami, kar je še naprej ugodno vplivalo na kakovost zraka - ta je bila na ravni iz prejšnjih nekaj mesecev. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0 50 pg/m3 je bila prekoračena, največ trikrat na merilnem mestu v Novi Gorici, kjer je že dalj časa zrak onesnažen bolj kot običajno zaradi bližnjega gradbišča. Od začetka leta je bilo že več prekoračitev, kot jih je dovoljeno v celem letu, v Zagorju in Trbovljah ter na lokaciji MO Maribor, in to na račun zimskih mesecev, ko so bile vremenske razmere, ki vplivajo na kakovost zraka, slabe. Prav tako potekajo gradbena dela tudi v okolici naše postaje Koper - Hrvatini, kjer je v izgradnji cestna povezava z Markovcem. Vpliv omenjenih del je viden predvsem pri povišanih koncentracijah delcev PMi0. Koncentracije žveplovega dioksida so bile povsod nizke. Tudi občasno nekoliko povišane izmerjene vrednosti na višje ležečih merilnih mestih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje niso prekoračile mejnih vrednosti. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so prekoračile opozorilno vrednost le na Otlici, povsod razen na prometni lokaciji v Mariboru pa so prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Ljubljana 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Nekoliko višje - vendar pod mejnimi vrednostmi - so bile kot običajno izmerjene na nekaterih višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišje urne koncentracije so dosegle do 45 % mejne vrednosti (prometna lokacija Maribor). Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije niso dosegle niti 10 % mejne vrednosti. V juliju 2008 smo vpeljali meritve CO na merilnem mestu v Trbovljah, ker želimo dobiti čimveč dodatnih informacij o kakovosti zraka na območju Zasavja. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila zaradi spremenljivega vremena nižja kot običajno v tem času, tako da so koncentracije prekoračile le ciljno 8-urno vrednost, na Otlici pa dvakrat tudi opozorilno urno vrednost. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 3. Delci PM10 in PM25 V juliju so bile izmerjene tri prekoračitve mejne dnevne vrednosti koncentracije delcev PM10 na prometnem merilnem mestu v Novi Gorici, kjer je očiten vpliv že omenjenega gradbišča, po ena prekoračitev pa v Kopru in na Prapretnem. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana v preglednici 4 ter na slikah 4 in 5. Slika 5 zgovorno kaže na vpliv pogostih padavin na izmerjene koncentracije. Ogljikovodiki Koncentracije ogljikovodikov so bile nizke. Za oceno višine koncentracije benzena lahko uporabimo razmerje med povprečno mesečno vrednostjo v juliju in mejno letno vrednostjo. Le-to je bilo v Mariboru 0.43, v Ljubljani pa le 0.10. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only * Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2008: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2008: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 44 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v juliju 2008 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in July 2008 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 90 0 4 0 0 0 2 0 0 Maribor 85 1 4 0 0 0 2 0 0 Celje 95 2 10 0 0 0 3 0 0 DMKZ Trbovlje 90 0 5 0 0 0 2 0 0 Hrastnik 95 4 16 0 0 0 8 0 0 Zagorje 95 1 7 0 2 0 4 0 0 Murska S.Rakičan 89 5 43 0 0 0 10 0 0 Nova Gorica 79 9 14 0 0 0 11* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 3 43 0 2 0 11 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 2 11 0 0 0 4 0 0 EIS CELJE EIS Celje* Šoštanj 96 9 189 0 0 0 45 0 0 Topolšica 94 2 52 0 0 0 4 0 0 Veliki Vrh 90 6 108 0 5 0 24 0 0 EIS TES Zavodnje 95 2 34 0 0 0 9 0 0 Velenje 93 6 41 0 0 0 14 0 0 Graška Gora 95 3 28 0 0 0 8 0 0 Pesje 93 11 192 0 0 0 31 0 0 Skale mob. 94 2 54 0 0 0 9 0 0 SKUPAJ EIS TES 5 192 0 5 0 45 0 0 Kovk 94 11 84 0 0 0 25 0 0 EIS TET Dobovec 90 9 171 0 0 0 22 0 0 Kum 94 7 29 0 0 0 10 0 0 Ravenska vas 92 13 83 0 1 0 20 0 0 SKUPAJ EIS TET 10 171 0 1 0 25 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v