Uto UDI. številka »5. V LJubljani, v sredo 5. augusta 19Z5. cena Din nu LOfENSKI ihaU vsak dan popoldne, iiviemSi nedelje ln praiaUe. — Inaeratt; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Kaallova mllea štev. 5, priftllcf«. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, I. nadstrople. — Telefon ste v. 34. V Poštnina plaCana v gotovini. Klauchrvatj V Zagrebu je začelo izhajati glasilo Alladohrvatov. V uvodniku mladohrvat-skega glasila, ki se imenuje «Mlado-brvatski pokret* čitamo n. pr.: crMladohrvati svojemu narodu na zu drugega tisočletja: Verujemo v Tvojo bodočnost, ker poznamo slavo in veličino Tvoje prošlosti. Verujemo v Tvojo moč, ker poznamo muke Tvo-jffa stoletnih borb. ker čutimo veličino \ v »jih žrtev, ker poznamo trpka izkustva Tvoje sedanjosti.» Ttd. •Zaupamo v Tebe, ker so Te gazili ln lomili, ne da bi Te zlomili ali pogazili, ker cilj, za katerega si žrtvoval svoje naiboljše otroke, še ni dosežen.« Itd. V sličnih ditirambičnih frazah se nroslavlia borba hrvatskega naroda za •samostalnost«, se nanovo proglaša svttost «tisočletnega hrvatskega cilja*. — V drrgem članku se zahteva, naj se Mladohrvati po novih stezah približujejo starim ciljem: To je ciljem hrvatskega kraljestva. Itd. Značilno je, da izhaja tak list baš pod vlado sporazuma, s katerim so se h je taki samohrvatski cilji postavili ad ■ --i in so hoteli inavgurirati novo do-.bo skupnega, pozitivnega državnega de!a Srbov in Hrvatov. Naša vlada je urbi et orbi proglasila, da likvidira srbsko in hrvatsko vprašanje in da naj odslej v naši notranjosti igrajo nrvo vlogo samo gospodarska, upravna in socijalna vprašanja. Tdeal samostojnosti tako Srbov, kakor Hrvatov, da ie dosežen, gre samo za to, da se skupna samostojnost in svoboda notranje izgradi v splošno narodno blagostanje in procvitanje skupnega, složnega naroda Srbohrvatov. Če bo hotela sedanja vlada izpeljati in uresničiti ta cilj, bo vsekakor velezaslužna za našo državo. Vendar dvomimo v iskrenost takega cilja. Nasprotno, bojimo se, da je namen sedanje vlade, razširiti ventile in iih odpreti na -Široko za vse separatistične pokrete. Tak separatistični pokret imamo pred sabo ravno v mladohrvatskem pokretu, v pokretu «Mladohrvatov». Hvalevredno je bilo postopanje sokolskih organizacij iz bivše Srbije, ki so se enodušno priključile splošni nacionalni organizaciji iugoslovenskega So-kolstva ter odbile misel separatistične-ra, plemenskega, srbskega Sokolstva. ~ako organiziranje te velevažne narod-Dtelesne institucije je bilo pridržano le rvatom. In v tej zvezi ni sporedno opozoriti na to, da se v ravnokar omejenem glasilu Mladohrvatov na vse ^-etege podpira hrvatsko Sokolstvo. da se psuje na jugoslovensko Sokolstvo, na češko Sokolstvo in da se očitno podčrtava politični cili hrvatskega Sokolstva. Na četrti strani se odkrito po-. eličujejo dosedanje žrtve hrvatskega iokolstva za veliki cilj hrvatskega naroda, ki da tvori Tomislavovo kraljestvo. Žrtve niso bile baje samo denarne, nego tudi krvave! Na vseh poljih skupnega državnega življenja, v gospodarstvu, v politiki, v kulturi in socijalnosti so v zadnjih letih napredovale splošnodržavne organizacije. Samo na področju Hrvatske in Slavonije, na področju Radičeve politične in samohrvatske naciionalistične akcije je vzniknila separatistična sokolska organizacija, koje namen je izrazito političen in separatistično nacionalističen. In kdo podpira ta pokret, če ne politika Steoana Radića, tistega Radića, ki se v Beogradu proglasa za državnega in nacijonalnega unitarista, ki pa po hrvatskih krajih organizira separatistične sokolske zlete... Predstojeći zlet hrvatskega Sokolstva bo najveličastnejša manifestacija plemenskega separatizma, kar ga ie videla naša uiediniena domovina. Manifestacija se bo vršila pod okriljem vlade narodnega sporazuma, to je sporazuma, ki naj «likvidira» plemenske spore ter pomaga ideji državnega in nacijonalnega edinstva do popolne zmage. Ce bi hrvatske pokrajine stavile posebne gospodarske, kulturne a!i upravne zahteve moderne samo upravne dekoncentracije, bi take zahteve kot Slovenci posebno dobro razumeli in podpirali. Toii zagovarjati plemenske, šovinistične, naciionalistične pokrete, ki spadajo v preteklost in ki ne doprinašaio nobene stvarne, ekonomske ali kulturne koristi in ki so vpričo dosežene državne samostojnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev povsem iluzorične, se nam idi zelo reakcionarno in zaostalo. Kot Slovenci imamo največji inte-js na tem, da se država unificira, da politične pozornice naše notranje pomike izginejo reminiscence preteklosti, j so tvorile izborno Dropagandno orožje Opoziciju zapušča narodno skupščino V znak protesta proti reakcionarnemu tiskovnemu zakonu« — Vladina večina sprejela tiskovn* zakon. — Seje skupščine od- me do jeseni« godei — Beograd, 4. avgusta (Izv.) Zakonodajni odbor je včeraj sprejel tiskovni za. kon z nekaterimi spremembami in dam-s pride zakon pred zbornico narodne skupščine. Najostrejša borba se je razvila grle de člena 74, ki se nanaša na poročHa o sejah narodne skupščine. Vladina večina, z'a-sti radičevci, so skušali uvesti gotovo cenzuro nad temi poročili in so hoteli naprtit; sodno odgovornost parlamentarnim porode valcem in dopisnikom raznih listov. To stvar je opozicija preprečila In se je mo rala vlada vdati v delno spremembo člena 74. Za današnjo sejo vlada v vseh parlamentarnih krogih veliko zanimanje. Or*j-zicijonalne skupine so sklicale sestanek, ki se vrši še pred sejo narodne skupščine. Na tem sestanku se sporazumno sestavi protestna izjava, kj jo v »n-ienu vseh opozic.no. nainih skupin prečita en poslanec v zbor. niči, na kar zapuste vsi opozicijonalci dvorano, da tako na zunaj demonstrirajo prof tiskovnemu zakonu. Zanimivo je, da tudi v krogih vladine večine ne vlada popolno soglasje glede tiskovnega zakona. Novinarji poslanci, ki prinašajo radikalni stranki, izjavljajo, da se ne udeleže glasovanja. Radikali splošno navajajo kot opravičilo dejstvo, da so radičevci oni, ki so vztrajali pri zahtevi, da se mora zakon sprejeti še v tem zased a-nju. Poja narodne skupščine je dane« določena za 11. uro dopoldne. Seja bo vsekakor kratka. Po sprejetju tiskovnega zakona te seje ortgodč in nastopijo parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 15. oktobra. Med tem časom poslanci uživajo dnevnice. ssreiet Protesti in eksodus onozicfje. — Vfctfna večina sprejela zakon z večino glasov* — Klfcis «Grobarji tiska! Grobarji svobode!» — Od^orlifev skut/šč!nskih sej* —Beograd, 4. avgusta. (Tzv. Ob 12.) Pred pričetkom plenarne seje so imeli člani vlade kratko konferenco. Sklenjeno je, da se narodna skupščina odpošlje na parlamentarne letne počitnice, čira danes narodna skupščina absolvira določeni dnevni red. Počitnice trajajo do 15. oktobra t. L Za ta dan se pismenim potom skliče plenarna seja skupščine, na kateri se preči ta kraljev ukaz o zaključitvi sedanjega zasedanja in otvoritvi novega zasedanja, ki se prične z 20. oktobrom t. 1. Ta dan skup ščina znova izvoli novo skupščinsko pred sedstvo in posamne parlamentarne odbore. Vlada hi vladine stranke so za ta način od goditve skupščinskih sej, da se poslancem ne ukinejo dnevnice, marveč da jim iste t*»-ko naprej, to je dnevno po 300 Din. V nasprotnem slučaju zalcljučitve oziroma razpusta sedanjega zasedanja bi poslanci ostali brez dnevnic. Radičevci dobe v novem skupščinskem predsedstvu drugo podpredsedniško mesto (posl. dr. Lrončarevič) in eno tajniško mf. sto (posl. Rude BačiniČ). Na konferenci načelnikov parlamentarnih klubov je bilo končno sporazumno sklenjeno, da se v odbor za predlog posl. Moskovljeviča o agraru v Dalmaciji izvoli 14 članov vladine več.ne ln 7 opozicije. Pred zbornično sejo je bil kratek sestanek opozicije. Sklenjeno je bilo soglasno, da celokupna opozicija zapusti narodno skupščino v znak protesta proti tiskovnemu zakonu. Vsi poslanci opozicije in tudi člani vladine večine, ki so poklicni novinarji, so pozneje v rasnici zapustili zbornico. Plenarna seja narodne skupščine je pri« čela šele ob 11.30 dopoldne. Za njo vlada napeto zanimanje. Po kuloarjih vse dopoU dne živahno vrvenje. Po končanih formal* nostih je zbornica priznala s privoljenjem ministra za agrarno reformo nujnost zakon« skemu predlogu posl Cede Kokanovića glede beglnkov (veleposesti) v Bosni in Her* cegovini. Zbornica je nato izvolila poseben odbor na predlog Moskovljeviča Ob 11 45 je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda: poročilo zakonodajnega odbora o ti* skovnem zakonu. Posl. Velja Popović (rad.) je v ime* nu vladine večine prečital večinsko poro* čilo zakonodajnega odbora o tiskovnem za» konu. V zbornici je vladala grobna tišina. Posl. dr. J a n j i ć (HZ) je po nalogu celokupne opozicije podal oddvojeno miš* ljenje. V svojem poročilu je naglasa!: V členu 13. ustava jamči tiskovno svobodo in daje tisku možnost razvoja. 