T LJ* v SUM. dne fl. mirna 1925. p0Samezna Številka stane 3 Din LelO LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
%n celo leto .... m 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v lagoslavlji .... Din A* v inozemstvu.... . 80
Cene InseraJom:
Hnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2*50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delo, vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzeraži ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. nri zjutrai.
Poštnina Mm v oolovlnl.
iecleraslco prilogo ^Ilustrirani Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi nllcl 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ultct 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
K vstajenju.
Tomaž Masaryk je nedavno dejal, da se čedalje bolj prepričuje o tem, kako si katolištvo zopet osvaja duhovno vodstvo nad svetom. Mi katoličani sami smo bolj nagnjeni k črnogledstvu in bolj vidimo senčne strani nego svetle. Češki mislec pa ima prav; znamenja katoliškega preroda družbe so neutajljiva in hrepenenje človeštva po združitvi v eni Cerkvi bolj in bolj raste.
Predidoči stoletji sta bili stoletji plitkega razumnjaštva, ki pa jc že tako zelo upadlo, da predstavlja danes samo še vsega duha in sile oropani prežitek. Verska misel krščanstva zmaguje čedalje bolj nad brezboštvom na vseh poljih kulturnega udejstvovanja, slednjič pa ji je pridržana zmaga tudi v državnem življenju, v medsebojnih odnosih politično urejene človeške družbe.
K temu teži danes vse človeštvo, ki spada v območje krščanske kulture. Brezbožna kultura — »filantropizera«, »etici-zem«, »socializem«, kakorkoli so se že imenovali najrazličnejši poizkusi — je človeško družbo samo bolj in bolj razkrajala in jo končno privedla skoro že do propada. Njen pogubni vpliv se še nadaljuje v praktičnem življenju, toda njene ideje ugašajo in človeštvo počasi zbira svoje sile k ozdravljenju. In njegovi pogledi se obračajo zopet h krščanstvu, ki je Vstajenje od smrtL
Misel krščanske vsedržave, mirnega sodelovanja svobodnih narodov, misel emi-nentno katoliška, se zarisuje čedalje bolj določno na našem obzorju. To je vekovna misel Cerkve, za katero je s toliko vztrajnostjo eno stoletje za drugim delala, se zanjo borila in trpela. Tudi brezboštvo je to misel pograbilo in skušalo uresničiti, toda vsi napori od francoskega prevrata do ruskega so sc izjalovili. Njeno uresničenje je in ostane naloga katolištva.
Kakšna bo oblika obnovljene krščanske družbe, kje bo njeno glavno središče, kateri narod aH država njen nositelj, je seveda šc v temo zavito, kakor je bilo sodobnikom Avguština čisto neizvestno, da sc bo na razvalinah rimskega imperija razcvetela krščanska družabna kultura pod vodstvom germanskih cesarjev. Kdo ve, kateri narod, na katerem kraju zemlje si je Bog za bližnjo bodočnost izbral za obnovitelja sveta? Gotovo pa je, da bo poslanstvo duhovne obnove človeštva vršila slejkoprej Cerkev in ga tudi vodila.
Seveda — kakor je dejal duhoviti katoliški pisatelj, »kakor ni zima, ki pride, poslednja zima sploh, tako tudi pomlad, ki ji sledi, ni že večna pomlad. Če pridejo taki časi, kakor jc sedanji, stori Bog vedno korak naprej na poti zgodovine, toda treba ni, da bi bil to zadnji korak.« S svojimi napori bomo ostali vedno dosti daleč za idealom, nobene zmage ne bo brez trdih bojev in kole-banje je znak vsakega človeškega stremljenja. Toda mi vemo, da bo končni zrna-galec vedno Cerkev. Tega je porok Gospod, ki je vstal, resnično vstal.
Tudi slovenski katoličani imamo, naj je tudi našega naroda malo, važno nalogo pri katoliški renesanci v svetu. Mi se jc tudi hvala Bogu v polnem obsegu zavedamo. Imamo zglede, ki nam vlivajo poguma in nas bodrijo: borba Marksa, najmočnejše osebnosti nemških katolikov, na čelu vse nemške demokracije zoper prusko reakcijo; politično združevanje francoskih katoličanov, ki jim ni treba več resignirano sprejemati udarcev, ampak jih lahko framasonstvu sami prizadevajo; borba italijanske ljudske stranke zoper diktaturo paganskega fašizma; bohotni razcvil kaloličanstva v anglosaških državah; razmah katoliškega misijonstva in bolj in bolj rastoča moralna sila papeštva.
Največjo težavo imamo premagati slovenski katoličani v skrajno zaostalem, vsakemu globljemu pokretu skoro čisto nedostopnem in v samih napolizobražen-skih in najbolj zagrizenih predsodkih živečem »liberalnem« razumništvu. Kardinal Newman je nekje dejal, da razlogi ideje pobijajo, toda le boljše ideje jih izpodrinejo. Naše katoliško prosvetno, poli-
Popolno politično mrtvilo.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Parlament je popolnoma zapuščen, ker so vsi poslanci odšli na velikonočne počitnice. Tudi ministri odhajajo na odmor, da si odpočijejo od neplodnih posvetovanj o smernicah, ki naj jih dajo v razvoju političnega položaja. G. Nikola Pašič, ki potrpežljivo posluša mišljenja ministrov in drugih strankinih veljakov, končno pa apoditicno odloči, kakor sam hoče, pojde na Cavtat razmišlje-vat, ali naj poda vlada deinisijo prej, ko dovrši svoje delo parlamentarna anketa za verifikacije hrvatskih poslancev ali pozneje. Vsekakor se g. Pašič u z deinisijo prav nič ne mudi in bo porabil odlaganje demisije za pritisk na hrvatske polance, ki
so pod anketo. Anketa bi morala začeti delovati po velikonočnih praznikih. Verjetno jo. da anketa ne bo izvršila svojega dela prej, dokler se Pašič ne bo odločil za politični pravec v bodočnosti. To dvoje je v najtesnejši zvezi za Pašiča.
Ker je tudi drugi ustavni faktor odpotoval, je nastalo tukaj popolno politično mrtvilo. Tudi široka javnost se ne zanima več dosti za politični položaj, ker ni nastopil noben nov politični moment. Malo živahnosti v političnem življenju utegne nastopiti šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih, ko se bodo vrnili ministri in bodo začeli prihajati v parlament poslanci.
Avtorsko pravo.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V načrtu novega tiskovnega zakona sc nahajata dva člena o avtorskem pravu, ki nc zadostujeta in ne moreta nadomestiti zakona o avtorskem pravu.
V razpravi o novem tiskovnem zakonu je opozicija ta moment tudi primerno na-glašala in posl. Smodej je predlagal, da se ta dva člena črtata in da vlada predloži poseben zakon o avtorskem pravu. Vladna večina na predlog posl. Smodeja ni pristala. Sedaj pa je vlada dobila dopis Društva narodov, s katerim se poziva, da tudi kraljevina SHS pristopi k mednarodni konvenciji o avtorskem pravu. Temu moralnemu pritisku se je vlada morala udati in je naročila ministru za prosveto, da izdela poseben zakonski načrt o avtorskem pravu, ki bo v skladu z mednarodno konvencijo o avtorskih pravicah.
I
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Pogajanja med Grčijo in našo državo za sklenitev zveze se bodo pričela 20. aprila v Belgradu. Grški delegati so Kaklamanos, grški poslanik v Londonu; načelnik odseka za pogajanja v zunanjem ministrstvu in en vojni ataše.
TOŽBA KADI VOLIVNEGA TERORJA.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Iz Velikega Bečkerelia poročajo, da je poslanec nemške stranke dr. Viljem Neuner vložil na sodišču tožbo proti tistim, ki so med volitvami ovirali nemške volivce pri izvrševanju volivne pravice. Tožba je podprta z mnogimi podatki, ki dokazujejo volivni teror. Enako tožbo bo vložil tudi v Kikindi.
NOV DŽEMIJETSKI LIST.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Skupina muslimanskih mladinov namerava v Skoplju začeti z izdajanjem novega lista »Vazifa« (Dolžnost). Zastopal bo smernice džemijet-ske politike.
SEAT0N WATS0N PPIDE NA BALKAN.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V kratkem pride v Jugoslavijo znani angleški publicist Seaton Watson, da prouči naše razmere. Iz Jugoslavije bo odšel v Bolgarijo in Romunijo.
K0MITSKI VOJVODA ČEKOV UBIT.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je bil ubit znani komitski vojvoda Jeftim Čekov. Ubili so ga najbrž pristaši Panče Mihajlova.
' DELEGACIJA ZA DONAVSKO VPRAŠANJE.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Začetkom maja se prično seje delegacije za donavska vprašanja v Temešvaru.
POAGAJANJA Z ROMUNIJO.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Začetkom maja sc bodo pričela pogajanja med Romunijo in našo državo radi ureditve Džer-dapskega vprašanja.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta je Herriot jako temperamentno branil svojo politiko. Izjavil je, da on prevzema vso odgovornost za finančno politiko njegove vlade. Finančni položaj Francije nikakor ni tako obupen, kakor ga predstavlja opozicija. Povojni izdatki znašajo 165 miijard, vojna je pa veljala 145 miijard frankov. Guverner državne banke zasluži vso pohvalo. Herriot je rekel dalje, da je vse storil, kar je bilo mogoče za stabilizacijo franka. Prihodnje leto mora Francija plačati Ameriki 59 mi-l-jr*>nJv u^i', .», Angliji 11 milijonov funtov, nekaterim drugim državam pa manjše vsote. Svoj govor je končal Herriot z besedami: =>Mi nočemo inflacijo, ampak hočemo zvišanje vrednosti bankovcev.* — Po končani razpravi je zbornica izrekla vladi zaupanje z 291 proti 242 glasovom.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Po končani razpravi o finančnem položaju je zbornica sprejela sledeči dnevni red: »Zbornica je pripravljena z vlado sodelovati, da najde najučinkovitejša sredstva za saniranje državnih financ, in zaupa vladi, da bo vodila politiko miru in nacijonalnega napred-i ka. Zbornica pa odklanja politilco inflacije in preide na dnevni red,
PRAVILEN IZKAZ FRANCOSKE DRŽAVNE BANKE.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Današnji tedenski izkaz francoske državne banke izkazuje prvič po treh mesecih pravilne številke. Bankovcev v obtoku izkazuje za 43.400,762.185 frankov, torej za 2.100 mil. 896.650 frankov več kakor v zadnjem izkazu. Državi pa je banka posodila le 100 milijonov frankov več kakor je zadnjič izkazala.
OPOZICIJA GROZI HERRIOTU Z OBTOŽBO.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Opozicija je sklenila parlamentu predlagati, da se postavi Herriot pred državno sodišče, ker je on odgovoren za izdajo 2 miijard frankov v bankovcih brez odobritve parlamenta,
MINISTRSTVO PAINLEVE-BRIAND.
London, 10. aprila. (Izv.) »Daily Mail« poroča, da računajo angleški vodilni politični krogi v kratkem z novo vlado v Franciji. Ministrski predsednik bi postal Painleve, minister za vnanje zadeve Briand, Herriot pa bi postal predsednik parlamenta.
iot odstopi.
tično in socialno delo mora biti pozitivno in ustvarjajoče; katoliški Slovcnci moramo biti najbolj napredni in najbolj izobraženi Slovenci! Zapomni si mladina!
In prihodnje Vstajenje bo še slavnejše nego jc današnje.
U
Berlin, 10. aprila. (Izv.) Wolfov urad je dobil iz Pariza poročilo, da je sklenil Herriotov kabinet odstopiti.
POČITNICE ANGLEŠKEGA PARLA-MENTA.
London, 10. aprila. (Izv.) Parlamentarne počitnice trajajo do 28. aprila.
BREZPOSELNOST NA ČEŠKEM.
Praga, 10, aprila. (Izv.) Na Češkem bodo odpustili z dela 14.000 rudarjev. V Ostravi jih bodo odpustili okoli 5000.
POTRES NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Rim, 10. aprila, (Izv.) V okolici Or-tlcrja so čutili včeraj zvečer več sekund trajajoč oolre&.
Berlin, 10. aprila. (Izv.) Hindenburg je kandidaturo za mesto predsednika nemške republike končnoveljavno sprejel. Prejšnji kandidat desničarskih strank dr. Jarres se jc kandidaturi odrekel in poziv-ljc v desničarskem časopisju vse pristaše desničarskih strank, naj glasujejo za Hin-denburga. Kakor poročajo listi, se je Hindenburg obrnil tudi na bivšega cesarja za nasvet, ali naj kandidaturo sprejme ali ne. Šele po odobritvi eks-kaiserjevi sc je odločil, da kandidaturo sprejme.
Berlin, 10. aprila. (Izv.) S kandidaturo Hindenburgovo se obširno bavijo vsi nemški listi. »Germania«, glasilo centru-ma, piše, da bo Hindenburgova kandidatura izzvala nepričakovano oster boj med desničarji in pristaši weimarske ustave, kar bo nemškemu gospodarstvu silno škodovalo. Socialistični »Vorwžirts« smatra Hindenburgovo kandidaturo kot zadnji obupen poskus reakcionarnih strank, da pridejo do vladne moči. Če bo Hindenburg dosegel uspeh, je državni udar na pol dovršen, če pa mu spodleti, bodo republikanske stranke korakale preko ruševin padle trdnjave. »Socialdemokrati-scher Pressedienst« pa pravi; »Hindenburgova kandidatura pomeni v vnanjepolitič-nem oziru katastrofo, v notranjepolitičnem pa dobo najtežjih političnih potresov. Njegova kandidatura je afirmacija monarhije in vojne in ves svet jo bo kot tako smatral. Vsak za Hindenburga oddan glas bo štel svet kot za monarhijo in za re-vanšno vojno oddan glas. V notranjepolitičnem oziru se bo bil boj med monarhijo in republiko. Če bo Hindenburg izvoljen, moramo z meščansko vojno računati že v najbližji bodočnosti.«
LUDENDORFF ZA HINDENBURGA.
Monakovo, 10. aprila. (Izv.) V Mona-koVem jc imel general Ludendorff govor, v katerem roti svoje pristaše in vse nacionalno čuteče Nemce, naj glasujejo 26. aprila za Hindenburga.
DESNIČARSKI REPUBLIKANSKI GLASOVI V NEMČIJI.
Berlin, 10. aprila. (Izv.) Za Hindenburgovo kandidaturo so sc odločile doslej bavarska ljudska stranka in bavarska kmečka zveza poleg nemških nacionalcev in nemške ljudske stranke. Ker so pri zadnjih volitvah dobili desničarji 11 milijonov glasov, Marx-ovi pristaši pa 13 milijonov, bo boj jako hud. Odločilni utegnejo postati glasovi komunistov in pa glasovi onih volivcev, ki se zadnjič niso udeležili volitev.
HINDENBURG GOVORL
London, 10. aprila. (Izv.) Londonski listi priobčujejo vsebino nekega Hinden-burgovega govora, v katerem je baje rekel, da bo pri volitvah zmagal duh pruske garde,
London, 10. aprila. (Izv.) Na londonski borzi so vesti o Hindenburgovi kandidaturi vplivale neugodno na vrednost nemških papirjev.
ANGLEŠKI IN FRANCOSKI GLASOVI O HINDENBURGOVI KANDIDATURI.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) »Journal« piše, da bi pomenila izvolitev Hindenburga za predsednika nemške republike novo vojno. »Gaulois« imenuje Hindenburgovo kandidaturo izzivanje. Drugi listi pa imenujejo Hindenburga namestnika Hohen-zollerjev.
London, 10. aprila. (Izv.) »Daily MaQ< smatra Hindenburgovo kandidaturo nevarnost za mir, njega pa imenuje zastopnika bivšega cesarja.
BOLEZEN ROMUNSKEGA KRALJA.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Kakor poročajo iz Bukarešta, se zdravstveno stanje romunskega kralja boljša. Zdravniki upajo, da bo do konca junija toliko okreval, da bo lahko odpotoval v francosko kopališče Bag-nolo sur Orle,
DE ŠTEFANI ODSTOPI?
Fim, 19. aprila. Agencija »Informa-tore della stampa« poroča, da je padec finančnega ministra De Štefanija gotova , stvar. Proti njemu delajo z vso silo bor-'., zijanski krogi, ki ga dolže, da je edinole njegova kaotična finančna politika zakrivila nazadovanje italijanske valute.
DON STURZO O FAŠIZMU IN KATOLICIZMU V ITALIJI.
Pariz, 10. aprila. Don Sturzo je včeraj v dvorani Demokracije predaval o itali-. janskem fašizmu. Med drugim se je dotaknil vprašanja o odnošajih med fašizmom in sv. stolico. Ugotovil je, da cerkev ne podpira Mussolinijeve vlade, kakor ni ,podpirala nobene vlade; sploh pa cerkev ne bi mogla podpirati nauka, ki je evangeliju popolnoma nasproten. Nekateri katoličani, ki so pristaši konservativne vla-, de, morejo pač podpirati fašizem; toda to delajo pred vsem individualno, drugič je pa res, da privilegija revolucije niso nikoli . priznali. Kar se tiče ljudske stranke, je don Sturzo pripomnil, da tvorijo cerkev le pravi katoličani, ne pa tisti, ki so zabredli
POBOJI.
Rim, 10. aprila. (Izv.) V Faenzi je neki komunist ubil dva fašista. — V Capui so umorili nekega vojaka železniške straže. — V Bari so se stepli borci in faSisti. En fašist je ubit.
NOVA VLADA V BELGIJI.
Bruselj, 10. aprila. (Izv.) Nova vlada v Belgiji bo sestavljena šele po praznikih. Verjetno je, da bo novo vlado sestavil Vandervvelde.
Alojzij Stroj:
Versko in kulturno Slovencev v
O slovenskem nabožnem slovstvu je izrekel Matija Čop pred 92 leti jako laskavo sodbo. Pri poročilu o »Kranjski Čebelici« in o kritiki, ki jo je napisal češki pesnik Čela-kovsky, pravi, da je izšlo slovenskih nabožnih knjig z ozirom na prejšnji čas zelo veliko in da so med njimi vsega uvaževanja vredna dela (Illyrisches Blatt 1833, gl. Graferiauer, Slov. čit. III. 56). Med pisatelji, ki so se v času, ko je Matija Čop zapisal te besede, posebno odlikovali, je bil ▼ prvi vrsti Friderik Baraga. Nfegova »Dušna paša« (izšla prvič L 1830) je bila tedaj razširjena med ljudstvom že v dveh izdajah in v 5500 izvodih (P. J. Ša-fafik, Gesch. d. Sudsl. L. I. 148). Po sv. Alf. Ligvoriju prirejena »Odlikovanja Jezusa Kri. stusa v sv. R. T.« (izšla 1. 1832) so vnemala ljudstvo za češčenje Najsvetejšega, knjiga o počeščenju in posnemanju Matere božje (leta 1830) pa je budila vernike k pobožnosti do nebeške Kraljice.
Ko je šel Friderik Baraga oznanjevat sv. vero v Ameriko in je pri svojem misijonskem opravilu Indijanom pisal knjige v njih jeziku, ni pozabil (Slovencev. V misijonu sv. Jožefa ' na otoku Gorenjega Jezera v Ameriki je leta 1840 spisal dragoceno nabožno knjigo »Zlata jabolka« (izšla L 1844) in leta 1843 »Nebeške rože« (izšle L 1846). Te knjige so bile spisane ▼ zelo lepem in čistem jeziku (Levstik v Ljubljanskem zvonu« 1. 1881, str. 774); razširile so se povsod med Slovenci — Levstik pravi na navedenem mestu, da jih »vrlo dobro in Že dolgo poznajo slovenski težaki in kmetje« — in so zamorile zadnje sledi janzenizma med našim ljudstvom.
Misijonsko delo dobre knjige, ki ga je po-»vetilo Friderik Baragovo pero, nadaljujejo naši misijonarji v Ameriki. Od časa, odkar so jeli Slovenci r obilnejšem številu zahajati v
Združene ameriške države, so naši misijonarji poleg oznanjevanja božje besede pridno rabili tudi tisk, časnike in knjige v korist tamoi-njih Slovencev, Že »Amerikanski Slovenec«,
ki ga je ustanovil msgr. J. Boh 1. 1891, je prinašal takoj od pričetka veliko nabožnega berila. Navadno je bil objavljen v vsaki številki kratek verski pouk z ozirom na evangelij dotične nedelje. Taki spisi so dobro došli vsem Slovencem, ki so živeli raztreseni po širni Ameriki in niso imeli prilike poslušati besede božje v njim razumljivem jeziku. Kolikor bolj pa se je množilo število slovenskih naseljencev v Ameriki, toliko lepše se je razcvitalo tudi njim potrebno nabožno slovstvo. Dobili so svoje katekizme, molitvenike in druge knjige. Pa ne samo strogo nabožne knjige pričajo o uspešnem delu naših misijonarjev, ampak tudi njih koledarji, leposlovni in družinski listi kažejo, da se naši kulturni delavci v Ameriki živo zavedajo čudotvorne moči, ki jo ima povdarjanje verskih resnic v spisih. Zlasti nam o tem priča list »Ave Marija«, ki izhaja žc 17. leto (Chieago III. 1852 West 22nd Plače) in koledar »Ave Marije« (za 1. 1925 že dvanajsti letnik). List »Ave Marija« je ustanovil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Zadnja leta ga je urejeval Rev. Hugo Hren O. F. M., letos pa je zopet prevzel uredništvo njegov ustanovitelj. List prinaša pesmi (sodelujeta Mater Elizabeta in Rev.' P. Evstahij Berlec O. F. M.), povesti, poučne spise in oddelek »na razgledu«, ki obsega zanimivo kron ko katoliškega sveta. Obenem služi tudi kot glasnik raznim moškim in ženskim verskim društvom, zlasti zelo razširjenemu društvu sv. Imena Jezusovega (Holy Name Socicty), ki je zelo podobno našemu »apostolstvu mož«. Kar je Rev. Kazimir Zakrajšek v kroniki lista »Ave Marija« izrekel o dosedanjem uredniku »Bogoljuba«, o konz. svetniku Janezu Kala-nu, to velja tudi o uredniku »Ave Marija« samem: »Rev. Kaz. Zakrajšek je izvrsten urednik, krepko in spretno suče svoje uredniško pero in silno veliko dobrega stori za svoj narod.«
Še bolj kot list »Ave Marija « se odlikuje koledar »Ave Marija«. V njem je dr. Iv. Pregljeva povest »Božji mlini«, razni Rev. Hugo Brenovi spisi, obširen članek o glasbi p. Hu-golina Sattnerja, življenjepis misijonarja Leona Osredkarja (rojen 1. 1811. v Češnici pri Želez-
nikih na Gorenjskem, umrl leta 1882.) in več spisov prof. Fr. Pengova.
Želja naših rojakov v Ameriki, da bi to, kar so teden za tednom čitali v »Amerikan-skem Slovencu«, tudi slišali v svojih cerkvah, je mnogo pripomogla k razširjanju cerkvene organizacije med njimi. Vzporedno s cerkveno organizacijo so se pa širila slovenska podporna društva.
L. 1903. so imeli Slovenci v Ameriki 17 svojih župnij in cerkev (gl. »Poduk rojakom Slovencem«, spisal Rev. F. S. Šušteršič, str. 36), sedaj imajo 30 popolnoma slovenskih župnij in 15 župnij, ki imajo slovenskega duhovnika, v katere pa spadajo tudi druge narodnosti. Čudovito je blagoslovil Bog delo naših duhovnikov in vernega slovenskega ljudstva v Ameriki. Ves njih trud mora poplačati že zavest, da pozlati jutranje solnce daritveni kelih v 45 cerkvah v Ameriki, kjer se zbirajo naši rojaki. In od sv. daritve prihaja blagoslov na vse naselbine in dannadan so zopet posvečena vsa težka dela naših rojakov Bogu. Večinoma vse župnije imajo poleg lepo urejenega dušnega pastirstva tudi svoje katoliške angleško-slovenske šole. Posamezne župnije izdajajo zanimiva letna poročila. V rokah imamo letno poročilo župnije sv. Cirila in Metoda v Newyorku, ki ga je svojim župlja-nom podal župnik Rev. P. Benigen Snoj O. F. M. V prepričevalnih iskrenih besedah polaga svojim vernikom na srce njih glavne verske dolžnosti. Prav tako prisrčno je pisano vabilo, ki kliče na delo za katoliško slovensko šolo v Newyorku.
O lepem napredku katoliške zavesti med slovenskimi Amerikanci pričajo zlasti njih dobro uspeli katoliški shodi. O sijajni udeležbi pričajo tudi podobe o teh slovesnostih, n. pr. v koledarju »Ave Marija« fotografija njujor-ških Slovenk v narodni noši o priliki katoliškega shoda.
Posebno važna za ohranitev in povzdigo katoliškega življenja so katoliška dobrodelna društva. Ta društva utrjujejo in oživljajo v svojih članih sveto vero s tem, da zahtevajo od njih natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti in čednostno krščansko življenje. Člani sc shajajo po enkrat ali večkrat na mesec k sejam, kjer se posvetujejo o vsem, kar je v njihov telesni in dušni blagor. Večkrat med letom pristopajo skupno k sv. obhajilu s svo-
ZAJČEK DOBRO VE, DA JE NAJLEPŠE
VELIKONOČNO DARILO
v« 3 ,

jimi znaki; v uniformah in z zastavami se udeležujejo cerkvenih slovesnosti, javnih obhodov, procesij in tako drug drugega vzpodbujajo k dobremu in očitno spoznavajo svojo vero. Društva pa negujejo tudi bratovsko ljubezen v dejanju ter izkazujejo svojim članom pomoč, ko so je najbolj potrebni: v nesreči, bolezni, smrti. Razvoj društev najbolj pospešujejo zveze društev, med njimi zlasti »Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota« s sedežem v: Jolief, 111. U. S. A. Zaslugo za ustanovitev prve in največje zveze slovenskih katoliških društev imata pokojni Rev. F. S. Šušteršič in sedanji dekan v IShakopee, Minn., Very Rev. Matija Šavs. On je pazno zasledoval razmere Slovencev v Ameriki in je v »Amerikanskem Slovencu« napisal več navduševalnih člankov, ki so pripomogli, da sc je »Kranjska Slovenska Katoliška Jednota« krepila in je danes najmočnejša in res častna zveza slovenskega delavstva v Ameriki. Dne 30. junija 1924 je bilo v njej včlanjenih 147 društev, imela je 22.409 članov in 1,223.941 dolarjev premoženja. Do 1. 1914. je bilo njeno glasilo »Amerikanski Slovenec« od tedaj pa izdaja svoje lastno »Glasilo K. S. K. Jednote«. Ob 301et-nici 1924 je izdala velekrasno Spominsko knjigo (323 strani velike oblike).
Ognjišče ameriškega slovenstva je bflo katoliško semenišče v St. Pavlu v Minnesoti. Tu se je izšolalo skoro dve tretjini slovenskih duhovnikov v Ameriki. L. 1903. je bilo izmed 160 dijakov v šentpavelskem semenišča 26 slovenskih bogoslovcev. Zato ne bo v naši zgodovini nikdar pozabljeno ime apostolskega moža, ki jim je odprl vrata v hram, posvečen čednosti in vedam, in ki jim je bil ves čas najboljši voditelj. To je bil nadškol John ire-land, rojen dne 11. septembra 1838 na Irskem, umrl dne 25. septembra 1918. Gotovo bo šentpavelsko semenišče, kjer sta poleg rektorja (Very Rev. J. Seliškar) še dva slovenska profesorja (Rev. I. Gruden in Rev. F. Missia), vzgojilo še mnogo slovenskih duhovnikov.
Božja previdnost je pa poskrbela, da se bo to delo nadaljevalo tudi v kolegiju svetega Frančiška v Lemontu III. Blagopokojni p. Placid je kot provincijal poslal v Ameriko p. Kazimirja Zakrajška, ki si je, kakor smo slišali, pridobil s svojim slovstvenim delovanjem nevenljivih zaslug za Slovenstvo v Ameriki, ki je svoje redovne tovariše organiziral v redovno celoto: Komisarijat sv. Križa in ki bo z njimi postavil svojemu delu krono z ustanovitvijo slovenskega kolegija, gimnazije in semenišča za duhovnike v Ameriki. Slovenska knjiga bo imela v tem zavodu vedno svoje varno zavetje. Zato je ena najvažnejših nalog Slovencev sploh, da oskrbe zavodu po-i trebno slovensko knjižnico. Bil je že toza-> deven poziv pozno objavljen v listih, a našel je premalo odziva. (Knjige naj se pošiljajo predstojništvu frančiškanskega samostana v Ljubljani, da jih odpošlje v Ameriko.) Prav misijonsko delo bo, poskrbeti, da zavod dobi v kolikor mogoče obilem številu vse naše najboljše knjige. Te knjige bodo služile, da se izobrazijo prihodnji delavci med amerikan-skimi Slovenci v slovenski govorici in se navdušijo za narodno in versko delovanje med našimi ondotnimi rojaki. Prepričan sem, da bo tudi domovina dobila od mož, ki se bodo izobrazili v slovenskem kolegiju in s pomočjo slovenske knjižnice, veliko korist. Saj bo kulturnim delavcem, vzgojenim v tem zavodu, odprta vsa bogata angleška književnost in z njo bodo oplodili svoje slovenske spise. Že seda? opazujemo, koliko koristi slovenskim katoliškim časnikom v Ameriki angleški »Sunday Visitor«, izborno urejevan apologe-tični list, ki sc prodaja vsako nedeljo pri cerkvenih vratih v vseh katoliških cerkvah v Ameriki. Tudi v Nemčiji so živahni verski pokret, ki se kaže zadnji čas, pospešili spisi ■ ngleških katoliških pisateljev Wisemana, Newmana, Manninga in William Fabra.
Ivan Pregelj:
»Bog je umri.«
(Dnevna balada.)
Če bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu:
»Bog je umrl!«
Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more solnce sijati, kadar Bog v grobu spi.
Če bi mi vsaj deca obudili iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti, ki je v temno-žoltih voščenkah, iz žalosti privezanih zvonov, iz žalosti pesmi, otroški duši temnih...
»Bog je umrl!«
Soj sem hotel kakor lani imeti žalost: in usmiljenje oči in src pred božjim
grobom;
»Bog je umrli«
Pa so moji dijaki deca. In sto in pet-incedeindesetkrat so mi pisali v nalogi:
»Piruhi, pomaranče, potica in gnjat.«
In eden jc pisal »gnad« in nc eden ni piial, da jc Bog umrl in da se čudi, kako more solnce na nebu sijati, ko Bog v grobu spi..,
Piruhi, pomaranče, potica in gnjat!«
Gabijo se mi piruhi, pomaranče, potica in gnjat!,..
'immimnviKicBrmm
' Giovanni Papini:
Solnce še ni vzšlo na dan, ki ie za nas nedelja, ko se žene napote h grobu. A za vzhodnimi jeruzalemskimi griči se že svetlika, se že počasi dviga izza njih bela na-da, lahna liki odsev daljne dežele, odete v lilije in srebro, rase med migljanjem zvezd in bolj in bolj zmaguje blesk in sijaj noči. To je tisti jutranji svit, ki nam vzbuja misli na speče nedolžne duše in na lepe, sladke obljube, in ko se zdi, da so čisto in milo ozračje pravkar vzvalovile angelske peruti. To so deviški dnevi, ki se pripravljajo z bledim svetlikanjem, s sramežljivo vedrino, z osvežujočo sapico in s prisrčno jasnino.
Žene, ki jih žalost žene, gredo v jutranjem vetriču kakor bi jih bilo očaralo neko navdihnenje, ki ne vedo prav, odkod je. Ali se vračajo jokat h kamenitemu grobu? Ali da bi še enkrat videle, kdo jim je osvojil srce, ne da bi je ugonobil? Ali da bi položile okoli žrtve dišav, močnejših od Niko-demovih? Govoreč med sabo pravijo:
>Kdo nam odvali grobni kamen?«
Štiri so, a ženske, oslabele od velike žalost L
Ko dospejo do pečine, se začudene vstavijo. Temni vhod v votlino jim v mraku zija nasproti. Ne zaupajoč očem potipa naj-pogumnejša s trepetajočo roko obod. Pri dnevni svetlobi, ki se jači z vsakim hiDom.
opazijo tam poleg kameniti pokrov, prislo-njen na skalovje.
Žene umolknejo od strahu in se ozro, kakor bi čakale, da pride nepričakovano kdo in pove, kaj se je zgodilo tisti dve noči, ko so bile daleč. Marija iz Magdale brž misli, da so Judje med tem dali ukrasti telo Krista, kot da še niso siti tega, kar je moral po njih trpeti, ko je bil še živ. Ali pa so ga dali, nevoljni nad prečastnim pogrebom za takega »krivoverca«, vreči v sramotni grob za kamenjane in križane.
A to je le slutnja. Morda počiva Jezus še tam notri. Da bi vstopile, nimajo poguma; da bi odšle, ne da bi bile kaj izvedele, se pa tudi ne morejo odločiti. Šele ko solnce, ki se je končno pokazalo iznad gričev, razsvetli odprtino, se opogumijo in vstopijo.
Prvi hip ne vidijo ničesar, le nov strah jih pretrese. Na desni sedi belo oblečen mladenič — njegova obleka je v tem mračnem prostoru jasna in se blešči ko sneg — kakor da čaka nanje.
»Ne bojte se. tistega, ki ga iščete, nI tu: je vstal. Kaj iščete živega med mrtvimi? Ali se ne spominjate, kaj je rekel v Galileji, da se bo dal v roke grešnikom iu da bo tretji dan vstal?!«
Žene osuple in v strahu poslušajo, ne da bi mogle odgovoriti. Mladenič pa nadaljuje:
»Pojdite in povejte njegovim bratom, da je Jezus vstal in da ga bodo kmalu videli.«
Vse štiri gredo iz votline, tresoč se in od strahu in radosti, da bi brž stekle, kamor jim je bilo ukazano. A ko napravijo nekaj korakov, Marija iz Magdale nekoliko ' postoji, in druge gredo dalje po poti proti mestu, no da bi jo čakale. Še sama ne ve, zakaj se je ustavila. Morda je besede ne-znančeve niso prepričale in si ni prav v svesti niti o tem, je li bil grob res prazen; ali ni bil lahko oni tam pristaš velikih duhovnikov, ki jih je hotel le prevarati?
Nenadoma se obrne in zagleda blizu sebe med zelenjem in solnčnimi žarki človeka. A ga ne spozna, niti tedaj ne, ko spregovori:
»Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?«
Marija misli, da je Jožefov vrtnar, ki je prišel delat.
