PERIODICAL D<V. *U6 25 B4I
Tako zapoveduje maršal Vorsilov. — Leningrad je v nevarnosti. — Angleži se boje, da pride do splošnega umika. — Angleška javnost sili vlado v akcijo. — Nemški napadi morajo prej ali slej pojenjati, ker bo zmanjkalo olja in materiala.
Moskva, Rusija. — Sovjetska vfada se je baje odložila braniti Leningrad do zadnje zmožnosti. Vojni komisar maršal Voršilov je izdal osebni apel na prebivalce Leningrada, ki se glasi:
"Leningrad je zibelka pro-letarske revolucije in mogočno industrijsko središče. Se nikoli ni bilo in nikoli ne po v rokah sovražnika. Ne damo ga fašističnim roparjem!
"V Leningradu bomo sestavili nove oddelke ljudske armade, ki bodo branili Leningrad. Dajmo našim Leningrada čanom naše najboljše tovariše, najbolj hrabre delavce, za-posljevalce in izobražence. Ljudje se morajo naučiti kako ravnati s puškami, strojnicami, granatami, itd. 2 e n e, - vzpodbudite vaše može in brate* da bodo vršili pogumna dejanja".
Apel zaključuje z vzklikom: "Boj do smrti **	1
Ruske oblasti so dobile namigi j a j, da znajo Nemci upo- 1 rabiti proti njim celo strupene pline.
Nemška poročila pa napovedujejo, da ako bodo Rusi skušali braniti Leningrad, tedaj bo to mesto zadela enaka usoda, kakor je W^ršavo. Razbit bo in porušen.
O ukrajinski fronti poročajo Niemci, da zadajajo ruskim umikajočem se četam po morju velike zgube. Istotako (trdijo Nemci o velikih ruskih zgu-bah v sredi med Kijevem in Smolenskom. Pravijo, da je) bilo v sredi poraženih in večji del uničenih do 25 nemških divizij. l^emci poročajo, da so njihove Čete zelo napredovale na obeh straneh pripetskega močvirja.	i
London, Anglija. — Poznavajoč nemško*. sistematično , vojskovanje, se Angleži bojijo, da Rusi ne bodo mogli zausta- ■ viti nemških ofenziv. Nevar- ; nost proti ruski fronti kar na sedmih točkah, kjer je prebita i Stalinova linija in vsaki izmed teh osti se lahko posreči, da , prodre globoko v rusko ozem- i Ije in se po nemški metodi potem razcepi skušajoč napasti . sovražnika za hrbtom in mu preprečiti umik.	<
Moskva, sovjetska prestolni- ' ca doslej še ni bila na debelo, in v širšem obsegu bombardirana. Mesto je zelo zavarova- ' no z antizračnimi baterijami, ki so že mnogokrat razgnale in pognale v beg nemška letala.	j.
Vešč proučevalcev evropskih zadev W. Fodor, izraža upanje, da mora vsak čas Nemčiji začeti primanjkavati olja. Svojo izjavo utemeljuje na statistične podatke oljne produkcije. V zadnjem letu je Nemčija porabila do 86 milijonov sodov olja. Sama ga je morala imeti le komaj kakih 51 milijonov sodov. Je morala previ-šek dobiti iz Norveške, Fran-
(Dalje na 4. strani)
Iz stare domovine
Ker Vatikan priznava vse pravice jugoslovanskega poslanika, je prišel v navzkrižje s fašistično vlado. — Najnovejše vesti iz Jugoslavije. — Druge še ne objavljene vesti iz starega kraja.
PROGLAS
Slovenskih Ministrov v Kraljevski Jugoslovanski vladi, namenjen: .
VSEM SLOVENCEM
V usodnem času, ko se lomi zgodovina narodov, ko se bori človeštvo za novo razdelitev oblasti in nov red, pozivamo Slovence, da mislijo le eno: kako bi vse storili in žrtvovali, kar moremo, za svobodo vse slovenske zemlje v združeni državi jugoslovanskih narodov.
Dne 14. decembra 1940 je umrl nas veliki voditelj dr. Anton Korošec. Kakor je s svojo smrtjo l. 19IZ dr. Janez Evangelist Krek označil uspešen zaključek prve slovenske borbe za narodno svobodo, tako je g. dr. Anton Korošec zaključil dobo uveljavljanja Slovencev v prvi dobi državnega življenja kraljevine Jugoslavije.
Na dan pogreba dr. Korošca smo soglasno izvolili za njegovega naslednika g. dr. Ktdovca Frana. Po večnih načrtih se je zgodilo, da je dr. Kulovec osebno doprinesel največjo žrtev takoj pri prvem sovražnem napadu na našo domovino. Ena prvih bomb, ki so padle na Beograd, je zadela predsednika dr. K ulov ca, ko je čakal voz, da gre opraviti sv. mašo, in ga raztrgala.
JS+Jo *e jg jtfijjjl izpopolnila*-tako, da je dobU g. dr. Miha Krek ministrstvo za
zgradbe, kot minister brez portefelja pa je vstopil v vlado bivši minister g. Franc Snoj.
Ko je bilo že čisto gotovo, da bo Nemčija napadla, sta bila s posebnimi pooblastili od vodstva poslana v inozemstvo ravnatelj Zadružne zveze in bivši narodni poslanec g. Franc Gabrovšek ter tudi urednik "Slovenca" g. dr. Alojzij Kuhar.
Tako so razmere nanesle, da smo podpisani prevzeli začasno vodstvo borbe za slovensko svobodo. V tej lastnosti tn dolžnosti tudi pišemo vsem Slovencem v stari domovini, in izven, ki so v izšeljenstvu kjerkoli po širnem svetu.
Poglejmo najprej dogodke.
Jugoslavija je bila država miru. Vsa njena prizadevana, odkar se je začela nova vojna v Evropi, so bila posvečena ohranitvi dobrih, rednih in mirnih odnošajev z vsemi sosedi. Slovenci smo v tej mirovni politiki najaktivnejše sodelovali.
Iznenada, zahrbtno in nelojalno, brez razloga, brez napovedi, so bila ta mirovna prizadevanja uničena, ko sta Nemčija in Italija dne 6. aprila 1941 zjutraj napadli Jugoslavijo naenkrat z vsemi vrstami orožja na suhem, na morju in s zraka. Isti dan so bila bombardirana mnoga jugoslovanska mesta, posebno hudo pa Beograd, ki je bil v prvih treh dneh porušen. Slovenija je bila napadena na vseh mejah tako z nemške, kakor z italijanske strani.
Že prve dni so bili uničeni najbolj važni vojaški objekti v vsej državi. Motorizirane kolone težkih oklopnih sovražnih edinic so napravile globoke zareze v sredino države. P0 Jugoslaviji so padle na to še Madžarska in Bolgarija, tako da je bila popol-
Pozdravljeni in dobrodošli!
Ob prihodu in zbiranju spoštovanih glavnih uradnikov (ic) in uglednih za stopnikov(ic) enajste redne konvencije Zapadne Slovanske Zveze iskreno in prisrčno pozdravljamo vse spoštovane in drage gospode med nami in kličemo vsem prisrčno dobrodošli v naši sredi!
Slovenska naselbina Vas sprejema kot brate in sestre z iskrenim upanjem, da se bote med nami počutili domače kot med domačimi začasa Vašega bivanja med nami V tem bratskem in sesterskem duhu vsem še enkrat prisrčen in iskren slovenski pozdrav in prisrčno dobrodošli med nami!
UREDNIŠTVO "AM. SLOVENCA".
na primer stane v Dubrovniku, Splitu, Omišu, Makarski in Si-beniku kilogram kruha šest dinarjev. Kruh je pa zmesen po večini skoro iz same koruzne moke.
-o-
Mesece brez kruha
Otoki Korčula, Ml jet, Hvar in Brač, so brez kruha že odkar so bili zasedeni po italijanskih fašistih.
-o-
Največje pomanjkanje hrane
Kotor in Cetinje so najbolj prizadeti glede hrane. Tam se kruha v največ primerih sploh ne dobi. Po vsej Črni gori in Hercegovini, ženske in otroci brskajo in kopljejo za raznovrstnimi koreninicami, da se z njimi preživljajo. V teh krajih tudi skoro^ ni opaziti moških piwivticev, kateri so bili po večini s silo odpeljani v koncentracijska taborišča, ali pa na težko delo v -Nemčijo in Italijo. Drugi so bili pomorje-ni, mnogi se pa klatijo po hribih in se zbirajo kot četniki, da v skupinah ali posamezno stikajo za sovražnimi vpadni-ki, da se nad njimi maščujejo za sorodnike, ki so jim jih ti vpadniki pomorili in pregnali. -o-
Obsojen za cerkveni rop
Jože K., mlad trgovski so-trudnik po poklicu, je prišel pred sodnike ljubljanskega senata prav elegantno oblečen. Letos v začetku januarja je bil namreč vlomil v nabiralnik župne cerkve v Cerkljah pri Kranju in ga izpraznil. Ne dolgo potem je poskusil izprazniti nabiralnik v cerkvi na Jesenicah, a je bil zasačen in izročen orožnikom. Pred sodniki je vse lepo priznal in obžaloval češ, da je to napravil v stiski zatrjeval sodnikom, da bo vse poravnal, ko dobi denar. Zaradi takih tatvin je Jože že enkrat odsedel dve leti kazni, sedaj so mu pa sodniki prisodili sedem mesecev.
-o-
Beg iz življenja
Dvaintridesetletna Marija Pukl iz Maribora, je zavžila v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Takoj so jo bili odpeljal iv bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali da bi jo rešili, toda so bila vsa prizadevanja zaman in je Pukl,o-" va v strašnh bolečinah izdihnila.
