TRST, sobota 11. maja 1957 Leto XIII . Št. 112 (3647) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini St.H3M38S-^°do tiste struje Žit«,., *• ki se bore za zdru- iitev Več;,/ UsPele stisniti sedanjo Žitv- ter dati procesu zdru-Y novega zagona. danetina v vodstvu PSDI je ftianev« zaključila Saragatov •tapom ■’ se je začel z, iz-prelftP, lz vlade, s tem, da je 16. z‘‘a, kongres stranke na Prej °ber. Odobrila je še trd; j®so'ucijo, v kateri se (Canini in Simonini). Vodja levice Zagari, ki je prav tako kot Matteotti ostro protestiral proti preložitvi kongresa, je na koncu zasedanja sklenil, da skliče za nedeljo v Milan izredno zborovanje svoje struje z namenom, da zahteva sklicanje izrednega kongresa. Verjetno se bodo sklicali tudi pokrajinski kongresi v tistih federacijah, kjer je leva struja v večini. S tem sklepom soglaša tudi Matteo:-ti, ki bo prav tako za nedeljo sklical v Rim sestanek svoje struje. Računa se, da so lahko v roku enega meseca kon* greši kakih 40 federacij, v katerih imajo vodstvo manjšinske struje, ki pa lahko računajo na absolutno večino v stranko vpisanih članov. Možno bi torej bilo, da bi prišlo do izrednega kongresa v juliju. Vsekakor pa je to težko izvedljiva stvar,ki bo zahtevala silnega napora. Tudi si je težko zamišljati, da bi levica uspela, če bi se obrnila celo na internacionalo, sklicujoč se na sporazume, ki so jih voditelji PSDI sklenili z internacionalo glede datuma kongresa. Robensu in Gaitskellu, so zagotovili, ko sta bila v Rimu. da bo kongres PSDI pred kongresom internacionale; ta kongres pa bo v prvih dneh julija na Dunaju. Do objave Romitovega pisma ((tovarišu X» najbrž sploh ne bo prišlo. Pri tem igrajo važno vlogo določeni računi, ki se lahko na kratko izrazijo s hamletovskim vpia-šanjem: biti ali ne biti — minister. Romita najbrž ni nič kaj prepričan, da Saragat ne bo še spet minister ter obenem odločujoči faktor, kdo od socialdemokratov naj bo še poleg njega v vladi. Kar se Vigorellija tiče, je baje Saragat že pokazal svoje nasprotovanje, da bi se ta spet vrnil na stolček ministra za delo in socialno skrbstvo. Vi-gorelli se je namreč postavil preveč proti Saragatu. In tako sedaj nekateri sklepajo, da bo Romita najbrž lepo sklenil zavezništvo s Saragatom — za vsak primer. Na zasedanju centralnega komiteja je imel danes Pie-tro Nenni, proti kateremu se je v disk/usiji o njegovem poročilu vodila zelo ostra polemika, zaključni govor. Dejal je najprej, da je nesmiselno zvračati na stranko odgovornosti za sedanje težave v delavskem in ljudskem gibanju. Te težave se niso porodile iz potrebe, da se spremeni metoda, govorica in politika, pač pa zaradi zamude, s katero se to dogaja. Sklicujoč se na kongres v Benetkah je dejal v odgovor nekaterim diskutantom, da ni treba metati vseh socialdemokratov v isto vrečo; kdor namreč tako dela, daje darilo ne samo nasprotnikom združitve temveč tudi nasprotnikom zbližanja sploh. Socialdemokracija je ubrala dve poti: vodilna skupina je ubrala pot proč od zbližanja, medtem ko je šla baza na pot združitve. Pri tem tudi vladna kriza ne spreminja mnogo ali pa nič, če PSDI ne spremeni svojega mesta glede na centrizem. Združitev ne gre po diplomatskih stikih pač pa skozi borbo. Nenni je tudi poudaril potrebo, da se v največji možni meri izboljšajo odnosi s strankami internacionale. O dogodkih, ki so sledili XX. kongresu KP SZ, je nadaljeval Nenni, je PSI izrekla sodibo, ki ni samo moralna ali moralistična. temveč je politična; dolžnost socialistov je, da ne zavlačujejo kritike proti biro-kratičnim in policijskim degeneracijam revolucionarne oblasti, in da pomagajo v procesu destalinizacije, pri čemer naj pojasnjujejo odnose med socializmom, demokracijo ;n svobodo. Povratek v staro politiko bi obsodil na izoliranost ves sektor delavcev, je zaključil Nenni, ki je še ’ poudaril, da je treba kljub težavam nadaljevati po poti, ki jo je odprl kongres v Benetkah. Zaključna resolucija je bila odobrena soglasno, le Caecia-tore se je vzdržal glasovanja. Resolucija obtožuje odgovornosti skupino večine v vodstvu PSDI zaradi preložitve kongresa, zaradi njihove politike kapitulantstva pred cen-trizmom, zaradi preloma v sindikatu in zaradi odklanjanja skupne akcije tudi takrat, ko gre za take probleme, kot so agrarne pogodbe. Združitev je v rokah tistih, ki se bore proti takemu zadržanju. Centralni komite poziva stranko tudi k obvezam, prevzetim v Benetkah za avtonomno socialistično iniciativo. Toda če je treba v smislu te iniciative smatrati organske vezi s KPI pretrgane, pa centralni odbor PSI zavrača vsako stališče o prelomu v sindikatih, množičnih organizacijah in lokalnih ustanovah in zavrača nadalje vsako odklanjanje sodelovanja pri tistih vprašanjih, kjer se pokaže soglasnost politične sodbe. Temelj delovanja stranke torej ostane množično zedinjevanje. Delavski enotnosti ne škoduje pač pa jo omogoča debata o pogojih za razvoj razredne borbe, o značaju borb za oblast, o oblikah in načinih izvajanja socializma v demokraciji in svobodi. Resolucija se končno zavzema za glavne gospodarsko-so-cialne in politične zahteve. Nadalje se izreka za Evratom, medtem ko si za skupno tržišče pridržuje sodbo. Resolucija tudi piavi, da se stranka ne smatra več za vezano v gibanju partizanov miru; ta dei resolucije je bil odobren ob treh nasprotnih glasovih, deset pa se jih je vzdržalo. Glede vladne krize resolucija zavrača štiristrankarsko rešitev, kakor tudi tako vlado, ki se ne bi lotila temeljnih vprašanj. A. P. Dullesove izjave a atomski agenciji WASHINGTON, 10. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes pred senatnim zunamje- oiitičnim odborom začel de- poi bato o ratifikaciji sporazuma za ustanovitev mednarodne agencije za atomsko energijo. Kakor je znano, je to idejo odobrilo vseh 81 držav članic OZN. Ratifikacijske listine so do sedaj položile SZ, Bela Rusija, Romunija, Švica in Guafemala. Ko je naštel koristi, ki jih bo nova ustanova nudila ZDA in drugim državam, je Dulles predvsem poudaril sledeče: 1. Agencija bo pospešila miroljubni razvoj atoma. 2! Agencija bo nudila učinkovit sistem varnosti, ki bo jamčili da bo razvoj atomske energije potekal v pogojih varnosti. 3. Agencija bo omogočila skupno uporabo tehnične delovne sile, ki je sedaj nezadostna. 4. Agencija lahko pripomore k napredovanju po poti nadzorstva nad atomf skim orožjem. 5. Agencija bo nudila začetek sodelovanja med državami udeleženkami, kar bo lahko ugodno vplivalo na mednarodnem področju. Na koncu je Dulles izjavil,, da bo namen agencije dajati informacije o miroljubni upoj-rabi atomske sil« in da se jedrsko gorivo, ki ga bo dobavljala, ne bo moglo uporabiti za izdelovanje jedrskega orožja. Izjave sovjetskega zunanjega ministra Gromika SZ bo še dalje izdelovala jedrsko orožje imnuinHHiiiniHiiiimniiiniiinninmniinnnniiiinnmiiiiiniinitnHiininiiiiiiniuiiiinii Adenauerjeva koalicija se izogiba jasnemu stališču o jedrskem orožju Zavrnjena socialdemokratska resolucija, ki zahteva konec jedrskih poizkusov in nasprotuje opremi nemške vojske z atomskim orožjem • Adenauerjeva večina je v Bnndestagn sprejela resolucijo, ki izraža stališče velesil BONN, 10. — Bundestag je nocoj odobril z dvigom rok po 13-urni debati o atomskem orožju resolucijo vladne koalicije, ki poziva velike države, naj prekinejo jedrske poizkusne eksplozije za določen čas. Resolucija poziva nato vse države in vlade, naj sklenejo sporazum o splošni nadzorovani razorožitvi, ki naj prepove orožje za množično uničevanje. Dalije pravi resolucija, da je vprašanje opreme zahodnonemške voj- GIOVANNI GRONCHI iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiimmiimitmiiiiimiiiiiiiiiniii tli socialistična stranka tiv J.a upoštevati perspek- kti'ji ^ So se ponudile ob *°korn • Pa ie še dala «fi- ’ uaia iiii-*o s Un,stoiu» priložnost, da D >4 • Z h h V* n.4 T 1 « n —n _ m, 1 .4 rrn faal obnovljeno silo za- L&radi 'I b°rbo proti PSDI. 'e se vodstvo stran- 5°4ti ,i'cu^e na čut odgovor-demokratičnih strank, da 7°di ,i J resni situaciji po-!U >,d®mo,kratične solidarno- ■ 1 Zonpt e souourno- 'h s« T s,v°i° polno veljavo, s*, j , J pomo veljavo, fi&di 2zroka proti enobarvni Ve/it-P resolucijo je odobrili v„na. z 12 glasovi, med-g>asov#,QJe leyica (7 glasov) proti, Matteotti in Pk sta se vzdržala. Hi' Uiavi v- ?v<>h glasoval dejal, da smatr; v^ič vbiada 2afi°varja tnstran-^1. > med KD, PSDI in , m in ,no politiko za preži-Jkp d» — ®’tl - ®j s.e to ne more zgo-»feitt i i_b! morala PSDI "iih ‘voiitevMic‘io do pnhod' H^Uin prišel na razpravo 4 Veči^a Pfihodnji kongres, z ret ,predlagala preloži-i^etio /olucijo. v kateri je via Vodii?-,3e zaradi zadrža-H ^tip i organov PSI in fcdjetl- vir)z® kongres manj Tj, vf .Prihodnjimi vol-itva-vH Z« do, prihodnjo po-^alp prcložitev je glaso- “ ' i w3ip t* bilo ?iai?0,v vodstva, 8 jih °fti) f devica in Mat-1 Pa sta se vzdržala Odstavljen predsednik kolumbijske republike BOGOTA, 10. — Predsednik kolumbijske republike Rojas Pinilla je bil danes odstavljen. Uradno poročilo javlja, da je oblast prevzela vojaška junta, ki je bila imenovana sporazumno med predstavniki vojske in odstopiv-šim predsednikom. General Rojas Pinilla je prevzel oblast pred 45 meseci, ko je z vojaškim udarom odstavil civilnega predsednika Gomeza. Sedaj je bil prisiljen odstopiti pod pritiskom vojske. Odstopil je po štirih dneh splošne stavke, ki je zajela vsa področja. Rojasa je izvolila ustavodajna skupščina leta 1954 in njegov mandat bi moral poteči 1958. Na njegovo zahtevo pa je skupščina (ki jo je imenovala vlada) v sredo zvečer obnovila njegov mandat do leta 1962. Sledila je močna reakcija v vsej državi in prišla je tudi do spopadov, pri čemer je bilo več mrtvih. Včeraj so tudi bivši predstavniki katoliške cerkve obsodili njegovo vlado zaradi zatiranja opozicije. Vlada pa je dolžila ((komunistične elemente« neredov. Ko je prebivalstvo zvedelo za odstavitev Pinille, je priredilo velike manifestacije. Predsednik vojaške junte je po radiu sporočil, da bodo prihodnje leto organizirali volitve za izvolitev novega predsednika republike. Poročilo javlja tudi, da bodo ustanovili vlado ob sodelovanju predstavnikov liberalne in konservativne stranke in da bodo vzpostavili svobodo tiska. V začetku prihodnjega leta pa bodo razpisali volitve. Vlada bo morala odstopiti 7. avgusta 1958, ko poteče predsedniški mandat. Po poročilih liberalnega lista ((Intermedio«, ki je začel ponovno izhajati, je bilo v dveh večjih mestih med neredi ubitih več oseb, ko je policija streljala. Japonski odgovor sovjetski vladi TOKIO, 10. — Japonska vlada je danes odgovorila na včerajšnji ponovni predlog sovjetskega poslanika za skupno akcijo obeh držav, da bi se dosegla prekinitev ječrskih poskusov. Besedilo odgovora bo objavljeno prihodnji teden. Domneva pa se, da je japonska vlada odgovorila, da ne sprejme skupne akcije s SZ če sovjetska vlada ne izjavi brez sleherne dvoumnosti, da se namerava odpovedati vsem jedrskim poskusom. Japonski svet prqti atomskim in vodikovim bombam pa je pozval ministra Kišija, naj umakne svojo izjavo v parlamentarni komisiji, da japonska ustava ne brani Japonski posesti jedrskega o* rožja, če je to namenjeno o-brambi. Svet je dalje ostro obsodil japonski predlog za poprejšnje registriranje jedrskih poskusov. ske z atomskim orožjem tesno povezano s pogajanji za razorožitev in ni še zrela za odločitev. Končno je v resoluciji rečeno, da ni nobenega vzroka, da bi zahodnonemške zaveznike pozvali, naj omejijo orožje, ki ga imajo njih čete v Zahodni Nemčij i. Bundestag je z 228 glasovi proti 113 zavrnil socialdemokratske predloge, naj vlada ne dovoli svojim zaveznikom, da postavijo zaloge atomskega o-rožja v Zahodni Nemčiji in naj se zahodnonemška vojska ne opremi z atomskim orožjem. Bundestag je z 223 glasovi proti 134 zavrnil tudi tisti del socialdemokratske resolucije, ki zahteva konec jedrskih poizkusov. Resolucija liberalno demokratske stranke je bila tudi zavrnjena. Pred glasovanjem je obrambni minister Strauss izjavil, ds bo zahodna Nemčija sprejela vsak sporazum o razorožitvi, ki bo dosežen na londonski konferenci. V imenu socialdemokratov je v začetku debate govoril Fritz Erler, ki je pozval pai lament, naj pozove vlade ZDA, Velike Britanije in SZ, naj takoj postavijo predlog za nadzorstvo, omejitev m prenehanje jedrskih poizkusov, ki bi se medtem lahko prekinili za določen čas. Zatem je pozval zvezno vnado, naj ne opremi nemške vojske z atomskim o-rožjem, naj ne da dovoljenja, da bi tuje države postavile na nemškem ozemlju zaloge jedrskega orožja, ter naj ob javi ukrepe, ki jih namerava sprejeti, da zaščiti prebivalstvo proti morebitnim posledicam. ki b: nastale zaradi takih zalog. Odgovoril je kancler Adenauer, ki ga je opozicija po-gostoma prekinjala. «Namen politike zvezne vlade, je dejal kancler, je vedno isti: splošna razorožitev in nadzorstvo tako za atomsko orožje kakor za običajno.« Govoril je zatem o korakih njegove vlade s tem v zvezi in dejal, da je predsednik Eisenhower od leta 1953 dalje predložil predstavnikom Sovjetske zveze 20 načrtov za-.nadzorovano razorožitev, katerim je bila nemška vlada naklonjena. Kancler je ponovil, da se Nemčija v celoti odpoveduje izdelovanju atomskega orožja, in je poudaril, da je edino vprašanje v tem, ali v okviru NATO samo nemške sile lahko ostanejo brez atomskega orožja. Pripomnil je, da gre za strogo tehnično vojaško vprašanje na katero «mi niti vi nismo kvalificirani, da odgovorimo«. Na koncu ie pozval Bundestag, naj ((nadaljuje debato na tak način, da ne bo zaradi nje Sovjetska zveza na londonski razorožitveni konferenci zaostrila svojega stališča, pač ps da bo pripravljena sprejeti dvajseti predlog predsednika Eisenhowerja o nadzorovani atomski razorožitvi*. Za Adenauerjem je govoril obrambni minister Strauss, ki je prebral izjavo vlade, v kateri ta pravi, da je za preprečitev vojne pripravljena: «1. Pridružiti se vsakemu mednarodnemu dogovoru o nadzorovani razorožitvi. 