juliju 2008 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in July 2008 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 92 22 66 0 0 0 28 DMKZ Maribor UT 95 26 79 0 0 0 36 Celje UB 94 15 89 0 0 0 17 Trbovlje UB 92 20 60 0 0 0 37 Murska S. Rakičan RB 95 11 51 0 0 0 12 Nova Gorica SB 91 20 80 0 0 0 26 Koper SB 93 14 63 0 0 0 16 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 1 12 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TES Zavodnje RB 95 1 41 0 0 0 Skale mob. RB 95 5 35 0 0 0 EIS TET Kovk RB 94 6 52 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v juliju 2008 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in July 2008 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež.* UB 85 0.5 0.8* 0* DMKZ Maribor UT 91 0.3 0.6 0 Celje UB 95 0.2 0.6 0 Trbovlje UB 95 0.3 0.6 0 Nova Gorica SB 95 0.0 0.3 0 Krvavec* RB 77 0.1 0.2* 0* 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v juliju 2008 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in July 2008 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. aprila 8 ur / 8 hours >O >CV % pod cp Cmax V >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan Krvavec* RB 79 109 160* 0* 0* 43536 155* 13* 52 Iskrba* RB 88 60 154* 0* 0* 27142 139* 5* 27 Otlica RB 94 99 187 2 0 37616 168 12 40 Ljubljana Bež. UB 94 72 165 0 0 22598 158 7 16 DKMZ Maribor UT 95 57 130 0 0 7300 115 0 0 Celje UB 91 63 158 0 0 18078 146 6 13 Trbovlje* UB Hrastnik SB 96 55 158 0 0 18708 138 5 14 Zagorje* UT 89 43 139* 0* 0* 6869 122* 1* 1 Nova Gorica SB 94 70 172 0 0 21875 155 8 18 Koper SB 95 99 173 0 0 35602 164 21 50 Murska S. Rakičan RB 96 62 148 0 0 20999 137 3 9 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 95 81 151 0 0 11480 149 6 9* MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 93 91 155 0 0 23832 141 7 24 EIS TES Zavodnje RB 95 85 137 0 0 18173 129 6 12* Velenje UB 90 62 142 0 0 13347 129 4 7* EIS TET Kovk* RB 48 83* 147* 0* 0* 15156 141* 3* 19* EIS TEB Sv.Mohor* RB 94 78 165 0 0 16439 142 8 14 Opomba / Note: Na merilnem mestu Trbovlje ni bilo veljavnih podatkov zaradi okvare merilnika. /There were no valid data at the Trbovlje station due to monitor malfunction. Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v juliju 2008 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in July 2008 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 100 20 33 0 28 1.03 12 22 DMKZ Maribor UT 99 27 47 0 35 1.00 15 25 Celje UB 100 18 30 0 25 1.00 Trbovlje* UB 43 22* 33* 0* 43* 1.04 Zagorje UT 99 28 41 0 56 1.00 Murska S. Rakičan RB 99 21 39 0 30 1.10 Nova Gorica SB 98 31 72 3 27 1.11 Koper SB 97 25 74 1 11 1.00 Iskrba (R) RB 100 17 28 0 0 10 22 MO MARIBOR MO Maribor UB 100 27 50 0 38 EIS CELJE EIS Celje* UT OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 83 22 43 0 9* EIS TES Pesje Škale mob. RB RB 95 92 17 18 29 35 0 0 9* 11* EIS TET Prapretno RB 84 28 51 1 21* EIS ANHOVO Morsko (R) RI 100 15 32 0 14 Gorenje Polje (R) RI 97 16 30 0 17 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v juliju 2008 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in July 2008 MERILNA 0/ /0 etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr. pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 100 0.6 2.9 0.8 3.5 0.7 0.7 0.3 0.5 0.6 Maribor UT 96 2.4 6.1 1.1 4.3 1.4 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 | cp(^g/m3) 10 15 20 g MV-1ura(št.primerov od začetka leta) 25 30 35 40 g MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v juliju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in July 2008 Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper EIS Celj e* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale m ob. Kovk Sv.Mohor* I I 0 100 120 Mg/m3 180 200 220 MV urna Cp_Cmax ur. Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v juliju 2008 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in July 2008 5 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež. ■ i 1 1 1 1 1 1 Maribor 1 1 1 1 1 1 Celje i 1 1 1 Velenj e I 1 1 1 1 1 1 m T Trbovlj e * l 1 1 1 1 1 1 Z O Hrastnik . i 1 1 1 1 1 1 Zagorj e * 1 1 1 Nova Gorica i 1 1 1 Koper 1 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan 1 1 1 Vnajnarje . i 1 1 1 1 1 1 Maribor Pohorje 1 1 1 P Krvavec* 1 1 1 1 D Ž Iskrba* 1 1 1 1 1 1 1 Otlica 1 1 1 O Zavodnj e . 1 1 1 1 1 1 1 Kovk* ™ 1 1 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(pg/m3) g CV-8ur(št.primerov od začetka leta) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v juliju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in July 2008 Lj ublj ana Bež -I-I-I- 1 1 . 1 1 1 1 1 1 Maribor ................... 1 1 .......i................t 1 1 1 . 1 1 MO Maribor ................... .............j.................................j........................ .......1................h......... | Celje 1111111111111111111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUU , > 1 1 EIS Celje* 1 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 iii 1 Trbovlje* ................... lllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll .......t.................................i.......... 1 1 1 1 Zagorj e ................... 1 1 .......................miiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 1 ■ 1 1 Murska S. Rakičan ................... ...................................................................... .......j J 1 1 , 1 1 Nova Gorica nrnmTi 11111111 : ■ i 1 Koper m............... 1 . 1 1 Pesje ................... 1 1 ^^^^ 1 1 1 1 1 1 . 1 1 Škale mob. ................... 1 1 1 ■ 1 1 1 " 1 1 Prapretno .............j.................................j"" 1 1 1 , 1 1 1 Vnaj narj e ................... . , ■ | 1 1 Iskrba 1 ■ 1 1 1 1 1 Morsko ................... 1 1 I,I 1 1 ■ 1 1 Gorenje Polje iiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 1 -1-1- 1 ■ 1 1 -1-1-1- - - 0 10 20 30 40 50 60 70 80 cp(|g/m3) g MV-24ur(št.primerov) m MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v juliju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with the number of 24-hrs limit value exceedences in July 2008 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v juliju 2008 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (|ig/m3) in July 2008 SUMMARY Changeable weather with frequent showers and thunderstorms continued through July, so the rather low air pollution continued for one month more. Concentrations of PM10 exceeded the daily limit value rarely, three times at most at the site of Nova Gorica, which is still influenced by construction works nearby. Concentrations of SO2 were low, below the limit values at all monitoring sites, with some temporary increases at the sites of higher altitude, influenced by the emission from the two Power Plants. Concentrations of NO2, CO, and benzene were as usually below the limit values. Ozone concentrations were unseasonably low. At most places the 8-hours target value was exceeded, but the information threshold only at Otlica, a station of higher altitude in the Primorska region. 70 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - julij 2008 Earthquakes in Slovenia - July 2008 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2008 zapisali 121 lokalnih potresov, od katerih smo za 108 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 28 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2008 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Arm1 46" -is- w 13'3tf u w 14" 3D' ISW MLV , ! j Vi/ 19" "30' tfOtf lO'W GkjHHpi.i I III ( 5 10 ti M> 40 km Slika 1. Potresi v Sloveniji - julij 2008 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in July 2008 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kot je razvidno iz slike 1 in preglednice 1, so bila tla v Sloveniji in bližnji okolici v juliju dokaj mirna. Prebivalci Slovenije so čutili le en potres, in sicer tistega, ki se je 2. julija ob 15. uri 54 minut UTC (17:54 po lokalnem času) zgodil severovzhodno od Ormoža. Poročila o potresu smo prejeli iz Miklavža pri Ormožu, Koga, Središča ob Dravi, Ivanjkovcev, Ljutomera, Ormoža, Juršincev, Beltincev, Kri-ževcev pri Ljutomeru in okoliških krajev. Ponekod so prebivalci ob tresenju tal slišali še močno, grmenju podobno bobnenje. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - julij 2008 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - July 2008 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2008 7 2 10 34 45,65 14,28 15 1,0 Jurišče 2008 7 2 15 54 46,48 16,22 13 IV* 2,5 Jeruzalem 2008 7 3 23 47 45,47 14,49 18 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2008 7 6 12 57 46,11 13,58 21 2,1 Stregna, Italija 2008 7 9 15 10 46,67 15,33 0 1,2 meja Slovenija - Avstrija 2008 7 10 1 59 46,11 14,18 13 1,1 Gorenja vas 2008 7 10 10 38 45,97 13,92 16 1,1 Idrijska Bela 2008 7 10 10 39 45,96 13,93 18 1,1 Idrijska Bela 2008 7 19 10 56 46,55 15,30 1 1,2 Ribnica na Pohorju 2008 7 20 2 32 45,99 15,36 12 1,5 Sevnica 2008 7 20 11 10 45,53 15,32 4 1,2 Bedenj 2008 7 22 2 47 46,19 15,55 0 1,0 Podčetrtek 2008 7 22 19 45 46,79 14,40 0 1,2 St. Veit a.d. Glan, Avstrija 2008 7 23 2 40 46,27 15,62 11 1,3 Rogaška Slatina 2008 7 25 3 11 46,10 14,23 6 1,0 Pasja ravan 2008 7 25 10 33 46,15 13,45 15 1,1 S. Pietro al Natisone, Italija 2008 7 25 10 38 46,14 13,44 16 1,2 S. Pietro al Natisone, Italija 2008 7 25 10 38 46,15 13,45 15 1,2 S. Pietro al Natisone, Italija 2008 7 25 10 47 46,15 13,45 15 1,1 S. Pietro al Natisone, Italija 2008 7 25 15 4 46,16 13,45 18 1,4 S. Pietro al Natisone, Italija 2008 7 26 3 55 45,60 15,45 8 1,6 Ozalj, Hrvaška 2008 7 27 20 51 45,84 15,49 7 1,0 Podbočje 2008 7 28 0 54 45,90 15,95 7 1,0 Medvednica, Hrvaška 2008 7 29 13 54 46,06 14,73 9 1,0 Janče 2008 7 30 7 27 45,99 14,67 7 1,4 Grosuplje 2008 7 30 10 19 46,23 13,80 6 1,1 Tolminske Ravne 2008 7 31 5 44 45,92 15,98 19 2,9 Medvednica, Hrvaška 2008 7 31 5 44 45,92 15,98 20 2,9 Medvednica, Hrvaška 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - julij 2008 World earthquakes - July 2008 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2008 Table 2. The world strongest earthquakes - July 2008 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.7. 00:17:33,2 10,37 S 75,51 W 5,4 5,0 5,5 33 osrednji Peru V Oxapampi je bilo ranjenih 43 oseb. V Huancabambi je bilo uničenih 60 in poškodovanih 25 hiš. Zemeljski plaz je poškodoval cestno povezavo med Huancabambo in Pozuzom. 5.7. 02:12:04,4 53,88 N 152,88 E 6,8 7,7 633 Okhotsko morje 8.7. 09:13:07,5 15,95 S 71,78 W 6,2 123 južni Peru V Arequipi je ena oseba izgubila življenje. Poškodovanih je bilo nekaj zgradb. 15.7. 03:26:34,7 35,80 W 27,86 E 6,4 52 Dodekaneški otoki, Grčija Na Rodosu je ena oseba izgubila življenje. 19.7. 02:29:28,7 37,55 w 142,22 E 6,2 7,0 7,0 22 ob obali Honšuja, Japonska 19.7. 09:27:01,4 11,03 S 164,51 E 6,1 6,4 6,6 10 otočje Santa Cruz 22.7. 15:26:20,0 29,79 n 141,49 E 6,6 6,8 108 vzhodni Honšu, Japonska Ena oseba je izgubila življenje, okoli 200 je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo 90 zgradb, sprožili so se zemeljski plazovi in prekinili cestne povezave, poškodovano je bilo železniško omrežje in motena oskrba z energijo. 24.7. 07:09:30,2 32,79 N 105,56 E 5,6 5,4 5,7 10 meja Sečuan-Gansu, Kitajska V Sečuanu je ena oseba izgubila življenje, 17 je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 1200 hiš. 26.7. 18:51:49,8 24,81 N 90,53 E 4,7 10 Bangladeš V Dhaki je bilo ranjenih vsaj 25 oseb. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2008. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120 120' leo' 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2008 Figure 2. The world strongest earthquakes - July 2008 74 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2008 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vseh merilnih mestih je bil v zraku cvetni prah pelina, pravega kostanja, metlikovk in ščirovk, trpotca, bora, trav in koprivovk. Največ cvetnega prahu so v zrak prispevale koprivovke in pravi kostanj, v Mariboru je bilo 80,5 % tega cvetnega prahu, v Ljubljani 70 % in v Kopru 54 %. Največ cvetnega prahu smo v juliju zabeležili v Mariboru, in sicer 3.508 zrn, v Ljubljani je bilo 2.677 zrn, najmanj pa v Kopru 1.374. co E z 01 N O _J > LU I- >co 400 300 200 100 0 11111 1 3 5 7 fflnvPiirr 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juliju 2008 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2008 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v juliju 2008 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Med 14. in 20. julijem manjkajo podatki za Maribor. Vroče in sončno poletno vreme se je iz junija nadaljevalo tudi v začetku osrednjega poletnega meseca in je trajalo vse do 7. julija. Le v Mariboru je bilo 4. julija precej oblačno, kar se je odražalo tudi z nižjo obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. V zraku je bil cvetni prah trav, pravega kostanja in koprivovk, s planin je v nižine in do morja veter prinašal cvetni prah ruševja. 8. julija se je ob deževnem vremenu povsod občutno ohladilo, najmanj izrazita je bila ohladitev ob morju. Naslednji dan je bilo spet več sončnega vremena in obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je ponovno povečala. Sledilo je nekaj toplih in sončnih dni, vsebnost cvetnega prahu v zraku pa ni dosegla vrednosti iz začetka meseca, ker je dež zaključil cvetenje pravega kostanja, pa tudi količina cvetnega prahu trav se je zmanjšala in se do konca meseca ni več izrazito povečala. 6 Inštitut za varovanje zdravja RS 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja julija 2008 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea) pollen, July 2008 60 50 CO E 40 en N > LU 30 20 - 10 - Koper Ljubljana Maribor TRAVE 0 MPM i iiin mfiiwn 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav julija 2008 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2008 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca julija 2008 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2008 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora julija 2008 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2008 CO E ž cn N O _J > LU I— \—H 21 23 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina julija 2008 Figure 7. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2008 8 6 4 2 0 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 13. julija so Slovenijo zajele močne nevihte z obilnim dežjem in močnim vetrom, ohladitev je bila ponovno najmanj izrazita ob morju. Zaradi oblakov in v notranjosti občasno dežja 14. julija v zraku skoraj ni bilo cvetnega prahu. V naslednjih dneh je ob sončnem vremenu koncentracija cvetnega prahu nekoliko porasla. Šele 24. julija, ko je bilo ponovno vroče, je bilo v zraku spet več cvetnega prahu. Take razmere so trajale vse do konca meseca. V zraku se je povečala količina cvetnega prahu koprivovk, v celinski Sloveniji predvsem koprive, ob morju kopriv in krišine. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru julija 2008 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, July 2008 metlikovke / ščirovke pelin pravi kostanj bor trpotec trave koprivovke SKUPAJ Koper 1.2 1.2 28.6 11.8 5.2 12.3 25.5 85.9 Ljubljana 0.9 1.1 41.6 5.8 3.1 11.8 28.4 92.8 Maribor 0.7 1.5 23.5 2.8 2.6 8.0 57.0 96.1 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk julija 2008 Figure 8. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, July 2008 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Stajerska region in Maribor. From 14 to 20 July data for Maribor are missing. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in July: Sweet Chestnut, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, Mugwort, Pine and Nettle family. 78 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012007 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu hiken'a'cmuJl.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 3,5-5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.