Leto XIV., štev* 273 Ljubljana, sreda 22. novembra I933 Cena 2.— Din wpravui£tvo: ujuoijana, - Knafljern uJ ica 6. — releioD it. 3122, S m, 3124. 3125, 8126. inseratiu oddelek: Ljubljana, Šelenburgova al. 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica It. 11. — Telefon »t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. — Teleton St 190. K.ačunl pri pošt ček. zavodih: Ljub* IJana St 11.842, Praga ftifllo 78.180, WJen «t 105 241 Poljaki In Nemci Povsem nenadoma so prišle vesti o tem. Nihče jih ni pričakoval, saj se m niti vedelo, da se vršijo kakršnakoli podajanja med zastopniki Poljske in predstavniki Nemčije, in še niti danes m pojasnjeno, če so se sploh vršila. Cudec se je izvedel svet, da je Hitler v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha sprejel poljskega poslanika in razpravljal z njim o odnošajih med obema državama, pa še dalje, da so se pri tem sporazumeli o zelo važnih stvareh. Obe državi sta se izjavili, da bosta svoje probleme reševali v neposrednih pogajanjih in da pri tem ne bosta uporabljali sile. ^ To je poglavitna vsebina nepričakovane senzacije iz Berlina. Mora se takoj naglasiti, da je bila to senzacija tudi za diplomatski svet, saj je novica prišla brez vsakršnih uvodov. Njena poglavitna vsebina leži na načelni strani, ne na konkretnih dejstvih. Saj se med Poljsko in Nemčijo ni reševalo še nobeno vprašanje m načela še nobena sporna zadeva, ki jih, na žalost, nikakor ni malo. Ali takoj je treba k temu pristaviti in s posebnim poudarkom podčrtati, da s poljske strani ni toliko spornih zadev kakor z nemške. Ali še točneje povedano, Nemčija je oni sosed, ki je neprestano motil normalne odnošaje s svojimi agresivnimi sunki zoper Poljsko v najrazličnejših področjih. Iz Berlina niso nehali ob sleherni priliki pripovedovati, da se z današnjo vzhodno mejo ne morejo in nočejo nikdar sprijazniti, da se mora spremeniti; kadar so govorili o potrebi revizije mirovnih določb, so mislili vedno v prvi vrsti na razmerje napram Poljski, in sicer tako na zgornjo Šlezijo kakor na Poznanj in še zlasti na Gdansk ter na poljsko Pomorje, tako imenovani »koridor«. Nemška revizioni-stična kampanja je vedno operirala ravno z ofenzivo zoper sedanjo poljsko ■ nemško mejo in kar je pri nepoučeni evropski javnosti imela pri tem uspehov jih je dosegla samo na tem področju Zastopniki Nemčije pri Društvu narodov so porabili slehrno priliko, da so opozorili na nemško manjšino na Poljskem; napihnili so vsako najneznatnejšo pritožbo, samo da so delali nerazpoloženje zoper svojega vzhodnega soseda. Celo na gospodarsko področje so prinesli svojo nestrpno ofenzivo ter tirali stvari tako daleč, da se je začela med obema državama pravcata carinska vojna in še do danes se je mogel uvesti in držati med njima samo gospodarski provizo-rij. Končno je hitlerjevsko gibanje še samo stopnjevalo nasprotstvo do Poljske. Saj se je postavilo na stališče, da je treba obnoviti stari Drang nach Osten, in je povsem neprikrito razglasilo, da bo ta nova ekspanzija proti vzhodu naperjena v prvi vrsti zoper Poljsko, češ, Nemci potrebujejo zemlje za naselitev in vzeti jo morajo kjerkoli, najbolje pa na Poljskem, Poljaki pa naj se, ako hočejo, izselijo v Rusijo, makar v Sibirijo. Hitlerjevci so agresivnost zoper Poljake zaostrili do najbrutalnejše skrajnosti; mora pa se pripomniti, da je bilo od povojnih strank v Nemčiji malo takih, ki ne bi bile zelo protipoljsko orientirane. Nasprotstvo do Poljske v izrazito nespravljivi, najčešče revanžno razpoloženi obliki je bilo tako reko* najosnovnejša črta nemške povojne politike brez ozira na stranke. Treba je bilo priklicati v spomin vsa ta, sicer močno znana dejstva, da se ob njih v pravi osvetljavi pokaže najnovejša mirovna gesta hitlerjevskega režima. Kam z njo, kaj pomeni, kam meri? Razpoloženje stranke, naroda, države se ne spremeni čez noč, kakor se je čez noč Hitler pokazal tako naklonjenega za mirne razgovore s Poljaki, za pogajanja, ki naj nikdar ne poznajo sile. Poljaki so na najenostavnejši način vzeli na znanje to gesto; po pravici so se mogli sklicevati na to, da so bili Nemci tisti, ki so doslej apelirali na drugačne činitelje in ne na neposredna pogajanja in mirovna sredstva, Poljakom da ni treba preorientaciie, marveč le Nemcem. Vsakdo mora priznati, da je res tako in ako je Berlin sedaj prišel do drugačnega spoznanja in razpoloženja, more Varšava ponudeno roko samo sprejeti in vzeti spremembo, da ne rečemo — spreobrnitev, na znanje z velikim zadoščenjem. Ali tudi z zaupanjem? Čeprav bi ne bilo senzacionalnih pariških odkritij o ciljih nemške zunanje politike, bi pač ne mogel biti nihče presenečen nad tem, da zaupanja ni in da se trdovratno vsiljujejo misli, ki grebejo po skritih globinah, iščejo za zastrtim ozadjem na sedanjem precej mračnem mednarodnem obzorju onih pravih motivov, ki so dali pobudo za ta vsekakor zelo važni pre-okret. V tej smeri se tudi gibljejo komentarji svetovnega tiska, ki seveda porabljajo priliko, da ugotovijo vsaj delno popustitev mednarodne napetosti. To je nedvomno res. Naj bo rezerviranost napram resničnim ciljem berlinskega oreokreta večja ali manjša, olajšanje je prinesel na vsak način. Mednarodni od-nošaji, ki so spričo težkoč pri razoro- NaroCnlna autSa mesečne Din 25.-1 Za inosemstTo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, tinafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 1L Teleton it 244U. Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. i. Telefon 9t 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. REORGANIZACIJA DRUŠTVA NARODOV Italija hoče za vsako ceno diskreditirati ženevski mednarodni forum, da bi mogla uveljaviti diktaturo štirih velesil v Evropi Rim, 21. novembra, d. Italijanski tisk je še vedno zelo pesimističen glede ženevskih pogajanj. Sicer ne objavlja nobenih lastnih komentarjev, zato pa zelo enostranska poročila o dozdevnem sporu med Francijo in Anglijo ter o neuspelih posvetovanjih, ki so bila zadnja dva dni pri predsedniku konference Hendersonu. Tem večjo pozornost je zato izzvalo poročilo agencije United Press o pripravah za popolno reorganizaciajo Društva narodov, ki so ga italijanski listi objavili s posebnim poudarkom. V poročilu ugotavljajo, da se je v zadnjem času pojavila v krogih Društva narodov težnja, da se reorganizira ženevska institucija, ki je z izstopom Japonske in Nemčije mnogo izgubila na svoji univerzalnosti. Generalni tajnik Avenol se je včeraj popoldne sestal s pravnim strokovnjakom prof. Bourqui» nom ter razpravljal z njim o eventualni spremembi pakta Društva narodov in generalni preosnovi ženevske institucije. Profesor Bourquin je bil sicer rezerviran in je demantiral vest, da bi bil on sestavil načrt za spremembo pakta o Društvu narodov, priznal pa je, da je z Avenolom govoril o tozadevnih juridičnih argumentih. Poučeni politični krogi zatrjujejo, da bo Avenol sestavil in predložil svetu Društva narodov načrt o novih osnovah ženevske institucije. Pakt Društva narodov naj bi se ločil od versailleske mirovne pogodbe ter naj bi omogočil pristop Zedinje-nih držav in sovjetske Rusije ter povrnitev Nemčije in Japonske v Ženevo. Novi pakt bi slonel na versailleski mirovni pogodbi ie še toliko, da bo vezal člane Društva narodov, da bodo spoštovali izvestne mednarodne pogodbe. Bržkone bodo odpadle vojaške sankcije, ki jih določa njegov sedanji člen 16. V ostalem je priznal Macdonald že tedaj, ko akcija Društva narodov na Daljnem vzhodu ni uspela, da člena 10. in 16. pakta o Društvu narodov nista prišla do veljave in da bi bilo zaradi tega potrebno izvesti revizijo te pogodbe. Italijanska ofenziva proti Društvu narodov Rim, 21. novembra, d. Kakšno je razpoloženje v Italiji napram Društvu narodov, dokazuje članek »Tribune«, ki piše o po gajan j ih-jr..Ženevi med drugim: Društvo narodov si je uzurp'ralo svoje ime, čeprav ni v njem niti Zedinjenih držav niti Rusije. Japonske in Nemčije, ne da bi govorili o drugih. Društvo narodov ne usmerja politike držav, temveč jo samo registrira z mrtvo kretnjo arhivarja ter se politika razvija izven njegovega vpliva celo med malimi državami, kakor to dokazuje zgled Male antante ln sedanja aktivnost Jugoslavije ter Rumunije, pa tudi izven Evrope, kar so dokazale pan-ameriške konference in nazadnje sporazum Nemčije s Poljsko ter sporazum Zedinjenih držav z Rusijo. Vse to mu je tuje. Kitajska je cRtala samo zato v Društvu narodov, da bi pokazala svojo popolno nemoč v enem najvažnejših sporov, ki ga je kdaj doživel Daljni vzhod. Društvo narodov ne rešuje vprašanj, ki se jih loti, temveč jih še bolj zapleta. Razoro-žitveno vprašanje je prav zaradi te konferenčne metode ostalo nerešeno. Zato mora končno nekdo napraviti konec tej dvoličnosti že zaradi tega, da se preprečijo tako melanholični sestanki, kakršni so zopet te dni v Ženevi in da bi se vprašanja, ki so velikega in neposrednega pomena, reševala na bolj resen in odgovoren način. »Corriere della Sera« ugotavlja, da sta postala Društvo narodov in njegova raz-orožitvena konferenca povsem brezpredmetni ter da sta izgubili ve« vpliv, ki bi ga mogli izvajati napram mednarodno-po-litičnim dogodkom v vseh delih sveta. Nemčiji bi se zgodila krivica, če bi se pogajanja o razorožitvi nadaljevala, ne da bi ona pri tem sodelovala. Da Italija odklanja tako postopanje proti Berlinu, je le dokaz njene miroljubnosti, ki je najmanj enaka miroljubni politiki Društva narodov, le da hoče Italija poleg razoro-žitvenih vprašanj istočasno rešiti tudi druga važna vprašanja, zlasti glede krivičnih določb mirovnih pogodb, ker se da le na ta način doseči realna garancija za mirno evolucijo evropske politike. Kar se tiče Avenolovega potovanja v Rim, ugotavlja tudi »Corriere della Sera«, da je v zvezi z načrti o rekonstrukciji statutov Društva narodov, po kateri naj bi postal svet Društva narodov organ velikih sil. kakor je bilo to tudi v načrtu njegovih ustanoviteljev. Prvo idejo za tako reformo, poudarja list, je imdirektno dala Italija z realizacijo svojih načrtov o političnem sodelovanju štirih zapadnih velesil. Avenol pri Mussolinlju Generalni tajnik Avenol je odpotoval snoči kakor poročajo listi, iz Ženeve v Rim, da položi venec na grob umrlega italijanskega delegata in bivšega ministra Scialoje. Predložil bo tud, italijanskemu ministrskemu predsedniku že nekatere osnovne točke, po katerih naj bi se preosnova-lo Društvo narodov. Obenem bo izkoristil to priliko za razgovor z Mussolrnijem o sedanjem položaju v Evropi in na razoro-žitveni konferenci. Bržkone bosta razpravljala tudi o nameri Italije, da izstopi iat Društva narodov. Razorožitvena konferenca bo odgodena Pogajanja pa se bodo nadaljevala diplomatskim potom Ženeva, 21. novembra, d. Položaj v Ženevi kljub razgovorm, ki so se vršili od nedelje dalje med najbolj odločilnimi zastopniki posameznih držav, doslej še nikakor ni razčiščen. Francozi, ki jih podpira dr. Beneš. vztrajajo za vsako ceno na zahtevi po določitvi kontrolne dobe po Macdonaldovem načrtu, dočim žele angleški in italijanski delegati, da bi se uveljavil prvotni Macdonaldov načrt. Kakor se zdi, so za enkrat sploh opustili nadaljnja stvarna pogajanja, ker so spoznali, da je sporazum trenutno sploh nemogoč. Zastopniki veletil so se z<$o na opoldanskem sestanku zedinili, da bodo na jutrišnji seji predsedništva predlagali od godit ev zasedanja splošne komisije do januarja. Na prihodnjem sestanku zastopnikov velesil bodo sklepali o nadaljnjem zase dan ju tehničnega odbora. Pariz, 21. novembra. AA. »Petit Pari-sien« pravi o najnovejših dogodkih v Ženevi: Henderson bo predlagal odgoditev konference, toda medtem bo konferenca nadaljevala svoje delo. Francoski zunanji minister Paul Boncour je jasno in odločno izjavil, da francoska vlada ne more in noče poznati drugega kakor dogovor med Francijo, Anglijo in USA, sklenjen mese ca septembra v Parizu, ki ga je odobril tudi odbor splošne komisije 14. oktobra kot osnovo za konvencijo, h kateri bodo mogle pristopiti vse države brez izjeme Razgovori se bodo nadaljevali diplomat skim potom. S preokretom dogovorov ni treba, da bi bili nezadovoljni. Konferenca se nadaljuje. Tehnični odbori nadaljujejo svoje delo. Ostanemo v okviru Ženeve. London, 21. novembra. AA. Zunanji minister sir Jon Simon je snoči odootoval iz Ženeve, kjer je ostal kot zastopnik Velike Britanije državni podtajnik Anthony Eden, da sodeluje pri pogajanjih z drugimi delegaoijami o bodočem delu razorožit-vene konference. Simon je odootoval v London, da se posvetuje s predsednikom angleške vlade o položaju. Francija odklanja separatno konferenco London, 21. novembra, č. V zvezi s po-vratkom angleškega zunanjega ministra iz Ženeve v London ugotavljajo londonski listi, da je propadel načrt o sklicanju nove razorožitvene konference, ki naj bi zasedala v San Remu ali v Rimu in na kateri naj bi sodelovala tudi nemška delegacija. Francoska delegacija in delegacije fran- Sarraut pripravljen na odločilno bitko Usoda Sarrautove vlade se bo odločila te dni v finančni debati parlamenta Pariz, 21. novembra d. Predsednik vlade Sarraut je izjavil na sestanku radlkal-no-socialistične skujine poslanske zbornice. da sprejme kot temelj za razpravo o načrtu za finančno obnovo besedilo finančnega odbora. Radikalni socialisti so odobrili njegovo stališče in sklenili disciplinirano gasovati za vlado, ko bo postavljeno vprašanje zaupnice. Za zasedanje poslanske zbornice, na kateri bodo razpravljali o finančnih načrtih žitveni akciji dospeli na zelo zamotano stopnjo, so dobili r. njim novo pobudo, znatno poživitev in razvoj se bo nedvomno pomaknil preko stagnacije, ki jo je zakrivil ravno Berlin. Je tedaj povsem logično, da je odtod prišla nova akcija, ki je dala zopet nekaj pozitivnej-še smeri. Morda je to celo njen poglavitni pomen in namen hkrati. vlade, vlada izredno zanimanje. 2e za prvo sejo se je prijavilo 16 govornikov. Zaradi tega pričakujejo, da bo trajala debata najmanj teden dni. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet dal ministrskemu predsedniku svobodne roke,' da postavi v zbornici vprašanje zaupnice, kadarkoli bi se mu zdelo potrebno. Tako so Sarrautu prepustili nalogo, da v trenutku nevarnosti s taktično potezo reši usodo svoje vlade. " ' Listi poročajo, da Je Herriot popolnoma ozdravel ln da bo nastopil že na tem zasedanju poslanske zbornice, kar bo vladi zelo v korist, ker bo zastavil vso svojo osebno avtoriteto, da preiprečl padec Sar-rautovega kabineta. Kulminacijo debate napovedujejo za četrtek ali petek, ko pridejo na vrsto predlogi o znižanju uradniških plač. Vlada bo imela dovolj časa za pogajanja s strankami. Vse kaže, da bo Sarraut šele po deibati postavil vprašanje zaupnice. coskih zaveznikov, pa tudi predsednik Henderson so se temu odločno uprli. Namesto tega so se sporazumeli, da 6e razorožitvena konferenca odgodi ter da se med tem sprožijo taVo zvana paralelna pogajanja predvsem med Francijo in Nemčijo. Vendar izražajo listi že sedaj dvome, da bo sploh moglo priti do njih. V ostalem povzroča tudi zadržanje italijanske vlade londonskemu tisku velike skrbi. Italije, kakor vse kaže, nima namena pristati na nadaljevanje pogajanj o razorožitvi, če se jih Nemci ne udeležijo. Iz tega sklepajo, da bo bržkone izstopila iz Društva narodov, ako se generalnemu tajniku Avenolu, ki j« odpotoval v Rim, ne posreči prepričati Mussolinija, da je možna izvedba njegovih načrtov tudi v okviru Društva narodov, ki naj bi se v ta namen na primeren način preosnovalo. Pariz, 21. novembra, č. »Matin« poroča iz Ženeve, da bo razorožitvena konferenca trajala morda le še nekaj ur. Francija vztraja pri svojem stališču, ki sta ga izrazila Sarraut im Paul Bonoour v svojih poslednjih govorih v poslanski zbornici, da se morajo namreč pogajanja nadaljevati po običajni diplomatski poti. Mussolini nasprotno mirno čaka v Rimu, da ga po-zovejo k iniciativi za sklicanje nove konference za razorožitev, na kateri bi sodelovala tudi Nemčija. V Ženevi polagajo veliko važnost na to, da bi na tej konferenci sodelovali tudi zastopniki Zedinje- Prestolni govor nih držav. V Italiji z gotovostjo pričakujejo, da se bo vršila konferenca v San Remu. Baš italijansko stališče pa je tako po svoji osnovi, kakor po metodah, s katerim naj bi se italijanski načrti izvedli, diametralno nasprotno francoskim anameram. Francoska zahteva ženeva, 21. novembra AA. Na današnjem sestanku delegatov je prišlo do spora. Francoski zunanji minister Paul Boncour je predlagal, naj bi tehnični odbori zasedali vse do novega sestanka razorožitvene konference, kar pa so zastopniki Velike Britanije, Italije in Amerike odklonili. Seja je trajala 4 ure. Do pozitivnih sklepov ni prišlo, odločitev bo padla na jutrišnji seji konferenčnega predsedništva. Poročajo, da bo francoski zunanji minister Paul Boncour zahteval, naj predsedništvo nemudoma skliče splošno komisijo k zasedanju, če bi predsedništvo konference jutri odklonilo njegove današnje predloge, o katerih Je izjavil, da so zanj načelne važnosti. Protest Nemčije v Parizu Pari- 21. bra. s. Nemški poslanik Koster je danes posetil državnega tajnika v zunanjem ministrstvu de Dessar.a, s katerim je razpravljal tudi o vprašanju izboljšanja odnošajev med Nemčijo in Francijo. PcoLj.ik Koster je med drugim opozarjal tudj na odklonilno stališče, ki se opaža v delu francoskega tiska proti direktnim nemško-francoskim razgovorom ter izrazil svoje obžalovanje, da more del francoskih listo, z napačnimi dokumenti zasledovati svoje cilje. V teku razgovora sta razpravljala tudi o drugjh važnih problemih zlasti o razorožitvenem vprašanju. angleškega kralja Slovesna otvoritev angleškega parlamenta — Anglija za nadaljevanje razorožitvenih pogajanj London, 21. novembra. AA. Danes j« angleški kralj na svečan način otvoril tretje zasedanje sedanjega parlamenta. Kralia. ki se je pripeljal do parlamenta v državni kočiji, je spremljala kraljica. Svečani otvoritvi novega zasedanja v lordski zbornici je prisostvoval tudi angleški prestolonaslednik. Kralj je v svoiem prcstolnem govoru omenil najprej, da je razorožitveno vprašanje za njegovo vlado glavno vprašanje, ki ga skuša rešiti. Vlada se bo poslužila vseh razpoložljivih sredstev, da ohrani mir sveta. Smlelovala bo še naprej z drugimi vladami, da najde zadovoljivo rešitev zamotanega razorožitvenega vprašanja, ki naj bo taka, da bodo z njo vsi zadovoljni. Moja vlada, je nadaljeval kralj, je odločena podpirati mednarodno vzajemnost a kolektivnimi akcijami v okviru Društva narodov. Prav tako se bo poslužila tudi vseh drugih potov, ki bi mogli izboljšati stike med državami in narodi. O indijskem ustavnem vprašanju ie kralj izrazil upanje, naj bi novi mešani odbor, ki ga bo moral parlament vnovič izbrati, končal svoje delo z natančnimi predlogi v zakonodajni obliki, tako da bi o njih mogel parlament razpravljati že v teku sedanjega zasedanja. Zavedam se, da je velika odgovornost tistih, ki bodo o tem vprašanju razpravljali in ki bodo sklepali o bodoči vladni obliki v Indiju Naj jih božja modrost spremlja pri njihovih sklepih. V svojem nadaljnjem govoru se je kralj bavil z angleško trgovino m industrijo m izrazil prepričanje, da bodo postale okol-nosti za izvoz še ugodnejše. Dotaknil se je tudi brezposelnega vprašanja, o čemer bo moral parlament že v najkrajšem času razpravljati. Pred odhodom kraljevske dvojice t* parlamenta je neki delavski poslanec povzročil incident z medklicem, ki pa so ga prisotni kratkomalo prezrli. Popoldne ob 15. se je v obeh zbornicah pričela razprava o odgovoru parlamenta na kraljevo adreso. London, 21. novembra AA. Liberalni poslanci, ki jih vodi Herbert Samuel, so danes prvič zavzeli svoja mesta med opozicijo. Vlado bodo kritizirali predvsem v vprašanjih zunanje politike in razorožitvene konference. V brezposelnostnem vprašanju se bodo pridružili delavski stranki in bodo zahtevali večje kredite in večje delovanje vlade glede javnih del. Rusko-ameriska pogodba o nenapadanju London, 22. novembra, d. Kakor poročajo iz Moskve, je včeraj stalni odbor ko-misarijata za zunanje zadeve odobril načrt rusko-ameriške pogodbe o nenapadanju. Pogodba bo podpisana bržkone šele po povratku Litv;nova iz \Vashingtona in po prihodu novega ameriškega poslanika Bullita v Moskvo. Rim, 21. novembra. AA. Ruski zunanji minister Litvinov se bo pred povratkom v Rusijo ustavil v Rimu. Iz Newyorka bo odpotoval 25. novembra. Bukarešta. 21. novembra, g. V zvezi s priznanjem Sovjetske unije po Ameriki ugotavljajo listi, da je to samo predigra za priznanje sovjetske Rusije po ostalih evropskih državah. »Argus« dostavlja, da bodo v kratkem tudi države Male antante uredile svoje razmerje nasproti Rusiji. Kuba se oborožuje Newyork, 21. novembra, s. Po poročilu iz poučenega vira je revolucionarna vlada v Kubi naročila v Evropi šest s težkimi strojnicami opremljenih tankov. Obenem kupuje municijo in granate. Katere države so udeležene pri dobavah, še ni ugotovljeno, vendar menijo, da pridejo v po-štev Anglija, Francija, eventuelno tudi Španija. Havana, 21. novembra, s. Streljanje v mestu traja dalje. Neznanec je streljal na člana dijaškega direktorija Orlanda Alon-za. Tajnik delavske zveze Cezar Vilar Je bil aretiran. Število po vsej Kubi interniranih po!itičn:h jetnikov znaša okrog .3000. Oddaljen potres Beograd. 2!. novembra. AA. Davi ob 0.30.13 so zabeležili aparati potresomerske-ura zavoda na Tašmaidanu začetek hudega potresa 5380 km od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu ie bil 0.55.11 in je znašal 140 mikromov s oeriodo 14 sekmd. Konec potresa so aparati zabeležili ob 2.11. Sydney. 21. novembra. AA. Tu so zabeležili tri potresne s«'inke. katerih epicenter uteene biti na japonski obali ali pa na Novi fivineii. Priprave za gospodarsko konferenco Male antante Praga. 21. novembra. AA. Iz višjih uradnikov poštnega, prometnega, trgovinskega in gradbenega ministrstva ter zavoda za organizacijo trgovine je imenovanih 8 strokovnjakov, ki bodo tvorili tehnični odbor, ki naj pripravi konferenco gospodarske Male antante v Pragi. Strokovnjaki bodo odpotovali s svetnikom zunanjega ministrstva g Niederlejem v Beograd, kder se bodo 24. t. m. začeli razgovori, ki bodo trajali kakih 10 dni. Ameriški polet v stratosfero Akron, 21. novembra, g. Stratosferni balon mornariškega poročnika Settla se je včeraj zjutraj dvignil v zrak. Kakor se je šele danes zvedelo, sta poročnik Settle in major Fordney včeraj ponoči gladko pristala približno 10 milj južno od Bridge Towna, in sicer v močvirju. Letalca sta morala vso noč ostati v gondoli, ki sta jo mogla zapustiti šele zjutraj. Ob 9. dopoldne sta našla zapuščeno farmarsko hišo, odkoder sta telefonirala v Bridge Town ter sporočila prvo vest o srečnem pristanku stratosfernega balona. Major Fordney je izjavil o poletu, da se je izvršil gladko. Zelo ga veseli, ker je uspelo prekositi ruski stratosferni višinski rekord, ki znaša 19.000 m. Dosegla sta višino 20.700 m. Newyork, 21. novembra. AA. Letatec Settle je s svojim balonom dosegel višino 59.000 čevljev (okroglo 18.000 m). Venizelos o svoji amnestiji Atene. 21. novembra. AA Opozicijski listi priobčujeio Venizelosov članek, v katerem tolmači svojo amnestijo kot željo vlade, da prepreči, da bi mogel javno dokazati svoio nedolžnost glede zadnjega revolucionarnega prevrata na Grškem. Venizelos končuje 9voi članek z izjavo, da je predsednik sedanje vlade Tealdaris pod pretvezo, da vzpostavi mir in red. le še poglobil razkol med obema velikima strankama na Grškem Einsteinovo imetje zaplenjeno Berlin. 21 novembra. AA. Kakor porodilo listi, ie vlada sklenila zapleniti vse imetje profesorja Einsteina. Socialisti odigrali tudi v Španiji Lerroux snuje za ožje volitve v Španiji enotno fronto levice proti desničarski koaliciji Madrid, 21. nov. d. Po volilnih izidih, ki so znani približno za polovico mandatov, ni nobenega dvoma, da so socialisti doživeli presenetljivo velik poraz. Izmed 242 poslancev, ki so bili izvoljeni pri nedeljskih volitvah, — v novi zbornici bo 473 poslancev _ je 92 agrarcev in katoličanov, ki so skupno z monarhisti proglasili protimarksistično fronto, nadalje 48 Ler-rouzovih radikalov, 30 pripadnikov katalonske levice, 19 socialistov, 13 nacionalističnih katoliških., Baskov, 10 pripadnikov katalonske desnice, 8 klerikalnih tradicio-nalistov, 6 republikanskih konservativcev, 5 katalonskih socialistov, 4 člani republikanske akcije pod vodstvom Azane, 1 komunist in več neopredeljenih. Od vseh do-6edaj izvoljenih poslancev jih je 75 odstotkov protimarksistov, 40 odstotkov pa republikancev. Finančnik March, najbogatejši mož Španije, ki je pobegnil iz ječe in vodil volilno borbo iz Pariza, je bil izvoljen v svojem volilnem okraju na Balearih Bivši predsednik vlade Azana v Madridu nI bil izvoljen. V Madridu je propadel tudi Ler-roux, ki pa je bil zato izvoljen v Valenciji. Republikanska akcija Azane, kakor tudi ostale levičarske meščanske stranke, so bile pri volitvah skoraj decimirane. Tako je Azanova stranka dobila le 4 mandate, radikalni socialisti 2, neodvisna politična skupina pa 3. Izmed članov sedanje vlade niso bili izvoljeni Avelo, Romero, Nemiri v Palestini London, 19. novembra Minuli teden so izbruhnili v Sveti deželi hudi nemiri Angleške oblasti so jih sicer hitro zatrle in energično vzpostavile red, toda v arabskem delu tamošnjega prebivalstva še vedno močno vre, tako da oblasti še niso smatrale za umestno, preklicati obsedno stanje, ki je bilo proglašeno nad Palestino. Znamenita Balfourje-va deklaracija, ki je obljubila po svetu raztresenemu židovstvu obnovo njihove stare domovine v Palestini, kjer naj bi polagoma v obliki britskega dominiona zopet vzrastlo izraelsko kraljestvo, je naredila iz teh krajev zelo nemiren kotiček ob Sredozemskem morju. Odkar so se na podlagi teh obljub začeli res naseljevati v Palestini židje, je postajalo ozračje tam vedno bolj napeto. Arabci čutijo, kako Jih novodošli. mnogo vitalnejši element, kise opira na višjo civilizacijo in razpolaga z večjimi gmotnimi sredstvi, stalno izpodriva. Njihov odpor proti temu je že leta 1929. dal povod za krvave upore, ki so povzročili Angležem hude skrbi. Ko so nemire vdušili, se je zdelo, da je postalo sožitje obeh plemen zopet znosno, toda najnoveiši izbruhi fanatizma so sedaj dokazali. da plemenski antagonizem v Palestini še daleč ni likvidiran. Neposreden povod za izgrede je dal poziv arabskega nacionalnega vodstva v Jeruzalemu, naj se v protest proti nameravanemu povefcaoju židovske naseljeniške kvote priredi}® po vsej Palestini velike javne demonstracije. Angleški visoki komisar (guverner) je vsa zborovanja prepovedal, toda arabski voditelji so vztrajali pri svojem sklepu in pozvali svoje pristaše. naj demonstracije izvedejo. Tako je prišlo do hudih izgredov, ki so zahtevali več človeških žrtev v Jaffi, Haifi in Jeruzalemu, kjer so Arabci proglasili tudi generalno stavko. Angleške oblasti so zaprle več voditeljev arabske eksekutive in proglasile nad vsem palestinskim ozemljem obsedno stanje. Ozadje nemirov tvori razvoj dogodkov v Nemčiji, ki je dovedel do židovskega eksoda iz Hitlerjevega carstva. Židje, ki so izgubili v Nemčija možnost razvoja in deloma celo obstoja, vidijo v Kanaanski deželi zadnjo rešitev. Na ciomističnem kongresu v Pragi so govorili, da bi Palestina lahko sprejela v prihodnjih desetih letih 250.000 židovskih beguncev. Številka sama na sebi ne izgleda strašno velika, pomisliti pa moramo, da šteje Palestina danes komaj 180.000 židovskega prebivalstva in da bi izvedba te zahteve popolnoma iz-premenila današnje ravnotežje med Židi in Arabci. Z ozirom na dejstvo, da tudi Sveti deželi niso bile prihranjene posledice gospodarske krize, je mandatna oblast že v prejšnjih letih močno omejila priseljevanje in je tudi neskromne zahteve, ki jih je stavil sedaj židovski urad v Jeruzalemu v pogledu dovolitve za naselitev nemških beguncev na podlagi cionističnih resolucij v Pragi, znižala na najnižjo stopnjo. Kljub temu se je polastil arabskega prebivalstva v Palestini strah pred židovsko invazijo. Čeprav je Arabcev v Palestini 800.000, torej štirikrat toliko kot Zidov, se smatrajo za razlaščene in zatirane ter za ljudstvo druge stopnje, ki se mora umakniti pred zmagovitim naseljencem. Arabci vidijo nevarnost, da jih židovstvo sčasoma popolnoma izpodrine s pomočjo bogatih fondov. iz katerih črpa sredstva za nakupovanje arabske zemlje, čeprav jo mora visoko preplačat: Na tej zemlji, ki je-Arabec ni znal gospodarsko obdelovati, so sedaj zrastle cvetoče kolonije, ki vzbujajo ljubosumnost avtohtonega arabskega prebivalstva Ob takem razpoloženju ni težko tajnim agitatorjem, ki so v službi pan-arab«ke Meje, ter prhajajo po večini iz sosedne Sirije in Mezopotamije, sejati uporne nazore med razdražene množice. Kar pa je za angleško vlado še posebno neprijetno, je dejstvo, da pri zadnjih arabskih t/gredih nii bilo opaziti samo protižidovske tendence, temveč tudi izrazito protibritansko ost Anglija je danes največja muslimanska sila na svetu in je zato vedno zelo občutljiva, kadar gre za nokrete. ki izvirajo iz islamske mistike Posebno pa še, če se ti pokreti pojavljajo v onem delu islamskega sveta, ki leži kot prrdsf-aža ored indnekim imperijem, ste br.om in virom brtanske moči in bogastva Znto postaja palestinsko vprašanje zelo v^no vprašanje angleške kolonijalne poteke. pravosodni minister Asensl hi prometni minister Palomo. Izid volitev je Se negotov v 164 okrožjih. V razgovoru t zastopnikom >United Pressa« je izjavil Lerroux, da je »prožila zmaga -desnice težavno parlamentarno vprašanje. Rešitev vidi v koaliciji strank sredine, v kateri ibi morali sodelovati radikali, ki so imeli doslej 48 mandatov. Možnost monarhistične restavracije je izključena. Tudi vodja katoliške stranke Robles je izjavil zastopniku »U-nited Pres-sa«, da monarhistična restavracija že zaradi tega ni mogoča, ker bi se z njo ogra-žal mir v državi. Desnica je v pokrajinah Navarri In Gvipuzcoi, kakor tudi v mestih Soriji, Palenziji in Logranu priborila popolno zmago. Dobila je večino v mnogih pokrajinah in mnogoštevilnih mestih. Komunisti so si zgolj na Malagi priborili en mandat, v Sevilli pa so prišli v ožje volitve. V krogih Katoliške akcije računajo na podlagi dosedanjih volilnih izidov, da bo imela desničarska koalicija v prihodnjem parlamentu okoli 200 poslancev. Vodja meščanske levice Lerroux je predlagal vladi, naj osnuje za ožje volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo, koalicijo vseh levičarskih strank, vštevši socialiste, da bi se mogla postaviti napram desnici enotna fronta levice. Vlada je na ta predlog načelno že pristala, dočim so si socialisti izgovorili čas za premislek. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Imenovanje pri upravnem sodišču v Celju Beograd, 21. novembra, v. S kraljevim ukazom je na predlog ministra pravde imenovan za sodnika upravnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Konstituiranje senatnih odborov Beograd, 21. novemfora p. Na zadnji seji senata so bili, kakor smo poročali, izvoljeni novi stalni senatski odbori, Ki so se takole konstituirali: Administrativni odbor: predsednik Košta Radovanovič, podpredsednik dr. Momčilo Ivkovič, tajnik Milan Popovič; Verififcacijski odbor: predsednik dr. Ante Pavelič, podpredsednik Dimitrije Ilidzamovič, tajnik dr. »Ivan Gmajner; Finančni odbor: predsedni« dr. Daka Popovič, podpredsednik dr. Ivan Majstorovič, tajnik Svetozar Tomič; Imunitetni odbor: Predsednik dr. Josip šilo-vič, podpredsednik dr. Fran Novak, tajnik dr. Vasa Glušac. Odibor za prošnje In pritožbe: predsednik Atanasije Sola, podpredsednik Pavle Vujič in tajnik dr. Izak Alkalaj. Premestitve učiteljev Beograd, 21. novembra p. Z ukazom NJ. Vel. kralja so bili na predlog prosvetnega ministra premeščeni po službeni potrebi okrajni šolski nadzornik v Kamniku Lu-kežič Avgust za učitelja v Čatež; nadalje učitelji in učiteljice: Ivan Kršnik iz Sv. Petra pri Novem mestu v Čatež, Marija Lešnjak iz Čateža v Luče, Josip Sancin iz Čateža v Tišino, Julij Majer iz Čateža v Mošnje, Stanislav Prsnič iz Čateža v Genterovce, Ivan Pečenko z Viča pri Ljub. Ijani v Slakovec, Uršula Cerar iz Hrušice pri Ljubljani v Stogovce, Leopold Levstik, šolski nadzornik v Krškem za učitelja v št. Andraž; Jakob Skubic iz šmarja-Sapa v Hrušico, Uršula Porenta iz Hru-šice v Grosuplje, Gizela Završnik iz Most pri Ljubljani na ljubljansko vadnico, Andrej Pogačar iz Kamnika v Trebeljno; po prošnji Stanislav Benkovič iz Murske Sobote v Kamnik, Jelena Filipovič-Korbar iz Preserja pri Ljubljani na I. osnovno šolo v Ljubljani, Vera Kumelj-Mohorič iz St Jurja pri Grosuplju na gospodinjsko šolo >Mladike< v Ljubljani, Marija Malenšek iz Predoslja v Primskovo, Albert Poljša* iz Kostrevnice v Naklo pri Kranju, Leoni-da Rautar-Herzog iz Ljutomera v Mursko Soboto, Janko Samec iz Maribora v Ljubljano, Slava Pahor iz Hudinje na pomožno šolo v Maribor, Ana Ažman lz Prevalja na pomožno šolo v Maribor, Antonija Kolarič-Bahovec iz Ptuja na gospodinjsko šolo »Mladike« v Ljubljani, Angela črnologar iz Tržiča k banski upravi v Ljubljani, Anton Porenta z Rabe pri Metkoviču v Trebeljno in Karel Jakopec lz Sladkega vrha na IV. moško osnovno šolo v Mariboru. Seja vlade Beograd. 21. novembra. AA. Od 10.30 do 13.30 je bila seja ministrekaga sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srškiča. Seja beograjske Industrijske zbornice Beograd, 21. novembra, p. Pod vodstvom Vlaide Iliča je bila danes seja tukajšnje industrijske zbornice, ki je razpravljala o trgovinskih .pogajanjih naše vlade z nemška, grško, avstrijsko, špansko, madžarsko in italijansko vlado ter o programu gospodarske Male antante. Zbornica je sprejela z zadovoljstvom izjavo zunanjega ministra, da bo pozvana k sodelovanju, ko se bo pričela realizirati gosipodarsika vzajemnost držav Mal-e antante. Vlak povozil voznika Beograd, 21. novembra, p. V bližini železniške postaje v Rumi je davi nastala huda nesreča. Ker zapornice na cesti, ki vodi blizu postaje preko *f>'»7n'3ke proge, niso bile spuščene, se neki kmet, ki se je peljal z vozom v mesto, ni ustavil ored tiri. Ko je pri v notnišk . lak Zagreb—Beograd, ki ga voznik ni opaizil, je z vso iilo zadel v voz. Kmet in dve ženi, ki sta sedeli pole? njega na vozu. so bili ubiti. Tud' konja Je ub::o. voz pa noooinoma razbilo. Komisiia ki je kmalu nato preiskala nesrečo. iJenti-tete ponesrečencev ni mogla ugotoviti. Važno predavanje podbana dr. Pirkmajerja LjnMJanski khA Je za »noči povabil g. podibana dr. Pirkmajerja, da Je z ozirom na izvršeno komasacijo občin predaval o občinski samoupravi. Za referat je vladalo tako veliko zanimanje, da so se povabilu kJuba poleg članstva odzvali v velikem številu tudi drugi. Večer je *otvorH predsednik kluba z. dr. Windisoher s pozdravom referenta in zibranih Kanov ter gostov, nakar ie podban g. dr. Pirkmajer v daljšem, stvarnem in vseskozi zanimivem predavanju orisal razvoj samouprave, njen pomen in njen obseg. Razpravljal Je zlasti o odnosu med samoupravo in državo ter o raznih fazah, ki jih je ta odnos prešel. V drugem delu svojega predavanja je govoril o naši novi občini ter očrtal njene r.aJoge in njeno zmožnost v primer} z dosedanjimi malimi. občinami, k? so v dravski banovini onemogočale vsako velikopoteznejše delo samouprav. Predavanje so poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem. JNS v gornjegrajskem srezu Gornji grad, 20. novembra. Sreska organizacija JNS za gornjegraj-ski srez je imela v nedeljo 19. t. m. v gornjih prostorih Podoečanove restavracije svojo glavno ssupščino nepretrgoma od pol 11. do 15.30. Zastopane so bile po svojih predsednikih, tajnikih in delegatih vse krajevne organizacije v sreru, prisotni pa so tudi bili nar. poslanec Rasto Pusto-slemšek banovlnskl svetnik Matija Goričar in banovlnskl tajnik JNS g. dr. Marjan Zajec. Po predsednikovem poročilu je skupščina obširno razpravljala o nesoglasjih, ki so se pojavila v organizaciji, zaradi česar je bila sklicana posebna anketa pod predsedstvom člana glavnega odbora g. dr. Kalana. Poravnavo, ki je bila dosežena na tej anketi, je sKupščina z zadoščenjem vzela na znanje in jo odobrila. O političnem ln gospodarskem položaju Je izčrpno i>oročal nar. poslanec Pusto-slemšek in dal pojasnila na vsa nanj stavljena vprašanja. O akciji za elektrifikacijo gornjesavinj&ke doline Je referira! ban. svet. Goričar. Sklenilo se Je poveriti to akcijo posebnemu odboru, ki mu bo na-čeloval g. Goričar. Pri volitvah Je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Teodor Sbrizaj, za podpredsednika pa Fran Kolenc, A. žehelj ln Ant. Tiršek, za tajnika Jos. Korban (po možna tajnika Fr. Kolar in M. Podpečan) za blagajnika pa Fr. Tratnik, V odibor je vsaka krajevna organizacija Izvolila po enega člana. Lindbergh nad Atlantikom Lizbona, 21. novembra, č. Davi je Lindbergh v spremstvu soproge odletel s tukajšnjega pomorskega letalskega pristanišča proti Ameriki. Zgodaj zjutraj se je pripeljal z ameriSkim poslanikom v Lizboni v pristanišče, natančno pregledal letalo ter odredi! vse potrebno za start. Ob 7.8 sta Lindbergh im njegova žena odletela proti Azorskim otokom. Lindbergh Je vzel s seboj 1400 1 bencina. Njegovi načrti niso točno znani. London, 21. novembra. AA Iz Horte poročajo, da je danes tjakaj prispel ameriški letalec Lindbergh s svojo soprogo. Z Azor-skifc otokov bo letel v Zedinjene države preko Bermudov. Protižidovski pokret na Madžarskem Budimpešta. 21. novembra. 5. Na madžar skih visokih šolah in vseučiliščih so se vršila danes protestna zborovanja nacionalnih dijakov proti Židom. Na zborovanjih so sprejeli enotno resolucijo, v kateri zahtevajo nai prosvetni minister točno izvaja odredb" crlede na numerue clausus in kontrolo tjj-cev na madžarskih visokih šolah. Obenem proglašaio bojkot židovskih dijakov, dokler ne bo vlada sprejela njihove zahteve. Noben krščanski dijak ne bo smel govoriti z židovskim. Židovski dijaki v predavalnicah ne bodo smeli zasest' najboljših mest itd. Obenem so sprejeli tudi sklep, da opustijo v bodoče sleherno nasilno akciio, da se tako vzpostavi mir na univerzah. Ob 11. so se na vseh visokih šolah normalno nadaljevala predavanja. Prosvetni minister Homan ]e objavil v »8-Ora7 Ujsagu« članek, v katerem pravi, da so vzrok dijaškega pokreta proti zidom neznosne gospodarske in socialne razmere, vseučiliške oblasti pa bodo preprečile vsaK antisemitski pokret, čeprav »z naiboli obzirnim taktom«. O izvajanju določb glede na numerus claisus je v svojem člani™ navedel, da študira na madžarskih visokih šolah in univerzah le 9.5 odstotka židovskih dijakov, v Budimpešti pa celo le 8 odstotkov. Nemški grof atentator Dunaj, 21. novembra, č. Danes se ie pred tukajšnjim sodiščem pričel proces p-oti Spletnemu grofu Wemerju Alvenslebnj iz Nemčiie, ki je bil obtožen, da ie neposredno sodeloval pri atentatu na šefa javne varnosti dr Richarda Steidlea. Po obtožnici Je 11. junija šofiral avtomobil, iz katerega so padli streli proti Steidleu. ki ee ie baš vrni z inspekciiskega potovanja v Inomost m bil zadet v de«no roko. Po atentatu ie Alvenste-ben pognal s-oi voz in spravil na varno obs neznanca, k! sta streljala- Obtoženec je priznal. da sodeloval pri atentatu, iziavil pa je. da se je branil izvršiti napad na Steidlea ter da mu ie hotel prav za prav izročiti spomenico, v kateri ie rahteval. n-^i poda ostavko na «voi p^oSjm. Za današnjo razpravo ie vladalo na Dunaju veliko zanimanje. Policiiski organi eo preiskali vsakogar, ki je hotel v razprnvno dvorano. Prr ces ee Je pričel ob 16. Obtoženec ;e izjavil, da ne more priznati krivde. Poset Ruždlbeja v Beogradu Ankara. 21. novembra. AA. Zunanji minister T-vfik Ruždi bej je snoči odnotoval preko Aten v Beograd, da podpiše »urško-iugoslnvensko pogodbo o nenappdaniu. Francoski polet preH 4frike Dakar. 21. novembra AA. Francoska letalska eskadra je priletela v Saint-Louis. Poskusen samomor je ugonobil reševalca Izredno nesrečno naključje pod daljnovodom na Dravskem polja Maribor, 21. novembra. Vas Sv. Miklavž na Dravskem polju ie včeraj dopoldne razburil strahovit dogodek. Posestnik Vinko Vanhnik je obupal nad življenjem in si ga je sklenil končati na strašen način. Dopoldne okrog 10. se je napotil k električnemu daljnovodu, ki ima napetost 10.000 voltov. Privezal je na tanko žico svoj žepni nož ter ga vrgel preko voda, drugi konec pa je držal v roki. Da bi bil učinek še večji, si je tudi sezul čevlje. V hipu, ko se je žica dotaknila daljnovoda, je sila udarca zrušila Vauhnika na tla, pri čemur se je pretrgala žica, ki je za hip zvezala njegovo telo z daljnovodom. Vauhnik je dobil strašne opekline na drugi strani teJesa in se je v groznih bolečinah valjal po tleh. Dogodek je opazil delavec France Verdnik iz Hoč, ki je hitel samomorilnemu kandidatu na pomoč. Nesreča je pa hotela, da ni opazil žice, ki je visela od daljnovoda iai s katero je prišel v stik s čelom. V tem hipu se je zgrudil mrtev. Vuhnika so takoj prenesli v najbližjo hišo, od koder so poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico, truplo pokojnega Verdnika pa so spravili v mrtvašnico na pokopališču v Hočah. Trije sleparji s kokainom obsojeni Osleparili so razne odjemalce za 90.000 Din Maribor, 21. novembra. Pred mariborskim malim senatom je bila dopoldne kazenska razprava proti 231etne-mu drogeristu Ernestu Ternonu, 301etnemu trgovskemu potniku Borisu Sirniku in 50-letnerrm Josipu Puhu, železniškemu upokojencu, vsem trem iz Maribora. Za razpravo je bilo izredno veliko zanimanje med Mriborčami io okoličani, ker so bi'Ii vsi trije obtoženi, da so lani in letos pomladi ponarejali kokain in izvabili od lahkover-nežev 90.000 Din. Obenem sta bila Ternon in Puh obtožena še zaradi ponarejanja podpisov na menicah. Iz obtožnice j« razvidno, da je bil Ernest Ternon od 1928 do 1931 zaposlen kot nrak-tikant pri veiletvrdki »Salus« v Mariboru. Tu se je seznanil z raznimi kemikalijami ter spoznal kokain in njegovo vlogo v ilegalnem prometu. Tam pa je bil ushižben tudi obtoženec Josip Puh kot sluga. Oba sta kmalu sklenila prijateljstvo in se sčasoma dogovorila za skupne .zločinske podvige s prodajo ponarejenega kokaina na račun lah-kovernežev. Lani je To moti odprl trgovino z mešanim blagom. Tam blizu je stanoval tudi Boris Si mik, ki je b'i do lani u-shižben kot dnevničar pri mariborski kralevni pošti. Po odpustu iz službe se je pričeti pečati z raznim? trgovskimi zastopstvi in tako se je seznanil s trgovcem Teraonom. Prav verjetno je Ternon že tedaj, ko je bil zaposlen pri »Salusu«. razmišljeval, kako bi prišel do denarja s prGdaio ponarejenega kokaina. Kakorkoli: kot trgovec je Ternon pričel izdelovati kokain, namenjen za ilegalni promet irosredovaTcf so pa bili tihotapci, ki so se seveda čuvali i®dati »skrivnost«, čeprav so najbrž zanjo vedeli. Glede na visoke cene kokaina le Ternon prav lepo in veliko zashžil. Umetni odnosno ponarejeni kokain je "izdeloval iz kalija, salicilnega natrija ln gal«na. ■ * - Preiskava je dognala, da Je Ternon, film se je seznanil s Sirnikbm, pritegnil tudi tega . svoje manipulacije, Puh pa je pomagal kot mešetar. Isikal je žrtve. Lani ob koncu decc.iibra sta se v Mariboru no javili dve Francozinji, ki sta želeli kupiti kokain. Nastanili sta se v hotelu »Mariborski dvor«. Med njima in trojico Je posredoval tudi neki Zagrebčan. Kupčija je bila izvršena,Sirnik Je tujkama proti plačilu 15.000 frankov prodal dva zabojčka Terao-novega kokaina. Denar je Sirnik izročil Ternonu ter dobil od njega 1000 frankov nagrade. Prav tako so osleparili neko Repar-jevo iz Idrije, ki je kupila za 2900 lir ponarejenega kokaina. Svojevrstno vivgo je pri tem izčel igrati France Puh. Oktobra lani je za^rosfl posestnika Rožanca posojilo 24.000 Din. za varstvo mu je pa dal dve steklenici belega p..aška, češ: »To je kokain, ki je vreden 52.000 Din!« Rožanec mu je res izročil denar, a šele pozneje se je prepričal, da je P ii.u nasedel. Žrtev Sirnika itn Puha je pa postala tudi neka natakarica v gostilni na Mejski cesti, ki sta jo skupao osleparila za 5000 Din. V preiskavi na poficiji fn tudi pred preiskovalnim sodnikom je Si mik vse priznal, valil je krivdo na Ternona. Tudi ta Je priznal krivdo, vendar se je zopet izgovarjal na Slraika. A pred malim senatom? Nu, tu so pa vsi trije odločno zanikali vsako krivdo! Na predsednikovo vprašanje, zakaj je prej vse priznal policiji in preiskovalnemu sodniku, je Sirnik milo potožil, da je na policiji priznal zato, ker se je bal, da ga bodo pretepli, preiskovalnemu sodniku pa zato, da ga je izpustil na svobodo. Priče so zelo obremenjevalno izpovedale za vse tri obtožence. Po daljšem posvetovanju je senat spozna! vse tri krive v smislu obtožbe in ie obsodil Ternona na 2 leti in 4 mesece težke robije, Borisa Sirnika na poldrugo leto robije, Puba pa na 14 mesecev, vse tri na izgubo častnih državljanskih prav'c za dobo treh let Povrniti bodo morali tudi nastalo škodo. Kako — to je pa pri teh treh ptičkih seveda drugo vnraSa-rje. Vremensko stanje na pragu zime Vetrovne struje, prinašajoče s seboj iz svojega izhodišča toploto ln hlad' so nam snoči že drugič pobelile zemljo Ljubljana, 21. novembra. Menda je le ni dolgočasnejSa enovi za razgovor kot Je vreme. Dan na dan dež in zvečer dež in ponoči dež in jjodnevi dež, vmes pa sprememba vsega. Dan za dnevom enako, teden za tednom, zdi se nam, da je bila vsa jesen taka. Saj sta oktober in november pri nas normalno Okrajno vlažna in deževna, ali leto9 sta vsekakor dosegla še rekord. Meteorološko tolmačenje k temu bi bilo tudi zelo dolgočasno. Sai bi se kakor tam o dežju tu neprestano sukal razgovor o depresijah. ki so vsega krive. Letos jih Atlantski ooean siplje čez Evropo kar brez prestanka. kar samo po sebi ni nič izrednega. Posebno je le to, da se gibljejo letos na svojih t>otih precej izrazito v južnejšem sektorju, torei namestu daleč na severnem robu naše celine, kakor običajno ali vsaj naičešče, — mnogo bolj na jugu, čez Dansko in Baltiško morje, čez srednjo Evropo ali celo po Sredozemskem morju. Vrhu tega potujejo depresije zelo počasi, stagniraio rade ravno nad evropskimi predeli; vse to povzroča, da imamo depresijsko vreme tako rekoč v permanenci. Po deževni vremenski situaciji Je proti koncu minulega tedna nastala sprememba. \ad Rusijo se je zrak zaradi pritegmve iz Sibirije znatno ohladil. Zračni tlak se je 7.ato precej dvignil, živo srebro fe ponekod r»adlo pod ničlo, v Arhangelsku celo na 15 Ho 20 stopinj Nasprotno pa je nova velika Atlantska depresija e svojim središčem ob Pirenejskem polotokj in Biskajskem zalivu zajela južno Evropo.. Izredno močan vetrovni sistem je zavladal na vsei fronti od Španija do Črnega morja, sprožil v vsej tej širini živahne vetrove in odplavil vso meglo in vlago. Dočim je nad razmočeno Ljubljansko kotlino vso minulo nedeljo go6jx>darila gosta in precej hladna megla, je izletnikom na okoliškem hribovju sijalo izredno topl> eolnee izpod jasnega neba. Topli zrak je na mah j>obral sveže z-ipadli sneg, zavladala ie toplina, nič manj kot 25 do 4o stopinj Celziia. višia ko v srednji in severni Rusiji. To izrazito t>plinsko nasprotje med ©vrojjskim jugom in zapadom na eni tar severom in vzhodom na drugi strani, pa je dalo že v nedelio zaslutiti, da bo prav kmalu nastopila sprememba. Drug vetrovni sistem, ki ie gnal raski mraz jx>lagoma proti jugozapadu. je zadnje dni trčil v predele srednje Evr>j?e, kjer je gospodaril toplejši južni zrak Naravno, da se je zategadel moral toplejši, lažji zrak umakniti v višino, kjer 6e je ohladil in jx»sledica Je bila, da se nam je danes jx>d večer znova ponujal snec. Slovenija leži baš v območju, kjer pogosto trčita zgorai navedena vremenska p->iava skupaj. Zato se ie tudi nocoj ozračje izme-nada ohladilo, živo srebro, ki je še v nedeljo tičalo na 10 stopinj nad ničlo, je od včeraj zdrsnilo z 8 stopinj na 3 stopinje nad ničlo. Zračni tlak, ki je v deževnih dneh minulega tedna pad»l globoko na 745 mm, se je preko nedelje zvišal na 770 mm. kjer se drži. Zemlia se j>olagoma ohlaia in li vprašanje, kdo od obeh zračnih sistemom bo krepkeje zavladal, bo prineslo reSitev trajne. zasnežene zim". Odmevi tekme Primorje: Jugoslavija Beograd, 21. nov. p. Tukajšnji športni klub Jugoslavija je umaknil svoj priziv proti tekmi z ljubljanskim klubom »Pri-morjem«. Mesto priziva proti tekmi pa bo protestiral pri jugoslovenskem nogometnem savezu zaradi slabe organizacije reda na ljubljanski tekmi ter bo zahteval, da se krivci kaznujejo. Istočasno bo poslal posebno vlogo notranjemu ministrstvu proti odgovornim javnim funkcionarjem, zlasti policijskim stražnikom, -- -T1 ir—" ifC - _ - ~ - ^vsv-, V;,*V«v Težko poškodovani igralec Bora Kesič pa bo tožil člana Primorja Hasla pred sodiščem, češ da ga je namenoma poškodoval. Potovanje našega kralja v filmu Atene, 21. novembra AA. Ves teden so v največjem atenskem kinu predvajali potovanje Nj. Vel. kralja in kraljice na Krf in otok Vid. Film prikazuje tudi obisk generala KondiUsa v Pirotu in Beogradu. Film kaže, kako sta Nj. Vel. kralj in kraljica položila vence na grob, nato izkrcanje Nj. Vel kralja in kraljice na Krfu, navdušeni sprejem ter pozdrav krfskega prebivalstva. Kdo Je glavna oseba v hiši? Kdo odločuje v poslovnih vprašanjih, o ženitvi, o kupovanju itd.? Kdo vzdržuje red doma, kdo neguje bolne, kdo je mati, kdo je gospodarica, kdo je služkinja, kdo je svetovalka? »Ema. biser in dobrota matere.« — Vse to vam v pretresljivih in tudi do solz veselih prizorih pokaže slovita igralka Marija Dressler, ki vam jo bo predstavila ZKD od petka dalje v prostorih Elitnega kina Matice. Film se predvaja prvič v Ljubljani in so cene kljub temu globoko znižane na 3 in 5 Din. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ca danes: V zaoadnem delu države pretežno oblačno, na vzhodu nekoliko bolj vedro, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prodira z vzhoda proti centralni in južni Evropi. V zaj>adnem delu kontinenta prevladuje barometreka depresija. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma jasno, padajoča temperatura, vzhodni vetrovi. 4 Otroško perilo.. vselej voljno, SCHICHT OVIM mehko je perilo v A ) TERPENTINOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMKO"3EIEN" S-T.3.9-55 ... ZA NAMAKANJE PERILA ŽENSKA HVALA Naši feraii in ljudje Ustreljen po usodnem naključju Sel Je preganjat vlomilce, pa je Ml sam zadet Murska Sobota, 21. novembra V meglenem ponedeljskem jutru je bila vsa Murska Sobota izredno razgibana. Gruče so hitele proti gornjemu delu mesta in se ustavljale pred hišo odvetnika dr. Pintarja. Tu se je v pretekli noči odigral krvav dogodek, ki je vzbudil globoko sočustvovanje. Dr. Pintar, ki uživa vsesplošno spoštovanje, je ponoči v svojem stanovanju ustrelil mladega Nesmenyja. Tragično naključje, ki je najbolj potrlo dr. Pintarja samega, se jo primerilo ta- kole: . . 2e nekaj časa se vrše v Murska Soboti iri okolici manjše tatvine. Slednjič so se mračni elementi spravili tudi nad imovino meščanov. Zlasti so prežali na dr. Pintar-jevo lastnino. Izprva so mu ukradli neke kokoši z dvorišča, nato so skušali vlomiti v stanovanje, pred tednom pa so vdrli v njegove pisarniške prostore. Zaman so tam brskali za denarjem. Vzeli pa so njegovo lovsko puško. Po sledovih na dvorišču so bili naslednji dan aretirani neki sumljivci, vendar pa preiskava še ni prinesla popolne jasnosti. Zaradi takih številnih nočnih obiskov, si je dr. Pintar skušal zavarovati hišo pred tolovaji kolikor je bilo mogoče. Na veznih vratih, ki vodijo na cesto ter na dvorišče, kakor tudi pri vratih na verandi je dal pred dnevi namestiti električne zvonce, ki so takoj zvonili, č>im je kdo hotel odpreti vrata. Nekaj dni je bil mir. E>o nedelje ponoči. Dr. Bintarjeva žena in hčerka sta pozno prišli iz kina in se takoj podali k počitku. Med tem, ko sta obe bili vspalnci, se je tudi dr. Pintar v obednici pripravljal, da odide spat. Bilo je okrog polnoči, ko so se nenadno oglasili zvonci na vratih. In že je pritekla služkinja ter začela vsa preplašena pripovedovati, da hočejo neznanci pri dvoriščnih vratih vlomiti v hišo. Hitro je dr. Pintar pograbil lovsko puško in odhitel proti vratom. Tiho se je priplazil do vrat. ustavil tok pri električnem zvoncu ter neslišno odprl vrata na verando. V temni, megleni noči ni mogel opaziti nikogar. Zato se je odločil počakati, prepričan, da bodo zločinci ponovno skušali vdreti skozi vrata. Čakal je nekaj minut. Med tem je bila služkinja že stekla v sosednjo sobo, kjer je bila gospa s hčerko. V prvem strahu so ženske ugasnile luči, bojazen pa je rasla bolj in bolj, saj je v presledkih še vedno zvonilo pri vratih. Le tega niso vedele, pri katerih. Zato je hčerka odprla okno na cesto, da vidi, če morda tam kdo zvoni-. Ulica je bila prazna... Slednjič sta se hčerka in služkinja odločili, da pohitita k sosedom klicat na pomoč. Najbližja je Turkova gostilna, kjer je bilo tisto uro še polno gostov. Ker se skozi vrata nista upali, sta se splazili iz hiše skozi okno in zbrzeli preko ceste. Prestrašeni sta povedali v gostilni, kako hočejo vlomilci vdreti z dvorišča v stanovanje. Seveda se je takoj javilo nekaj pogumnih fantov, ki so se oborožili s tem, kar so imeli pri rokah. In šli so: ... šofer De-ziderij Nesmenv, železničar Josip Horvat, SAMO SE DANES Jarmila Novotna poje danes ob 4., 7. in 9. % uri v filmu ljubezni, petja, krasnih slik iz Carigrada Noč velike ljubezni GUSTAV FROHLICH Režija: Geza vob Bolvary Zvočni kino Ideal gostilničarjev sin Lojze Turk in neki pekovski pomočnik. Ko so prispeli preko ceste do hiše, jih je pri oknu že čakala gosp- Pintarjeva. Pozvala jih je, naj se kar skozi okno priplazijo v sobo. V spalnici jim je ponovno razložila, kje domneva zločince. Napotila jih je skozi obednico v temno predsobo, ki se končuje na verandi. Prvi je stopal Nesmeny. V predsobi so v temi opazili dr. Pintarja, ki je še vedno stal s puško na verandi — n« vedoč,^da je soproga medtem poslala po pomoč. Komaj se je Nesmenv s tovariši dobro približal vratom, se je dr. Pintar nenadno okrenil, da je puškina cev zdrobila stekleno okno na vratih. Dr. Pintar je samo še jeknil: »Stoj!« — in že sta v sobo zagr-mela dva zaporedna strela. Prestrašeni so se vsi umaknili proti obednici. Med njimi tudi Nesmeny. ki pa se je že po nekaj korakih zgrudil ob mizi na tla. Bruhnila je kri in ugasnilo t« mlado življenje... V tem je tudi že dr. Pintar prihitel z verande v obednico. Takoj je spoznal usodno zmoto, toda ni bilo pomoči. Bil je pač na preži trdno prepričan, da so zločinci vdrli v spalnico ter že izropali ženo in hčerko... V veliki raz- burjenosti je izgubil razsodnost. Da je puško izstrelil, je opazil šele ob Nesmeny-jevem truplu: ko je pogledal v dvocevko. je bila prazna. Pri streljanju je bil lažje ranjen tudi kretničar Horvat. Nekaj šiber mu je presekalo kožo na vratu in je ranjen na ramenih, vendar ne prehudo. Kdo je zvonil in silil v hišo, preiskava še ni mogla dognati. Sodna komisija je v ponedeljek pri obdukciji dognala, da je bil Nesmeny zadet sredi prsi. Strel je šel med drugim in tretjim rebrom, raztrgal aorto, pljuča in pljučno arterijo. Zato je bila takojšnja smrt neizbežna. Šibre so obtičale pod kožo na lopatici Nesmeny je bil šele okrog 26 let star in edini sin sodnega uradnika- Bombe smeha in grohota bodo padale danes ob priliki predvajanja velekomičnega zvočnega filma iz vojaškega življenja »Slavni kvartet« v zvočnem »Kinu Dvor«. Film lahko vidite ob običajnih nizkih cenah danes ob 4., 7. in 9. uri. Ob desetletnici Stritarjeve smrti Rogaška Slatina, 21. novembra Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Rogaški Slatini je priredila preteklo soboto lepo slavje — Stritarjev večer, da obudi spomin na velikega pesnika, gospoda Mirodoljskega, ki je prebil pozni večer svojega življenja v Rogaški Slatini. Predsednik podružnice g. Joško Sottler je v t plih besedah nagovoril zbrane domačine, ki so se polnoštevilno zbrali pri »Pošti«. Orisal je na kratko življenje in delovanje pesnika Stritarja, nakar je podelil besedo č. g. kanoniku dr. Merharju, ki je v svojem strokovnjaškem, vznešenem govoru natančno ocenil pesniško delovanje in nam predočil vrednost in lepoto Stritarjevih pesmi. Za res lepa izvajanja je žei g. Silvin Sardenko splošno odobravanje. Učenka Urbasova pa nam je dekla-n#'rala Stritarjevo pesem »Nazaj« tako lepo in s takim zanosom, da ji je občinstvo z gromkim odobravanjem dalo vse priznanje. Predsednik se je ob koncu programa zahvalil vsem prisotnim za mnogo-brojno udeležbo z željo, da bi se češče zbirali Slatinčani ob sličnih prilikah in s tem poživili društveno delovanje. Nesrečna smrt kovača pod žično železnico Guštanj, 21. novembra Mežiški svinčeni rudnik si je nabavil tovorni avto znamke »Tatra« z nosilnostjo do 15 000 kg. Voz je prvi te vrste v Jugoslaviji, pravo čudo sodobne tehnike. Služi pa za prevažanje rude iz Žerjava do postaje Prevalje. S tem se bodo baje zaradi previsoke režij e0 ki jo zahteva ozkotirna železnica (ker so lokomotive že obrabljene in bi bilo treba nabaviti nove) znatno znižali stroški prevoza. Preden se pa ta kolos uvrsti v promet, je bilo treba na nekaterih mestih preložiti in razširiti cesto in zgraditi nove mostove. Tudi žična železnica se je morala na nekem prehodu čez cesto primerno dvigniti. Dela pri lesenem nosilcu, na katerem je napeljana žica in po njej drse železni vozički rude iz jame v dolino k rudniški tovarni, »o bila poverjena rudniškemu kovaču Ivanu Rozmanu. Po nesrečnem naključju pa se je škripčevje zrušilo in nesrečnega kovača ubilo, sodelavca, ki je bil bolj ob strani, pa težko ranilo. Pokojni Rozman je obležal z zdrobljeno glavo na mestu mrtev. Rudniška in sodna komisija je takoj nato ugotovila dejansko stanje in beležila svojo sodbo o vzroku in načinu tragične nesreče pri delu. Rozman je bil star 40 let, poročen, po rodu iz Mislinja, stanoval pa je v Selov-cu pri Guštanj u. Truplo so prepeljali k večnemu počitku v Št. Janž pri Dravogradu. Pri slovesu se je zbralo mnogo rudarjev z godbo, ki so položili z venci in rožami pokrito krsto na voz, kateremu so sledili še štirje kmetski vozovi s sorodniki, tovariši in zastopniki rudnika. Vsa Mežiška dolina je s pokojnikom globoko sočustvovala. Ko se je žalni sprevod pomikal skozi Prevalje in Guštanj, so otožno peli zvonovi. Dolino je zagrinjala lahna jesenska megla, le vrhova Urške in Pece je poljubljalo krvavordeče solnce. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike vza bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zagonetna smrt Zagrebčanke blizu Krškega Zagreb, 21. novembra Zagrebška policija vodi z vso vnemo preiskavo, da bi razkrila skrivnost smrti one mladenke, ki so jo, kakor smo že poročali, našli že popolnoma razpadlo 14. t. m. v gozdiču blizu Krškega. Domneva se. da je truplo mlade nesrečnice ležalo m razpadalo v gozdu že leto dni. To se sklepa iz pisma, ki je bilo najdeno v ročni torbici. Za to pismo so zvedeli krški orožniki šele pozneje. Eden izmed onih, ki so našli razpadlo truplo, ročno torbico in še neke druge predmete, je pismo nesrečnice prepisal in potem orožnikom izročil prepis. Kje je original, se ne ve. Pismo je bilo datirano s 25. oktobrom lanskega leta. V njem je stalo med drugim: »Nočem več živeti. Nihče ni kriv moje smrti. Za svoje delo odgovarjam pred Bogom. Po-kopljite me tu, kjer me najdete. Ne iSči-te, kdo sem in kaj sem. Če bi ta gozd znal govoriti, bi vam pripovedoval žalostno zgodbo. Vse je končano. Želim miru, želim, da bi se vse pozabilo. Smrt je strašna, počasnejše umiranje pa je še hujše. Mi nismo ljudje, marveč samo igrače usode, ki počne z nami, kar hoče.« Zagrebška policija zdaj vneto poizveduje, ali je bila pokojnica Zagrebčanka, ali pa morda Slovenka, ki je dalje časa bivala v Zagrebu- Pred malim senatom Ljubljana, 21. novembra Pred malim senatom so se včeraj vršile deloma prav napete razprave. Prvi je bil neki invalid obsojen zaradd vloma na šest mesecev strogega zapora. Maja je bil vlomil v hišo posestnika Martina Benedika v Bukovca na Gorenjskem in odnesel razno gotovino, srebra in zlata v celotni vrednosti 900 Din. — Druga razprava se ie vršila proti naborniku Jožetu K., ki je bil obtožen težke telesne poškodbe s smrtno nevarnostjo. Junija »o se vračali naborniki iz Preddvora v Kokrško dolino in so v neki gostilni pili. Jože ni hotel plačati Prišlo je do prerekanja, nato je pel nož Jožeta so najprej drugi potrjeni fantje vrgli na tla, pretep pa se je končal tako, da je Jože tri druge fante s stiletom oklal. Zdaj je obsojen na 3 mesece strogega zapora. Vršila se je nato dolgotrajna razprava proti dvema krivoprisežnikoma. Biila je zelo burna, zaslišanih je bilo okoli 15 prič. Nadaljevanje prihodnjič. Na programu je bila danes tudi razprava proti neki ženski, ki je obtožena, da je napeljevala tihotapca Ivana Košnika, da bi proti nagradi 2300 Din umoril njenega ločenega moža. Ivan Košnik je zapleten v umor Ivane Rakefove v Tunjiški Mlaki, zaradi katerega sta že bila obsojena čevljar Avgust Hafner na 10 let in pokojničin sorodnik Vomberger na 20 let robije. Košnik pa je v preiskavi, ker trdita obsojenca, da je on izvršil umor po njunem naročilu. Pri zaslišanju je Košnik prostodušno navajal, kako ga je dotična žena najela, da bi umoril tudi njenega moža. Košnik je od nje zahteval nagrado 2500 Din, a mu je ni mogla izplačati. Razprava proti ločenki je bila danes odložena na nedoločen čas. Po kavarnah je plenil suknje Ljubljana, 21. novembra Lastniki ljubljanskih kavarn so imeli te dni ponovne neugodnosti zaradi tatvin «u-kenj. Sicer opozarjajo ljudi po kavarnah napisi, da za suknje, ki niso oddane v garderobi, nikdo ne jamči, navzlic temu je neprijetno, če prične gost pred odhodom razgrajati, ker mu je tat tako rekoč izpred nosa odnesel lepo suknjo, za katero je moral morebiti še nedavno šteti lepe de-narce. Ali pa jih morda niti še ni odštel vseh in mora mesečno odriniti dogovorjeni obrok. Pa bo morda že prej pomlad, preden bo težka suknja plačana. Seveda so posamezni oškodovanci, kakor tudi kavarnarji in gostilničarji sproti prijavili vsako tatvino, vendar je neznani tat precej časa dehoval skoro nemoteno. Posebno predrzen pa je postal baš te dni v eni izmed velikih ljubljanskih kavarn, in so bili zategadelj bolj pozorni, vendar Gostje so bili sicer opozorjeni na tatvine pa si zlasti tujci stvari niso vzeli kaj k srcu. Tega se je tat menda tudi zavedal in mu je šel posel zlahka od rok. Natakarji so bili bolj pozorni na količkaj sumljive prikazni in šele tem se je posrečilo, da so označili pravega suknjarja. To pa šele včeraj, ko je navihanec odnesel iz tiste kavarne že 4 aH 5 sukenj. Bil je to komaj 221etnd bivši mornar France S. Zdaj je že dalje časa v civilu. Dela na dobil in ga tudii iskal ni. Lotil se je donosnejšega posla. V kavarne je prihajal seveda kar brez površnika. Posedal je navadno dolgo popoldne ali tudi v noč, potem pa v ugodnem trenutku z največjim mirom skočil v pripravno tujo suknjo in izginil. Policijska straža je sinoči zalotila preve-janca na njegovem domu nekje na Poljanski cesti in našla pri njem tudi celo skladišče ukradenih sukenj, katerih vrednost gre v znatne tisočake. Kakor že rečeno, so bil« njegove žrč»e ponavadi rujci, ki so pripotovali v Ljubljano, se nastanili v hotelu in prebirali časopise po kavarnah. Fanta so že temeljito zaslišali na policiji, jutri pa bo izročen sodišču. Psi so našli trupelce novorojenčka Novo mesto, 21. novembra Te dni so postali vaščani vasi Gaber j a, občina Velike Brusnice, priča nad vse čudne najdbe. Našli so se namreč deli novorojenčka, in to: glava, desnica in prsni koš. Pes posestnika Janeza Medleta jc bil prinesel zjutraj v domačo listenco lobanjo z oprsjem novorojenčka. Ne dolgo zatem pa je prinesel pes posestnika Kralja majhno desnico s palcem in kazalcem. Medle se v začetku ni zmenil za pasje godrnanje v listnici, ko pa je opazil tudi sosedovega psa, se mu je videlo vse skupaj sumljivo. Stopil je v listnjak in v svoje veliko pre- A nJega nI, ki ne bi hvalil Lutz peči! senečenje opazil oba psa, ki sta se sukala okoli delov človeškega trupelca. Takoj jima je odvzel plen in pohitel na orožniško stanico. Orožniki so nemudno uvedli poizvedovanje po brezsrčni materi, ki je bržkone zakopala novorojenčka. Vestni orožniki so jo seveda tudi kmalu našli, vendar se pa čuva njeno ime v tajnosti. Kakor pravi mati sama, je bila pet mesecev v blagoslovljenem stanju. Zaradi zelo napornega dela pa je prišlo na svet mrtvo dete. V strahu pred sramoto in iz bojazni pred starši je prezgodaj rojeno dete zakopala v tuje gnojišče. Deli trupelca so bili preneseni na farno pokopališče.. RECTO - SEROL za zdravljenje Hemoroidov. Odpravi taco] srbečico ln bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopstvo: »MIBRA« inž. kem. A.. MUJevič, Zagreb. Maruličev trg 11. — Oglas reg. pod S. br. 18574/1933. Sodne takse v oktobru Ljubljana, 21. novembra. Pri vseh okrožnih in sreskih sodiščih, kakor tudi pri apelacijskem sodišču in državnih tožilstvih v dravski banovini je bilo meseca oktobra plačanih na sodnih taksah 809.383 Din. Ljubljansko okrožno sodišče je prejelo v tem mesecu 69.168 Din, sresko sodišče v Ljubljani pa 141.352 Din. V območju okrožnega sodišča v Ljubljani je poleg tega največ prejelo sresko sodišče v Radovljici 22.017 Din, a najnižji znesek v vsej banovini beleži sresko sodišče v Ložu, namreč 2849 Din. Okrožno sodišče v Mariboru zaznamuje za oktober na taksah 33.727 Din, tamošnje sresko sodišče pa 78 tisoč 659 Din. V območju tega okrožnega sodišča beležita sreski sodišči v Murski Soboti 24.742, a v Dolnji Lendavi 19.352 dinarjev. Okrožno sodišče v Celju je oktobra imelo na taksah 24.858, sresko sodišče pa 44.420 Din. Okrožno sodišče v Novem mestu. zaznamuje na taksah za oktober 6275, tamošnje sresko sodišče pa 18.085 dinarjev. ^^IfflllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllEVIllIlVIIlVIIIllIlIflVIIVIVIIllISIIIIIIIIIflfSlSIIISlIIlIlIISIIIljL^ VELEF1LM o katerem govori ves svet! •Marlene Hietrich ▼ najnovejšem filmskem umotvoru = Elitni | kine = Matica == Tel. 21-24 (DSsciea pesem po znamenitem romanu Hermana Sudermana. — Umetnina nedosegljive vrednosti! — Kot dopolnilo »Paramountov zvočni tednik«. — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do M: 13. ure. — Predstave danes ob 4., %8. in %10. uri zvečer. — Kot dopolnilo vsako soboto nov »Paramoantov zvočni tednik«, vsako sredo nov »Foxov« zvočni tednik. KULTURNI PREGLED Razgovor z upravnikom skopskega gledališča Dr. B. Vojinovic o napredku Ljubljane. — Njegova sodba o našem gledališču. Potrjuje vest o izredno kritičnem položaja slovenskega teatra. — Njegovi nasveti glede sanacije. lišču in sploh o kulturnem življenju v LJubljani? — Vsak moi obisk Ljubljane prispeva Te dni se ie mudil v Ljubljani upravnik Narodnega gledališča v Skoplju gosp. dr. B. Vojinovic. V razgovoru z našim urednikom je sprožil vprašanje, ki ga kot gledališkega človeka in nacionalnega delavca najbolj za-riima: položaj ljubljanskega gledališča. Proučil je njegovo finančno stani3 in potrdil, da ie kriza zelo pereča: obstoj ali »obstoj gledališča kot nacionalno - kulturne naprave ni samo zadeva nekaterih, neposredno zainteresiranih ljudi, marveg je zadeva vse naše javnosti. Razgovor ee je zgostil v nekoliko vprašan! in odgovorov, ki kažejo, kako zelo zanima g. dr. Vojinoviča akutno vprašanje slovenske in preko nje jugoslovanske kulture: vprašanje našega gledališča. Smatramo za svojo kulturno - kronistično dolžnost, da njegova opazovanja in misli izročimo širši javnosti, ne da bi ee meritorno spiščali v ocenjevanje njegovih sanacijskih predlogov. Kakšni so Vaši vtieki o gleda- kak nov vtiek k prepričanju, ki sam si ga bil ustvaril že prej: da Ljubljana ni samo središče celotne aktivnosti slovenskega dela našega naroda, marveč tudi 'eden najkultur-nejših centrov Jugoslavije. Vtisk, ki ga človek dobi, ko prihaja semle neposredno z juga naše dTŽave, je tako velik, da tujec, ki ne pozna nedavne preteklosti našega naroda, Skoraj ne bi mogel tega doumeti. Ar hitektonični obraz Ljubljane in sicer one stare enako kakor novih delov, ki so zgrajeni po uedinjenju, je tako mogočen, da mora celo najkulturnejšemu tujcu vsiliti vtisk: Tu si zares v kulturnem mestu, kulturnem v evropskem smislu! Toda to še ni vse. To, kar Ljubljano najbolj dviga nad mnoga provincialna mesta, n. pr. v Franciji, Nemčiji, Italiji, ki bi jo lahko z njimi primerjali po številu prebivalcev in modernem videzu palač, trgov, parkov in ulic, je notranji kulturno življenje Ljubljane, življenje, ki je osredotočeno okoli velikega števila prosvetnih, znanstvenih, umetniških in drugih kulturnih institucij prvovrstnega pomena. Bistveni razlog, da prihajam kdaj pa kdaj v Ljubljano, je vaše gledališče. Umljivo je, da me le-to kot gledališkega človeka naj- bolj zanima. Vodilne osebe v drami in operi eo moji stari znanci še izza čaaa našega sodelovanja kmalu po uedinjenju. To niso gledališki strokovnjaki samo po svojem dolgoletnem delu v gledališču, kjer edino si človek pridobi strokovnjaštvo, marveč tudi po vseh svojih notranjih dispozicijah. Po zaslugi vodstva takih mož je danes ljubljansko gledališče na umetniški višini, kakor jo najdeš samo v gledališčih velikih kulturnih centrov Evrope. Vidpl sem v drami m * operi nekatere predstave, ki bi lahko re-prezentirale jugoslovensko gledališko umetnost kjerkoli v inozemstvu. Odlično odbrani ansambel, sestavljen po strogi umetniški analizi najraznoličnejših in najsuhtilnejših kvalitet, potlej vestno in vešče delo>za razvoj teh kvalitet, inteligentna disciplina, ki se umetniškemu osobju nalaga spontano, že s prepričanjem o polni pozitivni vrednosti tistih, ki ga vodijo — vse to je storilo, da danes ljubljansko gledališče kaže rezultate, ki so v čast naši nacionalni gledališki umetnosti. Tisti, ki lahko spoznajo, kakšno vrednost ima za narod manifestiranje nacionabie umetnosti, dobro vedo, kaj pomeni tako delo in koliko so vredni takšni rezultati. Ko Vam pripovedujem svoje vtiske i dramskih in opernih predstav ljubljanskega gledališča, govorim samo o psihi te hiše, o čisto umetniških, nematerialnih rezultatih, o odličnem igralskem reproduciranju najfinejših psihičnih mest posameznega literarnega in glasbenega dela, ne govorim pa o dekorativno - tehničnih inscenacijah, o eardarobi ali o svetlobnih efektih. Čeprav scenograf in dekoraterji izborno razumevajo svoje naloge, dasi elektrotehniki vešče skušajo prikriti nedostajanje moderne električne naprave. ki bi stala milijone, vendar izurjeno oko dobro čuti, da ljubljansko gledališče v tem pogledu marsikaj pogreša, saj ima na razpolago prav skromna sredstva, celo bolj skiomna, kakor bi smeli dopustiti institjciji takega pomena in značaja. Glede na današnje neurejena gospodar, od-nošajie ne le pri nas, marveč po vsem svetu, glede na krizo, ki je predvsem udarila po gledališčih, je pač umljivo, da me je zelo zanimalo materialno stanje ljubljanskega gledališča. Kajpak, ni me presenetilo, da je to stanje prav tako kritično, kakor v vseh naših gledališčih. In ne le v naših, marveč bi lahko brez pretiravanja rekli: v vseh svetovnih gledališčih, ki niso bodisi popolnoma dotirana s strani države, bodisi pod upravo samoupravnih korporacij. Danes 90 zaprta že mnoga umetniška gledališča, zlasti še tista, čijih obstoj je pretežno zavisel od dohodkov predstav, a ti dohodki so v sedanjih razmerah silno padli. Celo v Franciji se n. pr. prodaja samo 35 •/• vstopnic od celotnega števila prostorov v gledališču! Velika redukcija državne subvencije v tekočem budžetnem letj, pa majhna bano-vinska podpora in nezadostna občinska dotacija. pri vsem pa zaradi krize znatno znižanja dohodkov od predstav — vse to je privedlo tako daleč, da ljubljansko gledališče tiči v izjemno težkih gmotnih razmerah Le-te so tae, da bo vsak mesec za kakih 80 do 100.000 Din eloblje v deficitu, 8e ne pride izdatna pomoč r Ali sloni Vaša sodba, gospod upravnik, na konkretnih oodat-kib? — Da, na najkonkretnejših; o položaju Domače vesti ♦ Sodnik upravnega sodišča dr. Anton Kržlinik, ki je bil iz Sarajeva premeščen k uprav, sodišču v Celje, je v torek zapustil Sarajevo. Sarajevski listi naglašajo, da si je pridobil s svojimi vrlinami mnogoštevilne prijatelje v vseh krogih. Velite simpatije v vseh slojih sarajevskega prebivalstva so tudi najlepše priznanje za njegovo delovanje v raznih društvih. G. dr Kržišnik pripada onim narodnim idealistom, ki so že ob začetku svetovne vojne spoznali, da je treba začeti odločno borbo za osvobojenje in jugoslovensko zedinja-nje. Kot vojni ujetnik v Ita'iji je s svojimi tovariši brzojavno zahteval sprejem v jU-goslovensko legijo. Po vojni je prišel v Sarajevo in tam služboval do svoie seda nje premestitve. ♦ Srebrna poroka poslanca Cererja. Po slanec kamniškega sreza g. Anton Cerei Ln soproga gospa Marija sta v ponedeljek v najožjem rodbinskem krogu praznovala 25 letnico poroke. Uglednemu paru želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu doča-kal še mnogo jubilejev. ♦ Diplomirana sta bila na juridlčni fakulteti univerze kralja Aleksandra L 15 t. m. Stadler Janko iz Celja in Pavlin Ako iz Maribora. Algocratine i deluje naglo pH v»eh vrstah bolečin: migreni, nevralgiji, iivčnib bolečinah ta menstrualnih teikočah Dobiva se v vseh lekarnah, izdeluje: E. LANC09ME, PARIZ Ogl. reg. pod br. 19.876 od 30. efct. 1903. ♦ Lepa kulturna proslava v Osjeku. V nedeljo se je na slovesen način preselil muzej, ki je bil ustanovljen že pred 50 leti v nove primerne prostore, ki jih je oskrbela mestna občina. Lepo kulturno proslavo je organiziral arheološki klub »Mur-sa«, ki je bil nedavno ustanovljen v Osije-ku. Muzej je jako bogat, ker ima poleg pestrih zbirk rimskih in srednjeveških tudi važne ostanke iz predzgodovinske dobe. Posebno zanimive so njegove numizimatič-ne zlbirke. Ko so sedaj arheološko bogastvo lepo razvrstili v novih prostorih, je muzej mnogo pridobil na svojem pomenu. ♦ Združenje bivših jugoslovenskih dijakov v Veliki Britaniji. V Beogradu se je ustanovilo združenje bivših dijakov, ki 60 med vojno študirali v Veliki Britaniji. Pravila so že potrjena in imajo pristop v organizacijo tudi oni Jugosloveni, ki so študirali v Angliji že pred vojno. ♦ Zdravniški službi sta razpisani: pri lavni ženski bolnici v Novem mestu in pri državni bolnici za duševne bolezni na Studencu. Prošnje do 26. in 28. t. m. kr. banski upravi v Ljubljani. ♦ Smrt dveh zaslužnih rodoljubov v Ameriki. Izseljenci z našega juga so te dni izgubili dva svoja ugledna prvaka in požrtvovalna prijatelja. Umrla sta namreč upravnik »Srbobrana« v Pittsburgu, Miloš Mrvoš, v Chieagu pa trgovec in organizator srbskih naseljencev Božo Lalič. Miloš Mrvoš je bil rodom iz Ogulina in se je v Ameriki naselil leta 1912. po dovršenih filozofskih študijah v Pragi. Pridobil ai je velike zasluge v organizacijah naših rojakov in se posebno plodonosno udejstvoval v raznih dobrodelnih ustanovah. Od leta 1931. je bil upravnik lista »Srbo-bran«. Božo Lalič pa se je iz Korenice preselil v Ameriko leta 1910. Bavil se je s trgovino in je ne samo z nasveti, temveč tudi gmotno pomagal mnogim rojakom, ki so prišli za kruhom v Chicago. ♦ Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je včeraj umrla v Ljubljani zasebnica gospa Marjana Accetto, rojena Zadnekar. Pogreb bo danes ob 16. iz Trnovskega pristana 14. k Sv. Križu. _ V zavetišču Sv. Jožefa v Ljubljani je umrla gospa Terezija Pri te kijeva. Pogreb bo jutri ob 16. — V ljubljanski bolnici je umrl g. Miljutin Jesenko in ga bodo jutri ob pol 16. spremili k zadnjemu počitku. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zimsko veselje se je pričelo. V soboto in nedeljo so prvič v letošnji sezoni naskoči ie Kamniške planine večje čete smučarjev Z vlaki in avtobusi jih je prišlo v Kamnik gotovo nad 100. Nekateri so si izbrali za žrtev Krvavec, drugi pa Veliko planino. Medtem ko smo se v dolinah dušill v gosti megli, so nlaninci uživali krasen solnčni dan, kar jim je bilo v uteho za razočaranje, da so morda našli slabše snežne razmere, kakor so jih v splošnem pričakovali. Za silo je pa vendarle bilo in za uvod v zimsko sezono. Že sedaj je videti, da bo pocenitev železniških tarif in ugodna zveza mnogo pripomogla, da bodo smučarji še v večjem številu obisKovali Kamniške planine. ♦ Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. sem se namreč poučil pri samem viru, t J. pri glavni gledališki blagajni. Kaj mislite o sanaciji sedanjih razni jr? — Predvsem moram reči. in to izrecno poudarjam: gledališko upravo zadene najmanjša krivda, da je gledališče zabredlo v toli težavno stanje. Uprava že dolgo štsdi^ in sti9ka na vseh koncih in krajih. Od države se n>i moremo nadejati večje podpore, kakor jo že daje. saj ie — če ga primerjamo i drugimi dotacijami — državni prispevek za gledališče še vedno dovoli velik. Preostane torej samo to. kar se da storiti in doseči v Ljubljani sami- ti js ključ k rešitvi ljubljanskega gledališča Vsi tukajšnji pinitelii moraio priskočiti na pomoč tei umetniško-narionalni ustanovi Vsa kulturna in druga društva morajo sodelovati pri sanaciji gledališča Mislim, da bi bilo treba v novi bucj-ž>t dravske banovine vstaviti vsaj en mili-inn dotacij* Narodnemu gledališču. Ne pozabimo. da vrbaska banovina daje svojemj gledališču 1.200.(100 Din letne subvenciji. Zateka banovina ie minulo leto prispevala enako vsoto za gledališče. Dunavska banovina subvencionira tri gledališča. Za trime-s »rno turnejo skopskega gledališča daje var-dare>ka banovina 40".000 Din. Občine tudi izdatno podpirajo gledališča. Ko sem bil un-ravnik novosadskega gledališča, je naš teater dobival od novosadske občine 600.000 Din letne subvencij«*- Sa danes dobiva osi-ješko • novosadsko gledališče za gostovanja, ki trajajo 1—2 meseca, od poedinih naših Die^t rvntno večjo 9ubvencijo.*kakor jo ljubljanska o^ina in banovina skupaj daieta ■ivoMmu d zdravnikov priporočeno sredstvo prepreči gnitje zob Odol je vir zdravja in veselja v otrokovem življenju. Učinkovita moč v vsaki kapljici! Iz Ljubljane Samo enkrat na leto apelirajo novinarji na ljubljansko občinstvo, da s obiskom novinarskega koncerta podpre njihov pokojninski sklad, in samo enkrat na leto, na slovečem novinarskem koncertu, ima občinstvo splošno dostopno in vendar odlično prireditev, ki združuje umetniški koncert z manifestacijo za državo in nudi povrh še vabljivo zabavo. Na tej prireditvi se vsako leto srečuje ljubljanski meščan z vsemi, ki v našem mestu kaj pomenijo. In ta mikavna prireditev je vedno nevtralna v najboljšem pomenu ibesede: na novinarskem koncertu izginejo vse razlike, umaknejo se vsa morebitna nasprotja. Zaradi tega Je 1. december dan, ki ga moraš v koledarju še posebej podčrtati, daBi je kot državni praznik 2e zaznamovan rdeče. Ta dan, porečeš, posve-tim svoji svobodni domovini in zvečer nepreklicno ob iščem novinarski koncert v Unionu. u_ Nabiralni dan za revne otroke priredi mestna občina ljubljanska dne 2. in 3. decembra. Ta dva dneva bodo prodajali uslužbenci iz raznih mestnih uradov in podjetij bločne listke po 1, 5 in 10 Din. Nabrani denar se bo porabil delno za prireditev božičnlce ubožnim otrokom, delno pa za nakup živil za božične praznike revnim rodbinam s številnimi otroki. Ker ima nalbiralnl dan blag, človekoljuben namen, se pričakuje, da 6e bo tudi ob tej priliki kakor vedno ljubljansko občinstvo odzvalo tej akciji socialno političnega odseka občinske uprave ter obilo darovalo v ta namen in tako omogočilo mestnemu socialnemu političnemu uradu, da bo od-pomogel vsaj v najhujši bedi. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki ga priredi njegov Klub elektro-inženjerjev danes ob 20. url v prostorih elektro-instituta univerze (poslopje tehniške fakultete, Aškerčeva ulica 11). Predaval bo Inž. M. šuklje o »Patentnem pravu in njegovem pomenu za tehniko in gospodarstvo.«. Vabljeni člani in po njih vpeljani gostje. u_ Slovensko zdravniško društvo ima v petek dne 24. t. m. ob 18. znanstveni sestanek v predavalnici Internega oddelka obče državne bolnišnice. Predaval bo inž chem. g. Lindtner o temi: človeška pre hrana in zdravnik. Vsi ex. zdravniki vab ljeni. u_ Primorski akademiki! Drevi ob 20 članski sestanes v lokalu šelenburgova 7-1, s predavanjem »Aktualni problemi našega naroda v Primorju.« u_ Društvo »Pravnik« priredi tudi v letošnji sezoni več predavanj Iz raznih panog pravne znanosti. Prvo predavanje bo jutri v četrtek 23. t. m. v justlčni palači dvorana št. 79 ob 18. uri. Predaval bo g sodnik dr. Stojan Bajič: »O letošnji mel-narodnl konferenci dela v Ženevi«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. u_ Prosvetno-družabnl večer »Krke« pri Mikliču se bo vršil v petek 24. t. m. ob 8. zvečer. Spored: številne skioptične slike z Dolenjskega, predvsem Iz doline gradov pri Mirni, št. Rupertu In Mokronogu, pravljici »Prvi Dolenjci« m »Kravji boga. tln« v recitaciji dramsice umetnice ee. Nade Jaz-Obereignerjeve, In koncert šentjakobskega pevskega društva pod taktirko konservatorlsta g. Ivana Rupni ka. Vstop na večer Je vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Sveže češplje o božiču so sicer velika redkost, vendar pa naši sadjarji s pravilnim shranjevanjem znajo obdržati tudi ta drugače netrpežnl sadež tja do predpu-sta. Enako tudi grozdje ln različno drugo sadje. Saj je splošno znano, da nekatere vrste jatnUk v dobrih shrambah počakajo celo zgodnja jabolka' nove letine. O teh zanimivih in koristnih stvareh bo drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi pri predavanju podružnice SVD govoril g. inž. Franjo Lukman, ki bo pokazal tudi vse vrste jabolk in hrušk, katere naj kupimo, da bomo imeli dobro in okusno sadje vso zimo. K predavanju naj torej razen članov podružnice pridejo tudi vse gospodinje, ki bi se rade naučile, kako je treba pravilno hraniti sadje, da obstane vso zimo. Vstopnine ni. u_ Domač mozaik. V izložbenem oknu Narodne knjigarne v Stritarjevi ulici so razstavljene najnovejše mozaične slike iz tolčenega kamenja v prirodnih barvah, ki jih je Izvršil Fran Roječ z namenom, da bi se sprejele v kako javno ljubljansko zbirko, ker za naprej ne misli več izdelo vati takih težavnih likovnih del brez naročil. Srednja večja slika kaže moža, ki sedi na stolčku pred kamnolomom in tolče kamenje za cesto; manjši kvadratni sličici na obeh straneh pa naj bosta srednji sliki za okrasek. Prvo poskusno mozaično sliko »Vrano«, ki visi v ljubljanskem muzeju na steni poleg nagačenih ptičev in kač, je Roječ izgotovil leta 1911 v Radovljici, kjer je bil 24 let zaposlen v odvetniški In davčni službi, a zadnje razstavljene slike Je sedaj izdelal kot držami upokojenec v Ljubljani. Kako Je začel Izvrševati 'mozaična in druga likovna dela, da bi tako po svoje proslavljal prirodo, je pa popisal v člankih »Za domači muzej« ln »V petem razredu« v Zvončku 1922. u_ Izgon iz Ljubljane. Za dobo treh let sta izgnana iz Ljubljane in policijskega območja bivša služkinja Alojzija Pestot-nikova in 24 letni Josip Skok. Oba sta se že dolge potikala po mestu in prišla večkrat v konflikt s policijskimi organi. Vremensko poročilo Številke sa osnačbo kraja pomenilo: L čas opazovanja, i stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer In bralna vetra 6 oblačnost 1—10 1. padavine v mm. 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo Tlijo, druge oajnft'o temperaturo, ti. novembra LJubljana 7, 770.0, 6.8, 77, ENE1, 10, -Ljubljana 13, 770.8, 6.1, 81, S2, 10, _ —; Maribor 7. 771.1, 4.0, 80, E2, 10, —, Zagreto 7, 770.8, 8.0; 85, NE3. 8, —, —; Beograd 7, 772.0, —2.0 ; 80, SE6, 5, _ _; Sarajevo 7, 769.5, 4.0, 90, mirno. 10, _ _; Skoplje 7, 770.7, 7.0, 80, E4, 10, —, —; Split 7, 764.7, 9.0, 90, ENT53, 10, 1.0, dež; Kumbor 7, 763.8, 13.0, 80, mirno, 10, —, _; Rab 7, 765.6, 11.0, 75, NE3r 10, „, — Temperatura: LJubljana: —, temperatura ob 13. url pada, 7.5, _; Maribor 8.3, 4.0; Zagreb 9.0, 3.0; Beograd 9.0, —2.0; Sarajevo 11.0, 2.0; Skoplje 12.0, 6.0; Split 21.0, 8.0; Kumbor 18.0, 10.0; Rab 19.0, 10.0 Solnce vzhaja ob 7.5, zahaja ob 16.26. Luna vzhaja ob 11.38, zahaja ob 19.57. n Jmpfavsi roža PRSNI CRJ (puhni čaj tf&iivtavska toja" je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju, bronhijalnem katarju, hripi, naduhi, vnetju sapnika a pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. Dobi se v vseh lekarnah. Prsni čaj »Triglavska roža«, dr. z o. z., št. Vid nad Ljubljano. Odobrilo ministrstvo za narodno zdravje S. broj 20.542-33. 12052 __ .• Potrebno pojasnilo. »Trgovski list« od 16. t. m. je ponatisnil dopis »Uedinje-nega železničarja« o nekih preiskavah zaradi suma prikrivanja sladkorja ln moke v času, ko je bila povišana trošarina na sladkor, pri železničarski Nabavljalnl zadrugi v Ljubljani. Dopis je bil priobčen z dostavkom, da se pričakuje od Nabavljal-ne zadruge želzničarjev obvestilo, koliko resnice je na takih govoricah. Priključen pa je tudi apel na finančno kontrolo, da bi objavila, če so v dopisu omenjene govorice utemeljene ln če je foil že res kdo obsojen na globo zaradi večje množice dtI-kritega sladkorja. u_ Stanovanjske odpovedi ae množe. Od 8. oktobra do včeraj je bilo podanih pri sreskem sodišču v Ljubljani 144 stanovanjskih odpovedi. Ou teh jih je bilo 30 še za november, ker so lastniki zahtevali takojšnjo izpraznitev ali pa vsaj v kratkem roku. Za december je ibilo podanih 62 odpovedi, za januar 10, za februarski selitveni rok pa 40. Dve odpovedi sta bili za maj prihodnjega leta. Mestna občina Je 19 strankam odpovedala stanovanje za december, odnosno nekaterim za november. u_ Vlom v tovarno. Predvčerajšnjim ponoči so vlomili zlikovcl v tovarno za kvas Rudolfa Zalokarja na Glincah. Odnesli so več praznih vreč, poforali so tudi razne železne kose pri strojih. u_ Z nožem v hrbet. 26 letni Alojz ča_ mernik z Brezovice se je na cesti spri t posestnikom Antonom čudnom iz Drago-mera. Med pretepom pa Je čuden naenkrat potegnil nož in ga zasadil nasprotniku v hrbet. Težko poškodovanega so morali čamernlka nemudno odpeljati v ljubljansko bolnišnico, dočim so Čudna orožniki aretirali. — V splošno bolnico eo včeraj pripeljali tudi delavca Franceta Aliča iz Sostrega, ki je padel na cesti in dobil hude notranje poškodbe. Na Javorniku na Gorenjskem je neznan kolesar podrl pred-sinočnjim 66 letno Barbaro Vldmarjevo in si je ta pri padcu zlomila desno nogo. Iz Smlednika so včeraj spravili v bolnico 2 letno hčerkico dninarice Marijo Bergan-tovo, ki se je s kropom poparlla po nogah in dobila hude opekline. u— Plesna vaja JNAD Jadrana bo Ju tri v dvorani Trgovskega doma. Vodi g Jenko. Igra »Rocny« 1azz. Začetek točno ob 20. uri. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. a_ Nezgoda. V Košakih je 8 letna ae lavčeva hčerka Petrina Hobernikova padla tako nesrečno po stopnicah, da si je razbila spodnjo čeljust in so Jo moraii prepeljati v bolnišnico. a_ Dve tatvini. Plačilni natakarici pr\ gostilničarju Mareku v Mlinski ulici je predvčerajšnjim popoldne neznan tat odnesel iz sobe 500 Din. Neki iberač pa J« ukradel iz nezaklenjenega stanovanja V Slovenski ulici Mariji Zupančičevi 500~ Diu vredno boo. a_ V Avstriji aretiran. Avstrijske varnostne oblasti so aretirale nesega mladeniča iz Preloga, ki Je v okolici Gradca izmikal ljudem razne predmete. 'Izročile 6o ga predstojništvu mariborske policije, ki je spoznalo v njem nevarnega tatu, ki ga zasledujejo naše oblasti zaradi raznih deliktov. Z Golnika g— Zvezi kulturnih društev, ki j« raztegnila svoje področje tudi na naše zdravilišče, smo zelo hvaležni. Prvo predavanje dr. Branka Alujeviča pretekli teden o političnih, socialnih in gospodarskih prilikah je bilo zelo zanimivo in bi bilo želeti, da se bodo predavanja v tem pravcu nadaljevala. G. predavatelju iskrena hvala! g— Komorni trio iz Kranja (ga. Nlka FaJkinova in gg. inž. Skopal ter Albin Fa-kin) je priredil v nedeljo popoldne v prid pacientom sanatorija lepo uspel godalni koncert Program, ki je obsegal Beethovna, Berensa in Čajkovskega, je splošno ugajal. Vsi posetniki so dobrodošle goste ponovno nagradili z burnim odobravanjem g— Ali veljajo za postajo Križe—Golnik vozne olajšave, ki so stopile v veljavo 1. t m.? Del vlakospremnega osobja je mišljenja, da se na Križe—Golnik ne nanašajo olajšave, in računa zvišano ceno, drugi del pa, kar bo menda le pravilno, znižano tarifo. Direkciji državnih železnic bomo vsekakor hvaležni, če to vprašan ie enotno uredi. Iz Slovenjgradca gg— V počastitev spomina s rojema starešine svetnika g. Ivana Romolda je vodstvo tukajšnjega 9odišča na pobudo sodnika g. Milana Tominca organiziralo zbirko za krajevno zaščito diece in mladine, kateremu društvu je pokojnik dolga leta predsedoval. Nabralo se je skupno 1090 Din. Vsota priča o ugledu, ki ga je užival pokojnik v Slovenj-gradej. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Iz Celja e— Novi proračun in regulacija Savinje pred občinskim svetom. Celjski občinski svet bo imel v petek 24. t m. ob 18. važno sejo. Na dnevnem redu je razprava in sklepanje o občinskem proračunu za leto 1934., razprava o Tegulaciji Savinje in pritokov, poročila odsekov in slučajnosti e— Pomožnemu odboru za pomoč poplavi jencem v Celju je poklonila TPD vagon kosovnega premoga iz rudnika v Libo-jah, Celjska posojilnica d. d. pa 1000 Din. e— Novi grobovi. V ponedeljek je umrla na hribu sv. Jožefa št 11 pri Celju v starosti 65 let zasebnica ga. Marija Mar-getičeva; pogreb bo danes ob 16. na okoliškem pokopališču. VčeTaj je umrl v Cre-tu št 14 pri Celju 64 letni upokojeni železničar Josip Pogorevc; pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. V bolnišnici je umrl včeraj 78 letni prevžitkar Jakob Turnšek s Polzele. e— Grda razvada. V Celju se že dolgo opaža, da ljudje s posebnim veseljem lepijo ali nabijajo razne lističe, letake in lepake na zidove, drogove in drevesa. To je strogo prepovedano, a se nihče ne zmeni za prepoved. Policija ima nalog, da naznani vsakega takega storilca, ki ga itak ni težko izslediti, a o takih prijavah doslej še nismo čulL Omenjena grda razvada Celju nikakor ni v okras in ponos, zato jo je treba energično zatreti. o— Kino Union. Danes ob 16.30 io 20.30 zvočni velefilm »Bob 13« m zvočna žurnal. Iz Maribora ■ Pododbor udruženja rezervnih čast ni kov in bojevnikov vaibi člane, da se ude leže slave 45. pešpolka jutri ob 1L v vojašnici kralja Aleksandra na MelJski cesti. Obisk je civilen, z znakom. a Gasilska župa za Maribor levi breg je imela v nedeljo dopoldne svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Sreč-ko Krajnc, veletrgovec iz Pesnice. Med mnogoštevilnimi delegati so prisostvovali občnemu zboru kot gostje tudi okrajni glavar dr. Senekovič, šef-zdravnik mariborskih gasilcev g. dr. Wankmuller, zastopnik mariborske mestne občine g. dr. Vauhnik in drugi. V župi je včlanjenih 14 gasilskih čet. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Krajnc, za podpredsednika g. Golob, za tajnika g. Pivka, za blagajnika g■ Vaupotlč, odborniki pa so gg. dr. Jančič, Kostajnšek, dr. Gorišek In Stu-hec, dočim tvorijo nadzorstvo gg. Košenl-na, Bauman, Jagrič, Pur in šerber. Za delegata za zvezno skupščino Je bil določen g. dr. Gorišek. a_ Mariborski iahovskl teurnlr. V nedeljo se Je odigralo 7. kolo to Je stanje prve skupine naslednje: Ostanek 6, šavii 5, Kramar 4 In pol (1), Lešnik, Lobkov po 4 in pol, Strniša, Kukovec 4, Konič 3 In pol (2), Bien 3 in pol, Jordan 2 ln pol, Luseš, Sila 2, Romlš 1, (1). V drugi skupini: Kotnik 6 (1), Fišer 5 hi pol, Lorber 5 (1). Gobec ml. 5, Clzelj 4 ln pol (1), Gujznlk 3 ln pol, Gobec st. In Strelec 2 ln pol (1). Osmo kolo v prvi skupini bo Jutri 22. t m. v drugI pa v nedeljo dopoldne v kavarni Jadran. Iz življenja na dežel! DOLENJI LOGATEC. V nedeljo 19. t. m. je priredil oktet pevskega društva Ljubljanski Zvon pod vodstvom ge. Dore-ta Mateula v dvorani Sokolskega doma pevskl koncert. Na sporedu so imeli dvajset narodnh in umetnih pesmi, ki so jih iz-vdli v splošno zadovojstve občinstva. Posebno je ugajala D. Bučarjeva »Fantje s Trške gore« s spremljevanjem harmonikarja g. Kovača, ki je poslušalce tako razvnela, da so Jo morali peyci ponoviti. Pevci »o vobče bili deležni s strani občinstva živahnega priznanja in Je prireditev uspela v vsakem pogledu. ORMOŽ. Ormoška gasilska iupa je imela dne 19. t m. svojo dobro obiskano izredno skupščino, na kateri so društveni funkcionarji podali svoja poročila. Zupa šteje 13 gasilnih čet s 382 rednimi, 302 podpornimi in 16 častnimi člani, skupaj 700 članov. Zanimivo je bilo poročilo tehničnega vodje Kolariča Antona o veliki župni vaji na Humu 27. avgusta letos, katere so se z eno izjemo udeležila vsa v župi včlanjena gasilna društva z 271 gasilci, ter je bilo v delovanju za dovajanje vode na humski grič 13 brizgaln s 1630 m cevi. Vaja je trajala 15 minut Zaradi novega zakona o gasilstvu je župa prenehala ter so gasilne čete priklopljene sreski gasilski župi ptujski. Dosedanjega župnega načelnika Hanželiča Frana ter tajnika in blagajnika Rosino Adolfa pa je skupščina imenovala za častna člana za skoraj 20-letno uspešno delovanje v gasilski župi. SV. PETER POD SV. GORAMI. Sokol se jii zadnje leto zelo razgibal. Javni letni nastop septembra je nad vse pričakovanji uspel V soboto 11- t. m. pa je priredil za člane in prijatelje družabni večer, ki je bil prav dobro obiskan. Za uvod ji3 tajnik br. inž. Makeo Korjnini obrazložil pomen družabnih večerov in predaval o razvoju slo-vanstva in nastanku sokol6tva. Za njim je proevetar br. Albin Podjavoršek, šolski 'jpra-vitelj iz Polja, govoril o plodonosnem delu sokolskega jubilanta 601etnika Engelber-ta Gangla, nato pa predaval o Sarajevu. Mad čajanko nas je br. Makso Koe razveseljeval z igraniem na kromatično harmoniko. ZIDANI MOST. Zelezničarsko glasbeno društvo si je rgradilo ličen godbeni dam. katerega dslna ctvoritev bo 3. decembra. Zgornja stavba, projektirana velika dvorana, se bo gradiia pozneje. Stavbo je gradilo stavbeno podjetje Gologranc iz Celja. Društvo je bilo doslej nad 30 let v gostih po streho društvu naklonjenih domačinov. Vsem, ki so izkazali društvu gostoljubje, posebno g. Alojziju Mozerju, bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Toplo zahvalo izrekamo tudi bivšemu predsedniku društva, dosedanjemu šefu postaje g. Alojziju Baši, ki je premeščen v Ljubljano, za njegovo vzorno društveno vodstvo in za pomoč pri gradbi godbenega doma. — Dne 16. t m. je preminil v bolnišnici v Ljubljani 481etni g Rudolf Jenčič. poštni poduradnik, ki je pri naši pošti služboval 30 let Pokojnik je bil vedno napreden in naroden mož ter je moral zaradi tega za časa avstrijske vladavine mnogo pretrpeti. Bodi mu lahka žemljica slovenska 1 Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" fioipodarstvo Pred ustanovitvijo jug©slo-vensko-češkoslovaške gospodarske zbornice Pretekli teden se je vršila v Pragi redna glavna skupščina C eikoslovaško-jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi v prisotnosti častnega predsednika našega poslanika dr. Griscgona, zastopnikov posameznih ministrstev ter številnih vrhovnih funkcionarjev češkoslovaškega gospodarskega življenja. Po nagovoru predsednika g. inž. DvoM-čka sta podala svoje referate oba tajnika dr. Krniš i a inž. Paleček. Zadnji je v obširnem referatu iznesel rezultate svojega potovanja po Jugoslaviji, ki je imelo namen ustvariti neposredne zveze z jugoslovenskimi gospodarskimi krogi, pripraviti ustanovitev Jugoslovensko - češkoslovaške zbornice v Beogradu in proučiti na mestu setnetn možnost i za razširjenje jugoslo-vtnskega izvoza v Češkoslovaško. Inž. Pa-hčfck /e poudaril ustrežljivost, ki so jo pokizaii pri tej priliki funkcijonarji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z direktorjem dr. Tomičičem na čelu ter funkcijonarji posameznih gospodarsn-ili zbornic. V obširnem referatu je poudaril predvsem potrebo ožjih stikov v cilju medsebojnega spoznavanja. V to svrho naj b: se omogočilo Čehosiovakom delovanje v jugoslovenskih zbornicah in obratno, naj bi se priredili od časa do časa sestanki vseh tajnikov zbornic Male antante, na katerih bi se razpravljala konkretna vprašanja gospodarskega sodelovanja. Končno bi bilo treba ustvariti sodelovanje v pogledu obrtrega šolanja na ta način, da bi se poslrlo čim večje število jugoslovenske mladine na češkoslovaške strokovne šole. V svojem referatu glede razgovorov o ustanovitvi J ugoslo vensko - češkoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu je poročal inž. Paleček, da je bila na iniciativo dr. Tomičiča opuščena misel ustanovitve komiteja praške zbornice v Beogradu, zato pa se naj ustanovi posebna Jugosloven-sko-češkoslovaška zbornica v Beogradu, ki bi s praško zbornico tvorila delovno enoto pod upravo skupnega centralnega odbora. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je v tem pogledu dolžnost, da pripravi ustanovitev take zbornice, ki naj bi pričela delovati v početku prihodnjega leta. inž. Paleček je nadalje iznesel nekatere praktične možnosti za povečanje uvoza jugosiovenskega blaga, ki jih je spoznal o priliki poseta jugoslovenskih gospodarskih središč in razgovora s predstavniki raznih korporacij in ustanov. Tu bi prišli v poštev predvsem naslednji predmeti: sveže soljene in konzervirane morske ribe, zgodnja povrtnina, olivno olje, eterična olja, zdravilna zelišča, suhe fige, rogači, suhe višnje, mavec, bavksit in slično. Zastopnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva ministrski svetnik dr. Stangler je v daljšem govoru opisal plodonosno delo in prizadevanje zbornice, ki je pokazala med vsemi zbornicami in sličnimi gospodarskimi institucijami največjo pripravljenost glede dajanja izčrpnih podatkov in predlogov ministrstvu, ki so se izkazali kot dragoceni zlasti pri razgovorih glede vprašanja gospodarske Male antante. V i?:em smislu so se pohvalno izrazili o delovanju zbornic tudi drugi prominentni predstavniki češkoslovaškega gospodarskega življenja. V svojih zaključnih Izvajanjih je predsednik inž. Dvoraček ugotovil, da j? sedanje podrobno delo zbornice najboljši način prizadevanja za tesnejše gospodarsko s-delovanje obeh držav. V tem pogledu bo zbornica svoje delo tudi v bodoče nadaljevala. Predsednik je poudaril tudi zasluge nekaterih jugoslovenskih funkcionarjev za ustanovitev zbornice v Pragi, nakar je skupščina soglasno sklenila, da sc izvolijo za častne člane zbornice gg.: minister dr. Albert Kramer, minister n. r. Ivan Mohorič, ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič, načelnik trgovinskega minisirstva dr. Pilja in univ. prof. v Beogradu dr. Todorovič. Stroški za oživljanje ameriškega gospodarstva Kakor poročajo iz Newyorka, je National Induetrial Conference Board napravil kalkulacijo o tem, kakšni stroški bodo nastali z;., ameriško zvezno vlado zaradi izvajanja akcije za vzpostavitev gospodarstva. Omenjena institucija je pri tem računu prišla do ogromne vsote 11.7 miliiarde dolarjev, ki ? še poveča za 3.4 milijarde dolarjev posojil, ki Tih je dala. odnosno, ki jih naj še da Rrvonstrucion Finance Corporation in ki p-edetavljaio obveznost držav« Vsota 11.7 milijarde dolarjev se razdeli r-.\ naslednje postavke (v milijardah dolarjev): javna zasilna dela 315, kmetijstvo 3.4, zgradba malih stanovanj 2.4. podpore 0.3, vzdrževalna dela 0.25. zavarovanje hranilnih vi02 pri bankah 2.0 milijarde dolarjev. V celoti gre torej za obveznosti, ki so angažirane in ki 60 deloma že nastale in ki bodo še nastale, v višini 15.1 milijarde dolarjev (660 milijard Din). Če Ki hočemo napraviti vsaj približno sliko, kaj pomeni tudi za ameriško gospodarstvo ta vsota, moramo najprej upoštevati naslednje: Ameriški zvezni državni dolg je pred vojno znašal komaj 1.2 milijarde dolarjev, kar bi pri današnji kupni moči dolarja predstavljalo vsoto 1.7 milijarde. V zvezi z vojno se je ameriški državni dolg leta 1920. povzpel na 24.3 milijarde dolarjev in se je do leta 1930. skrči! na 16.2 milijarde dolarjev. Zaradi krize in znatnih deficitov ameriškega državnega proračuna pa je do letos sredi leta ta dolg zo- pet narr.ee] na 19.5 milijarde dolarjev. Gori ornim jeni stroški za vzpostavitev gospodarstva od 15.1 milijarde dolarjev pomenijo torej osemkrat toliko, kolikor je znašal po današnji kupni moči ves ameriški državni dolg pred vojno in dosežejo skoro vsoto skupnega ameriškega državnega dolga v letu 1930. Kaj pomeni 15 milijard dolarjev novega dolga, si lahko tudi približno predstavljamo, če upoštevamo, da znašajo dohodki ameriškega državnega proračuna za lato 1963./34. komaj 2-9 milijarde dolarjev, izdatki pa 4 milijarde, in da bo še ta nastal deficit, od preko 1 milijarde. Uvodom;* omenjena organizacija indw»trijeev je mnenja, da bi ameriška država, če bo do konca izvedla svoj načrt, riskirala ogromne zneske, me da bi bila sigurna končnih uspehov Gosno^arske vesti = švicarski biki so priSDeii. Minister za za kmetijstvo je v sogiasju z ministrskim avetcun nabavil v švici komisionalno š« tretjo partijo bikov, ki se bodo razdelili med naše kmetovalce. Ti biki so že prispeli in se bodo prodajali 2., 3., 4. in 5. decembra v državni žrebčarni Karagjorgjevo. Osem bikov se ibo dodelilo živinorejskim zadrugam južno od Save in Dunava, ostalih 14 se bo pa prodalo za druga področia simentalske pasme. Prednost pri nakupu bikov imajo v obeh primerih živinorejske zadruge, ostale kmetijske zadruge, družbe in organizacije. Biki, ki jih ne bi kupile zadruge, družbe in organizacije, se bodo prodali ostalim interesentom za gotovino Reflektanti za bike morajo prinesti s seboj denar, da ga pri nakupu izroče na licu mesta komisiji. Delegati zadrug ln drugih organizacij iu občin morajo pa imeti pooblastila. Kupci si bodo lahko bike Iz-ifcrali; pri izberi bo vsak kupec prijavil komisiji, katerega bika si je izbral, ter bo zanj takoj položil denar. Biki bodo kupcem izročeni na kraju prodaje, tako. da bodo morali vse prevozne in druge stroške nositi kupci sami. Kupci se lahko okoristijo s polovičnim popustom vožnje po državnih železnicah, ker so kupljeni biki namenjeni v plemenske svrhe. = Slaba vinska letina v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo: Medtem ko so herce-govinski vinogradniški okoliši (Mostar, Ljubuški, Konjic, Stolac, Ljubinje in Tre. binje) dali lani 1220 vagonov grozdja, so ga letos pridelali samo 670 vagonov. Letos ima hercegovinsko vino tudi zelo mnogo kisline. Cene navadnemu vinu se gibljejo od 2 do 3 Din za liter. Znani fini vrsti blatina in žilovfca sta dražji. Gradacija letošnjega vina se giblje med 17 in 19 stopinjami. = Dobave. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg firneža ln 1000 kub. metrov gramoza. _ Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg črne pločevine, do 7. decemibra pa glede dobave 15.000 kg livarskega grafita. — Direkcija državnega rudnika v Kreki spre jpma do 7. dec. ponudbe glede dobave 50 kg jekla in 5 plošč jeklene pločevine. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 11. decembra ponudbe glede dobave 150 kg papirnate lepenke, 33 kg papirja za zavijanje, 1500 zamaškov, 40 kg svinčenih plomb, 310 kg usnja, 270 m la-nene jadrenine, 20 m molinosovega platna, 40 m belega platna za zastore, 200 m buretske svile, 30 m bele flanele, 30 belih cunj, 300 kg krp za čiščenje, 30 m kokosovih preprog, 2 kokosovih otirač, do 12. decembra pa glede dobave 230 kg usnja, 35 kg jermen, 4000 kg clnkovih plošč ln 50 kg kositra. Predmetni oglasi so v Zbor-uici TOI v LJubljani na vpogled. Borze 21. novembra Na ljubljanski borzi se tečaj deviz« Newyork danes ni bistveno spremenil in Je le za malenkost nazadoval. Deviza Lon-don pa se je nadalje dvignila. Avstrijski šilingi so se v ceni ponovno dvignili in so se danes v privatnem kliringu trgovali po 9.10 (v Zagrebu po 9.11, v Beogradu po 9.05). V grških bonih je prišlo do prometa le v Beogradu po 40. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v glavnem obdržala včerajšnje tečaje in Je bila za kaso zaključena po 263, za december pa po 264. Promet je bil samo v delnicah PAB po 233. D«»wiie Ljubljana. Amsterdam 2307 07 — 2318.43. Berlin 1363.47 — 1374.25, Bruselj 797.18 — 801.12, Curih 1108.35 — 1113.85, Lonicm 185.64 — 187-24, New>"ork 3463.83-3492.'«», Pariz 223.85 — 224.97, Praga 169.90 — 170.76, Trst 301.13 — 303.53 (premija 2S.5 odst.). Avstrijski šiline v privatnem klirin-ttu 9.10 in grški boni 41. Zagreb. Amsterdam 2307.07 _ 2318.43, Berlin 1363.47 _ 1374.27, Bruselj 797.18 do 801.12, London 185.64—187.24, Milan 301.13 do 303.53, Newyork kabel 3485.83—3514.09, ček 3463.83 — 3492.09, Pariz 223.85—224.97, Praga 169.90 — 170.76, Ojrih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.1975, London 16.78, New-Vork 313.50. Bruselj 71.92, Milan 27.21, Madrid 41.90. Amsterdam 208.175. Berlin 123.15, Dunaj 57.25, Stockholm 86.40, Oslo 84.20, Kobenhaivn 74.80. Praga 15.33. Varšava 57.90. Bukarešta 3.05 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.09, London 29.61, Milan 47.83, Newyork 547.51, Pariz 35.51, Praga 25.69 Curih 175 81 100 S v zlatu 128 S pa p. Pfekt« Ljubljana. Vojna škoda 263 denar, 7 odstotkov investicijsko 51 denar, 8 odst. Blair 36 denar, 7 odst. Blair 34 do 35, 7 odst. posojilo Državne hipotekama 45 denar, 4 odst. agrarne 27 denar. 6 odst. begluške 36 denar. KID Jesenice 305 zaključek. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 262 do 263, za december 262.50 do 263, 7 odst. inv. 51.50 do 53, 4 odst. agrarne 27 do 28.50. 7 odst. Blair 34 do 35.50. 8 odst. Blair 36 do 39, 7 odst. Drž. hip. banka 45 do 50, 6 odst. begluške 36.50 do V; bančne vrednote: Nar. banka 3790 den.. PAB 234 do 237; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 125 den., Trbovlje 100 do 120 Beograd. Vojna škoda 262, 261 zaklj., za december 262, 261.50 zaklj., 7 odst. investicijsko 52.50 bi., 4 odst. agrarne 27.50 do 28.50, 6 odst. begluške 37.25, 37, 35. 37.15 zaklj., 7 odst. Blair 34.50 bi., Nar. banka 3800 den., PAB 238, 237 zakli. Dunaj. Državne železnice 15.60, Trboveljska 14.05. Alpine-Montan. 9.05 Blagovna tržttča 2ITO. + Chicago (21. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za december 89, za maj 92.50, za julija 92-50; turščica: za december 47.75, za maj 54.875, za julij 56.625; rž: za december 62.50, za maj 69-50. + Ljubljanska borza (21. t m.) Tendenca za žito čvrsta. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): ošemra (po mtevski tarifi): baška. 79/80 kg 147.50 - 150; baranjaka, 78/79 kg t45 Jo 147 50: sremska. 78/79 k« 145 - 147.50; 0« 255 — 260; banat-'a no r>oroč;Hi »M^nchester Guar-d;ana«. da živi trenutno v Berl-nu rvol milijona družin brez stalnih dohodkov in sredstev. Vsi ti pridejo v ppštev za pomoč iz državne blagajne. ske vesti glave in sestavljajo predvsem orjaške privlačne naslove, je postavljen alarmni zvonec. Od vsake požarne obve-stilne postaje, kar jih je v milijonskem mestu Detroitu, gre vod do tega zvonca, tako da dospe vest o požaru v uredništvo istočasno kakor v gasilsko centralo. S pomočjo posebnega načrta se da lahko ugotoviti, da-li se je zgodil požar v važnejšem okraju. Majhno obvestilo zadostuje in že sedita reporter ki fotograf v avtu ter brzita proti pogorišču. Ni čudo, da prihajajo časnikarji pod temi pogoji skoraj istočasno z gasilci iin da objavijo »News« že kratko po izbruhu požara točna poročila in slike. List ima dalje dvorano, v kateri sede številna mlada dekleta pri telefonskih aparatih. Iz številnih uradov v mestu, ki sprejemajo tudi zadevne pristojbine, je mogoče telefonično poslati oglas uredništvu, od koder gre takoj k stavcu in v najkrajšem času v list. Kričeča oprema, poplava poročil, mrzlični tempo v obveščanju in široko razpredeni, skoraj malomestno dojemajoč lokalni del, ki se bavi z najmanjšimi detajli, so karakteristični znaki ameriških listov. Reproducirani foto in risba nista nič manj važna od tiskane besede. Prinašajo neskončno mnogo, da prinesejo vsakomur nekaj. Dunajski zdravniki proti Poljšaku V Društvu dunajskih zdravnikov je te dni demonstriral prof. Kren uporabo Polj-šakovega. mazila proti raku. Po demonstraciji se je razvila ined navzočimi razgibana diskusija o vrednosti mazila, ki je bilo zadnja leta v rabi v dunajskih bolnicah proti raku, jefciki in nekaterim drugim boleznim. V diskusiji so debaterji pokazali sestavine Poljšakovega zdravila, ki je mazilo iz arzena in kalija ter ima svojstvo, da razjeda otekline, pri čemer doseza tako silne učinke, da se kažejo sledovi arzena celo v urinu bolnikov. Predstojnik kirurškega oddelka v Rudolfov! bolnici, dvorni svetnik Frenke, ki je bdi lani ugodnega mnenja o vrednosti Poljšakovega mazila pri zatiranju raka, je to-pot mazilo odklonil z motivacijo, da učinkuje le na površne otekline ter da povzroča raba te maže hude bolečine. Tudi drugi dunajski zdravniki, med njimi posebno prof. Volk in Rummelhart sta se na podlagi praktičnih izkušenj izrekla proti mazilu, češ, da to zdravilo kot lek za zatiranje raka nima zadostnega učinka. Farma-kolog prof. Wasicky, ki je mazilo kemično preiskal, pa je Izjavil, da je zdravilo ne-strokovnjaško sestavljeno. Na zborovanju je bila izražena želja, naj bi zdravniško zborovanje pojasnilo ljudem nevrednost Poljšakovega mazila ter obenem poudarilo neprijetnosti takšnega lečenja. Mučenik znanosti Stanovništvo batignolleske četrti v Parizu si je izbralo za svojega zastopnika v mestnem svetu, kjer zavzema sedaj funkcijo podpredsednika, znamenitega radiologa dr. Felixa Lobligeosa. S tem so mu ljudje izrekli majhno priznanje za velikansko požrtvovalnost, ki jo je dr. Lobligeois pokazal v svojem znanstvenem delu. S svojimi raziskovanji si je naprtil namreč strašno bolezen »radiodermijo«, zaradi katere so mu morali že večkrat izvršiti težke operacije. V zadnjih sedmih letih so ga ope-rilaU n. pr. petkrat, predzadnjič so mu morali odrezati celo desno roko. Pred nekoliko dnevi so mu morali odrezati prst na levi roki. Navzlic tem nesrečam učenjak ni prenehal delovati v prid trpečemu človeštvu. Maharadževa ljubezen Pred mesecem dni je zapustil maharadža Tukoji Rao Puor svoja posestva v Darasu ter se naselil v Pontdicherieju na Francoskem, kjer misli stalno ostati. Zdaj pa mu je britska vlada stavila ultimat: ali se do 10. novembra vrne domov ali pa se odpove prestolu. V zadnjem primeru bodo Angleži sami vzeli v roke vlado v njegovi deželi. Domnevajo, da bo maharadža v znak protesta odložil čast lorda, ki mu jo je bil podelil angleški 'cralj. Rao Puar je ostavil svojo domovino iz ljubezni do plesalce Janki. Ta mladenka, ki izhaja iz zelo preproste in revne hiše, je dejansko leta m leta vladala Darasu. Ministri so morali poročati nji o državnih posiih in so od nje preiemali navodila, kako naj ravnajo v posameznih primerih. Na njeno povelie je dal Rao Puar vreči svojega- sina, prestolonaslednika, v ječo, isto je storil tudi s svojo 181etno hčerjo, potem pa se je bratu in sestri posrečilo pobegniti iz ječe. Oba. se zdaj skrivata v Hindorju. Ljudstvo v Darasu pa se je zaradi teea dogodka tako o^orčilo. da ie deželi grozila revolucija Rao Puar se ii je 'zmenil s tem, da je s svojo plesalko pobegnil v inozemstvo. Kako pojde Bunin v Stockholm Ruski pisatelj Ivan Bunin, ki je prejel za svoje književno delovanje letošnjo Nobelovo nagrado, bo moral zdaj odpotovati ▼ Stockholm, kjer mu bo izročil švedski kralj diplomo in kar je z njo v zvezL Zanimivo je, da je Bunin človek brez državljani tva. Kot emigrant živi v Parizu že od 1. 1920. in ni več ruski, pa tudi še na francoski državljan. Ker odklanja rusko državljansko zaradi današnjega režima v Rusija, a nima niti Nansenovega potnega lista, mu bo priskočila na pomoč v tej zadregi francoska vlada. Francoski poslanik v Stockholmu bo predstavil Bunina švedskemu kralju, ki bo opravil z njim potrebne formalnosti. (Jutri izide nova številka ilustriranega tedenskega obzornika »življenje in svet« z zanimivim esejem o Ivanu Buniuu.) Tudi Egipt m oborožuje Egiptska vlada je naročila na Angleškem večje število bojnih letal za svojo i n>* ii «žMt bo (Pariz uničen f. ±93€? Zadnje obrambne priprave v Parizu — Vlada v neposrednem stiku s prebivat- (Nadaljevanje) stvom — Nemška letala pred usodnim poletom Še isti večer »e Je predsednik posfažil Dne 12. julija je nemški poslanik javil francoski vladi, da odhaja na svoj redni letni dopust v Berlin. Časniki so zabeležili to vest brez vsakega dostavika. V Franciji pa se je vendar opažalo neko čudno preseljevanje nemških državljanov: vsi so se vozili proti vzhodu. Povsod se je tudi pojavilo silno mnogo rezervistov in zvočniki so javljali, da so se začeli v odseku Metz-Thionville kombinirani vojni menevri, ki se raztezajo tudi ob Saarskem ozemlju in vzdolž vse francosko nemške meje. Zaradi hude vročine pa so bile povsod odpovedane vojaške parade na državni praznik 14. julija. Množice niso imele niti najmanjšega pojma o grozeči vojni nevarnosti. Po nalogu vlade so se v kinematografih predvajali pomirjajoči filmi, pokazujoči delovanje francoskih bombarderskih letal. Vrhovni vojni svet pa je zasedal brez prestanka. Na narodni praznik je zastavil ministrski predsednik vojnemu svetu tole vprašanje: »Lahko se primeri, da se bo nameravani nemški napad izvršil kak dan prej. Ali je za ta primer vse pripravljeno?« Poveljujoči general letalskih sil je razgrnil zemljevid. »Po naših poročilih«, je dejal in kazal rdeče točke na zemljevidu, »so se nemška letala zbrala na vseh letališčih ozemlja Koln-Koblenz. Za primer napada gotovo uberejo smer po dolini Moze in Oise naravnost na Pariz. Naše obrambne eskadre v Bourgetu se lahko takoj vzdignejo. Sestoje iz kakih 200 večsedežnih letal s tremi ali štirimi motorji, s posadko petih mož, s topovi in strojnicami, streljajočimi na vse strani. Njih hitrost je 250 km na uro, dvignejo pa se lahko 7000 m visoko. Dve sto privezanih balonov se takisto lahko takoj dvigne v zrak. Med seboj so zvezani in tvorijo ponoči okoli Pariza nevidno obrambno mrežo. V teku ene ure bo na važnejše točke in strateške objekte padla gosta megla. Kjerkoli dopušča teren, so postavljeni stroji za proizvajanje megle, ki bodo ves Pariz zavili v bele oblake. V osmih linijah, ki jih morajo sovražna letala preleteti od meje do Pariza, je pripravljeno po 100 protiletalskih baterij, t j. štiristo topov 75 in 105 mm. Topovi so postavljeni v skupinah po 2, 4 in 6 komadov, vsak top ima na razpolago po par tisoč nabojev. Del topov je na avtomobilih, da lahko vsak čas iapremene položaje. Razen tega imamo množico strojnic in žarometov, kojih svetloba izpostavi sovražnika za cilj našim topovom.« »Kako daleč so sovražna letala od Pariza?« vprašuje predsednik vlade. »Kakih 450 do 500 km, komaj dve in pol do tri ure vožnje. V ostalem smo razpostavili razvidnice in poročevalce v gosti mreži po vsem našem obmejnem ozemlju, da bomo v danem trenutku takoj obveščeni o začetku napada.« »Koliko časa lahko preteče, preden dobite tako vest?« »Kaike četrt ure potem, ko se je sovražnik dvignil v zrak in preletel mejo. »Koliko časa potrebujete, da daste ugasniti vse luči in da se prebivalstvo poskri-je v zaklone?« »Dvajset minut Vse je pripravljeno do najmanjše podrobnosti.« Predsednik vlade se obrača k policijskemu prefektu: »Je vse urejeno, kakor treba?« »Maske so bile povsod razdeljene, gospod predsednik, že pred nekoliko meseci, ko smo imeli predavanja in vaje. Zatočišča smo skrivaj pregledali, takisto posta- je naše podzemske železnice. Povsod so napisi in puščice, ki kažejo ljudem pot v najbližji zaklon. Gasilci so pripravljeni, da nastopijo ob požaru. Stražniki imajo že nekaj let navodila, kako morajo sodelovati pri splošni obrambi. Izučeni so tudi za prvo pomoč pri zastrupljenju s plini. V ostalem se ni treba bati drugih plinov, nego onih, ki so znani. Močno nevaren je prav za prav samo iperit Pomožno osob-je, ki bo skrbelo za ranjence, za razplinje-nje prostorov, za razsipanje razkuževalnih snovi ter za zasipanje jam, povzročenih po bombah, z zmesjo gline, peska in klorovega apna, je tudi že določeno. Svojo pozornost sem posvet-.1 tudi požarom. Zdaj so v navadi tak« zvane elektronske bombe, ki povzročajf vročino do 2000 stop. C. Tak curek žare& kovine povzroča ognjišče požara, ki jifc ni mogoče pogasiti z vodo, ker bi ta te ojačevala ogenj. Zoper to pomaga samo pesek in prst Gasilci imajo na razpolago vreče peska in stroje, s katerimi lahko brizgajo na ogenj negorljive tekočine. Posebno krepko pa so zavarovane Narodna knjižnica, Narodna banka in Louvre. Tudi sem da! po vsem mestu postaviti zvočnike, kakor da gre za kak novi poskus. Tako bo vlada v stalnem stiku z občinstvom.« »Dobro, saj nameravam stalno in osebno obveščati prebivalstvo o poteku boja, da mu vlijem poguma in zaupanja.« Pc te priprave: »Po vsej Franciji eo se razširile govorice o bližnjem napadu, ki ga na nas prijavlja Nemčija. Dosedaj ni nikakega taz-oga, ki bi potrjeval slično namero. Ce pa bi kljub vsemu prišlo do česa takega, naj narod zaupa svoji vladi, da bo znala ukreniti vse potrebno za obrambo domovine. Oglejmo si možnost napada iz zraka. Po izkustvih, ki jih imamo od zračnih napadov iz 1. 1918., so statistiki dognali, da se je izmed 450 letal, poslanih nad Pariz, vrnilo 300 potem, ko so se z vso naglico iz-nebila svojega tovora v okoliškem polju Do Pariza jih je skozi obrambne črte prodrlo le 35. Nevarne bi bile zato le plinske bombe, toda pomisliti moramo, da ie za zaplinjenje enega štirijaške-ga kilometra treba nekoliko ton plina. Za naše mesto bi bilo treba na stotine ton plina in to it samo pri izključno ugodnih vremenskih prilikah. Kdor si tedaj nadene masko m je v vsem poslušen poveljem, zanj je nevernost zelo majhna. Ako bi se zgodilo kaj posebno važnega ali nenavadnega, ostane vlada po zvočnikih v stalni zvezi z občinstvom. Predsednik vlade bo vsako jutro in vsak večer govoril prebivalstvu.« T,a govor je bil naslovljen na ljudstvo 14. junija ob 9. uri zvečer. Medtem pa so se na oni strani Rena pripravljale eskadre Junkersa in Super-Dornierja na usodni polet (Kcmec jutri.) Po izvršenem dejstvu VVilliam C. Builitt, sodelavec ameriškega državnega tajnika Cordella Hulla, je imenovan za prvega poslanika Zedinjenih držav v Moskvi Tvrdka Pat & Patacbon vzpostavljena Kakor poročajo iz Kodanja, sta filmska igralca Pat in Patachon že spet skupaj. Pata so odpustili iz bolnišnice, kamor so ga bili spravili razstrojeni živet v zdravniški oskrbi si je toliko opomogel, da se je lahko vrnil k poklicnemu delu. Filmski poznavalci pravijo, da je bila zadeva s Patovimi živci izrabljena za reklamo, ker so se ljudje že precej naveličali njegovih filmov. DOBRO JE* ČE VEŠ... NEKAJ ZA VSE Pametno kolesarjenje je zdravo, ker je izboren protiutež škodljivemu čepenju v zaprtih prostorih. Znojnih žlez šteje površina človeškega telesa okrog 2 in pol milijona Iz dveh mikroskopičnih stanic, jajčeca tn semenske nitke, se v 280 dneh razvije človeški plod v materinem telesu. Plod je ob koncu 4 tedna približno 1 cm dolg, ob koncu drugega meseca 4 cm, ob koncu tretjega meseca 9 cm, ob koncu četrtega meseca 16 cm, ob koncu petega meseca 25 cm, potem se vsak mesec podaljša za 5 cm in ob koncu desetega meseca (računamo pa v luninih mesecih po 28 dni) doseže 50 centimetrov. da so v soboto popoldne otvorili novo rigTajsko univerzo, kjer predava trenutno 40 inozemskih profesorjev, Nemcev, Fran-oozov in Švicarjev; da bodo svetovno razstavo »Stoletje napredka« v Chicagu ponovno otvorili prihodnje poletje. Stroški za aranžma razstave so znašali 37 milijonov dolarjev; da so imeli v premogovniku pri Chester-fieldu veliko rudniško nesrečo, ki je zahtevala 18 človeških žrtev; da si je na Dunaju končal življenje neki 701etni bivši štabni zdravnik zaradi neozdravljive sive mrene; da so odkrili pri sodniških skušnjah v Sofiji velikanske sleparije, zaradi katerih so komisije ovrgle že opravljene izpite 90 sodnikov; da bodo zgradili na novem stolpu v Parizu radio postajo, ki bo delovala v višini 1000 metrov nad zemljo; da se je na Dunaju pojavil nov poljski tenorist z imenom Viktor Bregi, ki mu prerokujejo slavo novega Kiepure. ir d s era o « o Sf t ti * 6 g tali tt 9 &> a S, 5 § o _ U O >e er R® a ® * o a 3 8 iS o » t C. S S"0* •gg® 3./T ~ ~ 3 < erS o X » < 3 6 (D <-► O ssa« Tfl & TU S T< r 0 ss 0 Tu bodo prebili poslednjo noč na smrt obsojeni avstrijski hitlerjevci Smrtna celica v dunajski jetnišniei, ki je bila po odpravi smrtne kazni spremenjena v nekak muzej, ki pa je zdaj postala spet »aktualna«, ker je avstrijska vlada uvedla smrtno kazen za zločine proti neodvisnosti države ANEKDOTA Kiparja Begasa je obiskal vladar katerekoli majhne državice. Kipec boga Merkurja je vzbudil posebno zanimanje njegove visokosti, ki ga ni mogla prelivali ti. Končno je knez dejal: >Ne, to je res krasen kipec! Prosim, mojster, pošljite ml ga!« Begaš se je že veselil, da bo delo prodal, pa je menil; »In v kakšnem materialu naj vam ga, visokost, izdelam?« Visokost ga je začudeno pogledala in rekla: »v fotografiji, seveda, v fotografiji!« VSAK DAN ENA Popravilo »Dober dan, prišel sem popravit vaš gramofon.« »Jaz vas nisem naročila!« »Vi ne — ampak vaši sosedje!« Kot zaročenca se priporočata Ivan Anež in Metka Modni Če hočete mladim ljudem napraviti za poroko posebno veselje, jim ne podarite še peto garnituro porcelana. Darujte jim knjige: »Vzgoja za zakon«, »Mož in zakon«, »Kako naj kuham«, »Naše zdravje*, »Šivanje«, »Pletenje«, »Postanek otroka« in druge. Vsaka knjiga stane 30 Din. Naročnice »ž&ne in doma« jih dobe za polovično ceno. Naročajo se pri upravi »Žene in doma«, Ljubljana. Dalmatinova ul. 10-J. Kaj spricujejo te noge ? Podružnici: Kranj, Glavni trg Novo mesto, Glavni trg Pfaff šivalni stroji Mesečna odplačila! Večletna garancija! Brezplačen pouk v vezenju! Kupiš ugodno pri . VOK, Ljubljana Tavčarjeva ulica 323 „.1u6rovi" -^ali oglas! imajo siguren uspeh! Kadar Vas noge bolijo ali pečejo, ali kadar Vam delajo preglavice kurja očesa, žulji ali ozebline, pomočite noge kratko-malo v kopelj s Saltrat Rodellom. Bolečine takoj prenehajo, olajšanje pa nastane zaradi tega, ker zdravilne soli in v Saltrat Rodellu sproščen kisik prodre v znojnice ter uniči vse kisline in strupe. Vnetja, otekline in občutljivost prenehajo v treh minutah. Kurja očesa in žulji postanejo mehki, da jih lahko popolnoma odstranimo s koreninami vred. Poskusite zvečer kopelj s Saltrat Rodellom, pa boste izvrstno spali in uživali pri hoji in plesanju. Ne odlašajte! Okopajte bolne noge takoj v Saltrat Rodellu in takoj boste občutili olajšanje. Saltrat Rodell se dobiva v vseh lekarnah, drogeriiah in parfumerijah. PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA. Tvrševa 36. SPECIJALNO USNJE „NAPA" za suknjiče, Sefrete v vseh barvah, ševro, kakor tudi cromove podplate izdeluje F. 2AGAR IN DRUG TOVARNA USNJA V TRŽIČU Stroji tudi kože divjačine vseh vrst in jih tudi barva po sistemu »Leipzig« po najnižjih cenah. 12021 GAVRILOVIČEVA NOVA SALAMA je v prometu! 12072 Se 11 brigate za svoje zdravje? odi M a&rarj« jt>g» obrusi Lf«e j. oči napcdrae«; — »iij M u-iiti«« m t«. kuMfco bi ahko vr^H« urad* spor«/* pud^i *r«dnje ki sywwti? — V BOUKJOJS Fm4» S01R DE PARIŠ Povite PRINTEMPS DE PARIŠ Po«dr« MON PARFUM Mre FlANCSE imfamt i« »•-iod'j»'v-'« v kjkoroeu. kar j« v f&Ji pot* Mjboi; nojmo potrebo« n poi«g »«!ik* izt>w« t berr-aib — r fam M tm-i« n«9«>bonM.. da m »b»uii '<*» m mia/io. BOURJOIS PARFUMEUR bdatoram »vvivvvu t o a m 1 ti Mnfci M liee: CENDRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE. L« Vsak naročnik „JUTRA' — je zavarovan — — za 1 0.000 Din l — QQQQQQQQQQQQQG Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod ilfutin Jesenko danes, dne 21. novembra 1933, ob Y2U. uri dopoldne po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv, vere bogn-vdano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 23. novembra 1933, ob i/216. uri popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 21. novembra 1933. Globoko žalujoči ostali V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast itd., gospod Pogorevc Jože železničar v p. dne 21. t. m. nenadoma, zadet od kapi, v starosti 64 let preminul. Pogreb nepozabnega predragega pokojnika bo v četrtek, dne 23. t. m., ob %4. uri popoldne na mestno pokopališče. Cret pri Celju—Plase, dne 21. novembra 1933. Žalnjoča soproga JULIJANA, otroci JOŠKO in ŠTEFKA ter ostalo sorodstvo. 12109 M"stn1 pogrebni MTM Občina Ujinblj«* V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marjana Accetto roj. Zadnikar zasebnica dne 21. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 22. novembra 1933., ob 4. uri popoldne iz doma žalosti. Trnovski pristan štev. 14, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 21. novembra 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. 12111 -V: . ■ ."=,' \ •:• ' .i"• ->1, sezono vse valovne dolžine 2 + 1 cev Cena Din 2.890 — Naplačilo Din 250.—, po Din 220.— 12 obrokov iiper-OIitnplkon nedosegljiva kakovost 3 + 1 cev Cena Din 4.950.— Naplačilo Din 450.—. 12 obrokov po Din 375.— Super 34 Luksuzna izdelava, največja selektivnost 4 + 1 cev Cena Din 5.980.— Naplačilo Din 580.—, 12 obrokov po Din 450.— Vsi aparati z elektrodinamičnim zvočnikom. Zastopstva v vseh večjih krajih. Zahtevajte neobvezna predvajanja. ,■ a»-V? V V V *•■>•» V V ♦»» V V V V V V r» Dajte deci mladinske knjige Jutra I:* H I H š I 8 i i S B i i > i 1 I i s M i s Zahvala* Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Sdmundu industrijalca kakor za poklonjene krasne vence in šopke se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij, gg. pevcem za prekrasno žalno petje, Sokolu, gasilcem, Narodni čitalnici in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem tn vsakemu posebej iskrena hvala! KRANJ, dne 21. novembra 1933. 12112 ©Stdff Iti 32 Življenje — film Roman »Tedaj pravi dvoboj! Pa bi mislil, da taka reč dandanes pametnim ljudem še na misel ne pride!« »Tudi jaz sem tako mislil, dragi. A tu odločajo posebne okol-nosti. »Hm — recimo. Priznati moram, da mi še vedno ni vse jasno. Očividno je stvar taka, da je ta človek hudo razžalil tvojo knež-njo ifl da mu hočeš korenito posvetiti. Mene bi pa rad imel za sekundanta.« Smehljaj mu zleti preko obraza. »Romantično, zelo romantično, vsa čast. Vendar — ali ne bi hotel govoriti še malce bolj razločno?« »Da — moj Bog, zakaj pa ne? Nu, da ti kratko povem: Olga Nikolajevna. moja nevesta, se je zapletla v neprijetno historijo. Temni ljudje jo nadlegujejo z izsiljevanjem. Kako so niti zavozlane, še sam ne vem, a stvar se bo pojasnila. Vsekakor igra ti Sokolov glavno vlogo. Sicer imam pa tukajle listek, ki so mi ga nedavno vrgli skozi okno. Prosim —« Berger bere. »Vsa ta reč je pravi film,« zamrmra sam pri sebi. »Da, mislil sem, da se Sokolov ne bo oglasil Pa sem se uka-nil: poslal je svojega pooblaščenca, takisto nekakšnega emigranta, baje bivšega častnika. Nu, in to reč naj jutri opravimo. Vsekakor leži tu, na moji mizi, pripravljeno pismo, ki te prosim, da ga — — v danem primeru — neseš Olgi Nikolajevni.« »Seveda. A saj se ne bo nič zgodilo. Peter, vsa ta istorija je nezmrsel. Upam, da me sam predstaviš mladi knežnji. Sodeč po tvojem pismu mora biti čudovito dekle.« »Saj tudi je. Počakaj —« Milkovič odklene predal pisalne mize in vzame iz njega foto" grafijo. Olga Nikolajevna mu jo je podarila šele pred nekaj dnevi; nedavno tega se je dala fotografirati, in fotograf je mojstrsko ujel mik njene prikazni in ponosno milobo njenega obraza. Vsak gledalec mora takoj začutiti, da predstavlja ta slika nenavadno žensko. Berger z neprikritim občudovanjem gleda sliko. »Vraga! Dekle in pol!« Milkovič se srečno nasmehne. »Ali je vredno tvegati zanjo življenje?« »Vredno, Peter! Lepa je kar neverjetno. Vražji človek, kakšno srečo imaš! I n takšna ženska ti je rešila življenje! A zdaj mi povej, kako si jo našel? In sploh — saj vidiš, da me bo konec od radovednosti.« Milkovič prične, in Berger ga pazljivo posluša. »Vraga — kakor sem rekel — pravi film! Vse to si tu doživel? Nu, veš kaj —« Milkovič premoikne. Berger, ki je hodil sem ter tja, obstane pri pisalni mizi. In zdajci se skloni in bistro pogleda rokopisne liste, ki ležijo na njej. Polglasno bere: »Življenje kakor v filmu —« Ozre se na Milkoviča. »Oho! Kaj pa to? Filmski rokopis? Stara ljubezen? Ali smem brati?« »Beri, Johnny.« V trenutku sta pozabila vse ostalo. Umetnik je močnejši od človeka. Dr. Berger bere na glas. Oči se mu svetijo, navdušen je čedalje bolj. Pozabljen je dvoboj, pozabljena trudnost po poti. »Peter, to je sijajno! Posrečilo se ti je, vraga--Bogme, tvoji doživljaji so vredni, da kaj napraviva iz njih —« Milkovič kar žari. »Nu da — gledati moram, da vrnem Olgi Nikolajevni njenih sto tisoč dinarjev, ali ne? Ce takale reč užge —« Berger odloži liste. »Nemara, Peter. A to je drugo poglavje. Kako gre istorija dalje? Pripoveduj.« Milkovič se skrivnostno nasmehne. »Kdo ve?« »Prosim, ne govori v hijeroglifih. Sicer pa, da ne pozabim — z doma sem ti prinesel pozdrav —« »Oho —« »Od Lije Lindi.« »Hvala lepa.« »Zdaj je priznana milostnica njegovega veličanstva generalnega ravnatelja Eisenstaedta — da, da!« »Moj blagoslov.« »Ha, ha. Prihodnji teden se odpeljeta v Švico na izprehod. Dekle dela karijero. Sicer pa tudi zna svojo reč. Alit ko sem ji pripovedoval o tvoji zaroki s knežnio Melikovo, ie pod pudrom vendarle nekoliko pozelenela. Nu, nič ne de — kako je bilo potem?« »To — to bova jutri videla, Joimy.« »Aha! Razumem! Nu da — zakaj ne? Izvrstno. Usoda piše film — imenitna zadevica! Veš kaj, zdaj bi pa človek blagcvoN! popiti steklenko dobrga bordojca. In malce godbe bi se tudi pri" leglo. Jutrišnji dan je jutrišnji dan, nocojšnji večer je pa najin!« Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda L>in 2.— ter enkratna pristojbina ia šifro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglati trgovskega vn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din L— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Strofa*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie »e išče potnika. Kdor ti pa vod tema rubrikama išče tasluika ali tluibe, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10*—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dui 15.—. V te pristojbine ta male oglate je plačati pri predaji naročila, oaa-roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka be*ed» 50 p« j ta da »nje naslova aii ia Šifro na 3 Din. (1) Prekajevalca (Selcherja) prvovrstnega sprejmem. — Ponudbe pod šifro »Mesarijo v Ljubljani« na ogl. odd. »Jutra« _42369-1 Ključavničar orožen jen. vešč v poprav Ijanju tn gradbi novih d v 6o-matov, z večletno pr«k-»o. naj posije svojo po nudibe » popisom doseda ttj-h služb in z zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra« m«i šifro »Ključavničar«. 4SOC7 1 Prodajalko »)' boljše dekle, ki ptfoži 5000 Din kavcije. sT"-ej-mem v trgovino. Ponudbe r>nd »Vestna« na oglasni oddelek »Jutra«. 4254i!-l Lahko, stalno službo dobi moški ali ženska, ki proti jams-Ku posodi Din §0iX>—10.000. — Dopise na 02'fl.e. oddelek »Jutra« pod švfro »Lahko stalna siiiž ba«. £515-1 Fino šiviljo u obleke in plašče. iščem ta na dom. Pismene ponudbe ne fg.asni oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša Šivilja«. 42554-1 Kontoristinio sp-ejmem. — Pomudbg na og'a.«. oddelek »Jutra« pod značko »Tudi -začetnica«. 4-T5-16-1 Pridno slnžkinio za čiščenje hi1?, sprejime Saiovic, Filgncrjeva u'. 13 4:.>56-1 Brivskega pomočnika in!a;$eora. dobresra delavca sprejme takoj Dragan Li-sae, * Hrastnik. 4e568-l Brivskega pomočnika t znanjem nemščine. vo;a-ičine prostega, prvovrstnega v bu.bi striženju, sprejmem takoj. — Ponudbe na o^-ae. odde'ek »Jutra« p^d »Bi;bi I«. 40577-1 Brivskega pomočnika mladega, nekadilca. dobrega bubi ?tucerje sprejmem f*ko:. tMotam sprejmem za robote :.n nedelje izpo-magača. Hran? v hiši. — Petrovič. Domžale. 42578-1 Gospodično s primemo kavcijo sprejmem takoj kot poslovodi-njo v trgovino mešanega blaga na deželi. Eveotuel-no tudi trgovino oddam z vsem inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku J-utra. 42565-1 K otroku (dveletnemu) iščem izobraženo, zdravo, redoljubno i.n pridno gospodično, ki bi opravljala vsa k otroški negi spadajoča dela — kot pranje, likanje, pospravljanje so.be z vso natančnostjo. Ponudbe s sliko samo prvovrstnih moči pod šifro »Ljubiteljica otrok« na oglasni oddelek »Juitna«. 42581-1 Natakarica prijetne zunanjosti im pridna." ki bi poma-gaia v gospodinjstvu in ki zna šli-vati, dobi mesto na deželi. Ponudbe po možnosti s sliko n.a oddelek »Jutra« pod značko »Poštena 12«. 43597-1 Stalno službo dohi tista oseba, ki posodi 6000—10.000 Din. Ponudibe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Za pekarno«. 42608-J Natakarica Vi polož,- 100(1 Din kavcije, dobi mesto n« račun po 25 Pfl-a od litra, v goefilni Ver se mesečno iztoči nad 1500 litrov vina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42606-1 Trgovski vajenec star 14—16 let. zdrav, pošten in močan, ki ima veselje do trgovine, dc'bi takoj mesto v večji trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Učenec mešane stroke«. 42492 Službe išče Vsaka besed« 50 pu: sa dajanje naslova ali za Šifro t» 3 Din. (2) Zobotehnik z desetletno prakso, per-fekten v zlatu, kavčuku io porcelanu, želi mesto s 1. januarjem 1934. Ponudbe na ogaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik I«. 42600-3 Pekovski pomočnik Ljubljančan, zmožen izdelave finega peciva in slaščic. priden ter pošten, ki je prišel iz inozemstva — išče službo. — Ponudbe na og'a.s. odde'ek »Jutra« pod »Priden delavec«. 43361-3 G Th Rotrran: TOM. •i v\ — Strel poči; ker je bila pa puška nabita s šibrami. si lahke mislite posledice. Na-mestu da bi bil zadel opico, je nesrečnež razstrelil svoje vreče, tako se je vzdignil dušeč močnat oblak, sredi katerega mlinar in njegov hlapec za 6tavo prhata in divjata! Eiektromonter absolvent elektrodelo-vodske šole, s ključavničarskim in šoferskim izpitom, star 26 let, vo jaščme prost, trezen, marljiv ln siguren v poslu išče primerne službe v Sloveniji. Ponudb* na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod sllro »Siguren«. 42390-10 Železninar z I« refer., starejša moč, vsestranski strokovnjak, amožeo ve? jezikov, resnega značaja, želi mesto poslovodje, opore šefa, proda, jaflc«, skladiščnika, ko-mlsijonarja, potnika, ali v tovarno Jelez. in kov. tz-delkov. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod > Jelezninar 1934«. 43:86-2 Šofer - mehanik ključavničar, klepar, vešč vsega drugega dela kot samostojen vodja, zanesljiv in priden. Bmoien kavcij« 50.000 Din. išče kakršnokoli stalno eluižbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod žifno »Zmožen vodja«. 4!?o69-2 Mladenič polten, star 18 let., zmožen nekoliko mizarstva, želi kakršnokoli zaposlitev. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 4t»>2-2 Kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dela, i£če elužbo. — Naslov v oglasnem oddelku »J atna«. 4CJ603-3 Ogiajji trg. enačaja po 1 Ka beseda; ia da janje naslova aii h šifre 3 Din. — Ogla« socialnega maflaja th ica beseda 50 par; m dajanje oaslora aH z» sitno pa S Din. (6) Perje puh, 18 vrst od 8 Din naprej ter volno in žimo za madrace najceneje prodaja Šega, Wolfova ul. 12. dvorišče. 314-6 Stole široke. Srno potetirane, pripravne za pisarno ali ulično. poceni prodam radi selitve. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43553-6 g1Jko staro eca 500 let, 180 X 160, poceni prodam, oziroma zamenjam za dober radio ali pisalni stroj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Umetnina«. 42575-6 Točilno mizo (pnlt) lepo ohranjeno pro dam v Šiški. Janševa 15. 4Č689-6 Železno peč »H 105« v dobrem stanju. In i«vrsfen Stiripolen zvočnik »Triotron« ugodno proda Kramar. Frančiškanska ulica 10/ITT. 425??-* Radio Vsaka beseda 1 Din; 1 za dajani* naslova ali ° *rfr« oa 5 Din. (9^ | Radio aparate v strokovno popra vilo sprejema H. Sur-tmer. Ljub ijana. Aleksandrova 6. 433<»8-9 Avto, moto i! Vsaka beseda 1 Dio; sfcwi. f161 Hranilne knjižice kupite ali prodaste — ter lomibardirate posojila naj-kulantneje pni: Potilo mi zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/II. Za odgovor priložite znamko za 3 Din. 40610-16 Obč. hran. Krško knjižico z vlogo cca 20.000 Di.n kupim. — . Po-nndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Krško« 425S5-16 Vložne knjižice Zadružne gospodar, banke, V znesku 100 do 200.000 Din kupim. — Ponudbe na osr'as. oddelek »Jutra« nod »Knjižice«. 43540-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov. Rud.olt Z <> r e. Ljnbliana. Gledališka 12. ' 42584-16 r/. J Vsaka besedo 1 Di,n; f *» dajanj« na«lova ali j za iifro pa 5 Din. (12) Pohištvo N« vse hranilne knjižice prodamo več pleskanih spalnic, kuhinjskih oprav, več nepleskanib omar in kredenc po zelo nizki ceni Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva 6. 42607-12 Oblačila Irg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslov« šli za šifro 5 Df; Oglasi socialnega enačaja vsak« beseda 50 par; xj dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Kožuhovinast plašč (sibirski murmel) krasen — nabavna cena 12.000 Din, naprodaj za 3000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42601-13 Vsaka beseda 1 Diu; Modno trgovino za gospode oddam v ere-d i ni Ljubi j a n« le resnim interesentom. Pumudbe na og'asri i>ddelak »Jutra« pod »Uspeh 1934«. 42301-19 Gostilno s stanovanjem, v bližini Ljubljane oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 42.549-19 Lokale ervent. stanovanje oddam. Naslov v oglasnem nddelkn »Jutra«. 42609-19 V najem Vsak. beseda 1 Din; xa dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din (17) Družabnika (co) t 10.000 Din, iščem. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna garancija«. 426112-16 Hranilne knjižice Kamniške mestne h-anilnt oe. kupim — Ponudbe na ■>glae. oddelek »Jutra« pod ►Kamnik«. 4231 Sreč no poznanstvo« na oglasni oddelek »Jutra«. Fotografija se vrne. Diskrecija 7.«:am-čena. 43552-35 Glasbila j Vsaka beseda t Din: I za dajanje naslov« afl | x» Šifro pa 6 Dia. (26) Kratek klavir črn. kakor nov. strune navskrlž, oklopna plošča krasen glas. znamka »Luner«, Dunaj, prodam Zwitter, Maribor. Tabor ska 7. 42452-26 Trivrst. harmoniko zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42039 26 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro t» 5 Dia. (29) Pletilni stroj skoraj nov, št.. 80/8, znamke »Dubiet« prodam po niste ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43588-29 Obrt Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (80) Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila. Na željo pridem na dom. Terezija K r a n j c, Vodimat-LjuMjana, Društvena uil. št. 23. 42563-31 Lasulje Miklavževe in vsakovrstne gledališke iizposojuije M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta št. 13 — Ljubljana. 42593-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din; •a dajanje naslova aH «a Šifro pa 5 Din. (81) Rosi Mentoni naj se z g 1 a e i pri Stane Derganc. Ljubljana, Go-sposvetska 2, v važni zadevi. 43508-31 Preklicujem žaljivke, izrečene proti načelniku »Naprednosti«. — J. Tomežič. 4r2572-31 Vsaka beaeda 1 Din. za dajanj« naslova al« za fcfro pa 5 Din. (37) Javna kuhinja v Delavskem domu, razpisuje dobavo vseh živil fnamko skladišče: Zelenjava, mlevski izdelki, špece rija, sadje, sadni i®delW mest, meso, mesni izdeiki, kruh in dr obline. Kolkova ne ponudibe je viposlatii naj-kesneje do 38. t. m. na upra v o. 43587-87 kupujemo In prodajamo takoj proti gotovini. Naročila z dežele izvršujemo najkulant-neje. Kompas, Zagreb, Strossmajerjev trg 8 12048 Kurja očesa Najlboijže sredstvo proiti kurjim očesom »Claven« je mast Dobite t lekarnah, droge-rijab ali naravnost ii tvornice in glavnega skladišča. Čuvajte se ponaredb! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Neveste! Gospodinje! Najlep&t okr«e Vašega doma je perilo, ta-vese. posteljna pregrinja.:a. — Najfinejše in najte-peinejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj Iidelujemo gumbttioe, prebadamo »ablon«, pre