»Jokam, ker so odnesli mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili. Če si ga odnesel ti, povej mi, kam si ga del, da poj-dem ponj.«
Neznanec, ganjen po tej goreči odkritosti, po tej otroški preprostosti, izreče v odgovor eno samo besedo, eno samo ime, nje ime, a z otožnim in bolestnim naglasom, z genljivim, milim in nepozabnim glasom, ki jo je tolikrat klical:
»Marija!«
Sedaj kot zbujena po prijetnem izne-nadenju, obupajoča spet najde svojega iz-gubljenca-ljubljenca:
»Raboni! Učitelj!«
In pade mu pred noee v mnVro travo »
Ko je »misijonar v misijonn rv. Jožefa«, Friderik Baraga, na otoku Gorenjega Jezera v Ameriki pisal v letih 1844 do 1846 slovenske knjige, pač ni mogel misliti, da bo čez dobrih 80 let v tem jeziku izhajalo v Ameriki 17 slovenskih časnikov in da bo slovenščina v seznamu predavanj na newyorškem vseučilišču. Nastala je na ameriških tleh obširna slovenska literatura. Med vsemi deli se po jezikovni lepoti in po izbrani vsebini najbolj odlikujejo spisi, ki imajo namen ohraniti na-fcim rojakom sv. vero in pospeševati njih socialno povzdigo. Bog daj najobilnejši blagoslov slovenskim kulturnim delavcem v Ameriki. Komur je mogoče, naj jih podpira v njih težkem delu!
'-+- Radikali zanikajo sporazum o iran-kovcL »Vreme« piše, da so res poskušali »izvesni ljudi iz Beograda« priti v stik s frankovci, toda resni in dobro poučeni radikalni prvaki odločno zanikajo, da bi mogli imeti ti stiki kakšen političen pomen, »prosto zato, što bi bilo smešno pre-govarati sa jednom grupom, koja ne znači nigde ništa u pclitici i koja je u celoj Hr-vatskoj dobila na poslednjim izborima svega 2300 glasova.« Sporazum s frankovci bi radikalom le škodoval, pravi »Vreme«.
-f- R^dičevski preokret in usoda zaprtih radičevcev. Tozadevno piše »Vreme«: »Med preokretom radičevcev in usodo predsedništva HRSS ni in ne more biti nobene zveze. Predsedništvo je obtoženo gotovih dejanj na podlagi zakona o zaščiti države in splošnega kazenskega zakona. Za svoja dejanja se mora zaprto vodstvo HRSS " zagovarjati pred rednim sodiščem. Kako se bo proces končal, je odvisno samo od utemeljitve obtožbe. Izid procesa ni niti najmanj odvisen od dr-žanja radičevcev v parlamentu. Radičevci lahko postanejo lepega dne tudi sestavni del vladne večine, a tudi to ne more vplivati na izid procesa, ki ni in ne sme biti v rokah vlade, ampak samo predmet sod-nijske odločbe. Če pa bi se smel tolmačiti preokret radičevcev kol izraz želje, da bi bili oproščeni zaprti voditelji, bi preokret radičevcev zdaieka ne imel pomena kakor ga ima in ki mu ga mi pripisujemo, ampak bi pomenil popoln moralni polom radičevcev.«
Svoje ignorautstvo pokaže »Jutro« pri vaaki priliki, kadar gre za razmere izven ljubljanskega kroga. Tako n. pr. piše zdaj, da je katoliška stranka v Belgiji po izvršenih volitvah v parlament • bridko razočarana.« Nad čem neki? Ima samo 2 poslanca manj nego v pretekli legislaturi, namreč 78 namesto 80, dočim so liberalci prišli v zbornico nazaj za 11 mandatov slabejši. Katoliška stranka je razpust zbornice sama izzvala, dobro vedoc, da bodo liberalci poraženi in da socialisti narastejo. Katoliška stranka je že precej časa računala na sodelovanje s socialisti, oziroma na delovno večino v parlamentu. In zato ni čisto nič >bridko razočarana«, ampak nasprotno zelo dobre ?olje.
Zelo kislo je postalo .Jutro« zadnje Čase, ko se gospod Pašič zagrinja v tajin-stven molk in se minister Žerjav trese za svoj stolček. Izginili so zmagoslavni uvodniki, v katerih se je napovedovala smrt »klerikalizmu«, in se umaknili drugim premišljevanjem, n. pr. o generalu Hindenbur-gu. Pri tem pa je organ ; cveta slovenske inteligence« pokazal tudi svojo veliko nevednost, pišoč o dr. Marxu, da je " pred vojsko in med vojsko neznani duhovnik *:. Marx pa nikoli ni bil duhovnik, pa tudi neznan
■ r: tmsggmmic saoMBSMMBMBSIffiin
ni bil, marveč je že davne j dobro znan kot eden izmed vodilnih politikov centra. Da naši »svobodomiselni« tega ne vedo, pa ni čudno, ker so priznano najbolj omejeni na celem svetu.
Slaba tolažita. Belgrajska »Samouprava« je zadnje čase začela tekmovati s slovenskimi liberalnimi listi v neumnosti. Naši liberalci njene, pravzaprav svoje članke seveda ponatiskujejo, češ, glejte, tudi radi-kab" so tako pametni kakor mi! 10. aprila na primer modruje ^Samouprava" sledeče: »Dr. Korošec ni pravi predstavi tel j slovenskega naroda, marveč se mu je samo posrečilo, da se ljudstvu vsili s pomočjo cerkvene hierarhije. Javna tajnost je, da se dr. Korošec silno boji nastopa radičevcev v Sloveniji. Ako se po gotovem času in po izvršenem delu pojavijo v Sloveniji Korošče-vi nasprotniki na volišču, bo njegova stranka izginila s površja.« — Česar torej niso mogli liberalci, to naj zdaj opravijo radičevci, oziroma njih agent g. Prepeluh v Sloveniji. In ^Samouprava si še domišlja, da bodo ti »republikanci«, ki so korajžno zatajili ves svoj program in pokleknili pred centralizmom na kolena, dobili za to nagra-do pri — Slovencih! »Samouprava- naj s? zapomni, da jc slovensko ljudstvo še vsakega figarja pošteno nakresalo. '.-Republikanci pa naj bodo veseli, če jih Hrvati sami ne bodo primerno potipali.
Kaj pravi »Slovcnec«? Dne 7. aprila smo objavili, beležko iz sPrag. Tagblatta-', ki ironizira nagli preokret radičevcev. ^Samouprava« z dne 9. aprila pa podtika tisto beležko nam, kakor da smo jo mi sami napisali ali jo vsaj po svoje komentirali, in nas dolži zlasti zaradi pikrega konca »podmuklosti in neiskrenosti«. Ugotavljamo, da smo mi celo beležko od začetka do ostrega konca vred prevedli iz »Prager Tagblatta« in to tudi povedali. Očitek »podmuklosti - in neiskrenosti« naj si torej. obdrži pisec Sa-moupravinc« notice za sebe.
Od stopnje tlo stopnje pada Prepeluhov Republikanec« in bo prav v kratkem lahko uspešno tekmoval z Ribnikarjevo '-Domovino«. Zadnji uvodnik že ni prav nič drugega nego posnetek t>Jutrovih<; uvodnikov zadnjih 14 dni. Mi se le čudimo potrpežljivosti njegovih naročnikov in pristašev, da prenašajo to grdo igro. še pred nekaj tedni je hodil kakor rjoveč lev po deželi in pital vse in vsakogar, ki ni slepo prisegal na Radičevo saraohrvaško čudo-tvorno republiko, z izdajalcem in odkritim ali prikritim velesrbskim petoliznikom, danes po kapitulaciji HRSS pa zopet psuje vse in vsakogar, ki noče z njim vred v Ra-noso in na kolena pred g. Pašiča. Ne, ne, g. Prepeluh, naše ljudstvo ni zabito, kot si mislite, in tudi sedanji vaši demagogiji ne lio nasedlo.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi vsem cenjenim naročnikom ter sc. priporoča j
blagohotna naročilu graverski zavod !
Sitar & Svetsk
LJUBLJANA :: St. PcJra ce-,ta Jtev. 13. 1
Dravskem polju; Jože Kozole, Franc Kozole, t Jožef Bož^č, Martin Slivšck, Anion Žvcglič, : Avgust Klun, Karol Cerjak, Ivan Pišanc, vsi
iz Rajhenburga, Franc Rajh i r. Sv. Lovrcnca na Drav. polju in Anton Skaza iz Hajaine pri Ptuju. •— Vesele, zadovoljne in srečne velikonočne praznike i r. srca želimo vsem našim starišem, bratom, sestram, prijateljem in prijateljicam tu vLensu, Francija, sc nahajajoči Slovenci. — Ignac Zupan, Št. Janž n. D., Karel Kolman, Sevnica ob Savi, Jožef Noro-glav, Trbovlje, Jakob Gorjanc, Jožef Novak, Franc Martinčič, Martin Zahrovsnik, Gabrijel Strniša, vsi iz Radeč pri Zidanem mostu.
Zagorje ob Savi. (Orjunska prireditev v j senci bajonetov in strojnih pušk.) Jutro' preveč proslavlja pohod Orjune v Zagorje dne 5. aprila 1.1.; zato srno dolžni daii javnosti pravo poročilo o tem dogodku. Že lani meseca septembra je nameravala Orjuna razviti svoj prapor v Zagorju, a je okrajni glavar to prepovedal iz razumljivih vzrokov, ker Zagorjani Orjuni nismo ravno preveč prijazni in ker je bil v Trbovljah umorjeni Fakin Frane doma s Zagorju.' Pod PP režimom se seveda Orjuni prepovedi ni bilo treba več bati. zato je določila, cla se vrši razvitje prapora dne o. aprila .1925. Po razglasilih v »Jutru« sodeči, smo mislili, da bo prišlo Orjuncev v Zagorje, da bo vse črno. zato smo vsi proti orjunski Zagorjani sklenili, da gremo ta dan iz Zagorja na izlete v sosedne kraje, ker ne bi rad še kdo od Za-gorjanov postal deležen usode Fr. Fakina. Ponoči že je prišlo nekaj oboroženih »patrulj«, ki so zasedle griče krog in krog Zagorja. Na hrib ob poti iz Trbovelj so postavili celo strojnice za vsak slučaj! Orožniki, ki so bili ta dan pomnoženi za 60 mož, so morali zjutraj «1> 4. aretirati več domačiuoT in jih držati cel dan v ječi, menda kot talce! Ob pol 12. je bilo raz-j vitje prapora pred cerkvijo. Točno 160 orjun-cev v krojih je prisostvovalo slovesnosti. Govoril je Kranjec. Po razvitju, ki je trajalo do tričetrt na 12. je odkorakalo vseh 200 po daljši poli v Sokolski dom. iz Sokolskega doma pa ob pol 5. in 7. zvečer na kolodvor. Zanimivo je to, da so Orjunce bojkotirali celo pristaši ^narodnega bloka«. Tako smo videli izobešenih samo 5 zastav: 2 v Sokolskem domu, pri Weinbergerju. Korberju in Poljsku. Koliko je domačinov nastopilo v orjimskem kroju, se ni dalo natančno ugotoviti; preveč so tiščali kape na nos. Nekateri so spoznali v celem sprevodu le 3 domačine, drugi 5: učitelj Pivk pa itak ni Zagorjan. Pri razvitju prapora je paslo radovednost izredno malo ljudi, čeprav je bilo
pred cerkvijo in je pravkar minula služba božja; niti eden od gledalcev pa ni zavpit živijo ali zdravo ne pred cerkvijo, no pri obhodu. Še otrok ni bilo ob cesti, kjer se je vrši! sprevod. Orjunaši sami so bili v Sokolskem domu kakor zaprti, nikjer ni bilo po obhodtr nobenega videti — odšli so, kakor so prišli, tiho. Šele na kolodvoru pri dohodu večernega vlaka so začeli izzivajoče vpiti. Tako ie torej ka/.alo -- v senci bajonetov olj aretaciji več domačinov 200 tujcev svojo " nacij»i< po Zagorju.
Smlednik. Kmetska zveza za Smlednik priredi celodnevni sadjarski in rep lini tečaj v Hrašah v četrtek, dne I (i.t. m. Prične ae ločno ob 7. zjutraj. Ker je sadjereja zelo važna gospodarska panoga, se iz okoliša vabite, da se tega tečaja v obilnem številu udeležite, posebno Se mlajši posestniki iu mladeniči. možnosti prinesite s seboj tudi cepilne priprave.
Zakot pri Krešiwh. Dne 27. decembra
.1924 je umrla Marija Černelič iz Zverinjaka št. 37. Mrliškega oglednika je obvestil oče Rudolf Čemele, toda mrliški oglednik je rekel, da ne more s kolesom ter da naj mu preskrbi voz. Čemele jo izjavil, da je siromašen, ter da lega ue zmore. Ker tudi drugi dan ni bilo nikogar in ni mrliški oglednik prišel, jo Černelič najel voznika, da bi obenem org. Biiož-■ nika pripeljal, ki naj bi hčerko del na pare. Brlcžnik pa je imel ukaz, da naj mrliča v ra-kev položi iu ga v farno cerkev prepelje, d« ga lani ogleda mrliški oglednik. Ker je p« § 11. mrliškega oglednega reda nedopustno mrliča samo v rakvi ogledati, kakor tudi po ukazu okr. gl. »t. 88/1 Zdr. ni dovoljeno drugemu. pred prisego mrliča ogledovati, vprašamo, od kdaj ie običaj, da se nam jemlje naše najsvetejše iu sc obavljajo ogledi v cerkvi, to je na prostoru, posvečenemu molitvi. Gospodje, pustite nam cerkve v miru in ne. opravljajte v njih takih poslov! Merodajne oblasti pa poživljamo, naj nam poskrbe zadoščenje. Zakaj pa od prejšnjega ogleda ni bilo kaj takega- slišati? Upamo, da ne ostanejo ie besede gla« vpijočega v puščavi.
Begunje. Gor. Dne 7. aprila jc umrla gospa Mar ija Domu i k, žena oroznikova. za jeti-ko, zapusti vSa več otrok, izmed katerih je najmlajši star 2 leti. 01) plebiscitu ,je morala družina bežati i/. Koroške in se je naselila v Polj-čah. G. Karel Domnik je bil nekaj let orožnik v Begunjah. 1. 1924, pa so ga prestavili v Radovljico, tako .da ne more skupaj živeti z družino. Družini aaSe sožalje.
| Blagoslovljene f | velikonočne praznike! I

Iz Francije. Rudarski pozdrav. V Crcutz-waldu-Mosscllc na Francoskem nas je mnogo Slovencev. Zaslužimo raziično. Minimalna plača za kopače je 18 frankov in 6 frankov doklade. Na akordu sc zasluži tudi več, Življenje jc bolj drago, pa vseeno jc še boljše kot v Jugoslaviji. Slovenski fantje rudarji pošiljamo »Jugoslovanski strokovni zvezi« in *0r-
in mu stisne v rokah te bose, nežne noge, ki kažejo še dvojni rdeč madež od žrebljev.
A Jezus pravi:
>Ne dotikaj se me, ker še nisem šel k Očetu, ampak pojdi, k mojim bratom in jim povej, da pojdem k Bogu svojemu in vašemu. in povej jim, da pojdem j j red njimi v Galilejo.«
In brž se odtrga od klečeče in se oddalji med grmovje, s solncem venčani.
Marija ga gleda, dokler ne zgine; potem vstane iz trave, v obraz spremenjena, nekam izgubljena, slepa od veselja, in hiti za tovarišicami.
Te so pravkar dospele v hišo, kjer so se učenci skrivali, in so pripovedovale naglo in vse razburjene neverjetni dogodek: grob odprt; kaj je povedal belo oblečeni mladenič; Učitelj vstal; kaj sporoča bratom.
A ti ljudje, — še vsi poparjeni po katastrofi, ki so se v dneh nevarnosti izkazali bolj topi in neprevdarni od ubogih ženic, — nočejo verjeti leh nenavadnih novic. Halucinacije, prazne (babje) čenče, pravijo. Kako je mcTOl vstati že po dveh dneh? Povedal je, da so vrne, a ne brž; toliko strašnih reči bo treba videti, preden pride tisti dan!
Verujejo, da vstane Učitelj, ko vstanejo vsi mrtvi, da pride v slavi ledaj. A ne sedaj: prekmalu ie, nc more biti res — jutranje sanic razburjenih žena, namišljena prikazen,
—	Naročnikom tedenske (nedeljske) izdaje sporoča uprava, da znaša celoletna naročnina 60 Din, ki se lahko plačuje tudi v polletnih ali četrtletnih obrokih. Manjših obrokov pa za tedensko izdajo no moremo sprejemati.
—	Nuncij Pclegrinetti se jc 8. t. roes.
oglasil v zunanjem ministrstvu, kjer je imel pogovor s pomočnikom zunanjega ministra Markovičcm.
—	Za piruhe se priporoča tudi odbor ra napravo novih šmamogorskih zvonov. Spomnite se jih vsaj z malim darom, da se ob letu izpolni vroča želja tolikih Marijinih častilcev.
—	Sprejeim pri velikem županu dr. Bal-. ti en. Prejeli smo; Ponovno se zopet obiavlja.
lovski zvezi«, posebno pa našim vnetim po- j da sprejema veliki župan ljubljanske oblasti slancem, ki so po svoji ncuslrašenosti za nošo j stranke in deputaciie samo ob torkih in petkih svobodo naš ponos v tujini, prisrčne pozdra- j jn fo med 10 j„ jg, uro_ Ker je veIiki .Zupan ve ter želimo vsem skupaj vesele velikonočne ; z rcgevanjem tekočih upravnih poslov preob-praznike! — Ivan Vodušek, Sv. Lovrenc na j jožetu strank druge dneve in med drugim časom nikakor ue more sprejemati. V svojem lastnem interesu, kakor tudi z ozirom na splošne interese se vse stranke opozarjajo, da se drže objavljenih sprejemnih dnevov. Sploh naj se pa stranke v svojih zadevah obračajo oblastne referente.
27. marca do 7. aprila je v Belgradu po naročilu ministrstva prosveto zborovala komisija za končno redakcijo vseučiliSkega zakona, veljavnega za vse univerze v državi. V komisiji so sodelovali naslednji vseučiliški profesorji: Svetolik Rado-vanovič in Stanoje Stanojevič (Belgrad), M. Kostrenčič in J. Belobrk (Zagreb), M. Dolenc, in F. Grivec (Ljubljana); predsednik je bil univ. profesor Bogdan Gavrilovic, predsednik prosvetnega odbora. Pn i načrt skupnega vse-učiliškega zakona je bil prirejen že leta 1921. Ker pa zakon doslej še ni prišel na dnevni red narodne skupščine, je bilo treba besedilo zakona pregledati in predelati z ozirom na nove razmere in z ozirom na zakon o državnih uradnikih. Pričakuje se. da ho zakon v kratkem predlo/en uaiodni skupščini in da bo stopil v veljavo že 1. oktobra t. 1. Ko ho skupščina sprejela la zakon. ]totem se bo končno določilo tudi besedilo občne univerzitne uredil in fakultetskih uredb, ki so bile sporazumno sestavljene žc pred štirimi leti. Novi v?e-učiliški zakon, sestavljen po kokgijalnem sodelovanju vseh Ireli univerz v naši kraljevini, bo ugodno pospeševal napredek naše znanosti, ako bodo merodajni krogi pokazali zadosti ra-»imiavanifl za predloženi načrt.
V tem nepričakovano vsa razburjena prisopiha Marija Magdalena: Kar so povedale druge, je res, vse. A še več: ona sama ga je videla s temile očmi, in jo nagovori, j *t'udi ' na ""pristojne oblasti m koj ga ne prepozna, a brz, ko jo poklice ; _ Vseučiliški zakon, po imenu, ga spozna; dotakne se njegovih ! nog. Bil je On, živ, kakor prej! Tn ji naroči, kakor oni neznanec, naj gre povedat bratom. cla bodo vedeli, da je vstal, kot je obljubil.
Simon in Janez, ki ju je to končno le pretreslo, planeta iz hiše in stečeta proti Jožefovemu vrtu. Janez, ki je mlajši, prehiti tovariša in dospe prvi h jrrobu. In po-niolivši glavo skoz vhod, vidi na tleh po- 1 veze, a ne vstopi. Simon ga zasopljen do- j hiti in s silo vdre v votlino. Ovoji so raz- , I rešeni po tleh, potni pri pa, ki je pokrival | glavo mrliča, je lepo zganjen in spravljen i na strani. Vstopi tudi Janez in vidi in ve- I ruje. In brez besedice sc naglo vrneta proti j domu, neprenehoma tekaje, kot bi priČako- j vala, da clobito Vstalega v sredi drugih, ki ! sta jih bila pustila.
A Jezus se je, zapustiv|i Marijo, od- i daljil od Jeruzalema.
novo poSiljalev dežnih plaSčcv. Za pi\)/.nil<c I g« lahko kupite, izredno ugodno!
Drago Schwab v Mubliani. 1
n ovice.
—	Občni zbor Okrajne Obrtne zve«; ▼ Novem mestu se vrši v nedeljo 26. t. m. oh desetih dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Poroča predsednik J. O. Z. t Ogrin. Obrtniki, pridite.
—	Ravnateljstvo zavoda *r. Ipronima r
Rimu nas prosi, da objavimo sledeče njegovo pojasnilo: Po dogovoru med našo državo in Italijo z dne 27. januarja 1.924 velja zavod' sv. Jeroniina kot naš narodni zavod iu se mora urediti, po načelih papeževega bveva . Sla-vorum gentein«. Ko se je pa lanskega leta zavod otvorit, smo ga uredili po zgoraj navedenem brevu in poznejših odredbah najvišje cerkvene oblasti kot čisto cerkveni kolegij, v katerega ne more biti sprejet nobeden drug kakor samo gojenci iz prizadetih škofij iu tu-^i ti samo tedaj, ako redno obiskujejo pa-pešba vseučilišča ali druge visoke cerkvene
v Rimu. Potemtakem ne more nihče dobiti dovoljenja za bivanje v zavodu, ako je, prišel v Rim s kakim drugim namenom. Prosimo. da upoštevajo lo obiskovalci Rima. ki upajo dobiti stanovanje v zavodu, ker ne poznajo razmer in dejanskih prilik.
-- Velikonočne pozdrave pošiljajo Slovencem v domovini fantje-vojaki iz naslednjih posadk: Negotin 20 peš. polk, 5., 6., 7. m 8 četa; Maurovi hanovi (Maccdonija) 21. pei. polk, 9. četa; Kragujevac 19. peš. p., 1. bat^; Valjevo, topniški polk; Priština, kosovska pekovska četa; Zagreb, zrakoplo\ ni oddelek; Šibenik, mornariška podčastniška šola stalnega kadra; Gjenovič, mornarica; Stibotica, 1, divizija konjeniškega topništva; Novi sad. zrakoplovni polk; Karlovcc, 4. pion, bat., 3. četa; Ptuj, 4. pontonski bat.: Ljubljana, bolniška četa,
—	Pri gradbeni direkciji v Ljubljani jc razpisanih več inženjerskih mest gradbene stroke. Pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa v Uradnem listu z dne 7. aprila 1923.
—	Iz diplomatične službe. Praški poslanik Ljuba N c. š i č jc stavljen na razpoloženje vladi; Zdravko Vigelc, tajnik v zunanjem ministrstvu, jc irstopi! iz državne službe.
—	Za pomočnika ministru ia narodno zdravje je namesto dr. Dobre Popoviča, ki je bil izvoljen za poslanca, imenovan dr. Vlasta Jankovič.
—	Obnova samostana sv. Nauma v Ohridu. Ministrski svet je odobril kredit 1 milijon dinarjev za obnovo samostana sv. Nau-ma in cerkve sv. Sofije v Ohridu, ki jc ona najstarejših cerkva v naši državi.
—• Pomiloščcnfc. Kralj je pomiloslil na smrt obsojenega zločinca, Muhameda T'ja-niča iz Bjclinc na 201ctno ječo.
—	- Nova finančna uprava. Finantn minister je odredil, da sc osnuje nova litiftnrna »»prava v Srrmskih Karloveih.
—	Odkopavanje groba carja Dušana. V
©iaistrstvu za vere sc vrše priprave za od-kopavanjo groba carja Dušana v cerkvi sv. Arhahgela pri Prizrenu.
—	Efektna loterija v Št. Vidu pri Stični. iV korist novega »Katoliškega doma« v Št. Vidu pri Stični, ki se gradi, je namenjen čisti dobiček efektne loterije, ki se bo vršila 8. septembra. Glavni dobitek bo: 1 konj ali 1 krava ali fin voz na vzmeteh. Drugi dobitki so: fino kolo, šivalni stroj, lepa obleka, dobri čevlji, klobuki, razno orodje itd. Srečke so po 5 Din. iV Ljubljani jih je dobiti v prodajalni Kat. tisk. društva pri Ničmanu, Kopitarjeva ulica 2. Ta del naše Dolenjske je pogrešal kakor nikjer drugod, takega doma, ki bi bil ognjišče kulturne organizacije. Veliki požrtvovalnosti domače duhovščine in ljudstva se je posrečilo lansko leto dvigniti lep, prostoren katoliški dom, ki pa čaka še dograditve. Da se popolnoma dogradi, temu naj služi efektna loterija. Zato posegajte po srečkah in jih kupujte. S tem si ustvarjate možnost, da dobite lepe dobitke, in da obenem pomagate prepotrebni kulturni potrebi naše lepe Dolenjske do uresničenja!
—	Napredovanja, imenovanja in premestitve v politifnoupravni službi. Povišani so za vladne tajnike v 7. skupini I. kategorije okrajni komisarji Milan Makar pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, dr. Anton Farčnik v Šmarju, dr. Leon Brunčko v Celju, Ivan Milač na Prevaljah, dr. Ivan Vrečer v Slovenjgrad-cu, dr. Mirko Potočnik v Mariboru in dr. Vladimir Fon v Radovljici. Imenovana sta: Ivan Legat za okrajnega komisarja pri velikem županu v Ljubljani in Fran Žnideršič pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju. Premeščeni so: Dr. Ivan Zobec od velikega župana v Ljubljani na okr. glavarstvo v Kranju, dr. Karel Tekav-čič iz Kranja v Radovljico, okrajni tajnik Milan Pleteršnik iz Slovejngradca k velikemu županu v Mariboru.
—	V ^-Ilustriranem Slovencu«, ki je priložen današnji številki, je žal več neprijetnih tiskovnih pomot. Na 3. strani v 3. vrsti član-čiča o potresu je izpadlo kar 6 besed in bi se moral stavek glasiti: »Komaj so se pa podali drugi dan, ca velikonočno nedeljo zvečer ljudje k počitku itd.« Na 2. strani mora stati pod sliko sarajevskega reis ul uleme Čauše-vlč in ne Čanševič, dplje pod sliko poševnega zvonika »v Pizi« in ne »v Pizzi«, na 3. strani pod sliko Slonove ulicc »v smeri c: in ne »v smerni«, na 4. strani pod sliko tekaške tekme *>Country« in ne >County«.
—	Kongres javnih nameščencev. Kakor že sporočeno se bo vršil v dneh 19. in 20. aprila 1925 kongres udruženih državnih uradnikov v Ljubljani. Temu kongresu bodo prisostvovali najvišji funkcijonarji uradniške hierarhije, v splošnem pa obeta biti obisk iz vse države precej obilen. Ljubljanska OZ. (Osrednja Zveza) se trudi, da bi pokazala belo Ljubljano svojim gostom v čim najlepši luči. Sodelovanje je obljubila tudi »Zveza za tujski promet«. Ker jo napovedan po končanem kongresu skupen izlet na Bled, odločila se je ^Zveza za tujski promet«, da razdeli zadostno število izvodov propagandnega spisa o naši lepi Gorenjski brezplačno za izietnike-goste. Zanimanje za ta kongres je med drž. nameščenci v obče zelo veliko.
i— Najnovejše izkopinc v postojnski jami, jc ravnatelj postojnske jame Andrej Perko popisal dopisniku lista »Prager Pressc« takole: »Takoj smo sprevideli, da gre za prazgodovinske predmete, ki nas izdatno pouče o živalstvu na sedaj tako golem Krasu v prazgodovinski dobi. Najvažnejša najdba je glava hijene, ki je tako velika, da nima v teli krajih vrstnice. Hicnsko glavo so našli pred leti na Furlanskem blizu Vidma, toda zaostaja glede velikosti in ohranjenosti daleč za pravkar najdeno. Nadaijc smo našli plošče slo-Dovih zob, ki jih sedaj sestavljamo. Pomembni eta tudi glavi jelena-velikana in janskega mcd-.veda, Glave jamskih medvedov so našli že preje v postojnski jami in v drugih jamah na Krasu. Postojnska jama z vsemi postranskimi jamami je dolga 25 km. Trajalo bo pa desetletja, preden bo omogočeno ljudstvu, da si ©gleda vse postranske jame, ki se v lepoti prav lahko merijo z glavno jamo, Raziskovanja v tem bajeslovnem svetu prav pridno nadaljujemo.«
—	Smrt nesrečnega starca. V belgrajskih mestnih zaporih je umrl te dni sam samcat F>4 letni prosjak Štefan Maksimovič, po rodu is Grockc. Mož se je bil zadnja leta prehra,-fcjal v Belgradu kot prosjak. Minuli leden ga je neki policijski agent odvedel na policijo, češ, da nima v redu svojih dukumentov. Mož je bil ves sestradan in bolan; policijski uradnik je videl bedo in je poslal moža v mestni ambulatorij. Toda tu so rekli, da niso »pristojni« in so poslali berača na mestni fizikat. Mestni fizikat pa tudi ni bil »pristojen* iu je. zato vrni! starca policiji. Ta je sedaj moža poslala na brezdvomno »pristojno« mesto: v njegovo domovinsko občino Grocko, Ob desetih zvečer jc orožnik spremil nesrečnega starca na vlak in sedel z njim v voz. Tu je pa prišel sprevodnik in zahteval, da se starec odstrani iz vlaka, ker da jc umazan in smrdljiv in da se sopotniki pritožujejo. Orožnik sc je upiral, a sprevodnik je rekel, da vlak ne odpelje, dokler se starec ne odstrani. In starček j e moral nazaj v belgrajski mestni zapor. Mestna uprava jc hotela prevestnega sprevodnika ovaditi, starega Maksimoviča pa naslednji dan brez drugega odpraviti z želcznico
v Grocko. Ko so pa prišli naslednji dan ob 11 dopoldne moža klicat, sc za njihov poziv ni nič zmenil — ležal je tih in miren: usmilila se ga jc smrt, ker sc ga ljudje niso. Ampak »pristojnosti« jc treba zadostiti in tako je oblast odpravila mrtvo starčevo truplo po od-gonu v Grocko. Upajmo, da mu jc domovinska občina brez nadaljnih ovir dovolila jamo in da je mož končno najel mir. — Maksimovič ni bil od rojstva berač. Bil jc sin bogatih staršev, ki je podedovano premoženje potem z lastno pridnostjo še znatno povečal. Bil jc eden najveljavnejših mož v svojem mestecu. Udeležil sc je bil vojn s Turčijo in Bolgarijo in bil večkrat ranjen. Ko mu je bilo nekaj nad petdeset let, se jc nenadoma zgrnila nanj nesreča: V teku nekaj dni mu jc umrlo vseh šest otrok in nato še žena. iMaksiraovič se jc zaprl v svojo hišo in ni govoril z nikomur niti se brigal za gospodarstvo. Tako so minula leta in premoženje je propadlo. Prodali so mu vse in s par sto dinarji jc mož odšel po svetu. Obhodil je vse srbske kraje, preživljajoč se z delom svojih rok. Po svetovni vojni se jc ustavil v Belgradu in beračil, ker delati ni več mogel. In bi bil morda živel kak dan več in umrl v kakem brlogu, ako ne bi bil padel nanj pogled policije in nc bi bilo treba rešiti vprašanja »pristojnosti«. Sara Bog ve, kje so ob takih in podobnih prilikah človekoljubna društva, ki jih drugače tudi v Belgradu menda ni malo.
—	Smrtna obletnica plemenite srbske žene. Dne 4. t. m. je minilo deset let, odkar je umrla občudovanja vredna srbska žena in odlična 6likarica Nadežda Petrovič. Rojena je bila v čačku 1. 1874 kot hči tamkajšnjega učitelja in predsednika davčne uprave Mite Petroviča. Od njega je podedovala brez-skrajno deloljubnost in odločnost ter slikarski talent.Na njeno željo jo jo dal oče v šolo slikarju Krstiču, nato jo pa — dvajsetletno poslal v Miincken. Profesor ji je bil Exter. Njena umetnost je bila vseskozi zvest izraz njenega značaja: krepka in iskreno neposredna. Dovršivši študije v Miinchenu, jo potovala po Italiji in ostali Evropi. V Parizu je bila kakor domačinka in je razstavljala v družbi z najboljšimi tamkajšnjimi slikarji. Korakala je vedno v prvih vrstah umetniškega gibanja in se tudi s peresom borila za, zmago najmlajših struj. Bila je nesebična in neumorna propagatorica za uveljavljenjo jugoslovanskih tovarišev: Groharja, Meštroviča, Rosandiča, Krizmana i dr. Ustanovila je prvo jugoslovansko slikarsko šolo in prvo jugoslovansko slikarsko društvo iLada«; na njeno pobudo se je priredila prva jugoslovanska umetnostna razstava. Tačas je v Macedoniji položaj dozoreval do neznosnosti, teror je bil strašen. Nadežda je osnovala v pomoč četašem in preganjanemu prebivalstvu Kolo srbskih sester in pi-ezirajoe smrtno nevarnost sama odšla v Macedonijo. Ko je potem zaplamenela balkanska vojna, je pohitela Nadežda s četami na bojišče in na obvezovališčili pri Prizrenu, Vezirovem Mostu in na bregal-niški fronti stregla ranjencem. Obolela je na koleri in nato še ua trebušnem legarju. Ni še popolnoma okrevala, ko je planila svetovna vojna. Takoj je odšla na fronto in v bitki na Mačkovem Kamnu nudila ranjencem prvo pomoč. Ko je začel v srbski vojski razsajati tifus, je ostala nekoč Nadežda z ranjenci in bolniki popolnoma sama, ker so pomrli vsi zdravniki. Žrtvovala se je do smrti, ki ni bila več daleč, mislec vedno le na druge in nikdar nase. Spomladi 1. 1915. je znova obolela na tifusu in dne 4. aprila istega leta umrla v Valjevu, kjer je še danes njen grob.
—	Delavsko starostno zavarovanje od 1. julija t. 1. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu jc na svoji zadnji seji sklenilo, da sc s 1. julijem t. 1. o2ivotvori zavarovanje delavcev za starost, smrt in onemoglost. Kakor znano, sa je ta panoga delavskega zavarovanja uzakonila s splošnim zakonom o delavskem zavarovanju, a se je izvedba iz tehnično - organizacijskih razlogov odgodila najkasneje do 1. jul. 1925. Ta rok se sedaj približuje, zato je OUZD ukrenil vse potrebno, da sc more določeni dan brez ovir začeti z zavarovanjem. — Ravnateljstvo osrednjega urada je dalje na svoji zadnji seji odobrilo proračune posameznih krajevnih organov in izvedlo končno teritorialno razdelitev teh organov. — Eno izmed izpraznjenih ravnateljskih mest v osrednjem uradu je podeljeno dosedanjemu načelniku Viljemu Helebrantu.
—	Arhiv dalmatinskih kafastralnih map v Splitu. Te dni začne v Splitu poslovati arhiv dedmatinskih katastralnih map, ki so ga iz Zadra prenesli v Split. Za upravitelja arhiva jc imenovan inž. K. Ivon.