_	o	_
Otrok zanetil požar
V Kicarju je izbrunil ogeiij v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Šica. Ogenj se je kaj kmalu- razširil tudi na stanovanjsko hišo. Tako Sta obe poslopji zgoreli do tal Tn. ima posestnik Šic veJiko šlcd-do. Preiskava je dognala, da je požar zanetil domači sin Janezek, ki se je v skednju igral z vžigalicami.
rtmUDICAL WVs
«U6 25 m	V , ^ v
Isol amertkanski Slovenec ni]
ti	I	prvi sločenskiLBT E XMERIKI	#	H u*tt R
U tthajllttot M	^________Me U rtre * narod - m rati* ta rti** - #4 fctfa fe wmag*l	N združenih U
k ffl^s^m gi^siloslov. katoc. dslavtitva tf kmebzki in ubadno gcabilo dru2be sv. družine v joleetu; p. & družbe sv. mohorja b k x>**avah . m wovencc /j	chicagij zapadne slov. zveze x denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah.	fj ameriikih. m
iOffieial Organ of ftmr Slovenian Organisation*)	Itešg^^sggg^M
ŠTEV. (NO.) 163,	|	CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 23, 1941	LETNIK (VOL) L

SVET V PAR BESEDAH
—	Vichy, Francija. — Iz Pariza je došla vest, da so nemške okupacijske oblasti včeraj pozaprle nadaljnih 6000 nezadovoljnežev. Pogon se je vršil zlasti v delavskih četrtih v Parizu.
—	Chungking, Kitajska. — Cangajšekova nacionalistična vlada je včeraj prekinila vsako zvezo z dansko vlado v okupirani Danski iz razloga, ker je ta priznala Manchouko.
—	New York, N. Y. — Iz verodostojnih krogov se poroča, da se Nemci pripravljajo, da zasedejo Dakar v francoski zapadni Afriki. Baje je prišlo v Dakar že več sto Nemcev v civilu.
—	London, Anglija. — Tu to prejeli radio vest, da je rn-Ski general Eudenny dal razstreliti velike zaporne jezove na reki Dnejper. Ti jezovi so stali Rusijo biljone.
—	Ankara, Turčija. — Pojoča se, da so dospele v Bul-, garijo dve nemške oklopne divizije, ki so postavljene na turško mejo. Najbrže bodo Nemci udarili na Dardaneie. Turčija je v strahu.
—	Rim, Italija. — Fašistične oblasti poročajo, da so Italijani potopili v^raj neko 10 tisoč tonsko angleško tovorno ladijo v sredo2emskem morju. Obenem priznavajo napad angleških letal na Sicilijo.
—	Springfield, Illinois. — Hinoiški guverner D w jI g h t Green, je proglasil 6. septembra za "Jugoslovanski dan svobode" v državi Illinois. To odredbo utemeljuje na to, da je v Illinoisu veliko število državljanov jugoslovanske krvi. . — Sanghaj, Kitajska. — -Japonski krogi se kažejo izredno sovražne napram ameriškim podanikom v tej okolici, katerih je okrog 1,700, Delajo, jim vse vrste zapreke, kjerkoli morejo.
—	Belfast, Irska. — V severni Irski, v Belfast Falls, v tekstilnem okrožju je nastal ogromen požar. Dve tovarni sta uničeni. Skoda je velika.
—	Berlin, Nemčija. — Javlja se, da so Italijani rano včeraj jutro zasedli Dubrovnik in druga dalmatinska pristanišča radi nemirov. Italijane je pozval baje poglavnik Pavelič, ki ni mogel upostaviti miru v Hrvatski.
—	New York, N. Y. — Pro, fesorski zbor je včeraj priporočil v newyorškemu kolegiju, da naj odpusti iz službe profesorja Walter S- Neffa, ki je poučeval psihologijo. Vzrok je naveden, da se je udeleževal komunističnih aktivnosti.
—	Joliet, 111. — Iz državne jetniSniee je pobegnil včeraj 59 letni John Miller. To je prvi
(Dalje na 4. strani)
noma obkoljena. Nesorazmerna borba je bila v enem tednu končana, ker so toliki premoči Jugoslavija ni mogla zoperstaviti, pričakovana pomoč pa ni imela dovolj časa, da bi bila mogla priti.
Povdarjamo, da so se Slovenci v teh težkih urah pokazali za najbolj disciplinirane in najbolj požrtvovalne državljane in odlične vojake. Naši polki so vztrajali do konca. Slovenski Mariboi• sovražniku večkrat iztrgali iz rok. Nikjer ni na Slovenskem sovražnik mogel napredovati vse dotlej, dokler ni bil zaukazan splošen umik naših čet, ko je namreč sovražnik prišel za hrbet Pa tudi drugod po vsej državi so v vseh vrstah orožja slovenski častniki in vojaki postavili celega moža.
S zadnjimi možnimi sredstvi je odšel v inozemstvo Nj. Vel. Kralj in jugoslovanska vlada z njim. Pri njima se nahaja tudi podpisana slovenska delegacija, da na strani združenih demokracij storimo, kar moremo za zmago pravice in za našo svobodo, ter da organiziramo slovenske sile.
Prepričani smo do dna duše^da bo pravična stvar zmagala. Vstrajati hočemo do
konca z Anglijo in njenimi zavezniki in se boriti do zadnjega proti zgodovinskim stoletnim sovražnikom slovenstva in slovan-stva, namreč proti Nemcem, Italijanom in Madžarom.
Naš cilj in program je: Osvoboditi in združiti vse ozemlje, vse pokrajine in kraje, kjer strnjeno prebiva slovenski narod. Državne meje Italije, Nemčije in Madžarske nas več ne ločijo. Slovenska narodna družina zahteva in se vsa bori za svojo naravno, osnovno, človeško in narodno pravico, namreč za popolno svobodo vsega slovenskega ozemlja.
Trdno smo prepričani, da bomo svobodo dosegli in jo mogli tra jno ohraniti samo v skupnosti z drugimi slovanskimi brati, zlasti s Hrvati in Srbi, s katerimi nas veže SO let skupne usode, ki je posvečena s krvjo našega voditelja dr. Ktdovca in s žrtvami * najboljših sinov vseh treh jugoslovanskih narodov. Samo združeni bomo mogli zopet organizirati primemo veliko in močno, notranje pravilno urejeno narodno državo, ki bo dala tudi slovenskemu narodu svoboden razmah narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Po trpljenju in vztrajnemu delu bo prišlo naše narodno vstajenje.
ZA ENKRAT VELJAJO SLEDEČA NAVODILA:
1. Vsi Slovenci, ki žive na od sovražnika zasedenem ozemlju, naj se, v kolikor žele, brez ozira na njihovo dosedanje državljanstvo smatrajo za Jugoslovane in naj se s zaupanjem obračajo na jugoslovanska dr-
(Dalje na 4. strani)
Vatikan priznava pravice jugoslovanskega poslanika
Rim (preko Berna, Švica), 15. avg. — (JK). — Danes je vatikansko drž. tajništvo izjavilo, da ni likvidiran incident med Vatikanom in laško vlado, ki je pred nedavnim izdala odredbo, po kateri se imej ju-goslov. poslanik pri Vatikanu s pooblaščenim osebjem jugo-slov. poslaništva pri Vatikanu vred iztirati z laškega ozemlja. S tem svojim stališčem vztraja Vatikan kot suverena država, ki je bila ustanovljena in priznana tudi od Italije z Lateranskim dogovorom, krepko pri svoji pravici do tega, da priznava kateregakoli državnega zastopnika tuje države, ki je pri njej akreditiran. Po istem dogovoru je Italija
lomatom pri Vatikanu* kakor
tudi pripravljenemu diplomat, osebju docela svobodno gibanje in bivanje na laškem ozemlju (torej v Rimu) in še posebej svobodo gibanja v Vatikan in iz njega.
Ker ne mara, da bi imel Vatikan kake incidente in preglavice radi njega, se je jugoslov. I poslanik pri Vatikanu g. dr. Niko Miroševič že sredi julija preselil v Vatikan, in sicer v poslopje Santa Maria, koder misli ostati do konca vojne. Ali radi pomanjkanja stanovanj v Vatikanu je drugo ju-! goslov. diplomat, osebje še dalje stanovalo v Rimu. Dne 28. julija je laška vlada odredila, da se mora segnati z laškega ozemlja jugoslov. poslanik s celokupnim osebjem jugoslov. poslaništva pri Vatikanu vred. Za vzrok temu se navaja do-, zdevna politična propaganda, ki jo je baje počenjal prvi svetnik jugoslov. poslaništva pri Vatikanu, profesor bogoslovja in rimskokatoliški duhovnik dr. Niko Moskatelo, ki je tudi še dalje stanoval v Rimu. V resnici je ta laika odredba sledila šele potem, ko je Vatikan odklonil službeno sv« dijenco "poslaniku" odvisne Hrvaške ▼ Rimu dr ju. Stijepu Periču,
Jugoslovansko diplomatsko osobje je pripravljeno se preseliti v Vatikan in stanovati tamkaj, toda Vatikan sam, pa ne mara popustiti Italiji ter zahteva, da se osobju dovoli svobodno bivanje im kretanje na laškem ozemlju. Laška vlada preti, da bo šiloma izvedla svojo izgonsko naredbo, če se Vatikan in jugoslovanski diplomatje zlepa ne pokorijo. -o-
Zagrebški kruh je slab, se
slabši pa v Dalmaciji
Zagrebški kruh obstoji iz ene tretjine p še nične moke in dveh tretjin koruzne in ržene moke. Prodaja se pa 4.50 Din za 80 dekagramov. — V Dalmaciji je pa še slabše. Tako

AMSftJKAtfŠfcl atXJVfcHfeC
Sobota, 23. avgusta 1941
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski k* _ Ust v .Ameriki. Tfk* Uttanevljen teta 1891.
' Uajt *Mk daa mn mMJ. p» MUkor In	prmsrfUh.
Isdaja Id tiskal
EDINOST PUBLISHING <CO.