2. Sodelovati pri sistemu varnosti, ki naj izključi sleherno grožnjo z napadom. Varnost Zahodne Nemčije se lahko zagotovi samo s podporo od zunaj proti grožnji atomske vojne in podreditvi Sovjetski .jvezi. Zaradi tega je potrebno spoštovati obveznosti v NATO. Vlada ni zahtevala atomskega orožja in nihče ji ga ne skuša vsiliti. Toda, ali je mogoče pustiti razpoko sredi Evrope, in zahodnonemška vlada ne more odkloniti svojim zaveznikom dovoljenja, da bi imeli na nemškem ozemlju učinkovito orožje, kakršno ima sovjetska vojska.« «Nobena nemška vlada, dodaja izjava, ne bo uspela prepričati ameriško vlado, naj še dalje ima ameriške obrambne sile na nesem ozemlju, če mi hkrati zahtevamo, naj te sile ne bodo opremljene z manj učinkovitim orožjem, kakor je sovjetsko.« V debato je posegel tudi namestnik voditelja socialdemokratske opozicije Karl Schmid. Predložil je resolucijo, kji poziva zvezno vlado, naj ne opremi svojih oboroženih sil z jedrskim orožjem ter naj ne dovoli, da bi na zahodnomemškem ozemlju imeli zaloge atomskih bomb. Dalje poziva Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in ZDA, naj stavijo predloge za nadzorstvo, omejitev in prenehanje jedrskih poizkusov. Schmid je zatem poudaril, da, če bi se zahodne države odpovedale jedrskim poizkusom, ne da bi čakale na splošen sporazum o tem. bi v veliki meri vplivale na svetovno javno mnenje vštevsi sovjetsko mnenje. Dodal je, da, če bodo ZDA in Velika voril, je zanikal, da je govo- Britanija še dalje izvajale svoje načrte o termonuklear-nih poizkusih, bo Sovjetska zveza prav gotovo povzročila dvakrat toliko eksplozij enakega orožja. Tudi liberalno demokratski poslanci so predložili resolucijo, ki poziva vlado, naj da svoj prispevek k splošni razorožitvi, s tem da ne epiemi nemške vojske z atomskim orožjem; poleg tega naj doseže. da se ne bodo v nobeni od obeh nemških republik postavile zaloge jedrskega orožja, ter naj sprejme najbolj primerne ukrepe, da se atomska energija uporablja izključno v miroljubne namene in da se civilno prebivalstvo zaščiti pred nevarnostjo jedrskega orožja. Govorij je tudi predsednik Bundestaga demokristjan Ger-stenmaier, ki je izjavil, da razume tezo socialdemokratov, da pa ne razume, kake naj bi deloval sistem ev.opske varnosti brez najmanjše paritete med nasprotnimi silami. Dodal je da bi sprejem socialdemokratskih zahtev glede jedrskega orožja pomeni'.’ razkrojiti NATO :n izpostaviti Zahodno Nemčijo vsaki mogoči krizi. Liberaldemokratski poslanec Mende je izjavil, da bi navzočnost atomskega orožja v obeh nemških repubiikah škodovala stvari združitve m je dodal, da sedaj že obstaja v svetu »jedrsko ravnotežje«. Ob zaključku debate je za opozicijo Ollenhauer izjavil, da bi pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo za razorožitev mnogo pomagalo, če ti se Zahodna Nemčija odpovedala opremi svoje vojske z atomskim orožjem. Dejal je tudi, da bi morala bonnska vlada slediti zgledu Japonske in zahtevati konec jedrskih poizkusnih eksplozij. Kancler A-denauer. ki je ponovno go- ril s položaja sile in je url pomnil, da se vprašanje opreme zahodnonemške vojske z atomskim orožjem ni še pojavilo. Uspeh laburistov pri upravnih volitvah LONDON, 10. — Delne u-pravne volitve, ki so bile včeraj v Angliji, so pokazale premik na stran laburistov. Po podatkih iz 398 občin od skupnih 401 so laburisti dobili 202 sedeža, siedtem ko so jih konservativci zgubili 175. Komunisti so zgubili edini sedež, ki so ga imeli v občini Rhondda. Konservativci so pridobili 55 sedežev, zgubili pa so jih 230. Laburisti so pridobili 257 sedežev, zgubili pa 55. Liberalci so pridobili 30 sedežev, zgubili pa 19. Podatki o teh upravnih volitvah dokazujejo večji premik volivcev na stran laburistov, kakor so pričakovali. V pristojnih krogih izjavljajo, da se ta premik ne kaže toliko v številu o premiku sedežev, kolikor v dejstvu, da so se deži, za katere letos glasujejo, isti, za katere se je glasovalo leta 1954. Prav v letu 1954 se je pri upravnih volitvah pokazala znatna tendenca v korist laburistov. Pridobitev nad 200 novih sedežev je presegla tudi vsa pričakovanja laburistov. PARIZ, 10. — «Franoos;ka vojska bo opremljena s posebnimi izstrelki, ki bodo lahko ponesli na veliko razdaljo naprava za represalije.« To j® danes sporočil obrambni mi- _ . . nistor Bourges Maunoury na ; bolj zapletlo vprašanje nje- tiskovni konferenci, na kateri gove prepovedi, je govoril o bodoči vojaški Sovjetski zunanji minister strategiji. nato izjavil, da Sovjetska zveza zahteva brezpogojno prepoved jedrskega orožja, ter je obtožil ZDA, da «kopičijo o-vire na tej poti in hkrati spo-polnjujejo svoje zaloge atomskih in vodikovih bomb«. Dodal je, da hočejo zahodne države včasih združiti to vprašanje z vprašanjem splošne razorožitve. Brž ko pa se pojavi možnost zbližanja pogledov, se odpovedo svojim predlogom in s tem ustvarijo ponovno prepad med obema tezama. «\7 pričakovanju, je dodal Gromiko, mora Sovjetska zveza upoštevati dejstvo, da ni nobenega sporazuma niti o tem vprašanju niti o zmanjšanju števila vojaštva, čeprav je Sovjetska zveza o zadnjem vprašanju dala pobudo in bi torej imela pravico upa^i, da ji bodo sledili. Vse to pomeni, da mora država sovjetov v interesu svoje obrambe in v interesu socialističnega tabora in miru sploh še dalje krepiti svojo obrambno moč ter izdelovati moderno orožje, kakor so atomske in vodikove bombe in žarki«. Zatem je Gromiko izjavil, da ameriška in angleška glada nista podprli niti sovjetskega predloga za začasno prepoved jedrskih poizkusov. Dejal je, da izkušnje govorijo proti zahodnemu argumentu, češ da se lahko delajo jedrski poizkusi, ne da bi se odkrili, in je pripomnil, da je po njegovem mnenju namen te trditve 1 ((ustvariti dvom o učinkovitosti sovjetskega predloga«. »Tisti, je nadaljeval Gromiko, ki se bojijo prepovedi jedrskega orožja, kakor se hudič boji križa, nočejo tega priznati, ker bi prepoved pomenila prvi korak, ki bi spodrinil zagovornike vojne in o-boroževalne tekme. Očitno je, da ameriška in britanska vlada ne bi bili proti temu, da bi Sovjetska zveza enostavno ustavila svoje poizkuse, toda to je povsem nemogoče, ker bi tako ravnanje škodovalo sovjetski obrambi in bi olajšalo vojaške priprave zahodnjakov«. Gromiko je dalje poudaril, da poprejšnja registracija ali opozorilo na jedrske poizkuse ne bi rešila bistva vprašanja in bi v neki meri tudi pomenila legalizacijo a-tomskega orožja, kar bi še je govoril izključno o vpra- cini .................................. n.......................... (Od našega dopisnika) y n -/ •- .. i i < Z Uraskoviceve tiskovne konterence šanju morebitnega sporazuma med tremi državami, ki imajo jedrsko orožje, ter ni sploh omenil morebitnega atomskega oboroževanja v Zahodni Nemčiji in drugih državah članicah NATO. «Kakor v preteklosti, je nadaljeval, bo Sovjetska zveza še dalje vodila borbo za prepoved atomskega orožja in za praktično izvedbo slehernega ukrepa, ki naj olajša rešitev tega vprašanja in ki naj prispeva k odpravi nevarnosti atomske vojne z vsemi hudimi posledicami, ki bi jih imela za vse narode«. Ko je omenil delo razoro-žitvenega pododbora OZN, je Gromiko izrekel mnenje, da je še prezgodaj predvidevati rezultate te konference. »Prihodnost nam bo pokazala, je zaključil, ali bo ta konferenca ponovitev tega, kar je bilo Že storjenega, ali pa bodo zahodne države res pokazale pripravljenost na resna pogajanja, da pride do sporazumov, za katere bi bile zainteresirane v enaki meri kakor Sovjetska zveza«. Poudaril je zatem, da Sovjetska zveza pripisuje veliko važnost prenehanju jedrskih poizkusov in upa, da bosta vladi ZDA in Velike Britanije spremenili svoje sedanje stališče. Pred glasovanjem o načrtu Hruščeva je ta na kratko povzel bistvo debate in izjavil, da se ne strinja z ukrajinskim ministrom za premog, da Dl morali ukiniti ministrstvo za kemijsko industrijo in za gradnjo za obrambo, ker je mnenja, da se ne sme v nobenem primeru ošibiti centralno nadzorstvo nad sovjetsko proizvodnjo za obrambo. Pripomnil je, da so bili številni predlogi poslancev vključeni v načrt o razvoju industrije, druge pa bodo proučili ministrski svet, «Gosplan» in pristojna ministrstva, «Ce bo. do odgovorni skrbno opravljali zaloge, s katerimi ljud-sko gospodarstvo razpolaga, je dodal Hruščev, bo Sovjetska zveza naglo povečala svojo industrijsko proizvodnjo, ne da bi bile potrebne nove investicije«. Zatem je govornik odobril pridržke proti ustanovitvi nekaterih ministrstev v zveznih republikah, med katerimi sta ministrstvo za rude in za premogovno industrijo. Pripomnil pa je, da morajo vrhovni sovjeti posameznih republik sami proučiti vprašanje ustanavljanja krajevnih ministrstev- Hruščev je predlagal tudi ukinitev ministrstev za državno nadzorstvo v vseh republikah Izjavil je, da mora nadzorstvo izvajati uprava gospodarskih področij. Foreign Office o izjavah Gromika LONDON, 10. — Britanska vlada je mnenja, da imajo izjave Gromika in resolucije, Ki jih' je odobril vrhovni sovjet SZ o jedrski razorožitvi, propagandistični namen in ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Tako je izjavil predstavnik Foreign Officea, ki je pripomnil: «Te resolucije se zdijo, da so zadnje dejanje sovjetske propagandistične kampanje, da zavede v zmoto javno mnenje o vprašanju jedrskih poizkusov.« lllllllllllllllllllltlllllllllillllllllllllllilllllllllm IIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIMIIIII 111 m« BEOGRAD, 10. — Beograjska jugoslovansko-sovjetska izjava, ki je bila podpisana junija 1955, je odprla pot za normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in tudi za poglobitev- gospodarskih odnosov med obema državama. Pripravljenost, ki jo je pokazala sovjetska vlada verjetno tudi z namenom, da bi vsaj delno kompenzirala škodo, ki jo je prizadejala Jugoiliviji neizpolnitev gospodarskih dogovorov do leta 1948, je omogočila sklenitev raznih obojestransko koristnih gospodarskih sporazumov. Med drugim je bil podpisan tudi sporazum o izgradnji vrste industrijskih objektov v Jugoslaviji. Med njimi dveh tovarn umetnih gnojil in aluminijskega kombinata v Črni gori. Sovjetska zveza se je obvezala, da bo v določenem času dobavila načrte in potrebno opremo za omenjene tovarne. Izgradnja tovarn umetnih gnojil je za Jugoslavijo posebnega pomena. Znano je, da je v perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja posebna pozornost posvečena razvoju kmetijstva. Da bi se uresničile postavke načrta, je potrebno jugoslovanskemu kmetijstvu zagotoviti v 1961. letu 2.200.000 ton umetnih gnojil. Velik del teh potreb namerava Jugoslavija kriti z lastno proizvodnjo, in sicer s povečanjem zmogljivosti obstoječih tovarn ter z izgradnjo tovarn dušičnih gnojil v Pančevu in fosfornih gnojil v Trepči in Pra-hovu. Za prvi dve tovarni bi morala dobaviti opremo sovjetska industrija. Sovjetsko državno projektantsko podjet- Oodnošajih med FLRJ in ZSSR in atomski oborožitvi Zahodne Nemčije Medtem ko se redna trgovinska izmenjava ugodno razvija, pa glede sovj. predloga za odložitev izvedbe sporazuma o investicijah ni bil dosežen sporazum - Atomska oborožitev tudi drugih članic blokov bi škodovala popuščanju mednarodne napetosti ga podjetja v pregled načrte za izgradnjo tovarhe v Pančevu. V začetku aprila so prišli v Beograd na razgovore z jugoslovanskimi strokovnjaki sovjetski zastopniki, ki pa so se, še preden so se začeli razgovori, brez poslovitve vrnili v Moskvo. Nedavno je jugoslovanska vlada obvestila javnost, da so nastopile težave glece izgradnje aluminijskega kombinata v Crni gori, ker je sovjetska vlada predlagala, naj se izgradnja odloži na kasneje. Jugoslovanska vlada ni soglašala s predlogom sovjetske vade. Iz izjav Branka Draškoviča na današnji tiskovni konferenci pa je razvidno, da je sovjetska vlada predlagala tudi odložitev izgradnje tovarne dušičnih gnojil v Pančevu. Draškovič je namreč izjavil, da v jugoslovansko-sovjetskih gospodarskih odnosih ni nobenih novih momentov. Red- na trgovinska izmenjava je -v -, . , - --- .enaka lanskoletni in se ugod- je iz Moskve je pred meseci- no razvila.« Kar pa se tiče poslalo upravi jugoslovanske-1 sporazuma o investicijah za izgradnjo tovarne dušičnih gnojil in aluminijske industrije, ni bil dosežen sporazum glede odložitve roka izgradnje, ki ga je predlagala sovjetska vlada,« je izjavil Draškovic. Na vprašanje novinarjev, kako je z dobavo obljubljenega nuklearnega reaktorja, je Dra-škovič odgovoril, da ne more povedati nič konkretnega, ker ni obveščen o poteku razgovorov. Vse pa kaže, da sovjetska vlada zavlačuje tudi pogajanja za dobavo obljubljenega reaktorja Branko Draškovič z zagotovitvijo, da v jugoslovansko-sovjetskih gospodarskih odnosih nj nobenih novih elementov, očitno ni hotel zaostriti zadeve, čeprav se iz njegovega odgovora vidi, da Sovjetska zveza iz neznanih vzrokov zavlačuje izvrševanje sporazuma, .ki je zelo važen za izvedbo perspektivnega načrta Jugoslavije Ker so se za izgradnjo omenjenih objektov začeli zanimati nekateri zahod, ni industrijski krogi, ni izključeno, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče. V zvezi z izmenjavo pisem med sovjetsko in zahodnonem-ško vlado in z noto Zahodni Nemčiji glede oborožitve zahodnonemške vojske z atomskim orožjem je zastopnik jugoslovanske vlade ugotovil, da je očitno, da so med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo možnosti za sporazum o vrsti vprašanj, kar bi koristilo obema državama in utrdilo mir v svetu. #Giede atomske oborožitve Zahodne Nemčije, je gotovo, kar se je z jugoslovanske strani že večkrat poudarilo, da bi to In atomska oborožitev tudi drugih držav članic blokov prizadejala veliko škodo naporom za popuščanje mednarodne napetosti. Načenjanje te možnosti je posebno škodljivo danes, ko se vodijo v Londonu pogajanja o razorožitvi, ki dajejo u-pati na uspeh.