T a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe Tečaj IV. V srédo 25. Sušca 1846. List i 2 emlja rudo je sprejela Srečno je kalup nalít; Bo li, uma prid in delà, Lepo přišel zvon na svit? Ce je napek liv! Će je bron snetiv ! lTpamo, in ah! zna biti, De nas tura kmalo vhiti. ? Mi nedru blage zemlje upno Izrocimo iskusti stvar, Izroči zernje jak ratar. In upa, de bo klilo skupno Po volji božji v blagodar Se drajši seme v zemlje krilo Polagamo gorečih tug, In upamo de zelenilo Bo v lepši cvet iz praha trug. Votlo v turn u Klenka bron , Smertno pesem Poje zvon. Zalostno z glasovi temi Potnika na zadni cesti spremi. ? Ah! zaročnica je draga Žena zvesta, mati blaga, Ktero tmin pošast nemila Zmakne možu zdaj iz krila Iz objema nježnih det, Krasnih kakor lilje cvet, Ki v naročju zvestim so Hasli v radost materno — Hiše rahla vez, ljublj iva, Je na dvoje vekomaj, V černi zemlji, ah! počiva Hiše zvesta mati zdaj , Mične roke so se skrile, Nje skerbí ni sence cio, Vladala na mestu mile Brez Ijubezni tujka bo. Dokler zvon se ne ohladi Trud opusti se težak. > Kakor tićki v berstju mladi Se raduj po svoje vsak. Pesem o zvonu (Konec.) Se mrači visost, Delà vsiga prost Vidi fant večerne žare Mojster zmir si glavo tare. > Živo svoj korak pospeši Daljno v divjim gojzdu potnik Proti pragu hiše svoje. Ovca beketá iz In v e d j pase Trume gladke, čelovite Pri mukaje i Stopajo Zita pol v navadne staje. Voz iz gaja risan ? Se prii Krasne Vcnec pisan Je počez , Zencov mladi ljud pa urno Spè na ples. Vmolknila sta terg in cesta O prijaznim žarku luci Snidejo se stanovavci, In zaprè se grad škripaje. Mrak ovije Zemljo temen , Verlimo pa strah ne klije Iz nocí Ko hudobne ljuto vije, Kjer pravice moć budi. Sveti red, o, sin nebeski Ki enako v prid ćloveški Prosto, lahko, radno veže, Grade zida, mesta steže, Not ođljudniga divjaka y ? Klice iz pušav in mraka, K ljudu stopi v bajte lične Ga navadi šege mične , In nar slajši zveze vcini Zveze giba k domovini. ? Tisuč rok se giblje pridno ? j Ena drugi seže v dlan O gibanju živim vidno Pride vsaka moc na dan. V brambi se zakona trudi Mojster in tovarš v obrest, Ves vesel namembe tudi Zaničvavcu kaže pest. Trud gradjana kinč je pravi ? Bela blagor je izid, Ce vladarja krona slavi, Slava nam je roke prid. ? Mir prijazen Sloga sladka , S toj ta, s toj ta V zraku tega mesta rah ! De bi nikdar dan ne přišel Kjer kardela divje vojske Kraj previhrajo ta tihi, In podnebje, Ko večerná ravno zarja Ga zlati, Mest in vasniga požarja Strahovito zažari! ? Dajte zdaj kalup razbiti, Svoj namén dopolnjen je De pogled in serce siti O lepoti kipa se. ? Udri, udri, daj! Dregni proč okraj! De se v blesku zvon zasveti Se podoba mora streti. f ? Razdjati zna o pravi dobi Podobo mojster modrih rok, AI strašno, če se v plamozlobi Oprosti sam žareči tok. Divjaje slepo, gromopočno, Oklep raznese ječe stert, Kot iz peklenskc jame ročno Pogín izbluje, strah in smert. Kjer divja moč neumno gazi, Naredbe kip se ne obrazi 5 Kjer oslobodi ljud se sam Blaženstva bilj ne iši tam. Gorj y ko nedru mest netila Se tihoma nabere drob ? In Ijud, razbivši spon vězila, Si sam pomaga strašnih zlob. Zdaj punt vervi zvonová tira, De v serd in čert hrumé budí, In, posvećen slovezu mira, Zdaj geslo je posilnosti. Enakost! Prostost! ljudstvo rjove y Gradjan pokojen zgrabi drog, Derhal napolni terg, zidove Vbijavei vrejo y ljuto krog. y Kervave rise zdaj so žene Posmch jim gnus in groza sta, Se