NmIot giiilltw is opravi
1S49 W. Cermak R<L, Chicago - _ T»Ufoa: CANAL m
»rL. — t-
Haročnia«!
Z« e*lo leto_15.00
Za pol k ta	jF	2.50
Za «*trt teta _ L50
Za Chka«* fMifc ki Snopoi
Za celo telo_:—$6.00
Za pol kta_ 100
Za četrt teta_ 175
Posamezna šterflha _ le
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amen ca;. Established 1891.
I—mrt daily, except Sunday, Moo-lay and die day alter holiday*
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreet of publication office: 184$ W. Cermak RcL, Chicago Baoae: CANAL 9SŠA
Bubecrtpdoal For one year	>5.00
For half a year_2.50
Far three months - 1.50
Chteeco, Canada and Bopepei For one year	$<S.Q0
For half a #ar _!_ 3.00
For three monthe __ 1-75 State oopy_ 3c
Dopisi vainega poo veaj dan In pol pred dm 6» četrtka dopoldne. * ne vrag*.
za hitro objaeo morajo biti poslani na uredništvo t, ho izide Hst. — Za zadnjo iterilko v tednu je čas ksse yaipisa se ne ozira, m Bnhopisor pred
at the poet office at
Entered ae second dees matter, November 10k 19« Chicacc. Zllaeis. under the Act of Ifsrch 3, 1879.
P. Bernard Ambrožič OFM.: -
Jeremija na razvalinah
5. NA ČIGAVI STRANI BO ZMAGA?
Ne pričakujte, da bom začel prerokovati. Nisem zapisal zgornjega podnaslova za to, da bi se spustil v dokazovanje, na kateri plati bo zmaga. Da je ne bom pripisal Hitlerju, si sicer lahko mislite. Da pa tudi zaveznikom ne bom vtaknil zmago v žep, je pa tudi jasno. Nisem vpre-žen ne v to ne v ono propagando.
Podnaslov nad tem člankom pa pomeni, da si mislim tole. Marsikdo, ki bo bral te moje članke, bo dejal in se vprašal: Vse to bi utegnilo imeti pomen, če bi vedeli, da bo končna zmaga taka kot si jo želimo. Toda kaj če ne bo...?	:	<* *	\i
Seveda bi takim lahko odgovorili tisti, ki poudarjajo: • r Pravica MORA zmagati. Toda tudi takih bi ne manjka-'^ lo, ki bi se oglašali z nekoliko izpremenjeno Pilatovo besedo: Kaj je pravica ...?
Rojaki, za vse to ne gre. Nikjer ni zapisano, z ne-z«iotnimi črkami, da bo zmaga na naši strani. Se manj je zapisano, kdaj bo zmaga, naj že pripade temu ali onemu. Kajne, če bi vedeli, da bo čez dva meseca Hitler že v mišji luknji in da bosta Zaceli Anglija in Amerika 22. oktobra vračevati narodom, kar jim je ugrabil Hitler — o, potem ja! Potem bi mi že šli na delo, pripravili bi se za pomoč domovini, da bi vsaj tiste nakrmili, ki do takrat še ne bodo umrli, pa tudi na narodno predstavništvo bd mislili,1 saj potem bi vsaj vedeli, da bo imelo kaj posla.
Ker je pa tako, kakor je, ker nihče ne ve, če bi naši ( dolarji pripomogli našim ljudem in če bi kako drugo naše" ( podjetje imelo kak pomen .., Tako je fla torej bolje, da < se ne vtikamo ... '	]
Veste kaj? Kdor se loti kakega dela samo v takem i slučaju in samo pod takim pogojem, da uspeh mora priti 1 in sicer z vso gotovostjo, tak človek je neke vrste oportu- * nist. Sebičnež. Hlasta po uspehih, neposrednih uspe- ' Hih, ali se pa ne bo ganil. Taki ljudje so kramarji. Do- . slej še nisem slišal, da bi bil kdo ponosen na tak titelj. : Upam, da ni še VES naš narod v Ameriki padel tako glo- ] boko, da bi se začel ponašati z imenom: Kramarji... i So reči v življenju človeka in narodov, ki so daleč, ki ( so visoko, ki so dosegljive šele preko trnja in mučeništva, preko smrti in grobov. Vseeno so tako lepe in vzvišene, da je že pot do njih lepa, pa magari s krvjo poškropljena. Če bi to ne bilo res, črtajmo iz vseh slovarjev in vrzimo iz vseh jezikov besedo — ideal!
Vrnimo se nazaj na trdna tla. Kar sem hotel povedati, bo postalo razumljivo iz nekolikih primerov.
Skoraj leto in pol je tega, ko sem gori na severu pro-vincije Ontario prisostvoval narodnemu shodu Ukrajincev. Povedali so, da so se organizirali za osamosvojitev) svoje domovine Ukrajine. Poslušal sem ves zavzet navdušene govore predstavnikov naroda, ki jih je bil NAROD sam poveril, da potujejo od naselbine do naselbine in prirejajo shode. Pogledoval sem na mapo, ki so jo kazali in razlagali, pod kolikimi tujimi jarmi ječijo njihovi rojaki. Čudil sem se^ kako so z omalovažujočo gesto šli preko Stalina in Hitlerja, ki sta imela in še imata največje število Ukrajincev pod seboj, kako so naštevali še druge države: Romunijo, Mažarsko, Litvo ... da bodo morale dati nazaj Ukrajince, kadar pride čas za to... Strmel sem nad navdušenjem naroda, ki je ploskal in se zraven solzil, ob koncu pa delil desetake dolarjev brez vprašanja, če se bodo vse tiste lepe reči zgodile že jutri, ali morda šele drugi teden •,
Takrat sem razumel misli našega p. Zakrajšeka, ki je prišel tik pred začetkom sedanje morije v Ameriko pripravljat tla za povrnitev Primorja Jugoslaviji. In še marsikaj sera takrat razumel.
V Prešernu beremo o nekem junaku, ki je šel "boj bojvfct brez upa zmage". Pa je šel Vedel je, da je to njegov poklic. In se ni bal velike verjetnosti, da bo padel. 2e sama pot do zmage, pa še tako trnjeva in malo obetajoča, se mu je zdela lepa.
Ukrajincem se tiste dni ni kazala niti ena iskrica, ki
bi oznanjala skorajšnje uresničenje nad in želja. Tudi danes — saj vidite, kako je. Vseeno delajo in organizirajo in — upajo! Upajo tako trdno, da iz tega upanja prihaja tudi vera.
Pojdimo bliže, pojdimo v nase kraje in med naše ljudi ! Dnevni listi nam te dni poročajo o Srbih. Tisoči plačajo z življenjem za sijajno delo Cetnikov. Recite kar hočete o teh Cetnikih, eno pa dokazujejo — srbski narod ima KRI in ker ima kri, ima tudi žilavost. Dobro vedo Srbi, da ne bo še jutri, ko pride svoboda, to pa tudi vedo, da Hitlerijanstvo ne more ostati za vedno.
In podobno z drugimi narodi tam za morjem. Z mu-q£ništvom in lastno krvjo so na delu, da bo nekoč drugače na svetu, kadarkoli že!
Mi naj se pa zadovoljimo s tem, da pravimo: Kaj bo pa pomagalo?
In ko beremo pozive na finančno pomoč — ko je pač to vse, kar imamo: Organizacijo za finančno pomoč — naj se zadovoljimo s tem, da pravimo: Saj ne morete nikamor poslati, ne splača se pobirati... Kadar se bo odprlo, bomo že dali.. •
Na videz opravičen izgovor, pa le na videz! Izgovor, ki razkriva dejstvo, da se ljudem ne ljubi dati! In komur se ne ljubi dati sedaj, se mu tudi v prihodnje ne bo. "Takrat" bo njegov denar že kdo ve kje. In Če ga bo še imel, kdo nam je porok, da ne bo "takrat" tistega denarja "sam zase nujno potreboval"?
Naj vsak pogleda nekoliko sam vase in samega sebe opazuje. Odkril bo čudne reči. Pa je križ, ker tega nismo vajeni. Potem se pa lovimo za izgovori in izvijanji. ki jih nabiramo zunaj sebe, ki so že iz kdo ve katere roke prišli do nas in našli v naši "gostoljubni" dušici prijazen sprejem.
Hitler, ali boš moral res še veliko bolj razsajati in razbijati, preden nas boš zbudil — če ne bomo celo tudi takrat samo debelo gledali, ko bo padalo po naših lastnih' hrbtih ...?!	(Dalje prih.)
Opomba uredništva: Pripominjamo, da so bili ti članki pisani in poslani na uredništvo prve dni v avgustu. Mi jih priobčujemo neizpremenjene, čeprav bo morda pisec istih, danes eno ali drugo stvar drugače gledal, kakor takrat, ko je pisal. Objavljenje se je zakasnilo radi tehnič-:. nih razlogov uredništva, ki je obloženo te dni z raznovrstnim gradivom.
CHICAGO PRIČAKUJE GOSTE
ut4«. Potem bo razdelitev delegatov po stanovanjih.
V ponedeljek se prične uradna konvencija in poslovni red in program bo sproti nazna-njan na konvenciji.
Se enkrat opozarjamo na veliki članski in javni shod v ponedeljek večer v dvorani sv. Štefana. To bo nekaj posebnega. Mr. George Mirosla-vich, voditelj mladinskega oddelka in drugi glavni uradniki bodo nastopili s svojim programom, ki bo nadvse zanimiv. Pošljite svojo mladino in sami pridite.
V	sredo popoldne bo ogled mesta in raznih zanimivosti v Chicagi. Posebni busi bodo goste peljali na razgled.
Ponovno in zadnjič opozarjamo na veliki konvenčni banket, ki bo r sredo večer dne 27. avgusta v šolski dvorani. Navzoči bodo razni ameriški in jugoslovanski odličnjaki.