—	Konjske dirke v Osjeku. Kolo slavonskih jahačev Knez Pavle v Osjeku priredi dne 17. in 24. maja t. 1. konjske dirke. Meseca avgusta pa priredi ista organizacija mednarodno nagradno dirko; nagrade bodo znašale 118.000 Din.
—	Nasilna smrt nevarnega zagrebškega vlomilca. Dne 8. t. m. zvečer jc naletel eden zagrebških detektivov v žganjarni Kovačič na Savski cesti v Zagrebu na znanega nevarnega vlomilca Jurija Lončarja. Lončar jc doma iz Like, orjaške postave in star šele 26 let. Bit je žc opetovano kaznovan, enkrat s pc. timi leti ječe. Zadnji čas je bil zopet izvršil cclo vrsto vlomov in policija mu je bila za
petami. Detektiv ga je naSel v navedeni žga-njarni pri steklenici ruma. Z naperjenim revolverjem ga je pozval, naj dvigne roke. Lončar jc izjavil, da se živ nc da prijeti. Detektiv se je polagoma umaknil iz žganjarnc in zaklenil za seboj vrata. Nato jc s streli pozval pomoč, Toda takoj nato sc jc prikazal Lon- ' čar z revolverjem v roki in streljal proti detektivu. Razvilo se jc streljanje, v katerem sc je zgrudil Lončar smrtno ranjen in je kmalu izdihnil. Ko so ga preiskali, so našli pri njem močan železen drog, ki mu je služil pri vlomih, in več drugega vlomilskega orodja, dalje sedem moških in ženskih ur z verižicami, mnogo cigaret, 400 Din gotovine in razne druge ukradene predmete. V žganjarni so pa našli usnja v vrednosti nad 50.000 Din, ki ga jc bil Lončar tc dni ukradel tvrdki Prcis, kjer jc bil vlomil. Lastnika žganjarne Kova-čiča so zaprli.
-r- Velike poneverbe invalidskega denarja ▼ Zagrebu. Začetkom marca je pobegnil iz Zagreba računski revident Dragotin Horvat, čim je bil poneveril 120.000 Din, ki so bili namenjeni nekemu dobrodelnemu zavodu. Minolo nedeljo pa je izginil njegov brat Ve-koslav Horvat, računski revident na delegaciji finančnega ministrstva v Zagrebu. Ko so pregledali njegov oddelek, so dognali, da je Horvat poneveril pol milijona dinarjev invalidskih denarjev, Horvata je policija izsledila na njegovem domu in ga aretirala; ponever-jenje je že priznal.
—	Poizkusiti in prepričati se, je nujna stvar. Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave *K o -linske cikorije«, ki je zelo izboren pri-datek h kavi. Priporočamo vsem, da poisku-sijo in zahtevajo izrecno »Kolinsko c i -k o r i j o« , ki je vrlo dobra, štcdljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj nc primanjkuje v nobeni naši rodbini.	2130
—	Pri negovanju z »Neosan«-krerao dobi Vaša obutev elegantno lice.
—	Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bnčar, Ljubljaua, Stari trg. 1447
—	Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran Dereuda & Cie., Ljubljana. Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve). 210*5
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
—	PROTI ODEBELOSTI deluje s kolo-»alnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Sir. D. Villan, Zagreb, Prilaz 71.	1591
L A J S A N A
PLAČILA ZA B IL E K £ DAJE
B E K N ATO VI Č
Kolesa
Iz štajerske.
š Okrajni zbori zaupnikov SLS v Mariboru se vršijo: v torek, 14. aprila ob 7. uri zvečer za mesto Maribor, v sredo 15. aprila ob 9, uri za sodni okraj Maribor levi in desni breg; v četrtek 16. aprila ob 9. uri v Št. Lenartu za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Na shodih poroča poslauec Fr. Žebot o političnem položaju.
š Umrla je v Št. Ilju v Slov. goricah 76-letna Terezija Polak, znana po celih Slov, goricah, Pokojnica je bila že od mladih let iskrena rodoljubkinja. V njeni hiši so se že pred mnogimi desetletji zbirali narodni borci na meji. Pri veliki borbi za naš Št, Ilj je sodelovala rajna Terczika tudi kot agitatorka in volilka. V mladosti jc sodelovala pri mnogih cerkvenih in naših prosvetnih organizacijah. Ž njo je padel zopet star in kremenit steber našega obmejnega Slovenstva. Rajna je bila teta č. g. Franca Polak, župnika pri Sv. Jan-žu na Dravskem polju. Pogreb se je vršil na veliki petek. Svetila vrli Slovenki nebeška luč!
š Ljudski oder ▼ Mariboru nas jc s svojo predstavo »Sv. Janez in ropar-s, dne 5. aprila t. 1. jako zadovoljil. Bila je to prva prireditev take vrste na novem odru v Zadružni gosp. banki. Javnost jc lahko spoznala, da je Ljudski oder v času, ko se je preurejal oder v bančnem poslopju, intenzivno vežbal in gojil dram. umetnost. Prireditev v nedeljo je bila nekak izraz notranjega dela v Ljudskem odru, predvsem v dramatični šoli pozimi. Da-siravno ni opaziti v tej igri velikih dramatičnih efektov, vendar jc bila podana s tako vestnostjo in iskrenostjo, kakor jo pač želimo vedno od igralcev-diletantov. Pohvalo zasluži predvsem režiser g. Dragorad, ki jc igro popolnoma doumel in nam pripravil zares lep užitek. Lepa razsvetljava na odru jc veliko pripomogla k hvalevrednemu uspehu. Posebno učinkovita in pestra je bila scena v četrtem dejanju. Petje zbora jc bilo pri razmeroma težki kompoziciji na višku, enako tudi solospev. Igri in času primerni sta bili deklamaciji Škender: »Gctzemani in XV. psaim«. Oboje jc bilo dobro prednašano. Kar pa ne smemo prezreti jc, da je orkester Ljudskega odra znan že po svojih nastopih pri
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J-	palač« »Ljubljanske kr««
GOrfiC ditn« banke« ia Gospo« ■	*	svetska cesta 14.
Vsi DELI. OPREMA in PNEVMATIKA aa zalogi!
»Prosvetnih večerih«, tokrat izvajal lepe io obenem težke glasbene komade. Od leta do leta sc orkester izpopolnjuje in zahvala za to gre predvsem vztrajnemu in agilnemu dirigentu g. Drag, Gračner-ju. Siccr pa jc to salonski orkester, ki ga ima v Mariboru izmed kršč. soc. organizaciji edinole Ljudski oder in na katerega jc lahko ponosen. Upamo, da nas bo odslej Ljudski oder pogosteje razveselil in nam nudil dramsko umetnost v duhu krščanstva. Obisk prireditve je bil lepi Krogu idealistov pri Ljudskem odru kličemo: na svidenje v čim krajšem času!
š Stavbena podjetnost v Mariboru. Gostilničar in posestnik Spaček postavlja novo kavarniško poslopje tik Zadružne palače. Na Aleksandrovi cesti št, 25, nekdaj hotel Stadt Wien, se je po dolgi pavzi zopet pričelo s prezidavo stavbe. Kakor izgleda je lastnik precej vztrajen, baje so mu kljubovali najemniki. Priporočati bi bilo, že zavoljo ugleda, da mestna občina in stavbeni urad v vsakem oziru podpira podjetnost, da sc čimpreje iz« vede že pričeto delo.
š Mariborska carinarnica je predmet različnih govoric. Pri licitacijah razne robe, ki se vsak mesec prodaja pri carinarnici, da se godijo zanimive reči. Za danes konstatiramo samo suho dejstvo, da krožijo raznolike govorice.
š Kaj bo z regulacijo reke Mure ▼ Apaški kotlini? Mura dan za dnevom trga rodovitne njive in travnike. Škoda je žc ogromna. Uboga Avstrija sproti vsako leto temeljito izvršuje regulačna dela, a na jugoslovanski strani se živ krst ne zmeni, da bi sc zajezilo valovje Mure. Veliki župan Pirkmajer je pred volitvami obiskoval tc kraje, a sedaj o obljubljenih podporah in delih ni ne duha nc sluha.
š V preteklem tednu so umrli v Celju: Ignac Korže, dninar iz Konjic, 55 let; Andrej Pere, bivši tajnik okoliške občine celjske, 75 let; Martin Zupane, delavec na Sp. Hudinji, 68 let; Silva Gobec, hči narednika 39. pp., tri mesece; Marija Mastnak, obč. uboga, 73 let; Jožef Strmšek, brezposelni, 23 let; Anton Čr-noša ,hlapec v Gaberju, 24 let; Marija Magdič, dninarica iz Vitanja, 52 let; Marija Ružič, bči polic, stražnika, 5 mesecev; Desanka Brzič, hči trgovca v Celju, 2 meseca; Marija Mimik, prevžitkarica v Medlogu, 75 let; Helena Jere-tin, hči delavke iz Golul. Od navedenih jih je 7 umrlo v celjski javni bolnišnici.
HBBBBBnBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBBBK
P Klobučevinaste podloge za pisalne § S	stroje.	g
g FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežja 5 5
nSSBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBB
Iz Primorske.
p Smrtna kosa. V Dekanih v Istri je umrl tamkajšnji vaški načelnik Anton Gregorič. Pokojnik je bil vzoren družinski oče, mož poštenjak, ki se tudi v novih razmerah ni dal ukloniti vesti, — V Števerjanu je umrla ga. Marija Ciglič, stara 64 let. Pokojnica jc bila mati gostilničarja ca »dvoru«, blaga in dobra žena.
p Novo protikulturno nasilje. Didaktični ravnatelj v Kopru je razposlal šolam okrožnico z dne 31. marca 1925, s katero strogo prepoveduje mladinski list »Novi rod«. Učitelj, ki bi se tej prepovedi nc pokoril, sc prijavi oblastem za event. disciplinarno postopanje, pravi okrožnica. »Novi rod« se seveda niti od daleč ne peča s kako politiko, saj je namenjen ljudskošolski mladini in pisan v vzgojnem in izobraževalnem duhu. Po vsem kulturnem svetu sc izdajajo mladinski listi kot važen vzgojni in izobraževalni pripomoček in težko si je misliti tako zapuščeno šolsko de-co, ki nc bi sc mogla radovati nad lastnim mladinskim listom, pisanim v njenem materinem jeziku. Te radosti veliki italijanski narod slovenski deci ne privošči, ker sc boji — bogvc česa? Ali v Italiji na merodajnih mestih res ni najmanjšega zmisla za meje med politiko in kulturo?
p Zgodovinski in umetnostni muzej ▼ Trstu. Dne 21, t. m. otvorijo v Trstu v palači škofijskega konvikta pri sv, Justu mestni zgodovinski in umetnostni muzej,
Už.vati nasade ni Slovenka znala, d klor čokoirda ,.JYCicim4t ni poznaK
Iz Ljubljane.
lj Prihodnja številka »Slovenca« izide ivdl praznikov v sredo, 15. aprila.
lj Velikonočne procesije bodo šle iz posameznih cerkva v naslednjem redu: V stolnici ob 4., v Trnovem ob pol 5„ pri sv. Petru ob pol 6., pri sv. Jakobu in oo. frančiškanih ob 6., pri sv. Jožefu in v križevniški cerkvi ob pol 8. Jutri zjutraj bo vstajenje ob 4. pri oo. laza-ristih (cerkev presv. srca Jezusovega) in ob pol 6. v Spodnji Šiški.	,
lj Potresna procesija stolne župnije odide na Veliko nedeljo ob tričetrt na 3 iz stolnice po Poljanski in Zrinjskega cesti v cerkev sv. Jožefa. Tam bodo slovesne litanije Matere božje in običajne potresne molitve. Iz drugih ljub-
Ijanskih župnij odidejo procesije tako, da bodo ob 3. v cerkvi sv. Jožefa. Procesija stolne župnije se vrne po opravljenih molitvah po isti poti v stolnico, kjer bodo litanije presv. srca Jezusovega in blagoslov.
lj Birmovanje v Ijublj. stolnici leta 1925. Zaradi romanja v Rim, ki bo za Slovence ravno o Binkoštih, se bo letos birmovanje v stolnici vršilo na Vnebohod, v četrtek 21. majni-ka dopoldne in popoldne, ier v nedeljo dne 24. majnika samo dopoldne.
lj Sentpetersko prosvetno društvo se udeleži velikonočne procesije pri farni cerkvi sv. Petra. Zberemo se ob pol 6. pod zastavo ob vrtu gospe Jegličeve. — Odbor.
lj Božji grob v Trnovem (delo slikarja Wolfa) je dobil letos nov okras: pod menzo res grob in v njem telo Gospodovo. Kip je izvršen v naravni velikosti in se ubrano prilega času in zgradbi Wolfovega božjega groba. Čudoviti, tajni mir seva z Zveličarjevega obraza, bolj sen — kot smrt, in vendar resnična smrt zmučenega telesa. Delo je izvršil Fr. Kralj.
lj Razstava francoske grafike XIX. stol. v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še do velikonočnega pondeljka (13. t. m.) zvečer. Razstavljenih je čez sedemdeset del najznamenitejših francoskih mojstrov. Dela so vsa na prodaj in jih je že nekaj prodanih. Sodeč po dosedanjem obisku, še mnogo ljubiteljev umetnosti ni posvetilo potrebne pozornosti redki priliki, ko se jo mogoče v Ljubljani seznaniti s tujimi originali izredne umetniške vrednosti. Zato pozivamo ponovno, naj noben kulturen Slovenec ne zamudi obiskati razstave, ki je odprta vsak dan od 9.30—1 in od 2—6. Skupine dijakov uživajo popust.
lj Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani (Mestni trg 8-1} razpošilja pravkar letno poročilo o svojem delovanju v letu 1924. Iz istega se vsakdo lahko prepriča, kako obsežno in uspešno delo vrši to društvo v prid sirotnira, revnim in zapuščenim otročičem. — Vsled tega priporočamo, da čč. župnijski uradi, županstva, Marijine družbe in druge organizacije, gospodarski in denarni zavodi ter posamezni mladinoljubi društveno delovanje podpirajo ter za potrebe društva obilno prispevajo.
lj Umrli so v Ljubljani: Joeip Smolič, ko-čijaž, 41 let. — Anton Pungartnik, delavčev ein, 17 mesecev. — Marija Hočevar, bivša bra-njevka, hiralka, 74 let. — Helena Anžič, ple-akarjeva žena, 37 let. — Blaž Rupnik, železn. čuvaj, 74 let. — Josip Bartol, natakar, 30 let. — Ana Nosan, posesluikova žena, 50 let. — Ernest Kveder, trgovec, 49 let. — Marija Pivk, delavčeva žena, 46 let — Ivana Herman, vdova rudn. blagajn, kontrolorja, 84 let. — Katarina Sovine, uradnica, 30 let. — Uršula Robida, tobačna delavka v pok., 80 let. — Martin Javornik, hlapec, 32 let. — Marija Petrič, mesarjeva vdova, 59 let. — Pavla Lenarčič, posestnikov« hči, 10 let.
lj Odlikovanje zaslužnega kmetijskega strokovnjaka. Minulo soboto dne 4. aprila t. 1. se je vršila v sejni dvorani Kmetijske družbe za Slovenijo majhna, a lepa slavnost. Predsednik družbe, šef odseka za kmetijstvo, gospod Ivo S a n c i n je namreč ta dan v navzočnosti polnoštevilno zbranega uradništva Kmetijske družbe pripel v imenu Nj. Veličanstva kralja Aleksandra na prsi tajniku družbe g. inž. Rado Lah-u odlikovanje, red sv. Save V. razreda. Po lepem nagovoru in čestitkah gospoda predsednika se je slavljc-aec ginjeno zahvalil povdarjajoč, da hoče tudi v bodoče vstrajno posvetiti vse svoje moči napredku našega kmetijstva in procvitu naše Kmetijske družbe za Slovenijo. Prosil je gospoda predsednika, da potom g. velikega župana sporoči njegovo globoko udano zahvalo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Lepa slavnost se jc dovršila, ko so se čestitkam g. predsednika pridružile šc čestitke uradništva.
IJ Naša čestitka g. Josipu Turku k njegovi 60 letnici »Jutru« ni bila všeč. Vsekako, priznavamo, je lepša »Jutrova« čestitka, ki pravi v svoji plemeniti dostojnosti: »Josip Turk je pristna ljubljanska srajca.«
lj »Belokranjski dan«. To bo velika tombola z obhodom belokranjskih narodnih noš v skupini belokranjske svatbe po mestu dno 3. maja v prid zgradbe planinskega doma na Mirni gori. Mirna gora je znana pod imeuom Sv. Frančišek, vendar je nastalo pivo ime prej nego drugo. Pravljica pripoveduje: Na mestu današnje cerkve sv. Frančiška je bila nekoč velika votlina. Iz ie globine se je vzdigovala od časa do časa gosta megla, ki je legla nad celo Belokrajino; slišalo se je bobnenje podzemeljskih sil. Iz megle jo pogostokrat padala tudi debela toča, ki je uničila vse pridelke pridnih belokranjskih kmetov. Nekoč vidi domači župnik, da hodijo okrog brezdna ovce, ki so se pasle po gori, po kolenih. Pobožni žup-uik takoj ugane rešitev ter v pravem trenutku potrka na dobra srca Belokranjcov, da zgradc kapelico nad duplino. In res! Kapelica je bila hitro pozidana in posvečena sv. Frančišku. Od tega dne je pre^tr^a gosta megla in tudi toča je prenehala. Nastal je na gori >mirc. Od tedaj se naziva ta gora »Mirna gorac. Iz kapelice je vzrastla današnja velika cerkev, obiskana letno od tisočev pobožnih romarjev. Po vojni je romanje več ali manj izostalo. Planinska koča na tej gori bo pa zopet privabila nekdanje častilce sv. Frančiška. Ljubljančanje, pomagajmo Belokranjcem, da zgrade lo prvo planinsko postojanko v Belokrajini!
lj Poziv meščanstvu. Kakor žc javljeno, ie vrši 19, in 20. t. m. v Ljubljani kongres jav-
nih nameščencev, ki se ga udeleže številni gostje iz vseh krajev domovine. Stanovanjski odsek rabi veliko sob in postelj, da došle goste dostojno nastani. Vabimo someščane, ki razpolagajo s sobo ali posteljo, naj to prijavijo do vštetega 17. t. m. ustmeno ali pismeno načelniku tega odseka fin. rač. nadsvetniku Mirku Česniku, in sicer dopoldne na Krekov trg 10-11. popoldne pa v Gorupovo ulico 3-III, z navedbo cene. Zahteve naj z ozirom na neugoden gmotni položaj državnih nameščencev ter v interesu dobrega slovesa našega mesta nc bodo pretirane.
lj Mestni stanovanjski urad radi znaženja svojih uradnih prostorov v dneh 14. in 15. aprila 1925 nc posluje.
lj Promenadni koncert muzikc Dravske diviz. obl. v »Zvezdi« v nedeljo 12. t. m. ob enajstih (kapelnik dr. Jos. Čerin). Spored: 1. Jaki: »Kranjski Janezi«, marš. 2. Suppc: Ouvertura k opti: Lepa galateja. 3, Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 4. Pahor: »Suita« — venec šaljivih in veselih narodnih pesmi. 5. Parma: »Pozdrav z Gorenjske«, valček.
lj Vojnim invalidom! Namerava se ustanoviti nova tobačna trafika v Ljubljani, Dovozna cesta za juž. žel. in sicer na prostoru med prvim objektom iu odhodnim tirom v smeri od Dunajske proti Martinovi cesti. Re-flektanti, ki razpolagajo z lokalom na prometnem kraju in potrebnim kapitalom, naj se javijo tekom 8 dni v pisarni Udruž. voj. inv. podružnice v Ljubljani. — Odbor.
lj Ljubljanska šetališča so zadnje dni izredno oživela. Ljubljanski grad, ki je dobil nov btiffet in kjer se toči dobra in nepredraga kapljica, je od jutra do večera živahen. Zdi se pa, da se magistrat premalo briga za nasade v parku in pušča posebno prostor, kjer je stal bivši spomenik avstrijskega cesarja, zanemarjen. Podstavni kamen je prazen, prej je stala na njem vsaj lesena vaza. Tudi zvozdi-časti prostor ni ograjen in daje v celoti vtis karikature nekdanje skrbne roke. Tudi pota na grad so zelo v razsulu, posebno ograje, najsibo v rebri, ali na ovinkih. Železne ograje, koder so že, še niso bile nikdar preple-skane in se je bati, da zdaj in zdaj ne razpadejo. Tudi betonske stene se tu in tam rušijo v vedno večjem obsegu in je popravilo nujno potrebno. Ker stanuje na gradu okrog 500 prebivalcev, bi bila skrb za grad in za njegova pota lahko večja. Sicer pa zahteva žo ugled Ljubljane, da da gradu vsaj zunanje lice nekoliko lepše: pota, drevored itd.
lj Pozor! V kavarni in gostilni ->Loonc se dobi obče znani >Leon golaš« v nedeljo ob -L zjutraj. Točijo se pristna štajerska in dolenjska vipa. Vsak dan koncert.	2435
lj Opozarjamo na brezplačen Singerjev učni tečaj za šivanje in umetno vezenje v obrtni šoli na Mirju od 16. aprila do 15. maja 1.1. Poučevala se bodo vsa tehnična in moderna dela na tako razumljiv način, da učenke že po osmih dneh delajo popolnoma samostojno. Nadalje se bo nudil na tem tečaju skrbno pripravljen poduk v šivanju z osobito pažnjo upotrebe vseh aparatov, pridejanih obitelj-skim Singer šivalnim strojem. Točne informacije daje in prijave sprejema vsak dan podpisana podružnica, odnosno njeni zastopniki do 15. aprila t. 1. — Singer šivalni stroji Bourne in Co., Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. 2350
lj Opozarjamo na današnji oglas novoizišle knjige Rud. Badjura: Pohorje.
lj Svetlo-Iikanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higijenični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska c. 8. Izvršuje tudi popravila perila.	1861
lj 14 dni dajem brezplačno 10 gramov parfuma ali 50 gramov francoske kolonjske vode onim, kateri kupijo tri kose toaletnega mila. Uran Parfuinerija, Mestni trg U. Steklenice prinesite s seboj.
Opozarjamo na d-na$nji oglas le tvrdks, ki poleg Inozemskih, dobavlja tudi rsafboljSI trbov. premog
» NASCENE3JE!
Cerkveni vestnik.
PAPEŽ PIJ XI. IN PROSLAVA 1600-LETSICE NICEJSKEGA CERKVENEGA ZBORA.
Sv. oče želi, da se letos slovesno proslavi 1600-letnica nicejskega cerkvenega zbora; v ta namen je poslal 4. t. m. tajniku vzhodne kongregaeije, kardinalu Tacciju, pismo sledeče vsebine: Ko smo pred kratkim v tajnem konzistoriju kardinalom razodeli, da je naša želja, naj se 1600-letnica nicejskega cerkvenega zbora slovesno proslavi v Rimu, smo tudi napovedali, da bomo v ta namen poslali tebi posebno pismo. Primerno se nam zdi, da priprave za proslavo tega znamenitega dogodka vodiš ti, ki ti je poverjena skrb za vzhodne cerkvene zadeve.
Kako je ta proslava na srcu nam In sv. stolici, razume vsakdo, ki vsaj nekoliko pozna cerkveno zgodovino. Ohranjene listine pričajo, da se je nicejski zbor, ki naj bi obsodil arijansko zmoto in njeno povzročitelje, sklical z odobrenjein papeža Silvestra; slednji je bil na zboru zastopan po dveh odposlancih, ki sta kot papeževa legata prva podpisala sklepe zbora, dasi sta bila samo navadna duhovnika.
Ne sme se pozabiti, da so navzoči škofje izrekli anatem nad arijanci v imenu svete, katoliške in apostolske Cerkve in da je apostolska stolica nauk nicejskega zbora odobrila
ter branila kot svoj nauk. Nicejski koncil je sklenil in proglasil še mnogo drugih koristnih stvari o veri in cerkvenem življenju, n. pr. glede velike noči, da naj se obhaja povsod na isti dan, glede melecianskega razkola, glede valesianizma, novicianizma in pavlinianiz-ma, glede izvolitve in posvetitve škofov, glede javne pokore, katehumenov, glede obresti. Vsi ti sklepi so mnogo pripomogli, da se jo utrdila edinost v Cerkvi in zboljšalo cerkveno življenje.
Prepričani smo, da je prav, ako se vse to pojasni ljudstvu, ker se bo tako samo povečala čast Kristusa Gospoda in stolice sv. Petra. Zato prični čimprej s pripravami.
Obrni se na prve strokovnjake v splošni cerkveni zgodovini in v zgodovini vzhodne cerkve in se posvetuj z njimi, kako bi se dostojno proslavila ta 1600-letnica. Izmed njih izberi nekaj takih, ki so spretni v govoru in pismu in jim naroči, naj z govori in spisi opozorijo javnost na velik pomen tega stoletnega slavlja.
Naša iskrena želja je, da bi 1600-letni spomin nicejskega zbora pripomogel k temu, da bi vzhodni narodi, ki so po razkolu še ločeni od rimske Cerkve, pozabili na vse, kar jih loči od nas, in bi zahrepeneli po verski edinosti z nami.
BIRMOVANJE V LETU 1925.
Dekani ja Moravče:
1.	Brdo na belo nedeljo, 19. aprila.
2.	Št. Vid v ponedeljek, 20. aprila.
3.	Dol v torek, 21. aprila.
4.	Sv. Helena v sredo, 22. aprila.
5.	Vače v četrtek, 23. aprila.
6.	Sv. Gora v petek, 24. aprila.
7.	Vrhpolje v soboto, 6. junija.
8.	Moravče v nedeljo, 7. junija.
9.	Peče v ponedeljek, 8. junija.
10.	Kolovrat v torek, 9. junija.
11.	Krašnja v nedeljo, 14. junija.
12.	Zlato polje v ponedeljek, 15. junija.
13.	Češnjice v torek, 16. junija.
14.	Blagovica v sredo, 17. junija.
15.	Št. Ožbalt v četrtek, 18. junija.
16.	Št Gotard v petek, 19. junija.
17.	Čemšenik v soboto, 20. junija.
18.	Št. Jurij v nedeljo, 21. junija.
19.	Ihan v torek, 23. junija.
Dekanija Loka:
20.	Stara Loka v torek, 28. aprila.
21.	Reteče v sredo, 29. aprila.
22.	Žabnica v četrtek, 30. aprila.
23.	Sv. Lenart v petek, 1. majnika.
24.	Škofja Loka v nedeljo, 3. majnika.
25.	Poljane v ponedeljek, 4. majnika.
26.	Javorje v torek, 5. majnika.
27.	Trata v sredo, 6. majnika.
28.	Lučine v četrtek, 7. majnika.
29.	Stara Oselica v petek, 8. majnika.
30.	Nova Oselica v soboto, 9. majnika
31.	Žiri v nedeljo, 10. majnika.
32.	Leskovica v ponedeljek, 11. majnika.
33.	Zalilog v četrtek, 14. majnika.
34.	Sorica v soboto, 16. majnika.
35.	Železniki v nedeljo, 17. majnika.
36.	Dražgoše v ponedeljek, 18. majnika.
37.	Bukovšica v torek, 19. majnika.
38.	Davča v nedeljo, 5. julija.
Dekanija Žužemberk:
39.	Žužemberk v nedeljo, 20. septembra.
40.	Ajdovec v pond., 21. septembra.
41.	Šmihel v torek, 22. septembra.
42.	Sela v sredo, 23. septembra.
43.	Zagradec v četrtek, 24. septembra.
44.	Krka v petek, 25. septembra.
45.	Ambrus v soboto, 26. septembra.
46.	Hinje v nedeljo, 27. septembra.
c Važno za rimske romarje! Vsem, ki so se oglasili za romanje v Rim, se sporoča sledeče: 1. Ministrstvo železnic je dovolilo na državnih železnicah za vse romarje od postaje kjer vstopijo, do Rakeka polovično vožnjo. 2. Romarji, lri potujejo v Rim in nazaj skupno, ne potrebujejo potnega lista. Tisti romarji pa, ki hočejo nazaj iz Rima potovati ločeno, sami za se, pa morajo imeti posebno izkaznico s fotografijo, ki jim jo izda pripravljalni odbor. Kdor se torej v Rimu loči od romarjev in potuje sam domov, naj pošlje odboru vsaj do 20. aprila svojo fotografijo. Opozarjamo tudi na to, da imajo tisti romarji, ki se v Rimu ločijo od drugih, pri vožnji po italijanskih železnicah v Rim in nazaj samo 30 odstot. popusta, medtem ko imajo drugi 50 odstot. 3. Kdor bi hotel iti v Neapol, bo za ta izlet lahko porabil en dan iz Rima in se lx> lahko zopet vrnil v Rim, ter se pridružil drugim romarjem in z njimi vrnil domov. Vožnja iz Rima v Neapol in nazaj stane danes v tretjem razredu 73 lir, to je 190 dinarjev. Vsi stroški za obisk Neapola bodo znašali po našem mnenju okroglo 400 Din. Te stroške plača vsak romar sam. Vsak si lahko še v Rimu premisli, ali gre v Neapol ali ne. 4. Za skupni potni list potrebujemo od vsakega romarja te-le podatke: Ime romarja, ime njegovega očeta, rojstni dan, mesec in leto ter bivališče romarja, kakor tudi lastnoročni njegov podpis. Da dobimo te podatke skupaj, bomo poslali gosp. župnikom posebne tiskovine, na katere nam bodo vpisali gori zahtevane podatke. Prosimo torej vse romarje, da gredo k g. župniku in tam dajo potrebna pojasnila in se podpišejo na omenjene tiskovine. To je nujno. Mi moramo dotične tiskovine zopet imeti v rokah najpozneje do 20. aprila. Romarji, ki so se priglasili v Ljubljani, naj se oglase v stol-
nem župnem nradu v uradnih urah v dneh od 16. do 18. aprila 5. Romarje tudi opozarjamo, da so bodo baje italijanske železnice s 15. aprilom za 10 odstot podražile. Upamo, da zaradi tega nobenemu romarju ne bo treba se doplačevati k tisti vsoti, ki jo je poslal. 6. Romarji bodo v Italiji rabili tudi italijanski denar. Plačati si bodo morali hrano med potjo od Postojne do Rima iu na potovanju iz Rima v domovino. Istotako bodo rabili italijanski denar, če si kupijo kake spominke, mogoče bodo imeli kake izdatke za tramvaj in drugo. Ako bodo romarji skromni, jim bo za vse to 100 do 150 lir zadostovalo. Romarjem svetujemo, da si torej potrebni italijanski denar že zdaj oskrbijo, kjer le morejo. Priprav-Ijani odbor je tudi pripravljen, romarjem oskrbeti italijanski denar in jim ga izročiti na železnici. Ako kateri romar želi, da mu odbor oskrbi laški denar, naj pošlje toliko našega denarja, za koliko želi imeti laškega po položnici, ki jo bo dobil pri svojem g. župniku, ko se bo šel podpisat. Pripomnimo, da stane danes ena laška lira s stroški zamenjave okroglo 2.60 Din, mogoče tudi nekoliko več, ker se to vsak dan izpreminja in lahko tudi naglo in zelo visoko poskoči. Ako bi romarji šc le na laškem menjavali denar, se lahko zgodi, da bodo za eno liro dali po 3 Din in še več in da bodo občutno ogoljufani, 7. Do konca tega meseca dobi vsak romar priposlana knjižico, Iti bo vsebovala potrebna navodila za romarje, ter popis rimskih svetišč. 8. Vseh Šjvenskih romarjev je priglašenih 595, od teS iz ljubljanske škofije 355, iz mariborske pa 240. Glede obleke veljajo za romarje sledeči predpisi: Duhovniki morajo imeti seboj talar, ker drugače ne morejo maševati. Drugi romarji naj imajo obleko bolj temne barve; ženska obleka mora biti dostojna, da v resnici pokriva život. 10. Tisti romarji, ki hočejo nazaj iz Rima iti ločeno od drugih romarjev sami za-se, si morajo za jugoslovansko policijo na Rakeku oskrbeti pravi potni list, ki ga dobijo pri srezkem glavarstvu. Italijanskega vizuma za ta potni list ni treba. Z romarskim pozdravom — odbor.
c Cerkvena glasba v mestni župni cerkvi sv. Jakoba: Vel sobota: Zvečer ob 6. procesija. Po trikratnem aleluja se poje: Zveli-čar gre iz groba, Fiihrer; po procesiji: Te Deum (Sattner), Regina coeli (Pichert); Tan-tum ergo (Foerster); po blagoslovu: Jezus premagavec groba (Premrl) (vse instrumentalno). — Vel. nedelja: ob 10. kratek govor in slovesna maša: Missa Seraphica, Sattner; Grad: Regina coeli, Pichert; Ofert: Terra tremuit, Foerster; po maši: Jezus premagavec groba, Premrl. — (Vse instrumentalno.)
c Siškarji! Velikonočna procesija bo v Šiški v nedeljo zjutraj ob pol šestih. Pred procesijo ob tri četrt na 5 bo tiha sv. maša. Po procesiji pa sv. maša s petjem in godbo na prostem, pred zasilno cerkvijo (barako). Vsi Siškarji ste vljudno vabljeni.
c Križanska moška Marijina družba se udeleži velikonočne procesije v Križankah danes ob pol 8. uri zvečer. Svetilcem so na razpolago sveče pri križanski cerkvi na dvorišču. Člani, udeležite se procesije polnoštevilno.
EXČELLA
najboljši in vendar najcenejši stro) rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana
palača Ljubljanske kreditne banke.
Učiteljski vestnik.
Kako odločuje starost. V Šmihelu pri No* vem mestu je imenovan neki gospod Hočevar, ki ima eno tretjino manj službenih let kot g. Stupca iz Mošenj, ki jc demokrat in se je potegoval za Šmihel iz družinskih razlogov. Zanimivo je tudi dejstvo, da veliko služb, ki so bile razpisane, ne oddajo vkljub temu, dasi so zanje prosilci — pa niso dovolj glasni kri-čači — dasi so tudi UJU-jarji. Le tako dalje, da bode prej jasno in svetlo med učiteljskimi vrstami.
Klobuke, čepice, perilo, kravate
itd. — nudi najceneje
TRGOVINA »PRI AMERIKANCU«
LJUBLJANA, STARI TRG 6T. 10.
Zaloga telovadnih potrebščin I ""^C

Umrl nam jc naš predobri oče, tast, stric in soprog
Peter IVBaležič
po kratki in zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob pol Šestih zvečer.
Pogreb preblagega pokojnika sc vrši na Veliko nedeljo popoldne iz hiic žalosti, Gorenja vas 27, na farno pokopališče v Hrovači.
Ribnica - Ljubljana, 10. aprila 1025.
Globoko žalujoče rodbine:
MALEŽIČ, LAVRIČ, OVSEC.
.Timotej:
Velika noč v modernem in antičnem svetu.
