*. JUNU 2002 - SVEČANOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OBČINSKEM PRAZNIKU: ob 16.00 - položitev temeljnega kamna za novo Podružnično šolo Št. Jurij, ob 17.00 - slavnostna seja občinskega sveta Občine Grosuplje s podelitvijo nagrad in priznanj ter kulturnim programom v Kulturnem domu Mala vas. JUNIJ JE MESEC VRTNIC. 120020146 ŠIROK IZBOR KOICS 1E PEUGEOT MARIN GRISLEY GG SCHWINN m/trn CVCLES SKERLJ Pod gozdom c. IV/20 Tel.^01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 PANCE - TOP d.0.0. okrepčevalnica, trgovina in storitve Pance 21,1293 ŠMARJE-SAP tel. 01/ 786-80-53 Nudimo Vam: - prostor za razna praznovanja za 50 in za 25 oseb - hrana po naročilu - organiziran prevoz za zaključene družbe 1290; Grosuplje t^V 01/787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 PRODAJA: 'REZERUfllH 0E10U ZRUSEURSTE OSEBNIH UOZIL, * DODANIH OPREmn *moTORnpoLjn zn osEBnn in TOUOHnflUOIIlHM »RUTOPLB POSLOVALNICA GROSUPUE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje delovni čas: pon.,tor.,čet„pet.:7.30-15.00 sreda:7.30 -17,00 (odmor: 12.00- 12.30) Svojim članom nudimo napotnica ki v Izdaja sta den i-mall:delo®studentskl-sorvls.sl www.studentskl-servls.ti delom nezgod osti 3 zavaruje, 1 pomoč v stiski, pusti pri: potovanjih, izobraževali? literature, športnih aktivnostih, koncertil NOVOST! Pošiljanje brezplačnih SMS sr. tel.: 01 786-51-70 tax.: 01 786-10-19 GSM: 031/688-833, ali pa M pozanimal« o prostih ečajih, nakupu ireditvah... o nakazilih! izzerta NUDIMO: pizze iz krušne peči ocvrte lignje, sir g okusne domaČe sladice hišno solato Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10.00 do 22.00 sobota, nedelja od 12.00 do 22.00 VSE JEDI VAM LAHKO DOSTAVIMO m Ljubljanska c. 61 1293 Šmarje Sap tel.: (01) 78 75 666 "O kresi se dan obesi", cvetoča pomlad pa preide v zrelo poletje. Ker dobri gospodarji že začenjajo pospravljati prve pridelke, Je to tudi čas za veselje. Tako naj bo tudi v naši občini in državi. 25. Junija občani občine Grosuplje praznujemo občinski praznik in dan državnosti. Čeprav nekatera politična dogajanja tako na občinski kot na državni ravni niso preveč blesteča, pa sta prav ta dva praznika lahko priložnost, da se zberemo skupaj, se poveselimo doseženih uspe­ hov in rečemo nekaj o naših načrtih. Prav je tudi, da spregovorimo o težavah in problemih na način, ki ne bo samo obremenjeval drugih oziroma izničeval vizije in trud drugače mislečih. Pri tem se zavedajmo, da imajo najlepše vrtnice obilico trnja in da brez poštenih naporov, prizadevanj, odrekanj in tudi trpljenja v življenju nobena stvar ne traja dolgo. Naj zaveje med nami tisto veselje, ki je zavladalo na primer na junijski občinski seji leta 1991, ko snio prvič dobili svojo slovensko zastavo, čeprav so po zraku že frčali grozeči jugoarmadni fantomi. SPOŠTOVANI OBČANI IN BRALCI GROSUPEUSKIH ODMEVOV! Podarimo si vrtnico za praznik iz spoštovanja drug do drugega, iz naklonjenosti do soobčanov In Iz ljubezni do domovine. uredništvo Grosupeljskih odmevov 90 LET PGD GROSUPLJE Spoštovani bralci, spoštovani sokrajani! V prejšnji številki ste lahko prebrali o razvoju društva v preteklih 90 letih obstoja. Omenil sem, da se je po zgraditvi gasilskega centra Grosuplje začelo novo obdobje v delu društva. Poleg mnogo boljših pogojev za delo smo dobili tudi mnogo večje obveznosti, ki zahtevajo od nas še dodatne napore predvsem zaradi vzdrževanja objekta, ki zahteva vso pozornost. Veliko dela pri vzdrževanju opravimo sami. Za dela, ki jih sami ne zmoremo pa dobimo ustrezne strokovnjake, mnogokrat opravimo določene obnove delno sami delno pa zunanji izvajalci, ki v večini primerov pri obračunu dela upoštevajo, da smo gasilci. V teh letih smo tako opravili naslednja večja dela na področju vzdrževanja: - S prostovoljnim delo smo zmanjšali stroške že ob zgraditvi, ko smo sami pred asfaltiranjem postavili robnike, pripravili površino in posadili drevesa okrog doma. - izdelava vmesnega stropa v pralnici s čimer smo dobili dodatno površino za hranjenje opreme, ki jo rabimo za tek­ movanja, - obnova streh, v več etapah, - garažna vrata smo prepleskali dvakrat prostovoljno, stroško smo imeli samo za barvo in drugi potreben mate­ rial, - obnovili smo del drevoreda na zahodni strani objekta in topole zamenjali s smrekami, - delno smo obnovili in posodobili kurilnico, da bi zmanjšali stroške ogrevanja, - obnovili smo strope in vgradili dodatno toplotno izolacijo v dvoranah in sanitarijah, - obnovili smo vse odtočne in vodovodne instalacije v sani­ tarijah, ker so stari odtoki pričeli puščati, - na fasadi so nastale poškodbe, katere smo sanirali in pre­ pleskali celotno fasado, - izdelali smo komandni pult v komandni sobi in vanj vgradili opremo za komunikacije, -večkratsmo prepleskali prostore, kijih uporabljamo in ves čas skrbeli za tekoče vzdrževanje vodovodnih toplovodnih in električnih instalacij. Veliko naporov smo vložili na področju lastninjenja. Gasilski center je bil zgrajen leta 1980, koje za financiran­ je skrbela takratna samoupravna interesna skupnost ki je bila do razpustitve tudi lastnik objekta, po ukinitvi SIS pa je center prešel v last občine Grosuplje. Na podlagi posebne­ ga že prej sprejetega dogovora smo z občino podpisali pogodbo o delitvi v razmerju 55% PGD Grosuplje, 45% Občina Grosuplje. Na podlagi te pogodbe smo se nato dogovorili še o prostorih, ki so samo last društva oziroma občine in o prostorih, ki so skupni (stopnišča, hodniki, sani­ tarije, kurilnica), po tei pogodbi delir.io delimo tudi stroške vzdrževanja in ogrevanja. Vzorno skrbimo tudi za svojo gasilno in zaščitno in drugo NADALJEVANJE NA STRANI 3 Vabimo vas na svečano prireditev ob 90-letnici obstoja PGD Grosuplje s prevzemom novih garažnih vrat Prireditev bo v soboto, 22.06.2002 pri Gasilskem centru Grosuplje Program: Ob 17:00 parada gasilskih enot In vozil od Rusa do gasilskega centra po Adamičevi, Cesti na Krko In Gasilski cesti. Ob 17:30 slovesnost pri gasilskem centru pod pokroviteljstvom Občine Grosuplje. Sledi gasilska veseli­ ca, na kateri bo za zabavo skrbela Natalija Verboten s svojim ansamblom. VINSKA KLET VIDMAR - TROŠT, OBRTNIŠKA 2 • GROSUPLJE PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VINORODNEGA OKOLIŠA ponedeljek - pete 9-12 in 15-19 v grosupeljski Vinski kleti Vidmar - Trošt Vsak dan zlati ,^5»' <^>> ,^»> .^s-r- ,<5>> ^=5>> ,-^> ,^5,' ,<^> ,^5.' ^-s^ ,-«^> r^&r" <-^> ,<5>> V Pekarni Grosuplje so tudi letos spekli tri hlebce, ki so na drugem slovenskem ocenjevanju kruhov prejeli najvišje ocene. Taborski, Koroški in Krjavljev kruh so peki zamesili iz bogate mešanice temnejših mok, njihova dolgotrajna svežina pa kljub najsodobnejši tehnologiji izvira iz tradicionalnih postopkov peke. Trije zlati iz. pekovske zakladnice. Taborski, Koroški in Krjavljev kruh DO tradicionalnih postopkih v Grosupljem pečejo že vrsto let. Na letošnjem ocenjevanju je komisija s predstavniki Žitne skupnosti in Biotehnične fakultete skupno ocenila 39 vrst kruhov iz šestnajstih slovenskih pekarn. Pekarna Grosuplje je na ocenjevanje prijavila Taborski, Koroški in Krjavljev kruh, ki sodijo med njihovo tradicionalno peko. Za vse tri hlebce je Pekarna Grosuplje prejela najvišjo oceno. Visoke ocene pomenijo tudi obvezo za ohranjanje odlične kakovosti skozi vse leto. K odličnosti kruhov najbolj pripomoreta vonj in okus, ki na ocenjevanju prinašata največ točk. Za dobro oceno pa so pomembni tudi zunanji izgled kruha ter struktura in prožnost sredice. Dodatek kislega testa odlični Krjavljev kruh oplemeniti z rahlo kislim okusom. Kruh je nizek in širok, pod privlačno skorjo pa skriva svežo in grobo luknjičasto, aromatično sredico. Testo za Taborski kruh grosupeljski peki mesijo že nekaj desetletij in je še vedno zelo cenjen. Posebna vrednost tega hlebca se skriva v dolgotrajnem postopku njegove priprave, zaradi katerega ostaja svež več dni. Tretji zlati hlebec je rženi Koroški kruh nizke oblike in z značilno razpokano, pomokano skorjo. Njegova sredica je temna, gosta in sočna. Blag okus kumine pa ga še dodatno bogati. Preverjeni postopki za najboljši kruh Z znanjem, mojstrskimi veščinami in izkušnjami v Grosupljem s pridom ohranjajo tradicionalne postopke peke, istočasno pa proizvodnja poteka na najsodobnejši opremi. Novosti so dobrodošle, saj pekom lajšajo najtežja fizična opravila. Pekarna Grosuplje tako že vrsto let vlaga v posodobitev vseh procesov in je naša tehnološko najbolj napredna pekarna. V letošnjem letu so namestili nove mešalce za testo, uvedli drugo linijo za deljenje in oblikovanje mehkih test in vgradili kontrolne tehtnice, ki samodejno izločijo vse izdelke neustreznih mas. Prav kmalu pa se bodo po novi liniji za izdelavo pekovskega peciva zapeljali novi izdelki. Poslovanje Pekarne Grosuplje je certificirano po mednarodnem standardu kakovosti ISO 9001/94. Odlična in vsak dan zlata kakovost kruhov iz njihove pekarne je tako plod pekovega občutka, prvovrstnih sestavin, preverjenih postopkov in najsodobnejše tehnologije. lekarna (jrosupije junij 2002 100 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŠT.JURIJ Dne 7. julija 2002 bomo gasilci PGD Št.Jurij skupaj s krajani praznovali častitljiv jubilej. 100 let je minilo od ustanovitve "ognjegasnega društva" v Št.Juriju. Ob ustanovitvi je bilo komaj za dobro desetino članov, danes pa društvo šteje 131 članov, članic, mla­ dincev in pionirjev. Več kot pol stoletja po ustanovitvi so gasilci gostovali v kletnih prostorih Osnovne šole v Št. Juriju. V sedanji dom pa so se preselili leta 1957. V tis­ tem času pa je bil zgrajen tudi gasilski dom v vasi Udje, ki je bil opremljen s črpalko in opremo za eno desetino. Še tako pogubna zgodovinska dejstva in dogodki niso bili kos gasilskim organi­ zacijam, ki jih je obdržal plemeniti duh pripravljenosti pomagati sočloveku in ljudem v stiski. Obdržala nas je hvaležnost ljudi Št.Jurija in okoliških vasi, ki so nas materialno in osebno podpirali. Ponosni smo tudi, da seje iz našega društva razvilo danes tako uspešno društvo Ponova vas, s kate­ rim zelo dobro sodelujemo. Sosednji društvi Šmarje - Sap in Škocjan sta tudi vzorna primera zglednega in plod­ nega sodelovanja. Ob tokratnem jubileju bo naša ope­ rativna gasilska enota bogatejša za že tako dolgo pričakovano terensko gasil­ sko vozilo za gašenje na težje dostop­ nih terenih, pa tudi v stanovanjskih in gospodarskih objektih. Tako z bistveno manj vode ter z učinkovito visoko­ tlačno črpalko požar hitreje pogasimo in pri gašenju nastane manjša škoda. Ob slavnostni seji društva dne 6. julija 2002 bo ustanovitelju našega društva Ivanu Remicu odkrita spominska plošča na našem gasilskem domu. Zato vas že sedaj vabimo, da v nedeljo, 7. julija 2002 od 15. ure naprej skupaj proslavimo naš jubilej, ki bo obogat­ en s kulturnim pro­ gramom in gasilsko parado. Nadaljevali bomo z veliko vrtno veselico in boga­ tim srečelovom. Vse skupaj pa nas bo zabaval priznani ansambel "Štajerskih 7". Zagotavljamo vam, da boste lepo spre­ jeti in obiska ne boste obžalovali. PGD Št. Jurij, Niko Mlhlčlnac NAGAJIVI SKRATI Glasbeni šoli Grosuplje se opravičuje­ mo, ker smo pomotoma objavili napačen datum koncerta. NI bilo namerno. Prav tako se v Imenu ekipe TV Dober dan opravičujemo 10. Izžrebanim, ker Je predstava kar dvakrat odpadla. Upamo, da bomo ob kakšni drugI priložnosti obljubo lahko tudi Izpol­ nili. Tokrat Je bilo samo dobronamerno, odgovorni urednik Jože Mlkllč KULTURNE PRIREDITVE V JUNIJU IN ZAČETKU JULIJA 2002: 22. junij 2002 Medobmočno srečanje godb osrednje slovenske regije v Kočevju, ki jo bo spremljal gospod Damir Zajec. 28. junij 2002 Premiera Jurčičevega dela Deseti brat in svečanost ob 20-letnici neprekinjenega delovanja Letnega gledališča na Muljavi. 6. julij 2002 Dan borca v Bičju. Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD 01: Tatjana Lampret 90 LET PGD GROSUPLJE nadaljevanje opremo. Imamo štiri vozila z opremo za gašenje ter skupno in osebno zaščito. Dve vozili sta opremljeni s cisternami v katerih je vedno na voljo 9000 I vode, ki ob zmernem gašenju zadošča za 20 do 30 minut gašenja, v tem času pa poskrbimo za oskrbo z vodo od drugod. Ob požaru lahko v najkrajšem možnem času odpelje­ mo na intervencijo ob polni zasedbi vozil 28 operativnih članov. Alarmiranje in obveščanje po letu 1995 poteka preko osebnih pozivnikov, sirene se uporabijo le v redkih primerih zato se na cestah pojavljamo nenadoma in občani spoznate, daje požar šele takrat, ko mimo pripeljejo gasilska vozila. Dokler smo uporabljali sirene pa ste bili na prihod gasilcev opozorjeni že vnaprej in jih tudi pričakovali. Prvo vozilo odpelje iz doma v 5- 6 minutah po alarmu. Obvestilo o požaru prejmemo na pozivnike preko regijskega centra za obveščanje Ljubljana katerega lahko v vsakem času pokličete po telefonu na številko 112 in poveste osnovne podatke o požaru ali drugi nesreči. Že v prejšnjem sestavku sem omenil, da skrbimo za svojo strokovno vzgojo na raznih tečajih in predavanjih. Za praktično usposabljanje izvajamo razne vaje, med te spadajo tudi priprave na razna tekmovan­ ja, na področju tekmovanj je društvo dose­ glo kar lepe uspehe o čemer pričajo števil­ ni pokali in priznanja, ki jih hranimo v naših prostorih. Uspešni smo bili v vseh kate­ gorijah od najmlajših do najstarejših v moški in ženski konkurenci. Prvi zanani uspeh je dosegla članska desetina na okrajnem tekmovanju leta 1953 v Ljubljani, ko je zasedla 3. mesto. Potem nekaj časa ne beležimo tekmovanj. Velik razmah so tekmovanja dosegla po letu 1968, ko smo s člani na tekmovanju v Ljubljani osvojili 9. mesto. Potem smo vse do leta 1981 dosegali prva mesta na občinskih prvenstvih s člani, članicami, mladinci, mladinkami, pionirji in pionirka­ mi. Medtem so se usposobile tudi ekipe sosednjih društev, razmere za delo pri nas so se spremenile zaradi aktivnosti naših članov tudi v drugih organizacijah tako, da smo potem nastopali s spremenljivimi uspehi, vendar so bile naše ekipe vedno med najboljšimi, še vedno smo se iz občin­ skih tekmovanj uvrščali na regijska in od tam na republiška in sedaj državna gasil­ ska tekmovanja. Velik uspeh smo dosegli leta 1989, ko smo v tekmovanju s kom­ biniranimi gasilskimi vozili osvojili 1. mesto. Krona vsega pa je bilo zadnje državno tekmovanje na katerem so sodelovali naši veterani in članice A (povprečna starost do 30 let), ki so osvojile zelo dobro 10 mesto. Najbolj odmeven je bil seveda nastop naših veteranov, ki so osvojili naslov državnega prvaka. Veterani uspešno zastopajo naše društvo po vsej državi že nekaj let saj so na predzadnjem državnem prvenstvu leta 2000 osvojili prav tako odlično 6. mesto. Zavedati se moramo, da je v Slovenij preko 1400 gasilskih društev in mnoga med njimi se potegujejo za ta mesta na občinskih tekmovanjih nato na regijskih in šele dober rezultat na re­ gijskem tekmovanju pomeni udeležbo na državnem prvenstvu.V pokalnem tek­ movanju veteranov za pokal GZS, kjer določajo uvrstitev doseženi rezultati na 5 tekmah, so leta 2000 osvojili 6. mesto in leta 2001 5. mesto. Sodelujejo tudi na mnogih društvenih tekmovanjih od koder se skoraj vedno vrnejo s pokalom za eno izmed prvih treh mest. Za nami je tudi že letošnje občinsko tekmovanje, na kate­ rem so veterani in članice A zmagali, dve ekipi članov A sta osvojili 6. in 7. mesto, mladinci pa 5. mesto. Vse aktivnosti, ki so nevedene v tem in predhodnem članku seveda zahtevajo tudi velike organizacijske napore in znatna finančna sredstva, zato je prav, da vas v grobem seznanimo tudi s tem. Po zakonu je dolžna skrbeti za gasilske organizacije občina, ki odvaja v okviru proračuna zna­ ten del sredstev, ki pa se v okviru GZ Grosuplje deli na 18 PGD kolikor jih deluje v naši občini. Del sredstev je namenjen za redno dejavnost PGD in zveze, sem sodijo zavarovanja, oskrba z gorivom, pokritje osnovnih stroškov delovanja društev, pokritje stroškov za popravila vozil in motornih brizgaln in drugo. Del sredstev gre za nabavo vozil, črpalk in druge gasilske opreme del sredstev pa je namen­ jen za investicijsko vzdrževanje domov in vozil. GZ Grosuplje pri delitvi upošteva, da je naše društvo osrednje društvo z največ intervencijami, največ opreme in največji­mi stroški, vendar sredstva, ki so na razpo­ lago iz proračuna ne zadoščajo za vse potrebe gasilskih društev zato smo pri­ morani večji del sredstev pridobiti sami. To lahko storimo le ob razumevanju vas občanov, obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki nam velikodušno pomagate, ko vam pred novim letom prinesemo koledarje ali pa ob posebnih prilikah, ko imamo poseb­ ne akcije namenjene zbiranju sredstev za dosego določenega cilja. Del dohodka ust­ varimo tudi z organiziranjem veselic, kjer nam prav tako pomagate pri zbiranju dobitkov za srečelov. Za vso pomoč, ki nam jo nudite občani, se vam ob prazno­ vanju 90 letnice obstoja društva iskreno zahvaljujemo. Vaše razumevanje za naše potrebe je za nas tudi vzpodbuda in obveza za naše delo in zagotavljanje požarne varnosti na našem območju. Z vašo pomočjo bomo ob proslavi prevzeli, predali namenu in blagoslovili tudi nova garažna vrata. Tudi ne tem mestu se zah­ valjujemo vsem botrom in donatorjem, ki ste pomagali ob tej nabavi. Radi vidimo, če nas obiščete in se zani­ mate za naše delo, večkrat smo v ta namen organizrali dan odprtih vrat, ker želimo predstaviti naše delo. Obiskujejo nas otroci iz vrtcev in druge organizirane skupine, vsakogar radi sprejmemo in mu pojasnimo kar ga zanima. Vabimo vas, da se nam pridružite kot člani, v društvu se za vsakogar, ki je pripravljen delati najde mesto, predvsem vabimo mlade člane in člane, ki so sposobni in pripravljeni delati z mladimi. Božo Knez GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: Jozem@slol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V JULIJU JE TREBA ODDATI DO PONEDEUKA, 1. JULIJA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/pateo za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. NEPRAVILNOSTI V POSLOVANJU OBČINE GROSUPLJE Računsko sodišče Republike Slovenije je 21. maja izdalo revizijsko poročilo o skladnosti poslovanja občine Grosuplje s predpisi v letih 2000 in 2001. Ugotovilo je naslednje nepravil­ nosti: - Občinski svet ni sprejel zaključnega računa proračuna za leto 2000, kar pomeni, da ni ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi. - Občina je za december 2000 petim članom Občinskega sveta izplačala sej­ nine v skupnem znesku 96.000 tolar­ jev, čeprav v tem mesecu niso bili pri­ sotni na sejah delovnih teles občinskega sveta. - Osem delavcev občinske uprave je bilo razporejenih na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali predpisanih pogojev glede izobrazbe: njihova izo­ brazba je bila za eno stopnjo nižja od zahtevane. - Pravilnik o sistematizaciji je za enajst delovnih mest določal alterna­ tivno stopnjo izobrazbe, določati pa bi moral samo eno stopnjo izobrazbe. - Občina je za 19 delovnih mest določila krajšo dolžino delovnih izkušenj, kot je predpisana z veljavno uredbo. - Občina je določila previsok količnik osnovne plače osmim delavcem, ki glede na zahtevano izobrazbo niso izpolnjevali pogojev za svoja delovna mesta. Razlika med dejansko izplača­ nimi osnovnimi plačami in plačami, ki bi bile v skladu s predpisi, znaša 3.147.000 tolarjev. - Občina je osmim strokovno-tehnič- nim delavcem glede na njihovo izo­ brazbo izplačevala previsok dodatek za opravljanje nalog, povezanih s poseb­ nimi napori. Zato je bilo neupravičeno izplačano 1.158.000 tolarjev. - Občina je štirim pomočnikom pred­ stojnika izplačala dodatke za vodenje in nezdružljivost funkcij v skupnem obsegu 35 % od osnovne plače, po predpisih pa bi jim smela v obsegu 15 %. Nezakonito jim je bilo izplačano sku­ paj 1.642.000 tolarjev. - Vseh previsokih izplačil skupaj je bilo 5.947.000 tolarjev. - Župan je 15. marca 2002 sprejel nov pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, usklajen z zakonskimi določili, štirinajst dni kasneje pa izdal delavcem občinske uprave tudi nove odločbe o sistematizaciji. - Občina je za OŠ Brinje izplačala 8.173.000 tolarjev več, kot je bilo določeno v pogodbi iz leta 1997 in v štirih dodatkih k pogodbi, od katerih sta bila prva dva sklenjena leta 1997 in 1999, zadnja dva pa marca oziroma septembra 2000. Ker za višjo obveznost občina ni sklenila aneksa k pogodbi, ni ravnala v skladu z zakonom o javnih financah. - Občina se je maja in novembra 2000 z aneksoma k osnovni pogodbi za notranjo opremo v OŠ Brinje dogo­vorila za dobavo in montažo dodatne opreme v vrednosti 6.199.000 tolarjev, ne da bi pri oddaji posameznega javnega naročila preverila ceno in kakovost naročila z zbiranjem več ponudb, za aneks, sklenjen februarja 2001 v vrednosti 2.393.000 tolarjev pa ni pridobila najmanj dveh zakonsko predpisanih ponudb. Skupna vrednost vseh nepravilno sklenjenih investicij je 16.765.000 tolarjev. V skladu z navedenimi revizijskimi razkritji je računsko sodišče o pravilnosti poslovanja občine v letih 2000 in 2001 izreklo mnenje s pridržkom. Na izrek mnenja so vpli­ vale predvsem nepravilnosti v višini 22.712.000 tolarjev. Občina je že med revizijo sprejela ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti, na področju investicij pa vzpostavila notranjo kontrolo. J. Muller Po besedah župana J. Lesjaka je zaradi zmanjšanja denarnih sredstev, s katerimi naj