1'stava ne po* zna nikakih omejitev svobodnega razvoja tiska, razen -nekaterih, ki so samo ob schi umevne. Po ustavi zagarantirana svoboda tiska pa je sedaj z novim predlogom tiskovt za odpor oroti Dunaju in Pesti, ki pa danes nimajo več pomena. Menimo, da bi Hrvati mnogo pametneje delali, ako bi govorili o proporcijonalni zasedbi zunanjega ministrstva, o potrebah pre-čanske industrije, o Jadranu, o železnicah in kulturnih zavodih, kakor pa o meglenih ciljih politične romantike, ka-koršna je romantika «tisoč!etnega hrvatskega kraljestva*. Kdo ie, vsaj formalno poklican, da pouči Mladohrvate in separatistično hrvatsko Sokolstvo o pravem stanju stvari, če ne Stenan Radić m HSS? Ali bo to storila? Tisti, ki verujejo, čepe samo še v Beogradu!] nega zakona, ki vsebuje mnoge preventivne in represalne odredbe, povsem ovirana ln onemogočena. Opozicija smatra za umest* no, da dviga protest proti novemu tiskovne* mu zakonu, ki daje možnost, da se proti tisku vporchijo razne šikane in da se ubija popotna svoboda /isfca, ki ima po tem za* konu služili le še režimu in pa velikemu kapitalu. Posl. dr. Gliša T a d i ć (sam. demokrat) je med dri gim prečita! zelo obširno izjavo v imenu svojega kluba. Ta izjava omenja, da je bil namen prvotno predloženega za* kona o tis!:u ta, da se v državi izenači pisa* na zakonodaja o tisku in da se vzpostavijo ga ranci i e za svobodo tiska, ki so drugače že po ustavi zajamčene. Obenem pa naj bi tudi zakon izenačil določbe glede zlorabe tiskovne svobode Sedanji zakon je najreak-cifonornejll. Samostojni demokrat je so v odboru izjavili, da glasujejo v načelu za predloženi načrt, toda v specijalni debati zahtevajo, da se spremenijo nekatere reak* cijonarne in drakonične določbe, oziroma da se ublaže. Zastopnik vlade v zakonodaj* nem odboru jc to tudi obljubil. Sedanja vlada fn sedanja vladina večina v parlamentu pa nista tega izvršili, neista dovolili v ublažitev in spremembo nekaterih določb v naprednejšem in liberal-nejšem duhu. Nasprotno novi tiskovni zakon smatra njegov klub za ultra reakcijo-naren in nemoderen. Nekatera določila zakona niso točna in jasna. Člen 72 je vprav drakonski in ogroža publiciteto sej narodne skupščine, kar nasprotuje pravemu parlamentarizmu m demokraciji. Vlada sporazuma pomenja za nas pohod črne politične reakcije. Zato v imenu SDS vlaga najod-ločnejši protest ter dela vladino večino odgovorno za vse bodoče posledice. Slične protestne izjave sta še podala posl. Fran Smodej v imenu Jngoslovenske-ga kluba in posl. Milan Orol (dav. dem) v imenu demokratov in muslimanov. Ob 12.30 le celokupna opozicija zapustila med protestnimi vzkliki zbornico. Čuf! so se vzk!!ki ogorčenja: »Grobari! tiska! Grobarji svobode naroda!« Minister za Izenačenje zakonov dr. fAU lan Srskič je branil načrt zakona. Nato je slcdillo glasovanje. Skupščina je ob 13. z večino glasov vladine večine sprejela zakon v vseh podrobnostih. Danes popoldne gre skupščina na počitnice. Kosiik med Češkoslovaško in a — Praga, 4. avgusta. »Češke Slovo« priobčuje od zunanjega ministra dr. Beri eša podpisani polemični članek proti izvajanjem socijalnodemokratičnega poslanca dr. Meissnerja. Glede spora med republiko in Vatikanom omenja dj. Beneš, da je že leta 1924 dolgo časa razpravljal ki se pogajal z Vatikanom glede Husovega praznika. Izročil je v tem oztru konkretne predloge, ki so b*H sestavljeni sporazumno • z ministrskim predsednikom. Papeškemu nunciju so biH sporočeni ti predlogi, toda odgovora do danes ni Pričel pa se je konflikt radi Husovega praznika. Prva so posegli vmes Škofje s svojim pastir, pismom. Pozneje ie dr. BeneS branil pravico vlade, da stvar uredi s posebnim notranjim zakonom. Pravico do tega ima Češkoslovaška, ker kL_I> fii^oicaiiCnim zvezam z Vatika- nom ne obstoja med njim nikako državnopravno urejeno razmerje. Dr. Beneš dalje omenja, da je izmenjal misli s papeškim nuncijem glede praznovanja dvojnih praznikov. Nuncij pa je zahteval popreje, da mu vlada predloži načrt tega zakona. Dr. Beneš je to nuncijevo zahtevo odklonil kot neutemeljeno in nezdružljivo s suverenostjo Češkoslovaške republike. Glede trditve, da je papeški nuncij odpotoval le na dopust, smatra zunan.Ji minister dr. Beneš za samo po sebi umevno, da češkoslovaški zunanji urad ni ničesar zakrivil. Odločno dalje dr. Beneš odklanja obdol'žirve čeških klerikalcev, da je napačno informiral nuncija O značaju Husove proslave. Svoj članek zaključuje dr, Beneš z iziavo da v bodoče ne bo več polemičnih člankov pisal i-n je zanj zr.deva kot zunanjega ministra popolnoma jasna in določena. SMRTONOSEN SPOPAD MED OROŽNIKOM IN KOMITSKIM VOJVODO — Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Iz Skop. Ija prihaja poročilo o težkem spopadu, ki se je vršil V selu Flančevo med poveljnikom orožniske postaje tn komitskim vojvodo Trajanom Ilančevim. Med obema je prišlo najpreje do besednega prerr-knnja radi načina glede razporeditve obmejnih. straž. To prerekanje je pa tako daleč prekipelo, da sta končno oba potegnila za samokres ter začela streljati drug na drugega. Po-roenik-komandir postaje je v vojvodo od. dal več smrtonosnih strelov v prsa ter se je vojvoda zgrudil mrtev na tla. Poročnik se je sam javil vojaško sodni oblasti. Vojvoda Trajan je bil velik rodoljub in se je odlikoval v mnogih bojih v svetovni vojni, kakor tudi v obrambe domačih krajev proti napadom razbojniških bolgarskih tolp. BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK ZA ZVEZO NEMČIJE Z ANGLIJO — London, 3. avgusta. »Daily Express« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca v Plattenu z bivšim nemškim prestolonaslednikom. Bivši prestolonaslednik je mnenja, da sta Anglija in Nemčija naravna zaveznika. Vsled natolcevanja, da je Nemčija sama odgovorna za vojno, imajo v Angliji predsodke proti Nemčiji. Njegova naloga bo, da jih odstrani. Prestolonaslednik upa, da bo njegova zadnja knjiga mnogo pripomogla k temu, da se bosta Nemčija in Anglija zbližali. Zaključil je z besedami: Ponosen sem, da sem Nemec današnje Nemčije. Storil bom vse, kar more storit) olikan, vesten in patriotičen Nemec zato, da bi koristil »voji domovini. Pripravil sem tudi svojega sina na to, da mi bo pomagal pri dosegi tega cilja.« DEMONSTRACIJE BANČNIH URADNIKOV V PARIZU — Pariz, 4. avgusta. Stavka bančnih uradnikov se je z naglico začela širiti tudi na ostala pokrajinska mesta. V Parizu znaša število stavkujočih 25.000. V Tuille-rrjskem parku in na Borznem trgu so priredili stavkujoči bančni uradniki demonstracije. Prišlo je do krvavih spopadov med stavkujočimi in policijo Nekaj bančnih uradnikov in stražnikov je bilo več ali manj zj atno ranjenih. Stavkujoči so svoje zahteve še povišali. Kot minimalno plačo za-Irtevajo 1000 francoskih frankov mesečno in Še nekatere draganjske doklade. Finančni minister in minister za socijalno politiko se trudita spor med bankami in uradniki poravnati. VOHUNSKI PROCES V SUBOTICI Novi Sad, 4. avgusta n. Pred sodiščem v Subotici je pričela razprava proti Antonu Gestahlterju in tovarišem, ki so obtoženi vohunstva v korist Madžarski. Razprava bo trajala tri dni in obtoženci odločno zanikajo vsako krivdo. KOBILICE V HERCEGOVINI — Mostar, 4. avgusta n. Iz raznih krajev Hercegovine prihajajo poročila o velikanskih množicah kobilic, ki so napravile po poljih veliko škodo. PRED IZBRUHOM RUDARSKE STAVKE NA ANGLEŠKEM — Atlantic Clty, 4. avgusta, (Izv.) Pogajanja med zastopnik! angleških rudarjev ln premogovnimi industrije! bodo najbrže končala brez vsakega pozitivnega uspeha. Situacija le Se vedno nejasna, ln neoeteje-na. Če se vladi z največjimi napori ne po. sreči ta teden doseči sporazuma med obema strankama, je skoraj z gotovostjo računati, da prihodnji teden Izbruhne splošna radarska «tavka na Angleškem KONFLIKT MED NEMČIJO IN POLJSKO — Berlin, 3. avgusta. Državni pred. sednik Hindenburg je sprejel zunanjega i* notranjega ministra, da sta mu poročala o izgonu nemških optantov iz Poljske in o ukrepih, ki jih namerava napraviti Nenv čija proti Poljski. Senzacionalna odkritja trgovine z belim blagom. — Zagreb, 4. avgusta. (Izv.) Zagrebška policija je odkrila tn izsledila centralo trgovine z belim blagom v Zagrebu, že dolgo časa je policija prejemala poročna in obvestila, kako trgujejo sumljivi elementi z dekleti. Več deklic je izginilo. Končno je policija po dolgih in trudapolnih poizvedbah ugotovila, da imajo trgovci z dekleti svojo centralo v Zagrebu. Najpreje Je poli- f cija aretirala štiri elegantne hi razkošno živeče ženske, ki so v tajnem vodile vse kupčije. Ta centrala Je imela svoje sa/up, nlke in svoje podružnice po raznih mestih Jugoslavije tako v Subotici. Som boru, Sarajevu in baje celo v Ljubljani. V Zagrebu Je policija do danes prijela in aretirala 43 oseb raznih poklicev in raznega spola. — Aretirane so prostitutke, dojilje, razni trgovski posredovalci in laetnlkl oziroLua lastnice javnih hi-s. Vpletene so v stvar v družabnem življenju ugladna mesta zavzemajoče osebnosti. Glavna zasluga, da so odkrili eentralo trgovine z dekleti, gre policijskemu viš. svetniku Vasiljevicu. Aretiran ce in obsežno poročilo je poMcija dane« izročila državnemu pravdniku. OPUSTITEV VELIKE TOVARNE VAGONOV. — Dunaj, 4. avgusta. (Izv.) Kakor javlja »Arbeiter Zeitung«, namerava An>» glesko-ogrska banka opustiti veliko tovarn no vagonov v Enzelsfeldu. Ta tovarna vm gonov je bila ena največjh tovarn te stroke. Sedaj je tam zaposlenih 700 delavcev in 17 uradnikov. Tovarno banka opusti, k&i ne dobiva zadostnih naročal. AVTOMOBILSKA NESREČA Bologna, 3. avgusta, k. Poštni avtomobil se je v bližini mesta prevrnil v reko. Dvo osebi sta bili ubiti. 