živ, razkaćene hijene, Delijo trup sovražnika. Nič sveto ni, vse nježne veze Pobožnosti so žertva zmot, Pravicniga zloein podleze , Pregrehi vsaki prost je pot. Nevarno je buditi lava, Riséne zob razbitja plam, Pa vonder groz nar hujši glava •Te v blodnji mnenja člověk sam. Gorj e, ki vednim slepců dade Svitlobe baklo rajsko v pest, Ne sveti mu j le vžgati znade , Ter je pogin deržav in mest. Radost bog mi dal je sladko Kakor zlate zvezde plam, Iz lupine svitlo , gladko , Brona žerno miíra nam. y Krasno vsih platí Sonca trak bleší. Tudi gerba čerte snažne So kiparju priče važne. vsi Na stan! na stan! F11 v • 1 o v ar si Kerstimi E d i n o í , stopite v kro zvon, pomozi b< » y bodi imenovan! K edinosti, k preserčni družbi On ljudstvo kliči v zvěsti sliížbi In zmir namén mu bodi ta, Ivo mojster mu ga v kerstu da. Visoko nad življenjem časnim ^ obnebju sinjim, uma znak, y Se rr &> ibaj sosed gromu glasnim , In bodi svetu zvezd meják. Od zgorej glas prijazen bodi, Kot zvezdja svitli trop nebes, Ki v božjo čast v okrogu hodi, In letnih časov viža ples. Od večnih le reči pomljivo Govori ust njegovih or to las. Dotikaj se ga v begu živo Vsih ur s peruto naglo čas. On jezik svoj osodi davaj , Brez serca sam, brez milosti, Z besedo važno rah spremljavaj Igranje čudno časnih dní. In kakor glas ušesu zgine , Ki krepko se oznani vsim, On uči nas, de vse pomine. Na svetu vse, ko prah in dim. Zdaj z močjo vervi in stava Spravite mi zvon na tlak, De v okrožje zvenka splava, Dvigne se v nebeški zrak. N nj te, vlecite ! Plava, giba se! Radost mestu tim porodi. Mir zvonenje pervo bodi. J. Ko se ski V Se nekaj od inizarskiga in tesarskiga lesá. Rast drevesa. , . * Ze v per vim letu ima mlado drevesee ster razloženo, kakó z mizarskim in te^arskinT lesam ženček v sredi, krog njega pa niehke lesovne 5. in 6. listu Nonic tekoćiga leta je bilo raziiu/icuu , kuku Yj iiiizarshiiu ni icsčusmiu ícsaiii ~ ^ ~ ^ * *** ? "«r»** Ff* uv ravnati, preden se poséka, in kteri čas je za nitike ali žilice, okoli kterih se lup ovija; vseje poderanje lesa, nar bolj pripraven. Itečeno je bilo, P°lno zraka in redivniga soka ali muzga: v jeseni de je les po mnogih skušnjah unanjih dezelá za se mehke žilice nekoliko vterdijo in bolj lesene rabo bolji, če se drevó na steblu olupiin ogoli, in če se še le poseka, kadar se na steblu posu postanejo, tacas se tudi na veršíčku drevesca ber si. stek naredi, kteri prihodnjo pomlad poči in požene; takó raste drevesee na dorost od leta do leta. Krog poslednje nar mlajši letine , ki se je v ne misli zoper imenovano rabo razodeti in tukej pervim letu iz soka obrodila, se v drugim letu povedati, kar so me dolge la s tne in ptuje s kuš- po koreninah Kér imá pa vsaka reč dve straní, eno dobro eno slabo, naj mi bo perpušeno, tudi na šprot nje učile. do steržena nateče zopet sok od De se resnica prav spozna, Je čuti treba dva zvona. pomladanjske in poletne gorkote pognan, kteri se od steržéna kviško in na vse straní drevésa in za lupam razcedí, ta sok se v jeseni, kadar gor De bodo pa bravci moje besede popolnama kotaodjenja, v niehek les spreoberne, drevó pa razumeli in de bojo v stanu razsoditi, ktere opra- za stran tega menj živeža iz zemlje vleče: to se ve z lesa m bi bile prave, je treba lesno na- godi takó naprej od leta do leta, dókler drevó po tóro popred nekoliko razložiti. Sastavni del i dreves. Ves les bodi mlad ali star ima ter de in sočne dele v sebi. Če se deblo na jevér