bi pri gradnji OŠ Št. Jurij sodelovalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, potreben rebalans občinskega proračuna. Investicija v prvem letu gradnje bo znašala 122 milijonov SIT, pri čemer naj bi država namesto prvotno obljubljenih 14,6 milijona prispevala le 11,3 milijona. V razpravi je A. Likovič (SDS) opozorila na potrebo gradnje prizidka k vrtcu v Šmar- ju-Sapu, S. Žvegla (ZLSD)je zahteval poleg že odobrenega 0,5 milijona SIT za obno­ vo šmarskega kulturnega doma ob proslavljanju 600-letnice krajevnega šolstva še dodatni milijon in pol, kar je podprl tudi R. Rome (SLS), hkrati pa predlagal zvišanje sredstev za melioracije za 4,8 milijone ter 5 milijonov za ureditev vaškega jedra na Polici, ki sojo vaščani ob podpori KS že začeli. Očitke dr. M. Kranjca (LDS), da gre za privatne interese ter izsiljevanje, je Rome odgovoril, da KS Polica nima doma, nima kanalizacije, nima javnih športnih prostorov, da ima 130 let staro šolsko poslopje in dotrajan vodovod, nima urejenega pokopa­ lišča in nima mrliške vežice. Glede očitanih privatnih interesov pa je povedal, da v času, ko je bil župan, ni dobil nobenih sredstev za kmetijstvo, kot član občinskega sveta pa da lahko kandidira za javna sredstva, namenjena kmetijstvu. Skupaj z mamo ima 15 ha veliko kmetijo, za agromelioracije pa je pred dvema letoma dobil 200.000 SIT. J. Intihar (LDS) je menil, da je slovensko kmetijsko gospodarstvo na psu in da se boji, da bo skupaj z njim propadel tudi tisti, ki ga bo podpiral. Mag. P. Verlič (SDS) je ob rebalansu pogrešal poročilo o izvrševanju proračuna v prvih 3 mesecih ter omenil, daje računsko sodišče ugotovilo napake pri izvrševanju lanskoletnega proračuna. Tudi J. Dolinšek (SLS) je povedal, da pogreša zaključni račun za leto 2001, glede zahtevanih sredstev za agromelioracije pa je navedel, da je občina v zadnjih dveh letih dobila od države namenska sredstva za kmetijstvo, ven­ dar jih skoraj polovico ni porabila za kmetijstvo. Gabrijel (LDS) je za šport mladih in odraslih predlagal za 5 milijonov zvišano pro­ računsko postavko. Na koncu želja se je oglasila še A. Smolič in za študentski klub Groš, ki da kupuje dodatne prostore, zahtevala 10 milijonov proračunskega denarja. Po ostri in dolgi razpravi je občinski svet izglasoval sredstva za dokumentacijo, potrebno za prizidek k šmarskem vrtcu, in sredstva za urejanje vaškega središča na Polici, sprejel pa je tudi dodatna sredstva za agromelioracije in šport, denar za ure­ ditev kulturne dvorane v Šmarju pa je obljubil zagotoviti župan sam: v skladu s svojimi pristojnostmi jih bo prerazporedil v okviru postavke za kulturne in sakralne objekte. J. Muller POJASNILO OBČINE GROSUPLJE VPRAŠLJIVO POSLOVANJE OBČINE GROSUPLJE Mnenje, ki ga je dalo računsko sodišče v zvezi s poslovanjem Občine Grosuplje, svet­ nikov SDS ni presenetilo, saj smo ves čas opozarjali na nepravilnosti pri izvrševanju pro­ računa. Naj ob tem poudarim, daje že občinski nadzorni odbor izdal negativno mnenje na zaključni račun občine za leto 2000 na podlagi revizijskega poročila, ki ga je izdelala Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Nadzorni odbor je tedaj županu naročil, naj ugotovljene nepravilnosti v čim krajšem možnem času odpravi. Zaradi vsega navedenega smo svetniki SDS in SLS tedaj glasovali proti sprejetju zaključnega raču­ na za leto 2000 in zaradi tega občina Grosuplje za leto 2000 zaključnega računa tudi nima sprejetega.Takemu sklepu so tedaj nasprotovali župan ter svetniki LDS in ZLSD, pri čemer je eden izmed svetnikov LDS celo dejal, da je mnenje nadzornega odbora politično mnen­ je. Zelo nas moti sprenevedanje direktorja občinske uprave Marka Podvršnika, ki sicer kršitev ne zanika in poudarja, da gre zgolj za neusklajene formalnosti in da imajo zato čisto vest, pri tem pa so si, kot je ugotovilo računsko sodišče, izplačevali višje plače. Iz vsega tega sklepamo, da župan in odgovorni v občinski upravi niso nikoli resno jemali naših opozoril ter priporočil nadzornega odbora v zvezi s pravilnostjo porabe davkoplačevalskega denar­ ja, celo več, s takim početjem se očitno nadaljuje tudi naprej. Župan bi se moral zavedati dejstva, da so s takim neodgovornim ravnanjem pravzaprav oškodovani vsi prebivalci občine, ki plačujejo davke v občinsko vrečo. Prepričan sem, da bo župan ustrezno ukrepal proti odgovornim v občinski upravi, prav pa bi bilo, da bi razmislil tudi o svoji odgovornosti do občank in občanov v tej občini. K tem nas utrjuje tudi sprejemanje zadnjega popravka proračuna Občine Grosuplje, ki ne prinaša ničesar novega, razen dodatnega zadolževanja občine. Prepričani smo, da je ta rebalans proračuna naravnan predvolilno, zato nismo vložili nobenega amandmaja, nismo pa ovirali tudi njegovega sprejetja, saj smo že pri sprejemanju osnovnega proračuna želeli županu Lesjaku omogočiti, da izpelje proračun, saj smo se navelilčali stalnih očitkov da smo občinski svetniki tisti, ki oviramo delovanje občine. V jeseni pa naj bi dobili po zago­ tovilih župana na mizo celo ponoven, že drugi rebalans občine v enem letu. Župana očitno ne skrbijo zaskrbljujoča poročila institucij, ki preverjajo pravilnost porabe občinskega denar­ ja, mi pa se resno sprašujemo, kaj je narobe s proračunom občine, da potrebujemo v letošnjem letu kar dva rebalansa proračuna. Župan se namesto vsebinskih odgovorov, očit­ no raje zateka k polemiziranju o verodostojnosti dela posameznih občinskih svetnikov po občinskem časopisu. Dr. Peter Verllč„vodJa kluba svetnikov SDS glede dokončne ugotovitve revi­ zijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije o pravilnosti poslo­ vanja občine v letih 2000 in 2001, števil­ ka: 1215-2/2002, ki smo ga prejeli, dne 23.05.2002. Necelovito in poenostavljeno poročanje o ugotovitvah Revizijskega poročila Računskega sodišča v javnih medijih je v javnosti povzročilo napačno predstavo o dejanskem stanju in s tem povzročilo moralno škodo županu in delavcem občinske uprave. V želji po korektnem informiranju, vam pošiljamo dodatno obra­ zložitev za vse tri navedene nepravilnosti. Izdano mnenje Računskega sodišča RS je strokovno in korektno in se z njim v celoti strinjamo. Dokončno mnenje se nanaša zgolj na (tri) neusklajene "for­ malne" nepravilnosti, ki smo jih Računskemu sodišču pisno obrazložili in tekom revizije tudi uskladili. Te obrazložitve je Računsko sodišče v celoti sprejelo, kar je razvidno iz teksta zaključka poročila na strani 16, pod poglavjem III. MNENJE / Odzivno poročilo: "Odzivno poročilo ni potrebno, ker je občina že med revizijo sprejela ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri odhodkih za delo in pri investicijah ter vzpostavila notranje kontrole na področju izvajanja in spremljanja investicij". Niso zahtevana nikakršna vračanja spornih izplačil ali druge sankcije. POVZETEK UGOTOVUENIH NEPRAVILNOSTI IN OBRAZLOŽITVE: Ugotovitve Računskega sodišča: 1. Občina je v revidiranem obdobju osmim delavcem določila in izplačala pre­ visoke osnovne plače v skupni višini 3.147 tisoč tolarjev in dodatke strokovno tehnič­ nim delavcem v višini 1.158 tisoč tolarjev ter višjim upravnim delavcem v skupni viši­ ni 1.642 tisoč tolarjev. 2. Občina je v letu 2000 plačala izved­ bo investicije "Gradnja šole Brinje" v višini 8.173 tisoč tolarjev na podlagi potrjenih gradbenih situacij, ne da bi z izvajalcem predhodno sklenila aneks k osnovni pogodbi v tej višini. 3. Javni naročili dodatne opreme in montaže pri investiciji "Notranje opreme v novi šoli Brinje" sta bili oddani brez zbiran­ ja ponudbe v skupni višini 8.592 tisoč tolarjev. Obrazložitve: V občini niso bila nikakršna sredstva izplačana preveč ali nenamensko. Ugotovljene nepravilnosti pri izplačilu plač in prejemkov so bile posledica neusklajene sistematizacije delovnih mest. Nepravilnosti s področja investicij, se nanašajo samo na plačevanje dokončanja izgradnje OŠ Brinje. Podpis pogodbe in izgradnja seje začela že v prej­ šnjem mandatu, leta 1997-1998. Ob real­ izaciji, v letu 2000 in 2001, seje pokazalo veliko težav, ki so izhajale iz pomanjkljivo pripravljene osnovne pogodbe in slabo ali neizdelanih gradbeno izvedbenih doku­ mentov. - Previsoke plače po pravilno obraču­ nani sistematizaciji ni imel in nima v občini nihče. - Samo izplačilo in višina izplačila obveznosti v višini 8.137 tisoč tolarjev pri izvedbi investicije OŠ Brinje za Računsko sodišče nista bila sporna. - Samo izplačilo in višina izplačila obveznosti v skupni višini 8.592 tisoč tolarjev pri plačilu dodatne opreme in montaže pri investiciji Notranje opreme, za Računsko sodišče nista bila sporna. Dodatne obrazložitve: 1. Plače: Pri plačah delavcev občinske uprave, v skupni višini 3.147 tisoč tolarjev ni šlo za previsoka izplačila, temveč za neusklajeno sistematizacijo. Le-ta je za večino zaposlenih določala VII. stopnjo strokovne izobrazbe in temu usklajen osnovni količnik. Zaposleni, ki so ob reviziji imeli le VI. stopnjo strokovne izobrazbe (nekaj jih je tik pred diplomo), so dejansko imeli višji osnovni količnik, vendar pa brez možnosti napredovanja v višji plačilni razred (opom­ ba: Po pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi, je možno napredovanje za 5 plačilnih razredov). Ko smo tekom revizije uskladili siste­ matizacijo delovnih mest z dejansko stop­ njo strokovne izobrazbe, se je nekaterim zaposlenim osnovni količnik sicer znižal, a po veljavni zakonodaji smo morali tem zaposlenim izpeljati vsa napredovanja v višji plačilni razred. To pa je imelo za posledico, da ima po reviziji več kot polovi­ca zaposlenih višje končne količnike in s tem višje plače kot so jih imeli pred revizijo. 2. Gradnja osnovne šole Brinje: Pri gradnji šole pa je šlo zgolj za različna pravna pogleda. Dilema je bila ali pri izplačilih spoštovati pogodbena ali zakon­ ska določila. Osnovno pogodbo za izgradnjo osnovne šole Brinje je z izvajalcem, firmo SCT pod­ pisal že predhodni župan ob koncu leta 1997. V tej pogodbi je v 4. členu občina pristala na zavezujoče sporno določilo: "Opravljena pogodbena dela bo izvajalec obračunaval po dejansko izvršenih količi­ nah, evidentiranih v knjigi obračunskih izmer in zagotavlja fiksne cene do konca gradnje Pooblaščeni zunanji nadzorni organ je tekom gradnje ugotovil nujnost vgradnje dodatnih materialov ter njihovo dejansko vgradnjo in cene tudi pisno potrdil v grad­ benem dnevniku. Na podlagi tega so bili izvajalcu ti dodatno vgrajeni materiali plačani. Tudi za računsko sodišče ni bilo sporno, da so bili dodatni materiali - vgra­ jeni in cene preverjene, a je menilo, da bi bilo bolje skleniti aneks k osnovni pogodbi. Ob plačevanju se je bilo potrebno odločiti med pogodbeno obveznostjo ali zakonskim določilom (podpis aneksa). V izogib nadaljnjim zapletom pri gradnji in v duhu dobrega gospodarja se je župan odločil za izplačilo po pogodbeni obveznosti (kije iztožljiva), na kateri je izva­ jalec brezpogojno vztrajal. 3. Oprema osnovne šole Brinje: Težave pri opremljanju z notranjo opre­ mo v Osnovni šoli Brinje so nastale pred­ vsem zaradi slabih projektnih popisov notranje opreme in posebnosti gradnje objekta. Notranje poševne stene so pri montaži zahtevale veliko dodatnih del in sprememb na že dobavljeni tipski opremi. Zaradi zagotovitve nemotenega učnega procesa so bile nekatere spremembe zahtevane tudi s strani šole. Računskemu sodišču smo pojasnili, da z dobaviteljem opreme ni tako enostavno prekiniti pogodbenega razmerja in za samo montažo in prilagoditve njegove opreme razpisati nov javni razpis. Vsak izbor drugega izvajalca za popravila, "na njihovi že dobavljeni opremi", bi lahko sprožil sodni spor in pod vprašaj postavili tudi začetek pouka v novem šolskem letu. Tak spor bi lahko dokončanje šole zavlekel za več mesecev ali let, pod vprašaj pa bi bila postavljena tudi pridobitev garancije na vgrajeno opremo. Zaključek: Končno revizijsko poročilo Računskega sodišča v treh točkah izraža opažene nepravilnosti. Te nepravilnosti v nobenem pogledu niso vplivale na kakršnokoli oškodovanje družbenega premoženja in nedovoljene uporabe javnih finančnih sredstev. So predvsem odraz težav in dilem, ki jih imajo vse občine, predvsem zaradi nedorečene in neživljenjske (delno neizvedljive) zakonske regulative na področju lokalne samouprave in javnih financ. V teh spornih primerih sem se moral kot odgovorna oseba odločati po svoji vesti in kot dober gospodar. Župan Janez Lesjak OBČINSKI SVETNIK PETER VERLIČ JE POSTAL NOVI DOKTOR ZNANOSTI Na Fakulteti za gradbeništvo in geo­ dezijo Univerze v Ljubljani je postal novi doktor znanosti mag. Peter Verlič, univ. dipl. ing. gradbeništva z di­ sertacijo z naslovom: "Zasnova inte­ griranega sistema planiranja vzdrževalnih del na železniški infra­ strukturi s pomočjo aplikativnih metod za dinamično ocenjevanje kvalitete tira". Zagovor je potekal pred komisijo za zagovor doktorske disertacije v sestavi: dekan izr. prof. dr Bojan Majes, predsednik; prof. dr. Bogdan Zgonc, mentor; izr. prof. dr. Tomaž Kastelic in doc. dr. Marjan Žura. Čestitamo REZULTATI ANKETE O ZADOVOLJSTVU STRANK RAZPRAVA POSLANCA J. JANŠE Z DELOM UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Upravna enota Grosuplje je od 3. do 12. decembra 2001 zbirala anketne vprašalnike o zadovoljstvu strank s storitvami na Upravni enoti Grosuplje z namenom, da bi rezultate in predloge, pridobljene na podlagi ankete, uporabila kot pomoč pri izboljšanju kakovosti dela. V anketi je sodelovalo 217 anketirancev, od tega 81 žensk in 126 moških. Vsem občanom in občankam, ki so bili priprav­ ljeni sodelovati v anketi, se iskreno zah­ valjujemo. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo rezultate ankete: Anketiranci so na vprašanja odgovar­ jali po naslednji lestvici: 1 - zelo slabo 2 - slabo 3 - povprečno 4 - dobro 5 - zelo dobro Stranke so kakovost storitev UE ocenile takole: Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve povprečna vrednost 4,16 Oddelek za upravno notranje zadeve povpračna vrednost 3,92 Oddelek za okolje in prostor povpračna vrednost 3,50 Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo povpračna vrednost 3,68 Anketiranci so ocenjevali tudi: urejenost prostorov, opreme in okolja, dostopnost in razumljivost potrebnih nformacij, ustrezna hitrost reševanja zadev, reševanje zadeve na enem mestu, znanje zaposlenih, vzbujanje zaupanja pri strankah s strani zaposlenih, izvajanje storitev v skladu z obljubami, pravočasnost izvajanja storitev in pripravljenost pomagati uporabniku, čakalni čas in vzrok čakanja, način pridobivanja informacij ter pričakovanja glede uslužbenca in oceno stanja. REZULTATI PO POSAMEZNIH ODDELKIH PA SO NASLEDNJI: Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge In skupne zadeve: • Pričakovanja ob prihodu na oddelek: pred prihodom na oddelek so anketiran­ ci največji pomen pripisovali dostopnosti in razumljivosti potrebnih informacij, naj­ manjši pomen pa urejenosti prostorov, opreme in okolja. • Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve. • Čakalna doba v času uradnih ur: 40 % Spoštovani Zaradi obilice vprašanj, ki jih na Ministrstvo za okolje in prostor ter Državno komisijo za sanacije in občino Grosuplje naslavljajo občani glede državne pomoči za odpravo posledic lanskih naravnih nesreč, so na Ministrstvu za okolje in prostor uvedli informacijski telefon. Delovati je začel v petek, 31. maja 2002, na brezplačni telefonski številki 080 1009. Na tej številki bodo občani lahko dobili infor­ macije vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Na vprašanja bodo odgovori zago­ tovljeni bodisi takoj bodisi v čim- krajšem možnem času. Povratne infor­ macije, s katerimi se bomo neposred­ no seznanili na ta način, pa bodo v pomoč tudi pri delu Državne komisije za sanacije. Najlepša hvala. Lep pozdrav! URAD ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI vprašanih na tem oddelku ni čakalo, 27 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 18 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 7 % vprašanih je čakalo od 11 do 15 minut, 9 % pa od 16 do 20 minut. • Vzrok čakanja: 79 % vprašanih navaja vrsto pred seboj, 7 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pisarne ali druge razloge, 4 % pa navaja počasnost zaposlenega ali razgovor zaposlenega po telefonu ali s sodelavci. Pridobivanje informacij: večina vprašanih je potrebne informacije dobila v sprejemni pisarni ali pri referentu, kije urejal zadevo, nihče informacij ni dobil na internetu. • Pričakovanja glede uslužbenca: naj­ manjši pomen so pripisali urejenosti, najvišji pomen pa prijaznosti. • Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili strokovnost uslužbenca, kot najslabše glede na pričakovanja pa korektnost. Oddelek za upravno notranje zadeve: • Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so največji pomen pripisali dostopnosti in razumljivosti potrebnih informacij, najmanjši pomen pa ure­ jenosti prostorov, opreme in okolja. • Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve. • Čakalna doba v času uradnih ur: 43 % vprašanih je bilo takoj na vrsti, 31 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 14 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 4 % vprašanih je čakalo od 11 do 15 minut, 7 % pa jih je čakalo od 16 do 20 minut. • Vzrok čakanja: 75 % vprašanih za čakanje krivi vrsto pred seboj, 7 % nava­ ja odsotnost zaposlenega iz pisarne, 5 % jih meni, da so čakali zaradi počasnosti zaposlenega, 9 %jih za čakanje krivi raz­ govor zaposlenega s sodelavci ali po telefonu. Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije pridobila v spre­ jemni pisarni ali pri referentu, ki je reše­ val zadevo, nihče informacij ni dobil s pomočjo interneta. • Pričakovanja glede uslužbenca: anketi­ ranci so najmanjši pomen pripisali ure­ jenosti, največji pomen pa prijaznosti. • Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili prijaznost, kot najslabšo glede na pričakovanja pa pozornost uslužbenca. Oddelek za okolje In prostor • Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so največji pomen pripisali znanju zaposlenih, ki izvajajo storitve, najmanjši pomen pa urejenosti pros­ torov, opreme in okolja. • Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili hitrost reševanja zadev, kot najboljše glede na pričako­ vanja pa urejenost prostorov, opreme in okolja. • Čakalna doba v času uradnih ur: 38 % vprašanih je bilo takoj na vrsti, 34 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 10 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 12 % jih je čakalo od 11 do 15 minut, 4 % pa od 16 do 20 minut. • Vzrok čakanja: 62 % vprašanih kot vzrok čakanja navaja vrsto pred seboj, 17 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pisarne ali razgovor po telefonu ali s sodelavci, 3 % navajajo počasnost zaposlenega. Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije dobila v spre­ jemni pisarni ali pri referentu, ki je reše­ val zadevo. • Pričakovanja glede uslužbenca: anketi­ ranci so najmanjši pomen pripisali ure­ jenosti, najvišji pomen pa strokovnosti. • Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili urejenost in korektnost uslužbenca, kot najslabše glede na pričakovanja pa pozornost uslužbenca. Oddelek za kmetijstvo In gospo­ darstvo: • Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so najvišji pomen pripisali znanju zaposlenih, ki izvajajo storitve, najmanjši pomen pa urejenosti pros­ torov, opreme in okolja. • Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve. • Čakalna doba v času uradnih ur: tretji­ na vprašanih je bila takoj na vrsti oziro­ ma je čakala manj kot 5 minut, 12 % vprašanih je čakalo od 6 do 10 minut in od 11 do 15 minut, 10 % jih je čakalo od 16 do 20 minut. • Vzrok čakanja: 67 % vprašanih za čakanje krivi vrsto ljudi pred seboj, 8 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pis­ arne, 4 % krivijo počasnost zaposlenega, 13 % pa jih krivi razgovor zaposlenega s sodelavci ali po telefonu. Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije dobila v spre­ jemni pisarni ali pri referentu, ki je reše­ val zadevo. • Pričakovanja glede uslužbenca: anketi­ ranci so najmanjši pomen pripisali ure­ jenosti, najvišji pomen pa strokovnosti uslužbenca. • Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili prijaznost, kot najslabše glede na pričakovanja pa korektnost uslužbenca. Upravna enota Grosuplje je z rezultati ankete zadovoljna, z vzpostavitvijo sis­ tema kakovosti pa si prizadeva, da bi bili rezultati ankete, ki bo izvedena decem­ bra 2002, boljši od danes predstav­ ljenih. Načelnica upravne enote Grosuplje Nevenka Dolgan Odstranitev gradnje na Polici Župan Janez Lesjak je obvestil občinski svet, da je republiška inšpekcija mi­ nistrstva za prostor izdala sklep o rušitvi objektov pri Polici št. 10. Investitorje g. M. Lipar. V objektih je naseljenih 10 strank, prijavljenih pa 43 ljudi. Rok odstra­ nitve za investitorja je 24. maj, sicer mu 28. na njegove stroške ruši država. Objekti so bili po županovih besedah zgrajeni brez vse potrebne dokumentacije in brez vsakega strokovnega nadzora. Med njihovo gradnjo je država zaspala. Objekti, verjetno legalno kupljeni, so morda nevarni za bivanje. Investitor seje že pritožil na vseh nivojih, pa tudi pri predsedniku republike ter varuhu človekovih pravic: tožil je upravne delavce na čelu z županom. Občina in župan o vsem tem nista bila obveščana. J. Muller v Državnem zboru ob vložitvi amandmaja k Zakonu o lokalni samoupravi v zvezi z Romi PREPISANO PO MAGNETOGRAMU "Ti amandmaji odpirajo širšo dilemo. Jaz sem pred nekaj meseci postavil vprašanje vladi, kako je s posebnim zakonom o Romih, ki ga terja ustava. Takrat, ko se je sprejemala slovenska ustava, je bila tudi na ustavni komisiji razprava o tem. Rečeno je bilo, napišimo tako, da bomo to vprašanje uredili s posebnim zakonom. Tega zakona tudi po enajstih letih še nismo dočakali. V odgo­ voru na moje poslansko vprašanje je vlada odgovorila približno tako kot so odgovarjali v italijanskem parlamentu na zahtevo slovenske manjšine po poseb­ nem zaščitnem zakonu. V italijanskem parlamentu so nekateri dolgo časa odgo­ varjali, češ ne potrebujete posebnega zaščitnega zakona, ker je to v različnih drugih zakonih urejeno. Vlada je tudi na moje vprašanje odgovorila, češ ne potre­ bujemo posebnega zakona o statusu Romov, ker je to urejeno v različnih zakonih. Eden od teh zakonov, kjer naj bi se urejala volilna pravica za lokalne skup­ nosti, je pred nami. Vendar pa vlada ponuja po mojem mnenju povsem nesprejemljivo rešitev. V členu, v katerem opredeljuje pravico Romov po posebnem predstavniku v občinskem svetu, enos­ tavno našteje nekaj občin, med njimi Grosuplje, kjer naj bi po nekih, ne vem kakšnih podatkih, bilo toliko pripadnikov romske skupnosti, da bi že zadostili neke­ mu kriteriju po predstavniku. Prvič, v tem naštevanju manjkajo občine, ki imajo bistveno več pripadnikov romske skup­ nosti od nekaterih občin, ki so naštete in obratno. Jaz bi res prosil predstavnike vlade, da predlagajo kriterije, na podlagi katerih bo prišlo do takšnega pred­ stavništva. Dokler bo romska problemati­ ka prepuščena samo 15 občinam v Sloveniji in njihovim proračunom, potem tega vprašanja, ne da ne bomo rešili, ne bomo niti začeli reševati. In vlada ima tukaj veliko odgovornost, ker v desetih letih ni bila sposobna pred­ lagati nekega zakona, ki bi omogočil sis­ temsko reševanje tega vprašanja, ampak se je v vsem tem času to potiskalo na pleča lokalnih skupnosti, ki za to nimajo sredstev, pa včasih tudi ne nekaterih drugih potrebnih pogojev. Jaz še enkrat apeliram, ne glede na odgovor, ki sem ga dobil na mojo poslan­ sko vprašanje, da se v ministrstvu pod- stopijo tega dela in da se pripravi zakon, kjer se bodo te stvari realno uredile. Dokler bomo to samo skušali reševati na način nekega političnega predstavništva in tako naprej, si bomo samo metali pesek v oči, rešeno pa ne bo nič. Hvala." Sedeži za Rome v 20 občinskih svetih LJubljana, 29. in 30. maja - Poslanci so 29.5. ob obravnavi vladne novele zakona o lokalni samoupravi zavrnili vsa dopolni­ la k členu o uveljavitvi pravice romske skupnosti do predstavnika v občinskem svetu v občinah, kjer so Romi stalno naseljeni. Državni zbor pa Je nato 30.5. v dopoldanskem delu zasedanja s 43 glasovi za in 9 proti (54 navzočih) po skrajšanem postopku podprl spremem­ be zakona. Tako je - burni razpravi in številnim dile­ mam navkljub-obveljala vladna rešitev, po kateri bo 20 občin (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče) dolžno zagotoviti pravi­ co v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002. Ponovila se je polemična razprava o tem, ali je korektno nekaj občinam naložiti takšno dodatno obveznost. Koalicijski poslanec Janko Veber (ZLSD) je opozoril, daje vladna rešitev nepremišljena in neko rektna. Po njegovih besedah bodo na pod­ lagi omenjene določbe vse ostale občine napotile svoje Rome v naštetih 20 občin, v katerih bo prišlo do še večje koncentracije romskih skupnosti. Opozicijski poslanec Jože Tanko (SDS) je ocenil, da za vključitev romskih skupnosti ni dovolj, da je območje, kjer so nastan­ jene, opremljeno zgolj z ustrezno komunal­ no infrastrukturo, pač pa bi morale občine poskrbeti tudi za druga področja (npr. enakopravna vključitev v otroško varstvo, šole ipd.). Neuspešno je predlagal, da bi zato občinam, kjer imajo prebivalci romske skupnosti stalno prebivališče, dali dodatna sredstva za vzpostavitev ustreznih stan­ dardov. Razširitev in asfaltiranje ceste mimo pokopališča Na opozorilo občinskega svetnika D. Čakša (SDS), da je križišče ceste Sp. Slivnica-Ponova vas (pri Vovku) nepre­ gledno in zelo nevarno, je občinski urad za infrastrukturo, ki ga vodi J. Miklavčič, odgovoril, da se izdeluje dokumentacija za razširitev dela ceste Grosuplje-Sp. Slivnica od križišča z javno potjo mimo pokopališča do mostu pod Sp. Slivnico. Ob navedeni razširitvi bo asfaltirana tudi cesta Toneta Kralja, ki povezuje cesti Grosuplje-Ponova vas in Grosuplje-Sp. Slivnica, križišče pri Vovku pa bo promet­ no preurejeno. J. Muller Sašo Peče (SNS) je namere vlade označil kot umetno ustvarjanje sedeža za posamezne interese. Zakaj umetno povzročati nesoglasja med števili, ki so potrebna za izvolitev, ko pa v Sloveniji že tako velja aktivna in pasivna volilna pravi­ ca oziroma imajo vsi pravico sodelovati, se je spraševal. Vendar s tem ni prepričal tudi ostalih poslanskih kolegov, ki so dopolnilo SNS o črtanju "spornega" člena zavrnili, prav tako pa je "padel" tudi amandma Janeza Janše (SDS), ki je želel iz seznama omenjenih 20 občin črtati občino Grosuplje. Rado Bohinc je skušal poslanke in poslance prepričati, da ustavno sodišče v svoji odločbi zahteva močnejše pravno varstvo Romov, obenem pa se bo odločitev državnega zbora o tem vprašanju znašla tudi v poročilu Evropske komisije o napred­ ku Slovenije. Na vprašanja, na kakšen način je vlada izbrala prav omenjenih 20 občin, pa je Bohinc odvrnil, da njihova odločitev temelji na študijah Inštituta za narodnostna vprašanja ter na stališčih vladnega urada za narodnosti in komisije za zaščito romske etnične skupnosti. Zavrnil je očitek, da bo finančno breme padlo na občine, saj naj bi te obveznosti prevzela država. Vlada sicer zagovarja stal­ išče, da je treba vprašanje financiranja tudi za romske skupnosti zakonsko urediti, tako kot je urejeno tudi za narodnosti, in sicer v zakonu o financiranju občin. Po STA novicah zapisal Jože Mlkllč \vmms\mm PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vniVi riTfrffrrrm nfmm&*rr- takšnega poklica. Vas Je pri j kdo podpiral? Najprej sta mi pomagali sestri Minka in Ana, ker sta odkrili moj talent, potem pa sem dobil štipendijo ter leta 1938 tudi diplomiral. Svojo pot med A vojno ste M opisali v svoji •"""^B knjigi Igralci so prišli I ( 1 9 9 6 ). • J/k H Opisali ste • tudi miting V septembra V 1943 v Gro- supljem v sokol- ^kf skem domu (sedaj Kulturni dom). Na- veden je tudi del pro­ grama. Kako Vam Je mi­ ting ostal v spominu? ie bil moj prvi miting, pa še v pijem je bil. Posebej ga imam v nu, zaradi igranja pred domačo o, pred znanci in domačimi. Med sem bil član Slovenskega narod- |ledališča v Črnomlju, bil pa sem 'odja šole za igro pri SNG na •jenem ozemlju. Vsa knjiga pa je i na podlagi dnevnika, ki sem ga ned vojno, torej je sestavljena na ^i dokumentarnega gradiva. ste igralec in režiser. Kje ste se izživeli, kje Je struna bolj nela? I sem bil igralec, vendar sem se :povedoval kot režiser, tu mi je bolj zatrepetala. Ob Kekcu doma ) pozitivnih kritik, nato pa sem srebrnega leva v Benetkah, kritike naenkrat dobile nasproten predz- irečno, Kekec pa je v Benetkah (ar tri nagrade. Film je šel na vseh ntinentov. mali pa smo tudi v tedaj Taborski jami. Imeli smo hude težave zaradi teme, obseg posameznega posnetka je bil zožan, ker nismo imeli razsvetljave, ni bilo dovolj svetlobe. Filmski arhiv pa mi je hvaležen predvsem še za doku­ mentarni film 30 let slovenske drame (1949). Uspel sem posneti klasike našega gledališkega odra: Marijo Vero, Šaričevo, Levarjevo, Danilovo ter Levarja, Železnika in druge. Ta film je bil nagrajen v Regensburgu. Ne more pa mimo nesrečne usode svoje sestre Ane in kar nekajkrat spomni na njeno dejavnost in tragično pot. Ima Jo v člslih, večkrat poudari, da je bila sijajen pedagog, književnica, pesnica in kulturna delavka. 'Njo so ubili domobranci. Leta 1944 sojo aretirali in jo odpeljali na Škofljico, v eno vas nad Škofljico in jo deponirali v neki hiši. Neke noči so pa prišli in jo odpeljali 100 m na rob gozda in ji raztreščili glavo.' Vaše sedanje vezi z Grosupljem? V Grosuplje sedaj večinoma zaidem samo na pokopališče, imam še nekaj znancev, vendar se redkeje srečamo. Se pa čutim Grosupeljčana in sledim vestem o kraju in ljudeh. Za epilog knjigi je sam izbral dva stiha Iz zbirke Ervina Fritza: 'Čeprav se svet z menoj vred hitro stara, Bilo Je to življenje, da mu ga ni para!' Življenje režiserja Galeta je bilo polno v dosežkih na odru in na filmskem traku ter Je poneslo v svet njegovo in našo slavo. Zato - čestitke k prejeti nagradi za življenjsko delo, ob pravkar minulem 89. rojstnem dnevu ter z najboljšimi željami ob prihajajoči devetdesetletni­ ci. D. Samec LUNA CICA PESMI ZA OTROKE IZ NAŠE LOKE MIHAELE JARC - ZAJC Pesnica, zbirateljica narodnega blaga in kulturna delavka, gospa Mihaela Jarc-Zajc iz Višnje Gore, nas je razveselila z novo pesniško zbirko - tokrat zbirko otroških pesmi. Izšla je v maju, najlepšem pomladanskem mesecu, in prinesla otroške pesmi za vse, ki so mladi kot mesec maj. V pesmih srečamo njeno družino: hčerko Metko, vnuke: Gašperja, Miha in Petro. Njihov svet se najprej vrti v domači hiši in okolici. Ušesu prijetna in spomine vzbujajoča je otroška govorica, ki je spretno vtkana v verze. Srečamo življenje na vasi, ki je bolj družabno. Močno je občutiti navezanost na naravo. Pesnica z otroško rahločutnostjo spremlja veter, dež, sneg in sonce z vsemi čustvenimi odtenki strahu, žalosti, dolgočasja, pa tudi veselja in razigranosti. Ni lepšega, kot opazovati otroka, ko se igra s svojimi igračkami, z medvedkom, s punčkami, žogo. Za otrokovo vzgojo in razvoj pa so pomembne tudi hišne živali. Otroci se z njimi igrajo, jih opazujejo, kako rastejo, se starajo in odhajajo. Vsak odhod pa je boleč, toda pesnica tudi tu izpostavi pozitivno izkušnjo. Kako znani občutki in še kako sveži spomini! Otroci tekmujejo za ljubezen in naklonjenost staršev in so ljubosumni na mlajšega bratca ali sestrico. Vendar prehitro rastejo in odhajajo v šolo, kasneje tudi od doma, iskat učenost drugam in vse bolj redko se vračajo domov. Tudi to obdobje je v pesničinem spominu pustilo zanimive utrinke. Ob otroški trmici in kljubovanju, domači vzgoji ter ob pomoči šole otroci odrastejo, si ustvarijo svoje družine, imajo svoje otroke... In zgodovina se ponovi in ponavlja. "Luna člča!" Metka kliče, dviga k nebu si ročice, s prstkom kaže v lunin krajec. Brž tja k oknu vsi hitimo, da tega ne zamudimo - od tedaj je red pri hiši: "Luna člča!" vsepovsod se sliši, kadar prvi krajec sveti spet po hiši. (Luna čiča). Vstopili smo torej v svet otroške poezije, v deželo, kjer je vse mogoče in kjer ni nič tako majhno, da ne bi bilo vredno pozornosti. S pesniško domišljijo in tenkim občutkom za otroško dušo jo je med nas prinesla gospa Mihaela Zajc- Jarc. Tako nadaljuje tradicijo pes- njenja za otroke, ki je pri nas priz­ nano in spoštovano. Kako prijetno branje za mlade in mlade po srcu! Koliko lepih, starodavnih modrosti veje iz vsake vrstice teh pesmi! Le prisluhniti moramo njihovim glasovom, obuditi spomine in ...uživati. Marija Samec IVO FRBEZAR V MAKEDONIJI Pred kratkim je v Makedoniji pri založbi Makedonski pisatel v Skopju izšla pesniška zbirka Iva Frbežarja z naslovom Molitva za rodot. Izbor in prepev pesmi iz njegovih petih pesniških zbirk sta napravila prof. Bistrica Mirkulovska. Slovenka, ki že vse življen­ je živi v Skopju, in pesnik ter urednik Risto Jačev. Pesnik Ivo Frbežar je sodeloval na pesniškem srečanju Ilinden 2002 in kot predstavnik Društva slovenskih pisatel­ jev zastopal tudi Slovenijo. Predstavil je svojo poezijo, ki je zbudila precej pozornosti, sodeloval je v enourni radijs­ ki oddaji, knjiga pa je požela kar nekaj pozornih in ugodnih kritik in je v Makedoniji že razprodana. Zbirko pesmi Molitva za rodot so predstavili tudi na 38. Racinovih dnevih v Velesu. Iva Frbežarja so označili kot avantgardnega pesnika, ki se veže na tradicijo, obenem pa je do skrajnih meja provokativen. Povabili so ga še na druge pesniške večere v Makedoniji in drugam: v Grčijo v Sandanski (Pirinska Makedonija) in Solun (Egejska Makedonija), v Bolgarijo. Makedonci si želijo ponovnih srečanj s slovenskimi literati. V nedeljo, 9. junija, je Ivo Frbežar odšel v Bolgarijo, v Bukarešto, kjer je na mednarodnem srečanju književnikov predstavljal slovenski PEN klub. Marija Samec MONDENINA tiskovna konferenca V Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani je tretjega rožnika grosu­ peljska založba Mondena, enota IZZIV, predstavila knjižne novosti letošnjega leta. Kar pet izdaj štirih avtorjev se jim je nabralo. Žarko Petan je sočasno z dogajan­ jem pisal dnevnik o peripetijah ob volitvah za šefa RTV Slovenije ter o poti, ki je pripeljala do njegove zamenjave na tem izstopajočem in vplivnem mestu. Za knjižno izdajo je izpustil nekaj podrobnosti, nastala pa je zanimiva knjiga, ki predstavi vsa politična kopja, ki so se v zvezi z njim križala vtem obdobju in pojasni večino sicer neznanih ozadij. Knjiga z naslovom Ponavljanje preteklosti : zgodba o RTV (spomini) je vredna branja, saj nam lahko pojasni mar- sikakšno - tudi za današnji čas pomembno - povezavo. Znani pisatelj Bogdan Novak se je tokrat lotil satire z naslovom Šola za pijance. V tej svoji 55. knjigi nam nastavlja ogledalo, v katerega se lahko pogledamo in se celo spoz­ namo. Zvrst romana, ki na Slovenskem nikakor ne more ustvariti kontinu­ itete, je kriminalni roman, vendar pri Mondeni ne obupajo. Tokrat se je kriminalnega romana lotil Tomaž Kukovica, ki mu je dal naslov Virus resnice. V luči globalizacije in v temi mednarodnega terorizma je zgodba še kako aktualna. V njej srečamo spletke, tudi politične, napeto krimi- nalko in ljubezensko zgodbo. Avtorica, pesnica in vsestranska ustvarjalka Tatjana Pregl Kobe pa je tokrat predstavila kar dve svoji pes­ niški zbirki: Lahko se odmislim in Nekje potem daleč. Obe nosita pod­ naslov Venec nonetov. Njeno poezijo zaznamuje erotičen odnos do jezika, besede in pesnjenja. Uredništvo založbe Mondena, ki je doslej izdala nekaj iskanih knjig in romanov, tudi nominiranih za Kresnika, obeta, da naj bi vse tri prozne izdaje postale posebej opazne, morda celo bestselerji. Marija Samec Nova pesniška zbirka Slavka Zavirška Slavko Zaviršek, pravnik in pesnik s Cikave pri Grosupljem, je izdal novo pes­ niško zbirko z naslovom MOČVIRSKA ROŽA. Pesniško zbirko je posvetil svoji ženi, zato prevladuje ljubezenska tematika. To ni vihrava mladostna ljubezen, ki bi iskala izzive v burnih, kratkotrajnih čustvih. Pesnik je izpovedal zrelo ljubezen člove­ ka, ki išče toploto in bližino ljubljene osebe, da je obema lepše, da se počutita varno, ko čakata na starost in tisto, kar pride na koncu in kar ju edino lahko loči. Pa še po smrti bi bila rada skupaj, saj pesnik svojim otrokom naroča, naj ju pokopljejo skupaj, ženo na njegovo levo stran, da bo ves čas blizu njegovega srca. Pogosta beseda, ki jo srečamo v nje­ govih pesmih, je beseda sreča. Pesnik opaža spremembe v naravi in pri ljudeh, vendar vse sprejema z razumevanjem. Srečen je, imel je čudovite starše, ki jih nikoli ne pozabi omeniti, ima ljubečo ženo in otroke. (Za večno sva / sklenila roki, / obdarjena z ljubeznijo / in otroki. (Pesem, str. 7). Še vedno ga zaposlujeta kmet in kmečko delo, saj svojih korenin ne more in noče zatajiti. Pesnik ne pozabi garanja očeta in matere, njune skrbi za otroke, njunega vzgleda, ki ga je sam prevzel in ga poskuša prenašati na naslednji rod. Oče je molčal. Bral sem ga potiho, kot berem knjigo. Sklonjen, kot utrujen konj, je tovoril svoje življenje. Pokončen, kot stoletni hrast, seje pogumno zazrl v prihodnost. Rad bi imel njegov pogum. (Zgovorni molk, 60) Vse pogosteje se vrivajo v njegove pesmi misli na konec, na odhod v večnost. Meditativne pesmi kar silijo v razmišljanje. Je noč res noč ali je molk mojih oči? Je dan res dan ali le ogledalo, v katerem svetloba plameni? Sem jaz le jaz za sebe ali v bežečem trenutku tudi za druge ljudi? (Meditacija, 62) Ni pa vedno omejen z neizbežnim človeškim koncem posameznika, temveč kdaj pogled upre tudi v večno valovanje življenja v naravi okoli nas: Vem, o vem, / da jo bo pomlad spet vrnila. (Ptica seliv­ ka, 59). In vtis minevanja povzame tudi v večno ponavljajoči se cikel gibanja v času in prostoru našega dojemanja. Pesmi v vsakem posamezniku oživljajo njegove lastne podobne trenutke in so tako globlje doživljanje. Kot pesnik pa ne more mimo vloge besede ter njene magične teže: Lep je klas. / Njegov drget gre v pozabo. / Lepa je beseda, / njen zven zveni, / kot da je večna. (Pozaba in večnost, 29). K celoviti podobi pesniške zbirke, za katero pesnik pravi, daje zadnja in da se bo zdaj ukvarjal le še s prozo, je kot pri prejšnji mačice, sedaj pa rogoz naslikala žena Danica in tako domiselno podprla naslov zbirke. Marija Samec Otvoritev Blagovnice Vele Grosuplje VELE Trgovska družba d.d., Domžale Trgovska družba Vele s sedežem v Domžalah je nastala 1.1.2000 z združitvijo treh samostojnih trgovskih družb, ki imajo petdesetletno tradicijo. Spada med 20 največjih družb v Sloveniji. V letu 2001 je ustvarila celotnega prometa približno 43 mrd. tolarjev, kar znaša 192 mio. evrov. Ima 1.240 zaposlenih. Trgovska mreža družbe obsega: 40 živilskih poslovnih enot, pet diskontov, 25 neživilskih trgovin, tri blagovnice, dva cash & carry centra, lastno pekarno in slaščičarno ter še nekaj drugih manjših enot. Svoje trgovine in poslovne enote ima locirane na področju Domžal, Kamnika, Grosuplja in Celja. Na neživilskem področju se ukvarja s proda­ jo tekstila, obutve, gradbeno tehničnega materiala, športnih rekvizitov in drugega blaga. V letu 2002 bo družba odprla novo blagovnico v Grosuplju in hipermar- ket v Mengšu. V letu 2000 je družba postala večinski lastnik trgovske družbe Preskrba iz Sežane ter tako svoje poslovanje razširila še na področja na jugovzhodnem delu Slovenije. Družba je članica Gospodarskega interesnega združenja GIZ Suma 2000, ki interesno, na nabavni in prodajni strani, povezuje poleg nje še trgovski družbi Živila iz Stane Skok, predsednik uprave Kranja in Ero iz Velenja. GIZ Suma 2000 ima skupaj 314 živilskih trgovin, 93 neživilskih trgovin, 11 blagovnic, 44 gostinskih enot ter približno 150.000 m; skladiščih površin. Družba se uspešno razvija in neprestano vlaga v razširitev in modernizacijo svoje prodajne mreže. Intenzivno usposablja in izobražuje zaposlene ter izboljšuje kvaliteto njihovega dela. V letu 2001 je družba prejela najvišje republiško odlikovanje za najlepše urejeno blagovnico v Sloveniji. Delo družbe in vseh zaposlenih je usmerjeno h kupcu s ciljem, da ta za svoj denar dobi čim več, in da se zadovoljen vrača še k novim nakupom. Družba je tudi močno povezana z okoljem kjer ima svoje enote s tem, da podpira razvoj krajev in športno ter kulturno življenje. Slogan družbe je: VELE - kjer je nakup prijeten dogodek. Blagovnica bo na 5.500 m2 ponujala vse blago, katerega potrebuje družina za dom, gospodin­ jstvo, prosti čas in drugo. V mesecu oktobru leta 2001 je trgovska družba Vele na lokaciji Cesta na Krko v Grosupljem, poleg Pekarne Grosuplje, položila temeljni kamen nove blagovnice v Grosupljem. V svoji strategiji razvoja se je trgovska družba Vele odločila, da poleg blagovnic, ki jih ima v Domžalah (zgrajena leta 1968), Celju (odprta marca leta 2000) in Ivančni Gorici (odprta septembra leta 2000), zgradi tudi blagovnico v Grosupljem Otvoritev nove Blagovnice Vele Grosuplje bo v četrek 20. junija ob 16. uri. Na otvoritvi blagovnice bo imel otvoritveni govor predsednik države g. Milan Kučan ter predsednik uprave Vele g. Stane Skok in namestnik predsednika uprave g. Marjan Ahlin. Otvoritev bodo popestrile številne predstavitve največjih slovenskih proizva­ jalcev, nastop glasbene skupine Foxy Teens in narodno zabavni ansambel Grm. Blagovnica bo na 5.500 m1 ponujala vse blago, katerega potrebuje družina za dom, gospodinjstvo, prosti čas in drugo. V pritličju bo bogato založen hipermarket s široko ponudbo živilskega blaga in najosnovnejšo ponudbo neživilskega blaga. Posebej pestra bo ponudba svežega mesa in mesnih izdelkov, sadja, zelenjave, kruha, slaščic in drugih svežih programov. V sklopu hipermarketa bo Drogerija in parfumerija s ponudbo najkvalitetnejših in najpriznanejših blagovnih znamk kozmetike in parfumerije. V zgornjem blagovniškem delu bodo oddelki z žensko, moško in otroško konfekcijo, oddelek perila, gospodinjski oddelek, oddelek akustike, športa, igrač in obutve. Na omenjenih oddelkih bodo kupci lahko izbirali med ponudbo priznanih slovenskih proizvajalcev in proizvajalcev tujih blagovnih znamk, ki jih zastopa trgovska družba Vele. Ponudbo blagovnice bodo dopolnjevale dejavnosti in proda­ jni programi v pritličju. To so prodajalna »Darila«, prodajal­ na »Vonj narave«, cvetličarna Gardenia, frizerski salon »Moj stil«, bife »Punkt«, slaščičarna »Vele« in otroška igralnica. r I Ne zamudite! Vsak kupec bo na dan otvoritve prejel manjše darilo, ob nakupu določenih izdelkov jih čaka presenečenje. Največje darilo bo 10 % popust v času otvoritve. Popust bo veljal pri nakupu na vseh oddelkih in v drogeriji za vse izdelke, razen za izdelke v akciji. Kupcem