Na velikonočno jutro se bero v cerkvi iz 1. lista sv. Pavla do lvorinčanov besede: »Bratje! Postrgajte stari kvas... Obhajajmo torej veliko noč ne v starem kvasu... itd.< Te besede vzbujajo, mislim, v vsakem izmed nas najrazličnejša čustva, ki jih nikakor ne bo mogoče točno izraziti, vzbujajo nam opomine na našo prvo mladost, ko smo bili morda vprav za veliko noč prvič v cerkvi z dedom ali z materjo; spominjajo nas tistih nepozabnih trenutkov, ko smo po jutranji službi božji bili deležni skupnega kosila, blagoslovljenih jedil, kolačev, pirhov itd. In kako smo potem dopoldne, ko je tak6 krasno sijalo solnce, »sekali« pirhe in so bili povsod samo veseli obrazi, sama velikonočna radost... Le kako je moglo vse to miniti, in tako hitro, tako bežno nuni ti?
Pa pustimo te podobe, ki se nam, starim, ne vrnejo več; privoščimo jih deci, nežni mladini! Naj bi jim bila velika noč lepa, kakor je bila nekdaj nami Mi, ki smo pozneje prišli v šole, se v teh dneh v duhu radi mudimo tam na vzhodu, pod žarkim solncem Palestine, Male Azije, Grčije. V letošnji Mohorjevi knjigi »Apostoli Gospodovi« čitamo (str. 52), da je bdi sv. Pavel, ko je pisal & list do Korinčanov, v Efezu, in da je bilo to o veliki noči 1< 57. po Kr. Kakšni občutki bi nas pač prešinjali, ako bi tudi nam bilo dano, da bi nekoč veliko noč obhajali kje v Efezu in gledali grške kraje, ki jih je gledal sv. Pavel! Ali da bi vsaj tako-le neko lepo velikonočno jutro stali na razvalinah starega gradu nad Korintom in gledali v duhu doli prvo krščansko občino, ki je poslušala sv. Pavla!
Saj to ne bi bilo tako nemogoče. Za letošnjo veliko noč so napravili dunajski srednješolski profesorji s svojimi dijaki izlet v Grčijo (cena: 2500 Din za enega!) in so morda ravno danes v Korintu. Koliko bližje bi imeli mi, ki smo sosedje! Ne dvomim prav nič, da prejali-slej napravimo tak skupni izlet doli k zibelki naše svetne kulture. V tem trenutku sicer naša učna oblast ni naklonjena starogrškim modricam; toda prišla bo uvidevnost. Medtem pa menimo, da zasluži društvo, ki skuša v tej prehodni dobi ohraniti zanimanje in veselje za antiko, našo podporo.
Društvo Prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani je razposlalo te dni več vabil Za pristop. Naj navedemo besedilo oklica:
P. n. gospod! Kulturna zgodovina vseh evropskih narodov nam kaže, da je bil duševni nivd vsakega naroda vedno v najtesnejši zvezi z gojitvijo klasične izobrazbe. Vzrokov za ta presenetljivi pojav jo več. Gojitev predvsem latinščine da bodočemu znanstveniku tisto potrebno formalno izobrazbo, podlago za uspešen študij vsake panoge znanosti. Prav tako važna je vsebinska plat študija antike. Naša kultura se je — opozarjamo predvsem na slovstvo in jezik sam — razvila tako neposredno pod vplivom antike, da je proučavanje grške in rimske kulture potrebno za vsakega, kdor hoče razumeti kulturno stanje naše dobe. (V T. Zie-linskega knjigi: »Antični in moderni svet«, poslovenil dr. Joža Glonar, Splošna knjižnica, 1925, imamo sedaj vzorno apologijo študija antike.)
Zato mora vsak narod imeti plast izobražencev, ki so se podrobneje bavili z antiko, ne samo radi tega, da bodo gojili med nami umevanje kulturne kontinuitete, ampak tudi zato, da bodo našemu kulturnemu življenju dovajali vedno in vedno novih sokov iz intenzivnega proučavanja starega veka; študij grškega in rimskega življenja ni bil bržčas danjosti, kakor je baš v naši dobi, ko nam je še nikdar tako plodonosen za umevanje se-antika postala še umljivejša zaradi sličnosti političnih razmer. (Val, ki je v 6. stoletju pred Kr. prvič pljusknil čez grški in italski svet, gre danes drugič čez ves svet!)
Žalibog so pa povojne razmere povzročile, da se je študij antike pri nas močno okrnil; če pojde v sedanjem pravcu tako naprej, potem čez nekaj let skoro ne bomo več mogli govoriti o pomladku inteligence, ki bi še imel vpogled v kontinuiteto evropskega kulturnega življenja. Zato se je ustanovilo (leta 1920.) v Ljubljani društvo Prijateljev humanistične gimnazije, ki hoče proučavati vsa vprašanja, tičoča se študija antike, in delovati v tem zmi-slu, da se humanistična izobrazba naše mladine razvija in izpopolnjuje tako, kakor zahteva naša doba. Društvo računa pri tem na moralno in gmotno pomoč vseh, ki se zavedajo pomena klasične izobrazbe za naš narod, in vljudno vabi vse in vsakega, da pristopijo kot redni člani. (Članarina znaša za leto 1925. 5 Din. Preplnčila se seveda hvaležno sprejmo!)
Kdor želi biti član društva, pa po pomoti ni prejel vabila in položnice, prosimo, naj kar po dopisnici javi odboru (I. drž. gimnazija v Ljubljani) svojo željo in z veseljem ga bo društvo sprejelo.
Pel s »Samobeiiniautomatom!
2000 »Samobelinov« v rabi in na stotine ra-nVBi.un pisem jajnci, ua je »SAMOBELIN« najboljši pral'i npnrat. Gospodinje, ne trudite se z ročnim pranj. :n in štedite z dragim perilom! Proti do-bremu jamstvu tudi na obroke. — Naročila na: »VAK«, d, z o. z. ▼ Ljubljani, Šelenburtfova «1, 7.
Ch. Nodier o Slovencih.
(Donesek h kulturni zgodovini Slovencev za Napoleonove dobe.)
V življenju znamenitega francoskega romantika Nodierja (1780--1844) Je bila doba, ko je bil v Ljubljani bibliotekar in predsednik oficielnega glasila francoske vlade v ilirskih provincah, >T61čgraphe officiel«, več ko samo par mesecev trajajoča epizoda njegovega burnega in raznih peripetij polnega kolo-vratenja po svetu. Toda ravno ta doba Francozom, ki so se za tega svojega člana prvega francoskega romantičnega »cenakla« vedno zanimali, ni bila dobro znana, ker jim je za njo manjkal glavni vir, list, ki ga je Nodier urejeval. Edini popolni izvod se nahaja namreč v licejski knjižnici v Ljubljani, v Parizu se nahaja samo 5 številk letnika 1813. Zato je bila srečna misel, da je R. M a i x n e r Francozom v zadnji številki »Revue des čtudes slaves« opisal baš na podlagi ekscerptov iz tega lista Francozom to epizodo Nodierjevega življenja.
»Tčlčgraphe officiel« je začel izhajati dne 3. oktobra 1810 in je prenehal 1813 z odhodom Francozov;-zadnje številke so se natisnile v Trstu. List ni bil razširjen med občinstvom, ker je bil slabo urejevan, nad čemer so se Francozi sami spotikali. Bil je po večini sestavljen iz člankov, ki so bili posneti iz drugih francoskih listov, in še izbera teh člankov je bila nerodna. V teku dveh let ni dobil nobenega zunanjega naročnika in še domačini so ga naročali samo zaradi uradnih razglasov, ki drugje niso bili natisnjeni. Zato je okupacijska vlada sklenila dati listu za urednika poklicnega žurnalista. Zato so imenovali 20. septembra 1812 Nodierja za ravnatelja licejske knjižnice v Ljubljani; pri tem je posredoval Nodierjev svak de Tercy, ki je bil tajnik generalne intendanco v Ljubljani.
Nodier se jo podal 1. dec. 1812 na pot in je prišel v Ljubljano proti koncu meseca. Na potu ga je spremljala žena in 18 mesecev stara hčerka, ki si je baš oni dan, ko so prišli v Ljubljano, zvila roko. To so bila za začetek slaba znamenja za Nodierja, ki je obenem tožil tudi nad svojim špartanskim stanovanjem in nestrpno pričakoval nakazila plače. Dela pri listu pa se je lotil takoj. Prva in najbolj očitna izprememba, v kateri se pokaže smer njegove reforme, je bila v tem, da je uvedel podlistek. Že v številki 17. januarja se začne njegova. »StatistLque lilyrienne«,; podlistek, v katerem najprej razloži moderni pomen besede »statistique< in poziva domače učenjake, naj začnejo pošiljati listu prispevke za tak splošni opis Ilirije. Vse talce prispevke bo list hvaležno sprejemal in jih priobčeval ali v celoti ali v izvlečkih. V sledeči številki poroča pod naslovom »Bibliographie« o Sco-poliju in o njegovih spisih. V številki z dne 28. januarja poroča o glavnih virih za zgodovino Ilirije; članek je posvečen v prvi vrsti Schonlebnovi »Carnioli«. V tem članku se nahaja tudi značilen odstavek (ki ga je Maix-ner prezrl), ki kaže, da se je Nodier v teli novih razmerah kmalu počutil domačega. Tukaj, komaj mesec po svojem prihodu, pravi: »Ne verujem, da bi se našel kak Francoz, ki bi prišel iz Francije v Ilirijo, pa bi takoj ne bil prepričan, da vidi svojo domovino v onem trenotku, kakor hitro pride v Julijske alpe. V obrazih, v šegah, v vsem značaju naroda je nekaka sorodnost, ki človeka presune; in če je slučajno rojen ob vznožju švicarskih alp (Nodier je bil rojen v Besanconu!), postaja ta sorodnost še bolj frapantna, nahaja se tudi v pokrajini, nebu, zraku, ld ga diha, in širi okoli njega vse harmonije njegovega lastnega rojstnega kraja. Ničesar ne bo srečal, kar bi mu ne klicalo v spomin kakega običaja, čuv-stva ali občutka; in, dasi je daleč od svoje rodne zemlje, bo ob vsakem koraku mislil, da gleda svoje gozdove, svoja sela, svoje rojake, svoje brate!«
Knjižnico je pohvalil, da je sicer manjša ko v Besanconu, toda lepa in da se neprestano množi. Ker je imel z listom, ki je izhajal dvakrat na teden, mnogo opravka, knjižničarskih poslov sploh ni vršil, ampak je ldjuče kar prepustil svojemu pomočniku Agapitu. V listu samem pa se je trudil, da bi ustvaril nekako »svobodno akademijo«; še leta 1815. je tožil, da se v Iliriji nahaja mnogo učenjakov, da pa med njimi ni nobenih pravih stikov. To zvezo med posameznimi učenjaki bi naj ustvaril baš njegov list; ta načrt je poznal in odobraval sam guverner general Bertrand. So-trudnikov je sicer nekaj dobil, cel projekt pa je bil onemogočen, ko so Francozi odšli. Pozval je sicer sotrudnike, naj mu pošiljajo prispevke v latinskem, nemškem ali francoskem jeziku, večino dela pa je vendarle moral opraviti sam. Povrh tega je list izhajal še v drugih jezikih; znana je nemška in italijanska izdaja. Težave pa so s hrvaško in slovensko. O hrvaški se govori v listu samem v letu 1810. in 1811., izhajala bi naj bila deset mesecev. Za slovensko izdajo pa je edina priča Nodier sam, ta priča pa je znana po svoji — romantični fantaziji. V svojih »Spominih« pripoveduje, da je izdajal list dva meseca tudi v slovenskem jeziku, proti njemu pa gromko priča soglasni molk takih sodobnih slovenskih interesentov, kakor so Vodnik, Cojz in Kopitar.
Zadnje številke svojega lista je urejeval
Nodier v Trstu in s svojim spretnim žurnali-stičnim peresom kril umikanje Francozov, dokler se je dalo. V novembru 1813. pa je bil že član redakcije »Journala des dčbats«. Ljubljane in Slovencev pa tudi po svojem odhodu ni pozabil. Ko se je vršil v Ljubljani znameniti kongres, je mestu v svojem listu »L« Quotidienne« posvetil poseben članek, v katerem pravi med drugim: »Ljubljana šteje kakih 20.000 duš. Njih jezik je slovenščina (le slave-vindique), nekoliko različna od hrvaščine in prave istrijanščine; toda skoro ni človeka, ki bi poleg tega ne znal hidi ali nemščine, ali italijanščine, ali nove grščine, ali vseh teh jezikov. Francoska okupacija je zelo razširila tudi francoski jezik, tako da je kak preprost meščan lahko oborožen z znanjem, ki bi ga sicer po nepotrebnem iskali v kaki akademiji; kajti neglede na prej omenjene jezike in raz-n asJovonska narečja je znanje latinščine in stan grščine tam mnogo bolj razširjeno ko pri nas med izobraženci. Kar ae tiče nravstve-noEti naroda, mu v človeštvu ni primere. Tr»-B«i, pobožni, gostoljubni, marljivi, v vseh sv«v-jih nagnjenjih zmerni Kranjec 39 zdi v očeh prebivalstva vzhodne Ilirije samo zato zvijačen, ker ga v civilizaciji nekolikanj prekaša. Zgodovina tega naroda ne pozna nobene revolucije, nobenih političnih viharjev, niti tre-notno zmešnjave ne; in kar je najbolj čudni, ljudje, ki so živeli leta v Ljubljani, se ne spominjajo, da bi čuli govoriti o kakem zločinu... 1812. leta je bilo preteklo že 51 let, odkar je bila v Ljubljani izvršena smrtna kazen, tudi niti ne poznajo oblike niti rabe orodja, ki je drugod po Evropi namenjeno zločincem, obsojenim na smrt... Dasi nudi narava Kranjcem vse, vendar se zdi, da prezirajo udobnosti luksusa in umetnosti. Ko so Francozi prišli v te kraje, so morali dati mo-bilije poslati za seboj. Postelje so ozke, ha-zardne igre so bile, vkljub bližini Benetk, do prihoda Francozov neznane.«
Tako je pisal o nas francoski romantik, ki so je pred svojimi rojaki lahko postavljal kot poznavatelj teh za njih dovolj oddaljenih in eksotičnih krajev.
»Dom in Svet«
Ko je izšla zadnja številka 37. letnika, je tega in onega iznenadila: proti navadi ni ui'edništvo črhniio niti besedice, ki bi posvetila v 38. listovo leto in dala vsaj malo videti, kaj in kako bo ž njim.
Pravzaprav je bilo to prav, ker odkar je prenehal Dom iu Svet biti družinski list, je njegov program jasen in bilo je odveč, ko je uredništvo v našem listu in v letaku, priloženem prvi številki, povdarilo: Takp mora Dom in Svet postati v leposlovnem delu glasilo etično poglobljenega umetniškega ustvarjanja, v prosvetnem delit pošten in načelen, zlasti pa odkritosrčen glasnik, neizprosen in dosleden do sebe in do drugih.
Dom in Svet je vendar od omenjenega razdobja že vse to bil in žalostno bi bilo; če bi šele v osemintridesetem letu svoje starosti hotel to postati! Prav zato, ker je bil tako glasilo in tak glasnik, je pomemben in potreben in smo ga veseli od številke do številke le še želeč, da bi dočakali čas, ko bo točno mesečno izhajal.
Doslej imamo pred seboj dva zvezka obsegajoča tri številke, kar pomeni prvo četrtletje. Priznati moramo, list je oblikovno in vsebinsko na taki višini, da nam more delati čast pred vsem kulturnim svetom. Ko je nekdo tam v Italiji pokazal in tolmačil prvo številko Papiniju, slovitemu piscu Storia di Christo, je vzkliknil: »Doslej sem res mislil, da ste še barbarsko ljudstvo, zdaj pa vidim, da ste visoko kulturni.«
Listaj po tej ali oni reviji, težko boš naletel na tako izbranost. Le beri F i n ž -garjevega »Gospoda«, ki je kot »lit iz brona« — spomenik prošlosti in klic novega časa, pomudi se ob Pregljevem jedrovitem drobižu in njegovi baročni noveli (Runje«, ki jih je cepil Anton Muznik, goriški proto-medicus, sicer že znan iz lepih »Zgodeb«, — vesel boš. Tudi Bevka, ki je iz črtice vrastel v celoletno povest »Muka gospe Vero, in se je predstavil obenem s svojo tridejanko »Kajn«, zajeto iz goriških Brd. V priprosto prisrčnem pripovedovanju ti slika V el i -konja »Sirote«, s katerimi sočustvuješ kljub starosti motiva. Jalenovo »Obletenje« in »Nov ogenj« sta prozaična prvenca, a pričata, da se bo dramatik lahko uveljavil tudi v pripovedništvu. Bogomir Magajna je prešel iz »Mladike« prvič v Dom in Svet s črtico »Starec Miha«.
To je lepa proza v teh dveh zvezkih Dom in sveta. Pesmi, ki jih bereš med njo, so, a vendar ne take, da bi te zadovoljile. Pa kar ni, mogoče še bo! Saj je Pregelj povedal, kaj in kako na slraui četrti. Kdor še ni prišel do take ugotovitve, bo, kajpa tudi s priob-čenimi pesmimi zadovoljen. Debevčev prevod »Divine Commedie« se bliža koncu.
Nič manj kot leposlovni del ni tehten ln pisan prosvetni del s članki in zapiski. Urednik Stole piše k ilustracijam »Troje uresničenj misticizma v umetnosti«,v avtorizi-ranem Ros o vem prevodu beremo prvovrstno analizo »Sodobnega ruskega slovstva«, ki jo je podal v predavanju v Rimu oktobra i 1923 Boris Konstantinovic Zajcev, eden \ najodličnejših sodobnih ruskih pisateljev. Dr. Fr. Cibej priobčuje z nkribijo poklicnega znanstvenika »Donesko k utemeljitvi socio-
logije umetnosti,« dr. A. D(ebelja)k nam je pokazal ob svežem grobu Anatola Franoea njogov religiozni obraz, dr. J. Lovrenčlč se je pa spomnil 50 letnika J. Abrama znanega pre. vajavca Ševčenka. V »zapiskih« poroča večinoma Pregelj o novitetah, urednik Koblar pa o treh knjigah Cvetka Golarja in še o dram; odmev lanskih ocen Veronike Dese-niške je »Pravda« o njej (Vidmar, Koblar). Dobro je tudi, da je reproduciral Štele iz ameriškega hrvatskega lista »Kolo« Meštro-vičeve izjave o njegovi umetnostL
Ilustracije v prvi številki: ikone, slike beuronske šole ln kitajski tuš. V drugi številki reprodukcije Španca Fr. de Goya. (Škoda, da je članek o njem prišel na platnice. Nov dokaz, da je listov obseg pretesno odmerjen!) Platnice, izpolnjene z beležkami »Ia naše dnevne kulture« in registracijo doposla-nih knjig so tudi zajemljive. »Beležke« nudijo ogledalo, iz katerega gleda spačeni obraz naših nezdravih tjavendanskih razmer, ob registraciji pa vidiš, kako naša knjiga raste.
Ali naj povsem tem Dom in svet še posebej priporočamo? Kdor ne čuti potrebe po njem, si je izrekel sodbo in obsodbo!
Slovenski biografski leksikon.
To monumentalno delo, ki bo obsegalo do 1000 strani leksikalnega formata in izide v 6 šešitkih, vsebuje življenjepise vseh nekdanjih in živečih slovstvenikov, umetnikov, glasbenikov, znanstvenikov vseh panog, šolnikov, politikov, narodnih gospodarjev, podjetnikov, izumiteljev in vseh osebnosti, ki so za razvoj kulture v Sloveniji kakorkoli pomembne, bodisi da so slovenskega rodu in so sodelovale doma ali v tujini, bodisi da so tujaga rodu a so s svojim delom med Slovenci trajno vplivale na slovensko kulturno življenje.
Slovenski biografski leksikon prinaša biografije s točnimi življenskimi podatki, z opisom dela in pomena posameznih osebnosti za razvoj Slovencev z navedbo vse literature, ki se na posameznike nanaša in z opozorilom, kje je najti njih slike.
Slovenski biografski leksikon ni samo popolna zbirka življenjepisov marveč obsega v njih vso zgodovino slovenske književnosti, umetnosti, glasbe, politike, vseh panog znanosti (bogoslovja, prava, zdravstva, prirodoslov-ja, tehničnih in drugih ved), šolstva, industrije, trgovstva in ostalih delov narodnega gospodarstva.
Slovenski biografski leksikon je neobhodno potreben vsaki zasebni in javni knjižnici, je pomočnik umetniku, znanstveniku, politiku, časnikarju in praktičnemu delavcu katerekoli vrste.
Slovenski biografski leksikon je uredil
Izidor Cankar s sodelovanjem Jože Glonarja, Franca Kidriča in Janka Šlebingerja. V prvem sešitku so sodelovali: dr. Izidor Cankar, univ. prof. v Ljubljani; dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani; dr. Joža Glonar, bibliotekar licealne biblioteke v Ljubi jam; dr. Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani; dr. Franc Kidrič, Univ. prof. v Ljubljani; dr. Fr. Kimovec, glasbenik v Ljubljani; f dr. Franc Kos; dr. Milko Kos, docent v Belgradu; dr. Franc Kotnik, prof. v Ptuju; dr. Franc Kova-čič, prof. bogoslovja v Mariboru; dr. Jožef Lesar ,prof. bogoslovja v Ljubljani; dr. Dragotin Lončar, prof. v Ljubljani; dr. Joža Lovrenčič, prof. v Ljubljani; dr. Franc Lukman, univ. prof. v Ljubljani; dr. Josip Mal, ravnatelj muzeja v Ljubljani; dr. Josip Mkntuani, ravnatelj muzeja v Ljubljani; dr. Franc Mesesnel, asistent umetnostno-zgodovinskega seminarja na univerzi v Ljubljani; Josip Mulaček, pisatelj v Ljubljani; dr. Rajko Nahtigal, univ. profesor v Ljubljani; dr. Karel Ozvald, univ. pro-fekor v Ljubljani; dr. Ivan Pintar, zdravnik v Ljubljani; dr. Avgust Pirjevec, bibliotekar licealne knjižnice v Ljubljani; Jože Okoren, čebelarski strokovnjak v Ljubljani; dr. Janko Polec, hon. univ. prof. v Ljubljani; Stanko Premrl, hon. univ. prof. v Ljubljani; Adolf Robida, prof. v Ljubljani; dr. France Štele, konservator v Ljubljani; msgr. Viktor Steska, referent pri Pokrajinski upravi v Ljubi jam; dr. Janko Šlebinger, prof. v Ljubljani; dr. Fran Veber, univ. prof. v Ljubljani.
Slovenski biografski leksikon je založila Zadružna gospodarska banka.
V subskripciji stane celo delo, ako se takoj plača, Din 500.—, posamezni sešitki Din 55.-.
Izven sub škripci je stane vsak sešitek Din 60.-.
Naročila sprejema Zadružna gospodarska bnnka v Ljubljani, kjer se dobi tudi že prvi sešitek.
pr R. B a d j u r a : Pohorje. Praktični vodnik po Pohorju, Kozjaku, Plešivcu, po Dravski, Mislinjski, Mežiški, Dravinjski dolini in drugih krajih v Podravju. 124 str., 19 slik, 3 zemljevidi (pregledna karta Slovenije, talni načrt maribora in generalna karta Podravja. Izdala in založila Ig. Kleininayr & Ferd. Bam-berg v Ljubljani. — To je že peto delo marljivega turistovskega pisatelja R. Badjure, ki ga je poklonil naši javnosti. Turisti in vsi ljubitelji narave bodo pisatelju tudi za to delo hvaležni. Zlasti lepo so izdelani zemljevidi. Knjigo toplo priporočamo.
pr »Vigred« ((dekliški list) ima v aprilski številki sledečo vsebino: Mir. — Iz dekli-
ške ekrinjice (Učiteljica). — Vsakdanja po-\ c?t. brez konca (Martina). — Gadja gnezda v dekliških srcih (Učiteljica). — Od srca do srca. (Pomeniti z gospo Selmo.) — Umetnik in narava (Slavko Savinšek). — Pasijonka (Franca G.). - Ave Marija. (Pesem. Kamilo Krišper.) — Zadnje zarje (Simona). — Dahni mi veselja. (Pesem. Vita.) — Brez zajterka (šaloigra). — Sledi oddelek z naslovom Kožni dom: Kako postaneš dobra gospodinja? (Angela). — Drobci iz gospodinjstva. (Vrt itd.) — Za oči in roke. (Vzorec za ročna dela in navodila.) •— Oddelek Organizacija: f Jelica Dežman. — Devica orleanska. (Deklamacija. P. Krizostom.) — Zbudi se, dekle! (Pesem. Tončka Petan.) — iz zgodovine dekliške telovadbe. (Historicus.) — Iz orliške centrale. — Sestre onstran. (Dopisi.) -■ Oddelek Drobiž: Zrna in pleve. — Uredniška molčečnost. Prejeli smo in priporočamo. — Vsebina je torej silno bogata in pestra. Naš dekliški list z vsako številko več obeta. Naroča se pri upravi v Ljudskem domu in stane letno 25 Din. Dobe se še vse številke tekočega letnika. — Pripominjamo, da neka nova založba »Vigred«. ki razpečava roman »Amadis« itd. nima z našim listom nič skupnega.
pr Univ. prof. Dr. Metod Dolenc: Dn-Sanov zakonik, primerjalni prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakoniku, in po istodobnem germanskem pravu, s posebnim ozirom na Slovence. — Splošna knjižnica — znanstvena zbirka zvezek VIII. V Ljubljani 1923. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne. 216 strani. Cena broš. Din 75.—, vez. Din 8;>.
Slovenski iuteligent se je šolal pred vojno e večine na avstrijskih šolah. Tam pa niso ničesar hoteli vedeti o Jugoslovanih in njihovi zgodovini. Tako pride, da od sedanje generacije inteligentov, ki so zasedli svoja uradna mesta ali privatne poklice, pred svetovno vojno ni do malega ničesar izvedela o velepomembnem sjjomeniku jugoslovanske pravne zgodovine, o zakoniku carja Dušana Silnega iz leta 1349 in 1854. Šele odkar imamo lastno vseučilišče, se je pričela oficijelno gojiti tudi pravna zgodovina južnih Slovenov. Ali tudi to so bile težave, ker slušatelji na naših univerzrJi niso imeli nobene knjige, ki bi jim stvar sistematično prikazala. Kajti srbska izdaja Dušanovega zakonika je le komentar splošnega historika Stojana Novakoviča in je mogla dobro služiti le tistim, ki so že dovršili pravne študije. G. univ. prof. dr. Metod Dolenc je v oznanjeni knjigi kol prvi jugoslovanski pravnik podal sistematični prikaz pravnih razmer za časa carja Dušana. Knjiga obsega poleg obrisa zakonodavstva do konca 14. stoletja sistemaiično obdelano javno (državno) in pa zasebno pravo, a za dodatek prinaša slovenski prevod Dušanovega zakonika. Prevod se drži tesno izvirnika, hoče zadeti predvsem pravni smisel določil, pri tem pa vendarle ohraniti zunanjo arhaistično obliko. Kar pa bo naše slovenske inteligente prav posebno zanimalo, je okolnost, da podaja knjiga tudi komparativno sliko pravnih razmer, ki so istodobno veljale po germanskem pravu osobito med Slovenci. G. pisatelj je napisal že nekaj razprav, ki so vzbudile med znanstvenim svetom pri nas in v tujini veliko po-, isornost, ker je odkril iz arhivnega materijala vse polno pravnih institutov, ki morajo veljati m sestavni del naše slovenske pravne zgodovine. Povzel je iz starih slovenskih prevodov nemških zakonikov nekatere pravne izraze in jih — dasi davno pozabljene — uvedel na novo v znanstveno terminologijo. V pogledu komparativnega prikazovanja srbskih in slovenskih pravnih razmer je nedvomno oral ledino. Tako bo pisateljevo delo zelo važen pripomoček za študij jugoslovanske pravne zgodovine poznega srednjega veka, in to ne samo za slušatelje na univerzi, katerim je kot. učbenik juridične fakultete namenjeno, ampak ludi vsakemu, ki se želi informirati o davnih korenikah, iz katerih je današnja pravna miselnost izrasila tako pri Srbih, kakor pri nas Slovencih. — Zanimiva in pomembna knjiga je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne in se dobiva pri založnici in vseh drugih knjigarnah.
pr Brata Milan Jovanovič in Dušan Jova-novic, mlada violinska in klavirska virtuoza, sta dospela iz Pariza v Ljubljano. Slovensko koncertno občinstvo se še spominja, s kako velikanskim navdušenjem sta bila pred šestimi leti v unionskem koncertu sprejeta. V zadnjih šestih letih, sta koncertovala na Angleškem, v Londonu, v Ameriki, na Španskem, v Avstraliji, v Novi Zelandiji z največjimi uspehi. Zadnjo soboto sta koncertirala v Parizu. Po veliki noči priredita v Ljubljani koncert 7. ve-lezanimivim sporedom svetovne glasbe. Mogoče priredita tudi koncert v Maribora in Celju. Na idealno lep užitek koncerta že danes opozarjamo.
Jfarc^o gifetial&če v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 12. aprila: »Golgota«. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Lizistrata.« Iz ». Torek, ,14. aprila: Zaprto.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer.
Nedelja, 12. aprila: >Don Juanc. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Car mene. Izven. Torek. 14. aprila: Zaprta
IZJAVA.
Podpisani glasbeniki slovenski izjavljamo, da tudi danes še odklanjamo opernega ravnatelja g. Kuka vi no smatrajoč, da je njegovo udejstvovanje škodljivo naši jugoslovanski glasbeni kulturi, kot smo to že ponovno javno izjavili.
Upravnika naših gledališč g. Hubada prosimo, da z ozirom na iznešena javna očitanja javno pojasni resnično stanje naših gledališč
V Ljubljani, dne 9. aprila 1925.
Adamič Emil m. p., Kumar Srečko m. p., La-jovic Anton m. p., Pavčič Josip m. p., Prelo-vce Zorko m. p., škerjane L. M. m. p.

3H» veliko.
Hoj* ol j it iivalol ■troj jc edino le
»P«
mani k«
n rodbino, otirt in indusU+jo
m imm
jrj«^ ii i m PreJeroovaga ^SfSP aP<>B»«»ks. Ponk v »Pv - vezenju breiplacen.
Večletne garancije.
»» m al«.
Hafeožno slovstvo.
An(. čadež:
> KNJIG A O MARIJI. <
Pomlad se je povrnila. Vse brsti in ze-lenL Vstala narava slavi vstajenje ZveliČarje-vo. Kmalu se bo razvila v cvetlični raj Kraljici majnika na čast. Če se veseli Marijinega meseca ves katoliški svet, ga pozdravlja z isto iskreno radostjo tudi naš slovenski narod, ki mu zgodovina spleta častno nazvanje >Marijin narode. Da zasluži to odliko — je naše ljudstvo izpričalo lani, 7. in 8. septembra, na sijajno obiskanem in srečno izvršenem Marijinem kongresu. Naj se tudi vbodoče izkazuje kot elitni Marijin narod!
V bodri io in pomoč bo izvrstno služila nova. pravkar detiskana »Knjiga o Mariji«. To dovršeno in času kar najbolj primerno književno delo ie najlepši spomin na tako veličastni L Marijin kongres; hkrati ho pa stalna in bogata zakladnica jedrnatih in temeljitih razprav, ki proslavljajo in razkazujejo moč in slavo, lepoto in veličino, dobroti ji-vost in ljubezen, sploh vse vrline in kreposti nebeške Matere z r a;; n i h sodobnih vidikov. Vse vrste naših kulturnih vprašanj in socialnih zadev, vsi važnejši problemi, ki" so aktualni v verstvenem razvoju, v cerkvenem in družabnem življenju — so dobili v knjigi pod vidikom Marije srečno rešitev.
Naj navedem samo nekaj takih referatov, ki so v — petero poglavij in 16 pol obsegajoči — knjigi med drugimi umno in spretno spleteni in razvrščeni:
: Marija iu spoštovanje do avtoritete«; »Marija in delo ljubezni«; : Marija in Evhari-stija ; »Marija in vzori življenja.'; »Marija in mladinske organizacije«:; »Marija in Vzhod-:; 5Marija in sv. Frančišek Asiškk; »Marija in socialna obnova;:; »Marija iu žena v družini«; »Marija in žena v javnosti«; »Marija in apo-stoistvo mož« ... itd.
»Knjiga o Mariji< je prav iz tega ozira res nova in obenem zanimiva ter praktična. Zarezana jc z njo nova pot. Ker nudi 31, lepo zaokroženih, s primernimi svetopisemskimi citati in s sklepnimi liturgičnimi molitvami opremljenih setavkov, kakor so jih zamislili odlični referenti in govorniki na Marijinem kongresu, bo »Knjiga o Mariji« — kar je umevno — kaj prikladna za šmarnične govore, ali za berilo pri majniški poboz-nosti.
»Knjigo o Mariji« je skrbno uredil predsednik odbora za prireditev L Marijinega kongresa, kanonik dr. AL Merhar, ki se "je karmoč potrudil, da je mikavna po vsebini, kakor ludi po opremi in obliki. Jugoslovanska tiskarna je tudi storila svoje, da je zlato jedro dobilo lično in prikupljivo vnanjost.
»Knjiga o ?vfariji« poklanja nebeški Materi — kakor pravi avktor — cvet in sad njenega prvega slovenskega kongresa in z njim vse njeno češčenje naših davnih in današnjih rodov.
Prevzvišeni knezoškof ljubljanski je dal g. avtorju to-le —- v knjigi natisnjeno —- pohvalno spremstvo:
»Prvi splošni Marijin shod nas je vse prevzel ▼ sveti navdušenosti. Žal, da se pri človeku še tako globoki vtisi lo prehitro izgubljajo.
Kako dobro ste torej zadeli, da ste v trajen spomin divnega Marijinega shoda priredili knjigo, ki bo vse Marijine Časti vre nanj spominjala.
Radi bomo segli po njej.«
TuristiKa fn spori.
Iportni teden.
Holandce je le sram, ker ne morejo spraviti skupaj potrebnih sredstev za olimpiad«!. In silno hitro se bliža majski kongres v Pragi, ko bodo morali izjaviti, ali bodo olimpiado priredili ali ne. Danes beremo, da bo velike vsote dal amsterdamski občinski svet, da bodo vlado še enkrat zaprosili za milijon goldinarjev in da bodo z nabiranjem spravili skupaj 200 do 300 tisoč goldinarjev. — Portugalci bodo preskusili svoje olimpske zastopnike letos v juniju na predolimpiadi v Lizboni; povabili bodo tudi druge narode. Tekmovali bodo lahki atleti, plavači, sabljači, nogometaši, jahači in igravei tenisa. Če so vsi taki kakor smo poročali zadnjič o portugalskih težkih atletih, potem tnžna jim majka.
Češkim nogometašem se pa zadnji čas res ne godi dobro. Prejšnji teden poročanj m neuspehom se je pridružil poraz SI a vi je proti dunajski Hakoab 3 : 5 in pn neodločena igra Sparte proti dunajski Vienni t : t. — Oroeui-mo še učinkuječo zmago škotske proti Angliji 2 : 0; lahko zmago Urugvajcev nad moštvom Genove 3:0.