4 Borzna poročila« Ljubljanska borza* Lesni trg. Bukovi parketi 4.50 cm, S cm ttr* oci 20—50 cm dolž. II. in DDL vrsta za m* fco. meja denar 38. škorete 13 mm I. In n. vrst« paral, od 14 cm fco. meja denar 600, blago 630. Lipovi hlodi od 30—100 debel. fco. meja denar 560. Bukova drva 1 m dol2. fco* naklad, post. 5 vagonov 18.50, 18.50, 18.50< 2ltni trg. Pšenica bačka par. Ljub. blago 324^ Pšenica hrvatska par. Ljub. blago 270. Koruza slav. par škofja loka 1 vag. denai 222, blago 225, zaključki 220. Oves slav, par. LJubljana blago 235. L#aneon eeme fco Ljubljana denar 450, blago 500. Kromplf fco. staj. postaja blago 57. Efekti. 7odstotno invest. pos. iz leta 1921 denav, 75, blago 80, Celjska posojilnica d. d. 201, 201, 201. Ljubljanska kreditna banka 225, 238, Merkantilna banka 100, 104, Kreditni zavod 175, 185. Slavenska banka 63, 67, Strojne tovarne m livarne 100, 129, Trbo« veljska premogokopna družba 340, 347, Združene papirnice 100, 109, Stavbena d. d, 165, 180, 4 tn polodst. kom. zad. dež. bke, 20, —, 4 hi polodst. zastl. kr. dež. bke. 20. ' j Dne 4. avgusta. — Sprejeto oŠ 13. Devize: Curih 10.73—10.81, Pragr 163.45—165.45, Newyork 54.40—55, Londo< 267.90—269.90, Trst 201.02—203.42, Berlin 13.10—13 20, Dunaj 773—783. — Valute: Dunaj 770^-780, Budimpešta 780—790, Italija 201.80—204.20, Newyork 54.40—55, Pari« 255}$—266H, Praga 162—164. EFEKTI. 7odstot. Invest. posoj. 1921 75, 2%% drž. rente za ratnu štetu 290—292, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 10^—10.75, Hrv. eskomptna banka 107—106, Kreditna banka, Zgb. 107—112, Hipotekama banka 6M4—62, Jugobanka 96^—963/^ PraSte-dfonea 810—812, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 43—46, Drava d. d. Osijek 135. Isis d. d. 58—62, Gutman 380, Slaveks 135 do 140, Slavonija 45—46, Trboveljska 335— 340, Uneiou, paromlin 350—400, Vevče 100 Inozemske borze. Curih, dne 4. avgusta. Beograd 9.30; Pariz 24.42, London 25.02, Newyork 518, Milan 18.80. Praga 15.25, Dunaj 72.45. Trst, dne 4. avgusta. Beograd 4950, Pa* riz 130, London 123.1JL \osmorX^27ALj2Sk rih 532. Praga 81.50.* Zagrebška borza. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. avgusta 1925, siev. 175. JAPONSKI POSLANIK V MOSKVI. Slika kaže japonskega poslanika v Moskvi H. Takihi Tanaka V pogovoru 8 predsednikom VCJK KaHninom. Slouenslil čebelar o »American Bee Journal«, ki izhaja v Hamiltotn Illinois, Združene države, je v Številki za mesec julij t. 1. priobčil članek S gori navedenim naslovom, ki zasluži, da pride tudi v slovensko javnost. Iz članka posnemamo: Duhovnik, strokovni čebelar, kmetovalec, ravnatelj preizkuševališča in profesor na univerzi — to so mesta, ki jih zavzema Francis Jager (po angL izg. žeger), načelnik čebelarskega oddelka na preizkuševalni postaji na kmetiji minnesotske univerze. Njegova osebnost ni mogočna in zapovedujoča, pač pa je prikupi jiva in napravi j a prijeten utis. V njegovih rjavih laseh se tn in tam posveti srebrna lisa. Njegovo jesno lice izraža naravno dobroto in filo-zofično vedrost duše. Njegove mladostno smehljajoče oči izvabljajo zaupanje ter ti pripovedujejo ljubezen do višjih življenjskih idealov. Ker je skromnega In pohlevnega značaja, nI lahko ga spraviti do tega, da bi sam o sebi govoril. Zgodovina njegovega življenja je polna romantike. V njej je vpletena povest o njegovi Studiji čebele, ki mu Je življenjska naloga. Izvršil je Študije v semenišču sv. TomaŽa v Minnesoti ter bil posvečen kot duhovnik, čarobnega vpliva, ki so ga čebele od rane mladosti na njega imele, pa se nI mogel znebiti. In tako se je vrnil k njim in postal je načelnik Čebelarske znanosti na univerzi. Od svojega Šestega leta že, se je prinčeval čebelarstva vseh civiliziranih dežel. Francis Jager se je rodil v hribih Ju goslavije; v šolo je mogel vsak dan pet mili daleč hoditi z visokega gorovja doli mec» pašami in gozdi, preko vrhov in slemen, kakor s pisano preprogo pogrnjenimi stopnicami. Velika daljava od doma ga je prisilila, da je jemal s seboj kosilo, ki Je bilo večinoma fižol. Učitelj je imel več čebelnih panjev, ki so tičali v luknjah, vdelanih v zidovje šole. Mali Prancek je mogel paziti na izlet rojev, in če se je to pripetilo, je mogel poklicati učitelja. Ako je opravil to delo dobro ter kričal, kar je mogel, mu Je učiteljeva žena postregla s kruhom in surovim maslom. >Moj učitelj Je bil ženij,« Je rekel duhovnik oče Francis, »on nas je učil ljubiti prirodo ter jo razumevati, in le njemu se imam zahvliti, da sem danes prirodoslo-rec.« F. Jager misli, da bi mogli ljudje postati povsem neodvisni, kar se tiče rabe denarja. Njegovi mesečni izdatki za gospodinjstvo ne presegajo sedem dolarjev. Njegova farma (kmetija) obsega deset akrov ter se nahaja na jezeru Minnetonka, V njegovi hiši je pet sob, vse pa obdaja vrt, nasajen z vrtnicami. Na eni strani je vrt ta Bočivje in zelenjad in tu prideluje tudi raznovrstne jagode. Za tem vrtom je sad. njak, male njivice s pšenico in ovsem ter paša za eno kravo. Goji tudi kokoši, preši-če in glavno: čebele. Vse, kar mora kupiti, je kava In sladkor, včasih pa tudi to dobi za svoje pridelke. Kupil je celo mlin, da melje svojo pšenico, in reči moram, da ima prav okusen kruh. F. Jager je samec, kateri Ima vedno dosti obiskovalcev, vzlic temu pa njegovi mizni stroški ne presegajo sedem dolarjev na mesee- »Rad bi poskusil izdelovati tudi svojo obleko,«. Je opomnil. »Učil bi se presti in tkati, da pripravim svoje odelo, tako, kakor delajo po ev-. ropejskih selih in tudi bi rad pripravil svoje usnje za »moceasins« (onanke). — Stvar je res enostavna. Ko sem bil med vojno v Evropi, sem videl fante, ki so v strelnih jarkih pripravljali iz kozjih kož usnje — samo da jim mine čas.« Ko Je duhovni oče razkril svojo življenjsko filozofijo, se je vrnil k čebelam. Na univerzi v Minnesoti je že osem let. — Začel je s pisalno mizo in enim stolom, kakor se je izrazil. Potem je začel graditi in snovati oddelek za čebelorejo ter ga je spravil na sedanjo višino. Poleg znanstveno raziskovalnega in praktičnega dela s čebelarji države Minnesorta vodi tudi enoleten tečaj za čebelarstvo. Sto dijakov, šestdeset fantov in štirideset deklic obiskuje ta tečaj. Vsak dijak more oskrbovati svoj panj. čebeljnakl minnesotske univerze pre-skrbujejo vso državo Minnesota s plemen-rkitr.I maticami. Preteklo leto se jih je po. Bkđo v vse kraje države okoli sedemsto v hTho, da se zboljša ondotna čebelna pasma. »Jaz ljubim naravo in črtim denar,« Je vzkliknil z vso odločnostjo. »Priroda je živa in jaz ljubim žive stvari. Ko vidim skakajočo žabo, me to zanima, ker to je življenje. Meščani ne razumejo narave — zanima jih samo materijal. Denar je najbolj umazana reč, ki jo imamo, in kako ga ljudje ljubijo! Oni hlastno sedajo po dolarju, ki je poln bolestnih kali ter ga nežno k sebi pritiskajo. Ali bi vi ne dajali prednosti krasni vrtnici, ki se vam ponuja v rožnatem vrtu?! Jaz zaslužim precej denarja, na konec leta pa mi ne ostane nič — šel je k mojim prijateljem po vseh krajih sveta.« Tako piše Američan v ameriškem strokovnem listu o našem Tojaku-tujcu, ki se je potom ameriške znanstvene višine na čebelarskem polju povspel med prvence v tej znanosti, ki velja v svoj! novi domovini kot eden najboljših predavateljev o čebelarstvu. A. Toman. Pismo iz Prage, Potanrika o mmcijevi ftfcri in čegtvr Je te pridi* doba pottrtimlft po. .ottsric In htm večina Godov vlade in pod. ličnih voditeljev izven Prag«, vendar le ni nastopu ob takih okotaoatlh običajni mir. MarmasrtJera afera In i njo v rvest stoječa đemfetJ* ministra dtf&jmega fcnata še vedno svoje odmeve, M pa mo se eed&j pre. nesH na polje polemike med čel. socijafteti In soc. demokrati. Stranka cal. aocijaltetov je sklicala shod, na katerem je o svoji demisiji m njenih vzrokih poročal Stflbmy. Preseneti, lo Je Javnost, da je v svojem govoru zlasti ostro napadel soc. demokracijo. Nagiašal je zlasti, da je bila. ugodna hiba. to, da v revoltrcni narodni skupščini ni bila Izvršena ločitev cerkve od drŽave, ker so opor-tuniatScno stališče v tem vprašanju tudi tedaj — žal — zavzemali soc. demokratje. Velik pogrešek Je storil tudi rajnki min. Tusar, ko Je kot ministrski predsednik pri prvem zaseden j u praške nadškof i je v republiki proglasil svoj denduteresement. Pri vstopu lidovcev v vlado je bilo dogovrjeno, da se izvede ločitev cerkve od države, toda ostale stranke same so dale temu sporaz. umu Ime: ureditev razmer med cerkvijo in državo In zato Je ljudska stranka stalno zavlačevala vsakršno pogajanje. Po nuncl-jevem odhodu je šlo za to, da bi v afero ne posegla ulica in radi tega stranka čsl. so-oijallstov na željo min. predsednika in po intervenciji Stfybrnega ni sklicala ljudskega tabora, soc. demokratje so to storili takoj drugi dan. Ako se je odločil za demisijo, ne pomeni to umika *z bitke, marveč pripravo k mobilizaciji. Očitki min. St^ibrnega soc. demokraciji so Izzvali v njenih vrstah odpor tn odgovor poslancev dr. M^issnerja in Bechvne. Dr. Medssner odgovarja v »Pravu Lldu«, da min. Stflbrnv po krivici pripisuje vso zaslugo glede ureditve cerkvenopolitičnih vprašanj čsl. socijalistom in omenja, da je on sam z min. Marko vičem uveljavil nazore v stvari odgovora na pastirski list in zahteval razširjenje mterkonfensijoname-ga zakona na Slovaško. Za ločitev cerkve od države se niso brigali samo čsl. socijalisti In Stfibrnv se nI po dobi, ko je bil v »petki«, nikdar pečali s popolno ločitvijo cerkve od države, marveč samo s predlogami o praznikih, pokopališčih, cerkvah in matricah. Državna podpora za stavbe svetišč čsl. cerkve ne spada v okvir ločitve, temveč je pravo njeno nasprotje. Pogajanje z Vatikanom je bilo poverjeno zunanjemu ministru, ki je pristaš stranke čsl. so-cljalistov. ločitvi cerkve od države« 2. avgusta. PobL Bechvne se izjavlja za skupno nastopanje a cal. socijalisti tn obžaluje njihovo kampanjo proti soc. demokratom. — Opravičuje man. predsednika Tusarja, ki bi hO malobrllen pri zasedenju nadškofi je, najbrle Je bila to takrat formula politike, s katero je hotel Izvesti ločitev, toda razvoj do nje Je bil pretrgan 8 komunističnim prevratom v soc. dem. stranki. Neresnična Je trditev min. Stffbrnega, da se je Bechvne kot minister za Šolstvo napram čsl. cerkvi upiral finančnim sredstvom, delo. cenim za njo v proračunu. Konstatira, da Je CaL cerkev prejela v 1923. !. 6.610.000 Kč, pa tudi ▼ letu štedenja, to je 1924, čeprav Je bilo za razna verska i z poved o-nja določeno dva milijona Kč, je dobila čsl. cerkev 3 mtHJone Kč in redno subvencijo 1 mfl. Kč. Branil se Je proti temu, da bi država novi cerkvi stavila svetišča, kajti zakaj bi jih potem ne gradila tudi drugim cerkvam? O min. msgr. Šramku pravi, da ce je trudil v to svrho, da bi nastala nova zveza med državo in cerkvami, vedoč, da bi bila tako toliko težja ločitev države oi rimske cerkve. Čsl. cerkvi bi priporočal (Bechvne), da bi ne postala sredstvo poll-tlčnostrankarske agitacije. Posl. Stjpibrny odgovarja dr. Meiss. nerju, da njegov članek obsega mnogo netočnosti. Brani se v stvari pastirskega lista in interkonfesijonalnega zakoua. Kot zastopnik min. predsednika se je mogel v vprašanju ločitve držati samo tega, na kar je bila ljudska stranka po koaličnl pogodbi vezana. Ako nI prišlo pri pogajanjih z Vatikanom, katero Je bilo poverjeno ministru dr. Benešu, do rezultata, se ne more obdolževati njega, da iz Vatikana ni prišel odgovor. Toliko zaslužnejše je, da se Je vprašanje re£flo brez ozira na Vatikan. V odgovoru poslancu Bechvne pravi poslanec Stfibrnv, da bi bilo Tusarjevo stališče pravilno tedaj, ako bi bili že imeli ločitev cerkve od države izvedeno. Podrobno se peča s finančnimi podporami, ki jih je dala vlada čsl. cerkvi, očita posl. Bechvne, da je bil proti čsl. cerkvi poln pre-sodkov In končno nujno priporoča socijalnim demokratom, da naj bi z diskusijo ne nadaljevali. Pravi: Opustimo polemiko in imejmo pred očmi, da je S3daj naša naloga za nas in za državo, da se na časten način likvidira nuncljeva afera in pripravijo tla za razlocltev med državo in cerkvijo. J. K. S. Prosveta Odličen zamorski igralec V Londonu vprizore v kratkem Evgen O. Neuillevo tragedijo »Cesar Jones«, ki je bila terana tudi v Berlinu in v številnih drugih nemških mestih. V središču znamenite fere stoji zamorec, ki je izvršil umor, zbežal na neki zapadnom d i jski otok m tam ustanovil cesarstvo, končno pa se je zgrudil ves skesan radi umora. V Newyorku, kjer se je ta igra prvič vprizorila, je nastopil v vlogi junaka pravi zamorec Charles S. Gilpin, ki velja za najboljšega zamorskega trageda novega sveta. Tudi v Londonu bo Gilpin igral naslovno vlogo. Dolgo časa se je branil podpisati pogodbo, ker ima neki praznoverni strah pred vsakim potovanjem, posebno pa Še preko Oceana. Kritika v Londonu bo sedaj imela priEko, da preizkusi, ali so opravičene ali le navdušene sodbe, katerih Je bil deležen Gilpin v Ameriki. Ako je res, kaT trde ameriške novine, potem mora biti Gilpin izreden gledališki ženUj, katerega lahko postavimo v skupno vrsto z največjimi igralci vseh Časov. V AmrEki ga smatrajo za takega m niti ene predstave ni, da bi ne bila Že dam poprej razprodana, ako nastopi v njej on. Vendar se družabni bojkot tud! pred tem posebnim predstavnicom črnega plemena ni ustavil. Celo njegovi kolegi ga niso hoteli javno vštevati med svoje vrste. Ostentarivno ni bil vabljen do zadnjega časa k oficijelnim prireditvam newyorŠke gledališke organizacije. Sele ko so se zavzeli zanj najbolj mani newyoTškJ igralci in igralke, je nehal bojkot in danes je Gilpin v družbi newyorškega gledališkega kluba stalen gost, katerega so vsi vzljubili. — Dr. Ljudevit Pivko. Proti Avstriji. VI Rame ob ramenu. I. knjiga: Zeleni odred. Pravkar je feŠJa nova dr. Prvkova knjiga »Zeleni odre d«. Ta knjiga, kf slika življenje in delovanje jugo-slovenskega odreda v Italiji, je prav tako živo pisana in prav tako zanimiva, kakor vse njene prednice. Ako jo začneš Stati, je ne odložiš, dokler je nisi prečital do konca. Napeto pozornost t! vzbuja do zadnje vrstice. V besedilu je ena karta in 12 slik, med njimi tudi piščeva slika. O knjigi, ki stane 20 Din, še spregovorimo. Našhn Čitateljem Jo toplo prrporočamo. Vsakdo bo jo črtal z največjo naslado fai z večjim »žitkom, kakor katerikoli še tako napet roman. — »Pravni Vestrrik«, list za pravoslov-je m pravosodje, prfcraša v julijski številki tole vsebino: Dr. Matej Pretner (Trst): O odškodnini za razlaščene nepremičnine, določitvi in plačilu te odškodnine v razlastitvenem postopanju. — Dr. Rajko šesta:' (Tržič - Monialcone): Privatno - službeni ugovor po novem zakonu od 13. novembra 1824, br. 1825, i odnosni parbeni postupak. — Dr. S. T.: Sodne odločbe. — Osebne ve. sti. — Odloki in zakoni. — Književne vesti da eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo, modro al' zlato) traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste n rovali. Nogavice brez ž .ključ* »o ponarejene. Politične uesti = Naskok radičevcev na sodnil Beogradska «PoIitika» javlja, da for rajo radićevci zakon o sodnikih. L meni, da hočejo s tem radićevci pi mestiti sodnike, ki so jim neljubi in so do sedaj nastopali zvesto za kralju, državo in ustavo. = Edino mogoči politični prograr mladohrvatov obstoja po pisanju <*M1 dohrvatskega pokreta* v zahtevi, da zaščiti in uporabi pravo samoodredit^ hrvatskega naroda. Ta pravica teme! po trditvi tega lista na zdravem egof mu brez agresivnosti, pa tudi brez se timentalnega obzira. Hrvatska narodr ideja naj se izvede na vsem področj-1 na katerem se je prvič manifestira pred 1000 leti (to je za časa Tomislav ga kraljestva!). = Sedanja vlada samo politici tehnika (!) za radikalni samohrvats pokret. V tem smislu piše o sedar vladi in o bivši HRSS «MIadohrvats pokret*: «Eno hrvatsko stranko ral mo v vladi. Sramotno je, da je to m • rala biti ravno HRSS. Ali sedaj lahl računamo s tem dejstvom. Danes \4 vladna stranka. Ne verujemo, da 1 mnogo storila, ali bo vsaj onemogoči da se odkrito preganja, kar je hrvi sko. Eajše bomo dihali in to je naro« potrebno. Kaj hočejo Hrvati in ka] nočejo, bo pa izjavila druga hrvats' stranka, ki bo morala pod svojim pra. porom združiti vse svobodne in n ustrašene Hrvate.* Julijska krajina —j Naloga miličnikov. V Sv. Križu i Trstu so razkrili miličniki »tejno jugosV vensko organizacijo«, katere vezi po njir. * vi misli vodijo v Jugoslavijo. Strašna r varnost za Italijo. Ako kdo reče Javno, je Slovenec, da naj Be spoštuje slovenj jezik na dor^ačih. tleh in ako kdo ne pi slavlja raz narod ovalne Lege, jo hitro za: san za opasnega Človeka In kmalu izide faslstovskem glasilu dopis, ki je ves gor-tn besneč proti Slovencem. V Sv. Križu pozvani miličniki In orožniki, da zatre »slovenski irredentizem«. Po vsej stM h čejo v kar najkrajšem času poltalljanči: tržaško okolico. Ali s silo In besnostjo ter ne dosežejo. Torej naj le divjajo še nad; lje! j Novi policijski komisar v Idriji. 2\. policijskega komisarja je m en ovan dr. At. ton Mazza, rodom z Kalabrlje. Kdo ve, kc liko časa ostane na tem mestu? Državr.. funkcljonarjl ob meji se hitro menjavajo, in kakor se sedaj čuje, se smatra med uradnLštvom v Italiji premeščenje v Julijsko krajino, zlasti Se na mejo, sa ka. z en. Tudi domačo prebivalstvo se čudi, kako hitro se menjavajo visoki gospodje uradniki In nihče nima zaupanja v državne urade, kjer sedi vsakih 14 dni drug vodilni uradnik. V. I. Križanovska: 15 U Mjestu nesmrtnih Roman. t-f Pokojni princ ni nikoli oblekel tega plašča. Naročil si ga je tik pred odhodom, — so odgovorili služabniki na vprašanje, ki se je poznalo zdravniku v očeh. Ralph namreč ni hotel takoj obleči tega plašča, misleč, da ga je nosil prvotno pokojni Nara-fcna. — Dajte ga sem, — je dejal zdravnik in oblekel plašč, ki mu je bil čisto prav. Nato je šel v sosedno sobo, kjer ga je že čakala bogata večerja. Morgan je bil lačen, zato si je pošteno privoščil pripravljenih jedil, ki so pričala, da je imel Nara jan a dober okus. — Dajta mi novejše liste, potem pa lahko gresta, Beppo in Grazioso. Danes vaju ne potrebujem več, ker se slečem in vležem sam, — je dejal Mor-san in odrinil od sebe krožnik. Oba lakaja sta tiho pospravila z mize, prinesla novine in odšla iz sobe. Ko so se vrata za njima zaprla, je ostal Ralph slednjič sam. Globoko si je oddahnil, ker ga je prisotnost slug težila. — Hvalabogu! Slednjič sem vendar enkrat sam! — je zamrmral. Zdaj me prisotnost slug ne bo več motila pri ogledu svojega novega imetja, l/pam, da se kmalu naučim zapovedovati in postanem pravi orijentalski nabob, Čigar vlogo mo-Tam igrati Ralph je Sel po vseh sobah in ogledoval, kar sc mu je zdelo izredno zanimivo, nakar se je vrnil ncjtabinet^-Tu ie.bil na stolu Dri pisalni mizi za- bojček, ki ga je pripeljal s seboj.Primaknil je stol J ter ga odprl z večjo previdnostjo nego prvič. Ogledal si je vse, kar je bilo v njem. Po tem ogledu je hotel zapreti dokumente zopet v pisalno mizo, ki je pa bila zaklenjena. Tedaj fe ora^il veliko izrezljano omaro in jo skušal odpreti, toda zaman. Zelo nezadovoljen se je vrnil k pisalni mizi. Kar se je spomnil, da je videl v nekem predalčku rdeče miznice zlat ključek. Ralph ga je nagb poiskal. Ključ je bil od pisalne mize, pa je v zdravnikovo zadovoljstvo odprl tudi starinsko in fino izrezljano omaro, ki je imela vse polno predalčkov. V srednjem predalčku sta bila dva zabojčka in več ključev. V enem teh zabojčkov je bilo polno zlata in bankovcev, v drugem pa dragocenih predmetov, kakor igel za samozaveznice, zapestnic, uhanov itd. Nato si je Ralph ogledal še druge predalčke. V enem jc našel čudovito uro, ki je kazala najrazličnejše časovne zanimivosti, v drugem je bila zbirka z dragulji okrašenih doz. V enem predalčku, ki je imel obliko posebne omarice, je bilo vse polno raznih stekleni5ic, na notranji strani vratc pa napis: medicina. Polovico omare so zavzemale razne pritikline ženske toalete — dragocenosti, pahljače, fini žepni robci, trakovi, suhe rože in cela serija drobnarij, ki so predstavljale krasne ženske glavice. Vse to so bili menda spomini na dolgo in burno življenje pokojnega princa Naraiane. Ralph je zaprl omaro in sedel za pisalno mizo, ki jo je odprl z najdenimi ključi. V srednjem predalčku je našel debel vezan zvezek. Na belem listu papirja, ki ie ležal na zvezku, ie bilo napisa- no s široko in energično pisavo: >To naj prečita moj dedič!« Morgan je zadrhtel. Ta človek je torej mislil nanj, ne da bi ga poprej videl! Ves razburjen je Ralph prelistal ta zvezek. V njem je bilo več poglavij, ki so imela z rdečilom napisane naslove, kakor »Magični krog«, »Formula klicanja duhov«, »Krog duhov«, »Prebivalci carstva tišine« itd. Morgan je nehal čitati. Zdelo se mu je, da se hladna sapica poigrava v njegovih laseh in da se neko ledeno dihanje dotika njegovega lica. Pod vplivom tega neprijetnega občutka je zaprl zvezek in ga vrgel nazaj v predalček. Pozneje, ko se zdani, prečita pozorno vse to, pregleda pisma in dokumente, ki so shranjeni v pisalni mizi in bržkone tudi drugod. V par urah se ni mogoče spoznati v tako ognorrmi dedščmi, ki jo ie poleg tega Še tako nepričakovano dobil. Ralph se je zleknil v naslonjač in začel razmišljati. Še vedno se ni mogel privaditi svojemu novemu položaju, ki jja je loČH od skromnega življenja in dela, od njegove bolehnosti Brez vsakega truda in brez najmanjše njegove zasluge se je pojavil neznanec ter napravit iz njega, iz skromnega zdravnika v norišnici kakor kak čarovnik — princa, mMijonarja, moža, polnega zdravja in sil, a kar je še najbolj neverjetno, malone nesmrtnega človeka. Konec vsakega življenja— smrt, ta zvesta in strašna spremljevalka, obenem pa znanilka svobode, je bila odstranjena z njegove poti, če ne za vedno — zakaj Narajana je umrl, — pa vendar 7 nedoločen čas. Torej smrt ne bo prežala nanj, starost ga ne izčrpa in ne upogne, bolezni ne za-strupe njegovih življenjskih naslad Ralph je hitro vstal, stopil k ogledalu ter se začel gledati, kakor bi ogledoval tuj obraz. Mož, čigar obraz se je videl v ogledalu, je bil lahko zadovoljen s seboj. Ralph se ni smatral za tako lepega. Z otnoškim in naivnim samozadovoljstvom se je nasmehnil svoji lastni podobi ter si pogladil z roko goste, kodraste lase. Nato se je zopet zleknil v naslonjač. Zdaj so hitele njegove misli k zagonetni ženski, ki jo je podedoval kakor vse drugo imetje. Njegove oči so iskale mojstrsko izdelano Narino sliko, ki je stala na pisalni mizi v Žametastem okviru. Naslikana je bila v žalai obleki. Originalna lepota in demonski pogled njenih črnih oči je bil naslikan izredno realno. In ta čudna„ divna ženska bo njegova; Čim mine določena doba žalovanja, postane pred vsem svetom njegova zakonska žena. Pri tej misli mu je začelo srce močno utripati, čutil je, kako se mi' pretaka po žilah razvneta kri. Ura je odbila štiri. Udarci so zdramili Morga-na iz zamišljenosti Duševno utrujen, je odšel v spalnico in kmalu trdno zaspal. Ko se je prebudil, je bilo že pozno. Z nepopisnim zadovoljstvom se je pretegnil na mehki postelji, njegov pogled je blodil po bogato in razkošno opremljeni spalnici Kar se jc spomnil zadnjih mesecev svojega bivanja v Londonu, prečutih noči, težkega kašlja in ostrih bolečin v srcu; spomnil se je, kako je ves vznemirjen skakal iz postelje, ker se je bal, da bi ne zamudil na službo v kliniko, kako se je vračal domov ves potrt in utrujen od dolge hoje ali vožnje s tramvajem. Ko je pomislil, da Je zdaJ vsega tega konec, si je globoko oddahnij štev. 175 »SLOVENSKI NAR OD« dne 5. avgusta 1925. Stran 3, Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1925. — Zdravstveno stanje Nikole Paiica. Ministrsko predsedstvo je prejelo iz Karlovih Vasrov kratko zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Nikole Pašlča. Zdravniki dr. Besa-rovič, dr. Toepfer, dr. Mixa bi dr. Adler so včeraj 3. avgusta izdali zdravniški buletin, ki veli: Pri študiju rezultata raznih analiz, ki so biie Izvršene v preteklem tednu, smo ugotovili, da je prenehalo vnetje žolčnega sistema radi kamna. Temperatura ministrskega predsednika Pašiča je normalna, puls krepak in ritmičen. Zlatenica je izginila-tako na obrazu kakor tudi v sluznicah. Telesni počutek dober, subjektivno razpoloženje bolnika izvrstno, apetit dober. — Ministri na Gorenjskem. Finančni minister dr. Milan Stojadinovič je v nedeljo prispel v Ljubljano ter se takoj odpeljal na Gorenjsko k svoji rodbini, ki biva v Preddvoru pri Kranju na letovišču. Finančni minister dr. Stojadinovič ostane Miane. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani nam piše: Z ozirom na članek v »Slovenskem Narodut: Za železniško postajo na Viču itd. in »Kaj je s kopalnimi vlaki?« v 165. številki z dne 24. julija t. 1. pošilja železniška direkcija sledeče pojasnilo: t. Glede postajališča na Viču je poslala df-rekcija takoj po skupnem komfsijskem ogledu na licu mesta županstvu občine Vič navodila in splošne pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče otvoriti postajališče. Nato Je imenovano županstvo poslalo direkciji izjavo, da se v tej zadevi zainteresirani krogi še niso zjediniii, vsled česar se o stvari ne more še odločiti. 2. Bivša Južna železnica je vpeljala v sezoni do postaje Laze takozvane »kopalne vlake«, ker so vozili rediti potniški vlaki v takem času, ki ni bil ugoden za kopanje. V sedanjem voznem redu odhajal redni potniški vlaki v istth časih kot svoječasni kopalni vlaki, to je iz Ljubljane proti Laza m ob 12.10 in 14.20, fz Laz v Ljubljano ob 18.06. V tem presledku je zadosten edino ugoden čas za kopanje, vsled česar b! biLi še posebni kopalni vlald popolnoma nepotrebni. Glede znižanja voznih cen za kopalce direkcija ne more sama odločati ter Je tozadevno že svoječasno poročala Generalni dh-ekciji v Beogradu. — Razpis zdravniško službe. V zdravniški službi mestnega magistrata ljubljanskega je popolnfti službo mestnega zdravnika v 10., odnosno 9. čmovnem razredu mestnih uradnikov. Za namestitev v mestni zdravniški službi se zahteva poleg splošnih pogojev, to je našega državljanstva, neomadževanega življenja, telesnega m duševnega zdravja in starosti pod 40 let, še posebe dokazilo o doktoratu vsega zdravilstva in dokazilo o vsaj dveletni praksi v bolnici. Če bi bil sprejet v službo prosilec brez ftzikatnega izpita, se mora zavezati, da opravi z uspehom fizikatni izpit v dveh letih po vstopu. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 18. avgusta t. 1. pri predsedstvu mestnega mcfglstrata v Ljubljani. — Po Evropi in Afriki. V Ljubljano sta prispela včeraj popoldne iz Maribora dva Ceha, akademlčni slikar L. V. K u č e r a in gledališki igralec A. M a r e k, ki potujeta najprej po Evropi, potem pa se napotita v Afriko. V našem uredništvu sta se pritožila, da v LJubljani, kjer ostaneta nekaj dni, nista mogla dobiti prenočišča. Naše občinstvo bi pač lahko šlo na roko ljudem, kt ne iščejo dobička in udobnosti, zlasti še, ker sta omenjena potovalca brata Iz Češkoslovaške. Čaka ju še dolga in naporna pot, za katero sta se dobro pripravila. Želimo, da bi srečno dosegla cilj, ki mu žrtvujeta toliko energije fn gmotnih sredstev. — Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 22. do 31. julija je bilo v Ljubljani 40 rojstev (19 dečkov, 21 deklic). Umrlo Je v istem času 29 oseb (12 možkih, 17 žensk). Med umrlimi je bilo 14 d( ačmov in 15 tt-jcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili sledeči: 3 nalezljive bolezni, 4 jetfka, 3 rak, • 3 srčna hiba, 3 vnetje črevesa (griža?), 1 krčenje Jeter, 1 novotvorba, 3 slabost po rojstvu, 4 vsled starosti 1 nezgoda, 8 druge bolezni. Nalezljive bolezni so bile javljene: 1 slučaj davice, 4 smčaji dušljtve-ga kašlja. — Državna borza dela v Ljubljani. V času od 19. julija do 25. julija t. 1. je bilo v Državni borzi dela razpisanih 55 službenih mest. 138 oseb je Iskalo dela, v 57 slučajih je borza posredovala z uspehom In 32 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 25. julija t. 1. je bilo skupaj razpisanih 3257 prostih mest, 4972 oseb je iskalo dela, v 2097 slučajih je borza posredovala z uspehom in 1546 oseb je odpotovalo. — Vreme v Ljubljani. Dne 3. avgusta ob 21. uri zvečer: 18.2° C, zračni tlak 763. Dne 4. avgus+a ob 7. zjutraj: 9° C, zračni tlak 766 (738) vlažnost 95%. Opoldne: 20° C, zračni tlak 767 (739). vlažnost 81%. — OZ. javnih nameščencev in upokojencev ima v četrtek 6. t. m. ob 20. pri Mraku širšo odborovo sejo. Dnevni red: Zadnji ukrepi GL Saveza in sestava noobli- gatne kandidatske liste za#občni zbor OZ. — V soboto 8. t. m. sestanek vseh delegatov ob 20. url istotam. — V nedeljo 9. t. m. ob 9. uri v Mestnem domu občni zbor OZ. — Predsedstvo. 1474 — šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. Julija me3eca el je izposodilo 2952 strank 12.053 knjig. Knjižnica poslu, je vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer in isposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. 1478-n — Orjunaše pozivamo, da se udeleže v kroju pogreba br. Trotouška, ki se vrši danes ob 17. uri izpred deželne bolnice. — Orjuna. — Magolič Iz Litije, ki je bil policijsko osumljen soudeležbe pri Gradovih tatvinah na Kodeljevem in v Šiški, je pri stvari popolnoma nedolžen. — Orjuna št. Jakob Krakovo Trnovo vabi vse svoje članice na važen sestanek, ki se vrši dne 5. t. m. ob 20 (8) uri zvečer v gostilni br. Kavčiča, Pri voz 4. Dolžnost vsake članice je, da se sestanka gotovo udeleži ter s tem pokaže smisel Jugoslovenske žene napram svoji organizaciji, Narodu in Jugoslovenski državi. — Zdravo! Za žensko sekcijo: t. č. komisar. — Zgubilo se je pokrivalo avtomobllne strehe Ford. Najditelj naj se javi proti nagradi upravi »Slov. Naroda«. 1479 — Družba mladih tniov koles pod kiju* čem. Za Alojzom Slevcem iz Prescrja pri Kamniku in Viktorjem Kokaljem se je po* srečilo policiji dne 3. t. m. izslediti šc tret* jega iz te nevarne družbe. Ta je šele 17 let stari pekovski vajenec Alojzij Pavčič iz Ru* narskega na Blokah, ki je pred par tedni zapustil svojega mojstra v Cerknici in pri* šel v Ljubljano. Tukaj se je bavil v prvi vrsti s tatvinami koles. Teh zločinov mu šc niso mogli dokazati, pač pa jc sam priznal, da je zvečer 28. julija odpeljal iz restavra* cije «Zvezda» kolo mizarskemu mojstru Kregarju z Vižmarjev. Pavčič sc je izdajal po Ljubljani za trgovskega pomočnika. Ze pred 2 letoma je bil radi hudodelstva tatvine kaznovan pri tukajšnjem deželnem so* dišču. — Občutne posledice pijanosti. Zidar Matija Pečenik iz Horjula je v pijanosti po* noči obležal na nekem travniku med Vi« čem in Kozarjami ter zaspal. Ko se je ob 3. uri zjutraj zbudil, s* ie zaman oziral po svojem kolesu, o katrem ne vc, ali ga je izgubil ali pa mu ga jc kdo ukradel. Rajar Anton, čevljar iz Šmartnega pri Litiji ie na klopi v Zvezdi pijan zaspal, med spanjem pa mu je nekd"1 vzel ivlkcljnasto uro s sre* brno verižico Bizian Fran ie prišel v go» stilni pri Dalmatincu v Šiški ob svojo list* nico z vsebino 450 Din, a tudi ne ve, ali mu jo je kdo ukruiel ali pa jo je izgubil. — Aretacije in policijske ovadbe. Are* tiran je bil Kapel Jernej radi beračenja, Urankar Anton pa radi pijanosti. Radi pi* janosti je ovadenih nadalje pet oseb, radi kaljenja nočnega miru 3 osebe, radi cestno* policijskega, reda s^dem oseb. — Tatinski cigani. Ciganska tolpa Hu« dorovič iz okolice Postojne, obstoječa iz šestih članov, je ukradla dne 27. m. m. po* sestniku Valentinu Sterletu v Osredku pri Cerknici dva konja, vredna 12.500 Din. Iz —c Mesečni ilvlnjskl sejem v Celju. V ponedeljek 3. t. m. se je v Celju vršil običajni mesečni žJvinejskl sejem. Prignano je bilo malo število živine, ki pa je bfla vsa dobre kakovosti. Kupčija je bila srednja, —c Javna tombola Društva nižjih poštnih uslužbencev v Celju, katera se je vršila v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu, je bUa obiskana od ogromne množice občinstva. Motil pa jo je parkrat dež. Dobitkov željno občinstvo pa je vseeno vztrajalo do konca. —c Nevihta s ploho In točo je v nedeljo med 6. in 7. uro zvečer Tazsajala nad Celjem. Toča k padala rad dve minuti. Vode so zopet močno narastle in je kopanje za nekaj dni onemogočeno. —c Pretep. V nedeljo popoldne se je v Tmovljah pri Celju vršila neka veselica Ko je navdušenje na isti vsled obilo zaužite kapljice prišlo do vrhunca, so nek! udeleženci na veselici pričeli istemu dajati duška tudi dejanski. Stepli so se med seboj in v pretepu nekega udeleženca tako predelali, da >e dvonljvo, če bo okreval. Poškodovanca so spravili v bolnišnico, pretepače pa zasleduje orožništvo. —c Umobolni morilec? Pri zadnjem porotnem zasedanju v Celju na smrt obsojeni morilec Hotko. ki čaka svo5c nadaljnje usode v celjskih zaporih, je telesno tn duševno popolnoma propadel. Leži cele dneve na postelji in se dela, kakor da ga okolica in obfsk prav nič ne briga. Tudi govori ne, pa tudi jedi se skoro ne dotakne. Iz Maribora —m Roparski napad ob belem dnevu. V soboto popoldne je šla v Melju soproga tehničnega risarja Vajlandiča z vrta v svoje stanovanje v II. nadstropju. Pred hišnimi vratmi sta jo zgrabila dva moška, ji zamašila usta % robcem, jo zvezala na rokah in nogah ter zbežala po stopnicah. Tako zvezana gospa pa se je vendar prertla do inž. Biihlovega stanovanja v L nadstropju, kjer so jo razvezal!. V