V	četrtek večer bo "Moon Light Sky Trip" s parnikom po jezeru Michigan, kar bo nekaj zabavnega in zanimivega. Vel ste vaoljeni. Listek stane za osebo samo 75c. in se dobe pri Mr. Jurjovecu v Chicagi in v So. Chicagi pri Mr. Popovichu Pridi vsak, ki mu mogoče.
Tako. Chicago je pripravljena in pričakuje drage goste v svojo sredo, ter že v naprej iste iskreno in prisrčno pozdravlja. Dobrodošli vsi!.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
DOMOVINA KLIČE NA POMOČ!
Sheboygan, Wis.
Kdo ti je na svetu več kot tvoja rodna mati, tvoj krušni oče, tvoj krvni brat in sestra? O, kako radi se neštetokrat in cb vsaki priliki spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih do njih. Vsaj tako je bilo še vče raj. Toda danes? Ali se danes še spominjaš? Ali se sporni njaš, ko si se poslavljal od njih, od svojih dragih, ko si zapuščal svojo rojstno grudo, na kateri je tekla tvoja zibelka? Mar nisi takrat čutil tesnobo v svojem srcu, mar nisi čutil bolest in skrb v srcih tvojih dragih, katera jih je ob tvojem slovesu trla in mučila radi tete, ki si odhajal v tuji svet, da Bog ve kam in kod: Mar jim nisi ob slovesu svečano obljubljal, da ne boš nikdar pozabil na nje in celo, da jim boš vedno stal ob strani po danih razmerah?
Čas hitro mineva in leta z naglico teko. Sedaj, ko si se do dobra ustanovil v novi domovini, morda za vedno, sedat, ko si postal svoj gospod ar, lastni oče m mati, je mogoče, da se je tvoje srce ohladilo in obljube do tistih, ki so ti bili še včeraj najljubši in najdražji,
so splaknele.
Čas hitro mineva, pravim, a s časom se tudi razmere preoblikujejo hitro. Ti, ki danes živiš na svobodni zemlji, na kaveri ne nosiš težkih okov, kateremu se ne zajeda žgoči bič v tvoje lastno meso, ti, kateri ne čutiš vojnih grozot in lakote, mar moreš ostati tudi danes hladen in brezbrižen napram onim, ki so ti bili še včeraj najdražji, do tvojih ljubečih in trpečih, katere si pred leti zapustil onkraj morja? Ne, če si član človeške družbe, če nisi gluh in slep, če nisi brezsrčen sebičnež, ne moreS in ne smeš preslušati v nebo vpijoč glas tvojih mučenih, zatiranih in tlačenih, bednih in lačnih krvnih bratov in sester v stari domovini, kateri te pro sijo nujne pomoči.
Strašne grozote, muke, glad in neznosno trpljenje, je hujše ko smrt. To je največji pekel, katerega si more človek zami sliti. In v tem peklu danes ječi tvoj oče, tvoja mati, tvoj brat, tvoja sestra. V tem peklu ječi tvoja mila domovia, kjer ti Je rastel up in nada, Jcjer si se razvijal v človeka — za člove ško družbo. In sedaj, ko si do-rastel človek, ko gledaš trplje nje, ko slišiš ječanje, ko čutiš
bol domovine, ki ti kliče: sin — človek, pomagaj, pomagaj mi iz groznih peklenskih muk, saj si moj sin, saj si moj brat!
Brat, sestra, čuj glas domovine, razprostri roke, odprl srce in položi mal dar tužni domovini na oltar! Le krutež more ostali neomehčan.
Vsa sloven? ka podporna droitva v Sheboyganu so potom svojih zastopnikov ustano-vila odsek J ugosltfvapSkega pomožnega odbora, ikateri je zakonito in pod administracijo ameriškega Redečega križa, pooblaščen zbirati prostovoljne prispevke v prid bednim in zasužnjenim Slovencem v Sloveniji. —Odsek Slovenske sek-eije JPO v Sheboyganu je imel že tri seje. Prihodnja seja se vrši 28. avgusta v dvorani sv. Cirila in Metoda. Vsak, kdor se zanima za stvar, naj se udeleži seje.
Odsek je na redni julijski seji sklenil, da prične z energično kampanjo po naselbin? za prostovoljne prispevke. Vsa društva, po številu 12, so se prva odzvala apelu s tem, da je vsako prispevalo v ta namen lepo nagrado, katerih skupna] vrednost je $100.00. Te nagrade so se dale na listke, s katerimi se bo odločilo dne 26. oktobra, v že poprej omenjeni dvorani, pred kratko zabavo, katere bodo prispevale v ta namen dobrosrčne sheboygan-ske ženice. Te nam obetajo, da bodo napravile toliko "Pillow Cases", da se bo oder šibi! pod njimi. In to bo vse brezplačno iz sočutja do trpečih bratov in sester onkraj morja. — Omenjeni- listki že krožijo po naselbini in vsak rojak, vsaka rojakinja se naj
zaveda svoje moralne dolžnosti napram zatiranim sirotam v domovini. Vsak, kdor dobi knjižico v roke, se prosi, naj bo toliko zaveden, da ne ho knjižice vračal prazne, temveč da jo obdrži, če bi jo prodati ne mogel. Ravno tako se prosi in pričakuje od naših trgovcev, obrtnikov, profesijonalcev in drugih, katerim bo dostavljeno po nekaj knjižic, da iste sprejmejo z zavestjo, da bo njih pomoč velika moralna pomoč, šla izključeno našim sinovom in hčeram, kateri danes ginejo in umirajo za našo rodno grudo.	v
Upravni odbor odseka je sledeči:
Mary Prisland, predsednica; Martin Jelenc,podpfredsednik; Johanna Mohar. tajnica; John Udovich, blagajnik.
Vse morebitne pošiljke, denarne prispevke, je nasloviti na blagajnika 1135 Dillingham Ave.
Publikacijski odbor . —O-
KER NI ZAVEDNOSTI IN ZANIMANJA . . .
Barber ton, O.
Pri primarnih volitvah, katere so se tukaj vršile dne 12. avgusta, sta kandidirala tudi dva Slovenca in sicer Jacob fehabec in Vincent Presto. Prvi za councilman-at-large in drugi za councilmana v prvi wardi. Do'bila nista zadostno štvilo glasov in tako se je zopet enkrat pokazala nemarnost volilcev, ker ako bi bil šel na volišče vsak naš volilec bi bil vsaj eden izmed teh dveh izvoljen. Da nimamo zastopstva v mestnem odboru je torej le samo naša krivda in nobenega drugega. Toliko včasih
Na obisku ▼ Chicagi
Chicago, 111. — V sredo popoldne je nas obiskala Miss Catherine. Ulchar, iz Gilberta, Minn, v spremstvu Mrs. Bilta-ver v Chicago. Ogledale ste si tdi našo tiskarno. — Hvala za prijazen obisk.
Mr. Martin Foys pozdravlja
Jlills, Wis. — Naš naročnik Mr. Martin Foys, in njegova družina, ki biva na Cermak cesti, se nahaja ta teden na po-čitneah in pošilja vsem znancem in prijateljem svoje pozdrave od lepega idiličnega jezera in iz lepe senčne države Wisconsin.
Pomenljiv piknik
Milwaukee, Wis. — Vsa tukajšnja društva KSKJ v Milwaukee in West Allis, priredijo v nedeljo 24. avgusta na cerkvenem zemljišču na West Allisu velik piknik, v korist našim rojakom v stari domov;-, ni. Večina, kar nas je tukaj Slovencev, ima katerega v starem kraju, ki so v resnici potrebni pomoči, zlasti sedaj, ko jih je zadelo tako strašno gorje. Zato ste pa tudi vsi rojaki in rojakinje v Milwaukee in West Allisu naprošeni, da se tega piknika udeležite. Ves čisti dobiček pojde za naše uboge trpine v stari domovini. — K. D.
Smrtna kosa na zapadu
Pueblo, Colo. — Po dolgi in mučni bolezni je tu preminula naša dobra faranka Mrs. Margaret Mehle na Tayiar Ave. 1230, ki je 45 let živela tukaj. V življenju je rada obiskovala bolnike in kar je mogla storila dobrega. Bodi ji Bog plačnik za vse na onem svetu! Zapušča moža, dva sina, ki sta cba v-vojaški službi ter dve hčeri. Bila je članica petih društev, ki so jo spremljala na zadnji poti. Pri podr. Slov. ženske zveze je bila več let blagajničarka. — Pokojna je bila doma od Hrvaškega, fara Pleminitas pri Kolpi. Njeno dekliško ime je bilo Burič. Imela je dolgo let vse naše liste. — Naj se spočije od svojega truda in naj v miru počiva. — Preostalim naše sožalje! -— JM.
Ne pozabite na koncert!
Chicago, 111. — Mr. Geo. Marchan sporoča, da fco letos priredil letni koncert za svojo Jugoslovansko radio uro v nedeljo 26. oktobra in sicer zopet v American Bohemian Hali na 1440 West 18th Street v Chicagi. To naj služi kot pred-naznanilo.
govorimo, da naj bi imeli tudi mi več naših ljudi na odgovornem mestu, ali kadar pride pa potreba, da v tem kaj storimo in potrošimo par minut do volilne koče, pa ostanemo lepo doma.
Anton Okoti&h, tajnik Amer. Slov. Državljanskega kluba.
SAM PROTI DŽUNGLI
(271)
(Metropolitan Newspaper Ssrric«)
Napisal: Edgar Bice Burroughs
LOST IN "THE JUNGLE, toMMY BJ2ENT TOOK
fcSFUGe IN AC^VT.,
WHERE HE rCJND TWO UON CUBS. AT FIRST THEY WEQE FRIENDLY. BUT HUNGER AROUSED "TIrlEIC SAVAGERY. THEY ATTACKED, AND THE BOY STUNNED THEM.