so pripravili tudi 100 izdelkov po posebno ugodni otvoritveni ponudbi, ki bo veljala od dneva otvoritve pa vse do 3. julija 2002. Do konca meseca junija bodo vsem, ki se bodo odločili za nakup kolesa, opreme za vrt in kampiranje v vred­ nosti nad 50.000 tolarjev, podarili skiro. Na otvoritvi blagov­ nice bodo znani srečni izžrebanci - imetniki kartice »VELE prijeten nakup«. Deset jih bo prejelo vrednostni bon za 50.000 tolarjev, deset pa praktične nagrade. V hipermarke- tu bodo poleg rednih akcijskih ponudb, vsak vikend kupcem ponudili nekaj izdelkov po posebej ugodni »SONČNI CENI«. V mesecu maju so v trgovski družbi Vele začeli tudi z uvajanjem izdelkov pod trgov­ sko blagovno znamko »VI« za izdelke, ki so namen­ jeni ženskam in moškim ter trgovsko blagovno znamko »TI« za mlade in najmlajše. V Blagovnici Vele bo zaposlenih 80 prodajalk in prodajalcev, ki so strokovno usposobljeni. Kupcem se bodo posvetili s polno mero prijaznosti in jim v vsakem trenutku pomagali z nasveti. Blagovnica bo odprta vse dni v tednu. Od ponedeljka do sobote od 8.00 - 20.00 in v nedeljo od 8.00 - 12.00. Ob združitvi ponudbe manjših specializiranih prodajaln Vele, ki so bile v Grosupljem že uveljavljene, trgovska družba Vele svoje kupce obvešča, da bo enota Market Grosuplje na Partizanski od odprtja blagovnice dalje zaprta, da bo do nadaljnjega zaradi obnove in spremembe prodajnega pro­ grama zaprta prodajalna Moda Grosuplje in da bo prodajal­ na Papir in obutev nekoliko spremenila svoj prodajni pro­ gram. Enota Papir in obutev bo odprta ves čas, vendar bo specializirala svoj prodajni program v program knjigarne in biro opreme. Investicija v Blagovnico Vele Grosuplje bo trgovsko družbo Vele stala cca. 1,7 milijardo tolarjev. Ob blagovnici je zago­ tovljeno zadostno število parkirnih mest za kupce in nemoten dostop do blagovnice. Zaposleni v trgovski družbi Vele se bodo potrudili, da bodo prebivalci Grosuplja in širše okolice, blagovnico sprejeli za svojo, da bodo v njej opravljali »prijetne nakupe« in da bodo nakupi ne samo prijetni, ampak tudi ugodni. Prijetnost nakupa vam bodo skušali zagotoviti tudi s številnimi družabnimi dogodki in aktivnostmi, ki bodo namenjene obiskovalcem blagovnice, še posebej mladim in najmlajšim. Trgovska družba Vele se je ob odprtju blagovnice v Grosupljem odločila, da prispeva donatorska sredstva Zdravstvenemu domu Grosuplje za nakup osebnega vozila za potrebe patronažne službe. Kartica »VELE prijeten nakupu O uvedbi kartice so v družbi Vele razmišljali že nekaj časa. Razlog, da je niso uvedli že prej, je v tem, da veliko enot ni imelo računalniške podpore poslovanja. V letu 2001 je trgovska družba Vele pričela z obnovo trgovin in z vzpostavitvijo računalniško vodenega poslovanja v vse večje trgovine, ki tega še niso imele. Prišli so do točke, ko lahko kartico tudi dejansko uvedejo. • I IN seštevajte prijetnosti VELE družinska kartica »VELE prijeten nakup« • popust ob nakupu • seštevanje ugodnosti • nagradna žrebanja ^ L § i § ift-D|Hlr'1 €8§0 H 1 S kartico ugodnosti za kupce so določene izkušnje že imeli v podjetju Tabor Grosuplje. Skoraj 20.000 imetnikov kartice TABOR je kar­ tico uporabljalo tudi po združitvi. Kartica »VELE prijeten nakup«, ki je tako zaživela konec novembra 2001, je bonitetna kartica, s katero v trgovski družbi VELE nagra­ jujejo zvestobo kupcev z dodatnimi gotovin­ skimi popusti in nagradnimi žrebanji. Zaradi raznovrstnih programov, ki jih trži družba Vele, je vsebina kartice razdeljena na dva dela: na živilski - market program in neživilski pro­ gram. Imetnikom kartice tako pripada 3% popust za nakupe plačane z gotovino in sicer na market programu pri nakupih nad 5.000 tolarjev ter pri neživilskih programih za nakupe nad 10.000 tolarjev. Poleg 3% popus­ ta, ki se kupcu - imetniku kartice - prizna takoj ob nakupu, so vsi imetniki kartice udeleženi v dodatnih žrebanjih, ki potekajo dvakrat letno in v katerih družba Vele podarja deset darilnih bonov v vrednosti 50.000 tolarjev in deset praktičnih nagrad. Prvi srečni imetniki kar­ tice bodo izžrebani 19. junija 2002. Rdeča nit kartice je slogan: »seštevajte prijetnosti«. Vele svojo konkurenčno prednost gradi na prijaznosti in strokovnosti prodajalcev, kar je tudi osnova za slogan Vele - prijeten nakup. Dejavnikom, ki vplivajo na prijeten nakup v trgovinah Vele, torej prijaznost, širok asortiman, raznolikost ponudbe, primernost cen, so dodali še popuste, ki se priz­ navajo kupcem iz naslova kartice, tako na živilskem, kot tudi na neživilskem področju, kar pa je tudi posebnost kartice »VELE prijeten nakup«. V družbi Vele, v bližnji prihodnosti, načrtujejo nadgraditev kartice tako da bodo ugodnosti za imetnike še večje. Jm VEL E prijeten nakup CISTO PRAVI BIZNIS V petek, 10. 5., smo se učenci podjetniškega krožka O.Š. Brinje odpravili v Litijo. Tam je potekal že sedmi regionalni podjetniški forum. Na tem forumu so učenci iz slovenskih šol prikazali, koliko so se naučili na podjetniških krožkih, ki so potekali skozi celo šolsko leto. Svoje znanje so morali prikazati v poslovnem načrtu. Ta pa je temeljil na poslovni ideji, ki je morala biti čim bolj izvirna in pa tudi uresničljiva. Sami smo se sprva posvetovali med seboj in seveda z našo mentorico. Naštevali smo vse mogoče ideje, ki niso bile za nobeno rabo, a smo se nato spomnili tiste "ta prave", ki smo jo nato obdelali v poslovnem načrtu. Naša ideja je izhajala iz dejstev, da bi radi čim več zaslužili in se pri tem čim manj naprezali, zato smo sklenili, da bi pospeševali proda­ jo. Ker vemo, da rabimo nekoga, za katerega bi pospeševali prodajo, smo se po tehtnem premisleku odločili za podjetje FRUCTAL, saj je že uveljavljeno ime, ima sokove, kijih pije­ mo mladi in je tudi pokrovitelj dobrodelnih akcij. Da bi Fructal zvedel za nas, smo napisali poslovno ponudbo, v kateri smo našteli vse stvari, ki jih lahko ponudimo v zameno za plačilo. Ker pa nismo hoteli biti povprečni, smo se odločili, da posnamemo videokaseto, ki bi na kratko predstavila našo zamisel. Zaradi samega snemanja videa smo včasih v šoli ostali tudi do štirih in še čez, saj je bilo potrebnih več ponavljanj zaradi občasnih kiksov, napačne osvetljave in tehničnih problemov. Toda na koncu nam je uspelo in naša mentorica je video skupaj s poslovno ponudbo poslala na sedež Fructala v Ajdovščino. Po dveh tednih smo dobili odgovor, da so nam odobrili našo poslovno idejo, a namesto denarne nagrade smo dobili platoje sokov, ki smo jih namenili različnim akcijam za pospeševanje prodaje. Sedaj ko smo imeli sponzorja in se nam je forum že vneto bližal, smo se znašli pred novim problemom. Napisati je bilo treba poslovni načrt, v katerem moramo obdelati vse stvari, s katerimi smo se ali pa se še bomo srečali pri uresničevanju poslovne ideje, (trženje, prodaja, skupni dobiček, stroški...) Tudi to oviro smo po več urah za računalnikom in pa dolgih telefonskih pogovorih z mentorico ter občasnimi krči v vratu, premagali in se nato začeli pripravljati za forum. Poleg poslovnega načrta je pomembna tudi predstavitev ideje, pred komisijo in pa postavitev turističnega kotička. Za predstavitev smo napisali kratko igrico, za turistični kotiček pa smo poiskali podatke o Grosupljem in njegovih znamenitostih, ter pripravili nagradno igro. Nato smo se obloženi z vsemi možnimi brošurami, zemljevidi, plakati in slikami odpravili na forum v Litijo. Ob prihodu so nam izročili izkaznice z našimi imeni ter nam pokazali naš prostor v telo­ vadnici, kjer smo nato postavili naš turistični kotiček. Ker smo priredili manjšo degustaci- jo Fructalovih sokov, je bil naš kotiček zelo dobro obiskan. Da smo obisk še povečali, smo hodili okoli drugih stojnic in vsakega, kije rešil nagradno vprašanje, povabili na degustaci- jo. Predstavitvi turističnih kotičkov je sledila tudi predstavitev našega poslovnega načrta pred komisijo. Zavrteli smo kaseto, ki smo jo poslali Fructalu, in nato odigrali še našo igri­ co. Z zanimanjem smo si ogledali predstavitve ostalih tekmovalcev in jih primerjali z našo. Ko so bile prikazane vse predstavitve in je komisija ocenila vse tekmovalce, smo se odpravili spet nazaj v telovadnico, da bi slišali rezultate. Navdušeni smo bili, ko smo izvedeli, da nismo zadnji in ne predzadnji, pa tudi ne predpredzadnji... A ko smo slišali, da smo zasedli drugo mesto, je poleg navdušenja in veselja v nas zašel tudi kanček žalosti, saj smo si želeli prvega mesta, ki bi pomenilo, da bi odšli na državni forum. Vemo, da smo zaradi majhnega števila članov krožka (bili smo trije, medtem ko so ostale skupine imele po deset in več učencev) bili včasih na slabšem, a na koncu smo s pomočjo odlične men­ torice naredili poslovni načrt, ki ga je pohvalil sam šef podjetja, ki je organiziralo to tek­ movanje. Bili smo tudi edini, ki smo izpeljali svoj poslovni načrt, saj smo si pridobili spon­ zorstvo in naredili tudi poslovno ponudbo, a zgleda, da so bili drugi boljši. Jim bomo pa že drugo leto pokazali! Zahvaljujemo se podjetju Fructal in O.Š. Brinje za vso podporo. Slh/ana Zori, OŠ Brinje Brinjski četrtošolci z vodiči in učiteljicama v Reticah pri spominskem obeležju. TUDI MLADOSTNA RAZIGRANOST MORA IMETI SVOJE MEJE! Časi se hitro spreminjajo. Zelo pomembno je, da se znamo in zmoremo prilagoditi novim izzivom, a pri tem slediti skupnim vrednotam. Spričo sodobne tehnologije na vseh področjih dela imamo danes vedno več časa tudi za najrazličnejše sprostitvene dejavnos­ ti. In prav je tako. Človek potrebuje za zdravo življenje veliko telesne aktivnosti, potrebuje pa tudi druženje. Pa nekoliko spregovorimo o življenju mladih v občini Grosuplje. Tu mislim na tiste naj­ mlajše, ki so še v vrtcu, pa osnovnošolce, srednješolce, študente in tudi tiste, ki so že zaposleni. Zelo je pomembno, da si mlad človek zna svoj delovni dan pametno porazdeli­ ti in si oblikovati svoj urnik, ki obsega čas, ki ga preživi v šoli ali na delovnem mestu, za učenje doma, za delo-pomoč staršem, sprostitev in druženje. Le na ta način si mlad človek oblikuje svoj lastni bioritem, ki mu pomaga, da je njegovo življenje srečno in ni stal­ no v težavah s časom. Obdobje, ko si mlad človek najlažje oblikuje svoj delovni dan, je obdobje osnovne šole. V tem obdobju lahko tudi starši v veliki meri pripomorejo, da si otrok oblikuje pravilen odnos do šole, učenja, dela doma in sprostitve. Pomembno je, da v tem obdobju starši otroku pomagajo narediti urnik aktivnosti za posamezni teden. Skupaj z otrokom sledijo vsem aktivnostim in otroka opozarjajo na doslednost. Ta trud se pozneje bogato obrestu­ je. Mladi v občini Grosuplje lahko svoj prosti čas aktivno preživljajo v najrazličnejših dejavnostih, ki jih organizirajo že v vrtcu, nato v osnovni šoli, cerkvi, glasbeni šoli in naj­ različnejših društvih. Prav bi bilo, da bi vsak mladostnik aktivno deloval v eni od teh dejavnosti, kajti vse te aktivnosti so strokovno vodene in povsod tu obstajajo določena pravila, ki jih mora mlad človek upoštevati. S tem pa mladostnika navajamo na red in na spoštovanje skupnih pravil in dogovorov. Del svojega prostega časa v popoldanskih in večernih urah, ob delavnikih, nedeljah in praznikih pa mladi preživijo na igriščih, ki so ob vrtcih, šolah in v krajevnih skupnostih. Prav je, da tudi iz sredstev občinskega proračuna gradimo igrišča, ki so namenjena spros- titvenim dejavnostim vseh občank in občanov ne glede na starost. Tu pa ni napisanih pravil, ni nadzora in prav zato se na nekaterih igriščih dogajajo velike nepravilnosti (od nasilja starejših nad mlajšimi, najrazličnejši vandalizmi, pijančevanje, mamila ...). Vse to povzročajo le posamezne manjše skupine mladostnikov, slaba luč pa pade potem na vse mlade in tudi na ugled kraja. In prav o tej problematiki so se med drugim pogovarjali tudi starši Osnovne šole Brinje na svoji seji sveta staršev. Vesela sem bila, da so me povabili na to sejo kot predsednico Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje. Skupaj z vodstvom šole smo ugotav­ ljali, da lepo novo igrišče ob šoli Brinje ne služi povsem namenu, za katerega je bilo zgra­ jeno. Pojavljajo se skupine mladostnikov, ki s svojim neprimernim obnašanjem uničujejo igrala, ograjo, pozno v noč popivajo. Skoraj sleherno jutro so na igrišču prazne steklenice, injekcijske igle, ki so zelo nevarne za okužbo učenk in učencev Osnovne šole Brinje. Starši so zaskrbljeni in ogorčeni nad takim početjem. Kako pristopiti k reševanju omenjene problematike? Ena od rešitev je, da se igrišče ogradi z visoko ograjo in zaklene ob določeni uri. Skupaj so ugotovili, da to ni dobra rešitev, saj so igrišča namenjena v največji meri prav za rekreacijo in druženje mladih. Prepričana sem, da povsod tam, kjer so igrišča, skupaj z vsemi, ki upravljajo igrišča, in tistimi, ki jih uporabljajo, mora priti do dogovora in je treba skupaj oblikovati PRAVILA OBNAŠANJA. Ta pravila bi morala biti pritrjena na vidnem mestu - lahko na mreži igrišča. Vsi uporabniki, ki bi prihajali na posamezno igrišče, bi bili na ta način seznanjeni s dogovorjenimi pravili. Občasna kontrola, ki jo izvaja za to pooblaščena oseba, bi bila zelo dobrodošla, saj bomo le na ta način prepričali mlade, DA MORA TUDI MLADOSTNA RAZIGRANOST IMETI SVOJE MEJE! Največ pa prav gotovo lahko naredijo starši. Prav bi bilo, da si starši vzamejo čas in sku­ paj s svojim otrokom (od vrtca pa tja do zaključka 4. razreda) gredo na igrišče in se rekreirajo. Zavedati se moramo, da z lastnim vzgledom najbolje vzgajamo. Pozneje, ko otroci odraščajo, je najbolj pomembno, da so med starši in otroki odkriti odnosi, da otro­ ci povedo staršem, kam in s kom gredo. Prav je, da starši naredijo občasni sprehod, da ugotovijo, če otroku res lahko zaupajo. Če se otrok dogovorov drži, gaje potrebno pohva­ liti in ga povprašati, kaj je počel. Ti pogovori morajo biti zelo spontani in ne vsiljeni. Če pa straši ugotovijo, da se otrok dogovorov ni držal, pa je potreben poglobljen razgovor, v katerem mora otrok začutiti, da so starši prizadeti in da mu ne zaupajo in zato ga bodo bolje nadzorovali. Otrok in pozneje mladostnik mora začutiti, da starši skrbijo zanj in prav zato želijo vedeti, kje je in s kom se druži in tudi, kaj se tam dogaja. Starši se morajo tudi natančno dogovoriti z otrokom, kdaj se mora vrniti domov. Otrok mora dogovor upoštevati! Najslabše je, če starši pri tem niso dosledni. Ko se mladostnik vrne pozno zvečer domov, je zelo pametno, da ga starši pričakajo in se z njim mirno pogovorijo. V primeru, da se mladostnik ni pripravljen pogovarjati in odhiti v svojo sobo, je znak, daje nekaj narobe. Starši naj stopijo do njega in se pogovorijo, že po veden­ ju bodo lahko ugotovili, kaj je z otrokom. V okviru sveta staršev bi se lahko starši organizirali in bi v času počitnic naredili raz­ pored nadzora na igrišču. Prav gotovo je kar veliko število staršev, ki bi bili pripravljeni enkrat na teden ali na mesec sodelovati in spremljati dogajanja na igrišču. K sodelovan­ ju bi bilo zelo dobro pritegniti tudi mladostnike, saj je velika večina naših otrok in mla­ dostnikov lepo vzgojenih in želijo, da vsi spoštujemo dogovorjena pravila. Vse možne oblike večjega nadzora na naših igriščih bi bilo potrebno proučiti in skupaj poiskati tisto rešitev, ki bi zagotovila na vseh naših igriščih večji red, sproščeno rekreacijo in prijetno druženje. Pred nami so poletne počitnice. Mladi bodo imeli še več prostega časa. Naša igrišča bodo še bolj polna. In zelo prav je tako, le dogovoriti se je potrebno za pravila obnašanja in občasno kontrolo. V času počitnic naj bi bila naša igrišča dalj časa v noč razsvetljena, da bi imeli mladi več možnosti za prijetno preživljanje prostega časa. Angelca Ukovlč, predsednica Odbora za družbene dejavnosti PLANINSKI IZLET NA VIŠEVNIK Pri planinskem krožku sva že tri leta. Naredili smo že 19 izletov v naše gore. Doživeli smo že marsikaj, hodili smo v lepem in tudi deževnem vremenu. Za soboto je bilo napovedano lepo, sončno vreme, zato smo se izleta še pose­ bej veselili. Namenili smo se na Viševnik (2050 m) nad Pokljuko. Tokrat se nas je zbralo 30 pohodnikov. Vodili so nas Iztok, naša učiteljica, ki vodi planinski krožek, in nekaj staršev. G. Štibernik nas je tokrat zapustil v varstvo mlajšemu vodiču, on pa je s svojo skupino odšel na hrib v bližini Viševnika. Večkrat nas je poklical po mobitelu, da se je prepričal, če je vse v redu. Do vrha smo hodili dve uri in sonce je močno pripekalo, a ko smo prišli na vrh, nas je presenetila toča. Še sreča, daje bilo naliva hitro konec. Z vrha smo videli Triglav, kočo Planiko in Kredarico. Ko smo se vračali, je bila pot zelo spolzka zaradi naliva, zato so nekateri padli in se pošteno umazali. Ovac, ki so nas pozdravile, ko smo se vzpenjali, sedaj ni bilo več. Noge so nas že pošteno bolele, ko smo končno prišli do avtobusa. Nazaj grede smo se ustavili še na Bledu in se poslad­ kali s kremnimi rezinami in sladoledom. Sedaj pa komaj čakamo na zadnji izlet v tem šolskem letu. Naš cilj bodo Martuljški slapovi, veselimo pa se tudi zato, ker bomo pri bivaku naredili piknik. Jan Žitnik In Janez Kavšek 3. b OŠ Brinje Grosuplje RADENSKO POLJE 4. naravoslovni dan četrtih razredov Sibirska perunika (Iris sibirica) • simbol Radenskega polja Učenci četrtih razredov OŠ Brinje smo imeli 15. maja naravoslovni dan, ogled Radenskega polja. O Radenskem polju smo se že kar nekaj naučili pri pouku, saj letos pri spoznavanju družbe spoznavamo značilnosti Dinarsko-kraškega sveta, med katere sodi tudi območje Radenskega polja, kije v naši bližini. Radensko polje je dobilo ime po vasi Račna. Leži na jugovzhodu Grosupljega, dolgo 4 km, široko pa 1 km. Zjutraj smo se z avtobusom pripeljali do Boštanja, kjer se začenja Radensko polje. Študent Mitja Škrjanec nam je v preure­ jenem prostoru, ki je bil včasih hlev, pokazal diapozitive - Radensko polje v šti­ rih letnih časih. Nato nas je Jože Miklič popeljal do raz­ valin gradu, kjer nas je preselil za skoraj 4 tisočletja v zgodovino. Povedal nam je, da je v cerkvi pod Boštanjem grobnica, kjer so pokopani grofje, ki so včasih živeli na boš- tanjskem gradu. Nekaj je povedal tudi o najstarejšem bronastem zvonu v cerkvi, še posebej pa o samem gradu. Leta 1549 ga je dal zgraditi Jakob Lamberg, gospodarji na gradu pa so bili tudi Blagaji in Lazariniji. Od nekoč zelo lepo urejenega boštanj- skega gradu so ostale le še razvaline. V neposredni bližini Radenskega polja pa je tudi veliko še druge zgodovinske in kul­ turne dediščine. Iz Boštanja smo odšli do Zagradca in naprej do Radenskega polja. O Raden­ skem polju nam je pripovedoval g. Peterlin. Popeljal nas je do Srednic, (Srednice se imenujejo zato, ker so sredi polja - so estavele). Zvedeli smo še nekaj o rastlin­ stvu in živalstvu na tem polju. Tu rastejo poleg običajnih trav (visoke pahovke in pasje trave) še močvirski tulipan, močvirs­ ka kukavica, rumena kalužnica, zlatica, kozja brada, regrat, poletni zvonček ter sibirska perunika, zaščitni znak Radenskega polja. Žal je "sodobno kmeti­ jstvo" prisotno tudi na tem delu našega planeta. Zaradi gnojenja z umetnimi gnojili že izumirajo redke rastline, med drugimi sibirska perunika. Vodnik nas je opozoril na tam živeče živali, ki smo jih lahko opazovali. Če smo dobro pogledali okrog sebe, smo v zraku opazili kanjo in postavko, na tleh pa sledi srne. Tu živijo še druge živali: race, štorklje, čaplje, ptice pevke in mnoge žuželke, med katerimi je največ komarjev, ki so za bližnje prebivalce tega polja velika nadloga. Žival­ stvo se je zaenkrat še obdržalo. Pot smo nadaljevali do požiralnika poto­ ka Dobravke in nato zavili po gozdni poti. Tam smo videli žabo. Lahko smo jo tudi pobožali. Med potjo smo jo izpustili zraven luže. Odpravili smo se skozi gozd, kjer smo nekateri nabirali Šiške. Od kraških pojavov smo videli ponikalni­ co - požiralnik, kjer ponikne Zelenka, majh­ na jezerca in estavele. G. Peterlin nam je povedal, da je Radensko polje edino kraško polje v Sloveniji s tremi ponikalni­ cami, to so: Šica, ki ponikne v Zatočnih jamah, Zelenka ponikne v jami Pekel in Dobravka prvič ponikne v Velikem Retju, kadar pa je višja voda, pa drugič v Beznici in nato še v Tekoči rupi. Na poti proti Račni (Zatočnih jam si nismo mogli ogledati, ker je za to zmanjka­ lo časa) smo videli urha - majhno žabo, ki je spodaj oranžne barve. Med potjo smo prečkali tudi Zelenko, kjer je vodič Mitja ujel zeleno rego. Bil je zanimiv naravoslovni dan. Kljub temu da nam je že naša učiteljica Ksenija veliko povedala o Radenskem polju, sem ga zdaj spoznal še bolj, gledal in čutil sem ga od blizu. Zahvaljujemo se vsem našim vodičem in jim pri njihovem delu želimo veliko uspeha. Luka Žitnik In Mitja Usenlk OŠ Brinje Grosuplje Društvo Sožitje - Klub Čukec LIKOVNA RAZSTAVA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Pri likovnem ustvarjanju. V Ljubljanski banki Grosuplje se vam s svojimi likovnimi izdelki pred­ stavljajo Čukci. Likovna razstava je plod celoletnega druženja otrok s posebnimi potrebami ter njihovih men­ toric in bo trajala do meseca septem­ bra. V klubu Čukec in Panda smo skozi vse leto poskušali biti vsestransko ust­ varjalni, to pa se kaže v raznolikosti likovnega ustvarjanja z različnimi likovnimi tehnikami, kot so tempera, akvarel, drgnjenka v voščenko, zrcalno odtiskovanje. kolaž, asemblaž, slikanje s furnirjem, prstnimi barvami, risanje s flomastri, barvnimi svinčniki itd. Vodenje otrok s posebnimi potreba­ mi skozi ustvarjalni proces pa se zelo razlikuje od mentorstva zdravim otrokom. Velikokrat znajo otroci zelo presenetiti in zgodi se, da postopek ustvarjanja ne poteka po pričakovan­ jih. Takrat je potrebno veliko podrob­ nega vodenja in usmerjanja otrok, da naloga uspe. Naj na kratko opišem potek ustvar­ janja asemblaža (lepljenje različnih materialov na temeljno ploskev). Otroci so razporejeni po skupinah glede na njihove motorične sposob­ nosti. Pred začetkom ustvarjanja se seznanijo z različnimi lastnostmi pred­ metov in materialov, sledijo pa tudi demonstraciji postopka lepljenja z le- ZA MIRNO NOC Vdihnem vonj pokošenega sena, se dvignem med zvezde in poiščem sestrico luno, ki zaspano zardi... Skupaj se, vrneva v sanje ljudi, da posvetiva v njihove duše s svetlobo tople prošnje za mirno noč... Mojca Kastellc pilom mekol. Pričakovali bi, da z lep­ ljenjem ne bodo imeli večjih težav, ven­ dar ni tako. Lepljenja ne izvajajo zgolj kot tehnični postopek, ampak ga doživljajo kot mazanje z barvo. Pri prekomernem nanašanju lepila na materiale jim je pomemben samo užitek same akcije. Gradnja asemblažev je postopna, z delnim prekrivanjem različnih ploskev, struktur in oblik na površini. Vendar otroci s posebnimi potrebami se tega lotijo na čisto svojstven način. Ploskve nanašajo s prekrivanjem ene čez drugo, ne glede na dotedanje delo. Zato jih je potrebno sproti opozarjati na problem prekrivanja, saj bi s tem izgubili način postopnosti izdelave asemblaža. Podobno se zgodi tudi s predmeti. Kljub temu so otroci s posebnimi potrebami sposobni ustva­ riti sorazmerno urejene površine s primerno razporeditvijo struktur, barv, oblik in predmetov po njihovem izboru. V kompozicijah vladata harmonija in red. Kot je rekel Lev Vigotski: "Otrok razume najbolj enostavne vzroke in odnose, vendar se ne zaveda svojega razumevanja." Seveda na njihovo us­ tvarjanje v veliki meri vpliva vodenje mentorja in veliko individualnega spodbujanja, da otroci uspešno opra­ vijo nalogo. Njihovi izdelki povedo vse. V ustvar­ janje vložijo veliko lastne domišljije in energije. Že izbor živih pestrih barv in materialov ter dinamične kompozicije govorijo o veselju in miru, ki ju ti otroci nosijo v sebi. Nad ustvarjanjem vedno pokažejo veliko veselja in navdušenja in se tudi znajo v celoti prepustiti, kar pa ne bi mogla trditi za zdrave otroke. Zato je tudi ustvarjanje bolj prijetno, saj pri tem vsi neznansko uživamo - tako otroci kot tudi mentorice. Ko pa je končni izdelek pred nami, je za vse pomembno samo notranje zadovoljstvo in zadoščenje, ki pa ga otroci s posebnimi potrebami nedvom­ no dosegajo. Delite to zadovoljstvo z njimi tudi vi in si oglejte pestrost likovnega ustvar­ janja otrok s posebnimi potrebami. Katarina DROBNIČ BOGASTVO RAZLIČNOSTI Iz poročila predsednice Društva Sožitje, podanem na občnem zboru, ki so ga imeli v soboto, 25. maja na Gradišču. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŽUPANOVA JAMA GROSUPLJE V četrtek, 30. 5. 2002, je bil v Družbenem domu občni zbor Turističnega društva Županova Jama Grosuplje. Izvolili smo nove člane uprav­ nega odbora In spremenili Ime društva v: ŽUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN OKOUSKO DRUŠTVO GROSUPUE. Ustrezno novi zakonodaji smo spreme­ nili tudi Pravila društva. Društvo je že na decembrski seji pred­ lagalo, naj občni zbor potrdi imenovanje Jožeta Permeta za častnega člana TD Županova jama Grosuplje in predlog je bil soglasno sprejet. Daljše poročilo o delu društva je podal predsednik Miro Vreg. Sredstva, ki jih je občina namenila za vzdrževanje jame, smo porabili za postavitev podesta v zad­ nji dvorani in obnovi stopnišča v Ledenici. Nato pa se je razvila razprava o položaju turizma v kraju. Pogrešamo občinski plan razvoja turizma, pa je gospa Angelca Likovič, svetnica občinskega sveta, povedala, da ima v načrtu srečanje s tu­ rističnimi delavci, da bi se seznanila s problematiko tudi na tem področju. Predsednik društva si je želel boljšega sodelovanja z gostinstvom, saj preko TIO a - Turistično informacijskega centra - posreduje društvo informacije o priredit­ vah ter o prenočitvenih in prehrambenih zmogljivostih v kraju in okolici, pa se je vabilu na sestanek odzval le direktor Motela Grosuplje, gospod Maks Furlan. Pozornost bomo vse bolj posvečali tudi varstvu okolja, zato smo se že lani prija­ vili na občinski razpis s projektom Naravna in kulturna dediščina šolskega okoliša, ki ga bomo letos uresničili skupaj z OŠ Brinje. Zajeli naj bi naravno in kul­ turno dediščino šolskega okoliša, saj bi tako lažje ozavestili učence in preko njih starše, da je treba kulturno dediščino kraja ohranjati, pokazati navzven in varovati za naslednje rodove. Julija bomo opravili uvajalni seminar in v jeseni naj bi projekt stekel. Pričelo se je ocenjevanje krajev pod okriljem akcije Moja dežela - lepa in gos­ toljubna, in sicer na treh nivojih, repub­ liškem, regionalnem in društvenem. Lanska republiška komisija je izpostavila neurejenost čakalnic na železniški posta­ ji, ki se ne uporabljajo več, da ni občinskega turističnega prospekta, ki bi bil dostopen obiskovalcem (v gostinskih objektih, na črpalkah in turističnih točkah). Udeleženci zbora so predlagali namestitev estetskih in enotnih kole­ sarskih stojal pred trgovinami, občino in vsemi lokali v kraju Grosuplje, kajti vsi se ne vozijo z avtomobili. Delo entuziastov v društvu so udeleženci pohvalili, vendar je turizem gospodarska panoga in k delu je treba pristopiti profesionalno, da se pokažejo uspehi. Na področju turizma je veliko možnosti, v povezavi s športom, kulturo in gospodarstvom bi morala tudi ta panoga prinašati delovna mesta in prihodek. Za Turistično društvo Županova Jama Grosuplje, Marija Samec SKAVTSKIH 10 LET Slavnostni zbor - kvadrat na začetku praznovanja - foto Janez Mrak. Radovedni pogledi so se ustavljali na šotorih in mladih na travniku ob strelišču in nogometnem igrišču na Grosupljem. Res je, to ni ravno vsakdanje dogajanje. Tako kot ni bilo vsakdanje praznovanje 10. obletnice grosupeljskih skavtov. Želeli smo, da bi praznovali po skavtsko, zato smo si za dva dni, 10. in 11. maja 2002, sredi Grosupljega postavili mini tabor z vhodom, ognjem, jamborom, stranišči in seveda šotori. Pogledali smo si naših 10 let, kar je lep del človekovega življenja. Vsa leta smo se trudili za kvaliteto, saj je ta pri vzgoji bolj pomembna kot številke. Zimovanja, poletni tabori, potovalni tabori, izleti, projekti, prehojene poti, prijatelji, obljube... Ob večernem ognju nas je obisk Roberta Baden-Powella, ustanovitelja skavtov, in nje­ gove žena Olave (seveda ne tapravih) spomnil, da nismo osamljeni otok, ampak del največjega mladinskega gibanja na svetu - skavtstva, ki šteje okoli 28 milijonov skavtov. Skavtske pesmi so vsemu skupaj dodale še malo več skavtskega duha, ki je poleg ognja ogreval še nočno stražo, gasilci pa so lahko mirno odšli domov, ker ni bilo nobene nevarnosti. Gora palačink, ki so nam jih za večerjo pripravili starši, je polnila naše želodce še naslednji dan, ko so potekale zadnje priprave na obljube in skupno praznovanje z drugimi ljudmi, vmes pa smo se oglasili še na radiu. Postavili smo razstavo slik in različnega materiala (rutk, majic, knjig, skavtskih pripomočkov ...) ter časovni trak, ki nas je popeljal po različnih dogodkih na naši desetletni poti. Obiskovalci niso imeli kaj dosti od te razstave, ker nas je začel zalivati dež in smo vse prekrili. Večino stvari so si ljudje lahko potem ogledali v stari grosupeljski cerkvi. Zaradi dežja smo pozneje začeli z mašo, ki jo je daroval Marjan Škvarč, general­ ni duhovni asistent v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Med mašo so novi skavti izrekli obljube, prvi in hkrati usmerjevalni korak na poti vsakega skav­ ta. Kot je povedala zgodba med pridigo, že majhna jagoda lahko spremeni življen­ ja, kar je morda povzročila tudi ustanovitev skavtske skupine. Vsekakor s skavtsko vzgojo poskušamo prispevati k vzgoji samostojnih oseb, odgovornih krajanov in državljanov. Po maši pa tek pod strehe šotorov, ki so komaj zadostovali za vse obiskovalce. Čakali smo na lepše vreme, a ni kazalo na bolje, tako da smo praznovanje nadal­ jevali v veroučnih prostorih pod grosupeljsko cerkvijo (seveda dežja potem ni bilo več). S svojimi mislimi in željami so se nam pridružili načelnik skavtov Danilo Kozoderc, župan Janez Lesjak, župnik ob ustanovitvi grosupeljskih skavtov Franc Novak, sedanji župnik Franci Šuštar, predstavnici grosupeljskih tabornikov, škofljiš- ki skavti in nekaj skavtov ustanoviteljev. Torta je malo potolažila vse skavte, ki so se pripravljali na izvedbo delavnic, ki naj bi se odvijale, in na prireditev, med katero bi nastopili. Očetje pa so že "zagnali" peč in z užitkom pripravili hrano za prazno­ vanje. Potem je bilo tudi pospravljanje užitek! Vsem ljudem, ki so bili vključeni v praznovanje, se zahvaljujemo, še posebej obči­ ni za travnik, staršem za palačinke, Damjani za zajtrk, Lampretovi družini za les, ZSKSS in škofljiškim skavtom za šotore, gasilcem za stražo, klopi in peč ter vsem drugim, ki ste spremljali naše delo vsa leta obstoja. Hvala tudi vsem dosedanjim voditeljem za ves trud, vložen v skavtstvo. Morda pa bomo 20. obletnico praznovali že v svojih prostorih ... Alenka Oblak Poročilo obsega skoraj šest polnih tip­ kanih strani, zato za naše bralce povze­ mamo le nekaj točk iz tega poročila. - V klubskih dejavnostih ČUKCA je bilo redno vključenih 20 otrok iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Poudarek pri delu dajejo kvalitetnemu preživljanju prostega časa in usposabljan­ ju za samostojno življenje, ki ga vodijo strokovno usposobljene osebe. Izvajalci programa so prostovoljke Mili, Barbara, Katarina, Alojzija in Darja. Tako so se preizkusili z raznimi izdelovanji različnih okraskov, risanja, izdelave novoletnih voščilnic, poslikave steklenic, izdelave mask in podobnih izdelkov. - Na izobraževalnem področju so orga­ nizirali seminar SKRB ZA SAMEGA SEBE, iz katerega so se udeleženci vrnili srečni in zadovoljni in si želijo še takšnih srečanj. Seminarja ZA OHRANJANJE PSIHOFIZIČNEGA ZDRAVJA družin se je udeležilo 7 družin. - Enkrat tedensko so imeli organizirano PLAVANJE in ostale aktivnosti v bazenu v Centru za zdravje otrok v Šentvidu pri Stični. - Prek MEDIJEV so poskušali vzpodbujati pomoč socialno šibkim kot tudi na splošno seznaniti javnost z njihovim delom. - Organizirali so nekaj DRUŽABNIH SREČANJ s kulturnimi programi. - SODELUJEJO z različnimi ustanovami, na njihova srečanja pa so se odzvali različni predstavniki teh organizacij. - Krajevna organizacija RK Žalna je orga­ nizirala dobrodelno prireditev, izkupiček pa je PODARILA društvu Sožitje. - S Katarino Drobničevo uspešno posta­ vljajo likovne RAZSTAVE. - V svet GLASBE IN PLESA so stopali s pomočjo Žvrgelj in drugih glasbenikov. - V pestrem delovanju društva pa so precej časa namenili PRIDOBITVI PROSTOROV za ustanovitev varstveno delovnega centra. Prihodnjič bomo zapisali kaj več o nji­ hovih načrtih. Jože Mi klic 27. ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 2002 DRUŠTVO UPOKOJENCEV GROSUPLJE - SKUPNI ZMAGOVALEC V organizaciji DU Kočevje so letošnje ŠIU Dolenjske in Bele krajine potekale 22., 23. in 25. maja. Če pogledamo statistiko iger, vidimo, da število sodelujočih društev in športnikov iz leta v leto narašča. Tako je že od lani, koje bilo prizorišče iger Grosuplje. Letos je sodelovalo že 19 društev s skupno 382 športnicami in športniki. Športnice in športniki upokojenci so med tridnevnim športnim druženjem pokazali visoko stopnjo športnega duha. Tako smo opazili na prizorišču sicer korektno navijan­ je za domača moštva, vendar pa so z veseljem in iskrenim navdušenjem nagradili z aplavzom tudi dobre poteze nasprotnih ekip. Tudi sojenje na igrah je bilo po oceni športnikov korektno in v duhu pravil. K sreči tudi ni prišlo do poškodb, čeprav je bil orga­ nizator pripravljen tudi na to. Na ŠIU 2002 je iz DU Grosuplje nastopilo skupaj 38 športnikov v naslednjih panogah: balinanje (M in Ž), kegljanje (M), pikado (M in Ž), streljanje (M in Ž) in šah (M). Dosegli so naslednje rezultate: • moški -1. mesto v streljanju, 3. mesto v kegljanju, 1, mesto v šahu, 4. mesto v bali­ nanju in 2. mesto v pikadu; • ženske - 3. mesto v streljanju, 2. mesto v balinanju in 5. mesto v pikadu. V skup­ nem rezultatu je DU Grosuplje doseglo največ točk in osvojilo prvo mesto. Na sklepni prireditvi ob priložnostnem kulturnem in zabavnem programu so bili najboljšim podeljeni pokali, športniki našega društva, ki so bili ekipni zmagovalci, pa so dobili še lično simbolično spominsko darilo - pravega kočevskega medveda v lesu. Druženje in športni duh, kije na ŠIU vedno prisoten, našim članom veliko pomeni, zato se radi pripravljajo in udeležijo iger. Če pa so še rezultati dobri ali celo odlični, je veselje in zadovoljstvo še večje.Tudi tokrat je bilo tako. Čestitke in dobre želje za bodoče športne preizkušnje! Iz Društva upokojencev Grosuplje Sprehod skupine Pelin roža Grosupeljski upokojenci so si na športnih igrah prislužili "pravega kočevskega medveda". Pelin roža je skupina varovank iz Doma starejših občanov Grosuplje. Ponavadi jih je deset do dvanajst, odvisno od trenutne­ ga počutja in razpoloženja. S pomočjo negovalk in sester se srečujejo enkrat tedensko. Pogovarjajo se o različnih stvareh, na primer o nakitu, kuhanju, pred­ vsem pa o tem, kako je bilo včasih in kako zelo je danes drugače. Enkrat na leto si privoščijo malo daljši sprehod. Tako se je zgodilo tudi 15. maja letos. Bilo je sončno vreme in za tisti letni čas kar pretopio. Gospe in spremljevalci smo se zbirali pred domom in se v senci trte skrivali pred vročino. Ko smo bili zbrani vsi, glavna sestra Marta, vojaka David in Miha, negovalki Stola in Urška, prostovoljki Urša in Tina ter sedem varovank doma, smo se odpravili na pot. Kmalu je za nami prihitela tudi gospa Lojzka iz društva Sožitje. Sestra Marta je vodila karavano in kar pogosto smo se nasmejale, saj smo se nekatere prav namučile, da smo z vozički prevozile vse tiste pločnike in luknje v njih. Prej nismo nikoli razmišljale o tem, kako pomembno je, da so pločniki urejeni, invalidski vozički pa v voznem stanju. Naredili smo majhen krog in se ustavili pri kapelici. Zmolili smo in zapeli nekaj Marijinih pesmi, potem pa še vsak zase prosili Boga za zdravje. Med sprehodom po ulicah smo se pogovarjali in opazovali vrtove. Nekajkrat smo se ustavili, da nas je gospa Lojzka fotografirala. Tak sprehod je vendar potrebno zabeležiti tudi v objektiv! Ob vrnitvi pred dom smo spet pohiteli v hladno zavetje trte. Spili smo sok, pojedli okusno makovo pecivo gospe Lojzke, še malo obnovili vtise in zapeli nekaj pesmi. Vsaka od sedmih gospa je dobila tudi šopek travniškega cvetja, ki ga same že dolgo ne morejo več nabirati. Od toplote in sonca utrujene varovanke smo odpeljali na oddelke in jih prepustili v oskrbo vest­ nim negovalkam. Gospe iz skupine Pelin roža so se po dol­ gem času spet naužile sonca in svežega pomladnega zraka. Mogoče se sliši nenavadno, ker gredo na sprehod samo enkrat na leto, vendar Domu starejših občanov primanjkuje prostovoljcev, ki bi jih bili večkrat pripravljeni spremljati. Ko enkrat vidiš srečo in zadovoljstvo, pa čeprav na utrujenih obrazih varovank, veš, da boš naslednje leto spet na sprehodu z njimi. Njihov nasmeh je najlepše darilo, ki ga lahko dobiš. Tina Kolarlč DRŽAVNI PRVAKI SO DOMA V GROSUPLJEM Veterani GD Grosuplje na najvišji stopnički 25. 5. 2002, dan, ki se je začel kot mnogi drugi. Pa vseeno ni bil čisto navaden, saj smo imeli gasilci in gasilke najavljen odhod v Moravske Toplice na gasilsko državno prvenstvo. Letos se to imenuje pokal Matevža Haceta. Bil je leta 1949 postavljen kot prvi predsednik današnje gasilske zveze. Tekme so na vsake štiri leta po predhodnih izbirnih tekmah. Mi smo bili zmagovalci regije II Ljubljana in s tem smo pridobili pravico nastopa. Nace, naš najmlajši veteran po stažu in letih, sicer pa je bil šofer avtobusa, je to pot prvič potoval na pravo gasilsko tekmo. Njegovo delo je bila vožnja in skrbeti za zvezo med tekmovalci. V pomoč pa mu je bil še Andrej Kocman, kot naša prva rezer­ va. Janez Štangar, standardni član ekipe, pa je to pot ostal doma na straži. Seveda, ne njemu ne ostalim potnikom v kombiju se še sanjalo ni, kako se bodo zadovoljni vračali. Z Moravskih Toplic v Prekmurju. ki so lep ravninski kraj z velikimi rekreacijski­ mi površinami in zdraviliškimi objekti. Tega dne seje trlo mladih in manj mladih gasilcev. Vse pa je bilo pod nadzorom redar­ jev, kurirjev in voditeljev ekip. Po dolgi vožnji le pade beseda našega šefa Janeza Brodnika: "Tu parkiraj, desetar za mano!" Tu je Drago Hamun, med nami sivimi mladeniči najstarejši. Seveda se je začela tudi tekmovalna mrzlica. Nič več prostega govorjenja, vsak se je zaprl vase in razmiš­ ljal o svojih dolžnostih, ki ga čakajo ob nastopu tekme. No, po ogledu tekmova- lišča in prijavi se naša izvidnica vrne in pade beseda: "Čez petdeset minut nastopimo!" Seveda, zaradi strogih meril smo morali kar nekaj opreme dopolniti in lepo v korak smo odšli na kraj, se svoboda gibanja prekine. Od tu naprej pa te vodijo po raz­ poredu vodiči. Zdaj pred to, zdaj pred ono komisijo in leta so tu zelo važna, zato so bili potrebni tudi osebni dokumenti. A komisija nam ni delala kakšnih težav, to je le bolj administrativni del, vodi pa jo vedno kakšen od visokih častnikov. Na drugi strani ceste je čisto nekaj drugega. Tam je lepo ograjeno tekmovališče, strogi pogledi sodnikov sežejo včasih tudi preko ograje, kar stopnjuje še nadaljnjo napetost. Ekipa PGD Grosuplje po razglasitvi, ko so postali državni prvaki. Seveda tam se tudi že delijo kazni za prestopke. Kar hitro sem opazil, da je v ekipi sodnikov Marinka. To je postavno dekle z Notranjske, ki ji ne uide nič - prav nič. Ta ženska, čeprav brez očal, popolno­ ma vse vidi. "Fantje, mrzli smo! Napake ne sme biti, če hočemo preživeti." Seveda desetar poveljuje naprej, pred­ stavi našo ekipo sodnikom, ki pa nam z nasmehom dovolijo pripravo orodja. Hitro se razkropimo vsak po svoje stvari, ki so na dolgo in široko razložene po tekmovališču. Po končani tekmi vsaka ekipa pusti orodje na tekmovalnem prostoru. Preostalo nam ni drugega, kot da vsak svoje skrbno pripravi, se posvetuje s sotekmovalcem, stvari zložimo na točno določena mesta, desetar pregleda orodje in zakliče: "Zbor!" Do tu je še vse v redu, zdaj pa nastopi trenutek resnice. Kaj bomo iztržili iz večme­ sečnih priprav prav za to tekmo? Po preda­ ji raporta sodnikom, ti kot vedno prijazno vprašajo, če ima kdo kaj vprašati. Seveda je tu napetost že prevelika za govorjenje. Na povelje desetarja "V napad!" stečemo kar nam duša da. Sam g Peter, moj sotrpin v tekmi, je bil na prvem stiku kar malo pre- hiter, po kratkem zaviranju pa je steklo vse kot po maslu. Kdaj pa se sama vaja konča, pa zvemo od sodnika, saj za čas vaje in po vaji ne smemo gledati nazaj. Zdelo pa se mi je, da je bil sodnik malo pozen. Zakaj, pa nisem mogel vedeti. Naš Jože na trojaku je imel nekaj problemov s trdimi navoji. Pa jih je le uspešno končal. Oba Franceta, Dremelj in Krivec, sta trdno držala levo stran napada v svojih rokah. Marjan Urbančič, kot prvi, ki postavi orodje na mesto, da se vaja sploh začne, je to opravil kar sanjsko. Odmera časa pa nam nikakor ni bila naklonjena in nam ni kazala kaj prida uvrstitve. Seveda se odpravimo na drugo vajo. Tam pa smo pravi mojstri. In tako se je tudi tokrat izkazalo. Tu pa ni nobene pomoči sotekmovalcev, saj delamo vsak na svojem polju čisto svoje delo, le sodniki merijo našega zadnjega, ki konča delo. Sam vem, da moram zadnji končati, če hočemo dobro končati. Marjana sva najhitreje stekla, na srečo so tudi ostali fantje stekli tako rekoč skoraj istočasno. Znak je bil dober in zaključek več kot odličen. Zaradi popolne informacijske blokade med sodniki, ki obdelujejo podatke, smo kar pet ur hodili sem pa tja in modrovali, kaj bi bilo lahko boljše in kaj slabše. Tudi v ostalih ekipah so imeli marsikaj pripomniti o zlih usodah, ki so jih čakale na tekmoval­ nem prostoru, pa jim niso bili kos. Eden je kimal bolj desno, drugi na drugo stran, vsi pa smo enakomerno skomigali z rameni. No, prišel je tudi čas resnice, ki se je raz­ pletel za nas sanjsko. Zvočnik je prav lepo na glas zaklical: "Veterani Polje-Vodice tretji!, Hajdoše - drugi! Grosuplje - prvi!" Seveda, da se ti takrat ne bi prikradla solza v oči, je smešno govoriti, da pa ne bi bilo nasmeha na obrazu, bi bilo pa skoraj nemogoče. Ta glas nam je še dolgo odmeval v ušesih, tudi potem, ko so nam razdelili pokale in medalje. Za prva tri mesta dobijo vsi tekmovalci vključno z rez­ ervo in vodjem pravo medaljo. Pokal pa je ekipna trofeja, ki smo ga vsak posebej visoko dvignili v zrak. Da na Dolenjsko potu­ je tako lepa trofeja, se zgodi le malokrat ali skoraj, skoraj...! Veliko čestitk in trepljanja po ramah, kije trajalo tisti večer pozno v noč, lep sprejem v gasilskem centru in nato doma, nam je prav prijalo in smo res hodili kot mladi petelinčki. Lepo je biti zmagovalec. Takih trenutkov si želimo še naprej, nič manj pa ne bomo veseli uspeha tudi naših prijatel­ jev, saj smo vendar vsi le samo ljudje. To pot sta nam pomagala Bog in Marija, saj en sam tega ne bi zmogel. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k našemu uspehu. Marjan Šlrcelj st GASILCI SMO TEKMOVALI V preteklih tednih smo gasilci tekmovali na državnem in občinskem tekmovanju. Državno tekmovanje je bilo ločeno v dveh delih. 18. maja so v Žalcu tekmovali pionirji in mladinci, 25. maja pa so v Moravskih Toplicah tekmovali člani. Na teh dveh tek­ movanjih je sodelovalo tudi 11 ekip iz GZ Grosuplje. Za uvrstitev na državno tekmovanje so morale te ekipe osvojiti enega izmed prvih treh mest na regijskem tekmovanju regije Ljubljana II, v katero je povezanih šest gasilskih zvez. Na državnem tekmovanju so nastopile naslednje enote (v oklepaju je navedeno doseženo mesto): pionirji - Čušperk (31.); pionirke - Račna (17.), Čušperk (23.); mladinke - Šmarje Sap (16.), Čušperk (20.); člani A - Šmarje Sap (31.); člani B - Ponova vas (20.), članice A - Grosuplje (10.), članice B - Račna (18.), veterani - Grosuplje (1), Ponova vas (36.). Prvo mesto veteranov PGD Grosuplje je največji uspeh, ki ga je dosegla kakšna enota iz naše občine na nivoju Republike Slovenije - iskreno čestitamo! V soboto, 1. junija smo pri Gasilskem centru Grosuplje organizirali občinsko gasilsko tekmovanje GZ Grosuplje in GZ Dobrepolje. Tekmovalo je 64 enot, iz GZ Grosuplje 48 in iz GZ Dobrepolje 16 enot. Iz GZ Grosuplje je bilo 9 enot pionirjev, 3 pionirk, 6 mladinski, 2 mladink, članskih A 10, članov B 8, članic A 2, članic B 3 in ve­ teranov 5. Najboljša mesta po vrstnem redu so dosegle enote: pionirji - Čušperk, Račna, Gatina; pionirke - Čušperk, Račna, Šmarje-Sap; mladinci - Šmarje-Sap, Gatina II, Čušperk; mladinke - Čušperk, Šmarje Sap; člani A - Šmarje Sap II, Ponova vas, Gatina; članice A - Grosuplje, Ponova vas; člani B - Ponova vas, Račna, Čušperk; članice B - Račna, Čušperk, Polica, veterani - Grosuplje, Polica, Ponova vas. Najboljši rezultat med vsemi članski­ mi enotami so z 942,50 točk od 1000 možnih dosegli člani B PGD Ponova vas. Tekmovanje je potekalo skozi ves dan, organizacijo tekmovanja sta izvedla poveljstvo in tekmovalna komisija GZ Grosuplje, v ocenjevalnih komisijah so delali sodniki iz obeh gasilskih zvez. Za dobro počutje tekmovalcev in drugih sodelujočih so kot vedno vzorno poskrbeli člani in članice PGD Grosuplje. Prve tri ekipe iz vsake GZ so ob razglasitvi rezulta­ tov prejele pokale, ostale pa priznanja za sodelovanje. Ob koncu tekmovanja in raz­ glasitvi rezultatov pri članskih ekipah je bil navzoč tudi župan občine Grosuplje g Janez Lesjak, ki je tekmovalcem čestital za dosežene razultate ter se vsem navzočim gasilcem zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo v korist občanov. Božo Knez TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA JAMA NA RADENSKEM POUU Turistično društvo Županova jama Grosuplje vsako leto organizira izlete po okolici, da bi pobliže spoznali svoj domači kraj ter njegove lepote in zanimivosti. Za letošnji spomladanski izlet, bil je drugega rožnika, smo si izbrali Radensko polje, vodil pa nas je univerzitetni diplomirani biolog Stane Peterlin. V lepem nedeljskem jutru smo začeli pohod pri Boštanju, se po še rosni travi napotili proti Srednicam, nato pa nas je pot vodila še na Kopanj mino Marijinega studenčka. Imeli smo srečo, kajti videli smo še cvetoče spomladanske rastline, pa tudi že tiste, ki napovedujejo poletje. Kar nekaj lepih šopov sibirske perunike je še kazalo svojo lepo modro barvo. V bližini so cvetele vijoličaste ilirske gladiole, nežno rozast francoski sipek se je vil med travo. Ob vodi so se še videle poletne kronice. Druga ob drugi sta rasli prstasta in močvirska kukavica. Zadnja nadaljevanje na strani 18 SLOVENIJA - Izberi življenje! Človek, ki je samozadosten in torej ne sprejema Božje solidarnosti odrešenja, si domišlja, da je živ, a je v resnici "mrtev". "Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej živ­ ljenje!" (5 Mz 30,19). Tako je govoril Mojzes ljudstvu pred pragom Obljubljene dežele. Tako je bilo rečeno tudi našim slovenskim prednikom pred 1250 leti. In takrat so se slovenski knezi odločili za živ­ ljenje. Sprejeli so krščanstvo in s tem živ­ ljenje, sicer bi bili preminili kakor drugi sosednji narodi, od katerih je ostalo samo ime. Slovenci so si takrat izbrali Življenje, to je Jezusa Kristusa, izbrali so si Resnico, to je Jezusa Kristusa, izbrali so si Pot, to je Jezusa Kristusa. Skupna pot življenja je bila vodilna misel prvega slovenskega ple­ narnega zbora. Neznani slovenski duhovnik ali škof je namreč okrog leta 950, vsekakor pred letom 1000 zapisal: "Ecce bi detd nas neze grešil, te vuekigemube siti..." (Če bi ded naš ne grešil, bi mu na veke bilo živeti). Torej dokument, prvi slovenski zapisani tekst (Brižinski spomeniki) govori o življenju. Izberi življenje, slovensko ljud­ stvo, bodi ljudstvo življenja in za življenje, je tudi vodilna misel plenarnega zbora na prelomu tisočletja. Človek na prelomu tisočletja To, kar so generacije prednikov sanjale, se je uresničilo v kratkem obdobju desetletne zgodovine minulega stoletja. Slovenski kristjan je od 25. junija 1991 zaživel v samostojni državi in v svoji cerkveni pokrajini z lastno škofovsko kon­ ferenco, ki jo je 20. februarja 1993 potrdil Sveti sedež. Pred vesoljno Cerkvijo je Anton Martin Slomšek kot prvi Slovenec priznan za blaženega. Doživeli smo dvakratni obisk Petrovega naslednika papeža Janeza Pavla II. od 17. do 19. maja 1996 in 19. septembra 1999. Stopili smo v tretje tisočletje, v katerem bo odločitev za življenje in spoštovanje človekovega dostojanstva odločilnega pomena za preživetje slovenskega naroda. Papež Janez Pavel II. je v svojem nagovoru v cerkvi Sv. Petra v Rimu slovenske romarje 26. oktobra 2000 na vseslovenskem jubilejnem romanju takole nagovoril: "Spodbujam vas tudi k večjemu pogumu in zdravi samozavesti, ki Tokratni godovnik, sv. Benedikt (11.7.), se imenuje "oče zahodnega meništva", kar pomeni, da je zelo vplival na samostansko življenje. Njegovo ime prihaja iz latinščine in pomeni "blagoslovljen", iz njega pa izhajajo tudi imena Benedikt, Benito ter včasih Beno (ta lahko izvira tudi iz Bernarda). V naši občini je prikazan v 4 cerkvah: Posvečena mu je cerkev na Blečjem Vrhu. naj se odražata tudi v vašem javnem delo­ vanju. Pol stoletja totalitarne vladavine je v marsikaterem kristjanu pustilo občutek manjvrednosti in strahu. Čas je, da te stra­ hove premagate! Zavzeto in enakopravno sodelujte z vsemi ljudmi dobre volje na področju politike in gospodarstva, kulture, šolstva in medijev. Vsi ti dogodki in okviri nam dajejo nove možnosti in so razlog za zdravo samoza­ vest, da kot Božje ljudstvo z optimizmom gledamo v prihodnost življenja vsakega človeka, naroda in Cerkve. Upanja poln pogled v prihodnost pa od nas terja stvaren vpogled v konkretne razmere v luči Božje besede in izročila Cerkve. Vsak čas ima svoje sončne in senčne strani. Naš čas ni nič drugačen. Pri tem pa se moramo zavedati, da slovenski človek ostaja, tako kot skozi stoletja, tudi danes na križišču med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom, da je izpostavljen tujim vplivom, srečanjem in kroženjem različnih idej. Kulturno- Čas na prelomu tisočletja mnogi imenu­ jejo postmodema. Značilno za človeka te kulture je, da ne verjame več izključno v racionalno utemeljevanje in dokazovanje, ampak vedno bolj svojim doživetjem in izkušnjam. Od vere pričakuje predvsem duhovnost in modrost ki naj mu pomagata živeti v negotovem svetu. Posledica poma­ njkanja zanimanja za kakršnokoli zadnje utemeljevanje življenja je, da so cenjene različnost, drugačnost in relativnost. Doslednost, logičnost in zvestoba za mnoge niso več ideal. Sodobni človek kljub vsemu ostaja dedič moderne kulture, ki v ospredje postavlja razum. Na podlagi kritične misli in znanstveno-tehnične kulture zahteva avtoriteto argumentov in ne argumente avtoritete. Vendar ga to ne ovira, da na duhovnem področju ne bi sledil različnim voditeljem, katerih avtoriteta je lahko vprašljiva. Da bi v polnosti uresničil samega sebe, so zanj pomembne vrednote, kot so svoboda, samouresničevanje, pravica do lastnega prepričanja in odločanja, dialog spoštovanje človekovega dostojanstva, mir, čisto okolje in sobivanje s stvarstvom. Gre za pristna človeška iskanja in teženja, ki so navzoča skozi celotno odrešenjsko zgodovi­ no, zato v njih Cerkev tudi danes vidi priložnost za iskren dialog V informacijsko-globalni družbi je človek še vedno zagledan v tehnični razvoj, hkrati pa se na duhovnem področju prepušča zgolj svetu doživljanja. Ker v obilici informa­ cij težko izbira, ne ve več, na kaj bi se oprl. To v njem spodkopava gotovost, otežuje razmišljanje in osebno odločanje v stalno spreminjajočem se svetu. Uveljavljanje plu­ ralizma kultur in civilizacij ima pozitivne posledice za večje medsebojno spoštovan­ je, spoznavanje in bogatenje, obenem pa vzbuja negotovost in strah. Drugačno dojemanje in razumevanje sveta je v zadnjih desetletjih poudarjalo zlasti vprašanja miru, okolja in odnosov med spoloma. V sozvočju s tem so v ospredju ekologija, telesnost, ranljivost, odsotnost družbenih ideologij, utopij in podobno. Pozornost je usmerjena v notranji intimni svet in ne v zunanje ure­ janje družbe in družbenih odnosov. Pojavi zasebništva, individualizma in konformiz­ ma so za demokratično družbo škodljivi, vendar je nasproti njim skrb za pravice posameznika in njegovo svobodo tisti po­ zitivni vidik, ki močno opredeljuje postmo- dernega človeka. Težnja po zadovoljevan­ ju lastnih osebnih potreb in želja po bol­ jšem gmotnem položaju vzpodbuja uveljav­ ljanje porabniške družbe, ki poveličuje svo­ bodo posameznika, ne glede na odnos do sočloveka, resnice in drugih vrednot. Krščanstvo je od svojih začetkov delo­ valo globalno in lokalno. Prav globalizacija je nova priložnost za evangelizacijo. Večje možnosti za izmenjavo dobrin omogočajo dvig življenjskega standarda, s tem pa tudi kakovost življenja, tudi duhovnega. Pretok informacij in mednarodne ustanove preprečujejo različne oblike zlorab posameznikov ali skupin. Zavest o sood­ govornosti za celotno človeštvo in vse stvarstvo lahko predstavlja ustrezno pro­ tiutež najrazličnejšim posameznim, tudi egoističnim interesom. Čeprav nekatera znamenja govorijo o upadanju tradicionalne vernosti, vezane na institucijo Cerkve ter na njen dogemski in pravni red, se po drugi strani krepi zani­ manje za duhovnost in druge oblike reli­ gioznosti. Lahko rečemo, da se slovenski človek na novo religiozno prebuja, vendar ne izbira več le med vero in nevero, ampak tudi med vero in njenimi nadomestki, še bolj pa zapada v versko brezbrižnost. Ta drugače verujoči človek je žejen sreče in celostnega zdravja, hrepeni po izgubljeni harmoniji v sebi in stvarstvu, do katoliške Cerkve pa je zadržan in kri­ tičen. Kulturno-zgodovin- ski vidik Družbeno-politični pomen in vloga SV. BENEDIKT Na Kopanju, Veliki Ilovi Gori in Boštanju stoji njegova podoba na glavnem oltarju. Živel je v Italiji v 5. in 6. stoletju, nje­ gova sestra dvojčica je bila sv. Sholastika. Benedikt je še pred zaključkom študija zaradi nemoralnosti svojih sošolcev pobegnil v samoto. Nekaj časa je bil z drugimi asketi, potem pa tri leta preživel v popolni samoti. Skupina puščavnikov ga je nato imeno­ vala za svojega predstojnika, ko pa je poskušal urediti njihovo življenje, so ga hoteli zastrupiti. Zaradi tega ga pogosto upodabljajo s kačo ali vranom, ki ima v kljunu zastrupljen kruh. Benedikt se je vrnil v svojo votlino in pod njegovim vplivom in vodstvom je nekaj puščavnikov oblikovalo meniške skup­ nosti, zaradi cesarje ustanovitelj zahod­ nega meništva. Ustanovil je tudi sve­ tovno znani samostan Monte Cassino, kjer je napisal svoje vodilo - ora et labo- ra, moli in delaj - ki je postalo temelj vseh zahodnih benediktinskih samostanov in je vplivalo na zahodno meništvo in tudi na srednjeveško življen­ je nasploh. Sv. Benedikt je zavetnik Evrope, šolarjev, učiteljev, kotlarjev, rudarjev, jamarjev, umirajočih ter priprošnjik proti mrzlici, ledvičnim kam­ nom, zastrupitvi in čarovnijam. Si upamo biti sami, v tišini? Neki pri­ jatelj je rekel, da ima v vsaki sobi radio ali televizijo, da se ne počuti osamljene­ ga. Ta si je vsaj priznal. Zdi se, da mora biti glasba vedno in povsod, da zamoti naša ušesa in s tem zaposli naše misli. Kot da pred čim bežimo, da se bojimo pogovora s seboj, s svojim notranjim glasom. Nas je strah, da bi se v tišini začeli spraševati o smislu svojega počet­ ja? Nas je strah razmišljati o svojem živ­ ljenju? Težko pa je tudi sprejeti tišino, ko sta skupaj dve osebi ali več. Ne reče se ji zaman "mučna tišina". Kdor v taki mučni tišini spregovori prvi, ga moti tiši­ na ali pa se čuti odgovornega za skupino. A tišina je lahko polna. Oddaja nam glasove, ki jih običajno niti ne sliši­ mo. Tišina je lahko bolj polna od zvoka. Alenka Oblak SV. ALOJZIJ, SV. AHAC, SV. JANEZ KRSTNIK, SV. PETER IN PAVEL, SV. MOHOR IN FORTUNAT V začetku poletja godujejo še drugi svetniki, upodobljeni v cerkvah naše občine. Upodobitve sv. Alojzija (21.6.) lahko vidimo v Žalni, Škocjanu in Grosupljem, sv. Ahaca (22.6.) v boštanjski cerkvi in na Selih pri Šmarju, sv. Janeza Krstnika (24.6.) na Dolah pri Polici, Veliki Ilovi Gori, Boštanju ter kot zavetnika na Gatini. Sv. Mohorju in Fortunatu (12.7.) je posvečena cerkev na Selih pri Šmarju, sv. Petru in Pavlu (29.6.) pa cerkev na Sp. Slivnici. Zadnja dva sta prikazana še v Št. Juriju, Žalni, Škocjanu, Grosupljem, na Gatini in Dolah pri Polici ter sv. Peter v Troščinah in sv. Pavel na Blečjem Vrhu. Alenka Oblak krščanstva v slovenskem narodu segata v čas karantenskega kneza Boruta, kije ob srečanju z germanskimi ljudstvi spoznal prednost vključitve v novo nastajajočo evropsko krščansko družbo. Po letu 740je začela nastajati urejena in z Rimom povezana Cerkev. Irska misijonska meto­ da seje na tleh Karantanije uveljavila kot inkulturacija evangelija v pristni religiozni čut ljudstva in njegove govorice (Brižinski spomeniki). Tudi druga misijonska smer iz oglejskega patriarhata je svoje delo utemeljevala na prostovoljnem spreje­ manju evangeljskega oznanila in na pomembnosti dobre priprave na krst. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da se je slovensko krščanstvo narodno, kulturno in versko oblikovalo med salzburško in oglejsko cerkveno pokrajino skoraj tisoč let in da so pri evangelizaciji igrale pomembno vlogo vsakokratne politične razmere. V 9. stoletju sta to tradicijo nadaljevala in poglabljala sveta brata Ciril in Metod ter položila temelje avtohtoni slo­ vanski kulturi. Po večstoletni tesnejši povezavi med državno in cerkveno oblastjo je v času razsvetljenega absolutizma državna oblast korenito posegla v notranje življen­ je Cerkve. Posledice so utrpeli predvsem kontemplativni redovi. Od janzenizma in razsvetljenstva je na Slovenskem dru­ gačno pot evangelizacije ubral lavantinski škof Anton Martin Slomšek, ki seje vnovič naslonil na izročilo irskih menihov in svetih bratov Cirila in Metoda. Slomšek je evangelizacijo uresničeval s kulturnim vzorcem, ki je temeljil na vzgoji in izobrazbi ter slovenskem jeziku kot verodostojnem sredstvu oznanjevanja. Podobno je njegov svetniški sodobnik Friderik Irenej Baraga v povsem drugačnih, misijonskih razmerah pri evangelizaciji izhajal iz globoko občutene potrebe po spoštovanju avto­ htone kulture. Druga svetovna vojna in v njej začeta revolucija sta močno spremenili sloven­sko družbo. Okupatorji so slovensko deželo razdelili na tri dele, mnoge domoljube pa izgnali, mobilizirali, zaprli ali pobili. Domače revolucionarne sile so s prevaro zavedle mnoge dobro misleče ljudi in izvajale teror nad tistimi, ki se niso strinjali s komunistično revolucijo, kar je doseglo svoj vrhunec ob koncu vojne z množičnimi poboji in s tisoči izgnancev. V mnogih nedolžnih žrtvah druge svetovne vojne in revolucije je slovenski narod, podobno kot drugi narodi preteklega sto­ letja, dobil več sto mučencev in pričeval­ cev. Novo nastali totalitarni družbeni red je slovensko prebivalstvo po drugi svetovni vojni razdelil na zmagoviti in poraženi del. V prvih povojnih letih seje pospešeno uva­ jala kolektivizacija kmečke zemlje, urba­ nizacija in industrializacija. Skupaj z načrt­ no ateizacijo, posebno prek šole, medijev in celotnega družbenega življenja, je vse to povzročilo pomembne spremembe v miselnosti slovenskega človeka in v nje­ govem odnosu do vere. Zaradi zvestobe tradiciji in nagonskega odpora proti totali­ tarizmu se posledice teh sprememb sprva še niso tako poznale, kot so se pokazale v zadnji tretjini 20. stoletja. Današnji slovenski človek je še vedno zaznamovan s posledicami polpretekle dobe, kar se kaže zlasti v še prisotnem občutku nesvobode izražanja, strahu, pasivnosti, nesproščenosti in manjvred­ nosti ter v neizkušenosti glede delovanja in razmišljanja na demokratičen način. Tako tudi spremembe v družbi in osamosvojitev Slovenije leta 1991 niso vnesle v zavest tistega demokratičnega duha, ki bi ga pričakovali. Vse to se kaže tudi v negotovem izražanju vernosti pri laikih in duhovnikih. Posebno težko in počasi se prebija na dan lik zavednega katoliškega laika, delavca in intelektualca, ki je bil prav posebej izpostavljen ide­ ološkim pritiskom. IZ DOKUMENTA SRC OB ZAKUUČKU SINODE NIKO MIHIČINAC K.D. EPREMICNINE KOIOVVORSHA 3, 12% GROSUPLJE TEL: 01-786 56 60, F Ah 01-786 GSty\041-4Q5\258 SMS: 56 65 405258@LIN^\M0BIJi\L.SI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNim.SI URL WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI PRODAMO: -zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in na Rakitni; -stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Vidmu, Št. Juriju.Vel. Lipljenih); - etažo nadstandardne hiše v Grosupljem. - kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; - kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; -stanovanja; - poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! NADALJEVANJE IZ 17. STRANI je redka in ogrožena rastlinska vrsta. Kar osem let traja, da ta rastlina zraste in zacveti. Občutljiva je na dušik, če bi travnik pognojili, bi izginila, kot je že na šotišču z visokim barjem mesojeda rosi­ ka. Pester je tudi živalski svet. V daljavi sta se po nebu vozili dve štorklji. Nad boš- tanjskim gradom smo opazovali zanimiv boj. Vrana je odganjala kanjo stran od svojega gnezda in je bila, čeprav manjša po rasti, kar uspešna. Iz trave so zletavali škrjančki in peli, dokler so se dvigali, saj pojejo le med letom navzgor, potem pa so zatrepetali s krili v zraku in strmoglavo padali proti tlom, kjer so imeli v travi skri­ to svoje gnezdo. V mlaki sredi travnika so se pretegovale ogromne pijavke, lovili pa smo tudi žabo, ki je odtavala predaleč od mlake in bi se v vročem dnevu lahko osušila in poginila. Mnogo lepega in zanimivega smo videli in zvedeli tega lepega dne na Radenskem polju. Če posameznike ali skupine zanima pohod po Radenskem polju pod strokovnim vodstvom, bo Turistično društvo Županova jama orga­ niziralo obisk tega našega kraškega polja. Želje javite na telefon: Županova jama 786 13 23 (Marija Kralj). Marija Samec 15 letnica orkestra Glasbene šole Grosuplje NAJLEPŠE ZVENIJO ŠMARNICE Grosuplje, 17. maja 2002 - V avli osnovne šole Louisa Adamiča je Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom sedanjega dirigenta Vladimirja Škrieca praznoval 15. obletnico svo­ jega pestrega delovanja. Prireditve so se poleg učiteljev na glasbeni šoli in prijateljev orkestra in nekaterih občinskih svetnikov, udeležili tudi skladatelji in dirigenti iz sosedstva, ki komponi- rajo in vodijo tovrstne orkestre. Obletnico so popestrili kot glasbeni gostje Godba Dobrepolje, Stično pa je zaradi bolezni v ansamblu zastopala le njena predstavnica. Župan Janez Lesjak je poleg pozdravov jubilantom in obiskovalcem pojamral o nezavidljivem položaju občine v raznih družbenih dejavnostih - predvsem na področju pomanjkanja različnih prostorov. Dirigent orkestra Glasbene šole Grosuplje Vladimir Škrlec. V drugi polovici osemdesetih let so se na Grosupljem, še posebej v Glasbeni šoli, ki je v kraju takrat delo­ vala že dobro desetletje, začele proti skupni točki začele tiste silnice, ki so privedle do ustanovitve pihalnega orkestra. Najmočnejši silnici med njimi pa sta predstavljala Marjan Sajovic - takratni direktor glasbene šole, in Vladimir Rozman - tajnik takratne kulturne skupnosti. Direktor glasbene šole Franc Korbar se je zahvalil vsem dosedaj sodelu­ jočim, še posebej pokroviteljem, ki so pripomogli k nabavi uniform, omo­ gočili različna potovanja na gostovan-Skladbi Kristalni stalaktiti je dirigiral avtor sam - nekdanji direktor GŠ in dirigent orkestra Marjan Sajovic. ja in za druge potrebe. Med drugim je tudi dejal, da je splet ugodnih okoliščin pri posamezniku predpogoj za uresničevanje svojega glasbenega talenta, vendar je za uigran orkester potrebno ogromno "garanja" doma kot tudi v skupini. Od vsega začetka Trije od samega začetka: Jernej Kralj, Tine Bedene in Jože Terner pa z orkestrom sodelujejo trije glas­ beniki: Jože Terner, Martin Bedene in Jernej Kralj. Po nastopu godbe Dobrepolje, ki je izvedla tri skladbe (med drugim tudi priredbo Privškove Šuštarski most z mlado pevko z zelo dobrim posluhom Tino Gačnik) je orkester zaigral osem skladb različnih glasbenih zvrsti. Na koncertu je bila krstno izvedena