Vajlandtčevem stanovanju so med tem Ze gorele postelje, k! sta jih vlomilca polila s petrolejem in zažgala. Ogenj so pogasili z minimazom ter telefonirati policiji. V stanovanju Je bilo vse razmetano. Vlomilca sta odnesla 3000 Din gotovine in nekaj perila. Ves dogodek je zelo zagoneten, ker rasen Vajlandi-Ceve gospe ni nihče videl roparjev. —m Mestno kopališče se Jutri zopet odpre. —m Samomor aH nesreča? V nedeljo ponoči je ob prelazu pri Magdalensken* narku povozil vlak narednika 32. art. puka Ant. Geča Kolesa so mu glavo popolnoma zmečkala. Geč Je najbrž izvršil samomor a vzroki niso znani. —m Brezposelnost zadnje Čase t Ml riboru močno narašča vsled splošne gospodarske krize in stagnacije. Tovarne za usnje so splošno skrčile delo na 4 dni Y tednu. Tudi vinski trgovci so odpustili večino težakov. —m Pri glavni carinami je imenovan za revizorja g. Emil Tomšič. —m 13 kg težkega sulca je vlovll * Dravi pri Vuzenici g. Mat. Kos. Slovenskim pravnikom! (Vabilo na kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.) Letošnja, obenem prva glavna skupščina Kongresa pravnikov kraljevine Srbov, Hr« vatov in Slovencev se bo vršila v dneh 18, do 21. septembra v Beogradu. Stalni odbor Kongresa pravnikov je odločil, da se prvo tri dni kongresa pravnikov razpravlja o na« slednjih predmetih: 1. «Ali in kako naj se uvede sodelovat nje laičnega elementa v kazenskem pravo* sodstvu? Referant g. dr. Boza Marković, vseučiliški profesor v Beogradu, koreferen* ta g. dr. Metod Dolenc, vseučiliški profesor v Ljubljani in g. dr. Stanko Frank, vseuči* liški profesor v Zagrebu. 2. «Ali je v civilni pravdi dopusitti ne* omejeno dokaz s pričam\?» Referent g. dr. Dragutin Arandjelovič, vseučiliški profesor" v Beogradu, koreferenta g. dr. Srečko Zu« glia, vseučiliški profesor v Zagrebu in g. dr, Vladimir Golia, deželnosodni svetnik v Ljubljani. 3. ^Rodbinske zadruge.* Referent g. dr L. Tončič, svetnik banskega stola v Zagre* bu, koreferenta g. Mihajlo Jovanović, pred« sednik kasacijskega sodišča v Beogradu in g. dr. Fran Gorščč, oddelni načelnik v Ljub/ Ijani. 4. *Ati je izenačiti dedne pravice mo\ šJdh in ženskih potomcev?* Referent g. dr. Stanko Lapajne, vseučiliški profesor v Ljubljani. Koreferenta se bosta imenovala pov zneje. Četrti dan kongresa je namejen za Iz«, let v Arandjelovac (preko Mladenovca in povratek preko Val jeva). Pripravljalni odbor bo ukrenil vse po* trebno, da se dovolijo udeležnikom kon« gresa čim večja olajšanja. Izposfova!« se bo četrrinska cena po železnici, za moške udeležence skupna prenočišča v Beogradu, po možnosti brezplačna. Treba jc, da so tudi slovenski pravniki na kongresu častno zastopani in zato vabi« mo vse, da se takoj prijavijo tajniku društva «Pravnika^> g. dr. Rudolfu Sajovicu, okrajnemu sodniku v Ljubljani. Pri javiti se je do 20. avgusta, in sicer pismeno. S prijavo je plačati obenem članarino za kongres, ki je za javne uradnike in vse pravne pripravnike 60 Din, za vse ostale 120 Din. Kdor se namerava udeležiti kon< gresa s soprogo, naj to tudi naznani, ravno tako, kdor želi stanovati v hotelu ali pri* vatnem stanovanju. Stalni odbor bo izposloval pri osrednji vladi, da se državnim uradnikom dnevi od« sotnosti radi kongresa ne bodo vštevali v pristoječi jim odmor. Odbor društva «Pravntka». Sokol — Otvoritev Sokolskega doma v Raj, henburgu (sedaj Savski Brestovce). V nedeljo, dne 2. t. m. so v trgu slovesno otvo. rili okusno in praktično zgradbo Sokolski dom. K otvoritvi je priredila zagrebška Sokolska župa prvi župni izlet. Udeležba Zagrebčanov Je bila zelo častna, istotakc pa tudi vseh sosednih sokolskih društev, osobito iz Brežic. Kot zastopnik zveze kuL turnil društev ter Društva za zgradb« Sokolskih domov je nastopil ravnatelj Jug Iz Ljubljane. Ministru dr. žerjavu se Je od poslala na predlog g. Jamska sledeča brzo javka: »Ob svečani otvoritvi Sokolskegr doma v Savskem Brestovcu se iskrene spominjamo odličnega soustanovitelja 3i predsednika Društva za zgradbo domov i iskreno željo, da ustvarjaj Tvoj veliki dulJ še nadaljne čudeže.« — Lepo sokolsko slavlje v Hrastnik* se je vršilo zadnjo nedeljo. Prireditve s* se udeležila sokolska društva iz Zidanega mosta, Trbovelj, Zagorja, Sava Itd. Popoldne so nastopila vsa sokolska društva na javni telvadbi, nakar je bila lepa ljudska veselica na prostem v prilog novemu Na. rodnemu domu. Sodelovala so vsa hrastni. ška narodna društva. — Sokolsko društvo v Borovnici pri* redi dne 9. avgusta 1925 javno telovadbo s plesom v prostorih Sokolskesa doma. 1475 — Ljubljanski Sokol naznanja, da so telovadba ženskega naraščaja do mesen septembra ukine. Prednjaški zbor. 1476 n Sport — Avtomobilska dirka Mostar-Saralc-vo. Dne 9. avgusta t. L priredi sekcija Sarajevo Avtomobilskega kluba kraljevine SHS dirko Mostar-Sarajevo. Te dirke s. more udeležiti vsak član Avtomobilske? kluba kraljevine SHS. Prijave je poslati d 5. avgusta t. 1. Sekciji Sarajevo. Pravila ?. dirko so na vpogled pri Avtomobilskem kit bu kraljevine SHS, Sekcija Ljubljana, p; lača Ljubljanske kreditne banke, III. nr.c' stropje. 1459 — Taborniiki red. Priredil In i h rezi opremil Črtomir Zoreč, Ljubljana 19: To prav mično in vsebinsko dobro knjiž < ki nas poučuje o taborniškem redu In c drugih vprašanjih taborniStva to r.o ' >v ništva, Je izdalo načelstvo Združen i slo venskih tabornikov. Knjigo toplo pripore čamo mmm Sturm (Graz) : A. C. Roermojad (OtR lanski), 5 .:. 2* stran 4. »SLOVENSKI N A R O P« dne 5 avgusta 1925. o pr. rz Turčije, Egipta itdM kar vsled visokih prevoznih stroškov nabavo v izredni meri podražuje. Na to surovino je uvedla nova carinska tarifa carino v višini zlatih Din 0.50 za 100 kg, h kateri je treoa prišteti še imenovane pristojbine v skupni viširni 0.30 zlatih dinarjev, tako da znaša skupna obremenitev zlatih dinarjev 0.80 za 100 kg. Pri tem je treba omeniti, da .se dobe za staro železo v inozemskih ine zlasti prekomorskih deželah le izjemoma m s težkočami izpričevala o poreklu, ki omogočajo carinjenje po minimalni tarifi. Staro železo prihaja preko morja običajno brez formalnih dokumentov o izvoru, kar ima za posledico, da se carini pri nas po maksimalni tarifi, ki znaša zlatih dinarjev 0.65 za 100 kg, ali skupaj s prej omenjenimi pristojbinami zlatih Din 0.95 za 100 kg. Obremenitev v papirnatem denarju znaša torej dinarjev 10.45 za 100 kg ali Din 1045.— pri vasonu. Pri tem je treba pomisliti, da morajo naše železarne pri svoiem sedanjem omejenem obratovaniu letno preko 20.000 tone starega železa iz inozemstva nabavljat; in uvažati. Kar se tiče premoga, je treba upoštevati, da imamo v tuzemstvu pač dovolj ru-javega premoga, ali ne fak^ kakovosti- ki bi jo kvalitetne jeklame in železane lahko samo uporabljale. Naša podjetja so primorana delati tudi z angleškim premogom, da znižajo visoki odstotek žvepla, ki ga žal vsebujejo skoraj vse vrste domačega premoga, s tem. da mešajo domači premog z boljšim inozemskim premogom. Železarne bi proizvajale drugače le vročelomno železo, ki je za vsako flnejše delo neuporabno. Premog je v vseh evropskih državah carine svoboden, dosedaj tudi pri nas, nova carinska tarifa pa predvideva uvozno carino tudi za premog in sicer v višin! zlatih dinarjev 0.30, katerim je treba zopet prišteti poslovno pristojbino in kaldrmino v skupni višini zlatih Dni 0.30, skupaj torej zlatih Dm 0.60 za 100 kg. Tukaj, kakor pri starem železu, je treba izrecno opozoriti na izredno višino teh postranskih pristojbin, ki dosegajo pri starem železu 60%, pri premogu celo 100% same carine, čeprav prihaja tu v poštev blago, ki dohaja v stotinah vagonov, pri katerih se manipulacij-sk? resnični trud reducira skoraj na ničlo in pri kojih uporaba »kaldrmec v obče nikoH ne more priti v poštev. AH efekt je zelo visoka obremenitev industrije. Razen teh treh glavnih vrst naših potrebščin so obremenjene z novimi ali višjimi carinskimi bremeni tudi raznovrstne druge stvari, ki jih naša industrija neobhodno potrebuje. Omenim nai le magnezit, ki se v državi pri nas sploh ne df*hiva in brez katerega ne more nobena železarna delati. Ta potrebščina, ki se je uvažala doslej brez carine, je obremenjena seiia: s carino v višini zlatih Din 4.—, katerim je treba prišteti prisfojcine v všini zlatih Din 0.30, tako da zna*a skunpa obremenitev zlatih Din 4.30 za 100 kg, kar pomeni samo za Jesenice pri sedanjem slabem obratovanju večjo obremenitev v višini zlatih Din 400.000.