AfcAIN "FOMttY. RAISED THE
STWE ABOVE -memamMtss
CUBS W FINISH THEM Off s THEN HE WESnXTED .
THE CUB5 LOOKED LIKE INNOCENT fWIES. M£ COULD Nor KILL THEM IN COLD 6*000. YPT—THgY WfiCE QmXSOVS.
"WEN TOMMY MAD AN 1064. ME flttAiSeeO THEM BACK INTO THE CAVE, AND QUILT A BARRIER OF STONES It) IMPRISON THEM,
Izgubljen v džungli, se je Tommy Iirent zatekel v votlino, kjer je našel dri mlada leva, ki sta bila t začetku tako prijazna.
Zopet je Tommy dvignil kamen nad omamljenimi levi. toda roka mu je zastala. — Leva sta izgledala nedolžno kot psička, da ju nikakor ni uogcl ubiti
Kljub temu sta bila nevarna. — Tedaj ;u je Tommy zavlekel globlje v votlino m začel pzek predel votline za-zidavati.
Sedaj je bil varen pred mladiči, toda nočni krik zverin v džungli ga je opominjal, da je obkrožen od nevarnosti.
Slovenska naselbina okrog i sv. Štefana je okrašena v za- j Btavah, kakor menda še ni bila. Od Wood ceste na vzhodu ] pa do Damen Avenue na zapadu in okrog tole in cerkve plapolajo na vsaki strani ulic pozdravni napisi in zastave. Potniki, ki se vozijo z avtomobili po Cermak cesti in potniki na poulični železnici vsi začudeno gledajo na to, kaj se godi v tem kraju, ki je tako okrasen. Z žic in drogov nad cesto pa valovijo pozdravi 11. redni konvenciji Zapadne Slovanske Zveze — Western Slavonic Association.
"Kdo je ta organizacija, kdo so to," popra&ujejo tujci. "Slovanska organizacija je," odgovarjajo. Zraven jih pouči ta ali oni, da je to naša slovenska bratska porporna organi-(zacija z zapada, ki bo zborovala te dni v Chicagi. Ni dvoma, da je to najboljša reklama za našo slovensko naselbino in za ZSZ.
V soboto in v nedeljo bodo že začeli prihajati glav. uradniki (ce), delegatje (inje) v našo naselbino. Glavni sprejem delegacije bo v nedeljo, kakor je bilo to že poročano včeraj. Točno ob 8. uri zjutraj se bodo Obrali vsi, ki imajo avtomobile, da bomo šli skupaj po delegacijo na železniško postajo. Pridite rojaki vsi, ki le morete, da bo povorka
bolj številna in da bo boljši
■ 1
Sobota, 23. avgust« 1941
GOVOR MINISTRA DR. MIHE KREKA
PREDSEDNIKA NARODNEGA VODSTVA IN ZASTOPNIKA SLOVENCEV V JUGOSLOVANSKI
VLADL
amtfcttcahsfct sutvtmc	_ ^ fa^ g
Washington, 18, mrg. 1941.
Dopimiitvo Centra lnega presbiroa pri Kraljevskem Poslanstvu v Washingtonu je prejelo sledeči tekat govora, katerega je održal v Londonu potom radija Slovencem v Ju goslaviji, minister dr. Miha Krek:
"Ko imam prvič priliko, da uživam gostoljubnost Velike Britanije in londonske radijske postaje pred vsem toplo pozdravljam ves slovenski narod. Lažje bi jokal nego pozdravljal. Vsaka solza bolje označuje naše sedajne razpoloženje in usodo kod pa more to storiti najboljša beseda.
"Slovenci smo danes suženjska raja, ki jo Hitler goni iz lastne zemlje. Nimam sicer neposrednih poročil, prav nobenih, tako tmeljito so Nemci in Italijani popravili slovenske meje, da jih je pred celim svetom sram, in so hermetično zaprli vso zvezo Slovenije z ostalim svetom. Toda še to, kar posredno izvem, je dovolj grozna slika. Nemci streljajo in zapirajo, Madžari obešajo slovenske ljudi, Nemci izganjajo z slovenske zemlje in prevažajo cele tovorne vlake naših ljudi kod živino na jug v srbske kraje.
"Nemci odvažajo deset tisoče slovenske mladine na prisiK no delo v Nemčijo. Nihče ne ve, kaj se tam z njimi godi. Nemci so v par tednih uničili vse kulturno življenje po celi Sloveniji. Zločini, ki jih izvršujejo Nemci nad slovenskim človekom, vpijejo v nebo po ma&čevanju. Hitler piše največje sramote na čelo vsem Nemcem. Golgota in botetlna Slovencev je neizmerna. To je moja slika o stanju v Sloveniji.
"Temu ubogemu, tepenemu in izkrvavljenemu narodu ni mogoče reči v pozdrav nič lepšega, nič toplejšega kod pa Dr. Koroščeve besede: "Dvignite glave, naše odrešenje se približuje".
"In Evangelistovo oporoko v novi izdaji "Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno kako boste vse svoje m<>či posvetili rešitvi slovenskega naroda in obnovi jugoslovanske države ter delali za njun procvit in blagostanje".
"Prva beseda je veljala našim mučenikom, takoj drugo recimo našim borcem in poklonimo se spoštljivemu spominu pokojnega predsednika ministra Kulovca, ki je prvi dal v tej vojni življenje za našo svobodo. Molimo zanj in ostale junake, ki so padli na bojnem polju od Dravograda do Djev-djelije in med katerimi so častna imena slovenskih častnikov in vojakov. Z zadoščenjem moremo trditi, da je slovenski mož in fant, v najtežji uri, dal vse za svojo domovino in da je izvršil celo in polno dolžnost do države in kralja, da se je tako blesteče izkazala naša narodna in državna zavednost.
"Slovenci v izseljenstvu posebno v Ameriki, so sijajno razumeli, da je po zlomu Domovine padla na Vas teža odgovornosti, da izpregovorite pravo našo besedo. Harodni odbor vse slovenskih organizacij v Združenih Državah Amerike naj ve, da je pokojni minister dr. Kulovec dobil njegov pozdrav in odobril njegovo delo. Zahvaljujemo se vsem, ki borbo za našo svobodo pomagajo in podpirajo, zlasti bratom Srbom in Hrvatom, ki nesrečne slovenske begunce sprejemajo in lepo z njimi ravnajo ter svojo bomo skorjo kruha z njimi dele. Bog jim stotera povrni in poplačaj. Posebej gre naša neizmerna zahvala Britanskemu Imperiju, ki s pomočjo Zdru-
NEMCI UTRJUJEJO ZAVZETE POZICIJE
jo svoje misli, predloge in zahteve, da bomo kolikor mogoče točno obveščeni o vašem razpoloženju in da bomo de'a-li v soglasju s celim narodom.
"Kod predsednik slovenskega narodnega vodstva in zastopnik Slovencev v Kraljevski Vladi globoko čutim vso težo odgovornosti, ki jo nosim. Storim in storil bom kar je v mo-
ženih Države Amerike vodi boj za rešitev vsega človeštva in evropskih narodov.
"Treba je, da vsi Slovenci, brez izjeme, složno in odločno jv temu zgodovinskem času zavzamemo isto stalisče, isti program, isti cilj vsega našega prizadevanja in ta cilj je: Ze-dinjena Slovenija, razširjena in novo urejena Jugoslavija. Vsi slovenski kraji, vsi slovenski ljudje naj bodo združeni v enotni skupni domovini.
"Z Srbi in Hrvati hočemo skupno veliko in močno Jugoslovansko državo.V teh strahovitih bolečinah, ki jih sovražnik zadaja1 vsem trem in vsakemu posebej, šele vsi prav čutimo kaka blagodat je bila narodna jugoslovanska država in koliko smo nad njo grešili. Sedaj vsi delamo pokoro. Slovenci smo vsi v suženjstvu, Hrvati $o izgubili svojo ljubljeno Dalmacijo, v takozvani hrvatski državi pa jim je tujec gospodar in domači slamnati mož je v resnici le Mussolinijev val-pet. Srbi so izgubili dve tretjimi svoje zemlje; na italijansko Orno Goro, na Albanijo in Italijo ter na Bolgare. Le majhen ostanek kneževine Srbije iz prejšnjega stoleta ima posebno nemško vojaško upravo, ki strelja za vsakega Nemca 100 Srbov. Dvajset let smo se resno in neresno prepirali za enakopravnost, sedaj smo Srbi, Hrvati in Slovenci izravnani v bolečini, ponižanju in trpljenju. Skupna pokora naj rodi skupno poboljšanje, vstajenje in novo življenje jugoslovanske narodne družine, ki bo našla v novem redu srednje Evrope in Balkana svoje odlično mesto, kakršno ji gre z ozirom na žrtve, ki jo je dala za ideale narodne in državne svobode ter ljudske demokracije.
"Slovensko narodno vodstvo je že v mesecu maju svojega takratnega sedeža na Bližnjem vzhodu poslalo poziv vsem slovenskim organizacijam in pojedincem, da se vsi združimo v delu za osvoboje-nje. Ne sme se več ponoviti, da bi bili Slovenci razsekani. Upam, da se bo na londonski radio postaji kmalu oglasil znani in priljubljeni politični referent ljubljanske radio postaje Alojzj Kuhar in nadaljeval svoja zanimiva politična predavanja, ki jih je prekinil v Ljubljani. Od tu vas bomo obveščali o razvoju dogodkov s posebnim ozirom na Slovence in Jugoslaviji. Prosim naj vsi, ki morejo, naj nam 3em pošlje-
Nekje v Rusiji :iazijski vojaki kopljejo strelne jarke in delajo druge utrdbe v zavzeti poziciji.
jih močeh, da se omili vaše mučeniŠtvo in z slavo uspeha in zmage ovenča vaša mučeniška krona. Prosim in vabim vse Slovence in Slovenke vseh strank, skupin in organizacij, da složno in požrtvovalno, vsi brez izjeme in razlike, združimo vse svoje moči v delu in borbi za vstajenje in novo življenje v svobodi."