« Draškovič je izjavil, da jugoslovanska vlada brez vsakih pridržkov podpira nedavni poziv Alberta Schweitvzerja za prenehanje jedrskih poizkusov. Draškovič je nato obvestil novinarje, da je glavni tajnik libanonskega ministrstva za obrambo, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo, ponovil že prej načelno sprejeto vabilo predsedniku Titu, da obišče Libanon, ko bo obi-skal države Bližnjega vzhoda, in da je bil s češkoslovaško vlado dosežen načelen sporazum o o-bisku češkoslovaške vladne delegacije v Jugoslaviji. Trenutno pa se vodijo razgovori o določitvi dneva obiska. Na vprašanje, ali so točne vesti o obisku Gomulke v Jugoslaviji, je Draškovič odgovoril: «Meni osebno ni o tem nič znanega. Toda Vladislav Gomulka bo vedno dobrodošel gost v naši državi«. Novinarji so se dalje zanimali, kako jugoslovanska vlada komentira pristop Grčije k »Eisenhovverjevi doktrini« za brednji vzhod glede na to, da je Grčija članica balkan-skega pakta, kateremu pripada tudi Jugoslavija. Draškovič je odgovoril, da je ocenitev umestnosti pristopa Grčije k ((Eisenhovverjevi doktrini« stvar grške vlade, in da to ni v nobeni zvezi z balkanskim paktom. ((Jugoslovansko stališče do Eisenhovverjeve doktrine pa je dobro znano«, je izjavil Draškovič. V zvezi z najnovejšimi izjavami albanskih voditeljev o odnosih med Jugoslavijo in Albanijo je Draškovič izjavil, da z jugoslovanske strani ni bilo nikoli nobenih ovir za razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja z Albanijo. Draškovič je končno izjavil, da se bo, kolikor je njemu znano, mešana jugoslovansko - italijanska komisija, ki jo določa člen 8 posebnega statuta londonskega memoranduma o Trstu, prvič sestala 21, maja. B. B, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,8, najnižja 8,1; zračni tlak 1013,4, vlaga 49 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 13,7. Tržaški dnevni Danes, SOBOTA, 11. maja Frančišek, Ljerka ■ Sonce vzide o,D 4.39 in zatone o!> 19.24. Dolžina dneva 14 45. Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 3.00. Jutri, NEDELJA, 12. maja Pankracij, Uglješa Dejansko Trst še vedno nima župana Izvoljeni socialdemokrat prof. Dulci je takoj po izvolitvi podal ostavko Razlog: s svojo kandidaturo je hotel le preprečiti sestavo enobarvnega upravnega odbora In Imenovanje komisarja Prihodnji teden bodo zaradi tega volitve župana ponovili? Sinoči je tržaški občinski svet izvolil za novega župana socialdemokratskega kandidata prot. Dulcija. Pri drugem odločilnem glasovanju je prof. Dulci dobil 25 glasov, inž. Bartoli pa 23 glasov. Za prof. Dulcija so glasovali svetovalci FSDI, N6Z, KP, PSI-UP m MEN; za inž. Bartolija pa KD, PLI in monarhisti; svetovalci MSI, PRI in dr. Agneletto pa so oddali bele glasovnice. že po prvem glasovanju je bilo razvidno, da bo pri drugem glasovanju izvo- ljen prof. Dulci, ki je dobil 25 glasov, Bartoli pa samo 21. Pri tem glasovanju so svetovalci MSI in monarhisti glasovali za demokristjana prof. Sciolisa, republikanci in dr. Agneletto pa so oddali bele glasovnice. Zato je bilo pričakovati, kar se je tudi zgodilo, da bodo misini pri drugem odločilnem glasovanju oddali bele glasovnice. Takoj po izvolitvi je novi župan prevzel besedo in se za hvalil vsem svetovalcem, ki so mu izkazali toliko zaupanja. Obenem pa je takoj izjavil, da bo podal ostavko, z uteme-litvijo, da njegova stranka ga ni kandidirala zato, da bi bil izvoljen za župana, ampak samo zato, da se prepreči sestava enobarvnega občinskega odbora. Obenem pa je bil namen njegove kandidature preprečiti imenovanje prefektur-nega, komisarja. Poudaril Je, da bi komisarska uprava preprečila ali pa vsaj zavlekla re šitev najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanj mesta. Nato je dejal, da je njegova stranka prepričana, da obstaja še vedno možnost sestave takšnega občinskega odbora, ki bo užival podporo demokratične levice in bo lahko upravljal občino z večino glasov. Dejal je, da je prepričan, da obstajajo še vedno pogoji za sodelovanje med katoliškimi delavci na eni strani in republikanci, socialdemorkati ter demokratično levico na drugi strani. To sodelovanje pa bi moralo po mnenju prof. Dulcija sloneti na jasnem in konkretnem občinskem programu. Zato je ponovno opozoril Krščansko demokracijo na njeno odgovornost za primer imenovanja prefekturnega komisarja. Ob zaključku svojega govora je prof. Dulci dejal: »Podajam ostavko in izražam željo, da bi drug župan, v sklopu nove koalicije dobil toliko glasov, da bo občinska uprava lahko povsod prisotna v interesu celotnega prebivalstva.* O ostavki prof. Dulcija bo moral odločati občinski svet na prihodnji seji. Zato bo prof. Dulci ostal župan naj- kuje, da bo seja prihodnji petek. ko se bo zopet začelo znova. V začetku seje je prvi govoril vodja demokristjanske skupine dr. Gasparo. Dejal je, da KD ponovno predlaga inž. Bartolija za župana, ker bi vsako drugo kandidaturo lahko tolmačili, da je Krščanska demokracija spremenila svoje politično stališče. Nato je poudaril, da je KI) pripravljena sprejeti vso odgovornost ter v skrajnem primeru sestaviti enobarvni oc-bor. »Ce pa bo naše stališče zavrnjeng, je dejal dr. Gasparo, potem smo mnenja, da je bolje razpustiti občinski svet in razpisati nove volitve.* Svetovalec dr. Telner (PSD je ostro polemiziral z demokristjani in z desničarskimi strankami in dejal, da je KD sabotirala izvedbo občinskega programa in zlasti rešitev vprašanja deželne avtonomije, proste cone in vsa ostala gospodarska vprašanja. Socialdemokratski svetovalec prof. Lonza pa je sporočil, da bodo ponovno kandidirali svojega s-/tovalca prof, Dulcija za župana. Svetovalec odv. Caravelli (MEN) je o menil, da je kriza občinske uprave nastala predvsem zaradi vprašanja proste cone. Dalje so govorili še: republikanec Geppi, dr. Morell' (MSI), Barbi (.MEN), dr. A-gneletto, ki je poudaril da mora občinski svet izvoliti takšen odbor, ki bo ščitil interese mesta, dr. Rinaldini (KD) in dosedanji župan inž. Bartoli,f ki je prečita! progra-matično izjavo svoje stranke. V tej izjavi je bilo mnogo obljub, ki jih do sedaj KD ni hotela izpolniti. Nadalje je govoril o javnih delih, stanovanjih itd., kar pa mu ni pri glasovanju, ki je sledilo, nič pomagalo. Danes začetek kongresa KD Leva struja stranke ima 70 odstotkov delegatov Danes ob 19. uri se bo začel letni pokrajinski kongres Krščanske demokracije. Otvoritvi kongresa bo prisostvoval tud: član osrednjega vodstva KD manj osem dni, ker se priča- podtajnik ministrstva za de'o Mezdna gibanja V ponedeljek stavka ter zidarjev 23. t. m. pa bo stavka v ILVA - Obe sindikalni organizaciji nastopata pri stavkah enotno in socialno zavarovanje Delle Fave. V tržaških demokristjan-skih krogih dajejo letošnjemu kongresu veliko važnost, saj se je na predkongresnih zborovanjih, na katerih so bili izvoljeni delegati, razvila ostra borba med dvema najmočnejšima skupinama v stranki, in sicer med skupino »Aziane di centros, ki jo vodi sedanji pokrajinski tajnik prof. Redento Romano in skupino «Iniziati-va». Na prekongresnih zborovanjih je pri izvolitvi delegatov prevladala skupina »Iniziati-ve», ki bo imela na kongresu okrog 70 odstotkov svojih delegatov. Pri tem je treba omeniti, da so pred nedavnim pristopili k tej skupini tudi inž. Bartoli, piof. Sciolis in dr. Venier, ki so bili vsa dosedanja leta v Romanovi skupini. Zato je skoraj gotovo, da bo dobila «Iniziativa» večino tudi pri volitvah pokrajinskega odbora in tajništva. Govori se, da bo dosedanjega tajnika prof. Redenta Romana nadomestil časnikar Carrado Belci, vplivni vodilni član »Iniziati-ve», ki predstavlja v tržaški krščanski demokraciji levo strujo. Se o hudih posledicah mraza V občini Dolina oškodovane trte, fižol in paradižniki Včeraj si je vendarle ogledal več vinogradov tudi prot. Gregoretti z dvema agronomoma in obljubil, da bo govoril z dr. Palamaro zaradi nujno potrebne pomoči - Župani sestavljajo sezname prizadetih Po predvčerajšnjem obisku v krajih, ki so bili hudo prizadeti zaradi mraza, je pokrajinski svetovalec tov. Marij Grbec že včeraj dopoldne posredoval na pokrajinski u-pravi in o tem obvestil predsednika pokrajine prof. Gre-gorettija, ki je obljubil, da se bo za zadevo zavzel in je včeraj popoldne v spremstvu tov. Grbca ter dveh strokovnjakov kmetijskega nadzor-ništva obiskal prizadete kraje na Krasu. Predsednik pokrigine si je na mestu ogledal mnogo vinogradov in njiv, .se pogovoril z župani in kmeti ter obljubil, da bo s svoje strani napravil, kar pač pokrajinska uprava lahko napravi gle- Delo ilalijansko-avslrijske podkomisije za Trst Pritožbe zaradi birokracije in nepotrebnih zavlačevanj Podkomisija se včeraj ni sestala na plenarnem zasedanju, ker tehnične komisije zaradi nekaterih spornih vprašanj še niso končale z delom Sindikalni organizaciji sta po razgovorih z delavci sklenili napovedati v obratih CRDA v Trstu in Miljah protestno stavko, ki bo trajala v ponedeljek od 14. do konca delovnega urnika. Vzrok stavke je trmoglavost vodstva CRDA, ki kljub številnim intervencijam ni cosiej še pokazalo dobre volje, da bi se pogajalo s sindikalnimi zastopniki glede delavskih zahtev. Kot priprava na stavko so bila včeraj sindikalna zboro-ci Sv. Marka in Sv. Roka ter vanja delavcev v ladjedelni-v Tovarni strojev. V ponedeljek pa bo ves «fan tudi stavka delavcev zi; darske in mizarske stroke, ki sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji. Stavka delavcev te stroke spada v vrsto stavk, ki so po raznih italijanskih pokrajinah «d 7. do 17. t.m. Sindikalne organizacije v Italiji so se sporazumele za enoten nastop glede na nepopustljivost delodajalcev, zaradi katere so se razbila pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe o-menjene stroke. Delavci zidarske in mizarske stroke zahtevajo med c rugim povišanje osnovne plače, zvišanje nagrad, ureditev akordnega dela, ustanovitev podporne blagajne ter dodelitev nagrad za zvišanje produkcije. V okviru vsedržavnega gibanja za dosego 40-urnega tedenskega dela bo 23. t.m. stavka v železarni ILVA. Glede stavke sta se sporazumeli obe sindikalni organizaciji- Danes ob 11.30 bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek s sindikalnimi zastopniki glede odpusta 22 delavcev in delavk v Tržaški konopljarni, katere vodstvo je v opravičilo svojega ukrepa izjavilo, da mora znižati število osebja zaradi pomanjkanja naročil prediva. , Jutri ob 10. uri pa bo na .edežu v Ul. Milano zborovanje upokojenih železničarjev, na katerem bodo delegati poročali o kongresu, ki je bil 4. in 5. trn. v Florenci. Kakor je razvidno, je te dni tudi pri nas precej raz gibano mezdno gibanje raznih strok in je razveseljivo dejstvo, da sindikalne organizacije nastopajo enotno tako glede ublažitve delavskih zahtev kot pri napovedih stavk, kar je glavni pogoj za dosego pravic in upravičenih zahtev delavstva. Razstava vina v v nedeljo 12. in v ponedeljek 13. t.m. bo v Dolini na razstavi 17 vrst odličnega vina. Vina bo ocenila posebna komisija, za najboljša pa bodo vinogradniki prejeli nagrade. Ker je preteklo nedeljo zaradi slabega vremena ples pod mlajem odpadel, se bo pa jutri in v ponedeljek na «brjarju» bolj temeljito zavrtelo staro in mlado. Seveda ne bo manjkalo vina tudi občinstvu, ki bo odneslo lep spomin tudi o domačem pršutu, s katerim so dobro založene dolinske) gostilne. Tudi včeraj so zasedale razne tehnične podkomisije na avstrijsko - italijanski konferenci o tržaškem pristanišču in ni prišlo do sklicanja plenarnega zasedanja. Podkomisije so namrej zasedale pozno v noč, saj razpravljajo o dolgi vrsti tehnično zapletenih vprašanj in glece nekaterih odločilnih vprašanj še ni bilo mogoče doseči soglasja. Tu gre predvsem za železniške tarife, pristaniške tarife in stroške v zvez. z manipulacijo blaga. Po vsej verjetnosti bodo zaradi tega sklicali plenarno zasedanje šele danes dopoldne, tako da bo dokončan zaključni tekst sporazuma šele popoldne ali celo zvečer, ko bodo izdali tudi uradno poročilo o delu konference. Ugodno pa se je zaključilo delo podkomisije za prevažanje blaga po cestah, glede česar so italijanski predstavniki sprejeli večino avstrijskih zahtev in predlogov. Najvažnejši sklep te podkomisije se nanaša na karnet TIR, ki naj predstavlja edino garancijo za prevažanje blaga s tovornimi avtomobili, medtem ko je bilo co sedaj obvezno tudi spremstvo finančnega stražnika (na stroške pošiljatelja). Razumljivo je, da v takih pogojih skoro m bil mogoč promet s tovornimi avtomobili med Avstrijo in Trstom, čeprav bi bil gospodarsko v mnogih primerih upravičen in to prav za razno — dražje blago. V tej zvezi so Avstrijci izrekli tudi vrsto kritik na račun poslovanja carinskih organov. Tudi avstrijski izvozniki in uvozniki se namreč podobno kot jugoslovanski pritožujejo nad dejstvom, da carinski uradi poslujejo samo v okviru kratkotrajnega rednega urnika in so zaprti ponoči ter ob vseh številnih praznikih in ob nedeljah. Tako so na primer Avstrijci navedli, da po 17. uri n g bloku pri Fernetičih ne sprejemajo več tovorov in da so jugoslovanski carinski uradi odprti I vso noč. Vse to se dogaja tudi pri prevzemu vagonov, zaradi česar je prišlo tako daleč, da ‘ za vagone, ki niso bili naloženi dopoldne, ni mogoče še isti dan končati carinskih formalnosti in morajo čakati drugega dne. Vsa ta birokratska zavlačevanja seveda hudo škodujejo prometu in povzročajo, da v mnogih primerih določen tovor niso mogli pravočasno vkrcati na ladjo in je zato moral čakati dalj časa v Trstu na prihodnji parnik. Konferenca ima posvetovalni značaj in na njej niti avstrijski niti italijanski predstavniki ne morejo sprejeti dokončnih sklepov. Vendar pa so z italijanske strani zagotovili, da bodo odstranili vse navedene težave, ki nastajajo zaradi carinskih predpisov odnosno poslovanja carine. Omenili smo, da je bilo bolj zapleteno in težavno delo drugih komisij, ki so razpravljale o pristaniških tarifah in nekaterih drugih vprašanjih. Zdi se, da so bili predstavniki obeh držav soglasni, da je treba narediti novo pristani-ško tarifo, ki naj stopi v ve- ljavo 1. junija in ki naj zamenja sedanjo tarifo, ki je v veljavi od 1951. leta. Vendar pa obstajajo še vedno nekatera nesoglasja gleče o-snovnih načel, po katerih bi morali narediti to tarifo na posebnem zasedanju. Avstrijci se namreč pritožujejo, da so tržaške pristaniške tarife višje kot so v nemških, jugoslovanskih in holandskih pristaniščih ter da znaša ta razlika od 10 do 100 odstotkov. Poleg tega se Avstrijci pritožujejo tudi nad številnimi nepredvidenimi stroški, katerih ni mogoče vnaprej izračunati na veliko škodo avstrijskih operaterjev. Uprava pristanišča je že uvedla coločeno poenostavljanje tarif, katero pa je