— na leto Isto velja o samotni opeki, ki se je dosedaj lahko uvažala brez carine, a ie sedaj obremenjena v višini zlatih Din 1.80 na 100 kg. Dalje imamo novo carino n. pr. na razne v železarnah potrebne cevi iz samotnega materijala, ki plačajo sedaj zlatih Din 5 30 za 100 kg ifd. Nan-ram poprejšnjemu stanju pomenijo te večje carine za naše oh-ate več.k> obremenitev v višini mnogo milijonov dinarjev na leto. Rasen teh okolnosti pa si moramo i>rtd-oeiti še dve zelo pomembni dejstvi. Predvsem prihaja v poštev okolnost, da je naš dinar od pomladi, *ega leta, ko so se carinske postavke določevale, prav močno na-rastcl, tako da je velik del višje carinske zaščite na ta način rzravnau Dalfe je treba vpoštevati dejstvo, da imamo sedaj le avtonomno carinsko tarifo, da torej carinske postavke tudi v tem pogledu še niso definitivne, ker se potom trgovinskih dogovorov z drugimi državimi na Škodo don^e Industrije še lahko izprerrerrjo. Baš v tej stvari so poročila, ki nam prihaia.io z Dunaja, k;'er se vršijo pogajanja zarad? dogovora z Avstrijo, prav izredno nepovoljna. Ako bi se te informacije obistinile, bi postal položaj Industrije železa v naši d< Savi in zlasti položaj Jesenic še mnogo slabši nego >e bil pred uvedbo nove carinske tarife, kajti vsakomur mora biti brez nadaljnega jasno, tudi če ni strokovnjak- da mora industrija, ki je vzdrževala svoje obratovanje dolgo časa le z velikimi žrtvami, sploh postati nesposobna za življenje, če jo zadenejo take nove obremenitve, če ima pri tem izgubiti velik del namen :ene ji carinske zaščite :?1 Ce tudi porast dinarja tako neugod- no učinkuje. (Konec prihodnjič.) —g Kovani drobiž pride ta teden v promet. Finančno vini itrstTO Je obvešča no, da je prispelo preko Dubrovnika 7 va gonov nagega kovanega rtrobiža, in Bieo; novcev po 2 Din. Ta nrva rošHjatev kovanega đroh:?a znaša 15 mPijonov Din lv> prHe v promet že ta t x« ne bo kakili posebnih ovir. —S Kriza mlir.r.ke wi "trije. W«*H mlinska industrija je v tolki krizi E l°n največjih parnih mlinov v Osjeku Že fcrl mesece ne dela in hnče odpustiti večino delavcev. —g Nova že!e:p«ška tarifa stopi v ve-ijavo 15. septembra Postavke za potnišk: kakor tudi za blagovni prome* a« »natno znižajo. Poleg tega bo tudt praktično marsikaj spremenjeno. —g /. Veliki semenj v Subotlci se vri' od 22 do 31 avgusta 1925 —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ^fertalne licitacije: Dne 24 avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ^lede dobave karborundum-platna. papirja in praška ter steklenega papiria; glede dobave smrekovih in borovih desk ter glede (lnbave drobnega materijala (vijaki. Žeblji, ključavnice itd); pri direkcij državnih 'eleznic v Zagrebu glede d "bave vil n kov. Hne 25 avtottt t I pri inrendantur. Drav-ke divizijske oblast] v Ljubljani glede do* ^ve oo/Mtnrj kg krušne m.ke (80 %); pr iirekciji državnih železnic v Zagrebu glede 1 bave železne pločevine: pri upravi držav-lih monopolov v Beogradu glede dobave nrhkib desk td. — Predmetni Ogla*! so v pisarni zbornice za trgovino, obrt !n Industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled Ci favn i urednik: PASTO PfJSTOSLEMSEK* CMf*ovoml nrcdn*k: 070V CHRISTOP V pni aKt afli M Iti'Ti 9L9 5f X K X ■ 1» 5« X V K X p.m l n se x se asnsnilo in zahvala. Cenjeno nret iva!stvo Maribora in okolice ter potujoče občinstvo sploh prijazno obveščam, da sem dne % av? X X "V M X X K X a Originalne (prave) potrebščine fixst in preservat za OpaSograph dobite edino ie pri L. 8šara«ga» Selenburgova ulica štev. 5 Teleff ftt. S£<\ Ponosna sem na svoje belo perilo. Kdor hoče imeti enako snežne-* belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa je samo .Gazela'-mllo. I posredovalne *n nestalne namen« obc.m;va, vsaka beseda 5C nap. ■•IflMafsl znsfiek Sin S. Zenitve, dooisovanle ter oglasi strogo trgovskega znaftala, vaaka beseds Din V—• Majman|fti znesek Din 10 9 ^C^B^BB M\ restoran n Novome Sada M\ \wMm - samostalnu gazdaricu - sa svedodžbama o višegodišnjem rada. Traži se znanje srpskog ili nemačkog jezika. Ponude sa svedodžbama uputiti na oglasni zavod Ka rđo š, NOVI SAD, Kralja Petra ulica 19. leis KBpnjte srećke za Sokolski Tabor!! Samostojnega In pri raznih otirkaSnlcah (Eazenter-oresaen) izkušenega oelovodjo išče tovorna TITAN d. i v KAMNIKU« Samo prvovrstni de!ovod;e z večletno prakso naj pošlj'ejo ponudbe na gornji naslov. 5634 44 Najstarejša slovenska r plesftersVa !| dolavnica r 3vsn Bricell, Donavska o* 19v se priporoCa. Izvršitev toCna. cene _____ zmerne* 17i>?" starejša moč, pridna !n poštena — i^3e sltižho na deželi, kjer bi imela hrano in stauo anje v hi? §i — Ponudbe pod «Pro* da i alka/2630» na upravo aSlov Narodas. Ku Kcrjalna brnja se kupi. — Dopisi z n vedbo cene na i?p-3\ uSIov. Naroda*. Gos*>od!čna, stara 40 let. išče mesta kot gospodinja. Zna ku» hati, šivati in je irvežba« na v gospodinjstvu. — Dopisi pod Sigurna/2615 na upravo «Slov. Nar.». Železninar, starejša moč, perfekten slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti sedanje mesto. Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod *Že* lezninar/2612» I 200.CČ3 E i posojila išče dobro vpes \;,ena tvrdka — Obresti plačam dobro. — Jam* stvo zasigurano. — Po* nudbe pod «Takoj/2584» na upravo «Slov Nar.». i StEnovarje treh sob in kuhinje na Glincah — se zamenja z enakim v mestu. — Po* n'obe pod »Zamenjava 2625» na upravo a.Slovcn= s Vega Naroda ». T* Fižol za kuho mešane vrste, kilogram Din 1.75. čiste vrste ki* loqram Din 2.25 — pro* daia Sever S Komp.. Ljubljana. 149/L I V stroierjisni ponh sprejme Christofbv za» vod, Domobranska esta 71! — še nekaj gojencev Učna ura Din 3 75. 2. 3 Učenec za lesno trgovino — sc srrcjme — Naslov pove uprava »Slovenskega Na» -oda». 2627 r rodna mum Lluffllona, Knafleva ul. S M I Žepno a^o, srebrno, moško, dobro dočo. ugodno prodam — Dopisi pod «Ura'2^29» ni .upravo «SIov. Nar » SrcS^TO denar, rrznovrston — na^rr»dai. — Ponudbe pod «Srchro 2620» m upravo «Siovcn* ^kega Naroda». Hrastom s©?»!5i?co dobro ohranjeno za ceno Din 5000 takoj prodam. — Ponudbo nod katJ/2619» ra upravo «Slov. Nar.». Telefon Štev. 304 Trgovski lokal v odda v najem takoj v palači V z iemne posojil* !t»ce. Miklošičeva cesta - Vprašat* »H ravr..iA \\t sU'u posojilnice. 2)26 Večfe sk!adf?čef suho, v mestu — se išče. — Ponudbe pod »Skladi* ^?er25°2» na upravo Naroda*. 2582 * \V* amH* H* B» fpipll"'Jg e 9 o e s H C N Soba bokova drva odrezki od parket in Žage SE PRODAJAJO tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. Drva 1 m dolga Din 15 za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilnik) Din 20 za 100 kg franko skladišče. Na željo dostava na dom po lastni ceni. Ivan Šiška i tovarna parket in parna žaga LJUBLJANA, Metelkova ulica 4 2454 10 N S H< a a a o e 3 s L0K0M0B1L! 26 L Wolf-Lanz do 600 H? ♦vorniško novi aH genrraJno popravljeni a tvorniškim jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Diesetovi motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Notorenfabrlk, Dannstadt Mlinski stroii Transmisije Poglejte naše sUadtUet — Plačilne olajšavo — Kompletna montaža BRACA FISCNER 0. D. ZAGREB, Pantoviak 1 b 3a g9c% O ^ ^ Pristni, naravni mElinovec z najholjšim sladkorjem vkuh.iTi — v stekle. ic;ih in sodčV.ih — na drobne, in veliko — nt'di Lcka**« na G Picccli /J >b* h»na 108 L 3"* H'ZID Vestna družabni za trgovino mešanega 1 $»r a kapitalom od 100 do 200 000 Din se išče. -Ponudbe pod «Prometn ';raj 2628» na upravo aSl \aioda». Z^htevrjte poka- lice (Kracherl) z zajaničeno prfstn;fi wqkaf leiti, k.i^cre izde Inje — Fmil More. so davičar, K^t * M"rnovi cesta II (Martinova Cd sta) 24H PRcmnanPoe" 2*532 Zahvala. Tekom Šest in pol let. kar sva vodila KOLODVORSKO RESTAVRACIJO na ZIDANEM MOSTU, sva doživela toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenostt, da smatrava kot svojo dolžnost, da se ob odhodu z Zidanega mostu javno zahvaliva potujočemu občinstvu, vsem cenjenim gostom in prijateljem za njih mnogoštevilen poset. Obenem so priporočava vsem cen/enim potnikom, prijateljem in znancem za blagohoten obisk KAVARNB ,£VROPA" ki je najmodernejše opremljena in bogato založena z domačimi in tujezemskimi časopisi. LJUBLJANA, dne t avgusta 1925. Anion in Terezija, Tonete, lastnika kavarne „Evropa, Dunajska cesta. L. <3HHrSHSHSHH3HBiaHBr3EiSSP CELJE, Kersnikova u!ica priporoča svojo noeato zalopr1 iz£Otov!jene£:i raznega noh Štva iz na:bol:š~p;a materijala po konkurenčnih cenah, ki je bolše od — inozemskih tovarn. ===== Izdelujem po naročilu: spalne so^et ierfilntce, salonake oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost. Za kavarnarje, hoielirie in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE ter se priporočam za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem F. VEHOVAR. Laa^staaa is* *J*]r ^Narodna tiskarne«* 01 843172