... - . - -— ■ ■■ i -
ZA NAŠE GOSPODINJE
,,—■ ■ - .
KONZERVIRANJE PARADIŽNIKOV
Paradižniki v soli. — Majhne, zrele, toda še trde paradižnike obriši in jih vloži v lonce ali večje steklene kozarce. Prekuhaj vodo s soljo — na kvort vode za unčo manj kot pol funta soli — jo ohladi in zlij na paradižnike. — Pri uporabi pazi, da jed malo, ali nič ne soliš, ker so paradižniki že dovolj slani. — Tako kon-j zervirani paradižniki so najbolj primerni za juho, gulaš, rižot,-itd.
Celi paradižniki za solat«. — Ne prevelike, trde, a vendar zrele paradižnike operi in jih obriši do suhega, nakar jih zloži tesno v kozarce. Medtem pripravi na osem funtov paradižnikov približno kvort in pol pinta lahkega vinskega jesiha ter polovico toliko vode in jedilno žlico soli. To kuhaj približno pet minut. Ko je tekočina hladna, jo viij na para dižnike. Stati mora vsaj dva prsta nad paradižniki. Ker pa paradižniki radi prihajajo k vrhu, zatakni ob rob kozarcev dve palčiči navskriž, ki naj potiskata paradižnike navzdol. Zalij vse to s stopljenim lojem (parafinom) in ko se strdi za-veži s celofanom. — Po potrebi paradižnike pred vporabo namakaj v vodi.
Vkuhani zeleni paradižniki.
— Zelene paradižnike popari, da jih laglje lupiš. Odstrani jim seme in jih daj v emajlira-no — porcelanasto posodo. Medtem vkuhaj za osem funtov paradižnikov pint vinskega kisa s pol pintom vode, četrt pinta olja, žlico soli,žlico sladkorja, dva cela stroka česna, veliko na tanke lističe zrezano čebulo, deset zdrobljenih poprovih zrn, lavorjev list in vejico timijana. To kuhaj deset minut. Kuhano precedi in vlij na paradižnike. Potem vso skupaj enkrat zavri. Ko je zavrelo, naloži paradižnike s pe-navko v kozarce, sok pa kuhaj še deset minut, ga nato ohladi in hladnega zlij na pa-, radižnike, da jih pokrije. Kozarce neprodušno zapri in jih kuhaj v vroči sopari približno tričetrt ure. Kozarci naj se j ohladijo v vodi, v kateri so se [kuhali. — Tako konzerviram j paradižniki se "servirajo s pe-' čenko ali kuhano govedino.
-o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Slhrovi cmoki
Za cmoke vzemi enkrat toliko krompirja, kot moke; jajca, soli, masti ali smetane.
Kuhan, olupljen krompir pretlači ali ga pa zmečkaj z valjarjem na deski. V jamico daj še ostalo in zgneti v testo. Nato ga razvaljaj, zreži na kvadrate in v te kvadrate zavij slivo, kateri so poprej odstranila koščico, namesto ko-Ščice pa vtaknila v sad košček sladkorja. Izoblikuj iz tega cmoke in jih skuhaj v vreii slani vodi tako dolgo, da splavajo na površje, nakar jih po-beri ven, povaljuj na. razbeljeni masti ali maslu praženih drobtinicah, potresi s sladkorjem in cimetom ter daj na mizo.
-o-
Meranska jabolka
Funt jabolk tenko olupi, pri muhi izdolbi peščevje in praznino napolni z rozinami in sesekljanim citronatom. Zloži jabolka drugega k dragemu v primerno velik z maslom aH mastjo namazan model. Vrh vsakega jabolka položi krpico presnega masla in postavi v pečico. Nato pripravi kremo iz treh rumenjakov, štiri unče sladkorja, (lahko malce več), tri in pol unče olupljenih in zmletih marideijev, ,te?monds), dveh žlic ruma in temu primešaj še sneg treh beljakov. Na Pol pečena jabolka oblij s to kremo, nakar jih zopet deni v peč in jih v zmerno topli peči peci dokler niso pečena. Peče-
na vzemi iz peči in portresi s siadkorjem. Na mizo lahko daš kar v tieii posodi, kjer so se pekla. Zraven daš tudi stepeno smetano.
-o-
Če ž ana iz neolupljenih jabolk Jabolka operi, obriši in otre-bi. Ne olupi jih, temveč jih na strgalniku za kruh obdrgni, kakor to storiš z limono, kadar potrebuješ kožico kot diša vo za pecivo. Tako "raztrgan" olupek se v čežani popolnoma razkuha ter da čežani dober okus. — Za čežano le malo vode; čim gostejša je, tem boljša je!
-o-
TO IN_0N0
HITLER ODLIKUJE SVOJE HLAPCE
Bukarest, Rumunija. — Ru-munske generale Avramescu, Racovitta in Dumitrescu, je te dni odlikoval Hitler z nemškim železnim križem prvega reda, za hrabrosti proti Rusom. Ru-munci so s tem pokazali, da so pridni nemški hlapci. -t— o-
RUSKO ZLATO PRIHAJA V AMERIKO
Washington, D. C. — V Združiene države je začelo prihajati rusko zlato, kot plačilo za ruska naročila. Predzadnji teden so znašale zlate pošiljke iz Rusije za 3 milijone in pol dolarjev.
-o-
AMERIŠKO POSOJILO
URUGUAYU Montevideo, Uruguay. — Uruguayska vlada je včeraj sprejela $17,000,000.00 posojila od 'Export-Import Banke' v Washingtonu. Posojilo se bo porabilo za vojna naročila iz Združenih držav.
-o-
GROB SLIKARJA VELA-SQUEZA
Španska javnost z zanima-, njem zasleduje izkopavanje v kripti cerkve svetega Janeza v Madridu, kjer so leta 1660. v J grobnico neke prijateljske družine položili truplo velikega španskega slikarja Vela-squeza. Njegove ostanke skušajo sedaj najti. Po dvomesečnem delu so po starih zapiskih izsledili grobnico, v kateri je moral ležati in v njej so našli celo virsto okostnjakov. Strokovnjaki skušajo sedaj ugotoviti, kateri okostnjak bi bil pravi. Nekaj opore imajo v dejstvu, da je nekoliko dni po Velasquezu umrla tudi njego-
PRVA POMOČ RANJENCU
Sbmki zdravnik obožuje rano ujetemu finskemu vojaku nekje na severni ruskf^ronti.__
va žena in so jo pokopali v ist/ grobnici o>o njagevi strani. -o
KAKO HRANIJO DVOGLA-VO KAČO
V newyorškem zverinjaku imajo dvoglavo kačo. Kadar so jo hranili so imeli težave, ker obe glavi so hoteli hkrati žreti predmete, ki so ji polagali v hrano. Temu so odpomogli s tem, da so kači začeli devati karte iz trdega papirja med obe glavi, tako, da druga glava ni videla, kar druga dela. Kača se je na ta način hranjenja navadila in zdaj jo hranijo samo pri eni glavi.
PREHRANA ARMADE
Hraniti okrog 1,400,000 mož v armadi nikakor ni šala. Vendar to nalogo v armadi vršijo kar najuspešnejše in po najboljših načinih. Miss Mary I. Barber, iz Battle Creek, Mich., načelnica American Dietetic Association, ki je veščakinja v zadevi kuhinj-stva in prehrane, je podala vojnemu departmentu najbolje nasvete za jedilni red v vojaških taboriščih, tako da vojaki dobivajo dobro tečno in primerno hrano.
"SlHITE AMER. SLOVENCA"
-o-

mmmfmmjh
Iskreno pozdravljamo vse glavne uradnike in vso delegacijo li. redne konvencije Zapadne Slov. Zveze!
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21st Street, Chicago, Illinois
Y	Phones: CANAL 7172-7173
Prisrčno pozdravljeni glavni uradniki in vsi zastopniki 11. redne konvencije Zapadne Slovanske Zveze!
Reliance Federal Savings and Loan Association
(SLOVENSKO POSOJILNO IN HRANILNO DRUŠTVO)
1904 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Phone: CANAL 7130
Želim slavni 11. redni konvenciji Zapadne Slovanske Zveze najboljši uspeh in vse iskreno pozdravljam!
MAT HEW ARB AN AS
-:- FOTOGRAFIST
1149 W. 18th Street,
Chicago, Illinois
Phone: CANAL 3517

Iskreno pozdravljamo in zelitqo. najboljši uspeh vsem glavnim uradnikom in vsej delegaciji Zapodile Slovanske Zveze!
' PILSEN LAUNDRY
JOHN ŠTAJER in JOHN STARC, lastnika 1158 W. 18th Street,	Chicago, Illinois
Phone: CANAL 3500
Prisr eno pozdravljamo vse zastopstvo in vse glavne uradnike 11. redne konvencije Zapadne Slovanske Zveze!
WERCEL'S DAIRY PRODUCTS
SLOVENSKA MLEKARNA
2380 Blue Island Ave.,
Chicago, Illinois
Phone: MONROE 3673
PRAV PRISRČNO POZDRAVLJAMO GLAVNE URADNIKE IN VSO DELEGACIJO ______11. KONVENCIJE ZAPADNE SLOVANSKE*ZVEZE!
Metropolitan State Bank
Banka, ki vam nudi vse ugodnosti.
2201 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Telefon: CANAL 1955
Vse glavne uradnike in vse delegate 11. redne konvencije Zapadne Slovanske Zveze prav iskreno in pjnsrčno pozdravljamo!
Maryton Cafe & Restaurant
ANTON in MARY GOLENKO, lastnika
SLOVENSKA GOSTILNA. - Pri nas dobite vedno sveže pivo in vse druge vrste pijačo ter vedno gorka in mrzla jedila vse vrste. Se priporočamo delegaciji za obilen obisk. Dajte nam priBko, da vam postrežemo.