skladba Marjana Sajovica Kristalni stalaktiti, za katero je skladatelj dobil navdih v naši Županovi jami, in kateri je tudi sam dirigiral. Zelo dobro pa sta odigrala svoji vlogi solista Klemen Marinčič na nakovalu pri skladbi Abboss polka Alberta Parowa in Jože Petek na trobenti pri skladbi Bojana Adamiča Ne glej nazaj, sine. In kakšne so bile nagrade? Dolgi aplavzi. Seveda pa smo na koncu zaradi njihovega simpatičnega muzici­ ranja obiskovalci "izsilili" obvezen dodatek. Prireditev je povezovala napovedovalka radia Zeleni val Jana Božič. Jože Mlkllč MED0BM0CN0 SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE Grosuplje, 18. maj 2002 - V dvorani Kulturnega doma na Grosupljem se je zbrala pisana množica folklornih ple­ salcev in glasbenikov iz osrednje slovenske regije, ki so bili predhodno izbrani v okviru medobčinskih javnih skla­ dov za kulturne dejavnosti. Prireditev je spremljal strokovni poznavalec in zapisovalec ljudskih plesov g. Mirko Ramovš, povezovalka je bila gledališka igralka in nekdanja Grosupeljčanka Simona Zore Ramovš, plesalce in obi­ skovalce pa je pozdravil tudi grosupeljski župan Janez Lesjak. folklorni skupini KSD Predgrad iz območne izpostave Kočevje in naša domača skupina KD France Prešeren iz Račne. Prva je pod vodstvom Marka Tekalca uprizorila plese Poljanske doline. Ob dobro uigranem tamburaškem ansamblu in uglaše­ nem prepevanju so poleg zanimive plesne postavitve izstopale živahne in posebne narodne noše. Naši folk­ loristi pa so pod vodstvom Olge Grudnove ponovili uprizoritev Poni- kovskih mačkar. Med predhodno predstavo v Ivančni Gorici in sedanjo so precej vložili v dinamiko predstave, ki ji je ob vseh že znanih elementih in dobro uigranem ansamblu dala še poseben čar. Kljub temu da na takšnih in podob­ nih prireditvah v Grosupljem ni veliko domačih obiskovalcev, pa je morda škoda, da se ne naredi nekoliko več na promociji teh srečanj, saj so si v glavnem le nastopajoči izmenjaje tudi gledalci. Bo morda bolje po predvi­ deni reorganizaciji samega državnega javnega sklada, ko bodo njegove pris­ tojnosti prešle na občinsko raven? Počakajmo! Jože Mlkllč Folklorna skupina iz Predgrađa. Kot prva je nastopila Folklorna skupina Javorje iz Litije (oziroma iz novoustanovljene občine Šmartno) z dolenjskimi plesi, s katero smo se pobliže spoznali že pred dobrim mesecem na gradu Bogenšperk. Vodi jih Ida Zdolšek, prav tako poznana zbirateljica ljudskega gradiva. Folkloristi iz Zagradca ob Krki z Natašo Hribar so nastopili z običajem ličkanja, veterani Blagajana iz Polhovega Gradca pod vodstvom Anite Velkavrh so prikazali Gorenjski venček, folklorna skupina Dolomiti iz Dobrave pod vodstvom Boštjana Sveteta so zaplesali Notranjsko- gorenjske plese, plesalci Svoboda center iz Trbovelj pod vodstvom Jožice Brečko pa so zaplesali Štajer­ ske plese. Po naši (nestrokovni) oceni sta bili še najbolj zanimivi zadnji nastopajoči OBMOČNO SREČANJE MANJŠIH VOKALNIH SKUPIN Videm Dobrepolje, 25. maj 2002 - V novi dvorani Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepoljski dolini je JSKD - območna izpostava Ivančna Gorica organiziral Območno srečanje manjših vokalnih skupin. Nastopilo je 7 vokalnih skupin, v katerih nastopa po številu od štirih pa do največ 11 pevcev, srečanje pa je strokovno spremljal g. Igor Teršar. Grosuplje sta dobro zastopala Mešani oktet Polica, ki ga vodi Emil Kovacec, Vokalna sku plna Šmarnice iz Šmarja Sapa, ki jo vodi Jernej Kralj, pa so se uspele uvrstiti na med­ občinsko in celo na državno tekmovanje. Šmarnice so zapele Vse rožice rumene Radovana Gobca iz Kokošarjeve zbirke, dalmatinsko narodno Plovi, plovi v priredbi Rada Simonitija in Ne čakaj na maj, ki sta jo že pred leti na svitlo spravila Nada Žgur in Fran Milčinski. Poličani pa so začeli s Kje so moje rožice Benjamina Ipavca, nadaljevali z ljudsko Dolenjski fur­ mani in zaključili s koroško narodno O, ti preburna ženska stvar. Skupina Šmarnice nas je že nekajkrat prijetno presenetila s svojimi nastopi, zato je bil njihov nastop pred izkušenimi dobrepoljskimi pevci sicer zahtevna naloga, ki pa so jo pevke presenetljivo dobro opravile. Naknadno pa smo do JSKD izpostave Ivančna Gorica izvedeli, da je strokovni ocenjevalec Teršar za nastop, ki bo konec septembra v Cerknici, izbral prav Vokalno skupino Šmarnice iz Šmarja - Sapa. Še več: Šmarnice so bile predlagane tudi za republiško srečan­ je oktetov, ki bo v Novem mestu. Šmarnice Dobro se je odrezal tudi potiski mešani oktet. Uvodno utečeni skladbici sta pripeljali k ritmično zahtevni in glasovno prepleteni zadnji skladbi, ki je med poslušalci lepo zazvenela. Iz občine Ivančna Gorica so nastopili Vokalna skupina Šentviški slavčki pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic, vsem dobro znani Vokalni kvartet Stična z umetniškim vodjo Vesno Fabjan in Vokalna skupina Ivanščice z dirigentko Mojco Intihar. Iz občine Dobrepolje pa je nastopila Vokalna skupina Mavrica z vodjo Vesno Fabjan, ki vodi tudi Stiski kvartet, in svetovno znani Zagoriški fantje z najstarejšim članom in vodjem Janezom Kraljem. Za nastop v Cerknici je bil poleg Šmarnic izbran tudi Vokalni kvartet Stična. Naj na koncu dodam še to, da smo z zastopanjem naše občine lahko več kot zadovoljni, čeprav je še nekaj vokalnih skupin, ki bi nedvomno lahko sodelovale na takšni prireditvi. Druga zanimivost je bila, da je bilo vzdušje v dvorani med prepevanjem tako mirno, da sem imel prav problem, kako najti pravi trenutek, kdaj ujeti fotografijo, tretja pa ta, da so Zagoriški fantje zapeli - kar tako - brez vsakršne intonacije. In ne boste verjeli!? Vsi so zapeli tako, kot se za uglašene poznavalce petja tudi spodobi. Jože Mlkllč Poliški mešani oktet Maškare lovijo otroke. KNJIŽNICA GROSUPLJE Bralni palček je odšel na počitnice # n KNJIŽNICA V OTROŠKIH OČEH V Knjižnici Grosuplje zopet postav­ ljamo na ogled razstavo otroških slik. Njihovi avtorji so otroci, ki obiskujejo likovni krožek v vrtcu Pika iz Šmarja- Sapa. Pod izkušenim vodstvom men­ torice, gospe Stanke Krivec, so tokrat upodobili svoje videnje Koščakove oz. Košakove hiše, v kateri se nahaja tudi knjižnica. Nastala so prava umetniška dela, ki v marsičem presenečajo opazo­ valca. Najbolj v tem, da so jih ustvarili otroci, stari komaj 4, 5, 6 let. Presenetila so tudi ilustratorja Uroša Hrovata, ki je razstavo otvoril. Sam je narisal že mnogo risb, precej tudi takih, ki so bile objavljene v različnih znanih mladinskih knjigah, kot so: Košarkar naj bo!, Kolesar naj bo!, Ranta vrača udarec!, Butalci, Peter nos je še vedno vsemu kos, Rumena podmornica, Jurij Kozjak, Medved Markec in še in še drugih. S svojo risarsko nadarjenostjo je navdušil tudi številne obiskovalce prireditve, ki se je zgodila ob otvoritvi razstave. Nanjo pa niso bili povabljeni le mladi ustvarjalci, temveč tudi otroci, ki so vse leto pridno obiskovali ure pravljic v naši knjižnici in tisti petošolci, ki so sodelovali v akciji Knjižnica - vesolje zakladov. Tako smo s tem dogodkom zaključili še eno obdobje pri­ jetnih srečanj z otroki. Počitka želni že vsi nestrpno pričakujemo dneve, ko se bomo odpravili na zasluženi oddih. Seveda ne brez dobre knjige. Zato smo knjižničarke prepričane, da se bomo tudi v poletnih dneh pogosto srečevali v naših prostorih. Za Knjižnico Grosuplje Tanja Zavašnik Mentorica Stanka Krivec ter mladi slikarji in bralci v Knjižnici Grosuplje. Res, tudi palčki potrebujejo počitnice. Še posebej tisti "ta pridni". Mednje sodi tudi Bralni palček, ki je v mesecu maju pridno obiskoval otroke v vrtcih. Tiste, ki so vse leto skupaj z mamicami in očki pridno prebirali pravljice in kasneje o njih pripovedovali vzgo­ jiteljicam in svojim prijateljem. Na koncu so za uspešno opravljeno delo prejeli nagrado. Ta jih bo še dolgo spominjala na prijetne trenutke, preživete ob knjigi. Vsem, ki ste uspeli osvojiti Bralnega palčka, čestitamo. Vsem vzgojiteljicam, ki se trudite, da ta palček še živi, pa velika pohvala. S svojim delom namreč pripomorete k vzpodbujanju in navajanju otro­ ka k branju. In če je spodbuda tako prijetna in zabavna, kot je branje s starši, potem ni bojazni, da ne bi prinesla dobrih rezultatov. Namen vsega tega je na videz zelo skromen: vzbuditi veselje do branja. Vendar tako zelo pomemben. Pomemben za celo življenje, saj je gotovo eden od temeljev uspešnega življenja. Če pa je temelj trden, se z njega ni težko odriniti. Po besedah nemškega zdravnika in psihoanalitika Mitscherlicha seje namreč za dober skok v življenje treba odriniti s trdnega mesta. Torej, še naprej veliko volje in uspehov pri postavljanju dobrih bralnih temeljev želimo vsem otrokom, staršem in vzgojiteljem. Majski večer v knjižnici smo posvetili grosupeljskim klekljaricam. Razstavile so svoje izdelke in pokazale, kako se kleklja. Pisateljica Tončka Stanovnik je pred­ stavila svojo knjigo Podobe iz čipkarske preje, o zgodovini in razširjenosti čip- karstva pa je spregovorila učiteljica klekljanja Tonka Černilogar. NA ODRSKIH DESKAH - KAJ S(M)0 PELI IN IGRALI? Kultura v KS Mlačevo od 1946 do 1991 leta Prve resnejše pevske vaje za glas­ beni vložek sem doživel pri ljudski igri Črna žena v boštanjski dvorani leta 1968. S petjem v tej vlogi so nastopile sestre Milena, Nada in Tončka Potokar, ki so ob spremljavi Franca Hotka na kitari, zapele pesem Ciganska sirota: Sirota Jaz okrog blodim ubog clgansk' otrok. V samoti tihi se solzim, saj čuva me le Bog. Ko sem na vasi se Igral, nihče nI maral me. Nihče ml roke nI podal, le vsak me karal je. Zato pa hodim v črni log, kjer tlčkl žvrgole. Tam žabi tuge In gorje užaljeno srce. Ko sem pesmico predstavil doma, se je stara mati (babica) Taja (pravo ime Marija) spomnila še ene kitice: Mati moja v Jami že spava sedem let. A ko se končno snldeva, vesel takrat bom spet. To pesem, vključno z dodatno kiti­ co, smo pozneje še velikokrat prepe­ vali v raznih družbah. Pri tem pa moram posebej poudariti, da so tudi Divji lovec: Gostilniški gostje so zaplesali na orglice. Iz predstave leta 1982 na gostovanju v Grosupljem - arhiv J.M. že pred to igro z glasbenimi vložki popestrili številne predhodne gleda­ liške predstave, le da se ljudje več ne spominjajo natančno, za katere skladbe v posameznih igrah je šlo. Veliko fantovskega in dekliškega prepevanja je bilo v Jurčičevem Domnu, kjer so prepevali Prišla bo pomlad, Fantič sem star šele osem­ najst let, Čez tri gore, čez tri vode in še druge. Največ prepevanja pa je bilo v igri Frana S. Finžgarja Divji lovec: Oh, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo, Kak žalujem in vzdihujem, Sonce za goro gre, Če se ji češ podati, Bom še dal za 'n bokal, Rasti, rasti rožmarin, Jager pa jaga, Oh, preljuba moja Meta in Zima odhaja. Kovač (Jože Hren ml.) pa si je pred kovačnico prepeval in si z vihtečim kladivom udarjal takt po nakovalu: Po golih kolenih grem rada za nJim, na žganih polenih, če reče, klečim. V enem od prizorov v gostilni so gostje na odru na glasbo orglic zaple­ sali tudi poskočno polko. V Pohujšanju v dolini šentflorjans- ki smo na Cankarjevo besedilo uglas- bili in ob spremljavi kitare zapeli zaključno pesem: Alojzij sveti, cvet mladosti, Izgled prelepi nam si ti. poslušaš pazno nauk svetosti, pobožno te ga mat' uči... Jože Mlkllč GROSUPELJSKI PALČEK POHAJALČEK MED NAJBOLJŠIMI V mesecu maju so se na državna srečanja republiškega Javnega sklada za kul­ turne dejavnosti uvrstile tri naše skupine. To so: gledališka skupina Dežniki iz Vrtca Tinkara Grosuplje, otroška folklorna skupina Vidovo Šentvid pri Stični ter gledališki veterani - skupina Drzne in lepi Kulturnega društva Stična. Najmlajši in že uveljavljeni gledališčniki ter mladi folkloristi, ki so bili izbrani na območnih srečanjih Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ivančna Gorica, so bili najbolj prepričljivi po mnenju selektorjev tudi na medob- močnih srečanjih osrednje slovenske regije. Mladi "Dežniki" so pod vodstvom mentorice Metke Ljubic zaigrali igrico Brigitte VVeningerz naslovom Palček Pohajalček. Anja Maver, Maša Potokar, Mateja Zaje, Matic Žmuc, Uroš Kovač, Samo Kralj, Urban Klančar, Jaka Trilar, Mark Bahovec in Klara Zamuda so uspešno nastopili v zgodbici o palčku Pohajalčku, ki je izgu­ bil kapico v gozdu. V njej se nato naselijo žaba, lisica, ježek, na koncu pa jih prežene bolha. Na glasbilih so živali ritmično spremljale Sandra Erčulj, Katja Brlan in Petra Šircelj. S preprosto, a učinkovito sceno, lepimi kostumi in prepričlji­ vo igro so mladi igralci iz Vrtca Tinkara osvojili publiko že na območnem srečan­ ju marca v Grosupljem, nato še aprila na medobmočni reviji na Vrhniki. Po strokovnem mnenju so bili izbrani za državno Linhartovo srečanje, ki je potekalo konec maja v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Vrtčevski gledališčniki iz Grosupljega so nastopili v skupini osmih najboljših otroških gledaliških skupin iz cele Slovenije. Njihov nastop je še toliko pomemb­ nejši, ker so letos na festivalu gledaliških skupin Slovenije že drugič združili otroške, mladinske in odrasle skupine. Tako so mladi lahko opazovali starejše in izkušenejše gledališke veterane, le-ti pa so z zadovoljstvom spremljali nov gleda­ liški podmladek. Gledališka tradicija v Sloveniji ima dolgo zgodovino in kaže, da še ne bo zamrla. Čeprav imamo v Sloveniji kar nekaj profesionalnih gledališč, je prav tako močna tudi ljubiteljska gledališka dejavnost. O tem smo se lahko prepričali na Linhartovem srečanju, kije letos potekal že enainštiridesetič. Uspeh skupine Dežniki iz grosupeljskega vrtca je dopolnila stiska skupina Drzne in lepi, ki ji je zopet uspel preboj med najboljše. Že vrsto let se udeležujejo najvišjega Linhartovega srečanja ter za svoj trud pobirajo priznanja za igro in režijo. Tokrat so nastopili z uprizoritvijo drame Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi v režiji Igorja Grudna in kostumih Ksenije Drab. Otroška folklorna skupina Vidovo Šentvid pa je z dolenjskimi plesi pod vodstvom Boštjana Genoria nastopila na državnem srečanju desetih najboljših otroških folklornih skupin Slovenije v Bohinjski Bistrici. Da strokovno delo in izobraževalni seminarji, ki jih pripravljamo na območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica za vse tri občine - Dobrepolje, Grosuplje in Ivančno Gorico, niso zaman, kažejo uspešne predstavitve vseh treh najboljših skupin. Zato želimo vsem nastopajočim še veliko volje in uspehov, trem vodjem pa navdušene čestitke. Za vse ljubiteljske kulturne skupine je to pomemben izziv in kmalu bodo spet nove priložnosti... Barbara Rlgler GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE - zlati pokrovitelj Narodne galerije za leto 2002 Ljubljana, 21. maja. - Narodna galerija Iz LJubljane že nekaj let podeljuje častne nazive zlati donator In zlati pokrovitelj tistim, ki pomagajo galeriji ure­ sničevati njene načrte. Posamezniki darujejo slike aH namenjajo denar odkupu za slovensko umetnost pomembnih del, podjetja pa pomagajo pri gradnji ali obnovi stavbe. Ob prazniku muzejev Je na prireditvi Večer mecenov direktor Narodnega muzeja spregovoril o muzejih in globalizacIJI, ki jih zade­ va, podelili pa so tudi letošnja priznanja. Gradbeno podjetje Grosuplje je leta 2000 prevzelo gradnjo nove vhodne avle Narodne galerije. Stekleno kovinska konstrukcija je v javnosti naletela tako na odobravanje kot tudi na kritike. Prostor je večna­ menski, za dejavnost muzeja, ki ni vezana na muzejske eksponate, tu se nahaja muzejska trgovina, tu se odvijajo sprejemi. Del avle pa je namenjen Robbovemu vodnjaku kranjskih rek, če bodo original uspeli tu ohraniti kasnejšim rodovom. Sponzorski prispevek Gradbenega podjetja Grosuplje se je pokazal predvsem pri uporablje­ nem gradivu. Znali so pris­ luhniti potrebam in željam Narodne galerije. V grad­ njo so vlagali kvalitetnejše materiale, predvsem pri tlakovanju pritličja, plošča­ di in stopnic pred vhodom v avlo. Gradbeno podjetje Grosuplje bodo uvrstili tudi na obeležje graditeljev Narodne galerije v vhodni avli. Marija Samec GPG - Narodna galerija Ministrski zbor je sprejel predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Ta se med drugim nanaša na zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki doslej ni dovoljeval verouka ali konfesionalnega pouka religije v vrtcih in šolah s koncesijo. STA, 10.6. Komentar: Do sprejema v Državnem zboru po dosedanjih izkušnjah je še zelo daleč. G.O., 10.6. ŽIVLJENJE PONOSNIH - Po Mehiki in Gvatemali o NEKDANJI TRGOVINI IN GOSTINSTVU V San Cristobal de las Casas v državi Chiapas (beri Cia- pas) na jugu Mehike, ki je najbolj znana po gverili - zap- atistih, sva prišli v času predvolilnega boja. Povsod plakati, letaki, zvečer zabave, govori ... "vse za dober biznis, vse za velik denar", pardon, za zmago na volitvah. Vse skupaj je izgledalo že malo bedasto, zato sva zapadli v humorno stan­ je. In jo potem zagodli prijatelju v Sloveniji. Pisali sva mu, da sva se znašli sredi političnih bojev, da naju je strah, da se v centru streljajo, da ne veva, kaj narediti. In še to, da naj nikomur ne govori o tem, da se kdo ne prestraši. Priznam, da sva se ob tem zabavali, zato sva mu, da ne bo tega vzel za preveč hudo, izmed lutkic gverilcev, ki imajo vsaka svoje ime, domačini namreč gverilo zelo cenijo, izbrali Davida. Urška je obiskala vasi domačinov, kjer belci doživijo mnoga presenečenja ob srečanju s še tradicionalnim nači­ nom življenja. Če na primer pride kdo v cerkev, ker je grešil, Španščina je drugi jezik tudi na tržnici - foto Alenka Oblak ubijejo kokoš, ki je nase prevzela vse zlo ubogega grešnika. Ko odleti njena glava, so izbrisani vsi grehi. V Chiapasu je število prvotnih prebivalcev, potomcev Majev, precej visoko, več kot 25 % jih je. Še vedno se borijo za več pravic in mehiška vlada mora z njimi ravnati previdno (kar še ne pomeni, da jih ne zatira), ker je svet že večkrat pritisnil nanjo. V poročilu za OZN so o odnosu države do tamkajšn­ jih ljudi napisane krasne reči, ki bi jih bilo mnoge v realnos­ ti zelo težko najti. A počasi se spreminja. Treba je vedeti, da se čas tam odvija bolj počasi. In vztrajno. Chiapas si želi samostojnosti. Gozdovi pa so skrili vso bedo begunskih taborišč, kjer so našli zatočišče gvatemalski begunci, ki jih mehiška vlada ni takoj poslala nazaj v krvavo državo. Gvatemalska vojska je pobijala cele vasi (s finančno pod­ poro ZDA), mehiška vlada pa belcem ni dovolila, da bi prišli v bližino begunskih taborišč in poročali svetu o bedi. Da ne bo pomote, to se je dogajalo še pred nekaj leti. Sicer pa je San Cristobal zelo domače mesto, že od nek­ daj prijazno do Majev. Ime je dobilo po škofu, ki se je že v 16. stoletju boril za pravice domačinov in so ga zato pokli­ cali nazaj v Evropo. Potomcem Majev je španščina še vedno drugi jezik. Skoraj vsaka vas govori drugačen jezik. Nihče ne priporoča, da se tam sprehajaš sam. Ker si bel, potomec zatiralcev. A kdor pride v San Cristobal, ostane ponavadi dlje, kot je načrtoval. Meni je ostal spomin na sanje prve noči, v katerih seje začela vojna na Bližnjem vzhodu, ter na otroke, ki so mi v parku porisali zvezek. Otroci te stalno nadlegujejo s svojim "Da me un peso - daj mi en pesos". Ko sta naju dve punci vprašali, koliko je ura, sva povedali in Urška je dodala "Da me un peso". V obratni vlogi se nista ravno znašli, po prvem šoku pa sta se nasmejali. Kratek izlet v kanjon Sumidero, ki doseže višino 1000 metrov, globina vode pa 260 metrov, bi bil lepši, če ne bi z motornim čolnom preplašili večine živali. Nekaj malega smo jih videli, a najin belgijski sopotnik Hans, od naju imenovan Anzl, je dvomil v krokodilovo pristnost - iz plastike da je. Čisto tiho je bil, ko se je krokodil pognal v vodi in smo v naglici odbrzeli s čolnom. Naju pa je že čakala Oaxaca (beri Oahaka), obdana z ruševinami starodavnih mest. Ker se je že iztekala najina turistična viza, sva iskali migracijsko pisarno, a ker je bila preseljena v del mesta, ki ga nisva več imeli na zemljevidu, sva to preložili na naslednji dan. Raje sva si naredili natančen načrt za naprej, česar prej nisva imeli. Preveč načrtov lahko propade. Najini so. Ker so naju okradli. Se nadaljuje Alenka Oblak TRGOVINA V nekoliko intenzivnejšem razvoju trgovine, ki sega v našem okolju v 16. sto­ letje, so trgovali z: živino (konji, govedo, ovce, svinje in perutnina), živili (pšenica, rž, oves, ječmen, proso, fižol, čebula, česen), z mesninami (svinjsko meso in mast, gnjati, loj, maslo), živalskimi kožami, krznom, medom, voskom, predivom, volno, lodnom, platnom, raševino, šiškami, kovaškimi izdelki (plugi in ostalo železje za oranje, motike, krampi, lopate, rovnice, podkve, noži, srpi, narbe), z lesom (stoječ les v gozdu), z neobdelanim požaganim lesom (drevesna debla za jambore, drogovi za jadra, vesla, kopja, kole, pilote, neobdelan gradbeni les in drva za kurjavo), obdelan les (deske, tramovi, late). Govedo so prodajali v Trst in Benetke. Glavna trgovska pot je potekala po doli­ ni reke Krke, čez Hočevje in Dobrepolje, čez Bloke proti Trstu in Benetkam. Znana sekundarna zbirališča ob tej poti pa so bila na primer v Troščinah pri Polici, na Ilovi Gori, v Št. Juriju in še nekatera druga, ki so se pojavljala občasno. Od tod so odpremili živino proti sv. Antonu na Rebri pri Zdenski vasi, kjer je bilo tudi eno od glavnih zbirališč in občasnih sejmov. GOSTINSTVO Rek "Če denar v gostilni ne teče, pa kaplja" je