Zanimiv lahkoatletski hoj se je vršil v Atenah v starem olimpekem stadiju med zastopstvoma Aten in Pariza. Zmagali so Pari-Zani s ,126 točkami proti 107. Rezultati: 400 m Miropouloo, Atene, 59.6 sek.; 800 m Paillard, Pariz, 2:06.2; 5000 m Kranis, Atene, 1.6:28; 4. krat 100 m štafeta Pariz 45.2; skok v višino z zaletom Levrden, Pariz, &85 m; met kopja Zaearopoulos, Atene, 54.6C); skok s palico Ca-ragiassis, Atene, 3.40. V Ameriki ali na Finskem bi ti rezultati ne imponirali tako kakor so v Atenah.
Rigoulot hoče postati profesional. Enkrat smo že brali to novico, a nismo mogli prav verjeti. Sedaj bo pa menda stvar postala resna, in težka atletika bo zgubila svojega najboljšega moža. Isto pot je šel Cadine, zmagovalec na anUverpski olimpiadi; a profesional-stvo se mu ni dopadlo in prosil je že dvakrat za zopetni sprejem v amaterstvo, pa mu ga nočejo dovoliti. Zelo škoda za Uigoulota. Leta •1906. je bil. svetovni težkoatletški mojster Steinbaeb; postal je profesional, pa ni dosegel tistih uspehov kakor jih je imel prej. Kajti amaterju gre zn čisto moč, profesional si mora pa izmišljati trike in zvijače, sicer ne uspe, in če si ni izmislil kaj posebno dobrega, mu huda konkurenca brž spodkoplje tla.
Če bi nam kdo za deset do dvajsetmrnutni boj ponudil 750.000 kron. bi bili seveda veseli; če bi bili dinarji* še bolj; če bi bili dolarji, oa spet ne, ker bi se nam v glavi zvitek) in bi tega bogastva ne mogli več pojmiti. Kajti 750 tisoč dolarjev je nad 45 milijonov dinarjev aK nad 180 milijonov kron. Zaslužil jih bo pa bokser D e m p s e y v septembru, ko se bo boril proti črncu Wil1su. Wills bo zaslužil samo 2250 tisoč dolarjev. To imajo že vse naprej zgovor-jeno. Pridejo pa zraven še filmi, fotografije itd. Pa je popolnoma vseeno, ali bo Dempsey zmagal ali ne, označena svota je njegova. Kot nekaka predigra za ta gigantski boj se nam zdi boj Gibbonsa s Tunneyem, ki se bo vršil (2. junija. Med junijem in septembrom hočejo spraviti v boj še Willsa in zmagovalca iz boja Tupney-Gi.bbons.
V	Leipzigu so priredili veliko rekordno plavanje in so res več svetovnim rekordom upih nili luč. Zlasti sta se odlikovala znani plavač Rademaeher in gdč. Erua Murrav. Ko t>odo rezultati kontrolirani, jih tx>mo zapisali. Tudi o ameriški turneji A me Borga dosti beremo, a to, kar so včeraj poročali, danes Ze preklicu jejo. Treba čakati na natančne vesti.
Kolesarji so pridno začeli. Mednarodno občinstvo je zanimalo zlasti ravnokar končano šestdnevno dirkanje v Parizu. Še zadnji dan je bila borba .ljuta. Tekma, se je končala z zmago holandskega para van Kempen-Beyt, 1057 točk in 3535.6 km.
Prav veliko se govori v zadnjem ča>u o novih načrtih v a v ia ti k i. Poleg Amund-sena hočejo leteti na severni tečaj tudi drugi, z aeroplani ali pa z zračnimi ladjami. Vsak dan bolj se rasmotriva vprašanje zračne zveze med Evropo m Japonsko preko severnega tečaja 1. t. d.
Svetovni seasnam najboljših desetih igrav-cev tenisa se glasi: Filden (Amerika), Richards (Amerika), Anderson (Avstralija), Johnston (Amerika), Lacosle (Francija), Bo-rotra (Francija), Kinsley (Amerika), Patter-son (Avstralija), Coc.bet (Francija), Alonso (Španska).
V	nemškem državnem zboru je bil vložen predlog, naj se prepuste k državnim in akademskim zaključnim skušnjam na vseh nem-Ških visokih šolah samo tisti, ki sp bodo izkazali s potrdilom o telesni športni, sposobnosti.
Kopališče LIP1K
ie (»tvorilo svojo | 'oeijo. Uspešno j zdravljenje, moderno nrejeno -i: ko nizke cene. Popolni penztjon vključno dobra o.-krba, kopclji in stanovanje j vsemi taksami — lane v Jaso glavne serije za uradnike in drutfc upravičence do popusta Din 50.— do °fl.-~, a za ve ostale Din 60__Ja 1(15,— dnevno. ~ Natančnejše iniorniacijc daj
Šport in srce.
Ul
3PAUSČA LIPTKo
Od notranjih organov trpi pri gojitvi športa srce gotovo največ. Zato je medicinska «eda zmera j tudi predvs&ui preiskovala spremembe srca. Naj prvo *o mislili, da so najbolj mero-dajni pojavi t Hi, ki nastopijo takoj po končani tekmi. Takrat se srce navadno nekoliko skrči, a ne za dolgo. Ker jo to le trenutno, >c kmaln za take pojave niso več zmenili in so iskali k1 traine spremembe. Tako so že pred netm-
no vojsko ugotovili, da imajo kolesarji nekoliko razširjeno srce.
Preiskovanja naših dni se poslužujejo routgeniziranja. Pa tudi Rflntgenovi žarki ti ne pokažejo pravega srca, temveč le njegov« senco; in samo to moremo meriti. £u celo, če je senca izmerjena, ne sme biti ona za nas edino merilo; vzeti moramo celo telo; saj mora' imeti človek večje teže drugačno srce kakor lažja oseba.e
Do zadnjega časa niso prav nič vedeli, kako posamezne sporiae panoge vplivajo na srce. Vedeli so le, da imajo tisti, ki težko delajo, razširjeno srce,, a natančnega nam ni znal nihče povedati. Najbolj razkrii-ana je bila težka atletika, težki atlet je bil uekak primer za človeka slabega srca. Prav nič ni niliče mislil, da je napor samo trenuten, videli so samo težko delo. Kako drugače mislimo danes! če bi nam bil kdo rekel, da imajo veslači bolj razširjeno srce kakor težki atleti, v obraz bi se mu bili smejali. V zadnjih letih so preiskovanja v tej smeri pokazala nekaj čisto drugega in imamo sedaj že dosti pregleda. V prvi vrsti omenimo Nemca Herzheima ter dunajska zdravnika Deutsrha in. Kleina. Herzheimer je preiskoval srca izborno treniranih in nalašč za ta namen izbranih športnikov, Dnnajčana sta pa brez izbere preiskala okoli 4000 športnikov. dobro in slabo treniranih. Kljub različni metodi je rezultat v obeh slučajih precej isti.
Najprvo je nekaj športnih panog, ki v primeri s splošnim telesnim razvojem ne povzročijo nobenega bistvenega razširjenja »re». Sem spacfti večina iger, tako tenis, nogomet iu hok-key, pa tudi tek na kratke razdalje, lahkoatletski mnogoboj, teika atletika iu najbrž tudi plavanje na kratke in srednje razdalje. Morebiti je v tej veliki skupini tudi orodna telovadba. Mala skupina bokserjev in sabljače« se je odlikovala celo po razmeroma majhnih srcih, pa seveda ne čez meje normalnega razvoja. Nalahno razširjenje so opazovali pri turistih in tekačih na srednje razdalje. Rasločna in deloma prav izdatno razširjenje so ugotovili1 pri maratonskih tekačih, veslačih, smučarjih in kolesarskih dirkačih. Marsikdo se bo temu čudil, saj nam govorijo nestrokovnjaki zmeraj o svežem zdravem zraku pri smučanju itd. A> ravno te vrste so med najbolj utrudljivimi traj-nostnimi \ajami, dočim je vse drugo sairu> hitrostna vaja s presledki odpočitka vmes. Preiskovanja so potrdila staro skušnjo o zmotnosti prilagoditve telesnih organov zunanjim zahtevam, in sicer v prav veliki izmeri. Tudi razširjenje srca pri gotovih športnih vrstah je: samo prilagoditev, ki pa nima slabih posledic.; To se vidi zopet is skušnje, da dobi srce spet svojo prvotno obliko, če dalj časa nismo trenirali. '
Internacionalne nogometne tekme.
Ilirija je pridobil za dve tekmi na Velikonočno nedeljo in pondeljek Oslmark<\ enega najboljših profesionalnih moštev na Dunaiu, ki ima tudi v Jugoslaviji velik renome. Pri-četek tekem je določeu oba dni na 16. aro. v pondeljek se igra ob 14.30 kot predtekma Ilirija rez.: Jadran komb. —- Predprodaja vstopnic še danes v trg. J, Goreč, in sicer samo za sedeže in navadna stojišča. Dijaške in mladinske vstopnice se izdaja samo pri dnevni blagajni. Cene smo že objavili, v predprodaji 20?; popusta.
Kolesarske dirke nu. velikonočne prsjnK ke. Danes objavljamo program dirk za ix»j-deljek: 1. otvoritvena dirka, 5 krogov: 2. dirka v parih (navadnih); :>. dirka, združena s peštekom, 5 krogov; 4. zasledovalna dirka: 5. dirka najtežjih, 10 krogov. Prosto za clirkaee> od 90 kg dalje; 6. dirka ciljev. 25 krogov^ 7. dirka pomožnih motocikijev (do 150 eilin-derske prostornine), 50 krogov; 8. >lafetna dirka, 40 krogov: 9. toiažilna dirka, 5 krogov.-Dirke se vrše oba dni na dirkališču SK Pri-morje, Dunajska cesta, ter prično vsakokrat oh 14.Š0. Prijave sprejema do danes zvečer do osmih kolesarska sekcija S K Primorje. Na-rodna kavarna. — Predprodaja vstopnic ** kolesarske in motoriklistirno dirke za 12. m-13. aprila v trafiki Sever, Šeienbnrgava ulica.
SK Iliri is. sporoča svojemu članstvu sledeče sklepe radi vstopnine k prireditvam. Podporno članstvo proti predložitvi klubske legitimacije za 1. 1925., dijaki in vojaki do narednika imajo pravico do znižanega stojišča. Redno članstvo nogometne, lahkoatletskc, plavalne in damske sekcije ima pa pravico do na-Icupa mladinske vstopnice. V to potrebne izkaznice dobe člani pri svojih sekcijskih na>:ef-njkih proti predložitvi klubske legitimacije ?a L 1925. Nadalje ima pravico do mladinskih, vstopnic, mladina do 14. leta. Sovi podporni člani se sprejemajo pri vsaki prireditvi pri blagajni. Istotam «e hidi prodajajo klub-ki anaki. — Odbor.
VELECENJENA!	.......
Gotovo so Vam oeiaH » dobrem »pmutnti Vtcpl Iretiif in e tajnim, katere, st* kupili r Lanski Vh>T w.iji pri »OBLAČlLNia« po i/,rcdno nizkih cen*V Tttdi leto* »i labko naHoritc v nafmodcrncjMh rzorefli
perilal kr«p......metar 12JO Din
peritm frotir, 105 em Širok . meter 33.— Din periliri frotir. 70 cm Strok . mel«r 22.50 Din
perilni etamin.......... 30,— Din
rolt»«al delen ...... metcr 40i— Din
samo pri »OfilaCilfiie!«
T UnMmiri. MikUm*m cesto 7.

L
Izmed vseh listov v državi je imel »Slovenec« edini podatke o rudarski in topilnišlii produkciji v celi državi in posebno v Sloveniji. Kakor objavljamo redno mesečne podatke o rudarstvu in topilništvu*v Sloveniji, priobčujemo natančen pregled o naši produkciji premoga v letih 1919 do 1923 in bomo, kakor hitro bo izdelana statistika za celo leto 1924. kar bo koncem 3. tromesočju t. 1.. priobčili tudi to.
>	1. Črni premog.
Produkcija je znašala: v 1.1919. 20.674 ton v vrednosti 2,180.215 dinarjev; v letu 1920. 65.885 ton v vrednosti 10,614.950 dinarjov; v letu 1921. 77.599 ton (74.916 tou v Srbiji in 2.683 ton v Bosni) v vrednosti 16.246.29S Din (15,743.283 Din Srbija in 503.015 Din Bosna); v letu 1922. 101.861 ton (96.014 ton v Srbiji, 5.847 ton v Bosni) v skupui vrednosti 27.6S2.999
1919.
1.	Srbija............ 35.637
2.	Hrvatska in Slavonija . . . . 68.057
3.	Bosna Hercegovina..... 483.S07
4.	Slovenija.......... 1.028.216
5.	Dalmacija ......... , 66.013
dinarjev (Srbija 26,087.004 dinarjev, Bosna
1,595.995 dinarjev); v letu 1323. 136.267 ton (v Srbiji 134.644 ton, v Bosni 1.623 ton) v skupni vrednosti 18,034.704 Din (Srbija 47,388.302 dinarja, Bosna 645.402 Din.
Kazen tega se jo produciralo v teku
Kazen toga se je produciralo v teku lota 1919. že 310.770 ton črnega premoga v Pečuju, ki je bil takrat še pod našo upravo. V letu 1920. je znašala produkcija v Pečuju 473.850, v prvih 9 mesecih 1921 pa 343.760 ton.
O oddaji črnega kakor tudi rjavega premoga in lignita so nam ua razpolago samo podatki z let 1922. in 1923. V letu 1922. so je oddalo od produkcije v celi državi: železnicam 23.825 ton, brodarstvu 20.144 ton, industriji 53.196 ton in raznim 2.296 ton. V letu 1923. pa je bila sledeča oddaja: železnicam 38.593 ton, brodarstvu 40.334 ton, industriji 52.302 toni ter raznim 1700 ton.
J. I.
Francoske banke.
2. Rjavi premog.
Produkcija (v tonah):
1920. 176.817 128.782 598.734 1.059.786 112.915
1931. 231.681 Ky 974 667.897 1.152.314 80.89S
1922.
309.304 154.897 714.628 1.346.275 91.275
1923. 376.747 190.960 815.116 1.491.850 98591
1.681.729
Vrednost produkcije rjavega premoga je bila:
v letu 1919. 49,535.706 Din (od tega: Slovenija 27,780.830 Din, Bosna in Hercegofina .12,119.394 Din, Hrv. in Slav. 5,067.509 Din, Dalmacija 2,475.513 Diu in Srbija 2,092.430 dinarjev);
v letu 1920. 208,53S.049 Din (od tega: Slovenija 104,441103, Bosna 4S,83l'.S33, Hrvatska 19,86S.177, Dalmacija 19,609.941 in Srbija 15,787.995 Din);
v letu 1921. 266.858.867 Din (Slovenija 134,608.616, Bosna 74,582.884, Srbija 26,764.537,
2.07 <.034
2.281.764
2.616.317
2.972.264
Hrvatska 19,127.272 in Dalmacija 11,775.558 dinarjev);
v letu 1922. 450,033.121 Din (Slovenija 245,735.793, Bosna 100,021.310, Srbija 63,348.552, Hrvatska 35,469.345, Dalmacija 15,457.921 Din);
v letu 1923. 724,362.948 Din (Slovenija 347,419.899, Bosna 189,066.156, Srbija 116,079.521, Hrvatska 69,217.271 in Dalmacija 17,648.563).
Oddalo se je rjavega premoga sledeče množine v letu 1922: železnicam 1,099.162 ton, brodarstvu 124.577 ton, industriji 915.473 ton ter raznim 236.992 ton.
3. Lignit.
	Produkcija	(v touah).			
	1019.	1920.	1931.	1923.	1923.
t Srbija...........	32.382	92.068	31.445	162.551	224 844
2. Hrvatska in Slavonija . . „	183.239	251.948	222.788	291.190	211.578
3. Bosna Hercegovina . . .	180.061	243.702	272.505	346.494	347.544
4. Slovenija . ........	141 420	156,590	141.710	208.118	205.106
B. Dalmacija ....... 4 :	—	372	3.571	2.798	3.101
	537.108	744.680	732.017	1.011.151	992.173
Vrednost produkcijo lignita je bila: ■V lotu 1919. 16,977.246 Din (Hrvatska 8,585.579, Bosna 4,838.700, Slovenija 2,905.946 in Srbija 647.003);
v letu 1920. 56,678.371 Din (Hrvatska 24,077.583. Bosna 17,718.738, Slovenija 10,119.740, Srbija 4,725.110 in Dalmacija 37.2C0);
v letu 1921. 61,447.329 dinarjev (Bosna 22,280.751, Hrvatska 21,491.262, Slovenija 21^587.942, Srbija 11-963.754 in Dalmacija 279.797);
v letu 1923. 141,544.952 Din (Bosna 50,119.320, Hrvatska 36,038.881, Slovenija 29,159.778, Srbija 25,906.526 ter Dalmacija 320.447 Din).
Oddaja lignita je bila: v letu 1922: železnicam 231.664 ton, brodarstvu 12.364 ton, industriji 507.676 ton in raznim 115.371 ton;
v letu 1923: železnicam 236.895 ton, brodarstvu 32.082 ton, industriji 471.111 ton ter raznim 138.745 ton.
Ljubljanska borza za blago in vrednote.
Promet od 18. avgusta 1924 do 31. marca 1925.
Podatki o prometu ljubljanske borze od tjene ustanovitve pa do danes izkazujejo prav lepe rezultate. Posebno moramo omeniti blagovno poslovanje borze, ki je pritegnilo že giroko klijentelo, zlasti iz krogov lesnih trgovcev. Na drugi strani pa prilike na efektnem tržišču preprečujejo ugodnejši razvoj .efektnega poslovanja. Borzna uprava se že 'dolgo časa trudi, da izposluje od ministrstva financ odobrenje za trgovanje z devizami in {valutami, kar bi nas gospodarsko še bolj (osamosvojilo. Tega pa na žalost radi smernic sedanje finančne politike, ki gleda na Slovenijo s krivim očesom, ni mogoče doseči, čeprav so dani vsi predpogoji za uspe-Žen razvoj deviznega in valutnega poslovanja. Gospodarski krogi brez razlike strank bo si edini v tem, da Slovenija potrebuje to in da pravzaprav ni zaprek za to.
Sedaj so nam na razpolago podatki o prometu v lanskem letu in v prvih treh mesecih t. 1.
Celokupni promet na blagovni borzi jo dosegel v dobi od 18. avgusta lani, odkar je borza začela poslovati, pa do 31. decembra lani, 536.5 vagona v vrednosti 7,680.345 Din, medtem ko izkazuje efektna borza za lansko leto prometa v višini 486.101.50 Din. Kakor tmo že v uvodu omenili, jo efektno tržišče trpelo pod splošno deruto na vseh efektnih tržiščih.
Za primerjanje naj bo naveden promet na zagrebški blagovni borzi, ki je znašal lani 15,007.345 dinarjev. Če preračunamo promet ljubljanske blagovne borze na celo leto 1924, znašal nad 19 milijonov dinarjev; torej smo že v prvem letu obstoja ljubljanske borzo presegli zagrebško blagovno borzo, kar je dokaz življenjske zmožnosti ljubljanske borze.
Kako se je razvijal promet v posameznih mesecih lani in letos, kažejo naslednji podatki:
november december
1925. januar februar marec
1,068.250 1,714.790
547.980 475.590 2,792.950
213.654-— 73.475'—
365.850-— 1,514.262-50 347.442'—
1921
avgust
september oktober
Blago
1 239-350 Din 2,032155 „ 1,625.800 „
Vrednote
B0.625'— Din 68.735'— „ 99.212-50 »
Iz teh Številk je razvidno, da blagovni promet narašča in da zlasti efektni oddelek izkazuje letos živahnejšo tendenco. Vedno bolj ugodnejši postajajo rezultati prometa.
Največ se je lani trgovalo na b 1 a g o v -n i borzi: les 416 vagonov — 3,917.200 Din, la-neno seme 15 vag. —■ 1,099.400 Din, koruza 55 vagonov — 1,000.750 Din, fižol 13 vag. — 664.750 Din, krompir 23 vag. — 270.125 Din, orehi dva vagona — 172.000 Din, ječmen tri vagone — 123.500 Din, otrobi 5 vagonov — 119.500 Din, pšenica 2 vag. — 70.000 Din, pše-nična moka 1 vag. — 54.000 Din, grahovica 1V> vag. — 45.000 Din, jabolka 3 vag. — 38.000 dinarjev, oves 1 vag. — 38.000 Din, ogljo 4 vag. — 35.600 Din in proso 1 vag. — 32.500 dinarjev. Efekti: Trbovelj, premog, družba 139.000 Din, renta za vojno škodo 81.735 Din, Celjska posojilnica 64.050 Din itd.
Tudi tečajnica borze postaja raznovrst-nejša, Vendar je še veliko podjetij, ki ne smatrajo vrednim, da kotirajo svoje delnice na ljubljanski borzi. Ravnotako notira se cela vrsta papirjev naših podjetij na inozemskih borzah, ker se ta podjetja faktično dosedaj niso prenesla v državo SHS.
Na drugi strani postaja promet na ljubljanski borzi vedno večji, tako da bo treba misliti na povečanje števila senzalov. Dosedanje število je n. pr. v primeri z Zagrebom (mislimo samo na blagovno borzo), premajhno. S tem bi se dal lažje obvladati promet, drugič bi pa s tem promet gotovo narastel.
Posebej moramo omeniti poslovanje borznega razsodišča, kar je za trgovski svet pri sedanjih prilikah v sodstvu velike važnosti. Hitrost reševanja sporov, nižje takse (kolekovina), sploh manjše pristojbine kot na rednem sodišču vse to daje prednost borznemu razsodišču. Zlasti pa je izredno pomembno za trgovstvo, da je dana dofinitivna rešitev e proglasitvijo sodbe, proti kateri ni priziva. Sodba predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega se more zaprositi takoj (po preteku 24 ur) cksekucijo oziroma pr.i vilnejšo izvršbo. Tožb je bilo v letu 1924. pri borznem razsodišču v .vrednosti 569.374 06 Din,
Francoske banke se po svojem značaju dele v dva tipa:
1.	Banques des d 6 p o t s, ki se pečajo izključno s tekočimi bančnimi kupčij sktmi posli, to je z vlogami in diskontira-njem. Vsa svoja velika sredstva uporabljajo po strogih, nenapisanih določbah likvidnosti, tako da jih morejo vsak čas realizirati. To banke so torej že po naravi take, da morejo pariškemu in mednarodnemu trgu nuditi vedno dovolj denarja. Posebno po vojni so oddajale velik del tega denarja v obliki Bons du tresor državi. Tudi so najvažnejši pripomoček državi pri emisiji in plasiranju državnih posojil ali posojil z državno garancijo. Direktno te vrste banke niso zainteresirane pri industrijskih podjetjih. Samo v slučaju, da jim dovolijo kredite, dado svojega zastopnika v upravni svet, da si zagotovijo vpogled v gospodarjenje z njihovim denarjem.
2.	B a n q u e s d'affaires, ki so se pojavile šele v zadnjih desetletjih, se intere-sirajo predvsem za industrijska podjetja po celem svetu.
Najvažnejše Banques des d č p o t s so: Comptoir National d'Escompte, Credit Industrial et Commercial, Credit Lyonnais, Societe Generale, Banque Nationale de Credit, Credit Commercial de France in Societe Marseillaise. Prve štiri banke so pravi štandartni inštituti. Vse te banke so bile ustanovljene po 1. 1848 in so edine, ki so preživelo finančne katastrofe, ki so v tej dobi uničile mnogo utopističnih podjetij na polju kreditnega gospodarstva.
Comptoir d'Escompte je za Ban-t(Ue de France najstarejša francoska banka, Ustanovljena je bila 1. 1848 z dekretom. Tretjino kapitala, ki je znašal 20 milijonov frankov, je dala država, tretjino mesto Pa riz in tretjino pariški trgovci. Ta banka je bila v prvi vrsti udeležena pri gospodarski ekspanzivni politiki v dobi drugega cesarstva. L. 1886 je že imela kapital 80,000.000 in rezerve 20,000.000, široko mrežo podružnic po Franciji, agencije po vsem svetu in sorodne institute v večini francoskih kolonij. L. 1887 je preživela težko krizo, skoro je grozil kon-kurz. S pomočjo domačega kapitala se je popravila, dobila ime »Comptoir national d'Es compte de Pariš« in od tedaj fungira kot de potna banka, L. 1893 se je etablirala v Tu uisu, njena podružnica v Saigonu je bila temelj za banko Lndokine in njene podružnice v Maroku za državno banko Maroka. Tudi je močno zainteresirana pri »Banque de I'Affriqne occidentale«. L. 1919 jo ustanovila skupno z »National Bank of Commer-ce of New York-t in z »First National Bank of Boston- družbo »French American Ban king Corporation«, ki preskrbuje Francijo s surovinami in se bavi predvsem z zunanjo trgovino. Kapital Comptoir d'Escompte« znaša sedaj 250,000.000, rezerve 70,000.000 frankov.
Credit Industriel s polnim imenom »Societe Generale de Credit Industriel Commerciak je bila ustanovljena L 1S59 in že od začetka kot depotna banka po vzorcu angleških »joint stock banks« (začetnega kapitala se vplača samo H v gotovini). Kapital 100,000.000. Banka se je omejila na Pariz in bližnjo okolico (53 podružnic in menjalnic), v inozemstvu ima samo v Londonu agencijo. Udeležena je močno s svojim kapitalom pri provincialnih bankah. Združila je v sindikat najvažnejše provincialne bančnike s sedežem v Parizu. 170 članov reprezentira 700 hiš iz vseh delov Francije. Vsi so korespon-deutje »Credit Industriel« namesto provincialnih podružnic. Z njihovo pomočjo vrši banka svoje posle v departementih.
Credit Lyonnais je ustanovil leta 1863 znameniti bančnik Henri Germain, začetkoma z. z o. z. od L 1872 d. d. Delo Ger-maina je za zgodovino francoskih bank izredne važnosti, ker ni samo ustvaril tipa depotne banko z mnogimi podružnicami, ampak tudi vse znanstveno tehniko te vrste bank. Bila je izredno pogumna ideja, da je v tistem času kriz ustanovil banko za male trgovce in industrijce. Neizmeren razmah Credit Lyonnais pa je dal njegovemu ustanovitelju popolnoma prav. Banka je ustanovila 1. 1864 podružnico v Parizu (ki naj "bi postala pozneje centrala) in v Marseilleu. Njene podružnice so rasle takole: L 1879 36 podružnic, 1. 1889 103, 1. 1899 200, L 1909 314, sedaj 373 podružnic in od teh: 73 v Parizu, centrala in 13 podružnic v Lyonu, 249 v Franciji, 9 v kolonijah in 27 v inozemstvu. Centralizacija vlog pri banki jo dovoljevala obrestno mere, ki bi si jih prejo ne mogli misliti. Velika baisse kratkoročnega denarja, ki je bila glavni faktor gospodarskega žvljenja ob prevalu stoletja, je skoro izključno delo Germaina. Šele on je povzročil, da je šel eskomptni stavek Banque de France izredno visoko, ker so se banke'le redko posluževale reeskompta. Zadostuje prenos denarja iz ene podružnice na drugo, da dobi ta depotna banka katexohen denar za vse potrebe.
Kapital je naraščal sledeče: 1. 1863 20,000.000 frankov, 1. 1872 50,000.000, L 1879 100,000.000, 1. 1894 200.000.000, od 1. 1900 250 milijonov frankov. Rezerve znašajo 200 milijonov frankov, vloge in eskomptni portfelj gredo v milijarde.
Societe Generale, a polnim ime- j
nom »Societe Generale pour favoriser le
developpement du oommerce et de 1' industrie en France«, je bila ustanovljena L 1864 po' vzorcu Credit Lyonnais. L. 1899 je bila izpre-menjena v d. d. Kapital znaša sedaj 500 milijonov, delnice so plačane samo na polovico. Mreža podružnic je še mnogo večja kot Credit Lyonnais. Podružnice so rasle takole: 1. 1869 51 podružnic, 1. 1879 130. 1. 1889 148, 1. 1899 299, 1. 1909 772 in sedaj ima 1215 podružnic. Od teh 97 v Parizu, 1100 v provinci in 18 v eev. Afriki. V inozemstvu ima samo v Londonu agencijo, toda mnogo drugih bank je, ki je pri njih Societe Generale neposredno udeležena: »Societe Generale de Banque pour 1'Etranger« na Španskem, »Societe Francaise de Banque« v Bruslju, Antvverpnu, Berlinu, »Banque Francaise de Syrie« (5 podružnic) in »Societe Gčnerale Alsacienne« (36 podružnic). Depoti, ki so znašali 1. 1869 52,000.000, gredo danes v milijarde.
Vse te banke razpolagajo stalno s tekočim denarjem tako da nas njihova aktiva osupnejo. Stanje blagajne v gotovini je povprečno 10 % vseh njihovih obveznosti, na-daljnih 80% je v eskomptnih portfejih.
Izmed Banques d'Affaires sta najvažnejši: Banque de Pariš et des Pays-Bas in v drugem redu Banque de 1'Union Parisienne.
Banque de Pariš et des Pays-Bas je bila ustanovljena L 1872. Kapital znaša 200,000.000. Banka (v nasprotju z de-potnimi bankami) nima velikega omrežja podružnic, ker so menjalnice in vloge zanjo postranskega pomena. Njene podružnice, ki se nahajajo izključno v inozemstvu, so predvsem eksponenti njenih gospodarskih interesov v dotičnih deželah. Pridružujejo se jim seveda banke, ki so v ozkem sorodn 2 njo. Tako n. pr. Zentraleurop&ische LSnderbank. Banque de Pariš se je v zadnjem času pečala predvsem s petrolejem. Po ustanovitvi Bedford — petrolejske družbe je v ozki zvezi s Standard Oil. Njen kapital je zastopan na Poljskem in tudi pri nas.
Banque de 1'Union Parisienne je banka francoske težke industrije, predvsem skupine Schneider-Creuzot in de Wen-del. Pomen ima banka šele iz časa po vojnL ker je francoska težka industrija šele sedaj prišla s svojim vplivom preko mej Francije. V ozkem sorodstvu je z banko »Societe de 1'Union Europeenne«, ki ima večino delnic Skodovih tovarn.
Poleg teh dveh vrst francoskih bank, pridejo v poštev še inozemske banke in privatni bančniki.
Med inozemskimi so važne predvsem angleške in amerikanske: Lloyds Bank, Bar-clays Bank, Westminster Bank, Quarantl Trust, Equitable Trust, National City Bank in Banker's Trust. Ali te banke se pečajo predvsem z inozemskimi opravili.
Mnogo je v Parizu kolonialnih bank in dragih bank, ki pospešujejo bančni promet med Francijo in kakim drugim gospodarskim središčem.
Sorazmerno malo je v Parizu privatnih bančnikov. Večina teh ima samo menjalnice. Velika privatna banka je firma Lazard Frft-res s podružnicami v Londonu, New Yorku in Madridu. Banka Louis Dreyfus & Cie se je razvila iz bančnega oddelka ene izmed največjih svetovnih žitnih trgovin. Stare hiše, to je ona klasična francoska denarna aristokracija, Rotschild Freres, Mirabeau, Heine, Vernes itd. so postale upraviteljice premoženja svojih lastnikov, tekoče posle pa prepuščajo raznim velebankam, pri katerih so močno zainteresirane.
Orlovski vestnik.
Sv. Trojica v Halozah. Tiho nedeljo je »Orel« razprostrl svoje peroti tudi čez naše prijazne haloško griče. Z velikim navdušenjem je pozdravila tega dne nadebudna tro-iiška mladina za njo še sicer novo, a v svojih načelih večnolepo orlovsko organizacijo. To veselje naših fantov je pa porok, da bo naš Orel vedno prosteje in mogočneje širil peruti proti >božjemu solncuc — (neskončni resnici). Tro-jiški odsek obljublja ob svoji ustanovitvi, da hoče s svojo požrtvovalnostjo delati čast orlovski misli in kliče ob svojem rojstvu vsem bratskim odsekom v pozdrav prav iskreni: Bog živi!
Naznanila.
Pisarna Ljudskega odra bo do srede 15. t m. zaprta. Od četrtka naprej pa bo zopet redno poslovati vsak dan od 5. do 7. ure pop.
Hitite, da še pravočasno kupite tablice za tombolo dne 19. aprila na Kongresnem trgu Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev. Prodajajo jih vsi pisinonoše in trafike po 2.50 Din. Oglejte si dobitke od 14. t. m. dalje v trgovinah: Gričar in Mejač, Šelenburgova ulica, Elite, Prešernova ulica in T. Goreč, Dunajska cesta 1. — Odbor.
Darovi.
Odbor podpornega društva slepih, tu, Wol-
fova ul. 12 je prejel 1000 Din, katere je daro. vala na mesto venca blagopokojne soproge ravnatelja Ivana Rčgerja, Gabrijela Rfiger, tukajšnja podružnica obče zavarovalnice Sava. Za ta plemeniti dar so v imenu odbora kai najlepše zahvaljuje društveni predsednik Ga* briel Jurfisek,
las štrnejcj«
Dr. Jehart:
Kairo, 2. marca 1925.
Ko sem prišel dne 15. februarja v Kairo, je bila moja prva pot h Cooku. Poleg hotela Sbepheard v oddelku bogatih tujcev ima svojo lifno palačo. Poprašal sem med drugim tudi zastran potovanja na Sinaj. Izrazil sem željo, da bi potoval najraje sam, brez družbe, in ča bi mi mogli poskrbeti zanesljivega dra-gomana.
Neverno in posmehljivo so gledali mojo preprosto zunanjost, ki prav nič ni bila podobna bogatim Angležem in Amerikancem, kakršni običajno obiskujejo Cookove prostore, in so me vprašali, ali imam res toliko denarja na razpolago, da bi sam plačal drago-mana, šatore, kamele, kuharja, slugo, živila in tako dalje.
Rekel sem, da res nimam. Izbrisal sem iz svojega popotnega načrta Sinaj ter se koj drugo jutro užaljen odpeljal v Gornji Egipt, na sudansko mejo.
Čez osem dni sem pripotoval nazaj v Kairo in šel še ti6ti večer spet v oddelek bogatih tujcev ter poprašal pri Cooku, ali se je morebiti kdo zglasil, ki bi šel na Sinaj. Če bi našel družbo, sem dejal, pa bi se pridružil
Spet so se smehljali in rekli, da ni zanimanja za Sinaj, da bom težko koga našel itd. Vobče pa, če res hočem Sinaj videti, naj grem k sinajskemu nadškofu v samostan Tor-Sina, Shari'a ed-Daher, tam da bom vse zvedel. Ponudili so mi tudi avto in spremljevalca, pa sem rekel, da x>ojdem peš. Nakar so se spet smehljali.
Drugo jutro sem šel k sinajskemu (pravoslavnemu) nadškofu. Njega samega sicer nisem videl, govoril sem pa z ekonomom, ki zna izvrstno francoski. Pomenila sva se — in v par dneh sem odpotoval na Sinaj, sam, brez dragomana, brez slug, brez šatorov in brez vse druge navlake, ki jo je Cook priporočal. Le skromen kovčeg me je spremljal in pa moj stari, neločljivi nahrbtnik — saj sem šel v gorel — oba nabito polna konzerv, kruha, prepečenca, jajc, čokolade, čaja, kave, sladkorja, kuhinjske posode in sto drugih reči, ki jih utegne potrebovati samotni popotnik v puščavi. V žepu sem nosil dvoje prvovrstnih priporočilnih pisem sinajskega nadškofa za samostane v Toru in Sinaju, v srcu pa zagotovilo očeta ekonoma, da je pot varna, da bom dobro sprejet in da lahko brez skrbi potujem. V Suezu sem si še kupil sirovega masla, soli, konjaka, še več konzerv, kurilnega špirita, sedel 11. februarja zvečer na parnik »Borol-los«, odplul v Tor ter ss za 14 dni poslovil od sveta in od kulture.