2246 Blue Island Ave.,	Chicago, Illinois
s
Telefon CANAL 9189

Stran 4	AMERIKA If SKI flUJVlJU«
——————— ■ -■-■—■————— , —————i
Sobota, 23. avgusta 1941
Paul Keller
"Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
Bila je zmedena in ni vedela kaj reči. Sla pa je z menoj vštric. Za kmetiško dekle je bila čudovito nežne postave, imela ie bled obraz z velikimi, toplimi očmi in mehka, milosrčna usta. Kar po pravici ji je bilo ime Elizabeta.
Oe naletiš na prav čistega človeka, ali ti ni tako, kakor da bi srečal koga iz raja? Ali ne prinese tako srečanje v globočino srca mii*u in utešenja?
In tak sem se ločil od Šipčeve Lizike.
Hotel sem enkrat proti žagi doli. Spori zat i sem želel fanta, ki je tako divje od-drdral z vozom, tiho in bogoslužno deklico in starega, o komer je trdil Boltežar, da je priskuten demokrat, ki si ne dela prav nobenih očitkov iz tega, da se pravda z graj-šcino že dvajset let za pravico do vode.
Tudi h koči na barju bom moral kdaj, da vidim Grčarjevo ženo in kraj, kjer raste strupena goba Bianka.
Sa/ni važni opravki za puščavnika, kakršen sem jaz!
. PETO POGLAVJE.
Samaritanska ljubezen. — Naše sankanje. — Boltežar zopet v dvomih. — Mlada, vroča kri. — O gnilem jabolku in izgubljeni ovci.
•
Včeraj sem doživel nekaj, kar me je vznemirilo. Na cesti doli sem zagledal novo učiteljico Eriko Grubelnik s tisto razvpito deklino. Razgovarjali sta se, se smejali in zaupljivo šli ena poleg druge.
Nehote sem stopil za njima. Pri žagi je ta zelo čudna dvojica srečala Šipčevo Liziko. Ta je mimogrede stisnila učiteljici roko, od druge pa se jfe plašno obrnila.
Lizika mi je prišla nasproti. Pozdravila sva se, kakor ie v naši dolini med gozdovi navada, ne samo z besedo ali s tem, da bi se ji odkril in pokimal, temveč sva kot va-ščana, ki se poznata, postala za nekaj hipov drug poleg drugega in sva sti stisnila roke. Pri tem se je deklica plašljivo ozrla po poti, po kateri je prišla, in je rekla:
"Učiteljica hodi — hodi — s to?"
"Da, tudi jaz se čudim!"
"Naibrž ne ve, kakšna je ta?"
"Najbrž ne!"
"Vi bi ji lahko povedali."
"Da, govoril bom z gospodično."--
Govoril sem z gospodično Grubelnikovo io prav na tisti poti, potem ko se je poslovila od črne Bianke.
"Gospodična Grubelnik, nikari ne mislite, da se hočem vmešavati v vaše zadeve, ali pa da sem celo farizej; toda vi ste še cisto tuji v tem kraju, zato naj mi bo dovoljeno, da vas opozorim, da je dekle, s katerim ste ravnokar šli, na slabem glasu."
"Vem," je odvrnila in njene lepe, rjave oči so se malo nasmehnile; "toda ravno zaradi tega hodim z njo."
"Za — to —?"
"Da! Nekoč sem v Svetem pismu razmišljala o stavku: *Ta se zavzema za grešnike in je z njimi'."
"Oh — in pri tem ste si mislili: če se človeka, ki ima bolno dušo, izogiblješ, su-ješ od sebe, potem ne bo boljši, potem celo postati ne more boljši; potem bo vedno slabši."
"Natanko tako sem si mislila! Eden mojih učiteljev nam je mladim deklicam rekel nekoč: 'Učitelj ali učiteljica, ki v naglici opravita svoje šolske ure, ne zaslužita svoje plače, čeprav je še tako majhna. Učitelj in učiteljica morata biti prijatelja vse občine, morata večkrat deliti nauke v vsaki hiši, ne da bi ljudje zapazili to, mo-'rata prijetno in nevsiljivo neprestano na-, daljevati s poučevanjem, stare vsgajati ravno tako kakor mlade, vedno tako, da nista ljudem v nadlego; kajti najboljša vzgoja je tista, ki je gojenec ne opazi. U-čitelica se mora predvsem zavzeti za mlada dekleta, ki vse lahko potrebujejo modre prijateljice, in jaz ne dvomim, da bo trdoglavi kmet rad sprejel v svoje srce kaj duhovnega, če mu modra učiteljica ponudi to o pravem času. Vse to so vprašanja srčne dobrote, modrosti in obzirnosti. Navodila za to ni nobenega, toda učiteljica, ki bo tako delala, kakor sem vam vzel v misel, je za občino blagoslov! Glejte — tako je rekel moj učitelj. Tedaj sem si zapisala te besede in jih znam na pamet. In ravno sedaj delam svoje prve nerodne poskuse."
"Vi gledate svoj poklic čudovito resno, gospodična Grubelnik."
"Ali naj ga ne? Saj je pač treba — ne le zaradi otrok in vaščanov — tudi zaradi mene same. Umreti bi morala v tej samoti, če bi si ne delala mnogo opravkov!"
Prikimal sem ji in pomislil na svoje brezdelno življenje.
Nenadoma pa se ' je resnobna Erika Grubelnik zasmejala prav od srca.
"Ali veste, kaj bi strašansko rada? Sankala se! Saj bi prekrasno šlo od koče gori na barju pa do žage in nato še malo po glavni cesti. Toda vidite, bojim se. Čudno, da se še nihče ni sankal po tej krasni dolini. In če bi bila jaz sedaj prva, bi rekli ljudje: "No, no, kakšne neumnosti pa uganja učiteljica?"
"Da! In to bi bilo respektu, ki ga vaše blagorodje dvajsetletna učiteljica zahteva, v kvar!"
"Vi se mi pač posmehujete?"
"Prav nič! Kvečjemu se smejem le zato, ker se ne marate sankati. Toda celo s svojimi pomisleki bi lahko imeji prav. In zato bom jaz s svoje strani vzgojno posegel vmes. Jaz bom prvi, ki se bo sankal. Od koče na barju do žage in še košček po glavni cesti navzdol. Kot drugega bom zapeljal gospoda Boltežaria, da se bo šel sankat, kot tretjega pa gospoda nadučite-lja. Nato se bom lotil Milčke in Malčke; tudi svojemu služabniku Timu bom dovolil, da se bo sankal in če se popelje na sankah po bregu doli moje domače strašilo, Padovka, potem se bo začel sankati ves svet."
"To bi bilo krasno, gospod Hubert!"
Poslovila sva se pred šolo. Šel sem po svoji poti v breg. Mislil sem na te<j poti domov:
"Kako pa ti je pri srcu? Tako vesel si! Skoraj tako ti je, kakor da bi prišel iz kakšne vinarne, kjer si bil izpil prav zares* dobro kapljico."
Kos je pel — naš petelin je zakikirikal — Bims in Bams pa sta pri dvoriščnih vratih začela blazno lajati, ko sta videla, da pridem. —
(Dalje prih.)
Svoji k svojimi	"
Ijr^^M i čajto svoje tbMwfriM% TjAwnrid tisku hL —^MSa pMQr	tiskarna fasddnJt vm tlrioofiM n fceanenfkt, <baHr»!n
^ HI drage, UOfO is POCENI.	—— ~	<
tiskarna amerikanski slovmbc
PROGLAS
(Nadaljevanje s 1. strani) zavm zastopstva, konzulate in agencije, za zaščito.
2.	_ Slovenci v zasedenem ozemlju naj mirno čakajo na navodila.
3.	Na pozive jugoslovanskih oblasti naj vsi Slovenci takoj store, kar je v njihovi moči, da bo vsako delo strnjeno in uspešno. Le če bo vsak izmed nas storil vso svojo dolžnost, smemo upati, da bomo izvojevali svobodo našega naroda.
Verujemo v Boga in njegovo večno
pravičnost.
Zaupamo v varstvo in pomoč Marije, Kraljice Slovencev.
Za osvoboditev Jugoslavije, za novo, večjo in srečnejšo Jugoslavijo. m Živel naš vladar kralj Peter II.
V izgnanstvu na Belo nedeljo 1941.
Dr. Miha KREK, Franc SNOJ, Franc
GABROVSEK, Dr. Alojz KUHAR.
BOJ DO SMRTI
(Nadaljevanje s 1. strani) cije, Italija in drugod. Rumun-ske čistilnice in sesalnice so pa zelo hudo razbili in uničili zadnje tedne ruski letalci. Zaloga olja v Nemčiji mora iti h koncu, je njegovo mnenje. Ko začne zmanjkavati olja in vojnega materiala, bo začela pojenjavati tudi nemška udarna moč, je njegovo mnenje.
V Londonu se čuje zadnje tri dni večja in večja kritika, zakaj angleška vojska ne skuša udreti kje na kontinent in odpreti novo fronto z Nemci. Istega mnenja so tudi poljski, češki in norveški strategiji, da je treba Nemcem usiliti nekje novo fronto, ki bo Nemce zaposlila. da se ne bodo tako svobodno gibali in prestavljali svojih čet na samo eni fronta Norveški voditelji v Angliji so baje prejeli tajna poročila, da r.a Norveškem ljudstvo komaj čaka, da pride kaka pomoč od zunaj, nakar 'bi sledil splošen upor proti Nemcem.
Anglija mora imeti vsakako nekaj milijonov vojakov. Ako bodo ti vojaki samo doma stali za domačim obrežjem, druge dežele pa pustili, da se same branijo, bodo nekega dneva sami zelo razočarani.
