Poštnina plačana ▼ gotovini. Številka 1 Din. Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnine na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništroi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo, št. 11. LJUBLJANA, sreda, 15. januarja 1936. Leto O. Bloue fronte p Afriki Italija pripravlja nove sunke proti Abesiniji tik ob angleških kolonijah, kjer se iz previdnosti že zbirajo močne angleške čete Nemčija se utrjuje na Helgolandu Eden bo govoril London, 14. jan. n. Politični program tega tedna je že določen; V Sredo se sestane vlada, da določi navodila zunanjemu ministru Edenu za ženevske razprave, ki pri-cno 20. t. m. V petek pa bo minister Eden govoril v svojem volilnem okrožju v Leamingtonu. Nje-gov govor pričakujejo v angleških, bu tudi mednarodnih političnih kro-bih z velikim zanimanjem, ker se °° Eden ob tej priliki prvič dotak-n|k italijansko-abesinskega spora in vnrašanja sankcij, odkar je imeno-ui' Za zunanie8a ministra. V ne-<*e*k> pa bo Eden odpotoval v Ženevo, Danes se tukajšnja javnost zani-nia predvsem za sklepe na jutrišnji eji vlade, zlasti glede vprašanja niDrebitne poostritve sankcij in prepovedi uvoza petroleja v Italijo. O 61,1 bi imel. kakor znano, sklepati odbor osemnajstorice, ki se sestane sKupno s svetom DN pod predsed-tvom de Vasconcelosa, toda le v ■"imeni če bi taka pobuda prišla od aLere države, ki je članica tega Uoora. Mislijo pri tem predvsem ski Britanijo. Ta pa se pred ameriškega kongresa o ^»lišcu USA v tem vprašanju za to ^ ne bo odločila. , N bo torej storil svet DN v si »njem položaju? Obstojata sam ® možnosti: Ali da se izreče 2 ltai-‘l*'CVan'c san* spodar Možina, pevski odsek vodi Žiberna, prosvetni Angela Jtiroo-va, propagandni Bratoš, veselični pa Turk. m— Opozarjamo na razstavo bolgarske -grafike skupine »Novi hudožnikii«, ki bo odprta do vključno 19. t. m. in je nameščena v veliki kazinski dvorani Razstava je v okviru Bolgarskega tedna m nudi mnogo zanimivega vnogleda v sodobno bolgarsko grafično umetnost. m— V temi ni varno. Posestnika Alojza Roškarja, je v soboto zvečer blizu Betnave ustavil neznan moški in mu z vzklikom: »Denar ali življenje!« zagrozil z nožem. Roškar mu je izročil ves denar, ki ga te imel pri sebi, nakar je neznanec izginil v bližnjem gozdu. Zadeva je prijavljena orožnikom ki so napadalcu že na sledi. m— Izpred sodišča. Zaradi uboja v Strugi pri Makolah je bil obsojen pred mariborskim malim kazenskim senatom Stefan Lepej na 4 leta, Anton Španinger pa na 5 let težke ječe. — Specijalist v tatvinah kokoš', mesa in masti ter drugih poljskih pridelkov je Ir' dolgo časa 30 letni brezposelni dJav’C Anton S. iz Slovenske Bistrice. P° dolgem času so ga izsled;li :n je bil te dni obsojen pred mariborskem sodiščem na 2 leti in 2 meseca i'’" če. Kazen je visoka zato, ker je b’1 že večkrat kaznovan. m— Blagajno so odnesli neznani uzmoviči iz pisarne inž. R. Lotza v Frančiškanski ulici. V pisarno so prišli s ponarejenimi ključi. V blagajni je bilo 2300 dinarjev gotovine, hranilne knjižice in nekaj menic. m— Nič ni tako skritega, da bi ne prišlo pod roke tatunom. To .iC morala spoznati tudi zasebnica Krajnčeva na Radvanjski cesti 32-Pod omaro je hranila skritih 800 dinanev. te dni pa je ugotovila, da je denar neznanokam izginil. Najbrže se je v stanovanje vtihotapi tat- ki >c dobro pozna! domače razmere. m— Popki na drevju. Spričo iz' redno milega vremena, ki je tra’3' lo te dni so zgodnia pomladanska drevesa pričela že brsteti. Za sredo januarja te to vsekakor neob-i' čajen pniov v naših krajih. m— Zloraba slaboumne. V Novi vasi pri Slovenski B'strici s',fl neki hlapec in komaj 15 letni Pa' stir storila silo slaboumni dekV ^'11 Juričev'. Orožniki so oba tiasilncZfl javili sodišču. m— Občni zbor Pokola 1. bo v soboto. IR tm eh ur-1 v telovadnici inž. podčastniške šole. Razgovori s čitatelji Liudssta duša Ljubljana, 13. jan. Dopisniku, ki študira ljudsko uso in mu je v njej to in ono nepojmljivo: Prijatelj, ljudska duša je kaj pre-M8!?' ni bolj preprostega. eP.o^ Pravi sv. pismo, da človek mvi samo od jesti in piti, ampak i'h ust^6 *5esec*e’ prihaja iz bož- ]• ob nedeljah po Ijub- J uskih cerkvah. Vse so polne ver-'°v. Med njimi velika gospoda Pa vse polno takih, ki jih z neke Veani Jadi dolžijo, da so brez-Lp Cl; Kaj žene vse te ljudi v cer-Vp ’ k maši, k pridigi? Vera, cerk-m ? zapoved? Gotovo. Toda še žp.Cn^ša je tu neka druga sila: jjjOose — žeja po božji besedi kari Vseh oasih je bilo tako, da ar so ljudstvo tlačile nadloge, nrpn 0no /-atekalo k Bogu. Tako tud^r°S*a ie ljudska duša. Zato mi veri ?e veriamemo trditvam, da več .,ndanes peša. Ljudje niorda hud t0 '^0 ne molijo, ker v tem ne^ Crtl> napornem boju za obsta-kruiiV tem neprestanem pehanju za t0(j 0ln niti ne utegnejo moliti, v pj. vernost sama na sebi, vernost oni f*1 86 ie vsekakor poglobila; boli kl s? ,b'h verni, so danes še staii;Vern'’ 'n ki niso bili verni, po-vsakr]0 ver,lh To lahko opaža du50 °’ ki dobro opazuje ljudsko tikfji^k vi govorite tudi o poli-duši nTn,enih reagencah v ljudski je nAl ,u, Pa je naše mnenje to, da Ijud^i .' ‘ka. dsto, kar povzroča v hovarne k*i komPKkse, včasi celo tnačli8' ,ne veste tega prav raztol-tisfi 'L ka,ko je mogoče, da je na cai „trankarski shod, ki ga je skli-med wpod X-» Prišlo 350 ljudi, deDl , a erim! P3 je bilo samo se-Vorni^Hienih pris ašev tega go- kaj za nas je pa tudi ta stvar oči,' ^sta. Ker se tudi tukaj Ljudi« Preprosta ljudska duša. treh, 50 Pač željni — ker so po-dfufj' slišati besedo, ki, če nič bo dan1’ vsaj daje upanje, da se nilo es a*' jutri kaj na bolje obr-N; •hinisfpavno treba, da pride kak sluša f <.da ga gredo ljudje po-?*°m , .^astopite Vi s kakim ge-itheli’ j b° ^abljivo, pa boste tudi •judje poslušalcev. Zakaj ?aradi r,e , !