narejeno na osnovi povprečnih stroškov. To pa v praksi — po avstrijskem mnenju — vodi do dejanskega povišanja tarife, saj se vračunava tudi nadurno, nočno in praznično delo tudi takrat, ko do nadur sploh ne pride. Včeraj so si delegati ogledali naprave v Javnih skladiščih, kjer jih je sprejel predsednik ustanove kap. Co-sulich. Nato so se z dvema vlačilcema odpeljali do Mira-mara, kjer so Javna skladišča priredila svečano kosilo. Popoldne pa sta se sestala predsednika obeh delegacij. Predavanje o prof. Lukaszu na sedežu tržaške PSI in delu znanega madžarskega marksističnega misleca Luka-sza, čigar življenje je najtesneje povezano tudi z najnovejšo madžarsko zgodovino. Nato je drugi mladinec, slušatelj filozofske fakultete, na kratko razčlenil vsebino publikacije omenjene LukaszO-ve teme in poudaril, da je ta tema zelo aktualna, zlasti po zadnjih madžarskih dogodkih, posebno pa po slovitem poročilu Hruščeva na XX. kongresu o stalinizmu. Govornik je podčrtal potrebo po načelni diskusiji v okviru delavskega gibanja, ker se je izkazalo, da je dogmatizem in sektašt-vo eden najnevarnejših sovražnikov naprednega delavskega gibanja in socializma sploh. Glede tega je govornik naštel razloge, ki opravičujejo tudi avtonomno stališče socialistične stranke do komunistične stranke. de na veljavne predpise in njeno pristojnost. Strokovnjaka kmetijskega nadzorništva sta dajala kmetom nasvete teista obljubila, da se bosta še vrnila v prizadete kraje, da bi pomagala kmetom * praktičnimi nasveti. Poleg tega je predsednik pokrajine izjavil, da se bo danes o tej hudi nesreči, ki jo je mraz povzročil našemu kmetijstvu, pogovoril z vladnim generalnim komisarjem zaradi pomoči, ki naj bi jo dali prizadetim kmetom. Glede tega je županom priporočil, naj čimprej pripravijo in odpošljejo sezname prizadetih kmetov in potrebne statistične podatke. Hud mraz ni prizadel samo zgoniško. repentaborsko ter del nabrežinske občine, ampak tudi znaten del dolinske občine in delno tuci občino Milje. Prizadeti so zlasti kraji v nižjih predelih, v Osapski dolini, pod Dolino in od Doline do Domja, medtem ko je mraz prizanesel vinogradom in nasadom v Bregu. V Osapski dolini, ki je med najbolj rodovitnimi kraji na našem ozemlju, je poškodovanih več kot polovica vinogradov. Uničen je fižol ter paradižniki. Močno je prizadet tudi krompir, ki je že dobro pognal, ter sadež na češnjah, ki je postal črn in bo odpadel. Skoda je zaradi tega velika, ker bi morali kmetje spet posaditi fižol, za paradižnik pa so velike težave glede nabave sadik. Prav tako bo občutena škoda pri pridelku krompirja, ki bo verjetno spet pognal, a bo zelo malo obrodil. Med Dolino in Domjom so bile prizadete v nižjih predelih trte, krompir in fižol. E-nako je med Boljuncem in Domjom. Na Krasu so prizadeti tudi orehi, hrast ter jesen. Listje na tem drevju je popolnoma ožgano in ga je lahko spoznati že od daleč. V krajih, kjer ni vinogradov, kakor na primer pri Bazovici, Gropadi in Padričah, bi človek mislil, ca ni nikake škode, razen na orehih in jesenu. Toda, če se približaš njivam, se kmalu prepričaš, da je tudi v teh krajih mraz napravil veliko škodo, ker je uničen fižol in so zmrznila krompirišča. Kmetje se ozirajo r.a Vremščico in Nanos, ki sta še vedno pod snegom, upajo pa. da ne bo več slane, ki bi lahko dokončala uničevalno delo, ki sta ga napravila led in mraz. 2,6 milijonov lir za dijaške nagrade Tudi letos je Tržaška hranilnica in posojilnica dala tržaški občini na razpolago 2.6 milijona lir za nagrade dijakom srednjih šol v šolskem letu 1956-57, ki jih boe o razdelili ob mednarodnem dnevu štednje (31. oktobra). Razdelili bodo 45 nagrad po 10.000 lir dijakom srednjih nižjih šol; 45 nagrad po 10.000 lir dijakom strokovnih in tehničnih šol; 48 nagrad po 25 tisoč lir dijakom srecnjih višjih šol ter 1Q nagrad po 50 tisoč lir dijakom, ki bodo letos maturirali na klasičnih gimnazijah, realkah in učiteljiščih ter na višji tehnični šoli in se bodo vpisali na u-niverzo. Interesenti lahko dobijo navodila v sobi št. 100 na županstvu, drugo nadstropje. Prošnje za sprejem na natečaj je treba vložiti s potrebnimi dokumenti do 12. ure 31. avgusta t.l. na uradu v sobi št. 32 na županstvu. iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiitifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiHi Zasedanje pokrajinske gospodarske komisije Evropska gospodarska skupnost nevarna za tržaško industrijo Mladinska sekcija Tržaške federacije PSI je priredila sinoči predavanje o temi. »Napredni tn reakcionarni elementi v evropski kulturi». Najprej so podali nekaj biografskih podatkov o življenju ■ UH lil IIHII Hill lili IIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIHIIHUIH Po referatu se je razvila precej živahna diskusija, zlasti, ker je prof. Sema skoraj napadel mlade tržaške socialiste, da so bliže najbolj dednemu krilu socialdemokratov in da kaj radi prijadrajo v protikomunistične vode. Hkrati pa jih je obtožil, da v svojih izvajanjih pozabljajo na osnovna načela marksizma. V svojih odgovorih mu mladi socialisti niso ostali nič dolžni in so ga s stvarnimi in prepričljivimi argumenti prisilili k molku. Zlasti so podčrtali, da so njegova izvajanja prav v duhu tistega ne-marksističnega dogmatizma, proti kateremu se mora socializem po tragičnih izkušnjah tako v Sovjetski zvezi kakor na Poljskem in Madžarskem, skrbno ogibati, če se nočemo znajti pred novimi tragedijami. D. H. Druga spomenica zaprtega Grka « » PROSVETNO DRUŠTVO cIVAN CANKAR» priredi jutri 12. t.. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» f V kraljestvu palčkov pravljična igra v treh dejanjih Spisal JOSIP R1H1C1C Uglasbil IVAN GRBEC Režija: EMA STARČEVA (članica SNG) Scenograf: IVO KUFERSIN (član SNG) Glasbene točke. IVAN GRBEC (avtor sam) Balet: ADR1JAN VILES (član SNG) Rajanje vil: OLGA BAN Nastopa 55 šentjakobskih otrok Prodaja vstopnic danes 11. t. m. od 19. do 20 ure na sede/u društva v Ul. Montecchi 6, III. naetetr. Jutri od 10.‘do 11. ure na sedežu SPZ v Ul. Roma 15 tei eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. Spletka grške vlade piše politični preganjanec Zaradi tega zahteva Koronaki politično zavetišče v Italiji motoristi. Grški državljan Joannia Ko- pleteni predvsem ronaki, ki ga je 29. novembra Tako se je z motorjem pone- lanskega leta aretirala italijan. ska policija na obmejnem bloku pri Trbižu na zahtevo grške vlade, je te dni naslovil sodnim oblastem drugo spomenico. V svojem pismu sodnim oblastem Koronaki trdi, da je žrtev lažnive obtožbe, ki jo je proti njemu sprožila grška vlada, kateri je on vedno nasprotoval »zaradi njene protidemokratične in protinarodne politike*. 2 e več let namreč vodi ostro kampanjo v tisku proti grški vladi in je upal, da bi to kampanjo uspešneje nadaljeval v inozemstvu, zlasti v Nemčiji. Koronaki je zahteval tudi preiskavo, da se odkrijejo krivci umora ministra Lada, kar so pripisovali komunistom, medtem, kakor trdi Koronaki, je bilo to maslo vladne klike. Prav tako je zahteval pieiskavo, da bi ugotovili krivce umora ameriškega novinarja Polca, ki so ga, po trditvi Koronakija, ubili v Solunu emisarji grške policije, krivdo pa so navalili na komuniste Razen tega je Koronaki vztrajno zahteval tudi preiskavo in obnovitev procesa proti nekaterim višjim grškim oficirjem ter pojasnila glede umora grškega kralja Jurija II, ki se je upiral angleškemu vmešavanju v grško ekonomsko politiko Spričo tega, pravi Koronaki, je jasno, da gre za manever, grške vlade, da bi ga prisilila k molku. Zaradi tega se sklicuje na določila italijanske ustave in zahteva politično zatočišče. Prometne nesreče Dom jo Tudi včeraj se je pripetila vrsta prometnih nesreč, kjer so bili kot običajno vanje za- dni, srečil 39-letni kmet Anton Kozma od Domja 252, ko je vozil s svojim motorjem po Ul. Flavia proti Zavijam in se je vanj zaletel neki tovorni avtomobil. V bolnici so ugotovili, da si je ranil levo roko in nogo ter da se bo zdravil okrog 20 dni. Policiji se je posrečilo identificirati šoferja tovornega avtomobila. Miramarska cesta Neki vespi, ki je ležala na cesti proti Miramaru, se je hotel izogniti 36-letni Guido Blasi iz Ul. Gallina 5, pri čemer pa je svojo vespo prehitro zavrl in zletel na tla. Potolkel se je po obrazu, rokah in desni ogi ter se bo zdravil 6 do 8 dni. Sv. Andrej Delavec Ivan Gravina iz Sesljana št. 8 pa se je hotel izogniti nekemu avtomobilu, ko se je na motorju vozil od prehoda Sv. Andreja proti novemu pristanišču. Pri tem je preostro zavil, izgubil oblast nac vozila in padel Poškodoval se je po glavi in se bo zdravil 8 dni, če ne bo do nastopili zapletljaji. Nevarno zastrupljenje s tetrakloroetanom Le za hip si je snel masko z obraza in strupeni plini bi ga kmalu zadušili, če bi mu tovariši ne bili priskočili na pomoč. Nesreča se je pripetila včeraj okrog 14- ure 45-letnemu celavcu Teodoru Kumarju iz Ul. Alfieri 9, ko Je čistil skladišče parnika «Ad'-ge». V bolnici so zdravniki ugotovili, da se je delavec zastrupil s tetrakloroetanom in da se bo zdravil ifl do 20 SNG za Tržaško ozemlje DANES 11. t.m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu in v sredo 15. t.m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih prvič v slovenščini Spisal: ARMAND SALACRU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL V vlogi Donalda nastopa Josip Marotti, član Zagrebškega dramskega kazališta Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15.11. Razni jazz ansambli; 15.15 Rahmaninov: Sonata v g-molu za klavir in čelo, o-p. 19; 15.48 Polke in mazurke; 16.00 Utrinki iz znanc-sti in tehnike; 1615 S.o-venski motivi; 16.40 Kavarniški koncert, igra orkester Pacchior’; 17.00 Slavni pianisti; 17.20 Janaček: Taras Bulba, rapsodija za orkester; 17.45 Rodgers; Suita iz revije «Vrtiljak»; 18.15 Slavni Glasba za naše malčke. Danes: Pravljični cvet v glasbi M. Ravela: «Mati goska*. naše pevci; 18.30 Glasba za malčke; 18.45 Orkester Jacki« Gleason; 19.00 Čajkovski: Italijanski capriccio op. 45; 19.1-j Sestanek s poslušalkami; 19.3jj Pestra glasba; 20.00 Šport; 20,W Veseli ritmi; 20.30 Kmečka godba; 20.51 Glasbena medigra; 21-00 Teden v Italiji; 21.15 Liszt: Fantazija priljubljenih madžarskih melodij; 21.30 Moški vokalni kvintet poje hrvaške in dalmatin. ske pesmi; 22.00 Glasba RespigfiiJ3’ Rodiriga in Brahmsa; 22.45 Noč v pariškem kabaretu; 23.00 Nokturni. TRST 2. 11.30 Matineja; 12.10 Orkesjef Oarlo Savina; 17.45 Gaetano D?; nizetti: «Don Pasquale», 1- dej., 18.45 Sola in kultura: 21.00 Orkester Armando Fragna. Zanimiva izvajanja dr. Vatte o valutnih vprašanjih Včeraj je zasedala komisi- ja za gospodarska vprašanja tržaškega pokrajinskega sveta, kjer je imel obsežnejši referat o prosti coni dr, Vatta strokovnjak za valutna vprašanja in predsednik združenja trgovcev z raznim blagom. Dr. Vatta je v referatu zanikal potrebo proste cone, češ da bi z njo tržaško gospodarstvo mnogo ne pridobilo in da bi prosta cona prinesla celo nove nevarnosti. I-stočasno pa je pozdravil u-stanovitev Evropske gospodarske skupnosti, ki pa — po njegovih besedah — ustvarja podobne nevarnosti za tržaško industrijo, kot bi jih prosta cona, zaradi tega so tudi predvideli postopno uveljavitev skupnega evropskega trga, ki pa bo vseeno privedel do propada določenih podjetij. Prav to vprašanje so podčrtali v razpravi predstavniki KP, saj glede industrije ne obstaja velika razlika v sistemu proste cone in evropskega tržišča, odnosno bi prosta cona dopustila širše možnosti, saj bi bila odprta za vse države in ne samo za nekaj evropskih. pretresa in rane po nosu. 2enska ne more govoriti. Zdravnik Rdečega križa je izjavil, da so bolnico našli v Ul. Ginnastica, kjer ji je najbrž postalo nenadoma slabo in je padla po tleh. Slovensko nerodno gledališče in Glasbene Malica v Trstu V nedeljo 12. t.m. ob 18.30 v Avditoriju v Trstu in v torek 14. t.m. ob 21. uri v kinodvorani v Skednju PLANINSKA ROŽA opereta v treh dejanijh Besedilo in glasba: RADOVAN GOBEC Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: MODEST SANCIN Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma 1,-11. in v torek od 19. ure dalje pri blagajni v Skednju. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.3U, 15.UU, Poročila v itaUjanšč>ni: fi-38, 12.3U. 16.30, 17.3U, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja giasba; 7.00-7.1* Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 13.40 Kmetijski nasveti: N®; kaj nasvetov iz gozdarstva; 13-45 Za konec tedna: ritem; 14,“ Poje ženski oktet iz Tolmina’ 14.30 življenje ob našem morju: Obiščite z nami Piran; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Igra tamburaših zbor; 15.40-16.00 Spored iz Ljub-Ijane; 16.00 Ritmi in popevk«-16.40 Plesna glasba; 17.15 Iz opf-ret Leharja, Straussa in Offenbacha; 18.00- 19.00 Spored )Z Ljubljane; 19.00 Pojeta NUla Pizzi in Gino Latilla; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA V Bocnu nagrajena dva slovenska dijaka Zanimiva so bila izvajanja glede valutnih vprašanj .Po mnenju govornika bi namreč prosta cona ne privedla do negativnih posledic glede carinskega sistema, kar pa je že rešeno za tranzitni promet z novo ureditvijo proste luke. Pač pa bi se s prosto cono zapletlo vprašanje plačevanja uvoženega blaga in bi bilo težko rešiti vprašanje sklepanja kupčij za zaledne države, Tu gre predvsem za oni del tranzitnega prometa, za katerega se sklepajo kupčije v Trstu in ki je dobil najhujši udarec v razdobju med obema vojnama, ko so po madžarskem zgledu iz leta 1928 vse države pričenjale u-veljaviti sistem kliringov in bilateralnih trgovinskih pogodb. Delno se je položaj izboljšal po vojni s pogodbami o evropski plačilni zvezi, kar omogoča tržaškim trgovcem sklepanje vsaj nekaterih kupčij. Po mnenju dr. Vatte bi bilo za tržaško pristanišče zelo ugodno, če bi tudi Jugoslavija sodelovala v večji men v okviru teh pogodb. Svoja izvajanja je dr. Vatta zaključil z zahtevami gospodarskih kategorij po fiskalnih olajšavah, znižanju prispevkov za socialno zavarovanje itd. Pokrajinska komisija za gospodarska vprašanja bo na prihodnjem zasedanju poslušala izvajanja strokovnjaka za pomorstvo, predstavnika Trža, škega Lloyda, Guida Sabinija. Onemela je zaradi padca na ulici V zelo resnem stanju so sprejeli ob 1605 v bolnico 69-letno Pepino Zorn iz Ulice Biasoletto 10, tako da zdravniki ne vedo, če jo bodo lahko ohranili pri življenju. U-gotovili so ji globoko rano na lobanji, znake možganskega PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Sedmi festival mladine treh Beneiij v Bocnu je nagradil dva slovenska dijaka iz višje realne gimnazije v Trstu: Edvarda Zajca (šola prof. Černigoja) za slikarstvo in Dina Rudeža za fotografijo. Vseh nagrad (poezija, kiparstvo itd.) je bilo deset. Čestitamo! Državno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Trstu LJUDNKA PKOSVKTA Prosvetno društvo v Skednju. Odbor sporoča članstvu, dia posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek od 18. do 19. ure. Društveni prostori so odpri: vsak dan, razen nedelje, od 19. do 22. ure. KAZNA OltVKSTIl-A Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 12. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11. običajni sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo zadnje novosti. Člani, ki hočejo razstavljati na prihodnji razstavi kluba, naj se zglasijo na sestanku, kjer bodo prejeli prva navodila. Društvo slovenskih srednješolcev priredi danes 11. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29 svoj tradicionalni glasbeni večer Vabljeni! DOLINSKI FANTJE priredijo v nedeljo 12. in ponedeljek 13. maja Tradicionalni ples pod mlajem Začetek ob 19.30 m mm milini n iiiiiiiiiiiiiiliiiitii ia um imuni OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 10. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene UMRLI SO: 64-letna Emli-ia Moimas vd. Pertot, 62-letna Čarobna Franco, 8 ur stari Roberto Manzin, 74-letna Stefania Min-gotti por. Penzo, 55-ietni Antonio Da Re, 71-letna Olga Gustinčič vd. Momlni, 50-letni Edvard Potok, 87-Jetna Maria Elez por. Baševi, 72-letni Mario Bo-nettl. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-Carnlet, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv Ivan); Alla Minerva, Trg Sv Frančiška 1; Kavasini, Trg Ll-berta 6. priredi v ponedeljek 13. maja ob 20. uri v Avditoriju akademijo Na sporedu so deklamacije, pevske, plesne in klavirske točke ter igra enodejanka A. Ingoliča »Našli so se* Vabila so na razpolago v tajništvu slovenskih srednjih šol, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Fortunat, Ul. Paganini ?. 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19-|U' 22.00. 5.00 Pester glasbeni spor*®-8.05 Operetne melodije; 9.30 Le-Pe pesmi — znani napevi; 10-‘ Tisoč pisanih zvokov; 11.15 ntca Komanova pripoveduje; U--u Domače napeve izvajajo n»r': bonski ansambli; 12.00 Ro Schumann: Koncert za klavir ,n orkester v a-molu (salistka C1** ra Haskil); 12.40 Šopek zab**' nih melodij; 13.15 »Štirje fan A A. Edini zastopnik trst, UL. TESA 25, TEL. *l'23’ Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa In skuterje' Vplinjsči »DELL’ OHTO* Verige «ELlOS» Ferodi za zavore «FREN-DO» Rabljeni motorji — izredna prilika. UGODNE C E i OB COTYJEVEM OBISKU V RIMU F ranči j a in V atikan Spričo dejstva, da si Molletova vlada skuša, za svoje potrebe zagotoviti podporo Vatikana, se mnogi boje, da bo pristala na skrajno nevarne koncesije Predsednik francoske republike, Rene Coty, je prišel predvčerajšnjim v Rim in bo tam ostal do 15. maja. On vrača obisk predsedniku Gronchiju. Toda zadnja dva dni njegovega bivanja v Rimu sta posvečena Vatikanu, kjer se bo sestal s papežem. Prav ta obisk papežu pa Povzroča v Franciji diskusijo. Coty je namreč prvi predsednik francoske republike, ki obišče papeža. Ali gre francoski laicizem v Canos-so? — se vprašujejo mnogi. Od francoske revolucije dalj«, zlasti pa v poslednjem polstoletju. so odnošaji med ‘najstarejšo hčerko Cerkve« >n Vatikanom zelo slabi. Leta 1904 je obiskal Rim francoski predsednik Loubet, kjer je obiskal italijanskega kralja. Papež je bil tedaj v sporu z italijanskim dvorom in italijansko državo sploh, ker mu je »uzurpirala* posvetno oblast in ga »pregnala* za obzidje Vatikana. Ob-1 •tajalo je tako imenovano ‘rimsko vprašanje* do leta 1929, ko se je Pij XI. sipo razumel z Mussolinijem). Ta obisk Loubet a italijanskemu kralju je tedanji papež Pij X. »matral za smrtno žalitev. Loubet ga je hotel obiskati, • je to papež' odklonil. Tedaj so prekinili diplomatske odnošaje med Francijo in Vatikanom. Leto kasneje je parlament preklical konkordat in izglasoval ločitev države od Cerkvp. Po prvi svetovni vojni so leta 1920 za vlade Brianda mimo parlamenta vzpostavili diplomatske odnošaje z Vatikanom, imenovali poslanika, Papež pa je poslal v Pariz svojega nuncija. Toda Cerkev je ostala ledena od države. V Franciji je Šolstvo laično, cerkvena po-r°ka ni obvezna itd. Ko so javili, da bo Coty obiskal papeža, so nastala u-Sioanja; ali ne priprav‘jajo morda novega konkordata? Tisti, ki so odločno proti kakršnim koli konkordatskim obvezam, pravijo, da je to nevaren kompromis. Toda z Uradne strani so dali pojasnilo, da bi pomirili nezadovoljneže. Prvič, ne gre za konkordat, drugič pa, Coty mora obiskati papeža iz formalnih razlogov. Obstaja namreč izrecna obveznost v zvezi z V/-Posta v: tv i j o diplomatskih odnošajev iz leta 1920. V tem sPorazumu se namreč ena od Petih točk glasi: V primeru, da predsednik Francoske republike obišče Rim, bo on P° obisku v Kvirinalu šel v Vatikan in bo iz francoskega Poslaništva pri Sveti stolici napravil obisk pri papežu. Te obveznosti niso leta 1920 sPrejeli brez protiobveznosti. S tem je bila pogojena obveznost Cerkve, da bo imeno-Vala škofe v Franciji samo po Pristanku francoske vlade. To Pomeni, da more biti škof le "•ti, ki ustreza tudi franco-ski vladi. To pa je zelo važ-J10- Poleg tega se je Vatikan •krat obvezal, da se ne bo •operstavljal ločitvi Cerkve °d države. Toda tudi če ne bo prišlo “p sklenitve konkordata (ki Pripravljen, in ga ni moč eniti na hitro ob priliki nekega takega obiska), ni v°ma, da se sedanja fran- coska vlada pod vodstvom socialista Molleta skuša približati Vatikanu. Francoski minister zunanjih zadev ni bil primoran iz protokolarnih in formalnih razlogov obiskati papeža, vendarle je to storil 2. januarja letos. Pi-neau je bil v Vatikanu ponovno tudi 25. februarja letos. Molletova vlada nedvomno računa na pomoč Vatikana v svoji mednarodni politiki, pa je morda pripravljena, da za to dejansko da neke nove koncesije Vatikanu. Ne -smemo pozabiti, da se Molletova vlada drži na nogah dlje kot prejšnje vlade tudi zato, Ker jo v parlamentu podpirajo demokristjani. Trdi se, da je papež Molletu že pomagal v času, ko je bilo alžirsko vprašanje pred Združenimi narodi (s sugestijami dežel Južne Amerike). Alžir je še nadalje aktualen. Gre za vlogo katoliške' duhovščine v Alžiru, ki Je v tem poslednjem času imela za francosko vlado neugodna stališča, zlasti glede terorja, ki se vrši s francoske strani. Tudi francoski škofje so baje javno zavzeli stališče proti temu terorju. Pa tudi mnogi francoski katoliški pisatelji in javni delavci so nastopili v tem smislu. Poleg tega obstaja tudi vprašanje vloge Cerkve in duhovščine v Francoski Zapadni Afriki in v Ekvatorialni Afriki, kjer so nekateri škofje stopili na stran nacionalističnega gibanja za neodvisnost. V večini komentarjev v tistem delu francoskega tiska, ki ima kritičen in polemičen odnos do Cotyjevega obiska papežu, se poudarjajo vprav ti momenti. Opozarja se, da so francoski kardinali in škofi na neki konferenci v Parizu, in to samo dva tedna pred Cotyjevim obiskom, zavzeli kritično stališče do metod v Alžiru. Ni izključeno, pravijo nekateri komentatorji, da gre tu tudi za manevre s cerkvene strani, to ;e, da se skuša na ta način izsiljevati Molletova vlada, in da gre pri tem predvsem za — Šolstvo. Poleg državnega laičnega šolstva obstaja v Franciji tudi tako imenovano zasebno šolstvo na verski podlagi. Do. leta 1951 je bilo to šolstvo brez državne podpore. Tedaj so sprejeli tako imenovani »Barangeov zakon*, ki obvezuje državo na finančno podporo tega šolstva. Mollet pa se je obvezal pred levico, da bodo ta zakon ukinili, ker je država laična in ne more finansirali katoliškega šolstva. Kdor hoče imeti versko vzgojo, naj si jo plača. Toda desnica, zlasti demokristjani, so proti tej nameri vlade in izsiljujejo Molleta. Tudi Vatikan bi sedaj mogel reči, da bo podprl Mol-letovo vlado tam, kjer želi, če se ona obveže, da bo finansirala katoliške šole in da ne bo ukinila omenjenega zakona iz leta 1951. Papež bo verjetno dejal Cotyju, da Cerkev mnogo tvega, če se umakne v Afriki in pritegne nase antipatijo 'n sovraštvo tamkajšnjih ljudstev s tem, da podpre kolonializem. Cerkev namreč rav- na oportunistično. Qna mora misliti tudi na bodočnost, da bi je nekega dne ne izgnali iz dežel, ki bodo prej ali kasneje dosegle neodvisnost. Zaradi tega je treba pomoč francoski vladi plačati, treba je dati Cerkvi neke koncesije. Vprav zaradi tega ima strah, da bi do konkordata vendarle moglo priti, neko osnovo kljub temu, da se to ne more zgoditi ob priliki Cotyje-vega obiska; le-ta pa bi mogel biti uvertura in prvi korak h konkordatu. Seveda gre za sedaj le za ugibanja, bojazni, slutnje. Toda o nekem kompromisnem zbliževanju je moč vsekakor govoriti, ker ne gre le za vljudnostno gesto, če Coty obišče papeža. Nocoj bo SNG nastopilo v Avditoriju s Salacroujevo farso v treh dejanjih »Zgodba za smeha, ki jo je pred časom, na zahtevo Avtorske centrale v Rimu moralo umakniti z repertoarja. GLAVNE SMERNICE^ JUGOSLOVANSKE POLITIKE Investicije se bodo podvojile da se pridelek čimprej poveča V bodoče morajo biti zadruge glavni nositelj razvoja razširjene reprodukcije in socializacije kmetijske proizvodnje Večletna razprava o agrarni politiki in izgradnji novih družbenih odnosov v kmetijstvu se je nedavno končala z razpravo v zvezni skupščini. Naj višji forum Jugoslavije je sprejel resolucijo, ki je nakazala razvojno pot jugoslovanskega kmetijstva in poudarila njegovo vlogo v gospodarski politiki in perspektivnem načrtu razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Razprava v zvezni skupščini je bila dejansko zaključek dolge in plodne razprave jugoslovanskih ekonomistov, agronomov, zbornic, strokovnih združenj in drugih strokovnjakov, ki je jme- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiooiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUH KAJ VSE ZMORE ORGANIZACIJA IN POŽRTVOVALNOST Briško in vipavsko ljudstvo v borbiproti snegu in mrazu Medtem ko so naši kmetovalci brez moči gledali, kako jim sneg in mraz uničujeta njihov trud, so onstran meje organizirano napeli vse sile, da bi vsaj zmanjšali posledice elementarne nezgode Polnoč se je odmaknila. Sem proti Dobrovem polzi naglo tipajoča luč žarometa. Cez čas se pred postajo Ljudske milice zaustavi motor. S hitrim korakom se približa voznik skupini. Sirene tulijo «Zmrzu'je!» Bilo je dovolj »Alarm!* Povelje štaba celotnega boja proti nastopajočemu zmrzovanju se je tisti mah uresničilo. Z majhnega briškega griča se je po vseh Brdih raztegnilo zavijajoče tuljenje sirene. Siiena je tulila eno, dve. tri minute... Tam pri Kozani in v Cerovski dolini, pa okoli Križade ter pri Neblu — skratka po vseh Brdih je zažarelo na stotine, ne, na tisoče ognjev. Začel se je srdit boj proti mrazu. Brici od petega leta starosti pa do na pol onemoglih starcev so kot en sam človek stali proti grozeči nevarnosti, prepričani, da bodo močnejši od narave. In res, njihov trud ni bil zaman. Operativni štab Takšna je bila približna podoba vseh treh noči na Vipavskem in v Brdih, Ze v ponedeljek zjutraj, ko so opazili na severnih obronkih Brd snežno odejo, so na občin- deveta razprava NA PROCESU O «ZAKLADU IZ I)ONGA» Barbieri si ni prilastil Boccafuocovih Na včerajšnji dolgi razpra-dnv *z*kladu iz Donga* v Pa-Vn;* 50 se dolgo motali okoli P asanja, kam je izginilo 1 nilri0" 1M.OOO lil in 53 ziat-f*ši i'- **' so ^ili zaplenjeni *ent P°I*c'.islav on skr vild se ic 10 blago spra je prav on skr-to blago spra-druai vai'no. Partizanom in deli?'1^ 'jodem pa je c al raz- ret i, .aekaj hrane in cigank v ie bil ppln kov- haDr-M*. VSe 0,lalo pa je dal Pisnik s)cer le površen za- koDiii’ !r*tereKu originalno ‘Gian • 'zr°čil partizanki obrisi i1*’ dočint je eno kopijo nimi i m i® sedaj med sod-VreA-i? ,1- V kovčkih in dveh bil, . (nahrbtnikih?), ki »o Uročene »Gianni*, pa de- narja in vrednostnih papirjev ni bilo. Milijon 117 tisoč lir ter 5000 frankov pa je deponiral v banko Amodeo po njegovem naročilu njegov sin, 53 šterlingov pa je po nalogu karabinjerskega marešala vrnil pol. agentu Boccadifuocu. kar pa slednji zanika, češ da je dobil vrnjenih le 5 ali 6 šterlingov. dočim pravi, da je bilo njemu zaplenjenih 1 milijon 159.000 lir in ne 1 milijon 117000, kolikor jih je Barbieri deponiral v banki. Iz tega je sodišče sklepalo, da je bila v banki deponirana vsota drugega izvora. Vincenzo Mottarello zatrjuje, da je bil tudi v kovčkih, ki so bili izročeni »Gianni*, denar, vsaj tako da mu je rekla sama »Gianna«. Tako je Mottarello izjavil vsaj na zasliševanju; karabinjerski ma-rešalo Mario Sartirana, ki je včeraj pričal, ca je že 194H napravil nekako karakteristiko Barbierija, ki pa je bila napravljena na podlagi podatkov, ki jih je dobil od ljudi in v kateri je bil Barbieri zelo temno opisan, zaradi česar mu je slednji nekoč pozneje tudi grozil, Toda v to se vmeša sam Barbieri. ki murešalu oporeka, da mu ni grozil, pač pa mu pred vsemi ljudmi na trgu v Dongu očital nekorektnost, ker je sodnim oblastem v Benetkah poslal o njem napačno oceno. Priča Tilde Grisanti, ki je bila v čneh poloma zaprta v občinski hiši v Dongu, zatrjuje, da ji je ob tej priliki Barbieri očital, češ da so njeni fašistični voditelji hoteli spraviti čez mejo zlato in da ji je pri tem pokazal neko vrečo, ki da je polna zlata. Barbieri to odločno zanika, ker da o tej vreči ne ve ničesar. Naslednja priča odv. Nullo Tanzi iz Coma pa pravi, da so se novembra 1945 zbrali bivši voditelji CLN, da bi razčistili govorice o »zakladu iz Donga», Tedaj pa ča je največ sumov padlo na Barbierija. Tudi brigadir Er-nesto Donanda je napravil nekako poročilo o Barbieriju, ki ga je seveda sestavil