-o-
ŽENSKA PRIPOROČA SUKA NJE ŠIV ANKE
Mrs. Warren iz Berkeley, California je te dni objavila zanimiv članek v ženskih magazinih, kjer priporoča, da naj gospodinje zopet začno s šivanjem doma. . Velika draginja povzroča, da je treba šteti več za razna oblačila, vključi vsi otročja. Nekatero blago je zdaj mnogo višje, kakor je bilo. Varčne gospodinje temu odpomorejo s tem, da si šivajo razne obleke doma, kar pride mnogo ceneje.
SVET V PAR BESEDAH
(Nadaljevanje s 1. straneh) -
pobeg kakega jetnika iz te jet-iiišnice v zadnjih 20 mesecih.
" — Denver, Colo. — General C. Marshall izjavlja, da kritika, ki jo izraža javnost o vladi in o podaljšanju vojaške službe slaoo upliva na vojake in njihovo moralo. Ljudstvo doma mora dajati vojakom pogum, ne pa kritizirati vlado.
—	Tokio, Japonska. — Poroča se, da japonska vlada ne bo storila za enkrat nobenega koraka, drugače, če se na hitro pokaže kaka ugodnost, kot poraz Rusije, ali kaj podobnega. Japonska je zvita mačka.
—	San Paulo, Brazilija. — O pogrešanem letalu, o katerem se je Včeraj poročalo Iz Južne Amerike, je prišla vest, da se je ponesrečil. Vsled nizkih oblakov je zgubil pri iskanju postaje vid in je zadel v gorski greben in se razbil. Izmed 13 potnikov se je osem ubilo in 5 je več ali manj poškodovanih.
—	Moskva, Rusija. — Uradno glasilo ruske vojske "Rdeča Zvezda" poroča, da so Rusi začeli graditi nove hitre lovska letala, ki bodo te dni že poslana na fronto. Nova letala imajo veliko hitrost in so bolje oborožena, kot dosedanja letala.

J. M. Trunks
NAJSTAREJŠI DUHOVNIK
v milwauški Škofiji
UMRL
V Lake Geneva, Wis. je zadnje dni preminul župnik cerkve sv. Frančiška Šaleškega, Rev. Joseph G. Smith, star 87 let, ki je dolga leta župnikoval tej fari. Pokojni duhovnik je bil posvečen pred 59 leti in je bil dosedaj najstarejši duhovnik v milwau-ški nadškof i j i.
-o-
nekaj malega o MAČkah
Nekdo je na podlagi svojih skušenj z mačkami tole zapisal: Beli mački, ki imajo modre oči, so vedno gluhi. Mačke, katere imajo rumene, bele ali črne lise na dlaki, so vedno le ženskega spola. Nihče pa ne ve, zakaj, j
KRASNO SPOMINSKO KNJIGO
je izdala slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu, za svoj zlati jubilej, ki ga obhaja letos. Vsebuje 144 strani zanimive zgodovine župnije s številnimi slikami duhovnikov in šolskih sester, ki so delovali na tej župniji, kakor tudi slike drugih nekaterih odličnjakov in društev. Okrog nadaljnih 40 strani pa vsebuje knjiga oglase. Knjiga vsebuje slovenski in angleški del, tako da bo služila obema generacijama. Knjigo prodajajo po 50c. in se naroča v St. Joseph's Rectory, 416 No. Chicago Street, Joliet, 111. Knjigo vsem prav toplo priporočamo v naročitev.
-o-
Širit« in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Politika je bila že od pam-tiveka hudo umazana. "E i n
garstig Lied", je rekel Goethe, j Politika od strani katoliških krogov je v očeh nasprotnikov vsega katoliškega javnega udejstvovanja vedno slaba roba, kakor trdijo dnevno, in če bi bila tudi vrlo dobra politika. S -tem nikakor ne trdim, da bi morala biti politika vedno le najboljša, ker }e politika katoliških krogov. Politika ni dog-matična, je toraj zmoti podvržena.
Kolikor prihaja politika katoliških krogov zdaj v Ameriki v poštev, je -taka, taka ne glede na le gole klevete nasprotnikov. Pri sedanji vse-občni zmedi po svetu nihče ne bo mogeST pričakovati, da bi katoliški krogi vedno pravo zadeli, ko gre le bolj za taktične smernice te politike. Mnogi hudo zabavljajo in zafrkavija-i jo. Da s politiko v merodajnih katoliških krogih v Ameriki ni ravno najbolje, je razvidno tudi iz tega, da se še med seboj malo poravsajo in pokav-sajo: eden tako, drugi tako.
Kogar ne vznemirja vsak pojav in si ohrani hladno glavo, ga taki pojavi ne bodo spravili iz političnega ravnotežja. Kdo so pri nas katoliški krogi, ki se udejstvujejo v po litiki, če prihaja ta res nekoliko v poštev? Irski krogi so za stopani morda do 70 odstotkov, Nemci morda do 20 in vsi drugi tvorijo ostanek ali še manj. Slovanski katoliški krogi v "višji" amerikanski politiki ne pomenijo dosti. Cisto naravno je toraj, da je naša katoliška politika ali irska ali nemška. Irci in Nemci so hudi na Angleže. Ali bi bili Irci za Hitlera, o tem bi se ne moglo trditi, Nemci so za Hitlera brezpogojno, o tem ni dvoma. To je vodilna smer teh katoliških krogov. Anglež ne sme zmagati, kvečemu naj bi ostal le pri življenju. Ako zdaj Anglija glede tja v Rusijo, kjer Hitler silno počasi blica, je naravno, da irskem in nemškim katoliškim krogom to angleško gledanje ni po volji, in na vse načine se ti krogi prizadevajo, da pokažejo to gledanje na ruske kosmatince kot zelo grdo robo, in skušajo tudi Ameri-kancem potegniti kapo Čez glave, da bi ne gledali preveč z Angleži vred na ruskega medveda, ki se je le postavil.
Irci so se borili vedno le za lastno svobodo, o svobodi drugih ne najdeš med Irci preveč razumevanja. Ko je prišlo v Evropi do prvih ribarij, in se je ostrina nazijskega pohlepa obrnilo zoper Čehe, potem zoper Poljake, se je obrnil list, pri katerem so le Irci, na mojo malenkost, da naj malo pojasnim razmere, kakršfie so
med Slovani. Seve sem' 'ted ustregel in pojasnil,kakor sera pač vedel in mi je narekovala vest. Ali res niso razumeli, ali pa morda niso hotel! Y»zti-meti? Ničesar niso objavili in ničesar meni sporočili. Dobro razumem. Moja naziranja o svobodi Slovanov so tem Ircem bila španska vas. _
Kakemu Nemcu pa bos težko trobil na uho o kaki svobodi, ki ni le nemška. To je znano, in tu bo tudi med nemškimi katoliškimi krogi vrlo malo izjem. Ko bi Hitler vse Slovane požrl, bi se noben Nemec niti ne zmenil.
Mislim, da se nikakor ne motim, ko tako trdim. -Vsaka častna izjema bi potrdila le pravilo, da je večjidel tako. Ljudji ni lahko kratkomalo iz-premeniti, trdovratno ostajajo pri svojih naziranjih. Posledica je, da j? toraj katoliška fimerikanska politika taka. kakršna je: odpor proti Angliji, nobenega umevanja pa za svobodo ali pravice kakega Slovana. Bobnajo le zoper komunizem, in naj pri tem izgine v Evropi zadnji Slovan. Irec pozna le Irea, Nemec le TNemca, drugi za nju ne obstajajo.
o-
Posebno sodišče v Zagrebu
V Zagrebu na Hrvaškem, je bilo vpostavljeno posebno sodišče, za take, ki razširjajo razne vznemirljive govorice.
PRODAM
3 stanovanjsko hišo po štiri sobe. Hiša je zidana in se nahaja blizu 27. ceste in Sawyer avenue. Cena je samo $5,-800.00. Vprašajte prir
ANTCA JORDAN, * 2622 5». Harding, Ave., Jhicago, 111.
Phone: LAWndale 7182.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
■ Louis J. Zefran
1941 W. Cerraak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljši avtomobili s« pogrebe, krste in iemtovanja — Mrtvaik* I kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
DR.JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. *
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom v Ontario, Kanada, v Grimbsy, in vsej tamošni okolici ter vseh naselbinah vzhodne Kanade naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naše liste slovenski misijonar in župnik v Kanadi
Rev. P. Bernard Ambrožič, v Grimsby, Ontario.
Pri njem lahko vsak poravna naročnino za naše 'iste, kakor tudi se na novo naroči, itd. Vsem Slovencem ga toplo priporočamo, da mu pri tem pomagajo raširjevati dober katoliški tisk.
Uprava "Am. Slovenca"
NA PRODAJ IMAM
—	Zidana hiša 2 flata po 4 sobe vsak. Basement. Blizu Douglas Parka. Cena je samo $3,500.00. Naplačila treba samo $500.00, drugo na obroke.
—	Zidana hiša 2 flatov po 5 sob, "furnace heat". Cena samo $4,500.Oz.
—	Zidana hiša. 3 flate po 4 sobe, blizu 26. ceste in Kedzie Avenue. Cena samo $1,500.00. Naplačila treba samo $1, 200.00.
—	Zidana hiša 2 flata eden 5, drugi 6 sob. Gretje na vročo vodo. Cena samo $5,800.00. Naplačila treba samo $1,000.
—	Na prodaj imam tudi veliko farm v Indiana in Michigan državi. Od 20 akrov naprej. Zemlja prvovrstna.
Za podrobnosti vprašajte pri:
ANTONU JORDAN,
2622 So. Harding Avenue, Chicago, 111.
Telefon LAWndale 7182.
Listen to
9 PALANDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION W H1 £
>	1480 kilocyclea
i* (First Station on Tour Dial) j
* Featuring a program of * |
Yugoslav Folk Music