ali po čez prereze ali prežaga, se najde v sredi debla: per vic, gobi enak steržén, taje skozi in skozi z luknicami preprežen, ktere so napolnjene se iz zraka, iz mokrotniga polnama ne doraste. Listje tudi močno pogodi rast drevja; polistji posérka drevje roso in drugo živivno moćo, ki na listje vedno pada. Po tem je očitno, de je grozno škodljivo, drevju preveč vej odsekati ali ga oklesti ti, kér obilno obsekano drevó, sesebno na medií in slabi zemlji, malo z neko soćnostjo, ktere podnebja in iz pozeml moce napi va; živeža dobi, ter kmalo se sušiti začne. Umen vertnar, lesovod ali borštnarne obsekuje preveč drevja, ki močno v les žene, kar drugi č, za s ter žena m okoli in okoli je • V i # i • • V § 1 t • I • 1 • 1 , * godi; on ve, de po obilno drobnili kitic in žilic neizmerno veliko storé pravi, in leté žice čudno zrašen lés, ki ima razne ko cevke, luknjice in mehurcike, po kterih se sok kviško in po vsih straneh debla podája in takó naredi, de raste drevó leto za letam na viso kost in debelost. Deblo ima po sebi okrog starji in se na debeli zemlji rado obsekanim drevesu sok po godu teči ne more, ampak de se vstavlja in se pokvari, ter drevó jame med leti in se sušiti. Starost drevesa se zamore tedej po tih na tornih vodilih precej natanjko zvediti, če deblo ravno počez prerezeš ali pi in potem nilaji obroče, ktere letine imenujemo; starji leti goste in vterjene, storé terdi ali černi ne, ki so ze _ 7 * ------>->------~ "" *---J--- 7------ -----.------" lés (černina), mlaji bolj redke letine dajo mehek beli les (belina). Okrog vsake nove letine se steče še práv priličen sočni obroč, kteriga zunanji lup zakriva ; letá sočni o broc ali krog beline ali blave (Splint) in pa steržen v sredi, sta takó rekoč, serce ali življenje drevesca zató, kér le po tih iz zemlje in po listji navzeti sok, drevesu ži vež daje, drevó pa tudi le toliko časa zdravo ostane, dokler steržen in sočni okrog poškodovana ništa. tine se V • • locijo , maham ali s ti teješ. Ako se pregoste letine čisto raz jih s perstjo nekoliko derg avo zbriši. in lahko y potlej pa z boš štel. H soštetim letinam moraš pa vselej še pet let peršteti zato, ker so letine pervih pete steržénu takó goste, kot de b rili let ravno pri ena sama letina. tem številu boš pravo starost podertiga drevesa zvedil silo starim drevesu so letine proti ster žénu takó zgostene, de se ne dajo po nobeni ceni na tanjko razšteti. (Dalje sledí.) Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam (Nadalje.) . Kemijsko zvezanje ali zedinjenje. 12. Vsako bolj kerpko reć neka čudna in neza popadljiva moč vkup tiší in derží, de ne razpade v svoje pervíne ; pa veči hrastov lés, in še veči m * taka moč veže krùh ali sir, druoa železo ali apnjenik. Mnoge rude stopivši, de postanejo kapljivo teko objužeš, razvežeš njih drobce , de se lahko ce premikajo; ohladi vši pa take, jih vnovič zvežeš. Koliko močí moraš oberniti na lOfuntov težik ap nen kamen, preden ga razvežeš, in v prali pre meniš! — in vender tak prah ni še v svoje pervíne razkrojen ; k temu mora priti čez-nj še kemijska Plóšo kositarja (eina) bi lahko 100 lét verh ploše kotlovine fkufra) hranil in nič posebniga, razun de boste rijavi postale, se ne bo přiměřilo; ce ju pa v peči stopiš, boš iz nju imel bron. Takó boš imel iz lupaste soli in iz kreména i Ju stopivši, steklo ali glažovno — iz lugaste soli in lojá ali olja, ju v vodi kuha vši, dokler se tane spari, mjilo ali žajfo i. t. d. Drobtince