Taka je predzgodovina mojega potovanja na Sinaj.
Potovanje samo se je obneslo nad vse krasno in uspešno, vkljub Cookovemu posmehovanju in brez njegove pomoči. Cook jo le za bogate, lene turiste, te poriva in vlači po Egiptu in po drugod za drag denar, kdor pa zna le nekaj jezikav in se ne boji tujine, lahko sam potuje.
Kako sem potoval, kaj vse sem doživel, videl in gledal, koliko sem vkljub vsem pripravam pretrpel, o vsem tem bom drugje podrobneje pripovedoval. Tukaj naj podam le prvo kratko poročilo.
Dne 12. februarja opoldan sem odpotoval iz Tora, neznatnega pristanišča ob Rdečem morju, z dvema kamelama in z dvema bedu-inoma. Prenočili smo v puščavi. Vse življenje mi ostane v spominu ta moja prva noč v puščavi 1
Drugi dan smo potovali 8 ur (kamela potuje le 4 km na uro), najprvo po ozkem, slikovitem \vadi es-Sle, nato po wadi et-Tarfa, vedno više in više, ter prenočili v gorski soteski pod visokimi skalami; spal sem pod milim nebom in pri slabotnem ognju, ki je žarel vso noč. Tretji dan smo lezli strmo navzgor po slabih stezah, par ur smo se trudili in potili, ves čas peš. Končno v višini 1300 m se je začela spet planota, suha puščava. Naprej in naprej, ure in ure je šla pot, solnce me je žgalo, pred očmi so mi je bleščalo, zdelo se mi je, da vidim tam nekje v daljavi kamele, ljudi, vojake, šatore, palme, ne vem kaj vse, — ko pa sem bliže prišel, je bilo le golo skalovje.
Končno smo se pripekali na visoko sedlo, čuden, neznan svet se je dvignil pred menoj. Vodnik se je ustavil, pokazal z roko v gore in dejal: >Adi, ja hawfiga, el-gebel Musal« (Tamle, gospod, je gora Mojzesova!)
Pa še dobri dve uri smo jezdili po širokem, peščenem wadi es-Sebajja med skalnatim hribovjem. Izza njega pa je rastel in prihajal bliže in bliže gebel Masa ter razkazoval fvoje silne stene. In poleg njega, bolj na zapa-clu, se je pojavila druga, še višja gora, gebel Katherin. In drugi vrhovi neznanih imen so pogledovali z desne in leve na našo skromno karavano, — velik, neznan svet samih golih sten, raztrgan, razsekan, oblit s puščobo, samoto in tihoto. Zdelo se mi je, da sem prišel Bog ve kam na kak izgorel planet v vsemirju, loko prav nič zemeljskega ni bilo na tej pokrajini.
Dospeli smo na nizko sedlo. Na levi, skoraj nad mojo glavo, so kipele v večerno nebo navpične stene ^Mojzesove gore*, na desni enako strme stene čebel Meradža. med niima
je ležala ozka soteska. In ta se je izlivala na širno peščeno planjavo daleč tam zunaj onstran gore Mojzesove.
>Wadi er-Rahak sem si dejal, no da bi bil pogledal v Baedekerja. Kraj, kjer so taborili Izraelci, kjer je počivala skrinja zaveze. Oko mi je begalo sem ter tja in iskalo mesta svetopisemskih dogodkov, ves sem se zamislil, šele vodnikov glas me je zbudil: :>Poglej, gospod, tole je samostan!«
Pogledal sem za njegovim prstom. Spodaj v večernih sencah soteske je samevalo sivo zidovje, tako visoko, da ni drugo gledalo čezenj, ko par temnih cipres, — to je bil samostan sv. Katarine.
V pol uri smo bili pri vratih. Knjižničar, oče Joakim, se nam je prijazno prismehljal naproti. Brzi sel iz Tora je že sinoči naznanil moj prihod. Nad vse gostoljubno so me sprejeli.
Mojemu bivanju na Sinaju je bilo odmerjenih le pet dni. Dne 22. februarja sem moral biti spet v Toru pri parniku, ki pristane v tem zapuščenem pristanišču le vsakih 10 dni. Tako sta mi zapovedovala čas in denar.
Prvi dan, v nedeljo, sem si ogledal samostan. Oče Agapij, Makedonec iz bitoljske okolice, rojak sv. Cirila in Metoda, mi je razkazoval znamenitosti. Govori dobro srbski, kar mi je zelo koristilo, ker znajo drugi očetje le grški.
Pogledal sem si lepo, bogato okrašeno samostansko cerkev, počastil relikvije sv. Katarine, aleksandrijske mučenice, spoštljivo sezul čevlje na kraju, kjer je videl Mojzes goreči grm, stopil z Agapijem po ozkih hodnikih nekdanje Justinijanove trdnjave, pogledal v skromno obednico menihov; zrl v globine samostanskih vodnjakov in nazadnje obiskal — koliko zadoščenje za ves trud! — svetovno znano, slavno samostansko knjižnico.
Pa tisti dan nisem študiral. Premalo je bilo časa. Knjižničar mi je določil prihodnjo siedo za študij, tisti večer pa smo se sprehajali po vrtu, sedeli v >diwfinu< (dvorana, kjer pozdravljajo in sprejemajo tujce) ter se pogovarjali.
Drugi dan, 16. februarja, nepozabnega spomina, sva z očetom .Agapijem polezla na goro Mojzesovo.
Samostan sam že leži 1528 m nad morjem, gebel Mflsa pa ima 2292 m. Za teh 700 m sva potrebovala tri ure.
Razgled z vrha je nepopisno veličasten in razsežen. Na zapadu sem gledal gorovje afriško in Nubijsko puščavo, na jugu obal Arabijo in ves akabski zaliv, na vzhod in sever pa brezkončno puščavo — sinajski polotok, tja gori do peščenih planot Idumeje in Filisteje. Trdo pred menoj na jugozapadu pa je strmel v jasno nebo temni, orjaški gorski masiv gebel Hatherin, 2606 m, najvišji vrh sinajskega polotoka. Le ozki wadi el-Ledža loči obe gori. S prostim očesom vidiš vrhu gore cerkev sv. Katarine in zavetišče. Stokrat žal, da nisem imel časa za obisk!
Vtis sinajskega gorovja jo tem silnejši, ker je njegov geološki sestav gola prakame-nina, granit, tu v rdečih, tam v črlnh plasteh — prav kakršen je prišel iz Stvarnikovih rok. Kupolastih vrhov in vzbočenih reber naših granitnih gor tukaj ne vidiš, prav tako tudi ne koničastih vrhov in od dežja razjedenih ostrih grebenov, kakršne gledamo v solčavskih planinah. Navpične stene se dvigajo iz radijev 700 m in Še več metrov prav do vrha, gladke ko steklo, orjaški skladi mogočne plasti, med njimi ozke, strme soteske, po katerih s trudom ležeš navzgor. Ixi vrb je ena sama živa skala. (Slika 3.)
Omenim še, da sem nesel tisii dan, 16. februarja, vkljub pekočemu solncu, sneg po sencah sinajskih skal, do kolena globoko. Studenec pod vrhom pa je pokrival — led.
Obiskal sem še kapelico sv. Elijo, ki je po ustnem izročilu tu prebival, in par drugih znamenitih mest, pozno zvečer sem pa prišel domov s polnimi žepi kamenja za svojo geološko zbirko in s 24 fotografičnimi posnetki,
V	torek, 17. februarja, sem obiskal, spet v spremstvu o. Agapija, oazo Bustan in Arbain v wadi LedŽa ob vznožju gore sv. Katarine. Na skalah in po stenah wadija sem našel mnogo napisov, grških, arabskih v neshi in kufični pisavi, pa tudi nekaj prav starih, nahatajskih, v čudni vijugasti pisavi. Te som vestno fotografiral. V nekem zatišju sem našel še kratek napis, ki je — vsaj po mojem mnenju — zelo star. Pisava je starejša ko nabatejsko in pal-m i rensko pismo. Fotografiral sem ga. Videli bomo, kaj sem našel.
V	sredo pa sem študiral v knjižnici. Zanimal sem se predvsem za staroslovenske rokopise. Kaj sem vse našel in izkopal, o tem bo treba govoriti Se z našimi slavisti. Točno sem vse popisal in prepisal, kolikor sem smel in mi je čas dopuščal, nazadnje sem Še fotografiral knjižnico in knjižničarja. Rokopisov vkljub ponovni prošnji nisem smel fotografirati.
V	četrtek, zadnji dan, sem pohitel v wadi et-Ile. Pravili so mi, da je tudi tam nekaj starih, >feničanskihc napisov. No, pa so bili le grški, neshi in eden nabatejskl. Tega sem posnel. Iz wadi et-H	izkih dolinicah našel pot v široki w aa, — na kraj, kjer so taborili Izra- ieril sem vvadi križem, podolgem in , in pol uri sem hodiL
Wadi viai od severa proti jugu. Zadnji, severni konec se nepričakovano in precej strmo nagne v ozko dolinico navzdol. Na straneh stoji nizko, skalnato hribovje, na jugu pa se dviga v ponosne višave, viden od vseh strani, gebel Mflsa. Da, tu so taborili Izraelci, z očmi uprtimi v veličashio sinajsko goro, — ni ga na vsem polotoku kraja, ki bi se bolje Ujemal z bibličnim poročilom. (Slika 2.)
Zvečer smo obhajali slovo in drugo jutro ob 6 sem spet zajahal kamelo. Pot gre navzdol in v dveh dneh sem bil v Toru.
V nedeljo, 22. februarja, bi bil moral dospeti pamik >Kena«. Pa ga ni bilo. Tri dni sem čakal v zapuščenem Toru, zanimiv dogodek sem doživel, ki ga pa drugikrat opišem, in šele v torek, 24. februarja zvečer sem odplul v Suez.
ibobobrb o mm m pospšnl^e Mu iiiifli ceno
A. R.:
V
FI o r e n c a , Veliki teden 1925.
Eden najznačilnejših in najlepših običajev, kar jih je ohranila Florenca iz srednjega veka, je »lo scoppio del carro« na Veliko soboto zjutraj, ko nadškof zapoje »Gloria in cxcelsis deo« in zazvone vsi zvonovi nešte-vilnih florentinskih cerkva ubrano in veličastno pesem Vstajenja, i Daleč v srednji vek se zgublja legenda o j te j šegi, v čase prve križarske vojne, ki so se | je udeležili mnegi florentinski plemiči, med | njimi Pazzo de Pazzi. Bojni klic zoper najlju-tejšega sovražnika je zbral okoli Bogomira Bouillonskega može vseh krščanskih narodov, ! ki jih je prevejala ista vera, isto navdušenje, | ki jih je bodril isti sveti plamen za boj proti i islamu, ki je teptal in mučil krščansko rajo ' in pustošil |3veto deželo. Po nepopisnih naporih dolge poti se je križarska vojska bližala Jeruzalemu in ga po silovitih bojih zavzela. In legenda pravi, da je bil florentinski plemič Pazzo de' Pazzi oni, ki je prvi za3adil na jeruzalemsko obzidje prapor krščanstva. Za ta junaški čin mu je grof Bouillonski izročil nekaj kamnov iz sv. groba, ki jih je Pazzo de' Pazzi odnesel kot najdražjo svetinjo iz odrešene Svete dežele. Ob povratku ga je prc.d mestnimi vrati čakalo florentinsko ljudstvo in ga sprejelo z največjimi častmi. Na visokem vozu, s skrinjico kamnov v naročju, s križarskim praporcem v desni, je vkorakal Pazzo de' Pazzi v mesto, ob veselem vzklikanju množice, ob pritrkavanju zvonov in grmenju topičev. Tako pravi legenda.
In cd tedaj so prvorojenci iz družine Pazzi vsako velikonočno soboto vkresali s svetimi kamni ogenj v cerkvi sv. Apostolov, ki ga jc nadškof blagoslovil in so ga na So Pazzijevi na bogato okrašenem vozu peljali po ulicah in ga razdeljevali med ljudstvo.
Kako globoko je ta običaj vkoreninjen v florentinskem ljudstvu, priča dejstvo, da se je ohranil dolga stoletja vse do naših dni, tudi potem, ko so Pazzjjcvi I. 1864. izumrli in je vse stroške za to slovesnost prevzelo mesto.
Leto za letom rano v jutro Velike sobote i se pomika po spečih florentinskih ulicah ogromen voz, v katerega je vpreženih šest parov belih volov. Na tem vozu se dviga skoro osem metrov visoko črno ogrodje, ki te spominja na konice baroških zvonikov, vse okrašeno s cvetjem in zelenjem in zastavicami. Pod tem cvetjem in zelenjem se skrivajo žice in papirnati tepiči za umetalne ognje. Ta »ognjeni voz* se ustavi sredi ulice med glavnimi vhodi stolnice in baptisterija. Iz sredine tega ogromnega voza napeljejo skozi srednjo ladjo stolnice žico do glavnega oltarja in jo pritrdč tik za Michelangelovo »Pietd«.
Ob osmi uri sc duhovščina v procesiji poda ▼ cerkev sv. Apostolov za blagoslavlja-fije Ognja, katerega noto prinese v baptisterij, kjer se izvrši tudi blagoslavljanje vode. Med tem se žc zbirajo na stolnem trgu ljudje, posebno domačini iz okolice Florcnce in pa pisane mednarodne gruče radovednežev. Okrog enajstih se kardinal poda iz baptisterija v stolnico, ki je natlačena ljudstva, da opravi sveto daritev. Velikonočni psalmi odmevajo od temnih, gotskih obokov, pod katerimi šumi kot v panju. S težavo vzdržuje vojaštvo red, tako v cerkvi, kakor na trgu, na katerem žc valovi tisočglava množica v nestrpnem pričakovanju. »Ali se bo ,golobica' vžgala?« sc povprašujejo zagoreli,, močni kmetje z upom in strahom. Zakaj, tako pravijo, če se »colont- : bina« f»2olobica« jc raketa ptičje oblike, ki
jo ob Gloriji vžgo za glavnim oltarjem in katera leti nato po napeljani žici do »ognjenega voza« zunaj stolnice in ga vžge) ne vname, je to slabo znamenje za letino: ali bo suša ali pa nalivi in gorje bo kmetu.
Še nekoliko minut manjka do poldne. Vse stranske ulico trga so že natlačene ljudstva, na vseh oknih se trpajo radovedneži. Ves promet je ustavljen.
Tu se naenkrat zasliši zvončkljanje, orgije zabuče, težki zvonovi v Giottovem zvoniku se zamajejo in prasketajoč prileti iz cerkve »golobica« in sc plamcneča dotakne voza, ga vžge in odleti nazaj v cerkev h glavnemu oltarju, odkoder je prišla.
Voz pa se začne tresti: topiči pokajo na njem, rakete švigajo kot ognjene kače po njegovem črnem hrbtišču, med rožami in zastavicami, navzgor, počez, okoli robov, da izgleda vse kot ogromna kadeča se grmada, iz katere veselo sika jo plamene či jeziki.
In ljudstvo, ta večni otrok, vzklika ob tem, le par hipov trajajočem prizoru, tisoče glav se vzpenja, "tisoče rok maha ob veselem navdušenju z robci in klobuki, vse kot lani, predlanskim, pred desetimi leti in pred stoletji. Iz vseh obrazov žari radost, brezskrb-nost, prazniško razpoloženje, v katerem so utonile vse skrbi, vsa žalost. Ljudstvo, ta večni, v bistvu povsod isti dobri in brezskrbni otrok, ima svoje čisto veselje, ki kipi v velikonočno nebo. Vsaj enkrat v letu!
Nad vsem tem pa solnce in petje zvonov, zmagoslavno, nesmrtno petje Vstajenja!
Pravkar iziSIa in težko pričakovana knjige:
Praktičen vodnik po Pohorju, Kozjaku, Plešivcu, po Dravski, Mislinjski, Mežiški, Dravinjski dolini i dr. krajih v Podravju. — 124 str., 19 slik, 3 zemljevidi (pregledna karta Slovenije, talni načrt Maribora, generalna karta Podravja), — Cena za vezan izvod 40 Din, poštnina 1 Din, priporoč. 3 Din več. Naroča se pri založciku, v knjigarni IG. KLEIN-MAYR & FEp. BAMBERG, dr. z e. z, v Ljubljeni, Miklošičeva cesla iS, 16.
Dr. Julij Hirsch, ki je prepotoval Ameriko, popisuje svoja opazovanja tako-le: Evropa se je pebalkanila, Amerika pa v istem času enotno organizirala. Nc morem dovolj glasno povedati: vzroki za gospodarski propad Evrope tiče veliko bolj v povojni dobi, kakor v vojski sami. Dejstvo, da smo osnovali v Evropi približno 17 novih državnih ozemelj, je evropski gospodarski organizaciji morebiti več škodilo, kakor strašno puslošenje in uničevanje blaga v vojski sami. Teh 17 novih držav ima najmanj 7000 km novih meja, torej še enkrat toliko, kakor so bile dolge fron*" v vojski. In še sedaj stoje ob obeh stran teh meja cele armade ljudi, ki imajo naloj te meje stražiti, ki so pa vsi popolnoma novo odtegnjeni ustvarjajočemu delu in p menijo silno veliko oviro za izbiro najuge nejše lege evropskega gospodarstva in ta o tudi za obči gospodarski napredek in za (o spodarski obstoj Evrope. V istem času se je Amerika z veliko odločnostjo enotno orga . zirala. Kako daleč je prišla v tem pogledu r kaj je s tem dosegla, je Amerika sama sf znala šele pred enim letom, ko je morala F ropa ponižno stopiti pred njo in jo pros \ da ji pošlje razsodnika, ki bo s svojo razsodbo razrešil evropske gospodarske homa-tije. Bogastvo dažele Amerike se spremi :a vedno bolj v bogastvo ljudstva, ki ga zavec r uživa. V Ameriki zasluži delavec še enk i toliko kakor na Nemškem in seveda vel več kakor v Avstriji. S svojim zaslužkom privošči potemtakem lahko ameriški dela isti način življenja, kakor ga ima nemški lavec, ostane mu pa še cel zaslužek n Skcga delavca za boljše uživanje življenja za prihranke. In v takem položaju sc ne . haja zgolj delavstvo, ampak večji del vsega ameriškega gospodarstva; samo kmetovalci so niaio na slabšem. Ves letni narodni dohodek znaša v Združenih državah 60 milijard dolarjev; na posameznika pride povprečno 550 dolarjev. In če precenimo kupno zmožnost samo s polovico te vsote, je vedno še enkrat tako velika kakor povprečna kupna zmožnost v Evropi. Tega velikega blagostanja pa Amcri-kanci nc izkoristijo, kakor bi mnogi Evropejci menili, v to, da ustvarijo prosti kapital in podpro ž njim inozemska morebiti pasivna podjetja. Naj se Evropejci nikar v tem pogledu ne vdajajo prevelikim upom in nadam. Ameriško ljudstvo porablja svoje večje blagostanje predvsem po eni polovici za zboljšanje svojega življenja in po drugi za izpopolnitev svojega lastnega jako velikega gospodarskega aparata.
"fifl^S SS»nfi HlisKin s7e".ovsrrnano sredstvo proti muham, bolham, Ščurkom, stenicam itd., edina pomoč proti molom, sc zopet doM v vseh lekarnah in trgovinah. Glavna zaloga za gg. lekarnarje in trgovce: LEKARNA _LEUSTEK, Ljubljana.
sv Demonstracije brezposelnih na Dunaju in v Gradca. V torek, 7. t. m., opoldne, jc demonstriralo 3000 brezposelnih pred mestnim magistratom. Policija je V6e odredila, da prepreči pohod v notranjost mesta. iHnožica jc hotela odkorakati po Ringstrasse, kar je policija preprečila. Demonstracije so_ zavzele večji obseg, kakor sc je prvotno pričakovalo. Na vogalu Teinfaltstrasse in Ringa sc jc demonstrantom posrečilo predreti policijski kordon.
\
Straža na konjih je bila prisiljena potegniti
sablje. Več ljudi je bilo ranjenih. Na stražo so metali kamenje. Podobni prizori so se odigravali tudi pri justični palači in pri parlamentu. Policija jc aretirala 20 oseb. Več oseb jc bilo ranjenih, dve težko. Rešilno društvo je pomagalo v štirih slučajih. Ob dveh popoldne jc bi! mir zopet vpostavljen. Demonstracije se niso ponovile in tudi zvečer je bilo vse mirno. Kakor se je izkazalo, je priredil demonstracijo osrednji odbor brezposelnih, ki jc hotel povzročiti nemire v notranjem mestu. Pri kavarni Bellaria so šipe pobite. Gremij trgovcev :;c jc pritožil radi škode, ki so jo utrpeli člani na Ringu in na Mariahilfer-strasse, ker so morali imeti svoje trgovine zaprte tri ure, — Tudi v Gradcu so v torek zvečer demonstrirali brezposelni.
sv Tomaž A. Edison je obhajal v minulem mesecu 78lctnico rojstva na svojem domu v Fort Mavers, Fla., v polni življenjski čilo-šti. Pri tej priliki jc povedal časnikarjem, da je v zadnjem času odmeril spanju več ur kakor doslej. Zdaj spi dnevno po Sest ur, medtem ko je prej spal le po štiri ure na dan in jtnu je štiriurno dnevno spanje popolnoma zadostovalo.
sv Stoletnica železne ceste. Letos bo sto let, kar je bila sezidana ▼ Evropi prva železnica s parno lokomotivo. V mislih imamo železno cesto iz IStoktona v Darlington v severni Angleški. Služila je samo za prevažanje tovorov. Za osebni promet je prišla v porabo tri leta pozneje.
sv Razmerje med SSSR in Romunijo, Kakor javlja iz Bukarešte »Universul«, jc došlo i 21. marca t. 1. v Jampol sovjetsko odposlan- ! stvo pod Bilogorovim, da začne pogajanja z romunskimi odposlanci radi omejitve raznih J fporov na meji ob Dnjestru.
sv Zgradba municijske tovarne ▼ Romu- j liffL Romunski list »Monitorul«- je objavil pra- ' vila družbe za osnovanje velike tovarne za izdelovanje municijc v Kopšu in Kužiru na , vSedraograškem. Objavil jc tudi že emisijske pogoje za dclnice, ki jih nameravajo prevzeti predvsem vlada, aradska tvrdka »Resica'- in angleška tvrdka Wickers.
sv Iz Rusije. Program III. vserv.skega sovjetskega kongresa S. maja v Moskvi jc sledeči: 1. Pristop republik Turkmcnov in Ucbe-kov ob afganskt meji k zvezi SSSR: 2. porodilo vlade; 3. položaj industrije v SSSR; 4. preosnovc v kmetijstvu, v domači industriji in v zadrugarslvu; 5. vprašanje sovjetske organizacije; 6. poročila poverjeništva za finance; |7. poročilo o stanju rdeče armade; 8. volitve y osrednji izvršilni cdbor. — Novo preganjanje veleposestnikov. Na temelju novega zakona o vcleposeslvih so do 1. februarja t. I. pregnali z teritorija SSSR 1260 veleposestnikov, ki so doslej ostali na svojih veleposcst-vih. — Decentralizacija Rusije. Po prevratu So osredotočili vso opravo sovjetske Rusije v Moskvi. Sedaj nameravajo nekatere urade preseliti v Ljeningrad, kjer ima že posebna lelcgaci.ja nalogo, da poišče primerne stavbe.
Polet prvega v Rusiji zgrajenega letala. jTe dni je preletelo prvo v Rusiji zgrajeno le-črto med Moskvo in Ljeningradom, dolgo *200 km, v osmih urah z enim samim pre-^ tankom.
sv Žalostna smrt inženirja. Pogostokrat se življenju dogodi, da ljudje, ki so s svojimi jiumi človeštvu veliko koristili, stradajo in '•mrjejo v največji bedi, ne da bi dobili za ;tvoje zasluge kakega priznanja. Svet je nehvaležen. To je moral okusiti zopet mladi francoski inženir Alfonzij Guiard, ki je živel p svojo ženo na Angleškem in se tam pečal z novim izumom v mehaniki avtomobila. In-Kenir je delal vse na svoj račun in zapravil pri tem ves svoj imetek ter zabredel v veliko bedo. Pred par meseci je zgotovil svoj izum. Strokovnjaki so bili navdušeni, toda nobena tovarna mu ni hotela zanj ponuditi primerne vsote. Mož je končno obupal in sklenil iti s svojo ženo prostovoljno v smrt. Napisal je pismo, v katerem se pritožuje radi nehva-ležnosti sveta in navaja kot vzrok prostovoljne smrti bedo, katere z ženo ne moreta nadalje prenašati. Ponoči je v hišici, kjer sta stanovala in ob kateri je stala tudi mala garaža z njegovim izumom, izbruhnil požar. Ko so prihiteli ljudje, so našli v spalnici ogorke njunih trupel in psa-ljubljenca. Pogledati so hoteli tudi v garažo, toda tudi ta je že zgorela in z njo inženirjev izum. Mož je iz maščevanja, preden je zažgal hišo, uničil sad Svojega dolgega truda.
sv General Pflanzer-Baltin je umrl v 70 letu svoje starosti aa Dunaju. Za časa svetovne vojne je poveljeval najprej v Bukovim, 1. 191S pa jc bil poveljnik v Albaniji.
sv Sestanek Masaryka r, Brlandom. Bivši francoski ministrski predsednik Briand pride meseca junija v Karlove vari, kjer se bo sešel s predsednikom Masarykom. Sestanku pripisujejo politični pomen.
sv Sale. k! jih nganja vihar. Znano je, da strela /adena včasih enega človeka, dragemu pa. ki je stal v neposredni bližini ponesrečenca, se čisto nič ne pripeti, kakor da eo je zgodil čudež. O takih čudežih, ki so se zgodili, ko je nedavno v Ameriki divjal strašni tornado, poročajo sedaj ameriški listi. Tako se je rešil v mestu Murphisborougb, katero je silni vihar popolnoma razdejal, neki bankir na ta način, da » zlezel v svojo veliko, težko železno blagajno. Vihar je odnesel oeio poslopje, blagajna p* je ostala
nepoškodovan« c bankirjem vred. Neka ien* je ležala bolna v postelji. Rešil jo je goli slučaj, da so padli stropni tramovi v sobo samo t enim koncem na tla, na mestu pa, kjer je ležala bolnioa, so ostali na zid«, tako da je tramovje napravilo nad ženo varno streho. Zgodilo se je dalje, da je vihar raz dejal po dv« steni kakšne hiše ln raztresel vso sobno opravo, ura na steni pa je ostala nepoškodovana. Pripovedujejo pa tudi stvari, kakor si jih niti slavnoznani Pavliha ne bi mogel bolje izmisliti. Tako pravijo, da je tornado nekega človeka dviguil visoko v zrak, mn sezul v zraku čevlje in nogavice in ga na to zopet vrgel na tla. Tako se je zgodilo tndi kokošim, ki jih je veter dvignil ln nesel daleč po zraku, spotoma pa jim pornval vse perje, da so gladko oskubljene padje na tla. Verjetnejše je, da je vihar odnesel iz po rušenega farovža klavir in ga postavil nekaj milj dalje na kup gnoja. Z neke cerkve je odneslo sveto pismo, ki je padlo v neko ko-vačnico na nakovalo in bc odprlo slučajno pri evangeliju za prihodnjo nedeljo. Takih in sličnih neverjetnosti, deloma izmišljenih, deloma resničnih, popisujejo sedaj amerikan-ski listi vse polno in ameriški časnikarji morajo med seboj pošteno tekmovati, kdo bo svoje tovariše prekosil
sv Tragedija t Meverlingn. V Prostjevu je umrl te dni okrajni tajnik v p. Josep Čer-nousek, ki je bil kot dvorni Zandar ranjkega prestolonaslednika Rudolfa priča skrivnostnih dogodkov v Meverlingu. Obljubiti je moral, da. bo o dogodkih popolnoma molčal. Za svoj molk je dobil naslov okrajnega tajnika in je smel stopili takoj s polno pokojnino v pokoj. Svojim sorodnikom je izročil zavoj piseni z naročilom, da smejo zavoj odpreti šele po 30 letih.
sv Velike demonstracije brezposelnih v Celovcu. Dne 7. aprila zvečer so priredili brezposelni delavci in delavke v Celovcu viharne demonstracije. V sprevodu so krenili proti deželni v ladi, a jim jc orožništvo z nasajenimi bajoneti zastavilo pot. Demonstranti so nato krenili po drugih ulicah in si dajali duška v klicih proti vladi, kapitalizmu itd. Razbili so nekaj šip in imeli na raznih mestih spopade z orožniki in policijo. Končno so sc demonstranti razkropili in ob desetih zvečer je bil upostavljen mir.
sv General Brusilov., znan iz svetovne vojne po svoji zmagoviti ofenzivi leta 1016, se te dni mudi v Pragi, kamor ie dospel v spremstvu svoje soproge. Brusilov je namenjen v Karlove vari.
sv Poljski cekini in poljski j udje. Poljski iuclje se trumoma izseljujejo v Palestino; vsak mesec 6c jih izseli nad 2000. Neravno odnašajo s seboj tudi svoje premoženje v obliki poljskih zlatnikov. Poljakom judov ni žal, .nae pa cekinov; javnost se vznemirja in časopisje zahteva, da oblast posveti temu vprašanju svojo pozornost.
sv Poljski romarji v Rimu. Te dni jc do-šlo v Rim 800 poljskih romarjev. Sv. oče jim ie bral v Vojvodski dvorani sv. maso, jih obhajal iu jim končno podelil apostolski blagoslov. Asistirala sta kardinal Kakovvski in msgr. Cieplak.
sv Nov komet je odkril v bližini zvezde Pegasus asistent zvezdoslovnega opazovališča v Krakovem Orkisz. Pozneje so ga videla tudi druga opazovališča. Komet, ima velikost 9. Zvezdoslovni zavod v Kodanju ga je imenoval po odkritelju komet Orkisz.
sv Svetovno razstavo v Wembleyn na Angleškem bodo ponovno otvorili 6. maja t. 1. Razstava je bila lani poleti odprta, ua jesen so jo pa zaprli.
sv Angleški proračun za zračno letalstvo znaša 3 in pol milijarde čehoslovaškik kron ali 6 milijard 300 milijonov dinarjev, kar dokazuje, kakšno pozornost posvečajo Angleži tej vrsti modernega orožja
Iz ženskega sveta.
DOM IU DUŠA.
Kolikor bolj močna osebnost je Človek, tembolj vpliv* na svojo okolico. Ker imamo vsak nekaj posebnega, se bo preneslo to seveda tudi na ono, kar nas obdaja. Najmočnejše izžarivanje našega ženskega bistva in naše ženske duše se prenese na dom. Vsaka hiša odseva značaj gospodinje, žene in matere. Moški je glava hiše, ženska je njeno sree.< Koliko je žensk, ki niti ne slutijp. kaj naredi dom prijeten. Mislijo, da je lepota in udobnost doma odvisna edino le od denarja, od vrednosti oprave. Bolj ko pa gledajo, bolj bodo videle, da ni vse tako. Res je, da oprava in okus založnika veliko naredita, a bolj ko se javljata, večje je pomanjkanje osebnega okusa in samostojnega ideala za lepoto pri gospodinji sami; njena duša je revna če se ne zna samostojno uveljaviti.
Stopimo v hišo s skromno opravo, kjer vlada duša ženske. Pozdravi nas mičnost in samoniklost, snažnosl in red, negovane cvetlice; knjige vidimo, ki so iudi uporabljene, ne samo v predalih stoječe, blazine, ki jim je dala oseben znak skrbna roka gospodinje, lepe podobe, čeprav ne drage, skladnost barv, neko življenje, ki ga ne moremo tehtati, ki ga pa vendar vsi sicer mrtvi predmeti dihajo. To je duša gospodinje; ona skrbi za ohranitev rodbinske pietele, za stremljenje po snažnosti, reda in miru, za vse ono tiho in prijetno življenje srečne družine.
Zlasti v sedanjih tako dragih dneh bi se morale gospodinje svoje svete dolžnosti napram domu še bolj zavedati. Pred vojsko je vsaka gledala navzgor, stanovanje je moralo biti > moderno in prvovrstno c. Danes je to vse drugače, in ravno v stisnjenosti sedanjih razmer pokaže gospodinja vse svoje vrline, vso svojo dušo. Zaveda naj se, kakšna lepa dolžnost, kakšno veselje tiči tu notri. Bolj kot kdaj prej je danes družina navezana na dom, bolj kot kdaj prej potrebuje duševnih darov. Njih posredovalka je v prvi vrsti hišna gospodinja. Naj bi bila njena duša dosti močna, da vrši z uspehom to svojo vzvišeno nalogo!
ANATOLE FRANCE O ŽENSKI.
Otroška in služeča ženska je postala bolj redka, očarajoče bitje je izgiuilo — zato je pa dobil mož dobro tovarišico, koristno sodelujočo pomočnico.
V vsem dejanju moderne ženske se javlja prekipevajoča osebnost, ki ima trdno željo po življenju. Njen mladi materializem je pameten in zdrav, ona ni več slabo bitje brez volje.
Trud za ohranitev fizične lepote |e pri moderni ženski kakor pri atletu starega veka opravičen in hvale vreden le tedaj, ee gre v smeri splošnega napredka in če pomaga, da se rod izpopolnjuje.
Ali ni to sumljivo znamenje, če odrekajo moški ženskam ves ženij in vsako intelektualno moč? Ali ni to bojazen? Relativno skromna sposobnost ženskega duha za ustvarjanje originalnih del kaj malo dokazuje, je samo škodljiva posledica tisočletnega varu-Stva. Orest pravi: Suženj izgubi pol duše.
Žena, ki ne laže brez potrebe, je že odkritosrčna.
PO 54 LETIH PRED OLTAR.
Mlad angleški delavec je šel pred 54 leti v Ameriko, p usti vsi nevesto doma. Nekaj ča-sa sta si še dopisovala, potem pa je on prenehal. Poročil se je, postal je bogat. Žena mu je umrla, šel je domov in je zvedel, da ga nevesta še čaka. Odbila je razne ponudbe in je čakala samo njega. Tako ga je to prevzelo, da jo je še enkrat zaprosil za roko. Poročila sta se iu ona je stara 70 let, on pa nekaj več. Šla sta nato oba v Ameriko na njegov dom.