^'j° danes na shode jn takih ^ 'bke, zaradi strankarstva j'*1 dan«,10 enakih nagibov (to vse 'z s ne zanima več) in tudi ne Zelje radovednosti, marveč iz di'Riiino*S„Tbesediosvobo" žbegana1 "fesa ne išče danes tako hlucena rtak? obtežena, tako iz-ranice Judska duša kakor samo ^uje na ln napeto čaka in prisluš-Vehka h« SCi stra.ni> kje vstane tista _ Tako fec^a’ k‘ bo resnica, frijateli r^Prosta je ljudska duša. 0 razu’«/' razumete to? In če • n,ete, boste razumeli tudi Proti olimpijadi v Nemčiji Gospodarski pomisleki s te in one strani Ljubljana, 14. jan. O letošnji svetovni olimpijadi v Nemčiji se je že mnogo debatiralo in pisalo. Nekaterim evropskim narodom ne gre v račun nemški režim itd., zato se zavoljo udeležbe na olimpijadi pomišljajo. Fašizem in olimpijada — to vendar ni v skladu. Tudi v Jugoslaviji se je mnogokje pojavilo to mnenje, zlasti med delom mlade generacije, ki je po svojem demokratičnem čuvstvovanju odločno usmerjena proti vsakršnemu fašizmu. Cez mesec dni se olimpijada prične. Dotlej se bo o stvari še dosti govorilo; morda se v «Glasu Naroda» oglasi v tej stvari ta ali oni čitatelj. Za danes pa v tej splošni poplavi debat o olimpijadi v Nemčiji prinašamo zanimivo stališče nekaterih češkoslovaških listov proti olimpijadi. Znano je, da se češkoslovaški športniki vneto pripravljajo na olimpijado. V vseh panogah na vso moč trenirajo, da bo na olim-ppadi z njih pomočjo čim višje zaplapolala češkoslovaška trobojnica. Češkoslovaški športni sve' se je odločil za olimpijado. V javnosti pa so mnenja deljena Zadnje dni je protimnenje dobilo zlasti go-spfodarsko ostrino. Olimpijada bo vrgla 12 milijard dinarjev. Ugledni češkoslovaški gospodarski referenti so izračunali, da bo letošnja olimpijada prinesla Nemčiji 12 milijard dinarjev dohodkov, bodisi v nemški valuti ali hrih devizah. Ta dohodek bo Nemčiji, ki ji silno primanjkuje tujih deviz, silno dobrodošla pomoč. V Nemčiji vlada namreč veliko pomanjkanje deviz in dobro- imetij v inozemstvu, s katerimi bi krila uvoz sirovin in živilskih potrebščin. V tem pogledu bodo za Nemčijo olimpijski dohodki nenavadne važnosti. Torej dvakratna zmaga — moralna in gmoina. In češkoslovaški listi pravijo, da kar trojna zmaga. Tretja namreč: uspešna reklama hitlerijanstva. Olimpijski dohodki — za oboroževanje Češkoslovaški listi priznavajo gospodarsko stisko Nemčije, pomanjkanje deviz in sirovin. Vendar pa menijo, da olimpijski dohodki ne bodo služili tej gospodarski stiski, temveč deloma tudi oboroževanju V duhu tega mnenja se vprašujejo: kako je torej svet dolžan Nemčiji pomagati pri njenem oboroževanju? Ta ostra gospodarska kritika olimpijade v Nemčiji je v češkoslovaški javnosi vzbudila največje zanimanje. Večina s tem soglaša Češkoslovaški športniki bodo seveda kljub temu šli tekmovat na olimpijado. F.dino njih dobri uspehi utegnejo javnost pomiriti. O tem pa se ne da prorokovati vnaprej. In jugoslovanski izdatki za olimpijado? Udeležba jugoslovanskih športnikov na olimpijadi bo tudi nekaj veljala. Vsa javnost jim želi čim več uspeha. Z gospodarskega stališča pa bi bilo priporočljivo, da se tudi ob tej priložnosti upoštevajo jugoslovanske klirinške «terjatve v Nemčiji, ki se lahko kompenzirajo za olimpijske izdatke. V tem pogledu se nudi priložnost za primerno uveljavljenje jugoslovanskih terjatev in dobroimetja v Nemčiji. Samo v pravi čas je treba za to poskrbeti! Obisk pri izumiraiožih Na skrajni me i kočevskega otočka Kočevje, 13. jan. Zaneslo me je tja daleč na skrajni konec kočevarskega otoka, v Gače, zapuščeno naselje turinško-frankovskih kmetov, ki so jih tu pred 600 leti naselili mogočni Ortenburžani. Vse zapuščeno. V meglenem jesenskem jutru me vodi pot mimo zapuščenega kočevskega rudnika, ki je bil nekdaj življenjska žila vse doline. Številni zarjaveli žerjavi, velika, večnadstropna zgradba nabavljalne zadruge in mnogi, zdaj že porušeni rudarski domovi pričajo o prejšnji blaginji. Osirotele rudarske družine so vsaj deloma našle nadomestila za nekdanje rudniško delo to, zakaj so na tistem shodu ljudje tako molčali. Molk ljudstva je vedno najglasnejši govor, to je spoznal že veliki Napoleon, ki je dejal: Molk ljudstva je glasen opomin vladajočim. v dveh novozgrajenih tekstilnih tovarnah. Poleg že omenjenega rudnika in tovarn so stari gozdovi, ki siliio prav do bregov počasne Rinže, glavno prirodno bogastvo te doline. Pomanjkanje plodne zemlje, saj je tu sama ilovica, dalje močno iztrebljeni gozdovi in povrhu še lesna kriza ter vsesplošen gospo-darslci zastoj, vse to so težki problemi kočevskega gospodarja. Sedež generalnega štaba. Pa se vrnimo zopet nazaj na mojo pot, ki me kmalu pripelje v prijazen trg Koprivnik. Tudi tu je pretežna večina prebivalcev kočevarskega porekla. Zanimiv je ta kraj zbog svoje mlade zgodovine, saj ie bil 1918. sedež generalnega štaba snujoče se «kočevske republike«. še danes živi v njem mnogo gospodarjev brez našega državljanstva, ki morajo vsako leto obnavljali svoje pravice za bivanje v naši državi. Pokora za greh iz leta 1918. Zanimivo je tudi, da skoro v vseh vaseh srečuješ samo žene in otroke. Možje namreč krošnjarijo preko zime po Nemčiji, kjer so tudi prav dobro organizirani. Prodajajo pa prav vse, kakor naši Dalmatinci krošnjarji, samo da je njihova roba še bolj pestra. Tik nad Koprivnikom se pričenja širok gozdni pas, ki sega v pi izsledkih vse tja do doline Krke. Začudil sem se, ko sem globoko v gozdu naletel na tračnice ozkotirne železnice — menda sled nekdanjega mogočnega lesnega podjetja na bližnjem Rogu, poraslim s pravcatim pragozdom. Sto let stara šola. Fudi vas Planina je povsem ko-čevarska naselbina, z nad sto let s aro šolo in s tipičnimi bavarskimi kmetskimi kočami, še nekaj minut in že sem na Mirni gori v novo zgrajenem domu podružnice SPD v Črnomlju. I ep razgled je od tega tako malo poznanega turistov-skega za elišča na vinorodno Belo Krajino in Gorjance. Pri.azen oskrbnik v domu je prvi Slovenec, ki sem ga doslej srečal na mojem, izletu. Pospremi me do poti, ki vodi do Gač in Pogo, ek a, tako da sem prav kmalu ra cilju. Beg pred volkovi. Na precej prostrani, malo nagnjeni planoti je nekdaj stala mala vasica — Pogorelec. Kaj je njei e prebivalce privedlo na ta samoten kraj, ti je težko uganiti. Kesneje sem zvedel samo to, da so jo zapustili in se oreselili v An e. iko zaradi številnih tolp volkov, ki so že itak bornemu prebivalstvu često izropali vse hleve, še /daj se v zimskem času kaj radi pct'kajo tod okrog. O naselbini 4oro ni več sledu. Zidan okrogel stolp, ki so ga postavili Kočevarji ob fiODIet-nici naselitve in s travo nokrHe ruševine izdajajo nekdanjo lego hiš. Ostanki naselbine na meji kočevskega otoka. Enako je v malo oddaljenih Gačah. Zadnji ostanki te naselbine leže na skrajnem koncu kočevarskega otoka, 700 m nad dolino Krke. Tudi tu zidan steber z napisom; «Gashen — 4 Hauser — 600-Jahrfeier — 10. VIII. 1930> Nekdanii prebivalci so se pečali s poljedelstvom. Sadili so krompir in ga prodajali Hrvatom. Toda tudi te je privabila tujina, ki jim je obetala več kakor samoto in težko delo. Štiri razpadle hiše mole svoje gole zidove iz ruševin in čakajo, da še te zabriše zob čnsa. Težko ti je pri srcu ob teh zapuščenih in napol podrtih domovih. Vse polno spominov še tiči v njih. Tu skoro cela krušna peč, tam zopet lesen predal v razpadajočem zidu. Ob pogledu na te prazne domove še enkrat doživljaš niih težko usodo. Nazaj sem se vrnil preko Črmoš-njic. Tudi tu beda in pomanjkanje, tudi tu zapuščeni domovi. Borna je kršna kočevska dolina, toda bogata nam še tako nepoznanih zar nimivosti. Kupčija s smrti© Afera, ki se že vlekla štiri leta Maribor, 13. jan. Soba št. 53 nabito polna radovednih poslušalcev. Malemu kazenskemu senatu predseduje s.o.s. dr. Tombak. Na zatožni klopi sede: Stiletni Franc Kenda, 331etni Ignac Krištofič in 481etni Ivan Woliond. Četrtega obtoženca Mateja Žun-koviča ni več med živimi. Umrl je v zagrebškem preiskovalnem zaporu. Krištofič in Kenda sta prese-devala kazen v Lepoglavi, ker sta bila pred leti v Zagrebu obsojena zaradi nedovoljenih manipulacij pri zadrugi «Edinost». Sedaj sta bila deležna pomilostitve, ki pa za nju ni imela pomena. Iz Lepoglave so ju pripeljali v Maribor, kjer se ie včeraj pričel proti njima proces zaradi velikih sleparskih manipulacij z zloglasno »Kmetijsko eksportno zadrugo«. Obtožence so zagovarjali dr. Rapotec, dr. Faninger in dr. Pernat Upnike je zastopal upravnik konkurzne mase doktor Šn udel. Zavaroval ;i na smrtni postelji Bilo je 18. avgusta 1931., ko sta pokojni Žunkovič in Krištofič, oba rojaka iz Podove pri Račah, ustanovila v Mariboru »Kmetijsko eksportno zadrugo z. o. z.». Kako je ta zadruga poslovala, je znano; ni se bavila z nakupovanjem in prodajo poljedelskih pridelkov, ampak se je vrgla na povsem drugo polje. Usodno za zadrugo in za njene ustanovitelje je bilo. da se je v okviru družbe ustanovila podporna sekcija za članstvo in sicer za Primer smrti in nezgode. Pogoji so bili izredno ugodni: za razmeroma male prispevke se je obetala po smrti preostalim pomoč, ki je dosegala tudi trideset tisoč dinarjev. Najprivlačnejše pri tem je bilo, da je lahko kdorkoli zavaroval poljubno število starih in bolnih oseb, ki jih pogosto še poznal ni. Ka-renčna doba zavarovancev je bila tako kratka, da je bilo mnogo primerov, ko so ljudje zavarovali bolnike na smrtnih posteljah. K zadrugi so pristopali zavarovanci kar v tisočih. V pičlih dveh mesecih obstoja je štela zadruga že kar 19 tisoč zavarovancev. Naše kraje je tistega leta objela prava manija zavarovanja. Dobro plačani agenti so švigali od hiše do hiše. skoraj ni bilo družine, ki bi ne imela zavarovanih vseh svoj. cev, ki so se že nagibali k smrti. Nastala je velika špekulacija z življenji, kdor je imel denar je zavaroval kar po ducate starih in bolnih ljudi v svojem kraju. Posledica take zavarovalne mrzlice je bila, da so se pričele stekati v blagajno KFZ bajne svote. V dveh mesecih je svota prispevkov dosegla ogromno številko 4.371.017-50 Din. Mnogo dobil, malo dali Seveda ustanovitelji takega u-speha niso pričakovali in jih je to popolnoma zmedlo. Niso imeli za to pripravljenega točnega knjigovodstva. Vseh vplačil niso bele- , žili, tudi izdatkov ne. Ti pa so bili navadno osebnega značaja. Se-\cda tuku neredimst se je luzši-rila tudi nu izplačevanje posmrtnin. O obljubljenih velikih posmrtninah ni bilo govora, kar najjasneje priča dejstvo, da je zadruga v 176 smrtnih primerih izplačala samo 276.577 dinarjev, ko bi po pravilnikih morala izplačati 1.570.000 dinarjev. Ustanovitelji so živeli kot mah bogovi. Dali so si izplačati bajne honorarje. 29. januarja so dvignili 300.000 dinarjev, ki so si jih med seboj razdelili Žunkovič, Kenda in Krištofič. Z zadruginim denarjem so kupili Podravsko tiskarno, poplačali vse svoje prejšnje dolgove, ki so jih napravili, ko še ni bilo denarja. Samo v dnevni blagajni so ugotovili pri preiskavi 327.119 dinarjev primanjkljaja. Likvidacija To, da niso izplačevali posmrtnin v obljubljeni višini, je postalo za ustanovitelje zadruge usodno. Osleparjeni ljudje so pričeli posamezne primere javljati oblastem, ki so se kmalu začele zanimati za poslovanje zadruge. Kot strela z jasnega neba je nekega dne udarila vest, da je banovinska uprava odredila likvidacijo podporne sekcije KFZ in ji postavila likvidatorje. To je hilo 4. marcu IV)2, torej komaj dobra dva meseca po začetem poslovanju sekcije. Obtoženci so si hoteli še zadnji hip zagotoviti nekaj denarja zadruge in so sl* na občnem zboru, ki je bil 4. aprila istega leta dali nakazati vsak po 100.000 dinarjev. Nato se je proti ustanoviteljem pričelo kazensko postopanje, kateremu so se na spreten način izognili. Kenda je zadrugi vrnil svoj delež 100.000 dinarjev, Krištofič je vrnil 90.000, Žunkovič pa 75.000 dinarjev. Vsi trije so se nato preselili v Zagreb, kjer so ustanovili novo zadrugo »Edinost« in sicer na isti osnovi kot je bila ustanovljena »Kmetijska eksportna zadruga« v Mariboru. Tudi v Zagrebu so prišli kmalu v zagato in so vse tri zaprli. Žunkovič je v preiskovalnem zaporu umrl, ostala dva pa sta bila pred zagrebškim sodiščem obsojena na ječo. Wolfond nedolžen Pri zbiranju dokaznega obremenilnega materijala so prišle na dan še nekatere stare sleparske mani-jHilaeije Krištofiču in Žunkoviča. V to naj bi bil zapleten tudi VVolfond. Oblasti so dognale, da sta Krištofič in Wolfond podpisala dve menici na deset in petnajst tisoč dinarjev kar v imenu dveh porokov, ki sta si jih izmislila. Prav zaradi tega je sedel na zatožni klopi Wol-fond, ki sicer pri vsej aferi ni „(jd-Son. Obsojena Pri razpravi so vsi obdolženci zanikali krivdo in se izgovarjali večinoma na pokojnega Žunkovi-ča. Pri nekaterih izjavah je nastal v sodni dvorani velik nemir. Med poslušalci je bilo mnogo takih, ki so bili žrtve premetenih sleparjev. Razprava je trajala ves dan in je bila sodba izrečena šele proti večeru. Sodišče je na podlagi dokaznega materijala spoznalo Kendo in Krištofiča za kriv-' da sta izvršila več nezakonitih manipulacij in tako oškodovala zavarovance, zavarovalce in zadrugo za težke tisočake, kriva pa sta tudi ponarejanja menic. Obsojena sta bila Franc Kenda na 9 let robije, Ignac Krištofič pa na 7 let robije. Oba tudi na izgubo Častnih državljanskih pravic. Ivan Wolfond je bil oproščen. Strašno maščevanje Žena je ustrelila moža Virovitica, 14. jan. V sosedni vasi Turanovcu se je odigrala krvava družinska tragedija. Dragica Majčec je ponoči ustrelila svojega spečega moža. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico in je le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Lani so nastala v zakonu Ivana Majčeca nesoglasja. Njegova žena Dragica, s katero je živel 13 let v zakonu, je pobegnila in vzela seboj v Zagorje, kjer je doma, tudi štiri otroke, dva starejša je pa pustila možu Preteklo nedeljo se je pripeljala nazaj v Turanovec, toda ni se upala k možu. Zadrževala sc je pri sosedu do srede. V sredo ponoči se je pa splazila v možev hlev. Neki stanovalec je čul šum in le poklical sosede in Mnjčccu Oboroženi s koli so se bližali hlevu. Mi-silil so, da je vlomilec ali kaka žival. Dragica je čula njih razgovor in se je oglasila, ker ji je pretila nevarnost. Mož jo-je tedaj pozval, naj gre v hišo. Tako je Dragica ostala nekaj dni z možem, toda nista sc mogla pomiriti. V petek ponoči je Dragica vstala in šla na dvorišče. Neki najemnik sc je tudi prebudil in jo je vprašal, kaj ji je. Odgovorila mu je, da je _ Most čez Loireo v kraju Montjean v Franciji, ki ga je zadnja Velika povodenj docela porušila. Reka je ob povodnji narasla na osemkratno višino nad nomalo. nervozna in da ne more spati. Nekaj minut nato jc stanovalca prebudil strel. Planil je v Majčecevo sobo in našel moža nezavestnega in krvavega v postelji. Dragica ga je ustrelila s samokresom, ki ga je našla pod zglavjem, ko je globoko spal. Vse kaže. da se je žena samo zato vrnila iz Zagorja, da se je maščevala. LETALA ZA ABESINIJO V ZEMUNU Z e m u n, 14. jan. Pred dnevi so dospela na letališče v Zemun angleška letala, ki so namenjena v Abesinijo. Letala so opremljena za bolniško pomoč, ker jih je poslal v Abesinijo angleški Rdeči križ. Nekatera so pa trgovska letala Letala so po kratkem pristanku zopet odletela proti Sredozemskem morju. Z njim je odletelo tudi letalo angleškega Rdečega križa, ki je moralo pred tednom dni pristati v Zemunu zaradi defekta. Letalo so popravili kar na letališču v Zemunu. avtomobil se zvrnil V REKO. Iz Mariazella (Avstrija) poročajo o strašni avtomobilski nesreči-Osem članov organizacije «Ost-markische Sturmscharen» se je peljalo z osebnim avtom na zborovanje. Na zaledeneli cesti na je avto zaneslo in se je zvrnil v reko Walster. Pri tem je šest oseb utonilo, en pasažir pa je odnesel hude poškodbe. Med mrtveci je tudi nek' pater. Tenor dunajske državne opere Emerik Godin, ki je nameraval v nedeljo nastopiti v svojem rojstne?1 mestu Neuhaufe, se je na vožnji t)a s svojim avtom ponesrečil. Hudo poškodovanega so prepeljali v boj' nišnico, kjer so ga takoj operiral'-Zdravniki ga upajo rešiti. Majhna tolažba v starosti: vsC staro postaja spet moderno. Kitajska modrost, katero naj si Evropa vzela k srcu: Treba ^ je na lastni kiti potegniti iz vor jjike iz sodnp dvorane Tite lovili — iurie uieli Ob robu aerodroma so dobili nad 9000 Din gotovine Ljubljana, 14. dec. Vse dopoldne so danes moščan-$ke n^ame zamudile, saj se je raz-prava proti trem tičarjem zavlekla Prav do poldneva. Poleg mam je k!« pa na št. 79 tudi toliko dru-£in Moščanov, da za stalne goste fploh ni bilo prostora. Stvar je lla Pa tudi nad vse zanimiva, saj sta bili okradeni tudi zali Drago-^arjevi gospodični, ki pa nista sjKio petični, ker jima je pokojni ^ \ Ameriki zapustil dolarje, eKveč tudi na najboljšem glasu, pl je gdč. Albina vneta tajnica posvetnega društva in je tudi lcena, je napravila načrte za Pred kratkim blagoslovljeno le-eno cerkev v Mostah. Nerodna ' bila lahko tatvina zanjo, če bi ^npa ne imela denarja, saj so ji i mo mašo ukradli prav tistih Din, ki so bili last Prosvet-eKa društva in bi jih bila morala ^°pti blagajniku. Kaj bi bili vse 'P‘etli hudobni jeziki, če bi Albina e .bila mogla dati blagajniku cj.0)ef?a denarja! Njeni sesiri Lu-'1 80 pa štirinajst dni pozneje "Pet odnesli 4000 Din prihrankov, P^lšnji mesec so pri Kajžarju radii 4150 Din gotovine. Okolic V a aerodroma že od nekdaj slovi med tičarji. i v vsej okolici Ljubljane je naj-mpSl 19v na tiče po logih in tratah n, Ljubljanico in Savo, zlasti pa rL neL’daj slovi med tičarji nekda-.‘p vp'aško vežbališče, kjer je zdaj iz T r°m' Ldino Marenkov Fronc čin rnovveSa — seveda kot doma-v še vedno trdi, da je boljše lian estnem logu in sploh ob Ljub-$a 1CI nad mestom. Misli seveda L,'0 na cipe! Na aerodromu se-tiča3-80 lajali tudi naši trije lva 111’ saj s‘a mizarski pomočnik dnin. !^atiažič in Ivan Mihelič lv a lz Most, Matjažičev tovariš VrL * ekavc je pa sicer res z tud °VC za Rožnikom, vendar je pa nek' mizar 'n sta znana tudi že iz ?jce zadeve zaradi hranilnih knji-~ ' ko sta morala sedeti oba. Sploh Po Je Lekavc že dvakrat sedel T.ec mesecev. ‘isto nj u j j 'jedeljo v oktobru pa lov Vaij ‘ Prirla in so se ogledo-dr0 'z dolgega časa okrog aero-takoj9 P? prilaznih hišah. Kar kav n L mimogrede je vprašal Tein tAvl)r! v*rezovat. Ko Prišla zavoljo kuhe ni bilo denarja nikjer nič! Dva brezposelna so osumili, ki so jima dali jesti, in sta bila tudi zaprta po nedolžnem. Oba razen Tekavca dobro pozna, saj je Mihelič pri sosedu na «cimpru» ležal. «Veste, da bi rada svoj denar nazaj, saj sem se vse leto martrala zanj! Če ga daste nazaj, vam takoj vse odpustimo Domačina vse tatvine natanko priznavata, Tekavc pa sploh ničesar ne ve in se zagovarja, da se Matjašič hoče maščevati, češ, da ga je spravil v luknjo zaradi tistih hranilnih knjižic. Tekavc je obema dal prav lepo nagrado. Pri Dragonerjevih. In spet so lovili tiče v novembru. Spet so se dolgočasili in gledali okoli in sta mu pokazala Dra-gonerjevo hišo in povedala, da so v njej same ženske in o denarju iz Amerike. Zvečer je Tekavc poskusil z vitrihom, a ni šlo in zlezel je v klet ter vso noč čakal Ko sta v nedeljo hčerki z mamo odšli k deve'i maši, je lahko odnesel tisti denar Prosvetnega društva, ker ga je Albina pustila kar v kuhinji. Molčali sta obe o tatvini, da bi jima škodeželjni ljudje ne privoščili. Albina je plačala iz svojega in nikdo ni izvedel o tatvini. Takih požrtvovalnih tainic je malo! Domačina spet povesta vse po pravici, Tekavcu je pa spet vse novica. Bil je pa kavalir in je tovarišema dal nad polovico, zraven jih je pa vendar še osleparil. Matjažič je ženi doma dejal, da je denar dobil za tiče. So bili pač žlahtni pevci! Čez štirinajst dni so se tičarji vrnili k Dragonarjevim. Spet ie Tekavc med mašo dobro opravil Sicer je vse dekliško perilo prevrnil in razmetal tudi druge stvari, vzel je pa samo mamino dolgo zlato verižico, ki je veljala pet goldinarjev. in pa štiri jurje, ki si jih je prihranila gdč. ' nobra gospodinja bo! Tekavcu je spet vse novo! Predsedniku senata s. o. s. Brelihu je pa še preveč: Tekavc, povejte no še vi!» Drž. tožilec dr. Fellacher je že kar nestrpen: «Best e še na gavge prišli, če boste tako trmasti!» In tudi zagovornik dr. Vavpetič Tekavcu dolgo šepetala na uho in ga pregovara. Naposled Molly ga je pozorno pogledala. Bila je prepričana, da laze. «Oh, to je grozen človek! Toliko deklet je že ubil in še vedno ga ne morejo dobiti v roke.» «Sem slišal praviti, da ubija on same ničvrednice, najrajši pa take, ki nas mornarje oropajo denarja in zdravja.* «Pa vseeno nima pravice jih so diti kar na svojo pest!* se je hudovala Molly. Zadnjič pa je v West-endu zaklal neko pošteno dekle. Kaj pa pravite k temu?* «Pravim tako, da tega go ovo ni storil Jack!* je vzkliknil Campbell. Radost je prešinila Molly: fant se je izdal! «Kaj? Kako pa vi to veste?* «Pa — to sem bral v časopisih. Ta umor, tako so pisali, je izvršil nekdo drug, ki so mu menda že na sledi.* Molly je umolknila. Zdaj je bila popolnoma prepričana, da je njen spremljevalec Jackov pomagač. Medtem sta bila dospela do njenega stanovanja. Campbell se je poslovil z zagotovilom, da bo točno ko ura prišel na sestanek. Nak, še prej bo tam. Ha, rad bo čakal na tako imeni no dekle! Panika v gledališču «Eden». Molly je komaj pričakala srede in je točno prišla k Wellingtono-vetnu spomeniku, kjer jo je veselo pozdravil mornar Jim. Povabil jo je v gledališče «Eden», kjer je vzel ložo. Molly ga je v loži ves čas opazovala in je videla, da se on prav malo meni za to, kar se godi na odru. To jo je še bolj prepričalo, da mora biti domačin, ki mu take zabave niso nič novega. Med odmorom sta se sprehajala r>o hodniku. MoIly si je z zanimanjem ogledovala ljudi in je nekje v kotu opazila moškga, ki je bil očitno malo natrkan in je hotel objeti neko dekle, ki se ga je otepalo. Naenkrat na je to dekle zavpilo: «Na pomoč! Na pomoč! Jack je tu! Vse nas bo pomoril!* Nastala je s.rahovita panika. Vse ženske so med divjim kričanjem dr\ ele k izhodom. Molly in Jim sta se naglo umaknila v svojo ložo. Jim je iz lože ravnodušno opazoval ves ta hrup in dirindaj. «Ali so ljudje neumni!* se je obrnil k Molly. «Jaz sem prepričan, da Jacka sploh ni tu.» Policiji se je z velikim trudom posrečilo pomiriti ljudi in napraviti red. Predstavo pa so kar odpovedali. Pa je Jim, ker je bilo še zgodaj, povabil zdaj svoje dekle v neko gostilno. Prav rada je šla ž njim. Naročil je najboljših jedi in pi-ječe in sta se sijajno zabavala. Močno vino je Jimu razvezalo jezik. «Ha, ha, ha, kako so se vsi bali Jacka*, se je smejal. «2enske so tako tekle, da jih je bilo veselje gledati.* Molly je molčala. «Na zdravje Jacka!* je vzkliknil in zvrnil čašo. Molly mu je znova natočila. Že od vsega začetka je imela namen, da ga upijani in tako čim več izve od njega. Ker se je bila od svojega očeta naučila raznih trikov, se ji je tudi posrečilo, da je večkrat neopaženo zlila vino iz svojega kozarca v luknjo v tleh kraj mize, ki je služila za ventilacijo. Campbell je postajal čedalje zgovornejši. «Še zdaj im ne gre iz glave tista smešna zmešnjava v ,Edenu‘», je znova pričel. «Kdo bi si mislil, da se ljudje tako bojijo Jacka. In celo moški! Vraga, to je korajža!* «Meni se zdi, da je ta Jack blaznež*, je pripomnila Molly. «E, vraga. Ne verjemite tega, Molly. Jack je prav tako pameten kakor midva. He, najlepše je to...» Ampak zdaj je Jim naenkrat umolknil, kakor da se je spomnil, da se je zagovoril. Pa je spet natočil čaši in silil Moliy piti. Postal je tudi drugače vsiljiv, toda Moily se je znala spretno ubraniti njegovih nežnosti Pozno ponoči je Jim spremljal dekle domov. Pot ju je vodila nekaj časa ob obali Temze, in Molly je naenkrat opazila neko svetlobo na gladini reke. «Poglejte no, gospod Campbell, kaj pa je tamle na vodi?» »Ničesar ne vidim. Kje? Kaj?* »Tamle — ah, zdaj je izginilo. Luč ie bila to.* . «Ah, kakšna luč, gospodična, to se vam je samo tako zdelo.* Molly se je začudila. Njen spremljevalec je bil zdaj naenkrat povsem trezen. Opazila je, kako je. hotel odvrniti njeno pozornost od reke. Nekajkrat je celo skušal potegniti jo proč od obale. «Ah, to je gotovo važna skrivnost*, je premišljevala Molly. «No, tudi to bo v zaporu moral izdati.* Do doma sta oba ves čas molčala. Tam se je Campbell naglo poslovil. Jackov pomagač. Mollv je takoj zjutraj pohitela k Davisu in mu vse povedala, kar je snoči doživela. Detektiv ji je dal nadaljnja navodila, nato je še sam odšel v ono gostilno in ukrenil vse potrebno. Pri WelIingtonovem spomeniku je Molly čakala Campbella že več ko eno uro. Mislila je že, da ga sploh ne bo, in je že hotela *diti ko je Campbell ves zasopel prihitel. Opravičeval se je in jo prosil naj mu oprosti to neljubo zamudo, ki jo je zakrivil nujen in važen opravek. Po dolgem prigovarjanju mu je navidez globoko užaljena MolIy odpustila. In zopet sta krenila v gledališče «Eden», od tod pa po končani predstavi v gostilno, kjer sta večerjala že zadnjič. Ko je natakar postregel in sta ostala sama, je Campbell izvlekel iz žena škatlico s krasnimi uhani in dejal z laskavimi besedami: »Draga Molly, vaša lepota je vaš najlepši okras, pa vseeno vas prosim, da sprejmete ta mali spominček od mene, ki ste mi začarali srce.* Molly se ni dosti branila in je sprejela dragoceno darilo s toplo zahvalo. Jim, ves vnet od njene ljubeznivosti, se je sklonil k njej, da bi jo objel. V tem trenu ku pa je močno potrkalo na vrata. Jim se ie jezno okrenil in prebledel. V sobo je vstopilo pet detektivov. Jim je takoj razumel vse. «Ha, izdajalka*, je besno vzkliknil in hotel zgrabiti Molly za grlo, toda že so ga zgrabile močne roke. »Varuj se, nesrečnica!* je siknil v dekle. »Varuj se Jacka!* «Aha,» je rekel Davis, »s tem si dečko priznal, da res spadaš k Jackovi tolpi!* »Jack me bo maščeval! Toda od mene ne boste zvedeli prav ničesar, pa če me raztrgale na drobne kosce. Tudi besedice ne bom zinil> Odpeljali so ga na policijo i11 takoj zaslišali. Toda Jim je trdovratno molčal. Vse prigovarjanje in grožnje, vse je bilo zaman-Nemo je stal pred kriminalnim šefom, od časa do časa pa so njegove črne oči grozeče ošinile Molly. Ko so videli, da zaenkrat ne morejo ničesar doseči, so ga ukle-njenetra spravili v varno celico, iz katere je bil vsak beg nemogoč. Jim mora biti prost! Precej daleč od Whitechaplea je bila že dolgo časa zasidrana stara ladja, ki je svojčas prevažala pi'e' mog, zdaj pa je služila ribičem za shrambo njihovega orodja. Poh' cija je vedela, kako in kaj je s 10 ladjo, zato ji ni posvečala nobene pozornosti. Prav to ladjo pa si je Jack iz' bral za sestanke s svojimi ponW' gači. Dobro je vedel, da ga ribh1 ne bodo izdali, kajti marsika ere- mu njih je bil že pomagal iz zadrege, nekateri pa so celo bili v njegovi službi. Vsi so bili tu zbrani, razen Jim3" Jackova dva pomagača, detektivai ki sta bila že stalna gosta na p0*!' ciji, sta izvedela, kdaj so Jima pfj :eli in da je zdaj zaprt v cel|Cl št. 24 v najvišjem nadstropju. Ko je Jack izvedel vse podro^ nosti, je vnrašal, kdo bi si upal Prl' nesti Jimu pismo, v katerem bi sporočili, kaj nameravajo ukreni za njegovo osvobodhev. Srednjevelik, čokat možak, P° imenu Dick, se je oglasil: J »Jaz to prevzamem. Jaz s® dolgoleten Jimov prijatelj in bn storil vse, samo da ga rešim. Sal1^ moram vedeti, na kateri strani z porov se nahaja okno Jimove lice in katero je po številu z des na levo.* Jack je molče razprostrl 11:1 jetnišnice in po kratkem isk^ln, rekel: »Celica je na južni strani slopja, njeno okno je šesto P° ^ vilu z leve na desno. Bo to zs šČalo, Dick ?» m »To je vse, kar potrebujem*’ odgovoril Dick in spravil p,s 15- 1. 1936. »GLAS NARODA« Stram 7. Dnevna kronika j * 'I°sip Daneš, naš igralec, ki znan širom domovine praznuje 17. t. m. jubilej, ki ga do-‘ 1 L redkokateri igralec. 35 let Poniega dela ima za seboj. Na-P'l bo za jubilej v igri »Pesem 2ste«. Predprodaja vsboprv'c je “Perni blagajni. ]ju,^veži grobovi. Predsedniku Pijanskega okrožnega sodišča z; ,ru Keršiču je doma v Podbre-■ p PPirl oče Anton, star 87 let. <,* ^v- Iro.ioi v Slov. Goricah k 8 Pokopljejo 82 letnega lastni-jUr- s,1Jarne Karla Klrbischa, v Št. Hič^- i- ž- Pa trgovca in gosti 1-(Jr* Avgusta Kincla. - V Bo-Pav,'' Pn" Kranju je umrla ga. i,nlri ^ahret, v LjubLani sta pa že,,3 ranc Seibitz, zvan. drž. Vara '11, uMkojerii strojevodja Ed-u Klarer. he. Marije Trtnik umrla. V po- )tfarii10k je v Ljubljani umrla ga-je,,^.^k. rojena Boštar- Ro-^'la 1865- v Suhi pri kot hči kmetskega po--Llublj a' se 3'e preselila v ti tir n r.k Rv°jemu stricu posest-. a,i.ii Vilfanu. Po njegovi Nato -i"16 dpDila njegovo posestvo, la v j'1e odlšla v Trst in zopet vmi-foČila 1U^'jano' kjer se je tudi po-Ivaurt* monopolskim uradnikom 1. ]qq0 krtini,ko™, ki je iuni’l Br«! •> in s katerim je živela ^jelt č'l"iSe hudo bolna in v pone- reČnt. "o-i.wi.iiui ju j.ivuia v tajjjj® zakonu 36 let. Bila je deljgj® cpse hudo bolna in v pone-Za Vev zJu tre j ob 6. uri je zaspala W.°- Vsa se je posvetila svoji ti,ta : v njo žalujejo Ivan. Malti Jt)rjko. Ivan je naš marljiv hvlt. Ivr riK znam sotrua- k n‘.aj Podiva v miru, žalujočim „ 85 iskreno sožalje! imenom Pik znani sotrud- X p. ' --j-- diluj*! r' str°iu ie spodrsnilo preit Tr,e'nu mojstru Ivanu Muleju ^rečm11’ ^ri tcni Je pac^ tako X da si je zlomil levo nogo. Ko s :°Pct zalirbtno streljanje, la je. d8 letni Rudolf Škerjanec Jamu ,n!ku zvečer vračal iz neke No ,iy'snjv sostiilne, je v temi nc-Kroj,|n Zi'sede ustrelil proti njemu. ^ran ; 16 Škerjanca zadela v levo ’iiJaiojn Se zdravi v ljubljanski bol- ložijoNit; štirje tedni nas več ne ;-iitbiia„ tradicionalnega in od vse ;-U0 an --.v, '..HuniuMa m uu v.vc % p-v Jn tudi drugih kra ev tc-st ^'kovanega večera Jadran-j°r io u?’ sa-i ne bo šele 15., ka- tcihveč ^ Prvotno nameravam, X t, Ze 8- februarja na Taboru. !e$tnii Sreče. Klaneček Amalijo, Sv- Trojice, je pri ^v0 ,,u dreves v gozdu udarilo No. 0 J,6vi roki in ji jo ;e zlo-^rdinšek Jurij, 39 letni N sekani deiavec iz |)tu:a. sC je iv0 r11 drv močno usekal v S ^ Zajko Vinko. 40 l? csen. car 'Z Stranj, se je pri raz-'% Prašičti m.Tčno ratvl nad 0 okn 1n fe v nevarnosti njegn- ViM8 koli iNku ‘"Ko , ga obdelala. Zajko I ^eljj, . fejui poljski delavec iz i ‘"'a p*e, v sovraštvu z bra-■ ' Qraje‘l: t/ancom In Simonom k'^er' s‘ ,Ko Pa so se v petek L,.tkem [):*1'1. na cesto, sta ga po 1 in vr.:tp,ru ta dva napadla s tudo obdelala, da je s Krut udarec usode V dveh tednih mrtva vsa družina Som bor, 13. januarja. V Sivcu se je dogodila nenava* dna družinska tragedija. Pred dvema tednoma je ugledni Fra« njo Wolf pričakoval veselega do* godka, rojstva svojega drugega otroka. Ženina želja je bila, da bi dobila punčko. Nepopisno je bilp veselje, ko se je tako res zgodilo. Toda sledila je velika žalost, kajti nekaj dni po poro* du je mati umrla. Mož ni mogel preboleti smrti svoje žene. katc* ro je silno ljubil in s katero je srečno živel v zakonu. Obupal je. Šel je kuhinjo in se Vlomilec obesil. V poslovilnem pismu je prosil sorodnike, naj mu oproste in naj se pobrigajo za njegova otroka. Strašna usoda te rodbine pa s tem še ni bila končana. Štiri dni po moževi tragični smrti je umrl tudi njegov sinček, njegov prvi otrok. Tri dni kasneje pa je umr* la še punčka, za katero je dala NVolfova žena življenje ob poro* du. V teku dveh tednov jc tako iz* umrla vsa družina Wolf. Dogo* d ek, ki ga morda boli žalostnega ne pomni naša kronika. — Silozol Z ukradenim denarjem je založil svojo brošuro Osijek, 13. januarja Dne 1. decembra so drzni vlo* milci obiskali stanovanje osije* škega peka Dušana Vin čiča. Ko sta bila zakonca Vinćić odsotna, je vlomilec predrl strop in je skozi odprtino prišel v sobo. Nato je vlomil v omaro, kjer j c našel okoli 12.000 Din v bankov* cih in v srebru ter vse skupaj odnesel. Osumili so nekega ključavni* carskega pomočnika Gjura Rib* terja, katerega so tiste dni izgna* H iz Avstrije in ga pripeljali v Osijek. Rihter je pa nenadoma izginil iz Osijeka, kakor da bi sc udrl v zemljo. Zvedeli pa so, da se nahaja v Zagrebu. Agent osi* Delo zločinca Sumljivi požari Ptuj, 14. jan. V ponedeljek ponoči je zaža* relo nebo nad vasjo Pongcrce, občina Cirkovce. Pričelo je goreti gospodarsko poslopje Vnuka Jer* neja. Ko je domače prebudil iz sp a* n ja svit ognja, je bilo gospodar* sko poslopje že vse v ognju. Planili so na prosto in začeli s po* močjo vaščanov reševati živino. Obstojala jc tudi velika nevar« n ost, da se požar razširi tudi na sosednja poslopja, in to posebno na stanovanjsko hišo, ki se naha* ja tik gospodarskega poslopja. Vendar se je z velikim naporom posrečilo požar omejiti. Pogorelo pa je do tal gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in kr* mo, tako da oškodovanec trpi nad Din 30.000 škode, ki je del* no krita z zavarovalnino. ješke policije Milakovič sc je od* peljal v Zagreb. V soboto se je Milakovič spre* bajal po Jelačičevem trgu in imel je srečo. Pred oči je dobil Rib* terja, ki je stal na trgu in m:rno kadil cigareto.Detektiv ga je pri* jel in mu napovedal aretacijo. Rihter se ni upiral. Odpeljali so ga v Osijek in ga zaslišali. Pri njem so našli okoli 2500 Din in samokres. Splošno začudenje je pa vzbudila njegova izpoved, da denarja ni morda zapravil, tem* več da je plačal z njim tiskarno, v kateri je dal tiskati svojo filo* zofsko razpravo. Našli so res “00 izvodov njegove brusiirc s filo* zofskiini in tinsno''-'--' : — : raz* pravami. ali ph'omama v občini Cirkovce Daši je minilo komaj 13 dni v tok. letu, je to že tretji požar v občini Cirkovce, in sicer je 6. t. m. zgorelo gospodarsko poslopje Kovač ec a Jožefa v Zg. Jablanah 9. t. m. pa je požar uničil istotam kar 3 posestnike in jim napravil nad Din. 100.000 škode. Ljudje so radi pogostih požarov že tako preplašeni, da skoro ne upajo več po noč' zatisniti oči. Kosanje št. 2 straši Maribor. 14. jan. S podeželja prihajajo pogosto poročila o vlomilskih podvigih 27*letncga mizarskega pomoćni* ka Franca Pešeca. ki jc slično kot nekoč zloglasni Košanjc pravi strah in trepet posestni* kov. Te dni je zopet vlomil pri Julijani Knczcrjevi v Spodnjem Gačniku ob Pesnici in ji pobral vso obleko in perilo. težkimi poškodbami na glavi in levi r:>ki obležal kraj poti nezavesten in so ga šele kasneje našla mimoidoči in ga spravili domov. X »Vitežki Kralj Aleksander v borbi za zedinjenje Jugoslavije« je naslov predavanja, ki ga bo imel g. prof. dir- Ernest Turk pod okriljem društva »Tabor« v četrtek zvečer ob pol devetih v Kemični predavalnici na realki (Vegova ulica) —* Vstop prost! X Za celega »jurja« škode sta napravila v neki ljubljanski gostilni na Sv. Petra cesti dva bosanska junaka, ki jima je zavrela kri in sta si skočila v lase. Obdela- vala sta se s steklenicami im pepelniki, zdajsi pa jezo, bunke in rane hladita v policijskih zaporih. Ko se pošteno prevedrita, bosta morala domov-v Bosno ponosno. X V Adergasu pri Šenčurju je nekdo ukradel z Marijinega kipa v cerkvi nekaj uhanov, verižic, prstanov in druge zlatnine. Vrednost ukradenih drugocenosti znaša več tisoč dinarjev. Tat je bil čedno oblečen. Nosil je črno suknjo in črn kobuk, v cerkvi pa se je spodobpo odkril in so ljudje videli, da je plešast- Menda je star okrog 50 let- Oblasti ga zasledujejo- Dnevna pratika Sreda, 15. januarja- Katoličani: Maver. Pravoslavni: 2. januarja, Silvester- Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded. Cesta 29. oktobra 31 Kino Kino Matica: Mladost za denar. —■ Kino Ideal: Tarzan- — Kino Sloga; Dantejev pekel. — Kino Union: Mamica. — Kino Sokol- iš iška: Nj. Vis. Postrešček- — Kino v Ptuju: V sredo 15. t. m. in v četrtek 16- t- m. ob 20. zvočni film »Sme-’ -'i se boste«. Gledališče D K A M A Začetek ob 20. itn Sreda 15. januarja: Kako zaboga ti š Red Sreda. Četrtek 16. januarja: zaprt.) (generalka). O P E R A Sreda 15. januarja: Prcšrv.niuuii grad. Red A. četrtek 16. januarja: Salome. Red Četrtek. Radio Ljubljana Sreda, 15- januarja. Ob 12: Pesmi in plesi iz Španije, plošče ,12 45 vreme, poročila, 13: Čas, obvestila, 13.15: Orkestralni kon- cert plošče, 14: Vreme, borza, 18: Šota na smučeh (Janko Sicherl), 18.20: Storžek in njegovo burkasto življenje, 12. slika, Storžka pogoltne morski volk, 18.40: Organizacija berlinske olimpijade (dr. Foerster), 19: Poročita, 19. 30: Narodna ura: Mesečni kulturni pregled iz Beograda. 20: Zbor malih harmonikarjev in pevcev (prof. Rančigaj), 21: Spevi in napevi iz raznih oper, vokalni koncert R. Primožiča, vmes radijski orkester- 22: Poročila, 22-15: Potovanje iz severa do juga- Konec ob 23 uri- Vreme Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Na severni polovici bo morda nekoliko snežilo. Deloma bo jasno na južni polovici. Temperatura bo' še nekoliko padla. Sonce vzhaja ob 7.14, zahaja pa ob 16.21. — Dunajska napoved: Še nobrnih bistvenih sprememo. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamka!, — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu K PREMOG »Stamnsko< (4900 kal.) 100 kg. Din 36— pistavlieno na dom 1 (LIZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel. 33-53 HranltnElrlžIce produ te ali kupite najbolje polom moje pisarne Solidno poslovanje. Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka nlien 12. Tel. 38-10 Čitajte! Priporočane! Sirite! „GLAS NARODA**! Ali Je dr. Koporc žrtev svojega poklica ? Njegova žrtev Marija Kalan je Zagreb, 14. jan. Včeraj se je pred Malim sena= tom vršila ves dan razprava proti zagrebškemu zdravniku in asis= tcntu kirurškega oddelka Zaklad« no bolnice in namestniku šefa ginekološkega oddelka dr. Josipu Koporcu. Razprava je vzbudila zanimanje vse inteligenčne plasti Zagreba in vseh zagrebških zdravnikov in znanstvenikov. Obtožnica dr Koporcu očita dva delikta, in sicer odpravo plodu in krivdo za smrt zaradi ne« previdnosti. Žrtev je žena, ki ji je odpravil plod. To je bila neka 40 let stara Mariia Kalan. Obtožen« ca brani dr. Rottcr, obtožbo na zastona dr Vučkove Usodna operacija Obtoženi zdravnik je takoj iz« javil, da se ne čuti krivega. Dne 19. avgusta lani je prišla k njemu Marija Kalan. Povedala mu je, da je nosna in ga je prosila, naj ji odpravi plod. Zdravnik se je bra* nil in ji je dal samo zdravilo pro« ti bolečinam v želodcu. Teden dni kasneje je prišla zo* pet k njemu. Ugotovil je da krva« vi in menil, da gre za takozvani topel splav. Splav je bil v teku in zaradi tega se je odločil, da ji bo izčistil maternico. Žena je odšla zdrava. Noben zdravnik ne bi drugače naredil v takem primeru. Če bi zdravnik vedel, da je maternica ne nesreč« ne žene predrta, kakor so pozne« je ugotovili, ne bi jo poslal do« mov temveč v bolnišnico, kar bi lahko storil, saj je bil šef kirur« Skega oddelka. Zagovor obtoženca šodnik: V zapisniku pa ste pr« votno drugače izpovedali. Dr. Koporc: To je bila pomota. — Rekli ste, da ste izvršili abortus in ga v redu dokončali. Delali ste da po svoji najboljši vesti in če bi ugotovili vnetje ma« ternice, nc bi splava izvedel. An je tako? , — Tako ni bilo. Ponavljam, da sem prvič odklonil pacijentko, drugič sem pa ugotovil, da krvavi ter sem ji izčistil rh at orni c o ter završili abortus. — Krivi ste torej, da ste pri svojem postopanju predrli mate« rnico. __ Mislim, da tega nisem sto« ril. , — Ali ste pri drugem progle« du ugotovili, da je maternica pre« d rta? — Nisem ugotovil. Mož pokoj« ne Kalanove je sicer prišel k me« ni, in povedal, da ima žena hude bolečine, toda mislil, sem da so to posledice stanja. Abortus je bil že v teku in sem ga sam" do« končal in izvršil čiščenje. Ne morem pojasniti . .. __ Morete sigurno trditi, da niste predrli maternice? — Ne morem pojasniti, kako je bilo, toda, če bi jaz to storil, bi čutil z instrumenti, da sc je to zgodilo. Saj imam veliko prakso in že več lot samostojno operi« ram. —Pokojnica je povedala možu, da se je tedaj onesvestila. — To ni bila nezavest. Izgubi« la je zavest, ker se je hitro d vi« gnila. Potem sem jo tamponi ral. Ko me je mož pozval k bolnici, nisem smatral da gre za perfo* racijo, ker so bili siptomi nava« dni. — Ali so simptomi, po katerih zdravnik lahko sklepa ,da gre za perforacijo? * — So, ako bolnica čuti na istem mestu velike bolečine. Napačna diagnoza Zdravnik dr. Koporc je potem povedal, da je vprašal Kalanovo, če si je sama pomagala, pa je za« nikala. Tudi da jo je temeljito preglodal, preden je izvršil čišče« nje. V prvem zaslišanju je dr. Koporc izjavil, da je ugotovil pri ženi tudi vnetje jajčnikov. Zdaj je pa izjavil, da je potem videl, da tega ni bilo, češ da se vsak lahko moti pri diagnozi. — Ali ste prijavili v treh dneh da ste izvršili splav, kakor zahte« va zakon? — Nisem, ker je Kalanova tre« tji dan umrla. Ugodne izjave prič Nato je bil zaslišan šef kirur« škega oddelka dr. Vatroslav Flor* schutz. Izjavil je, da je bli dr. Koporc njegov asistent in je vo» dil eno skupino dežurnih zdrav« nikov. Bil je vedno na mestu in je že v gffobu sam izvršil vse nujne operacije ter ga ni nikoli kot šefa klical na pomoč. Ko ga je sodnik vprašal, ali se je kdaj zgodilo, da je bila maternica predrta, je šef odgovo« ril da je to strokovno vprašanje, na katero mu kot priči ni treba odgovarjati. Zelo povoljno je ocenil tudi šef internega oddelka dr. Pavel Ču« lumovič obtoženca. Rekel je, da je odličen kirurg. Pozna ga, ker kirurgija posega čedalje bolj tudi v interno medicino in sta dosti« krat delala skupaj. Ravnatelj bolnišnice dr. Ivan Majnarič je izjavil, da je obtože« nec izvršil v zadnjih petih mese« c ih okoli 50 operacij in vse z uspehom. V svojem petletnem službovanju v bolnišnici je pa iz« vršil okoli 2500 operacij in ni bi« lo nikoli pritožb. Izjava moža žrtve Kot priča je bil zaslišan nato mož pokojne Fran Kalan. Izjavil je, da je živel 20 let v zakonu srečno. Žena je šla k zdravniku ker je čutila bolečine v želodcu. Ko je prišla domov, mu je rekla, da je zdravnik izvršil splav, ker je moral storiti, in da ji je oči* stil maternico. Obdukcijo trupla umrle Kala* nove sta izvršila zdravnika dr. Jurak in dr. Gašparc. Žena je ime la nekoliko vneta pljuča. Mater* niča je pa bila predrta v daljavi dveh in pol centimetra in na dveh krajih raztrgana. Nastopilo je gnojenje in zastrupljenje krvi. Že no bi mogli rešiti le s takojšnjo operacijo, in sicer z odstranje« njem maternice. Švedska prvakinja v drsanju Vivianne Hulthen (levo) In nemška prvaka Herberjeva In Balier marljivo trenirajo v St. Moritzu. Vsi trije se bodo borifi na olimpijadi 1936 za svetovno prvenstvo V Ameriki zahtevajo pivci le še P1' vo v konzervah. Nove znamke bolgarske poštne uprave v spomin junaka Dimiterja, ki je padel v bojih s Turki 1868. obdukciji Dr. Jurak in dr. Gašparac st še izjavila, da je Kalanova umrl zaradi predora maternice in d je bila maternica predrta z zdrav mišk im instrumentom »kiretonv s katerim se čisti maternice Zdravnika sta dokazovala, da dl Koporc ni vestno postopal, da b moral operacijo opustiti, če j ugotovil vnetje, in da je po mata marnosti zakrivil prodor mate1 niče. Mišljenje medicinske fakultet zagrebške univerze je, da dr. K