na račun govoric. Bilo je to leta 1948- Ko je predsednik sodišča Zen to poročilo prebral, se je javil k besedi Barbieri, ki je vse trditve zanikal, njegov odvetnik pa si je pridržal pravico, ča bo vse poročilo z dokazi ovrgel, ker je vse zlagano. Povsem drugačen ton pa je dal razpravi Francesco Barbieri. ki pa ni z obtožencem v sorodstvu. On sam je imel nalogo zbrati nekaj kovčkov bežečih fašistov. Eden je bil odprt in v njem ni bilo dru-geg^ kot perilo, cigarete in pecivo. Toda predsednik sodišča se ponovno vrne na vprašanje (Nadaljevanje na 4. strani/ skem ljudskem odboru ustanovili poseben štab, ki ga je potem vodil nepretrgoma 48 ur sam predsednik občine. Ta štab je čez dan obveščal vse občane, kaj in koliko naj pripravijo, da bi bilo čimveč dima. Dobro organizirana akcija in ljudska neposredna prizadetost je pripravila do ponedeljka zvečer vse Brice za boj proti mrazu, ki je grozil, da bo uničil vso mlado brst. Okoli vinogradov in sadnih nasadov so postavili na stotine grmad. Vsakdo je vedel, da je od njihovega skupnega nastopa v mnogem odvisna letošnja letina. Brici so se zavedali, da bi pomenil posameznik v tem boju skoraj nič, medtem ko se je kazala rešitev samo v skupnih naporih. In samo tako pripravljena Brda so lahko upala vsaj deloma uspeti. Ko je okrog ene po polnoči zatulila sirena je na mah zažarelo v vsaki dolinici, v vsakem vinogradu, sadovnjaku ali vrtu toliko ognjev, kolikor jih v Brdih hkrati doslej še ni bilo. Cez dan v torek so ponovno pripravljali nove grmade. Tudi Jugoslovansko ljudsko armado so zaprosili za pomoč. Njihova prošnja ni bila zaman in dobili so precej dimnih zabojev, s katerimi so skupno z ostalimi ognji zadimili skoraj vse dolinice. Treba je priznati štabu, da je s svojo dobro organizacijo zelo spretno vodil ves boj v Brdih. Čeprav je bila fronta ogromna, ter je zahtevala na tisoče in tisoče ljudi, so navzlic manjšemu številu vendar zaščitili večji del svojih vinogradov. Tam, kjer ni bilo ljudi, so si pomagali na ta način, da je pošiljal štab svoje motorizirane občane, ki so na motorjih vozeč se raztresali goreči dim. To so naredili na ta način, da je vozač v roki držal dimne zabojčke. Da bi imel čim podrobnejšo podobo o temperaturi, pa je občinski štab organiziral še pomožne vremenske opazovalnice. V teh dneh so Brici pokurili skoraj vse dračje, slamo, mnogo sena, drv, mahu in podobno. Povsod pri mizarjih, kjer je bilo do tedaj še mnogo žaganja in oblanja, so otroci njihove delavnice dobesedno očistili do zadnje lesene mrvice. Ta dobro organizirana akcija je nedvomno dosegla velik uspeh, ki Je tolikšen, kakršnega bržčas sami Brici niso pričakovali. Zagotovo so preprečili prav veliko katastrofo* Res, škoda je kljub temu precejšnja, zlasti na posestvu Vipolže, kjer je mraz uničil ves letošnji rod v nižinskih vinogradih. Le-te niso mogli povsem zavarovati, ker So v bolj odprti dolini tik ob meji. Toda lahko bi bila škoda še najmanj nekolikokrat večja, če ne bi bilo skupnih organiziranih naporov ljudi proti mrzli nevarnosti. Vipavska dolina Vipavska dolina je tudi med tistimi, ki je utrpela zelo močno škodo zaradi mra- za. Prav žalostno je pogledati na njihove njive, na katerih je še nedavno zelenel krompir, fižol in podobna zelenjava. Zdaj je vse to po-zeblo. Seveda najhuje pa je s trto, ki jo je mraz skoraj popolnoma uničil. Bržkone bo treba v vseh nižinskih vinogradih porezati trto znova. Morda bo letos rodila še kaj, vendar bodo količine zelo majhne, razen tega pa bo takšno «nedonošeno» grozdje zagotovo kislo in slabo. Za boj proti mrazu so se na Vipavskem podobno pripravili kot v Brdih. Razno kurivo so pripravili Vipavci že v ponedeljek zvečer. V strahu, da bo kurivo premalo učinkovito, so ponekod pripravili tudi vodo, ki so jo tudi ob mrazu uporabili. Ker pa je bil sorazmerno precejšen mraz, se je škropljenje spremenjalo v zmrzovanje vode na rastlinah. Kot takšno je bilo škodljivo in so ga zato opustili. Dobro pripravljena proti mrazu je bila kmetijska delovna zadruga «S'imon Gregorčič* v Buko- vici. Seveda vsega ni bilo mogoče rešiti in jim je mraz uničil skoraj vse vinograde, razen teh pa je takisto po-zebel ves paradižnik. Znano je, da ima ta delovna zadruga nad 20 hektarov krasnih breskovih nasadov. Le-ti pa tudi pomenijo poglavitni dohodek zadružnikov. Da jih ne bi mraz poškodoval, so jih zaščitili na ta način, da so okoli nasadov zakurili številne kupe žaganja in oblanja. Razen tega so imeli pripravljene na treh traktorskih prikolicah velike železne posode, v katerih so zakurili drva in nametali na ogenj stvari, ki se močno dimijo. Te traktorske prikolice, ki so jih zadružniki imenovali »goreče barke*, so s trak- torji prevažali med drevoredi. S tem so dobesedno prekadili vsako breskvino drevesce, katerih je več tisoč na teh nasadih. v boju proti tej pri-rodni sili so sodelovali prav vsi člani zadruge. Mraz je prizadel tudi ostale kraje na Primorskem. Tako je na Cerkljanskem sneg polomil ogromno sadnih dreves in pozebla so vsa žita italijanske sorte. Na Tolminskem pa je mraz najbolj prizadel koruzo, krompir in sadje, zlasti pa orehe. la za cilj, da določi glavne smernice bodoče agrarne politike. Zvezna skupščina je upoštevajoč izkušnje Jugoslavije in drugih držav odvrgla obe krajni rešitvi, ki prevladujeta v sodobnem svetu: sistem individualne kmetijske proizvodnje in sistem kolektivizacije. Skupščina je ugotovila, da struktura individualnih posestev in njihova gospodarska moč ne zagotavljata takšnega napredka kmetijske proizvodnje, ki bi zadovoljil sedanje in bodoče potrebe. Družbena pomoč individualnim proizvajalcem bi sicer v določeni meri omogočila povečanje proizvodnje, čeprav v nezadostni meri. Toda ta pomoč bi v končni liniji povzročila še večjo razredno diferenciacijo na vasi, krepitev kapitalističnih elementov in potrebo upravnih posegov države, kar bi bilo v nasprotju z načeli nove gospodarske politike. Dosedanja praksa je nadalje pokazala, da se hitrejši uspehi v podružbitvi zemljišč in osnovnih sredstev lahko dosežejo samo s prisilnimi sredstvi in z velikimi olajšavami (davčnimi in drugimi) podružbljenim posestvom. Izkušnje so prav tako pokazale, da sistem kolektivizacije- ne rešuje na zadovoljiv način niti vprašanja razvoja kmetijske proizvodnje, niti ne prispeva k razvoju socialističnih odnosov na vasi. Prisilna kolektivizacija nosi poleg tega v sebi kali birokratizma, medtem ko favoriziranje podružbljenih posestev z raznimi olajšavami ne vzpodbuja na odkrivanje notranjih rezerv in na izkorii ščanje vseh možnosti za povečanje in pocenitev proizvodnje. Na osnovi dosedanjih izkušenj v razvoju jugoslovanskega kmetijstva in analize u-spehov po opustitvi sistema prisilnega odkupa kmetijskih pridelkov ih favoriziranja kolektivizacije je zvezna skupščina ugotovila, da je potrebno pomagati razvoju prostovoljnega zadružništva in spodbujati sodelovanje individualnih proizvajalcev s socialističnimi kmečkimi posestvi. Poleg velikih družbenih posestev (katere vodijo neposredni pro- RUDI V. (Iz »Slov. poročevalca«) izvajalci podobno kot v to- varnah in ostalih gospodarskih podjetjih) bodo zadruge glavni nositelj razvoja reprodukcije in podružbi-tve kmetijske proizvodnje. Zadruge bodo razpolagale z vedno večjimi družbenimi sredstvi (najmodernejšimi kmetijskimi stroji in drugim orodjem). Z uporabo najmodernejših metod obdelovanja zemlje, napredno živinorejo, z organizacijo prometa in vsega, kar je potrebno tudi ostalim kmetovalcem in kar ima kmet naprodaj, bo. do zadruge nele povečale lastno proizvodnjo, temveč bodo s svojim primerom vzpodbujale individualne proizvajalce na modernizacijo proizvodnje, na sodelovanje z njimi, na izkoriščanje zadružnih sredstev (kmetijskih strojev itd.) in njihovih uslug pri prodaji pri. delkov in nakupu vsega, kar jim je potrebno. Individualni kmetovalci bodo prostovoljno sodelovali z zadrugami. Oni bodo sami iskali to sodelovanje, ker bodo od njega imeli vsestransko, zlasti materialno korist. Da se v najkrajšem času odstranijo disproporci, ki so nastali v administrativnem sistemu razvoja jugoslovanskega gospodarstva in tudi kasneje zaradi forsiranja industrijskega razvoja, je zvezna skupščina določila tudi druge smernice agrarne politike. Osnovna smernica je, zagotoviti čim hitrejši prehod od ekstenzivne na intenzivno proizvodnjo in večja udeležba živinoreje v skupni kmetijski proizvodnji. Zvezna skupščina je nadalje postavila zveznemu izvršnemu svetu nalogo, da v prihodnjih petih letih podvoji dosedanje investicije v kmetijstvu (t. j. da zagotovi povprečno letno nad 70 milijard neposrednih investicij), da v bodočem razvoju gospodarstva zagotovi prvenstveno sredstva za razvoj tiste industrije, ki je neposredno povezana z razvojem kmetijstva (industrije traktorjev in ostalih poljedelskih strojev, umetnih gnojil, sred stev za zaščito rastlin in živine, prehrambene industrije). Tako bo v prihodnjih petih letih povečana proizvodnja traktorjev od 2500 ra 6000 letno, umetnih gnojil od 270.000 ton na 1,100.000 ton, sladkorja od 160.000 na 300.000 ton. Zgrajene bodo nove tovarne za predelavo soje, nove hladilnice, klavnice in objekti za umetno dozorevanje tobaka. S povečano domačo proizvodnjo In uvozom bo poljedelstvo Jugoslavije v letu 1961 razpolagalo z okrog 40.000 traktorji (sedaj jih i-ma okrog 14.000) in 2,200.000 tonami umetnih gnojil (sedaj okrog 580.000 ton). Z melioracijskimi deli (izgradnjo široke mreže kanalov), z vzpodbujanjem sodelovanja individualnih kmetovalcev s socialističnimi posestvi, z uporabo najmodernejših agrotehničnih ukrepov, s stabilno davčno in ustrezno kreditno politiko se predvideva 30 do 35-odstotno povečanje proizvodnje v primeri s povprečno proizvodnjo v letih 1951-55, med drugim 50-odstotno povečanje pridelka pšenice in 3(V odstotno povečanje pridelka koruze. Nova agrarna politika, ki jo je napovedala zvezna skupščina, ima za cilj odstranitev di. »proporcev v gospodarstvu, naglo povečanje kmetijske proizvodnje, zmanjšanje uvoznih potreb, povečanje izvoza in v končni liniji povečanje življenjske ravni prebivalstva. S svojo resolucijo je zvezna skupščina Jugoslavije postavila nalogo, ki zahteva vskla-jeno aktivnost oblastnih organov, zadrug, zadružnih zvez, gospodarskih zbornic, političnih činiteljev in najširših slojev ljudstva. BOZO BOŽIC KONEC ZLOČINSTVA v SANGAJU in HONGKONGU V Hongkongu in Sangaju, ki sodita med največja milijonska mesta v Aziji, niso zaznamovali v zadnjih desetih mesecih baje niti enega večjega kriminalnega primera. Prejšnja leta sta se pripetili v obeh mestih vsak dan povprečno vsaj po dve hujši raz-bojništvi. Pristojne policijske oblasti domnevajo, da so voditelji razbojniških tolp preselili svoje štabe iz teh mest. Drugače si ne znajo in ne morejo razlagati nerazumljivega nenadnega upada zločinske dejavnosti v obeh, nekdaj dokaj razvpitih mestih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiKiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninnuiiniiiii FOTOGRAFSKI KOTIČEK Klub fotoamaterjev se vendarle pripravlja Pri vsakokratnem srečanju med nami, fotoamaterji, je padlo vedno vprašanje, zakaj nimamo tržaški Slovenci svojega kluba, ko nas je vendar toliko. Imeli bi mi in še posebno začetniki od takega kluba samo korist. Za sedaj ne bo nič, je bilo rečeno, kajti sedaj so priprave za volitve, drugikrat se je biiža-.o šolsko leto in dijaki se morajo pripravljati za izpite, tretjič so bile počitnice na poti itd. Vedno je bilo nekaj vmes, kar je oviralo ustanovitev takega kluba. Ker bodo v najkrajšem času vse te ovire potisnjene ob .Iran, kakor da ne bi obstajale, bo naš fotoklub vendar stopil na plan. Po vesteh ki smo jih mogli zaznati od pripravljav- Miramarskl motiv M. Magajna cev za ustanovni občni zbor. bo ta novi klub razpolagal / udobnimi prostori in kar je najvažnejše, z lastno temnico, kjer bodo člani lahko razvijali svoje filme, povečevali uspele posnetke, kar bo pomenilo velikanski prihranek v primeri z dosedanjimi stroški, ki so občutno praznli žepe ubogih začetnikov. Opozarjamo vse slovenski amaterje, da se začnejo zanimati za ta klub še pred njegovo ustanovitvijo. Vsak amater, ki stremi za višjo stopnjo v tem lepem in zanimivem udejstvovanju, naj t-pozarja svojega prijatelja ali znanca, da Se udeleži ustanovnega občnega zbora, ki bo v najkrajšem času in ki bo seveda pravočasno v našem listu napovedan. R. P. PODATKI IZ VIŠINE 200 KM Mornariški raziskovami laboratorij, ki opravlja tehnična dela v pripravah in izdelavi umetnega satelita, je pred kratkim sporočil, da so uspešno preizkusili instrumente, k, jih bo prvi umetni zemeljsk-spremljevalec ponesel s seboj visoko v ozračje. Med poskusi so z raketo «Aerobishi» izstrelili te instrumente 202 km nad zemeljsko površino, med vsem poletom pa so prejemali znar, stveniki od njih natančne podatke. Drobni oddajnik, ki je bil v satelitu zraven drugih tehničnih naprav, seže 2413 km daleč, znanstvenikom pa je podatke, ki jih je prejemal med vsem poletom sporočal od raznih instrumentov. Tako je posredoval intenzivnost kozmičnih žarkov ter količino trčenj z vsemirskim prahom. Znanstveniki menijo, da bodo ti podatki velikega pomena ne le za nadaljnje izpopolnjevanje nuroljuhncga satelita, marveč tudi za b a1 i-stične izstrelke, ki jih zdaj izdelujejo, FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Znane kolekcije Caspary se razprodajajo na dražbi V Združenih državah Amerike si je ie lani avkcijska družba Harmer zadala nalogo, prodati na dražbah svetovno znane kolekcije Caspa-ry. Ta velika zbirka, ki jo je leta in leta zbiral nedavno umrli ameriški bogataš, se je tako porazgubila po svetu, kajti iz vsega sveta prihajajo v New York bogati zbiralci in trgovci, da si zagotovijo dragocene znamke. Vsak mesec je ena dražba, na kateri prodajo določene področje velike zbirke. Februarja so prodali lepo zbirko znamk italijanskih držav iz preteklega stoletja, marca pa ameriške tako imenovane «Car-rters* in lokalne znamke. Te znamke so vredne besede, ker so širokemu krogu filatelistov neznane. «Carriers Stamps» so služile kot plačilo za pisma, ki so jih določeni uradi pošiljali drugim uradom, ali pa za pisma, ki so jih privatne poštne tvrdke (ki so nehale obstajati leta 1851) donašale uradom in tvrdkam. Te znamke so dveh vrst: oficialne, ki so jih tiskale posamezne države in mesta, ali pa privatne, ki so jih tiskali posamezni uradi. Logično je, da tvorijo druge večjo vrednost in so tudi bolj zanimive. Lokalne znamke pa so bile izdane od privatnih poštnih tvrdk, ki so vzdrževale poštno zvezo v času ko je državni Post Office deloval še neredno, posebno se v deželah, ki niso bile še pod popolno oblastjo ameriške vlade. Razvoj teh poštnih tvrdk je neločljivo povezan s prodiranjem belcev na Divji zapad, na kar nas vsak dan spominjajo filmi-utesterni. Na teh znamkah lahko beremo legendarna imena, kot so «Pony Express», «Wells, Fargo Sl CO» itd. Nekatere izmed teh znamk, ki so v tej zbirki je vedno nalepljene na pismih, so žigosane, kar še poveča njihovo vrednost, to pa zaradi tega, ker niso i' mele privatne tvrdke navade žigosati lastnih pošiljk. Maja pa bodo na posebni dražbi prodali tudi del iste zbirke, ki vsebuje znamke angleškega cesarstva. V Londonu so v neki tvrdki našli šest znamk s sliko Elizabete II. za 3 pence, ki niso v sredini zobčane. Kanada je izdala pred kratkim štiri znamke, ki so jih uradno imenovali sznamke o zabavi izven doma«, so pa » resnici znamke, ki prikazujejo razne športe, katerim se Kanadčani zelo posvečajo. Znamke prikazujejo vožnjo s kanujem in lov na ribe, plavanje, lov in smučanje. Vinjete so zelo posrečene. Avstralija je izdala pretekli mesec antarktično znamko. Ta znamka pravzaprav ne spada, v sklop avstralskih znamk, ampak že napis na njej «Australian Antarctic Territorp» pomeni, da gre za drugo deželo. Znašel se je... C23» O Lc^ tKorlško-benešbi dnevnik Štiriurna debata v občinskem »etn v Gradiški Čimprejšnja uresničitev člena 116 ustave bo samo koristila interesom prebivalstva V ganski pokrajini je bil občinski svet v Gradiški prvi, ki se je lotil tega važnega vprašanja • Soglasno sprejeta resolucija, ki poudarja popolnn avtonomijo lokalnih organov Tudi v Gradiški, kakor v drugih središčih naše pokra jine je vprašanje deželne av tonomije še vedno v ospredju in čeprav je mestni svet Gradiške med prvimi nakazal potrebo čimprejšnje uresničitve tako važnega člena ustave, kakor je 116, so vendar upravni možje Gradiške smatrali za potrebno, da se ponovno sestanejo in izrazijo svoje mnenje. Razprava o deželni avtonomiji se je zavlekla pozno v noč; daljši govor je imel za stopnifc opozicije Eligio Sim-sig (KPI), ki je med drugim izjavil, da so bili vloženi v Rimu že trije zakonski o-snutki (KPI, PSI, KD), ki so zadosten dokaz, da morajo osrednje oblasti čimprej postaviti vprašanje deželne avtonomije Julijska krajina -Furlanija na dnevni red. Sim-sigu so sledili tudi govorniki večine, ki so prav tako bili za čimprejšnjo uresničitev ustavnega člena; eden izmed govornikov je izrazil tudi željo, da bi postal Videm središče dežele. Končno je župan Lenardi predložil resolucijo, za katero je glasovalo vseh 20 prisotnih občinskih svetovalcev. V njej izražajo svetovalci Gradiške željo, da se bo čimprej izpolnila želja prebivalstva goriške pokrajine, odnosno njihove občine, po uresničitvi deželne avtonomije, ki bo lahko bolje reševala številne 'probleme, ki danes obstajajo v teh krajih; poleg tega pa so svetovalci predložili tudi dva predloga. Prvi predlog zahteva, da se pri volitvah osrednjega upravnega organa dežele upoštevajo interesi vseh prebivalcev in se torej omogoči v upravnem organu mesto zastopnikom vseh okrajev dežele. Drugi predlog pa zahteva, da bi lokalni organi poleg nadaljnjega upravljanja lokalnih u-stanov upravljali tudi konzorcije *a izboljševalna dela, kar j^ v Gradiški velike važnosti. Končno so svetovalci mestnega sveta z II proti 9 gla- •iiiMiiiiiiimiiuiiiiiiiuiiiiiiiimmtiiiiiiniiiiii Barbieri si ni prilastil Boecafuocovih zlatnikov (Nadaljevanje s 3. straniJ že prej omenjenega nahrbtnika zlata, ki ga je omenila Tilde Grisanti. Barbieri sa to odgovori, da za nahrbtnik zlata ne ve, razen če ni moro a to oni nahrbtnik, ki ga je a, retirani prefekt Gatti tako skrbno motril in ki je bil nato skupno z ujetniki in njihovimi rečmi naložen na tovorni avtomobil in odpeljan iz Mussa v Dongo. K temu predsednik ponovno pokliče Grisantijevo, ki pa ne ve povedati, ali je šlo za večji ali manjši nahrbtnik, oziroma vrečo, dočim je prej govorila o zabojčkih. Naslednja pričanja letalskega častnika Pallottellija se spet vrtijo okoli »rezervnega sklada« »italijanske socialne republike«, ki da ni mogel biti drugje kot v tistih šestih zabojih, ki so bili razloženi v Dongu. Med pričanjem bivšega policijskega agenta Boc-cadifuoca, kr sedaj pravi, da ne ve točno, koliko zlatnikov je imel v vrečici, pač pa da jih je bilo ob vrnitvi le malo, prečita predsednik poročilo iz Donga, kjer je rečeno, da je v občinskem inventarju v Dongu zabeleženih 43 zlatni- kov, «ki so bili zaplenjeni Marcucciju«, torej prav sedanji priči. Iz tega sledi, zaključuje predsednik Zen, da «Bar-bieri m vtaknil • nobenega zlatnika v svoj žepu. sovi sprejeli predlog svetovalca Simsiga, da se čimprej skupno sestanejo upravitelji krminske in gradiške občine, ki jih tarejo isti problemi in ki bodo pri nadaljnjem reševanju vprašanja deželne avtonomije prav gotovo našli mnogo sličnih točk. Jutri ob 18. uri tombola na Travniku Kakor smo že pisali, je moral goriški Zeleni križ prenesti tombolo, ki jo je nameraval organizirati prejšnjo nedeljo. Organizatorji so sklenili, da bo tombola jutri zvečer ob 18. uri na Travniku; naprodaj so ostali še listki ki stanejo samo 50 lir. Prva tombola bo znašala 60.000 lir, prva «cinquina» pa 3Q tisoč lir. Danes in jutri pokrajinski kongres KD 200 delegatov krščanske demokracije bo izvolilo tudi novo pokrajinsko vodstvo Danes popoldne ob 16.30 se bo v pasaži Edling pričel pokrajinski kongres Krščanske demokracije, kateremu bo prisostvovalo 200 delegatov. Kot smo izvedeli, bodo v nedeljo ob koncu zasedanja kongresa delegati goriške pokrajine izvolili tudi nov pokrajinski odbor. Novi urnik javnih lokalov V veljavi bo od 15. maja do 31. oktobra Goriški kvestor je odred'1 nov urnik javnih lokalov za našo pokrajino. Novi urnik stopi v veljavo 15. maja in ga bodo morali lastniki javnih loka.ov upoštevati do 31. oktobra t. 1. V vseh občinah goriške pokrajine bodo javne lokale odprli ob 6. uri. Kavarne, bari, vinotoči v Gorici, Gradežu in Tržiču se bodo zapirali ob 1. uri, v ostalih občinah pokrajine pa ob 24. uri. Gostilne s hrano ali brez nje bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24. uri, v o-stalih občinah naše pokrajine pa ob 23. uri. Osmice bodo povsod zapirali ob 21. uri. Krožki ENAL, CRAL, ACLI bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 1. uri, v osta.ih občinah pa ob 24. uri. Opozarjamo, da lastniki lokalov, kjer se prodajajo izključno alkoholne pijače, ne smejo biti odprti ob delavnikih pred 10. uro, ob praznikih pred 11. uro in zaprti ne pozneje kot ob 23. uri. ——«»------ Sprejemni izpit Sprejemni izpit v 1. razred nižnje srednje šole (gimnazije) v Gorici se prične 6. junija ob 9. uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Naslednji dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje po vrstnem redu, ki bo javljen na razglasni deski šole. Za pripustitev k temu izpitu je treba, da učenec vloži prošnjo na kolkovanem papirju za 10Q lir naslovljeno na ravnateljstvo nižje sred- nje šole najkasneje do 20. maja. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo v tajništvu, ki je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Izlet v Škocijansko jamo Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 26. t. m. izlet v Škocijansko jamo na Krasu. Cena za vožnjo z avtobusom v obe smeri Je samo 500 -ir. Skocijanska jama je v obmejnem pasu, zato zadostuje samo obmejna propustnica. Podrobna pojasnila za zanimiv izlet dobite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, kjer se vrši tudi vpisovanje. Nesreča v SAFOG Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so včeraj dopoldne odpeljali iz livarne SAFOG v ambulanto INAIL delavca Silvia Zarachia iz Ul. Colombo 13, ki mu je pri delu po nesreči zašel sredinec desne roke v stroj. Potem ko so mu prst obvezali, je Zarachia lahko odšel domov. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE iz Trsta gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici v nedeljo 18. t.m. ob 16. in 20. uri z dramatično farso A. Salacrouja Zgodba za smeh Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene: sedeži prve vrste 250 lir, druge vrste 150 lir in stojišča 100 lir Avtobus v Trst za Pred dnevi so v zavodu «0. Lenassi« izvolili nov upravni odbor, kateremu bo predsedoval prof. Carlo Corsi, ki je nasledil pok. Di Giannantonia. V odboru so še dr. Brune Cientaroli, Evelina Pittoni; župnik Marega in prof. Špacapan. iitmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitmiiiiimimmiHiimiiMiniiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiimiiiiiiiHMMiiiHtiiiiiiM Včeraj na goriškem sodišču Pešec nenadoma spremenil smer in končal 13. oktobra lanskega leta se je v bližini Pordenona pripetila prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje Goričan Goido Moratelli iz Gorice, Ul. Morelli 2Q. Moratelli je bil nesrečnega večera v bližini mosta na Meduni, ko ga je povozil tovorni avtomobil Alfa Romeo UD 33755. Kmalu po prevozu v bolnišnico v Pordenonu je pone srečeni zahteval prevoz domov v Gorico, kjer je naslednjega dne zaradi poškodb na glavi umrl. Cestna policija je šoferja tovornega avtomobila 20-letne-ga Evarista Nonisa iz Sent Vida ob Tilmentu prijavila sodnim oblastem in mladenič je bil včeraj na zatožni klopi goriškega sodišča. Sodnikom je kakor že prej v preiskavi pojasnil, da je .13. oktobra 1956 vozil le 40 kilometrov na uro in je nekaj metrov pred nesrečo tudi opazil pešca, ki je bil na njegovi desni strani. Nenadoma pa naj bi se slednji premaknil proti središču in to v trenutku, ko vozila ni mogel več ustaviti. Izjave obtoženca je potrdila tudi priča Maria Nadalin, ki je sedela poleg šoferja v kabini in ki je dogodku sledila. Tako je sodišče Evarista Nonisa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Po incidentu v Zagraju ojačeno policijsko nadzorstvo nad hoteli v pokrajini Pred dnevi je bila gor;.ška policija obveščena o dogodku, ki se je pripetil v hotelu «Alla bella Trieste« v Zagraju, kamor so bili poslani tudi agenti, da stvar razčistijo. Izvedeli so, da je prišlo med dvema gostoma, moškim in žensko do prepira in celo d > pretepa, tako da je bila žen-J ska laže ranjena. Policijski a- J genti so ugotovili, da lastnica hotela ni zabeležila imen svojih gostov in s tem prekršila policijski zakonik, za kar se bo morala tudi zagovarjati. Goriški kvestor je po tem dogodku sklenil, da bo Športni dnevnik Včeraj popoldne s tržaške postaje Reprezentanti z zmernim op Italijanski nogometaši v čakalnici na postaji pred odhodom v Zagreb Danes so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 5.30, ko je bilo komaj 2,6 stop. Celzija nad ničlo; ngjvišja temperatura pa je bila ob 14- uri, in sicer 16,2. stop. C, policija okrepila nadzorstvo nad hoteli v naši pokrajini, da bi tako preprečila podobne incidente. 1«------ ITALIJ A—ROMUNIJ A Zanimanje za mednarodno športno srečanje v Gorici Kot je znano, bo jutri ob 21.30 v dvorani Ginnastica v Gorici mednarodna tekma v košarki med Italijo in Romunijo. Za tekmo vlada v Gorici in okolici izredno zanimanje, saj se ljubiteljem športa le poredkoma nudi prilika, da prisostvujejo takim mednarodnim srečanjem. Prostori na osrednji tribuni bodo po 700 lir, stranski 500 lir, stojišča pa 300 lir. — —o — KINO — CORSO. 17.00: »Deček na delfinu«, A. Ladd, S. Loren, v cinemascopu in v barvah. VERDI. 16.00: »Donatella«, El-sa Martinelli, W. Chiari, v cinemascopu in v barvah. VITTORIA. 17.00: »Lovci morskih volkov«, v barvah, V. Mature, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 17.00: »Pristani- šče v Afriki«, Maria Pieran-geli, v barvah. MODERNO. 17.00: »Major Bra-dy». Včeraj popoldne so z Onenf-Expressom odpotovali v Zagreb Hani italijanske nogometne reprezentance v sprem stvu tehničnega direktorja Pa-squala, trenerja Pom ja, zveznega svetnika Bertonija, člana tehnične zvezne komisije Schiavia, zveznega zdravnika Ferranda in maserja Farabul-linija. V Zagreb je odpotovalo 15 igralcev: Lovati, Magni-ni, Cervato, Chiappella, Or-zan, Segato, Boniperti, Grat-ton, Virgili, Montuori in Pri-ni ter rezerve Sarti, Rota, Bernardin in Pandolfini. Manjkal je le Bean, ki še ni uredil svojega potnega lista, ki pa bo dospel v Zagreb jutri skupno z zveznim predsednikom inž. Barassijem. Na postaji so nogometaše sprejeli predstavniki pokrajinske julijske zveze, številni novinarji in manjša skupina športnih navijačev. V razgovoru s predstavniki tiska so igralci pokazali zmeren optimizem glede nedeljske tekme v Zagrebu, vendar so bili v svojih izjavah zelo previdni, kar velja tudi za trenerja in ostale člane spremstva. Trener je potrdil le, da bo reprezentanca nastopila v že najavljeni postavi; eventualne spremembe v drugem polčasu pa da bodo odvisne od dogodkov na igrišču. Pred odhodom iz Vidma v Trst so imeli reprezentanti zadnji kondicijski trening, ki je trajal okrog 50 minut. Vsi igralci se počutijo dobro in tudi Gratton ne čuti več nobenih bolečin v nogi. «»------- B REPREZENTANCA Egipčani in Italijani že zbrani v Pescari PESCARA, 10. — Egiptovska nogometna reprezentanca, ki je to noč prispela iz Rima v Naša prognoza Jugoslavija-Italija X 1 (prvi polčas) Jugostavija-Italija X 1 (končni rezultat) Italija B-Egipt 1 (prvi polčas) Italija B-Egipt 1 (končni rezultat) Sestrese-Pro Vere. X 1 2 Crema-Marzoli 1 X 2 Casalecch.-Mantova X 2 Belluno-Bassano 1 Bolzano-Pro Gorizia 1 X Trento-Rovereto 1 Empoli-Solvay 1 Pistoiese-Carrar. X Federcon.-Ch. Neri 1 Cecina-Arezzo X 2 Saronno-Cantii 1 Pescaro, se je podala popoldne na stadion «Adriatico», kjer se je zadržala kakih 10 minut in si ogledala teren, nato pa je odšla na igrišče «Rampi-gna«, kjer je imela lahek atletski trening. Italijanski nogometaši, ki so tudi že v Pescari, so danes zjutraj počivali, popoldne pa si z avtobusom ogledali okolico mesta. Za jutri je predviden krotek trening na stadionu Adriatica. Slab uvod v letošnjo «1000 milj» Nezgoda dirkača Behre z avtom Maserati 4500 Pri nesreči si je Behra zlomil roko in dobil številne poškodbe po obrazu - Prognoza: 20 dni MODEN A, 10. — Letošnja avtomobilska dirka «1000 milj« se je začela s kaj slabim uvodom. Pri poskušanju novega dirkalnega športnega avtomobila Maserati 4500, se je namreč ponesiečil znani dirkač Francoz Behra. Pri nesreči si je Behra zlomil podlaket desne roke malo nad zapestjem, dobil pa je tudi številne poškodbe po obrazu in glavi sploh. Zdravniki predvidevajo, da bo okreval v 20 dneh, kar izključuje njegov nastop ne samo na «1000 milj« temveč tudi na dirki za veliko nagrado Montecarla, ki ga je še posebej zanimala. Do nesreče je prišlo v bližini kraja »Tre Tom« na cest; Modena - Verona. V trenutku nezgode je Behra vozil s hitrostjo 140 km na uro. Na raz-merno blagem in tudi dvignjenem ovinku v oblik’ razvlečene črke «S», je njegovo vozilo zadelo z nosom ob dvignjeni rob jarka, drselo po njem še nekaj metrov, nato pa se počez ustavilo na polju ob cesti. Behra je sam zlezel iz avtomobila ves okrvavljen in z omahnjeno desno roko. Na cesti je ustavil prvi avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico v Močeno, od koder so ga po prvi llllllllllItllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllltllllKlIlllllllllllllllllllllllllintllllllllllllHIllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllll Sestavljena je jugoslovanska nogometna reprezentanca Tirnanič se je odločil: Spajič bek, Zebec center Tirnanič upa, da bodo Jugoslovani igrali bolse kot proti Grčiji ZAGREB, 10. — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Aleksander Tirnanič je danes določil naslednjo postavo, ki bo branila jugoslovanske barve v tekmi z Italijo: Beara; Spajič, Crnkovič; Mitič, Krstič II., Boškov; Rajkov, Milutinovič, Zebec, Vukas, Li-pošinovič. Rezerve so: Stojanovič, San-tek, Antič, Veselinovič, Ko-stič. Tehnični komisar Tirnanič je izjavil, da je v obrambi moral narediti spremembo ker Belin še ni ozdravel, tako da ga bo zamenjal Spajič. Na vprašanje kakšna bo taktika jugoslovanske reprezentance v borbi z Italijo, je rekel: »Znano je, da Italija igra z okreo-ljeno obrambo. Zato je osnovna naloga naših napadalcev, 9a ne skušajo trdoglavo prebiti se skozi sredino, ki je najbolj zavaiovana. To se je na žalost dogodilo v Atenah. Upamo, da bo glede tega tokrat bolje«. Na vprašanje kakšno je njegovo mišljenje o italijanskem moštvu, je Tirnanič izjavil: »Italijani imajo solidno reprezentanco. To je nasprotnik, ki ga je treba spoštovati. Minimalna zmaga v nedavnem srečanju z Irsko ne sme zavesti. Italijanski zvezni kapetan je precej spremenil napauulno vrsto, poleg tega pa se italijanski nogometaši striktno drže postavljene jim naloge česar se naši re-prezentantivci vedno ne drže. Priprave v Zagrebu — je dejal Tirnar.ič — smo izkoristili kolikor je bilo mogoče, da popravimo pomanjkljivosti v i-gri, ki so jih naši reprezen-tativci pokazali v A‘enahj» B reprezentanca Jugoslavije, ki bo dne 19. t. m. v Ljubija-, ni igrala proti B-reprezentan-ci ČSR, bo dne 13. t. m. zače- la trenirati v Ljubljani. Zvezni kapetan Tirnanič je v to enajstorico odredil naslednje igralce: Krivokuča, Vulič, Vu-čidolov, Nikolič, Tomič, Tasič, Milutinovič ml., Kaloperovič, Zanetič, Mesaroš, Mujič, Pa-pec, Antič, Rudinski, Radovič in Madved. DIRKA PO ŠPANIJI V štirinajsti etapi zmagal Fcrraz (Šp.) BAYONNE, 10. — V 14. etapi kolesarske dirke po Španiji, Huesca - Bayonne (245 km) je zmagal Spanec Ferrazz. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Ferran (Sp.) 7.25’30”, 2. Da Silva (Port.), 3. Aizpuru, 4. Van Cauten (Bel.) 7.28T7'1 5. Geminiani (Fr.) 7.2817”, 6. Rosseel (3el.) 7.28'39", 7. Be-nedetti (It.) 7.30T5”, 8. Delied-da (Fr.), 9. Nencini (It.), 10. Iturat, 11. Barrutia, 12. Baha-montes. S časom Benedettija je prišla na cilj tudi glavnina z v e-mi najboljšimi. Splošna klasifikacija po 14. etapi: I. Lorono 72.24’55”, 2. Baha-montes 72.33'6”, 3. B. Ruiz 72.34’29”, 4. Da Silva 72.39’27”, 5. Geminiani 72.4202”, 6. Moreno 72.43’38”, 7. Adriaenssens 72.44’33”, 8 Fornara (It.) 72.48' in 43”, 9. Sant 72.50’23’', 10. Nencini (It.) 72.50’54", 13. Boni (It.) 72.54’46”, DIRKA PO ROM 4NDIJI 6 kolesarjev vodi z enakim časom ŽENEVA, 10. — V drugi e-tapi kolesarske dirke po Ro- mandiji, Porrentry - Ženeva (206 km) je zmagal Francoz Forestier. Vrstni red na cilju: 1. Jean Forestier (Fr.) 5.45’ in 46”, 2. Attilio Moresi (Sv.). 3. Bruno Monti (It.), 4. Albert Bouvet (Br.), 5. Guido Carlesi (It.), 6. Rolf Graf (Sv.), v»i s časom zmagovalca, 7. Andre Darrigade (Fr.) S.45’59”. Z istim časom je prišlo na cilj še 9 kolesarjev in med njimi Koblet in Astrua. 17. Favero 5.49’25”, 18. Ulia-na, 27. Dpgasperi, 29. Bottec chia, 34. Cestari 5.53’08”, 37. Padovan. Splošni vrstni red po 2. etapi: 1. Carlesi (It.) 10.2001”, 2. Forestier (Fr.) in Monti (It.), Bouvet (Fr.), Moresi (Sv.) in Rolf Graf (Sv.), vsi s časom Carlesija. «»------- Simpatična pobuda portugalskih športnikov LIZBONA, 10. — Lizbonski športni list «Mundo Desporti-vo» je dal pobudo, da bi ob priliki tekme med Portugalsko in Italijo odkrili na stadionu kluba Benfica ploščo v spomin na tragično nesrečo na Supergi, v kateri so izgubili življenje vsi igralci Torina. pomoči odpeljali v kliniko Sant’Agostino, kjer so mu po natančnejšem pregledu ugotovili že omenjene poŠKOdbe. V kliniki sta ponesrečenega dirkača takoj obiskala lastnik hiše Maserati ing. Omar Orsi in športni direktor hiše Ugo-lini. Pri nezgodi se je avtu zlomila sprednja os, karoserija pa se je praktično razpolovila. TENIS V RIMU Merlo in Pietrangeli uspešna v osmini finala RIM, 10. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu so biii danes doseženi naslednji rezultati: Moški posamezno (osmin* finala): Pietrangeli (It.) - Llamas (Meh.) 6:4, 9:7, 6:4. Candy (Avst.) - Reyes (Meh.) 6:2, 6:2, 6:3. Patty (ZDA) - Woodcock (Avst.) 6:0 6:4, 5:7, 7:5. Merio (It.) - Fancutt (J. Afr.) 7:5, 10:8, 0:6. 6:4. Moške dvojice (osmina finala): Fachini, Maggi (It.) - Hall* let, Darmon (Fr.) 6:0, 6:2, 3:6-6:0. Stevvart (ZDA), Ayala (Čile) - Remy, Molinari (Fr.) 6:3, 11:9, 6:2. Rose, Candy (Avst.) Contreras, Llamas (Meh.) 6:3, 7:5, 6:4. Pietrangeli, Sirola (It.) - Forbes, Seg^l (J. Afr.) 8:6, 6:4, 1:6. 6:1. Zenske dvojice (osmina finala): Migliori, Lazzarino (It-) “ Buding (Meh.), Fancutt (J-Afr.) 6:1, 2:6, 7:5. Long, Haw-ton (Avst.) - Sampson (ZDA), Ramorino (It.) 6:3, 6:2. Reyes> Ramirez (Meh.) - Hard (ZDA), Bloomer (V.B.) 8:6, 6:0. Kno-de (ZDA), Brewer (Ber.) -Vollmer, Vollmer (Nem.) 6'A. 6:2. Mešane dvojice: Hoad. Woodcock (Avst.pMi-gliori (It.), Molinari (Fr.) odstop. Haw!on, Fraser (Avst.) Buding (Nem.), Fachini (R-) 6:3, 6:3. Odcovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska TUkarsk’ zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. ob 18. nri CEIAD barvni film: v „7očetovih grehov” KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 11. t. m. ob 19.30 url METRO barvni film: ^Kosem zadnjič videl Pariz» Igrajo: Elizabeth Taylor in Van Jonson JtfmjM Cnčinnh predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Junaki so trudni» Dramatični film Nastopata MARIA FELIX in YVES MONTAND OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JOOOOOOUOOOOooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOObOOOOOOOOOOOOOOOOOOlOCOOtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO GEORGES SIMENON 20. Maigrct in njegov mrtvec Detektivska zgodba | Zenska v hotelu ni lagala: delal je v delavnicah kot pomočnik tri mesece, že šest mesecev pa ga ni več na plač- nem seznamu. «Je bil dober delavec?« »Včasih je izostal A delavcev je toliko, da ne morejo poznati vsakega osebno. Vprašal sem, če bi mi mogli priskrbeti natančnejše podatke od delovodje, pri katerem je delal. Ni mogoče. Ko bi bil specializirani delavec, bi šlo, a pomočniki so skoraj sami tujci, prihajajo in odhajajo, pa jih nihče ne pozna Vsak dan jih stoji najmanj kakšnih sto pred ograjo in čakajo, da Jih zaposlijo; delajo tri dni, eri tedne ali tri mesece, potem jih nihče več ne vidi. Zaradi potreb dela jih premeščajo iz oddelka v oddelek.« «Kaj ste našli v žepih?« Na mizi je ležala povaljana listnica, v kateri je bila razen sindikalne izkaznice še fotografija dekleta okroglega svežega obraza, obkroženega z gostimi lasmi: nedvomno Romunka s podeželja; dva bankovca po tisoč in trije po sto. «To pa ni malo«, je pripomnil Maigret Razen tega nož na zaklopko z dolgim in kakor britev nabrušenim rezilom. «Kaj misliš, Moers, da ni prav ta nož zabodel našega Alberta?« \ »Mogoče, gospod šef.« Potem še zelenkast robec. Sarascu je imel rad zeleno barvo. »Vzemi! Ni kdo ve kaj, ali človek nikoli ne ve, kaj lahko pokaže analiza.« Končno Je tu zavojček slabih cigaret in vžigalnik nemške znamke, nekaj drobiža. Ključa nobenega. »Veš zatrdno, Lucas, da ni imel pri sebi nobenega ključa?« »Več kot zatrdno, gospod šef.« »Ste ga slekli?« »Ne še. čakamo Moersa.« »Zdaj le pojdi! To pot res nimam časa, da bi te spremljal. Pokonci boš moral biti še dobršen del noči in se boš utrudil.« »Tudi dve noči sem lahko pokonci. Saj ni prvič.« Maigret je telefoniral k »Petit Albertu«. »Kaj je novega, Emil?« »Nič, gospod šef. Vse poteka redno.« »Veliko ljudi?« »še manj kot davi. Kakšen pride na aperitiv, a skoraj nikogar ni na večerja.« »Ali je to tvoji ženi še v zabavo?« »Vsa je v svojem delu. Prečistila je spalnico in menjala posteljno perilo: zdaj sva kot gospoda. Kaj pa vajin mož, rdečelasec?« »Mrtev.« »Kaj?« »Eden njegovih ga je pihnil, ko se Je skušal prebiti domov.« Maigret je pokukal v urad k inšpektorjem, še marsikaj mu je vrelo po glavi. »Pa rumeni Citroen?« »Nič novega. Nekdo Je javil, da ga Je videl blisu predela BarbčsRochechouart.» »Treba je iskati za tistim sledom.« šlo je zopet za krajevne motnosti, saj se predel Barbčs stika s Severno postajo. Razen tega je bil Albert dolgo let zaposlen kot natakar tam blizu. »Si kaj lačen, Lucas?« je vprašal komisar. »še ne preveč. Lahko še počakam.« »Kaj poreče žena?« »Telefoniral ji bom.« »Prav. Telefoniram tudi jaz svoji — te počakam.« Malo je bil že truden, a ni hotel ostati sam, zlasti zato, ker se je obljubljala zelo razgibana noč. Ustavila sta se pri pivarni Dauphine, da bi popila aperitiv. Skoraj otroško sta se začudila, ko sta videla, kako nemoteno poteka življenje okoli njiju, kako mimo se ljudje ukvarjajo z lastnimi zadevami. Kaj se je menila množica za to, če je bil na pločniku Ulice Roi-de-Sicile umorjen neki Romun. V časnikih bo kratka vest in s tem bo vsega konec. Pozneje bodo vsi izvedeli po Isti poti, da so morilca izsledili. Nihče razen ljudi s policije m vedel, da bo tisto noč racija v eni najbolj obljudenih in nevarnih pariških četrti. Ta ali oni bo opazil detektive po vseh vogalih ulice, kako se skušajo kazati kar najmanj prizadeti. Morda bodo dekleta, ki iz temnih kotov prežijo na morebitne kliente, zavzdihnila, ko bodo zagledala značilne obrise detektivov. Obljublja se jim malo razveseljiva dogodivščina, ko bodo morala del noči prebiti na komisariatu, pa saj so že vajena, kajti tako presenečenje jih doleti vsaj enkrat na mesec, če niso nalezljivo bolne, jih spustijo okoli desetih dopoldne. Lastnikom hotelov niso bili nič kaj po volji taki nočni obiski s pregledom seznamov. Oh, oni so v redu, oni so zmeraj v popolnem redu! Ko jim ljudje s policije pokažejo kakšno fotografijo, jo zelo marljivo ogledujejo, poiščejo celo naočnike, in stopijo s fotografijo k oknu. Odgovor pa je vselej nespremenljivo Isti. »Poznate tega človeka?« »še nikoli ga nismo videli.« »Imate kakšnega Romuna na prenočišču?« »Imamo Poljake, Čehe, Špance, enega Armenca, Romuna nobenega.« »Dobro.« Eden od inšpektorjev se je okoli Barbčsa zanimal za rumeni avto, spraševal je po garažah, pri mehanikih, trgovcih, vratarjih. Chevrler in njegova žena sta se šla lastnika kavarnice na Nabrežju Charenton. Brž ko sta zaprla sta sedla k peči :n kramljala, potem sta se odpravila v Albertovo in Ninino posteljo. Saj res, Nino je bilo res treba kje Iztakniti. Policijskim oddelkom je bila popolnoma neznana. Kaj jo je doletelo? A ve, da je bil njen mož umorjen? In če ve, zakaj se ni javil ko je bila objavljena njegova fotografija v časopisih? DrU! ga kajpak niso mogli prepoznati, a ona? Mar so jo moril odvedli s seboj? In vendar ni bila v rumenem avtomobilu, * so na Trgu Concorde spustili iz njega truplo njenega mož »Stavim glavo,« je dejal Maigret sledeč toku svojih mis' «da jo bomo lepega dne našli kje na deželi. Ko se približu: nevarnost, začuti velikansko število ljudi neodložljivo potreb iti na deželo dihat čistejši zrak in se nastanijo v kakšnei malem hotelu, kjer je odlična kuhinja in dobro vino.« «Najameva taksi?« Vprašanje je bilo opravičljivo, ker se je policijski blag^ nik trdovratno držal grde navade, da je skoparil pri obračuni za stroške in vselej brundal sam s seboj, da bi si on * dovolil takšnega razkošja in bi raje šel z avtoDusom n sprehod. Toda raje, kot bi čakala avtobus na drugi str*1 mostu Pont-Neuf, sta ustavila prvi taksi, ki je privozil mitn «H Cadranu v Ulici Maubenge!« Cadran je bil prijazen lokal take vrste, ki so ugaja Malgretu, še malo po starem, z dolgo vrsto ogledal na stena' s sedeži, preoblečenimi z umetnim temnordečim usnjem in mizicami iz belega marmorja. V lokalu je prijetno dišalo p pivu in kislem zelju. Le škoda, da je bilo zmeraj preveč ljud1 neučakanih gostov, obloženih s prtljago, ki se jim zmer* mudi in jedo in pijejo kar počez, s pogledom, uprtim v veli svetel številčnik postajne ure. Tudi gospodar, ki je sedel 2 blagajno, in pazljivo spremljal vse, kar se dogaja v lokah je bil z vsem tem v skladu: majhen in debelušast, plešast glave, v precej ohlapni črni obleki, s tako pološčenimi čevlJ da ni bilo na njih niti praška. »Dva obložena kruha, dve pivi. In gospodarja pokli&fi prosim!» »Želite, naj pride Monsieur Jean?« t «Da.» Gospodar je bil pri njiju že čez trenutek. Bil Je prav ta' kot vsak natakar, ki se mu posreči priti do lastnega lokal* «Na razpolago sem vama, gospoda.« (Nadaljevanje sledi),