Tovarna testenin
,Pekatefe'
v LJUBLJANI je že začela obratovati]
ŽENSKE V NEMŠKEM IN ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
Nemški državni zbor šteje 472 poslancev, od teh je 27 žensk. Prej jih je bilo med 45S poslanci 33, v narodni zbornici pa 31 med 423, Centrum in nemška demokratska stranka stranka sta ženske poslance obdržala, druge stranke so jih pa precej izgubile; socialisti na primer imajo samo še 10 ženskih poslancev, prej so jih imeli 22. Tudi na Angleškem ae je število ženskih poslancev znižalo; v prejšnjem parlamentu jih je bilo osem, sedaj samo štiri. Kandidiralo jih je pa 41. To nazadova nje ne pride od nerazumevanja angleških vo livk — tam volijo tudi ženske — za ženska vprašanja, temveč od programa konservativne stranice. Konservativci so rekli: Mi smo za mir, proti mednarodnim zapletljajem itd., in so vjeli na ta način veliko ženskih glasov. Pa so bile znamenite osebnosti med kandidati njami; m pr. gospa Bonfield, ki že 25 let jav no deluje, gospa Gvsynne-Vaughan. profesori ca botanike na londonski univerzi, gospa Ha milton. ki je spisala življenjepis prejšnjega ministrskega predsednika Mac Donalda itd.
KONEC HAREMA.
Zadnji časi so prinesli take spremembe, ki bi jih kdaj prej niti sanjati ue bili mogli, Med izginjajooimi uapravami so tudi take. Iti kar radi vidimo, da jih ni več. Vse ženske sveta so vesele ob novici, da je Turčija odpravila mnogoženslvo, harem, in s tem tudi žensko suženjstvo. Druge države, kjer je suženj, stvo šc doma, bodo Turčiji kmalu sledile. Komisija, ki je izdelala uove določbe za ureditev družinskega prava, ie odredila, da sme imeti v Turčiji mož le eno ženo. Zakon z več žena-■ mi je dovol jen le v izjemnih slučajih, oe more ! moz navesti posebne tehtne vzroke. In tudi te-daj mora imeti posebno sodnijsko dovoljenje. Obenem z najglobljim ponižanjem ženske, izražene v mnogoženstvu, je izginilo tudi naj večje ponižanje moških, izraženo v evnuštvu. Novi zakon določa tndi zdravniško preiskavo pred poroko; kdor ji uide, ni samo občutno kaznovan, temveč mu tudi zakon razveljavijo.
LETNIK MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE ZA POSLOVNO DOBO 1922-1924.
Izredno je bogat, priročen, pisan v angle Ščini, francoščini in nemščini. Služi nam v in formacijo, zlasti po svojih obširnih poročilih o lanski predsedstvom seji in o komisijah v Kopenhagnu, ki so se vršile -kot predpriprave za letošnje majnisko zborovanje v NVashingto-nu. 34 drugih odstavkov nam pa pripoveduje v vsej popolnosti o ženskem pokretu v vseh kulturnih državah. Vse polno je v letniku naslovov, po najnovejši statistiki sestavljenih: notri dobiš naslove vseh odbornikov v Mednarodni zvezi zastopanih narodnih zvez. Ob enem so notri vsa pravila, vsi sklepi prejšnjih zborovanj itd., tako da tudi tisti, ki se doslej za ta pokret ni zanimal, dobi v letniku vse, kar išče.
Continental Ballon
Izdelek 1925
omogoči na slabili cesfab hitro vožnjo, vzbočine in globelji prepelje neopazno, prihrani pogonski materijal in voz.
Prisioja na vsako normalno kolo.
Glavni zastopnik za Slovenijo: VIKTOR BOHINEC, Mublfana, Dunajska £f, £1
EDINA ŽENSKA V PANTHEONU.
V	Pantbeonu v Parizu pokopujejo velike Francoze, tam počivajo Rousseau, Vitor Hugo, Anatole France i. dr. Je pa pokopana tam tudi ženska, žena velikega francoskega kemika Bertholeta. Ce vprašaš čuvaja, kakšne zasluge ima. ti bo odgovoril, da samo to, da je bila Bertholetova žena. >Zelo zelo sta se rada imela in sta prisegla, da se nikdar ne bosta ločila. Tudi sta res na isti dan umrla. Ko so pokopali njega, so dali tudi njej mesto tam iz spoštovanja do velike njunine ljubezni.«
SPOMENIK FRANCOSKIM BOLNIŠKIM STREŽNICAM.
V	mestu Rheing so odkrili spomenik francoskim strežnicam, ki so postale med vojsko žrtev svojega poklica. Slavnost je bila zelo skromna. Mislili so, da je navzočnost vojnih pohabljencev in staršev onih vojakov, ki so jim v najhujših urah te sestre stregle, lepše počaščenje njih spomina, kakor pa ves zunanji sijaj. Kar je seveda res.
SKLBP ZVEZE FRANCOSKIH ŽEN.
Francoske žene so na zborovanju v Lyonu soglasno sklenile nekaj, kar jim je najlepše spričevalo plemenitosti. Govorile so o otroškem skrbstvu in so poudarjale žalostni položaj onih otrok, ki živijo v Franciji, a so tujega pokolenja. Zveza je rekla, naj prevzame te otroke državna centrala vseh vrst dobrodelnosti in naj prav tako skrbi zanje kakor skrbi za francoske otroke. To je pametno, brez predsodkov, priča o človeški ljubezni
ZA PAJČOLAN.
V	francoskem časopisju se je pojavila tiha reklama za pajčolan; sedaj ga ženske ne nosijo več in bo zato toliko stotin delavk brei dela. Znano pa je, da je pajčolan največja nevarnost za oči. Zato je bolje, Se dotični tovarnarji kaj drugega začnejo in iako preskrbijo delavkam kruh, kakor pa da bi »okvarili oči fniiiMnom ujuk
SSaunimivosfi.
Keopsova piramida.
Velikega pomena za poznavanje egiptske umetnostno zgodovine so zaključki najnovej-šoga raziskovanja B o s t o n - H a r v a r d-ske ekspedieije ob Keopsovi piramidi. Letošnjo njeno delo je obstojalo večinoma v tem, da so odstranili ogromne razvaline pokrivajoče apueniški temelj na vzhodu piramide. Spravili so proč okoli 30.000 ton in je oni kraj sedaj skoraj popolnoma očiščen. Tako je odkrit večji dol kraljevih grobnic četrte dinastijo okoli L 2900 pr. Kr. Vidni so postali temelji piramid Keopsa in njegove žene in mastabe (grobnice) princev; vhode k raznim grobnicam vidi tudi nevešče oko. Gornji del veličastne poti, ki pelje h Keopsovi grobnici, je čist. Med dolom so opazili čudne poglobitve v skalovju; ko so jih očistili, so kazale obliko čolnov in je sedaj ugotovljeno, da so se nahajali v njih leseni mrtvaški čolni umrlih kraljev in kraljic, ki so jih pokopali z njimi -vred. V teh čolnih so se podali po staroegiptski veri umrli na pot v nebesa, peljali so se s solncem od v-zhoda proti zahodu.
Daleko najvažnejša najdba pri kopanju sta pa dva majhna grobova šeste dinastije, okoli 2600 pr. Kr., v njih sta bila pokopana duhovnik Kvaar in njegov sin Idnv. Grob Kvaara je večji. Pred njim je odprto dvorišče s stenskim izdolbkom, v katerem sedi kip umrlega. Nato pridejo dvojna vrata, nad njimi pa napis, ki našteva vse naslove Kvaara: »Nadpaznik piramide kralja Pepisa I., predstojnik piramidskega mesta kralja Keopsa, predstojnik piramidskega mesta Mikerinovega, najvišji čistilni duhovnik piramid Kefrena in osebni tajnik kralja«. Nato pridemo v vežo s petimi kipi, vsak kaže Kvaara v eni njegovih služb. Poleg teh kipov stoji majhen kip sina Iduva. Na desno je prostor za darovanje, za njim grobnica, na levo grobnica njegovo žene, ki je bila z njim vred pokopana. Grob Kvaara kaže popolnoma nov način, zvezo kipov s stebri in reliefi, zelo učinkovito. Še bolj zanimiv je grob njegovega sina, čudovito ohranjen, čeprav je vlezel pesek noter. Grob sam je ozka čumnata, 1 meter široka in nekaj nad 3 metre dolga. Ko vstopiš vidiš naj prvo šest kipov naravne velikosti, stoječe ob levi steni; pet jih predstavlja Iduva samega v njegovih uradnih službah, ki jih je imel po očetu, šesti je pa podoba njegovega sina Kvaarja, ki so je imenoval po starem očetu. Pri vseh teh zelo lepo izdelanih kipih jo ohranjeno še prvotno naslikanje, pri čemer se rdeča barva mesa in črna barva las posebno dobro odločita. Pasovi Iz gumbov imajo nenavaden ornament. Povsod okoli po stenah so reliefi, veliko od njih še s prvotnim nasli-kanjem. Na eni strani so upodobljeni moški, ki gojijo šport, potem plešoče ženske, šah Igrajoči moški in ženske, ki igrajo harfo in druga glasbila; na drugi steni so pa štirje prizori moških in žensk, ki jokajo, tarnajo in si pulijo lase, slika, kakršne so v oni dobi zelo redke.
KMETJE KOT OKRAJNI GLAVARJI.
Beloruska sovjetska vlada je sklenila zasesti do 200 višjih uradnih mest s kmeti »naravnost od pluga«. 60 izmed njih pridejo v osrednjo urade (ministrstva) prestolice Beloruske' Republike Minska, 140 pa bodo okrajni glavarji, nadzorniki in službeni uradni delokrog teh kmetov bo predvsem parceliranje, razlastitev in druga agrarna vprašanja.
NOVA VRSTA ČEBEL.
Ruskemu učenjaku prof. Koševnikovu se jo posrečilo po dolgoletnem delu vzgojiti prehodno stopnjo čebele med matico in delavko. Nova živalica ima razvite materinske organe matice in delavkiue žleze za vosek. Po dosedanjih poskusih se je izkazala ta umetno vzgojena vrsta čebel popolnoma življenja zmožna.
TRI KILOMETRE DOLG MOST.
Izročen je prometu železniški most preko Amura poleg Habarovska, ki so ga $bdrli Japonci 1. 1920. Most je največji v Rusiji in je dolg skoro tri kilometre.
KONJ IN GLASBA.
Francoski živinozdravnik Gučnon slika vpliv glasbe ua konja sledečo: Vsa njihova pozitura, glava, ušesa, rep dokazujejo, da jih prevzema glasba popolnoma; mnogi ne premaknejo očesa od igralca, mnogi obstojo nepremično. Godba učinkuje na živali in zdi se, da jim ni neprijetna, kajti opaziti ni ni-kakega nemira, nikake nestrpnosti. In zdaj pride najčudovitejše; ta vznemtrjouost Učinkuje močno na čreva in prebavne organe in že kmalu po prvih notah se vidi njihovo delovanje v tej smeri. Pri mladih živalih se opaža to močneje kakor pri starih. Seveda Igra pri tem tudi navada gotovo vlogo. Drugače pri boječih, plašnih živalih; te postanejo nemirno, grebejo in sučejo neprestano ušesa. To jo strah pred nečem novim, ki pa pri ponovitvi zelo hitro zgine.
PREISKOVANJE MUMIJ Z RONTGENO-VIMI ŽARKI.
Pred več leti je dobil Field-muzej v
Chicagu več mumij iz mrtvega peruanskega
mesta Ancon v dar. Muzej je hotel zdaj mumije izrabiti v študijske svrhe. Odpiranje mumij bi pa iste skvarilo in bi bile za muzej nerabne. Zato so one, ki so obetale zanimiva razkritja, preiskali najprej z rontge-nbvinvi žarki in pustili one, ki pričakovanja niso izpolnile, nedotaknjene. Pri večini, so našli različne pogrebno stvari: koruzne storže, vsakovrstne lončene posode, lupine z školjkami, kovinske kosce, bučne steklenice, nize biserov, male kipe iz gline in koščene rezbarijo. \t tega se jo dalo že brez ozira na anatomično preiskavo s precejšnjo gotovostjo določiti spol in starost mumije. Kosti so pa pokazalo v rSntgenovi luči izpremembe, na podlagi katerih se da sklepati, za kako boleznijo je pokopani umrl. Najčešče so dognali kot vzrok smrti kroničen revmatizem, kostno jetiko, karies in arthritis, isto bolezni, za katerimi umirajo ljudje se danes.
KRATKI ROMANI.
Navaden nemški roman ima približno 8000 do 10.000 tiskanih vrstic, francoski romani so nekoliko daljši. V nekaterih drugih slovstvih pa najdemo tako kratke romane in povesti, da jih skoraj ne moremo prištevati romanom. Tako ima turški roman »Oudk samo 4300 vrstic, drugi turški roman, ki ga je spisal Ali Kemal Bey pa samo 2000 vrstic. Egiptski roman »Tabubu« ima 960 vrstic, indijski »Kri-sehna Singh« pa 2500 vrstic, korejanski »Tsnhun Hyang< ravnotoliko. Orientalski narodi imajo pač več fantazije, ki nadomešča dolgovezno opisovanje pisateljev.
RAZISKOVALKA AFRIKE USMROENA OD NOSOROGA.
Iz Nairobija, mesta v angleški Vzhodni Afriki poročajo, da je našla gospa Greeno-va, športna Irlandka, ki je v spremstvu nekoliko domačinov prepotovala skoraj vso Srednjo AEriko od belgijskega Konga do
kolonije Kenye, strašno smrt v zelo dramat-sklh okolnostih. Po dolgem potovanju je dospela v Nairobi, kjer si je nekaj dni odpočila, nato pa jo začela delati izlete v slikovito gorsko okolico tega mesta. Nekega dne se je odpravila na eno najvišjih afriških gora, na Mounl Kenya, ki se dviga 5000 metrov visoko. Nič hudega sluteč je korakala čez gričevje, ki se razprostira pod vznožjem glavnega vrha, kar so je pojavil nenadoma pred njo nosorog. Gospa Green ni imela drugega orožja seboj kot lovsko puško repetirko malega kalibra. Neustrašeno je začela obstrcljavati zver. Osem strelov jo je zadnlo, a noben ni bil smrten. Nosorog je zbesnel od bolečin, ki so mu jih prizadelo rane in navalil se je na gospo Green. Podrl jo je na tla in poteptal s svojimi težkimi, ogromnimi nogami. Toda smrt te nnsprotni-oe ni pomirila besne zveri, ki je divjala naprej in vse podirala na svojem potu. Tako je kmalu dospela do velike ceste, ki vodi v Nairobi in nenadoma srečala avtomobil. To je bil voz kapetaua Atkinsa, poveljnika posadke v Nairobiju, ki se jo v jutranjem hladu peljal s svojo soprogo na sprehod. K nesreči je mogel avto voziti le korakoma, ker je bila cesta posula z velikimi kamni. Avto-mobilista torej nista mogla ubežati divji zveri, ki je drvila naravnost za avtomobilom. Da reši svojo soprogo, se jo kapetan s samokresom v roki navalil na nosoroga, medtem ko je ona peš zbežala proti bližnjemu gozdu, v katerem so nahaja evropska pristava.
Nosorog je ubil knpetnna na isti način kot. svojo prvo žrtev. Kapotan je bil v trenutku mrtev. Mediem ko je uosoro.ee teptal mrtveca, je dospela gospa Atkins do hiše in klicala na pomoč. Posestnik, strasten lovec, je planil s svojo karabinko iz hiše in dirjal kapetanu na pomoč, na žalost, bilo je prepozno. Slučajno mu je nosorog kazal hrbet in od zadaj mu je pognal smrtnonosno krog-Ijo v vrat, ki ga je na mestu podrla. Zgrudil se je še isti trenutek poleg svoje popolnoma razmesarjene žrtve.
BEGARDOVA TEORTJA O POLARNI LUČI.
V društvu geofizikov v Stockholmu je predaval profesor Lars Begara o naravi polarne luči in o njenem postanku. Nova in drzna teorija norveškega znanstvenika pravi, da se nahaja v oddaljenosti več sto kilometrov od zemlje dušik ozračja v zmrzlem kristalnem stanju. Če ga zadenejo negativni električni drobci, izhaja. iz njega spektrum, ki je enak spektru polarne luči. Da to hipotezo preskusi, je Be-gard v Leydemu na Holandskem v laboratoriju mraza delal poskušnje in jo prišel do zadovoljivih zaključkov. Videli so, da pri izredno nizki temperaturi, okoli 238 stopinj pod ničlo nastopi dušik v dveh bistveno različnih trdih oblikah. V eni teh cblik pošilja pod vplivom
katodnih žarkov luč iz sebe, ki ima vse značilne lastnosti polarne luči. O takozvanih svetlobnih ponočnih oblakih pravi Begard, da niso nič drugega kakor sem in tja potujoča žarit-vena energija, ki eksplodira brez šuma in z intenzivnim sijajem tedaj, ko gre temperatura nad 288. stopinjo pod ničlo.
MAGNETIČNA BOMBA.
Nihče ue verjame, da bo mir trajen. Povsod se pripravljajo na novo vojsko, kupujejo smrtne žarke, gradijo podmornike. fabriciraio strupene pline in sestavljajo letala, lz daljave brezžično vodljiva. Seveda se morajo pa zavarovati tudi v slučaju napada in posvečajo obrambnim sredstvom prav tako pozornost ka-
kor napadalnim. »Westminster Gazette« poroča sedaj o tajnih poskusih, napravili bodo najučinkovitejše moderno zračno orožje. In sicer bo to čudovita bomba, ki jo bo, prišedšo do gotove razdalje od aeroplana, potegnila kovinska snov letala nase, tako da letalo ne bo moglo uničenju uiti. Bombo bodo izstrelili proti aeroplanu, v zraku krožečem, magnetna sila v aeroplanu jo bo potegnila k sebi. Ta pritegnilna moč podeli bombi veliko hitrost, namenjena proti aeroplanu, hitrost njena je zmeraj večja kakor hitrost aeroplana. Letalec lahko dela, kar hoče, bombi ne bo mogel uiti, pa naj gre kvišku ali vodoravno ali pa se spusti v drznem padcu na zemljo dol. Bomba ga bo zmeraj ujela. Če se bo nova iznajdba izkazala kot praktično uporabljiva, potem so vsi topovi proti zračnim napadom odveč, Člo-veku pa tudi ne bo treba dvigniti se v zrak. Če bodo napadalna sredstva brez vidnega voditelja, bodo tudi obrambna, in v zraku se bo vršil ljut brezžični boj brez vidnega sodelovanja človekovega.
ČUDNA OPOROKA.
V \Valesu, Anglija, je umrl bogati posestnik Barri Crawsbay. Napravil je čudno oporoko: upepeliti ga morajo na blazini sedečega, v športnih nogavicah in športnih čevljih, pepel morajo shraniti v isti posodi kakor je pepel njegove žene. Sin bo dobil ogromno premoženje dveh milijonov frankov, a le tedaj, če bo navedene pogoje natančno izpolnil.
SLADKOSTI DOMAČEGA OGNJIŠČA.
Ona: Kaj ne, nocoj nc pojeleš ven,
On: Ne; nocoj bom doma pri tebi.
Ona: O, prelepo! Hvala ti, da ni i posvetiš nocojšnji večer. Prav sama bova in nihče naju ne bo motil. Imela bova dve nežnozaupni urici. (On vzdihne in se vrže v salonu na postelj. Vzame iz d^ze cigaro in se pripravi kaditi.)
Ona: O, kaj pa delaš? V salonu hočeš kaditi? Prav nič ne misliš, vse zavese mi okužiš s tobakom.
On: Oprosti! (Spravi smotko in se udobno iztegne v naslonjaču.)
Ona: Pazi vendar, prosim te! Z glavo ležiš na naslonjalu in mi z lasmi pomažeš ves atlas.
On: Dobro... (Sede bolj pokonci.)
Ona: Z manšetami mi obdrgneš obe ročici pri fotelju. Nobena stvar jih bolj ne ob-drgne.
On: Prav... (Sede še bolj pokonci in prekriža roki)
Ona: O, le poglej! Noge imaš na čipkasti blazinici. Kaj neki misliš, bi rada vedela!
On: Dobro, dobro... (Dene nogi z blazinice in se drži na stolu kakor egiptovski kip.)
Ona: No, in zdaj se pogovoriva zastran mojega novega klobuka...
LAKONIČNO.
Učitelj da v šoli prosto nalogo, kaj bi kdo počel, ako bi imel milijon premoženja.
Vsi premišljujejo nekaj časa, nakar se vržejo na delo.
Samo mali Bob viha nos, gleda, kako po-letavajo muhe in odda nazadnje prazen papir,
>Kaj, Bob, to je tvoje delo? Vsi tvoji tovariši so napisali po dve do tri strani, ti pa ničesar?«
»Prav to je,« odgovori Bob,« kar bi jaz počel, če bi imel milijon.«
VELIKE RIŠE IN VELIKI LJUDJE.
Nekoč se je mudil na dvoru angleškega kralja Jakoba I. nek francoski poslanec, ki je bil izredno velike postave. Ker je pokazal jako malo razsodnosti in razuma, je vprašal kralj svojega kanclerja Bacona, kako sodi o njem.
»Sire,« je ta odvrnil, »veliki ljudje so pogostoma podobni visokim hišam štirih do petih nadstropij, kjer so najvišji prostori najslabše opremljeni.«
LENAU IN VRATAR.
Pesnik Lenau je prišel nekoč pozne domov. Vratar mu ni hotel odpreti in se je izgovarjal, da mu ne sme. Končno se je pesnik po dolgem, brezuspešnem prigovarjanju odločil, da da vratarju skozi špranjo pod vrati en dukat. Vratar je res odprl. Ko pa je Lenau vstopil, je začel hliniti kakor da je zunaj pozabil knjigo, iz katere je ob svitu svetilke bral, ko je moral zunaj čakati. Vratar se je izkazal jako uslužnega in jo je hitel iskat. Med tem pa je Lenau vrata zaprl. Tako sta zamenjala vloge in Lenau ni prej odprl vratarju, dokler mu ni porinil nazaj skozi špranjo njegovega dukata.
TA .TE,
Neki trgovec v Parizu, ki bi bil rad izterjal prav staro terjatev od nekega Duranda (silno razširjen francoski priimek), a je poza. bil, kje stanuje, poišče v adresarju naslove več Durandov in pošlje do njih svojega uslužbenca z računom.
Uslužbenec se vrne ves prepadel. »Ga niste našli?« vpraša gospodar. »Ne, gospod. Bil sem spotoma pri petih različnih Durandih. Prvi štirje so rekli, da mislijo, da niso nič dolžni.« »In peti?«
»Ta mi je pa venomer zatrjeval, da vam ni nič dolžan.«
»In ta je brez dvoma tisti, ki mi jc dolžan!«
Karočajte .Slovenca'!
dobrih, zanesljivih in treznih, sprejme za delo v tovarni, kakor tudi za delo na dom, proti garanciji Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie,, družba z o. z., Ljubljana.
IMSIlISMsIlISIIIslllslllslllslllsll
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da ie ttjmu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da so vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in sc obvaruje češče večje Škode.
ttHm=m~m=mEm=itisiu=m=t»
priden in pošten, za navadni vodni mlin, IŠČE službe Nastopi takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: ^Mlinar«.	2434
KONJSKO MESO
sveže in prekajeno (šunka), ■alamo domačega izdelka, kakor tudi konjsko mast priporoča po znatno znižanih cenah PU5NIK Rudolf, Tržaška cestta št. 2, v konjski mesnici in v Mostah na stojnici zraven pošte. 2444
DIJAK se sprejme
na stanovanje in hrano. — Nadzorstvo dobro. Naslov v uoravi lista pod štev. 2433.
Kdor namerava kupiti
STAVBIŠČE
fz parcelacije večjega zemljišča v Ljubljani, naj pošlje naslov na upravo lista pod: »Parcelacija«.	2439
PARCELE poleg Tivolijo sc ugodno prodado. - Vprašati: Cesta v Rožno dolino ši. 10.
Lanene tropine
debele in drobne
pšenlčne otrobe in koruzo
za mlev in krmo nudi najceneje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
SINGER original
šivalni stroj
za sedlarje, čevljarje ali krojaču in močno pancer KOLO (bicikl) je naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2437.
cesta 4
Priporoča v nakup izredno bogato zalogo MANUFAKTURNEGA blaga iz prvih čeških in angleških tovarn, ki je priznano dobro.
Posebej opozarja ua veliko zalogo raznih PREPROG iz domačih in inozemskih tovarn. Sprejmejo se tudi naročila po lastnem načrtu in se dobavljajo v najkrajšem času. — Proda se mnogo predmetov po zelo znižanih cenah.
Naročila po pošti nad 1000 D pošlje poštnine prosto. Cene solidne, postrežba točna.
EDopoiitoma varno naioSSto svoi denar v
iiiliicl
v Ljubljani, r. z. z o. z. na MikloSičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
ti a! ti£f ©da elš@.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
arocafte neaei)SKega
99
U
RESTAVRACIJA
»KUZA«
toči ravnokar došla izvrstna ljutomerska vina, in sicer: sladki burgundec, graševina in pristni dolenjski cviček. -Za obilen obisk se priporoča
Amslija Smid.
g?ir.hov$£ šji S se najtopleje priporočam sa popravila in
prenovljenje oltarjev, različnih kipov, podob, okvirjev, križev, itd. ter sprejemam Sploh vsa v pozlatarsko stroko spadajoča dela. Bil sem v Mariboru in Gradeu, povsod po 12 let, in sodeloval pri umetniškem društvu. Vsa poverjena mi popravila izvršujem v najkrajšem času po najnižjih cenah v največjo zadovoljnost e. naročnikov.
Sk^tf^I^Ei	pozsSastar, Celje, Cankarjeva ulica
(Ljudka posojilnica) II. nadstr.
pCI/ ARN A dobro idoča, se odda. —• Tozadevne ri.l\HnnH informacije pri FR. VAUPOTIČ -MARIBOR — Aleksandrova cesta 53.
ŠOFER
za 29-sedcžni avto-omnibus na progi v Mežiški dolini 17 km, sc SPREJME takoj! Samo trezni iu pošteni reflektantje, zmožni tudi vseh tozadevnih mehaniškib del, naj pošljejo do 1. maja t, 1. svoje ponudbe in plačilne pogoje na
OBČINA ČRNA PRI PREVALJAH,

Zahtevajte povsod le
„i»crte-šiW celjske
v Celju, pod znamko:
d. Z O. I
popolnoma nova, nerabljena s predležjem 700 mm velikimi žaginimi kolesi, prav poceni naprodaj. — Ponudbe pod šifro »Tračna žaga' štev. 2366 na upravo »Slovenca«.

POZOR KMETOVALCI!
kakor vsa oblačila za moške, fante m dečke, trpežne kako-vosti, ročna izdelava v veliki izberi, POLOVIČNO CENEJE kakor povsod drugje dobite EDINOLE > drobni prodaji KONFEKCIJSKE TOVARNE
Fran Beremfa &
LJUBLJANA :: Erjavčeva cesta štev. 2,
naspr. dramsk. gledal., v neposredni bliž. nunske cerkve.
Telefon št. 3
Telefon št. 3
Bogataj
konces. eicMeh. pnieije, MaDSfana. Kongresni frg §i. 19
(Poleg nunske cerkve).
Instolacige: Radio-postaje, modeme telefonske postaje, zvonci in elektr. razsvetljava.
Trgovina In zaloga: instalacijski
materi) al, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetilke.
Radio-aparati, posamezni deli ln anodne baierije.
ICC
pri Zagreba, zdravijo protin, revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino, lastna radio postaja in razne zabave. Izveu glavne sezone znatni popusti na ceni. — Pojasnila d o je brezplačno Kopališka uprava Krapinskc Toplice.	2226

Zahvala.
Ob prebridki izgubi nadvse nam ljubljenega prerano umrlega sinka oziroma bratca
Ivana sraja
učenca VII. razr. ljudske Sol« v Novem mestu
se najtopleje zahvaljujemo g. učitelju Pirnatu za njegov lep poslovilni govor, č. g. P. Akvinu in celi ljudski šoli za vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem skupaj iskreni: Bog plačajl
Stranska vas, 9. aprila 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
i i ; „», »IV nove moderneveletrgovine 1
| w	w	M	nMiiiMiiiHiiiiNMiMnuiiiiiiiiiuMiiNMtNiiimNiiHNnmitiiiiinilliiimiimnnni«. j
;	v naihrejšenn Času
i	Plarlbor. ilSeKsandrofa cesto 25 i
L-—..................................... f.
BSPlff^BBBBHBBB
m
" m
Ravnateljstvo rudnika Trboveljske premogokopne
družbe v Kočevju javlja tužno vest, da je njen vestni na-
stavljenec gospod	*
Teodor Truger
danes nenadoma preminul.
Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu.
i V
Kočevje, dne 9. aprila 1925.
Zahvala.
Za vse povodom nenadomestljive izgube dobrega in skrbnega soproga, očeta, brata oziroma starega ateja, mnogobrojno izkazana srčno sočutje in tolažilnc besede, izrekamo tem poljem iskreno zahvalo. Posebno pa sc šc čutimo dolžni zahvaliti cenj. firmi Pečarjev! za avto v svrho prevoza zemeljskih ostankov blagopokojnega iz Celja v Podčetrtek.
Končno prav iskrena zahvala preč. duhovščini, domačim pevcem sa prelepo iSalostinko, zastopstvom tržkih uradov in polarne hrambe, mnogo-brojnim prijateljem in znancem iz Pristave, Mcstinja, Podplata, Kostrivniee, Šmarja, Zibike, Sv. Petra ter vsem tržanoro in okoličanom, ki so dragega rajnkega kljub izredno slabemu vrcm«iu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem tisočeri: Bog plačaj!
Žalujoči rodbini RENIER in PETRITZ,
F0X trajni rob
Vsakdo si lahko sam napravi vedno trajajoči rob (gubo) na hlačah!
Pripravno!	Priprostoi
Brez Siva. Brez priprave in orodja. Brez madeža na kolenu ali obleki. Brez lepilnega sredstva. V vodi neraz-stopljivo! 1 komad (za ene hlače) stana
samo 15 Din
Dobi se pri krojačih, ▼ modnih in drugih trgovinah, kakor tudi proti predplačilu (prištevsi 3 Din za poštnino) pri zastopstvu za SHS: Tovarna akumulatorjev, St Vid nad Ljubljano.
. 9
II
Po brexkonkur«nčmh cenah sc Vam nudi nakup sledečih
osebnih in tovornih antomobOov: OSEBNI: Praga« 35 HP, 6 sedežni;
»Puch«-tipa VIII, 14/38 HP,
6—7 sedežni; »Dornier« 16 HP, 2—3 sedežni. TOVORNI: »Waf« 45 HP, 5 tonski;
*Dion-Bouton« 18 HP, 1 tonski. OMNIBUS: »Saurer« 36/40 HP, 16 sedežev in 10—14 stojišč, Va avtomobili »o takoj dobavni io opremljeni I
Naprodaj jc dalje
KOMPLETNA AVTODELAVNICA
r. vsemi specialnimi stroji, orodjem in veliko zalogo vsakovrstnega automobilskega, motorskega in kolesarskega materiala! SLIKA AUTOMOBILOV NA RAZPOLAGO!
Podrobnejša pojasnila daje
Josip JaKSIC. Ljubljana
Frančiškanska sika 11/1 (poslopje Trgov. bank«).
—J
Motvoz, (špaga)
ae dobi po tovarniški ceni
mnm D. D, "^scr"
J. Stlepušin
Sisek
priporoča boljše tamburice, strune,par-titure in V3e potrebščine i vsa 1 ibila
tfl P"'6 ^al. znamke, IU 6 sedežev, elekti-močan, zanesljiv voz, jfo nova gum. garnitura, nikdar v popravilu, v rrstnem stanju, naprodaj. Budbe pod »S. P. A. 32« 2308 na upravo iista.
rdka, katera bi sprejela
,ILNEGA POTNIKA
jetnika), ki se ne boji najpodrobnejše razpro-in ima veselje potovati, pošlje ponudbo upravni-lista pod šifro: »Pošten, iten, z jamstvom« 2367.
Alfa posnemalnik
in VRČE za mleko proda Mlekarna KRIŠTOF. Sv. Petra cesta štev. 60 - Ljubljana.	2396
in SAMOT-MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR — Ljubljana, Dunajska c. 36.
Ii
•ejme trgovina z živili. -nudbe pod: »Krščanska« it. 2395 na upravo lista. 5 fl najbližjo največji «» " tovarni v Jugo-viji, pripravno za vsako rt, trgovino ali gostilno, jdarn. — Naslov se izve upravi lista pod St. 2369.
iamotno opeko
notranjo zidavo, apneni-, ima več kosov po nizki si naprodaj Franc Lipah, ibninje 67, Sp. Ilrušica.
in TRGOVINO
GLINCAH, ob Tržaški sti. 20 minut oddaljeno glavne pošte, z lepim stanjevim vrtom ter takoj »stimi obrtnimi prostori lepim stanovanjem proda vsem inventarjem vred Din 350.000 TOVARNA ■STENIN »PEKATETE« Clincah pri Ljubljasii, — edno ugodna prilika za Ivaritev lepe eksistence.
Z novim tečajem za
anje
prikrolevanje DAMSKIK lek pričuem 16. aprila. )ZA MEDVED, strokovna iteljica, Ljubljana, Mestni št. 24, III. nadstropje.
Od ministrstva za trgovino in obrt konceoionirana
KROJNA ŠOLA
Židovska nlica 5. — S 14.
aprilom se prične nov spee. damski tečaj za kostume in plašče, lahke letne obleke in bluze. Znižana cena tečaju. — Ugodni plačilni pogoji. Izdelovanje vseh vrst krojev za dame in gospode.
Decimalne TEHTNICE
različne velikosti, ima po nizki ceni naprodaj FRANC LIPAH, Dobrunje št. 67, Sp. Hrašica. 2320
MALI OGLA
Vsaka drobna -vrstica Din l'SO «11 vsaka beseda SO par. NaJ-manjši 9 Din. Oglati nad de ve I vrstic ee ročunojo više. Za odgovor znamko I
»ABADIE«
CIGARETNI PAPIR
zopet stalno ca zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10.
Krvava uš
največji Škodljivec sadnega drevja! • Zelo uspešno sredstvo proti torau zajedalcu in tudi drugemu mrčesu je
ki ga izdeluje tvrdka CHEMOTECHNA, Ljubljana, Mestni trg Ster. 10. 2207
ašuje ter popravlja so-"" in točno ter gre tudi na deželo
Plačujejo se
najvišje cene za srebrne krone in dolarje, zlate in vrednostne papirje. — Cenj. ponudbe pod »Srebro« na upravo »Slovenca«. 2282
Vse vrste pristna VINA
se kupi najbolje in najceneje pri vin. posredovalnici Ivan KLEMSCHE. Maribor, Aleksandrova cesta 12/11. Posredovanje proti najnižji provi-ziji. _2238
Zakon, par brez otrok Uče
prazno sobo,
- Ponudbe na upravo lista pod -Dobro plačilo«. 2398
VEČJA PARTIJA
ZEMLJIŠČA
v severni Bosni, v izmeri od 10 do 50 hektarov, SE PRODAJA za ceno 6000 do 10.000 Din za hektar po kakovosti, oziroma sc prodajo vse partije, obenem z gosp. poslopji. - Pojasnila daje dr. Dioniz VALJAVEC, kr. javni notar, Zlatar.	2412
fzfeorna krus. peč
in za sušenje sadja ali koruze (Welsiavverke) jc po ugodni ceni naprodaj. Je povsem železna, znotraj obzidana s šamotno opeko, na kolescih, se postavi v zaprtem prostoru ali na prostem. Prostora za 4 kolače po 35 cm premera ali 6 sušilnih les. Vsako kurivo po-rabno. Kruh enakomerno pečen. - Vprašati pri Vorsšia nasledniku, Maribor, Slomškov irg 16.	2416
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO
»Wanderer«. se proda radi odhoda k vojakom. Istotam se proda ali zamenja špecerijska stelaža pod najugodnejšimi pogoji. R. NAGY, pletilstvo, Javornik. 2343
Kroje (muštre)
po najnovejši modi, poljubne za gospode, dame in otroke, razpošilja in izdeluje po meri KNAFELJ ALOJZIJ, strok, učitelj za krojaStvo, Ljubljana — Križevniška ulica 2.