v preteklosti veljal tudi za gro­ supeljske kraje. Med močnejše gostilne so nedvomno sodile furmanske ob glavni cesti, vendar je bilo skoraj v vsaki vasi tudi kakšna manjša gostilna ali vsaj pro­ dajalna tobaka, kjer so možakarji lahko popili tudi šilce žganega. (Takšno proda­ jalno je imela tudi moja prababica, ki jo je lahko opravljala na račun odškodnine za pokojnim sinom Janezom, edinim moškim potomcem pri hiši, ki je padel ver­ jetno na soški fronti.) Skoraj obvezno pa so se pojavile gostilne v prejšnjem sto­ letju ob župnijskih cerkvah. Gostilničarji, ki so imeli premalo dohodka od gostilne (ali so bili bolj podjetni), pa so se ukvarjali še drugimi dejavnostmi, kot so: trgo­ vina, mesarija, kmetijstvo in prekupčevanje z lesom. V nekdanjih časih se je gostinska dejavnost močneje razvijala ob glavni prometni smeri, ki je potekala čez Šmarje, mimo Stare pošte, skozi Grosuplje, mimo Praproč, čez stehanski klanec in Peščenik v Višnjo Goro. Kdaj so bile postavljene prve gostilne, ni možno zagotovo trditi. Nedvomno pa se je z razvo­ jem trgovine v 16. stoletju razvilo tudi gostinstvo, ki seje nadaljevalo nato v vseh stoletjih do današnjih dni. Vina so si naši gostilničarji nekaj pridelali sami, dokler trte ni uničila trtna uš, večinoma pa so si ga preskrbeli iz bližnjih dolenjskih vinorodnih krajev. Prav tako so si sami nakuhali kar precej žganja. Jestvin običajno niso prodajali, le sem ter tja so ponudili domače klobase, priložnostne sezonske jedi ter "župco", golaž ali pa "ajmoht". Ob večjih praznikih, še posebej ob žegnanjih, seje za imenitnejše goste znašla na mizi tudi pečenka. Jože Mlkllč OBRAZI NEKE ZGODBE... Nekaj povzetkov iz slovenskih medijev USTRAHOVANJE S "FOBICNOSTJO" Sedanje "odkrivanje fobij med Slovenci nima nič skupnega z demokracijo, ampak je naravnano proti njej. To početje je v funkciji ohranjevanja nadvlade in diktata radikalnega levičarstva. Nadvlada se izva­ ja na vseh področjih, s stalnim proizvajan­ jem "fobičnih Slovenceljnov" pa se dru­ gače mislečim odvzema pravica do nestrinjanja z levičarsko doktrino. Družina (Drago Ocvlrk) BIOTEHNOLOŠKI SOFIZEM LDS Danes smo priča ločevanju civilizacije od kulture tako, da je stopnja razvoja tehnoznanosti postala merilo civiliziranos­ ti. Kultura je obtičala nekje na družbenem obrobju. Ta dihotomija pa je zelo tvegana, saj sredstva ločuje od vrednot oziroma cil­ jev. Prišli smo v stanje popolne raciona­ lizacije sredstev ob popolnem razsulu vrednot in iracionalizaciji ciljev. Mladina (Anton Komat) BREZ OTROK NI DRŽAVE Ženska v Sloveniji rodi v povprečju samo 1,2 otroka. Če bo šlo tako naprej, nas bo konec tega stoletja samo še pol milijona. Od kar je Slovenija samostojna, je število rojenih otrok upadlo približno za petino. Demografi napovedujejo, da bo že čez dve desetletji morala naša država uvoziti vsako leto po 10.000 tujcev, da bo sploh lahko ohranjala sisteme v državi. Reševanje takih problemov utegne biti dražje, kot bi bilo sedanje spodbujanje državljank k rojevanju. Delo GOUUFI V BANKE, UPNIKI DOMOV Na prehodu iz prve v drugo polovico leta bodo spet praznovali goljufi! Država jim bo z reformo plačilnega sistema pomagala ukrasti še nekaj milijard iz žepov tistih, ki poslujejo pošteno. Tokratna selitev računov podjetij iz agen­ cije za plačilni promet v komercialne banke jih bo dokončno osvobodila mnogih zapadlih dolgov. Na banke se bodo namreč prenesli računi podjetij brez vseh obveznosti in terjatev. Temu se sicer lepo reče očiščeni računi, po domače pa to pomeni, da se bodo mnogi upniki za svoj že zasluženi denar morali obrisati pod nosom. De/o (Franc Mllošlč, 23.5.) EDVARD KARDELJ BI SE OBRAČAL V GROBU Vprašanje, ki gaje Borutu Pahorju zas­ tavil časnikar Stanislav Kovač v Magu: "Dejali ste, da se boste udeležili prireditev ob 1. maju, ki je delavski praznik. Tudi vaša stranka prevladuje na teh proslavah. V tem kontekstu vas sprašujem, ali se zavzemate za interes dela ali kapitala?" Komaj po dobrih desetih letih, odkar je v socializmu - kapitalna verska resnica le­ vice! - veljala vsa čast in oblast delu in ves prezir in sovraštvo kapitalu, je dedič iste protikapitalistične stranke, hčere Kardeljeve KPS, zlil na glavo slovenskemu delavstvu takšnole izjavo: "Zavzemam se za socialno partnerstvo..." Družina (dr. Andrej Poznlč) SLOVENIJA NA 38. MESTU PO GLOBALNI KONKURENČNOSTI Slovenija je v letošnjem letopisu konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj managementa (IMD) med 49 državami napredovala za eno mesto in se uvrstila na 38. mesto, po poročilu glo­ balne konkurenčnosti svetovnega gospo­ darskega foruma (WEF) pa je med 75 državami zasedla 31. mesto, je ob pred­ stavitvi raziskave, ki sta jo za obe institu­ ciji izvedla Inštitut za ekonomska razisko­ vanja in ljubljanska Ekonomska fakulteta. Slovenija zaostaja za Češko in Madžarsko zlasti pri razvojni in tehnološki infrastruk­ turi, ki kažeta razvojno sposobnost države. Ključni problem Slovenije je po Stanovnikovem mnenju visoka inflacija. Dnevnik (Nina Razboršek) GOZDARSKA RAZMERJA Površina slovenskih gozdov se je lani povečala za 8642 hektarjev in znaša nekaj več kot 1,14 milijona hektarjev oziroma 56,4 odstotka Slovenije. Zaraščanje slovenske zemlje v gozd pa je po površini približno tolikšno, kolikor bi morala država vrniti na Pokljuki gozdov. STA 29.S.2002 STANOVANJSKI ZAKON IN DENA­ CIONALIZACIJA POD DROBNOGLEDOM Združenje lastnikov razlaščenega premoženja meni, da je osnutek stanovanjskega zakona v nekaterih poglavjih v nasprotju z določili ustave in pravne ureditve v EU. Po besedah pod­ predsednika združenja Petra Logarja je osnutek zakona gospodarsko škodljiv, finančno sporen in neprilagojen načelom pravne države. Poudaril je, da je osnutek predloga stanovanjskega zakona neprimeren predvsem zato, ker temelji na stanovanjski zakonodaji iz leta 1991. Inka Stritarjeva pa je poudarila, da naj bi bilo doslej vrnjeno le okrog 50 do 60 odstotkov lastnine, čeprav država vztrajno zatrjuje, da je odstotek višji. Poudarila je še, da je vračanje lastnine tudi eden izmed političnih kriterijev, ki jih zahteva EU. Delo, 29. 5. 2002 ZGLED ALI PRILIZOVANJE? 0 tem, koliko bo Slovenija kot mlada demokracija z uzakonitvijo volilne pravice tujcev dejansko v praksi dvignila raven svoje politične kulture in demokratičnosti, s čimer bi se vsaj na formalni ravni Del vasi Vino, kjer naj bi nekoč rasla vinska trta. postavila ob bok večini zahodnih držav, ni treba izgubljati preveč besed. Moteče se zdi predvsem to, da Slovenija znova poskuša biti "bolj papeška od papeža" in zagotavlja tujcem volilno pravico že vnaprej, torej še preden je postala polno­ pravna članica EU. Delo (Marko Jakopec, 1.6.) USKLAJENOST SLOVENSKE ZAKONODAJE Z EU 67-ODSTOTNA Slovenska vlada je v četrtek sprejela že v tretje revidiran državni program za prev­ zem pravnega reda EU, iz katerega je razvidno, da je bilo doslej sprejetih 67 odstotkov od skupaj 1346 predpisov, kolikor jih je treba za uskladitev z unijo prevzeti. Samo na področju kmetijstva, kjer je doslej realiziranih le 55 odstotkov vseh zastavljenih nalog, bo za uskladitev z EU treba sprejeti še 159 predpisov. STA 3.6. CINCANJE V RDEČEM KRIŽU Brez dvoma bi se Rdeči križ že lahko pričel postavljati na noge, če se ne bi še vedno mencalo, ampak nedvoumno povedalo, da se humanitarna organizacija ne more ukvarjati s tveganim posojanjem denarja dvomljivim podjetnikom in pri tem brez kazenske odgovornosti zapraviti mili­ jonov, da sekretar in pomočnici Rdečega križa pa ne morejo zaslužiti več kot najbol­ je plačani direktorji uspešnih podjetij in celo sam predsednik države ali vlade. Večer SLOVENIJO PREPOZNA 16 ODSTOTKOV DRŽAVUANOV UNIJE Slovenijo kot kandidatko za članstvo v EU prepozna le 16 odstotkov unijinih državljanov, s čimer si država po tovrstni prepoznavnosti skupaj s Slovaško in Litvo deli zadnje mesto med kandidatkami. STA 3.6.2002 SREČANJE NA BRDU Če se celo v vrstah slovenskih protiglobalistinih, protinatovskih in drugih civilnih gibanjih niso vznemirjali nad pri­ sotnostjo enajsterice predsednikov na Brdu in Bledu, to samo po sebi dovolj zgovorno priča o pomembnosti in odmevnosti tega srečanja. A čeprav so novinarje prevažali po Gorenjskem s poli­ cijskim spremstvom, je bilo nemogoče skriti vsebinsko skromnost dvodnevnega druženja predsednikov močno na vzhod razpotegnjene Srednje Evrope. Prav zato se samo zastavlja vprašanje o smiselnos­ ti takšnih srečanj. Delo: (Veso Stojanov, 4.6.) ZAKON SE Z ZAKONOM (NE) IZBIJA Dva spora pred ustavnim sodiščem, ki potekata v zadnjih dneh, tisti proti zakonu o finančnem poslovanju in tisti proti zakonu o lastninjenju zavarovalnic, imata najmanj eno skupno značilnost: spodbija­ ta se zakona, ki sta nastala zato, ker je oblast poskušala popravljati svoje stare napake. V prvem primeru je vlada poskušala z zakonom o finančnem poslo­ vanju popraviti plačilno nedisciplino in podjetniško džunglo, v drugem primeru pa je leta in leta zavlačevala z razčišče­ vanjem lastništva v Zavarovalnici Triglav ter je tako sokriva, da so se lastniška razmerja do nerazpoznavnosti zapletla. Finance: (Vita Canjko Javornlk, 4.6.) KO BOLI ŽELODEC Večina ljudi je že kdaj občutila bolečine v želodcu. Včasih so imeli težave z želodcem predvsem starejši, ki so zaradi drugih zdravstvenih težav morali jemati mnoga zdravila. Verjetno je način življenja v današnji družbi vzrok, da je teh težav čedalje več med mlajšimi, pojavljajo se tudi že pri mladost­ nikih. Bolečina v želodcu nastane, kadar encimi v želodcu in kislina v njem začnejo delovati proti želodcu samemu. Do tega lahko pride, kadar je porušeno ravnovesje med varovalni­ mi in agresivnimi dejavniki. Pri zdravem človeku želodec pred kislino in encimi varuje želodčna sluznica. Agresivni dejavniki pa so: želodčna kislina, encim pepsin, razna zdravi­ la, alkohol, nikotin, stres... Razjede na želodcu in druge želodčne težave se pojavijo, kadar je zmanjšana obrambna sposobnost želodčne sluznice. Na želodčno sluznico pa lahko vplivajo zman­ jšana tvorba sluzi, okužba s Helicobacter pvlori. razna zdravila, predvsem tista proti vnetju. Zmanjšano nastajanje sluzi je lahko posledica premalo beljakovin v hrani, vpliva stresnih situacij na organizem ter protivnetnih zdravil. Pri želodčni razjedi so značilne bolečine kmalu po jedi. zato ponavadi jemo manj. Kadar je preveč agresivnih dejavnikov, se ponavadi razvije razjeda dvanajstnika in sicer na mestu, ki je tik za želodcem. Tu gre pred­ vsem za preveliko izločanje kisline, ki pa je tudi lahko posledica stresa. Dodatni agresivni dejavniki pri tem bistveno poslabšajo stanje. Značilne so bolečine 3 do 4 ure po jedi oz. na prazen želodec, zato ponavadi jemo več. Če se želodčne težave pojavljajo redko, si lahko pomagamo sami. Najbolj učinkovito je, de se izognemo temu, kar težave povzroča: neredna prehrana, določena vrsta hrane (orehi, kava. nekatere vrste sadja...), kajenje, stres... Kadar pa se nam težave ponovijo, si pomagamo z zdravili brez recepta. Toda pozor: samozdravljenje lahko traja največ 14 dni. Če zdravila v tem času ne pomagajo ali se težave ponovijo, se morate oglasiti pri svojem zdravniku. Kaj lahko storimo sami, da bi bilo težav čim manj? Jesti večkrat na dan manjše in lažje obroke, zadnji obrok naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Za prehranjevenje si je treba vzeti čas: hrano je treba dobro prežvečiti, da bo pre­ bava čim boljša. Izogibajte se vrsti hrane, ki vam povzroča težave. Ne uživajte alkohola. Prenehajte kaditi. Poskušajte se sprostiti vsaj v delu dneva - morda zjutraj pri zajtrku ali zvečer na sprehodu, pri igri z otroki ali klepetu s prijatelji. Še vedno namreč velja, da smo za svoje zdravje najprej odgovorni sami sebi. Alenka Mrcina, mag. farm. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite, kako trpel sem - in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V najlepšem mesecu leta je ugasnila luč tvojega življenja in za vedno si odšel od nas, dragi mož, oče in dedek ALOJZ RUS iz Grosupljega. Ostali so sledovi pridnih rok, v naših srcih krik In Jok. Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom iz Seliškarjeve ulice za pomoč v težkih trenutkih, ko ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali, izrekli ustna in pisna sožalja, hvala za podarjeno cvetje in sveče. Enako toplo se zahvaljujemo tudi sorodnikom, znancem, prijateljem iz Zasavja in Gor pri Hrastniku, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. kaplanu Janezu Mraku za molitve in pogrebni obred, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, ge. Fani Kralj in g. Antonu Adamiču za okra­ sitev in pogrebno slovestnost. V globoki žalosti vsi njegovi, ki so ga Imeli radi In spoštovali. Prazen dom je in ognjišče, zaman oko te naše išče. Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata in starega ata ALOJZA ŽGAJNARJA iz Zg. Duplic pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili besede tolažbe in sožalja. Posebna zahvala Bojanu Habjanu za pomoč. Hvala Lovski družini Grosuplje in gasilcem PGD Polica, ki so se z lepim sodelovanjem in govorom poslovili od našega ata. Iskrena hvala župniku g. Tonetu Pahuljetu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in rogistom. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in patronažni sestri iz ZD Grosuplje. Vsem, ki ste našemu atu kaj dobrega storili v življenju, ga spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Prazen je naš dom, zaman oko te išče, saj vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. Če bi te solza obudila, ne bi tebe, ljubi ata črna zemlja krila. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi Izgubi našega dragega sina, moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in bratranca JOŽETA REMICA iz ŠtJurija 97 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste bili z nami in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala vsem, ki ste nje­ govo življenje in spomin počastili z zadnjim obiskom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za sv. maše in darove za cerkev. Posebna zahvala še: župniku g. Antonu Hostniku za pogrebni obred, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Št.Jurij za organizacijo pogreba in g. Niku za ganljive poslovilne besede, Šentjurskemu oktetu za zapete žalostinke in g. Zupančiču za zaigrano Tišino, praporščakom PGD Št.Jurij, Ponova vas in Škocjan, Društvu upokojencev in Društvu veteranov vojne za Slovenijo. Hvala vsem! Vsi njegovi Spreminjamo se in puščamo sled - za danes, za jutri, za vedno. ZAHVALA 8. 5. 2002 je sklenil utrujene roke mož in oči, brat, stric, tast, dedi ANTON FORTUNA, mizar v pokoju. Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, posebno sosedom iz Brinja, ceste I. in II., Čebelarskemu društvu in Društvu upokojencev, sestrinim sosedom iz Šmarja - Razdrtega, sodelavcem "Hoje" in trgovine "Moda" ter Fani Kralj in vsemu sorodstvu. Žalujoči Fortunatovl OBVESTILO GINEKOLOŠKEGA NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠHRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! DISPANZERJA Zadnji mesec je v ginekološkem dispanzerju ob naročanju na pre­ ventivne preglede veliko nezadovoljstva, slabe volje in nerazumevanja. Vzrok je objava novih pravil zagotovljenega zdravstvenega varstva žena, ki jih je prof. dr. Dušan Keber, dr. med., minister za zdravje, pred­ stavil v Uradnem listu št. 33, z dne 12.4.2002. Zaradi lažjega spo­ razumevanja pri naročanju, so glavne pravice žena naštete v nadalje­ vanju. 1. Preventivni ginekološki pregledi se izvajajo na 3 leta. V starostni skupini od 20 do 64 let bodo ženske vabljene na pregled. V skupini od 65 do 74 let jim pregled pripada, vendar se morajo naročiti same. 2. Pregled dojk se izvaja na 3 leta v ginekološkem dispanzerju v starostni skupini od 20 do 50 let. Od 50 do 69 leta pripada pregled dojk z mamografijo na 2 leti. Izvaja se v ambulantah za dojke. 3. V nosečnosti ženskam do 35 leta pripada do 10 pregledov in dve UZ preiskavi. Po 35 letu pripada en presejalni test (meritev nuhalne svetline ali THT). Po 37. letu pripada amniocinteza. 4. Dostopnost do kurativnih ginekoloških pregledov je nespremenje­ na. 5. Obiski v zvezi z planiranjem nosečnosti, uporabo kontracepcijskih sredstev ali zdravljenja klimakteričnih težav niso omejeni. 6. Novost je UZ meritev endometrija enkrat letno pri ženskah, ki so na nadomestni hormonski terapiji. Podrobnejša navodila si lahko preberete v omenjenem uradnem listu. Poudariti pa moram, da je rak materničnega vratu bolezen, ki jo lahko odkrijemo v pravem času le z rednimi ginekološkimi pregledi. Zato se ponovno obračam na vse ženske, ki bodo prejele vabilo, s prošnjo, da se pregleda zanesljivo udeležijo. Vsem ženskam, ki še nimajo izbranega ginekologa, priporočam, da se na ginekološki pregled prijavijo same. Zavedati se moramo, da je rak materničnega vratu ozdravljiv v začetni obliki, ko ne daje nobenih znakov. Kljub temu da ga lahko ugo­ tovimo In pozdravimo, pa vsako leto v Sloveniji zaradi njega umre 50 - 60 žensk. Ne želim vam, da bi bile med njimi. Saša Trampuž, dr. med., specialist ginekologije In porodništva KO PRIDE CAS ŽALOVANJA Za Dali, Erosa in Raso, ki so odšli to pomlad... Žal je pasje življenje mnogo krajše od človeškega in tako nas prekmalu zapustijo. Nekateri so nam bili kot otroci, člani družine, prijatelji, drugi zgolj čuvaji, verigarji, kosmato potepinsko bitje na hišnem pragu - vsi brez izjeme pa si, čuteča bitja kot mi, zaslužijo dostojno slovo. POGOVARJALI SMO SE Z DR. METKO KLEVIŠAR Gospa, ki sama nikdar ni imela svoje domače živali, je s svojim delom opazno zaznamovala slovenski pros­ tor. Društvo za pomoč umirajočim in njihovim svojcem HOSPIC je plod njenega dela, človeško stisko, žalost in duševno bolečino ob izgubi bližnjega razume kot le malokdo. Z zanimanjem prisluhne, ko se pogovar­ java o izgubi domačih živali. Ugotavlja, da je domača žival najboljša terapija. Posebej v mestih so ljudje vedno bolj osamljeni in domača žival jim veliko pomeni. Tako je lahko izguba še bolj uničujoča. Iz svoje dolgoletne prakse pa pozna veliko primerov, ko se človeku sesuje življenje v drobce, ko najprej izgubi partnerja, nato pa še domačo žival. Posledice za človekovo duševnost so izredno težke. Današnji način življenja in mišljenje okolice je za žalujoče, pa najsi gre za izgubo osebe ali živali, zelo neprijazno, celo kruto, zato se žalujoči nekako ne znaj­ de. Včasih so bili ljudje, posebno na podeželju, s pojavom smrti pogos­ tokrat soočeni in so jo dojemali kot nekaj samoumevnega. Danes družba smrt zavrača kot neke vrste pomoto. Velikokrat se žalujoči sramuje svojih čustev, kar je seveda zelo narobe, še pogosteje se boji biti žalosten zaradi zasmehovanja okolice. Začeti je potrebno že pri vzgoji otrok, poudarja dr. Klevišarjeva. Otroku je potrebno izgubo osebe ali živali razložiti in pred­ vsem pustiti, da žaluje, mu dovoliti, da pokaže svojo žalost. Običajno je prav smrt družinskega ljubljenca prva otrokova izkušnja s smrtjo. Živali nas tako učijo tudi odnosa do smrti same. Znani nemški terapevt, ki je vodil skupino za žalujoče, je povedal, da se eden od udeležencev dlje časa ni mogel izpovedati, za kom žaluje, med obiski terapevtske skupine pa je končno upal priznati, daje izgubil psa. Vkoreninjeni predsodki in pritisk oko­ lice so včasih izjemno obremenjujoči, vendar je treba, ne glede na odziv oko­ lice, dati svoji žalosti prosto pot. Enako velja za solze, ki se jih ne smemo sramovati. Okolica od nas sicer pričakuje določen vedenjski vzorec, vendar je potrebno zbrati pogum in izraziti svojo žalost, ne glede na odziv okolja. Takrat je najbolj pomembna družba enakomislečih ljudi, ki človeka razumejo in mu dopustijo, da izrazi svojo žalost, jo spravi iz sebe. Potrebno in koristno bi bilo osnovati skupino za samopomoč tudi za žalu­ joče za domačimi ljubljenci in delavnice za žalujoče, saj bi lahko ti v družbi ljudi sorodnih mišljenj in travm lažje preboleli svojo izgubo ter se soočili z žalostjo, trdi dr. Klevišarjeva. Pogosto se postavlja vprašanje, kdaj kupiti novega psa, potem ko smo izgubili prejšnjega. Dr. Klevišarjeva pravi, da se je najprej treba soočiti z izgubo in izživeti žalovanje. Žalujoči primerjajo novega s prejšnjim in tako prišleku že na samem začetku skup­ nega sobivanja odvzamejo lastno identiteto. Smrt je del življenja in žalost je del naših čustev, ki jih moramo pokazati navzven tako, kot pokažemo veselje. Kdor ne zna biti resnično žalosten, tudi resnično vesel ne more biti, zaključuje dr. Klevišarjeva. IGMIŽNICA GROSUPUL- Adamičev?' EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI bah za leto 2002. Teja Keršmanc je v kategoriji starejših deklic - borbe osvojila 2. mesto, Jana Kertelj pa Je osvojila 5. mesto v katah. V kategoriji mlajši dečki - borbe si Je z zmago priboril naslov državnega prvaka Jure Tlvadar, odlično se Je boril tudi Luka Steklačič, ki Je osvojil 3. mesto. Med starejšimi dečki se je dobro odrezal Marko Krezlč, ki je v bor­ bah osvojil 4. mesto. V nastopu ekip v katah je ekipa Shotokan karate kluba Grosuplje v sestavi Jure Tlvadar, Tini Križman In Luka Steklačič osvojila zlato odličje in naslov ekipnih državnih prvakov v katah. Kadeti pa so v Šempetru pri Novi Gorici 1. junija nastopili na ekip­ nem državnem prvenstvu v borbah. Med 33 klubi iz vse Slovenije sta nastopili tudi dve ekipi iz Shotokan I