raztop ljene, se lahko premikaje, so v nove rede stopile, drugači zedinile se. Is objuganih, razvezanih ali raztopljenih drobtinc ali pervin, rase člověka teló in vsaka druga stvar, takó tudi led, ali kamen v Postójnski in v vsih druzih enacih votlovinah in jamah. (Dalje sledí.) moc. Moj prijate! Slava kmetijstva. i kteriga besede meni vedno dosti ve Kemijska moč raz vezu je vse řečí, de razpadajo v svoje pervíne; iz razvezanih per vín pa z vezuje nove reci. Organske telesa veže in vkup derží ke mijska moč. pa pod vladanjem močí življenja; ------------------------^----------- -,------------------7 ko ta vgasne, jih začne kemijska moč rázvezo- polje moje ni nar ravnejši, in malo malo kruha na njem ljajo, me je hudo bil posvaril, da ničesar za naše drage Novice" ne pišem. rt Mili Bog! kaj si hočem, kér imam samo edinega konjica, in s tem si ne upam km eto vati, tudi vati, de v z vezuje pervíne razpadajo, iz kterih nove reci raste. H cemu bi se tedaj trudil s kmetijstvam? Kér Vse kar koli narava novisra naredi, iz tedaj last ne vednosti od kmetovanja nemam, hočem vender od kmetijstva, in /jv v/jUjv. ? ač , rv<41 ivvii uaiav u iiuviga liai lui , i£j ------* ~—-------- ~ stariga . popred že razpadeniga sklada. Iz ravno nekoliko besedic pisati od kmetijstva, in sicer, kakó ga v tistih pervin. kakor so obstale organske reći pred velikem Kinezkem kraljestvu v části imajo. Takó, 4000 leti, obstojé tudi — potem ko so se per- posluh! ljubi kmetovavci! vine veliko stokrát razvezale in zopet zvezale razpadle in zopet zedinile se dan današen, in Kmetijski stan je v Kini v nar veći časti. Da bi se njemu vsa potrebna čast védno obderžala, gre Cesar misliti bi se mo^Io, de £a znabiti ni člověka na sam vsako leto enkrat na polje v nar veći svitlosti; CT 7 o _ - v . ..... svetu, kteri bi kake drobce ali pervine iz Ada njim grejo vsi kraljevići in predsedniki pet višjih sodiš, moviga telesa — ktera je pa že skozi tavžente in mnoziea Mandarinov (dvornih sluzevnikov). Ko Cesar ljudi, živalj ali rastljin šla, —v sebi ne imel. Ži- na polje pride, se na dvema stranama postavi telesna vel je 93Ô lét; če je 900 lét njegoviga življe- njegova straža, na tretji Mandarini, na četerti pa kme nja slednji dan le po 4 funte se iz njegoviga te- tovavci. Potem Cesar stopi pred lice vsih pričijočih, pade lesa skadilo, in če mislimo, de vsakâ nevidljiva, na kolena, se dotakne devetkrat matere černe zemlje m iz njega spuhtena drobtinca je zamogla vr tavžent manjših drobtinc razkrojiti se; lahko bi bilo ver- molitev, v kteri za takó počasti velikega Bogá blagoslov T i o u a : moli na i i glas nebeski, za rodovitnost jeti de tudi mi imamo kej drobtinc v svojih tele- zemlje prosi, slednjic pa daruje velikemu svojemu Bogu sili, ki so kedaj obstojní deli njegoviga bile. enega vola. Med tem, dokler se mesó vola razklada in za da-ritev perpravlja, prinesejo Mandarini plug, li kteremu Takó bi bili tedej mi tudi po kemijskim zapopadku iz Adamoviga mesa in ker vi. m . _ . . , w, De bi se pa dvé reci po kemijsko zedinile, dva z nar lepšima jarmama obložena vola priprežejo mora saj ena, večkrat pa obedvé raz topljene Cesar svoje cesarsko oblačilo odloží, in sam več brazd topljene drobtince ali pervíne seložej'pre- vreže, poteni pa plug pervem svojem Mandarinam da f\ y U ' ali v od kterih eden . dan umerl, kamur je bil po viksim tega mesca v Zagorji povelji poklican, hudo vrocinsko bolezin te 1 » Jeemena 1 » 1 » 1 » i