CEMENTNE" CEVI
prvovrstne kakovosti — ter vsakovrstna OPEKA vedno v zalogi po zelo nizkih cenah. IV. OGRIN, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
1DS.P8DMISEK
LJUBLJANA JURČIČEV TRG
priporoča svojo bogfto ra-logo vsakovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin z« šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošto
SREBRNE KRONE
kupujem. Ponudbe na upravo ista pod: »Krone« 2316,
Pri»S0lRCU«zavodo K. Wsctayer.
Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in btrmanke. EDINA zaloga abtahov (peče). Kravate, no-gavicc, rokavice, oblekce za otroke itd. Tovarniška zaloga vseb vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopice in jum-perje en gross — cn detail.
Izprašan
strojevodja
s spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo. — Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Izprašan strojevodja« 2275.
»Kmetijska družba z« Slovenijo«: je dosegla 14kratno koli?, semena s semenskim
krompirjem »JUBEL«,
ki ga je dobavila tvrdka Eni s t OSIANDER, Guštanj.
Plačilna natakarica
dobra moč, se sprejme v KAVARNI STRITAR.
»Opeka«
pri;
ta
»Emona« cJ. d,
prvovrstne zidake, priporoča opekama
v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražakovi ul. 3, pritličje.
Izurjena šivilja
za fino perilo, vrhnjo obleko ter telovadne obleke se priporoča. — Izdeluje tudi ovratnike za duhovnike.
AMALIJA DAMJAN Na Kcvku 17 — Sv. Jurij _— Litija._
Motorna kolesa
nova, amer. sistem Ewans, j lansko leto stali 13.500 Din, I isti sedaj 6200 Din, še nekaj I komadov na razpolago. — »TRIBUNA« F. B. U tovar. ! dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4.
podjetje A. ARHAR in drug, Spod. Šiška, Jernejeva c. 47
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje elektrarn in instalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. Garancija!
Vrvi za. perilo,
stavbenike, tesarje, okna itd, vedno v zalogi
P f| SkladišCo Gosposvctska e. 2 iS t PJ« (nasproti 1'igovou)
Prave vzorce
in GORNJE DELE ČEVLJARSTVA samo pri izde-lovatelju BLATNIK KAREL, Ljubljana, Vrhovčeva ul. 3.
Vsakovrstne KLOBUKE
nakitene, od 120 Din naprej pri: STUCHLY - MASKE, Liublfana, Židovska ulica.
Stavbno podjetje
'fSMlftr1 trboveljski,
Mil ,ib0»ski'
ildK iVU črnomaljski,
d"va, inozem.Icoks, oglje, štezijske brikite dobavlja
ILIRIJA Ljubljana
Kral|a Petra trg. 8. UL 220. FlačUo tudi na obrok*.
•J«
za vsakovrstne lesne izdelke. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela n. pr.: električne lestence, električna stojala, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje po konkurenčnih cenah ter točni in solidni postrežbi. — Karol HLUPIC, strugarski moister v Ljubljani, Gosposvetska testa št. 16.	2264
slik
uglaSev. klavirjev ibljana, Tržaška cesSa 43.
Mlin in žaga
Jevnici, naorodai. — Več ve ANT. GODEC, Mala ga št. 3, Kresnice, 2424
Več tisoč kilogramov
irme (lucerna)
irodaj, — Vprašati L'o> aa, poštni predal št. 151.
v H S
S
vo-
in
1.vrsta.	22
2.
na stojnici v Šolskem drevoredu
Iva?! Janež.
Mala družina v Ljubljani iSče
POŠTENO DEKLE
(30—-40 let), ki zna samost. kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. Dobra plača. Pogoji: poštenost in ljubezen do otroka. Nastop 1. do 15. maja. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 2361.
DR. ELEONORA
začne redno ORDINIRATI z 20, eprilom cd 8. do 1. popoldne, Miklošičeva c. 6/H.
prejšnjih modelov proda poceni »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov -ska cesta 4.	2413
KUPI SE
v dobrem stanju, Oferte in označbo znamke poslati na »TRIBUNA« F. B. L., tov. dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4.
kakor tudi preoblikovanje zadnje novosti, si oskrbite
pri Alojziju ŠKF.ABAR, __DOMŽALE.
Izvrsten PIANINO
in 2 TEHTNICI naprodaj. Naslov v upravi pod 2333.
Železo, ŽEflaONoT portlandcemcnt, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke ccne!
Srebrne krone
najdražje plačuje JOS, ŠE-LOVIN - ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg.	2190
100 oralov posestva, opekarna, za. polovično ceno,
VILA
takoj prosto stanovanje.
POSESTVA
od 3 do 800 oralov.
GOSTILNE
kavarne, pekarije, tudi v najem, mline in žage proda
pisarna »ZAGORSKI«
Mcribor — Bar verska uiica
LJUBLJANA MOČNIKOVA ULICA 13 (Stari Vodmat).
Izvršuje vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. — Delo strogo solidno,	2273
MODERNA
s trgovino in gostilno, tik
i farne cerkve, se proda z zalogo aH brez iste. Potreben kapital 250.000 Din. Ev,
•	se da v najem. Promet deset tisoč dnevno. - Naslov v upravi lista pod Stev. 2331.
•	1 MODRA OAjLICA |
j i	raflja Id na umetna gnallla lj
e — ~ -j™ _ LTtab iana S
Kralja Petra trg 2 H
/^KBat8isr»wia«.','ni	_________
posetnt&a zojreMifeiia velcseiinaal
Šivalsic 8či'(Qj«:: Naumann, Kayser, Vesta.
Naumann-Germania, Ipag, Skandia, folaj&SSjjŠC pnevmalihC: Dun-lop, Miciielin, Gothania, Continentale, Reit-holfer, Semperit. PttOSOnfa <lVOk€>IC$a: Diamond-Jap, Diamod-Villiers, Breuiller.
Nadomesi&e tleče m Šivalne siroje S«
HoieSil nabavite najceneje v veletrgovini
m. f&sc&er, ze^ren
Satsgiiaa uisca s In Jartsiceva ulico 6.
Telefon št. IS—06 stranska postaja.
Generalno zastopstvo največjih inozemskih tovarn svet. slovesa. Zahtevajte ponudbo in iiustr. cenik.
Dreta vseli vrsi
Deslavradla - Pcnslen
Selce, ir^aSsKo
Občina poseduje moderno morsko kopališče. Imsm na razpoligo 80 čistih sob. Vodim izborno v celem Primorju znano najooljšo domačo kuhnjo, kakršno sem vodil v hotelu ,.Rokan". Točim najboljša primorska vina, kakor tudi druge pijače, ki so vedno na ledu. — Za obilen obisk se priporoča
z velespoštovanjem
Kari Povsciir.
po najnižjih engros conah 1/fivA tu-nj! p n Skladišče Gosposvetska e. 2
II L", 1), (nasproti Figovon)
i
mM.
Čevljarski pomočnik
dobi trajno delo; zmožen mora biti finih šivanih del, tudi »Komtes«; oziram 6e samo na prvovrstno moč. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno, nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod: »Prvovrsten« štev, 2357.
DVE SOBI
s posebnim vhodom, 1 lepo opremljeno, 1 prazno manjšo, v novi hiši, blizu elektr. železnice, oddani. - Istotam naprodaj zaboji s ključavnicami, pripr. za selitev. — Vprašanja: Ribniška uL 232, Novi Vodmat.	2318
MLIN in ŽAGA
neprodaj na močni in stalni vodi Krki, kjer voda ni nikdar prevelika ali premajhna. Dela se vedno lahko. Vse je v dobrem stanju. - Naslov: Janez TOMŠIČ, Podgojzd, p. Dvcr pri Žužemberku. 2035
ženitna ponudba.
Varčen pekovski pomočnik, 28 let star, želi znanja s pekovsko vdovo v svrho že-nitve. - Ponudbe na upravo ^Slovenca« v Mariboru pod šifro »Vesela Velikanoč«.
Graščinsko POSESTVO
s za industrijo pripravnimi stavbami, lastno električno napravo, 10 oralov zemlje, 10 minut od postaje, kakor tudi več drugih objektov, prodaja poceni Lorro ČRE-MOŽNIK — Celje, Prešernova 19.	2380
za gospode po meri izdeluje in priporoča trgov, perila
LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 5.
Držr.vno konce3. ZASEBNO UčILIščE ZA
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke, dobite najcencjšc pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Kickov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma).	2425
m
Ln SOBARICO
(lahko tudi žena z možem) za svoje posestvo. — Dobra plača, lepa služba. J. p L JAGODIC, KONAK, Bana;, (Vojvodina).	2428
POSOJILO
želite ODDATI ali poslali družabnik? - Javite naslov »Posredovalcu«, Sv, Po'.ra ccsta štev. 23.	323
UČENEC
poštenih staršev in s prf-,	iro'1-a-bo, Sc
sprejme takoj v trgovini z i..u.iauiiu u.agom. - Naslov v upravi lista pod št. 2427.
G, PETAČ, Ljubljana,
Valvazorjcv trg 6, pritličje.
Izvrstna vina
za velikonočne praznike, posebno »Silvanec«, toči čez ulico po znižani ceni ter vabi na pockušnjo »Grajska klet«, Mestni trg 13. 2190
!
Trgovec bi rabil za povečanje obrata 25.000 dinarjev za dobo enega leta. Plačam 30 odstotne obresti. Dopise je poslati na upravo lista poti Dobro obrestovano 2330

e
Vse pisalne, risalne in Šolske potrebščine dobite naf-ceneje y papirni trgovini
Miroslav Bivic
LJUBLJANA Sv. Petra cesta Ster. 29.
LASTNA KNJIGOVEZNICA. VELIKA ZALOGA šolskih ZVEZKOV. MAP in BLOKOV
^fUhli se °dda preprosti OUMtf gospodični. - Naslov v upravi pod St. 2399.
ZAMENJAM TAKOJ
svoje, sredi Ljubljane ležeče
STANOVANJE
z majhnim, kjerkoli, če se mt zato odkupi lepa oprava 3 sob in kuhinje. - Nujne ponudbe pod »30.000 Din« na upravo »Slovenca«, 239J
DELAVNICO
srednje velikosti, v mestu IŠČEM za mirno obrt. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Mirna obrt« 2423.
NAGROBNE VENCE
raznobarvno umet. cvetlično listje, mirtni venci in šopki za svatbe, razni sestavni deli za vence, umetne cvetice, vsakovrstni papir itd. nudi n aj c e n e j e : RADO PREGRAD, cvetličarna — Podčetrtek. Domač proizvod
cavsscšj
v ■
naročnino *
S2 M E23 m M Ml
šestscdežcn, v dobrem stanju. na novo lakiran, s šestimi pneumatikami, se ceno proda. - Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 2379.
lUsl&a vino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški PULT, se proda. Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubi
Jana — Dunajska cesta~ SPREJMEM TAKOJ
B
J-
za veliko, stabio in boljSc delo. Hrana in stanovanje .v hiši. - Ivan ŠTUPICA, kroj-mojster, Dob pri Domžalah.
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta štev. 29
nudi po jako nizkih cenah sledeče predmete:
SRAJCE za gospode, najfin. šifon, pike prsa, 95—100 D SRAJCE mod., z 2 ovratnikoma, fini č. cefir 100—110D SRAJCE športne, panama, bele in drap . . 95 Din SRAJCE pisane, s prišitim ovratnikom . . . 55 — 70 D Dalje: spodnje hlače iz molino, platna in gradlna, kakor tudi razno damsko perilo, žepne robce, kravate, noga-vicc ter razne druge potrebščine in modne predmete.
Lastni izdelek!	Prvovrstno izdelano!
pliša, mojqueta, afriqua, strune, peresa, gradla za modroce, rolete, jute, platna, žeblje in ostalih tapetniških in sedlarskih potrebščin nudi po najnižjih rcnah
I, omzo I DRUG
ZAGREB :: Petrinjska ulica 3 — dvorišče.
Telefon broj 21—83. Na dcbelol	Na drobno!
Šlrange,
uzde. povodci itd., ter snrta in platno »» plahte
DIlFJDTt D. D. sk,S>t^,ska c"2
Stran T4.
mxtvmnsc. rt »25.
Stev. 82.
iK^KrS1^ B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka ul. U
Posestvo 2 gospod, poslopjem
in MLINOM, na prometnem kraju, te proda po ugodni cc-ai. - Ponudbe n« upravo »Slovenca« r Maribora.
iS
zahtevo
OGLEJTE SI
velikonočno zaloqo čevljev
tvreike Trefear
LJUBLJANA :: Sv. Petra ccsta štev. 6.
PROTI JAMSTVU TUDI NA OBROKE!
STAROZNANA TRGOVINA Z LESENO ROBO
M. BERNIK
LJUBLJANA :: Sv. Florijana ulica št. 1
afe, torbe, grablje, % ile, vs&lf ro — vse po solidnih cena
S spoštovanjem f/[, BERNIK,
priporoča razne koSare, Škafe, torbe, grablje, % ile, vsake vxstt Osa*) in morsko travo — vse po solidnih cenah.
(»I
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. II.
m
IVAM ZAROTNIK
Telefon 3t. 379	mestni tesarski mojster	Telefon št. 37D
Ljubljena, Dunajska cesta
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja hliie, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, raasna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje ItcJ.
Gradlba lesenih mostov, feasov, mlinov. Pafna žaga	Tovarna furnirja
in ieli imeti h zanesljivo snbega, ispod Triglavskega, prvovrstnega lesa P«
nizki ceni: OKNA, VRATA, PORTALE, IZLOŽBE, VERANDE,
STOPNICE »n sploh vsa mizarska dela, naj se obrne ca tvrdko
Slavno občinstvo s« opozarja na
ščetarske izdelke
domačega proizvoda: Slikarski čopiči, pleskarski čopiči, zidarski čopiči, žimaste metle, stroji za parkete ter raznovrstne ičetke po znižanih cenah.
ANTON ŠIMENC
LJUBLJANA - RESLJEVA CESTA 2.
n HI B n R ■ iTi"s a ^"^Tt" m K iiila B^BiMi ££
PriporoCa se posebuo za Orlovske in Ljudske domove, sejmišča in cerkvene klopi.
D
B "
B B
SI SI
n
B B
B B S B
m
i i
Pp»i strotani spesijaisi! ritBljG za
Pristou & Bricelj
Telefon it, ms. Ljubljana Ustanov, i. mh3.
Aleksandrova cesta 1 Šelenburgova ulica 7
sijaliteta: steM. napisne firme
psaaHBBK^BBaBsaaaigsajaggaBigaa!«^	j
'HisH&ann&nBHKSBn^imEsiPss&aigfssis
i
Imm IpiIII
P«??S9K£»aB«BW««KBBB«BH(IBBI!!BBBa«!iB9ia«6B I *e vrši &e 17. aprila 1925 ob 9. uri, in eventuelno Idi
iS | 18, aprila 1025 t Jcranovi ulici ft. 13, in na Opekarski
- (freiscži line.) »
5 cesti Stev. 31,
Prodajali se bodo sledeči predmeti;
rt. s®m® ft tint čez morje.
ztfruizne tovarn® d, e 9. s
iRsSusSršJa kovš^tskiSi gete;!1*-t^rijsviih ixd©škoy, karto« naža, moškega s»<a« rila in iosenSIs
Udobne kabine tudi v III. razredu za 2, 4 in 6 oseb, izvrstna hrana z vinom vred. Expressparniki: ,Pariš', ,Fronte', ,da Grasse'.
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
\mn Krahcr
zasfopnlk v LSumiont Ka!c<lvor*HA nllca 41.
»
B H
B
»
B «
a n
H B H
m
H »
(S
n
| 1 PISALNI STROJ, t BLAGAJNA, PISARN. OPRAVA. OPEKA, VOZOVI, razno ORODJE in PRIPRAVE za lesarsko obrt, HRASTOVI HI.OD1, različen LES, PRO-DAJALNIŠKA OPRAVA, SANI, različno ŽELEZO in ŽICA, poljsko ORODJE, OGLJE, SENO, lesene SUPE, 1 par težkih. KONJ z opremo, KOMATI itd.
B
SfSfS
Veliko odprodajo
razne posode in vseh drugih v železninsko široko spadajočih predmetov, p® £S3dfliO Zr^ŽeiJSi!! ceiali, nudi tvrdka
železnim® S*. Pežra cesta Si. 55
a Hnoch jerai
i pop
vedno ra skladišči
S.Lamppi
Ljubljana
SF&OT fPJj ŠtEV. 10
Telefon štev. 24

i
Adaptiral svoj auto-fralfor aH stabilni motor s patent.
HAG-§etn«raJoršeni.
Z PrcspsEUt In rataranj« risja
ogljem! gugc.
J Ljubljana t Telefon 560
Bohoričeva ulica 24. Stroški pri »porabi oglja.
posestvo
z rodovitno zemljo v Slov. gorica!
(blizu Maribora).
Lepo posestvo, arondirano, pribl. 6 km od Maribora mc< Sv. Marjeto n/Pesnici in Jarcnino, 36 oralov rodovilnil njiv, travnikov, goric in mali gozd, na glavni cesti, ob stoječe iz gospodarskih poslopij: 1 biia za gospodari« 1 hiia ta oskrbnika, klet in preša. velik hlev in 3 vini čarska poslopja, in z vsem živim in mrtvim inventarjem »e pro<la M. 540,000 Din. — Cenjene ponudbe na; Aj REISMAN, MARIBOR, VojainiSka nlica It. 6.
Ki
H
(L*.'
TRANSMISUE
m MUL£ZOLIVARNA
mmm\
♦ SESALKE ♦ ARMATURE ♦ ITIUM
ZVONOVI mmmmt
mi
■■■nnHHHBiiHaHHHHManeiiii

pri Fond. Baraga, i>fut>if€mcii
Selenburgova uL 6/1. Telefon Stev. OSO.
■tisa
OD
Prometa! mvM m premog d. d. ' V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V LJubljani, Miklošičeva oesta štev. 15, II.
Xamgarn in štof
moške obleke
velika irfera in nizke cene
ft. Vhiklauc ,9ri Škofu1, £jubl)ana
Mlekarska zadruga na Vrhniki
ima v zalogi polnomasten najfinejši
SIR V HLEBIH
20 do 90 kg, ki ne zaostaja prav nič za pravim emendolcem.
Blago solidno!	Cene nizke!
STROJI ZA PLETENJE
Flaeh Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-:
SPIILHASCUINE Mti£
BAVIIM/iSailNE IH1NDST0IILE
iA| f ln deli strojev za vse sisteme ln | 1ULL x IlUOCe vedno na skladišču pri :-:
ALFRED KOZHA. 0S5JEM
Zupanljtka ulica Stev. 42. 6Umi zastopnik tehniJhe poslovnlce zb industrijo strojev ta pletenja
Felix lederer, WIen
Na drobno.
Bros konkurence I
Na (tabelo.
Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino
vrvarskih lastnih iz
Prepričali se boste, da Je blago napravljeno 1» prave dolgo konoplje, garantirano ln sicer: VRVI za zvonove, transmlslje, dvigala ln za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti u transmlslje (MtUlergurten), oprti navadne, vse šlrokostl, vrvi ln mrože za seno, rible mreže, gugalne mreie ^HUngematten), bomba;eve mrežice za otrožke postelje v vseh barvali, tržne torbice, ognlegasne cevi, »triki za perilo, trtne vrvice, fitrange, uzde, Spaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi ln vrvice za ž aluzijo. Velika zaloga pravih tržaSkih blčevnlkov, blčev, gož. Jermenov, morska trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odi), nopremočljivlh voznih plaht, Jata platna, rlbario itd. po najnižji ceni.
Specijalno montiranje (Sp!ajsan|t) irol za transmlslje In dvigala se Iz$r5! solidno In točno.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta št. 31
Telefon 441
Podružnici:. Maribor, Vetrlnjska ulica 20, telefon 454 - Kamnik, Šutna 4.
Narož la in popravila »a toCno in vestno izvršujejo i!
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©(
AiBOLJSA
na
KOLESA
•t
po zelo ugodnih cenah dobite edino le pri
IGN. VQK, LJUBLJANA, Sodna ul. 7
ffirmhšie Rogaška platina.
Najlepše in najbolj moderno arejeno zdravilišče kraljevine SMS Svetovnoznani zdravilni vrelci:
rfempel", „6tyna", „<Donat"
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic ln jeter.
Sezona: Mlaj — september.
Cene zmerne. — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte l
Ravnateljstvo zdravilišča (Rogaška Slatina.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©(90
Najnovejši damski klobuki
došli v modnem salona
IDA ŠKOF- WANEK, NASLED.
Ljubljana, Pod Trančo 2
Preoblikovanje in predelovan/e se točno izvr\ši. Priznano solidne cenel	Priznano soUdne cene!
The C©., Uubljata
GradiSte Stev. 10
Najotarejta m največja Specl-lalna trgovina v Jugoslaviji
« pisalnimi, račun-akimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnim! aparati, pisarniško opremo ia l vsemi tozadevnimi potrebščinami.
Ustanov. 1SOS, Telefon št. a«a
Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji
n šivilje, krojait In fevliarfa
ter za vsak dom. Preden si nabavite stro|, .glejte si to izrednoit pri tvrdki
t. BARAGA
Ljubljana
Selenburgova ulica 8/1. Brezplačen pouk 15 let. jamttvo
Telefon štov. «80.
ISHI,
arhitekt in mestni stavbenik, LJUBLJANA :: Rimska cesta Z.
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE* SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSE« STEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot naj-bolpa kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.

so znani po celem sveta kot
LJubljana,
Podružnice:
T.rfla«awugiMfLSii><« .t it vrantLurout* m sranro:
Ljubezen in zlato. 61
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
>Uboga revčka,« je zamrmral Daylight. Groba sta kazala znamenja nedavnega negovanja, gomilah so ležali oveneli šopki divjih cvetlic in Tke na deskah so bile pred kmtkim nanovo pobarvane. Te sledi so ga nagnile, da se je oziral, kje bi lašel kako stezo, in je kmalu našel eno, ki je vodila lavzdol po nasprotni strani, od koder je bil prišel. )bhodivši grič je vzel konja in odjahal proti hiši. Iz-lad dimnika se je dvigal dim in čez malo trenutkov bil v razgovoru z nervoznim, slokim mladim člove-;om, ki je bil edini prebivalec ranče, kakor je dognal, tako je bila ranča obsežna? Kakih stoinosemdeset iralov, dasi je bila videti vse večja. To pa radi tega, :er je imela tako nepravilno obliko. Da, vsebovala je lovico in griče, in meja, ki je šla ob cahdnu, je merila )ad eno miljo.
»Kakor vidite,« je dejal možak, »je bila ta zemlja ako grapasta in pretrgana, da so si farmarji, ki so jo iričeli obdelovati, nakupili dobra zemljišča ob nje-lem robu. Radi tega je njena meja tako razdrapana in izkopana.«
Ej, da, on in žena sta se preživljala za silo, ne da prelrdo delala. Najemnine jima ni bilo treba plače-ati velike. Lastnik Hillard je bil odvisen od dohodka bvnice, bil je precej premožen in je imel več ranč vinogradnikov spodaj, v ravnici doline. Opekarna e plačevala deset centov za kubični jard ilovice. Kar e tiče ostale ranče, je bila zemlja dobra v kosih, kjer bila iztrebljena, kakor zelenjadni vrt pa vinograd, fetanek pa je bil preveč križem kražem.
Vi niste farmar,« je dejal Daylight.
Mladi mož se je nasmejal in odkimal z glavo.
Ne, telegrafist sem. Z ženo sva se dogovorila, in vzamem dveletni dopust, Sn...evo nas tukaj. Čas In bo kmalu potekel. To jesen se vrnem nazaj v urad, •a';or hitro potrgam grozdje.«
In pripovedoval je dalje, da je bilo vinograda
kakih enajst akrov. Cena grozdju je bila po navadi dobra. Pridelal je večino živeža. Ako bi bil ta prostor njegov, bi na obronku nad vinogradom posekal kos gozda in zasadil majhen domač sadovnjak. Zemlja je bila dobra. Po celi ranči je bilo paše, in poleg tega je bilo več posekanih jas, ki so merile skupaj kakih petnajst akrov, kjer je rasto tako dobro planinsko seno, da ga mu ni bilo iz lepa para. Cena mu je bila tri do pet dolarjev pri toni višja kakor pri dolinskem senu.
Ko je Daylight poslušal tega mladega človeka, ki je živel sredi vsega, kar je bil Daylight prehodil zadnjih malo ur, ga je obšla nenavadna zavist.
»Čemu za Boga se vračate nazaj v brzojavni urad?« je vprašal.
Mladi mož se je nekako hrepeneče nasmejal.
»Ker ne moremo tukaj uspevati... za hip se je obotavljal, »in ker postajajo stroški večji. Najemščina nekaj šteje, četudi je majhna, in poleg tega nisem dovolj pri močeh, da bi izdatno obdeloval ves prostor. Ako bi bil moja last ali ako bi bil tak korenjak kakor ste vi, si ne bi želel nič boljšega in moja žena tudi ne.« Zopet se mu je hrepeneči nasmehljaj prikazal okrog ust. :>GIejte, obadva sva rojena na deželi; preživela sva nekaj let v mestih, pa skoraj čutiva, da imava deželo najrajši. Naredila sva načrt, da se bova vseeno prerila skozi, potem si pa kupiva kos zemlje in se nastaniva na njej.«
Grobovi otrok? Da, on je na novo pobarval črke in oplel plevel. To mu je prešlo v navado. Kdorkoli je bival na ranči, je to storil. Leta in leta, so pripovedovali, sta se oče in mati vračala vsako poletje na grob svojih otrok. Prišel pa je čas, ko jih ni bilo več in tukaj je stari Hillard povzel navado. Tiste čeri onstran doline? Star rudokop, ki se ni izplačal. Več let so ljudje kopali, ker so bila znamenja ugodna. Ampak to je bilo pred mnogo leti. V dolini niso nikjer našli rudnika, ki bi so izplačal, čeprav so izkopali nešte-vilne poskusne rove in pred kakimi tridesetimi leti je vladal todi pravi naval ljudi.
Na vrata je prišla šibka mlada ženska, da pokliče mladega moža k večerji. Prva misel, ki ie šinila Day-
lightu v glavo, je bila, da ji mestno življenje ni pri-jalo. In ko je opazil rahlo rjavo barvo in zdravi žar njenega obličja, je bil prepričan, da je na deželi mesto za mjo. Odklonivši povabilo k večerji je odjezdil naprej proti Glen Ellenu, natihem prepevajoč pozabljene pesmi. Spustil se je po grapavi, vijugasti poti navzdol, ki je držala čez pašnike « hrastovjem obra-ščene, tupatam skozi goščavo manzanit in odprte jase. Željno je prisluškoval prepeličjemu petpedikanju in enkrat se je v čistem veselju naravnost nasmejal majhni progasti veverici, ki je glasno zbežala navkreber, adrsniia na drobeči se površini in padla, potem pa se zagnala tik pred konjem čez pot in hitro splezala na neki hrast.
Daylight se ni mogel odločiti, da bi se tisti dan držal oest in potov, in ko jo je mahnil naravnost čez pokrajino proti Glen Ellenu, je dospel do nekega ca-fiona, kS mu je tako zapiral pot, da je bil vesel, da je mogel po prijazni kravji stezi naprej. Ta ga je pripeljala do majhne koče iz desk. Vrata in okna so bila odprla in v veži je mačka negovala zarod mačic; doma pa očividuo ni bilo nikogar. Odšel je po stezi navzdol, ki je držala čez cahon. Del pota navzdol je srečal starca, ki je prihajal v solnčnem zatonu navzgor. V roki je nosil vedro mleka z velikimi penami. Bil je gologlav in na obrazu, ki so ga obrobljali snežnobeli lasje in brada, mu je žarel rdečkasti žar in zadovolj-nost zahajajočega poletnega dno. Davlight jo menil, da še nikoli ni bil videl tako zadovoljnega bitja.
; Koliko let imate, očka?« je vprašal.
: Štiri in osemdeset,« se je glasil odgovor. »Resnica, gospod, štiri in osemdeset, a sem bol j trden kot večina ljudi.«
• Gotovo s,le morali dobro skrbeti zase,« je menil Davlight.
. To ravno ne vem. Postopal nisem. Leta 1851. sem potoval z vprego volov in primernimi Indijanci preko velike planjave, in bil sem takrat družinski oče s sedmimi mladiči. Dejal bi, da sem bil takrat toliko star, kolikor ste sedaj vi, ali pa neko ko precej toliko.«
»Ali se vam ne vidi tukai samotno?«



K2«
Nopcllofo električne ma
ia m drag* elefctrotehaitaa
dela oskrbi po zmernih cenah
Ivan nihelttt elehfrotehnm
Uabijana, Lepi pot Sle?. 12 (rtlrje)
■rito h ieikegi Mjato la Iku damjsk* kaaf.kct|a Din «60. fin« demaka rolaeu obleka Dtn 240. OmhM pla« 01» 460. fantovska ablaka Dla 75. deklHka obleka Ola 10.
BiupoSlljB veletrgovina
R. Stermecki, ceue st. is
llostrorani cealk 2 Ul 1000 sllkaaBl sa polije tiakemu lastonj, norci od suina kamgarna In rame manufafcturae rabe pa urno za 3 dni cw ouiou. Kdor pride z vlakom osebna kupovat dobi nakupa primerno povrnite« vožnje. Narodi« Ui Din S00 poštnine prosta. Trgovci eimms cena.
^^ Klobuke. delne plašCt JT perilo, Cevlte. dežnike Cepiče, sandale itd. 1M
nudi najugodneje
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg St. 2
ki s« poskusili enkrat, kupujejo odslej
angleški livarn, koks in
OSJEŠKA TVORNICA KOŽ
D. D. OSIJEK D. G.
priporoča »roje specialne proizvode v priznano najbolfi kvaliteti, kakor: Krupone, vratine, potrbnBine, kapice raztegnjene in nerbovane, gladke črne kravine in pitlinge kakor tndi strojno jennenje v vseh dimenzijah ter t stipsom opremlj. šivalna in vezalna Jermena v trpežni izvršitvi — V slučaja potrebe izvolite se obrniti direktno n« gornjo tvornico, ker se brez vprašanja ne »tav-jjajo ponudbe. — Roba se izročnje samo samostalnim preprodajalcem po stalnih dnevnih cenah. — Trovogleti znak je zakonom zavarovan.
vedno samo pri trrdki
' WOlfOVtt Ulic«) 1
ker so bili pri tej tvrdki postreseni
tiajtoolje in rgagcemejel
Oddelek 1
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse nemene.
lakira in tapecira automobite in razna vozila. Emajlira kolesa. Vse brezkonkurSnčno v ceni in izvršitvi
Bmn© BelanftIS, iSSStX&
smmmm in
Oddelek II.
Najcenejše in največjo ekladisCe dvokoles, motorjev, otroških
voiičkov. šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno po-	.
pravo, emajliranjein Doniklanje dvokoles, otro- <40TeH »ki h vozičkov, sivaCih strojev itd. — Prodaja gi\\\/v na obroke. — Ceniki franko.
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddelek ni. SYggQJl
Sodelovanjem naSili oddelkov I. in II. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
izdeluje in dobavlja
Ing. F. SchneMer, Ško!|a loka
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.
Hišnim posestnikom, šolani, župnišSem in dr. uradom.
ICeramlČHo sE-adtoraagra r-HH-
kjutiljsma, Kopitarje vat ulica 4
prejs podružnica ,Keramika". tovarna peči in štedilnikov, Xovomesto,
ima veliko izbiro
Samoinlh lonžženfli peCS, šlediSnikov. B >Ie emajl
pioSe scas obloSitev sten,, kopalnic, mlekarn, mesnic itd. Moderne oblike.	lirasne glazure.
Postavlja z lastuitni fcfani, zato solidno in poccni.
Večletna garancija!	Zahtevajte eenike.
Samotno ©pelto. Želi Vesele velfkoaofne pravnike!
Obrtniki, ličarji, pleskarji, posorl
raznih lakov iz svetovnoznane tovarne Carl Tiedemann. Nudi po znatno tnižanih cenah
STANKO FLORJANGIČ, LJUBLJANA
8?. Petra cesta 35 (preje Mencingerjev lokal)
Naprodaj je HIŠA
z vrtom, ima 5 stanovanj, vpeljana trgovina in vinska klet. Ob glavni cesti, pred Šolo. — Novi Vodmat St. 9, Moste pri Ljubljani. Stanovanje takoj prosto. — Cena 190.000 dinarjev.	2362
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, Serp, obrisalk, nogavic, odei, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cenc in sicer pri tvrdki
Kr. angleške
poštno-parobrodna linija.
GaocraL rastopjtvo za kratjOTing 5HJ;
Zagreb
Trj!. Stev. V.
MAJZELJ RAJŠELJ j
Ljubljane, Turjaški trg št. 1. |
insporS-Efcsporl
Generalna ageuciia
Reklamno oglaševanje Pojasnila in nasveti
VEKG5LAV VUCKOVIC
Box 156-A. Hartford, Conn. U. S. Amerika.
Kedni potniški promet
Hamtmrg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rjo dc Janeiro, Santos, Montevideo, Bctenos Airoi, San Paolo.
Odprava p.lsikor t, 2, S. tirreda. — Kabine 3. rane. z S ia t poaldjaaii Udobnost — Sigurnost — Bralna
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91, — Ljubljena, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
3noj»yoi naatoT c* tia gornja pod^antopetia „ROTMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno gora: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu,
Dopisovanje v vseh jezikih.
Naalov ca brzojavke; Prometna banka.
zvonovi
urenene ceo.e
cem&e
te si zvonarno
rp y & cul, 1 a
LJUBLJANA - Mirje 2, j |
izvršuje vsa stavbena in ga- i lanterijska nova dela in po- j pra?iia strokovno in ccno.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje iu prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vloine knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 10
(v lastni palači vis a vis hotela „tJnion").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno Čekovnega urada za Slovenijo itev. 11.915, v Zagrebu Stev. S9.080.
Pociriunšce: CEUE, DJAKOVO, MARSBOR, novi SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENlK
Ekspozitura: £IED.
Kopita! in rezerve skupno nad E@en 15,609.600«—.
ms
Izdaja konzorcij ^-Slovenca«,
Otkfovornj urednik; .Viktor (Jencič,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani