ACROCEPHALUS 24 (117): 6ï — 66, 2OO3 Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji Common Tern’s Sterna hirundo clutch size, egg dimensions and phenology of its arrival to the breeding site in NE Slovenia Franc Jan`ekovi~1, Borut [tumberger2 & Damijan Denac3 1 Vurberk 104h, SI-2241 Sp. Duplek, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si 2 Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net 3 Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si Common Terns Sterna hirundo began to return to their breeding sites on the Drava river in early April. The article presents the measurement of 471 Common Terns’ eggs from 184 nests. Average clutch size was 2.55 (median = 3, min = 1, max = 4) eggs per nest, with an average egg size of 41.1 x 30.3 mm. There was no characteristic difference in the average egg length between the two-, three- and four-egg clutches. Concerning the average breadth of eggs, characteristic differences were noted particularly in four-egg clutches. Correlation between egg length and breadth was very loose (r = 0.25, p < 0.0001). Egg length was more variable (CV%EL = 4.33) than egg breadth (CV%EB = 2.96). Size patterns in Common Terns’ clutches were not quite consistent with the brood-reduction hypothesis, according to which every egg laid in a single nest is smaller than the previous one. Key words: first spring arrival, clutch size, eggs size, brood-reduction hypothesis, Common Tern, Sterna hirundo, NE Slovenia Klju~ne besede: prvi pomladanski prihod, velikost legla, velikost jajc, hipoteza manj{anja legla, navadna ~igra, Sterna hirundo, SV Slovenija 1. Uvod 89%. Prej izvaljena jajca so ponavadi {ir{a od tistih, ki so izvaljena kasneje, podobne razlike so tudi v Navadna ~igra Sterna hirundo je kolonijska vrsta s volumnu in masi. V dol`ini se jajca iz istega legla holarkti~no gnezditveno raz{irjenostjo. Je selivka. V razlikujejo le neznatno (Nisbet 2002). Manj{anje jajc srednji Evropi za~ne gnezditi v mesecu maju (Glutz v istem leglu bi naj glede na zaporedje njihovega von blotzheim & Bauer 1982). V leglu ima izleganja imelo vlogo zmanj{evanja intervala najpogosteje 2 – 3 jajca, redkeje 1 ali 4. Jajca iz istega izvaljevanja mladi~ev, o ~emer govori hipoteza o legla se v velikosti med seboj lahko razlikujejo. manj{anju legla – brood-reduction hypothesis Navadna ~igra le`e jajca v razmiku 1,5 – 1,9 dneva in (Bollinger 1994). O gnezditveni biologiji navadne jih vali neredno, dokler leglo ni popolno. Inkubacijska ~igre v Sloveniji so bili doslej objavljeni kraj{i zapisi o doba prej izvaljenih jajc je dalj{a od tistih, ki so posameznih gnezditvah (npr. Vogrin 1991, [alamun izvaljena kasneje, in za prvo jajce zna{a v povpre~ju 2001) in rezultati ve~letnega {tevil~nega spremljanja 23,1 dneva, za drugo jajce 22,3 dneva in za tretje jajce kolonije v Se~oveljskih solinah (Makovec et al. 1998) 21,7 dneva. Drugi mladi~ se izvali dan kasneje kot ter bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja d.d. prvi, tretji pa dan in pol za drugim (Nisbet 2002). V pri Ormo`u (v nadaljevanju TSO; Denac 2002). primeru pomanjkanja hrane po Cramp-u (1994) v Biometri~ne podatke velikosti legel in jajc navadne leglih s tremi mladi~i pre`ivi le okrog 22% ~igre v Sloveniji podaja Vogrin (1998). tretjeizvaljenih mladi~ev, prvoizvaljenih pa okrog Namen prispevka je: (1) ugotoviti, kdaj se navadne 6l F. Jan`ekovi~ et al.: Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji ~igre vrnejo na gnezdi{~a v SV Sloveniji (registracija prvih spomladanskih prihodov v bli`ino gnezdi{~), (2) ugotoviti velikosti legel in jajc iz kolonij na otoku Ptujskega jezera in v bazenih TSO, (3) testiranje razlik v velikosti jajc med razli~no velikimi legli in (4) testiranje, ali je velikostni vzorec jajc v leglu skladen s hipotezo manj{anja legla. 2. Metode Prve pomladanske podatke o pojavljanju navadne ~igre smo zbrali med pre{tevanjem vodnih ptic na obmo~ju reke Drave med Mariborom in Ormo`em in na Perni{kem jezeru. V obdobju med letoma 1981 in 1996 nismo zbrali podatkov le za leti 1983 in 1995. Pre{tevanje legel in meritve jajc smo opravili v koloniji navadnih ~iger v bazenih TSO leta 1981 in na otoku Ptujskega jezera leta 1982 in 1986. Leta 1981 smo legla {teli 20.5., 22.5. in 3.6., leta 1982 2.5. in 4.6. ter leta 1986 16.5. Jajca smo izmerili pri zadnjem obisku. Obravnavani koloniji sta bili formirani leta 1980 na Ptujskem jezeru (Jan`ekovi~ & [tumberger 1984) oziroma leta 1982 v bazenih TSO ([tumberger 1982). Pri obisku kolonije smo v vsakem gnezdu pre{teli {tevilo jajc – velikost legla (CS – clutch size) in izmerili dol`ino (EL – eggs length) in {irino jajc (EB – eggs breadth). Jajca smo merili s kljunastim merilom: leta 1981 in 1982 z natan~nostjo 0,25 mm, leta 1986 z natan~nostjo 0,1 mm. Pre{teto {tevilo jajc v posameznem leglu smo jemali za kon~no {tevilo jajc v leglu, pri ~emer lahko junijske podatke z ve~jo natan~nostjo {tejemo za kon~ne velikosti legel kot majske. Statisti~no zna~ilnost razlik med aritmeti~nimi sredinami dol`in in {irin jajc v razli~no velikih leglih smo preizku{ali z enosmerno analizo variance (ANOVA) pri stopnji tveganja p < 0,05. Za ugotavljanje variabilnosti dol`ine in {irine jajc smo uporabili koeficient variabilnosti (CV% = SD x 100 / AS; SD – standardni odklon, AS – aritmeti~na sredina). Povezanost variabilnosti med dol`ino in {irino jajc smo ugotavljali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Pomladanski prihod navadnih ~iger, velikost legla in velikost jajc V 14 letih, za katera imamo podatke, so bile navadne ~igre na {ir{em obmo~ju gnezdi{~a prvi~ opazovane med 30.3. in 18.4. (tabela 1). 62 Tabela 1: Prva pomladanska opazovanja navadnih ~iger Sterna hirundo na reki Dravi med Mariborom in Ormo`em ter na Perni{kem jezeru (B[ – Borut [tumberger, FB – Franc Bra~ko, FJ – Franc Jan`ekovi~). Table 1: First spring observations of Common Terns Sterna hirundo on the Drava river between Maribor and Ormo`, and at Perni{ko jezero (B[ – Borut [tumberger, FB – Franc Bra~ko, FJ – Franc Jan`ekovi~). Leto Datum Kraj Število Vir I98I u.4- Markovci - Ptujsko jezero 3 BŠ 1982 8.4. Ormo` - Ormo{ko jezero 3 BŠ 1984 6.4. Bukovci - Drava - FJ 1985 io .4. Duplek - Drava - FB 12.4. Bukovci - Drava 2 FJ 13.4. Ptuj - Ptujsko jezero 2 BS 1986 31.3. Pernica - ribnik i FB 4.4. Bukovci - Drava 6 FJ 1987 3.4. Ptuj - Ptujsko jezero i FJ 5.4. Ptuj - Ptujsko jezero 1 BS 5.4. Pernica - ribnik 2 FB 1988 15.4. Ptuj - Ptujsko jezero 16 BS 17.4. Ptuj - Ptujsko jezero 100 FJ 1989 9.4. Ptuj - Ptujsko jezero 3 BS 199° 8.4. Duplek - Drava 3 FB I991 10.4. Ptuj - Ptujsko jezero 4 FB I992 10.4. Ptuj - Ptujsko jezero 1 BS 1993 18.4. Pernica - ribnik 4 FJ 1994 10.4. Pernica - ribnik 2 FB 1996 30.3. Pernica - ribnik 1 FB V treh popisanih kolonijah (Ptuj 1982 in 1986, Ormo` 1981) so prevladovala legla s tremi jajci (tabela 2), kar je sicer obi~ajno (Cramp 1994, Nisbet 2002). Najmanj{i odstotek trojaj~nih legel je bil ugotovljen v koloniji pri Ormo`u (44%), tam je bil tudi visok odstotek enojaj~nih legel (14,8%). Po podatkih v Cramp-u (1994) je v kolonijah ~iger 4 – 5 % enojaj~nih legel in 59 – 77% trojaj~nih legel. V koloniji pri Ormo`u ~igre verjetno {e niso imele dokon~anih legel, ta sklep pa podpira opazovanje mladi~ev v tej koloniji 28.6., ko so bili stari le nekaj dni. To pomeni, da so nekatere ~igre za~ele valiti {ele v za~etku junija, ko smo zadnji~ pre{teli jajca v gnezdih. [e vi{ji dele` enojaj~nih legel (15,7%) smo ugotovili v koloniji na Ptujskem jezeru leta 1982. Tudi ta podatek izkazuje verjetnost, da enojaj~na legla ACROCEPHALUS 24 (117): 6ï — 66, 2OO3 Tabela 2: Razdelitev legel v razrede glede na {tevilo jajc in opisna statistika dol`ine (EL) in {irine jajc (EB) pri navadni ~igri Sterna hirundo Ptuj 1982, pov. {t. jajc / leglo = 2,55, mediana = 3 (Ar.s. – aritmeti~na sredina, CV% – koeficient variabilnosti) Table 2: Clutch classification in view of the number of eggs, and descriptive characteristics of egg lengths (EL) and breadths (EB) in Common Tern Sterna hirundo, Ptuj 1982, avg. no. eggs / clutch = 2.55, median = 3 (Ar.s. – arithmetic mean. CV% – variability coefficient) [t. jajc v leglu/ [t. legel z jajci/ [t. jajc/ EL (mm) EB (mm) No. eggs in clutch No. clutches with eggs No . eggs N % N % min-max Ar.s. CV% min-max Ar.s. CV% I 14 15,7 14 6,2 39,0-44,0 41,1 3,17 29,0-31,0 29,9 2,29 2 14 15,7 28 12,3 40,0-44,5 42,0 3,19 29,0-32,0 30,6 2,86 3 59 66,3 I77 78,0 37*5-46,0 4i»4 4,12 28,0-32,5 30,4 3,01 4 2 2,2 8 3,5 40,0-42,0 40,9 1,90 29,0-31,0 2.9,7 2,98 Skupaj / Total 89 IOO,0 227 100,0 37*5-46,0 41,5 3>92 28,0-32,5 30,3 3,01 Tabela 3: Razdelitev legel v razrede glede na {tevilo jajc in opisna statistika dol`ine (EL) in {irine jajc (EB) pri navadni ~igri Sterna hirundo Ptuj 1986, pov. {t. jajc / leglo = 2,66, mediana = 3 (Ar.s. – aritmeti~na sredina, CV% – koeficient variabilnosti) Table 3: Clutch classification in view of the number of eggs, and descriptive characteristics of egg lengths (EL) and breadths (EB) in Common Tern Sterna hirundo, Ptuj 1986, avg. no. eggs / clutch = 2.66, median = 3 (Ar.s. – arithmetic mean. CV% – variability coefficient) [t. jajc v leglu/ [t. legel z jajci/ [t. jajc/ EL (mm) EB (mm) No. eggs in clutch No. clutches with eggs No . eggs N % N % min-max Ar.s. CV% min-max Ar.s. CV% 1 2 2.,9 2 i>i 41,0-44,5 42,9 29,5-31,5 30,4 2 20 29,4 40 22,1 37,0-42,2 40,3 3,59 27,2-31,0 29,9 2,85 3 45 66,2 135 74>2. 36,4-45,8 40,6 4,45 28,0-32,2 30,4 3>°3 4 1 1,5 4 2,2 41,2-42,0 4i»7 31,2-32,1 31,8 Skupaj / Total 68 100,0 182 100,0 36,4-45,8 40,6 4>3° 28,0-32,2 30,3 3*48 Tabela 4: Razdelitev legel v razrede glede na {tevilo jajc in opisna statistika dol`ine (EL) in {irine jajc (EB) pri navadni ~igri Sterna hirundo, Ormo` 1981, pov. {t. jajc / leglo = 2,30, mediana = 2 (Ar.s. – aritmeti~na sredina, CV% – koeficient variabilnosti) Table 4: Clutch classification in view of the number of eggs, and descriptive characteristics of egg lengths (EL) and breadths (EB) in Common Tern Sterna hirundo, Ormo` 1981, avg. no. eggs / clutch = 2.30, median = 2 (Ar.s. – arithmetic mean. CV% – variability coefficient) [t. jajc v leglu/ [t. legel z jajci/ [t. jajc/ EL (mm) EB (mm) No. eggs in clutch No. clutches with eggs No . eggs N % N % min-max Ar.s. CV% min-max Ar.s. CV% 1 4 14,8 4 6,5 41,0-46,0 42,5 5,60 29,0-32,0 30,0 4,51 2 n 40,7 22 35,5 38,5-46,5 41,6 4 »44 29,0-31,0 30,2 2,16 3 12 44>4 36 58,0 37,0-46,5 41,3 5,16 29,5-31,5 30,5 1,90 4 ° 0 Skupaj / Total 27 100,0 62 100,0 37,0-46,5 41,5 4» 91 29,0-32,0 30,4 2,22 63 F. Jan`ekovi~ et al.: Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji Tabela 5: Razdelitev legel v razrede glede na {tevilo jajc in opisna statistika dol`ine (EL) in {irine jajc (EB) pri navadni ~igri Sterna hirundo, vsi podatki, pov. {t. jajc / leglo = 2,55, mediana = 3 (Ar.s. – aritmeti~na sredina, CV% – koeficient variabilnosti) Table 5: Clutch classification in view of the number of eggs, and descriptive characteristics of egg lengths (EL) and breadths (EB) in Common Tern Sterna hirundo, all data, avg. no. eggs / clutch = 2.55, median = 3 (Ar.s. – arithmetic mean. CV% – variability coefficient) [t. jajc v leglu/ [t. legel z jajci/ [t. jajc/ No. eggs in clutch No. clutches with eggs No. eggs EL (mm) EB (mm) N % N % min-max Ar.s. CV% min-max Ar.s. CV% I 20 10,9 20 4,2 39,0-46,0 41,6 4,07 29,0-32,0 29,8 2,89 2 44 2.3,9 88 18,7 37,0-46,5 41,1 4,19 27,2-32,0 30,2 2,87 3 117 63,6 351 74,5 36,4-46,5 41,1 4,45 28,0-32,5 30,4 2,93 4 3 2,2 12 2.,5 40,0-42,0 41,2 1,81 29,0-32,1 30,4 4,16 Skupaj / Total 184 IOO,0 471 100,0 36,4-46,5 41,1 4,33 27,2-32,5 30,3 2,96 {e niso bila dokon~ana. Vogrin (1998) je v gramoznici v Ho~ah v koloniji med 90 gnezdi ugotovil 11,1% enojaj~nih legel, 34,4% dvojaj~nih, 53,3% trojaj~nih in 1,1% {tirijaj~nih. Ugotovljeno povpre~no {tevilo jajc v leglu (2,55) je med vrednostjo 2,48 in 2,90, ki sta dolgoletni povpre~ji velike kolonije v ZDA (Nisbet 2002). Najmanj{e povpre~no {tevilo jajc v leglu (2,30), ugotovljeno v Ormo`u, pa je primerljivo s povpre~jem »poznih« legel (2,26), ugotovljenih na gnezditvenih splavih v Nem~iji (Sudmann 1998). Za ~igre, ki za~no gnezditi kasno (po 1. juniju), je zna~ilno, da imajo v povpre~ju manj{a legla (Sudmann 1998). Jajca so v povpre~ju merila 41,1 x 30,3 mm (tabela 5), meritve pa so podobne vrednostim, kot jih navajajo Glutz von Blotzheim & Bauer (1982), Nisbet (2002) in Vogrin (1998). 3.2. Razlike med jajci glede na velikost legla Povpre~ne mere jajc v leglu (EL, EB) so obravnavane lo~eno za vsako lokaliteto in leto posebej (tabele 2, 3 & 4). Z enosmerno analizo variance smo preizku{ali, ali obstajajo zna~ilne razlike v dol`ini in {irini jajc glede na njihovo {tevilo v gnezdu. Rezultati testiranj na otoku Ptujskega jezera so v obeh letih izkazovali enake zna~ilnosti. V letih 1982 in 1986 razlike v dol`ini jajc glede na {tevilo jajc v gnezdu niso bile zna~ilne. V letu 1982 je bila vrednost F3, 223 = 1,57, p = 0,198 in v letu 1986 F3, 178 = 2,43, p = 0,066. [irine jajc so bile v obeh letih zna~ilno razli~ne. V letu 1982 so se zna~ilno razlikovale aritmeti~ne sredine med dvo-, tro-in {tirijaj~nimi legli (F3, 223 = 3,46, p = 0,017). V letu 1986 so se zna~ilno razlikovale aritmeti~ne sredine {tirijaj~nih legel od dvo- in 64 trojaj~nih (F3, 177 = 6,60, p = 0,0003), med dvo- in trojaj~nimi legli pa razlika ni bila zna~ilna. V bazenih TSO v letu 1981 ni bilo zna~ilnih razlik v dol`ini oziroma {irini jajc glede na {tevilo jajc v gnezdu. Vzrok za nezna~ilno razliko testiranih spremenljivk v ormo{ki koloniji je lahko v nedokon~anem formiranju legel. 3.3. Skladnost vzorca velikostne variabilnosti jajc s hipotezo manj{anja legla Velikost jajca navadno upada glede na zaporedje le`enja (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982, Cramp 1994). Po hipotezi manj{anja legla je vsako izle`eno jajce manj{e od predhodnega (Bollinger 1994). Cramp (1994) navaja, da je v dvojaj~nem leglu drugo jajce manj{e od prvega, v trojaj~nem pa tretje manj{e od prvih dveh. Ali so bili velikostni odnosi med obravnavanimi jajci s ptujskega otoka in bazenov TSO v skladu z zgoraj postavljenimi trditvami, smo ugotavljali lo~eno za dvo- in trojaj~na legla. Dve ali ve~ jajc smo prepoznali kot enako velika, ~e so se izmerjene vrednosti razlikovale za 0,5 mm ali manj. Dvojaj~na legla smo razdelili v dva razreda: v 1. razredu ni bilo razlik v dol`ini oz. {irini jajc, takih legel je bilo med 20 in 29%; v 2. razredu so bila legla z jajci razli~nih dol`in oz. {irin, teh je bilo 71 do 80%. Od predstavljenega vzorca so se nekoliko razlikovala jajca iz bazenov TSO, razlagamo jih kot posledico nedokon~ano oblikovanih legel (tabela 6). Trojaj~na legla smo razvrstili v {tiri razrede: (1) legla z jajci sukcesivne dol`ine oziroma {irine, (2) legla z jajci iste dol`ine oziroma {irine, (3) legla z enim ve~jim in dvema manj{ima jajcema iste dol`ine oziroma {irine in (4) legla z dvema jajcema iste dol`ine oziroma {irine in enim kraj{im oziroma o`jim jajcem (tabela 7). ACROCEPHALUS 24 (117): 6ï — 66, 2OO3 Tabela 6: Dele` dvojaj~nih legel navadne ~igre Sterna hirundo glede na velikostne odnose med dol`inami in {irinami (vrednosti v oklepajih) jajc (184 legel, 471 jajc) Table 6: Proportion of two-egg clutches of Common tern Sterna hirundo according to egg lengths and breadths relations (with values in brackets; 184 clutches, 471 eggs) Ptuj '82 (%) Ptuj '86 (%) Ormož 81 (%) Iste velikosti/ Same sizes 28,6 (26,7) 25,0 (26,3) 20,0 (72,7) Razli~ne velikosti/ 71,4 (73,3) 75,0 (73,7) 80,0 (27,3) Different sizes Prevladovala so legla s sukcesivno velikostjo jajc. V dol`ini jajc je tak vzorec imelo 42 – 61% legel, v {irini jajc pa je bil ta dele` ni`ji in se je gibal okoli 32%, ponovno z izjemo ormo{kega vzorca. Za legla s sukcesivno velikostjo jajc sklepamo, da je najve~je jajce izle`eno prvo, najmanj{e pa zadnje, v tem primeru se vzorec ujema s hipotezo manj{anja legla. Glede na predstavljene rezultate lahko povzamemo, da so bili velikostni vzorci jajc v leglih navadnih ~iger v bazenih TSO in na Ptujskem jezeru kompleksni (ali naklju~ni) in se niso ujemali z enostavnimi napovedmi Cramp-a (1994). Na{i rezultati so bli`je Bollinger-jevim (1994) ugotovitvam, da velikostna variabilnost jajc pri navadni ~igri slabo podpira hipotezo manj{anja legla. 3.4. Korelacija med dol`ino in {irino jajca V vseh analizah sta bili dol`ina in {irina jajc obravnavani kot neodvisni spremenljivki. Med dol`ino in {irino smo namre~ ugotovili statisti~no zna~ilno, vendar zelo ohlapno korelacijo (r = 0,25, p < 0,0001). Dol`ina jajca je bila variabilnej{a spremenljivka (CV%EL = 4,33) od {irine jajca, pri kateri je bil koeficient variabilnosti ni`ji (CV%EB = 2,96; tabela 5). Podobno je ugotovil tudi Vogrin (1998). Da je {irina manj variabilna od dol`ine jajc, si morda lahko razlagamo z omejitvami pelvisa ali kloake, vendar mora obstajati mehanizem, da lahko posamezna ptica v istem leglu zle`e o`ja kasnej{a jajca. Zahvala: Za pomo~ pri merjenju jajc se zahvaljujemo Iztoku Geistru in Vekoslavu La{i~u, za podatke o spomladanskih opazovanjih Francu Bra~ku, Olgi Zorman Rojs pa za pomo~ pri spremljanju kolonij. 4. Povzetek Navadne ~igre Sterna hirundo so se v gnezdilni okoli{ na obmo~ju Drave vra~ale v za~etku aprila. V ~lanku predstavljamo meritve 471 jajc iz 184 gnezd navadne ~igre. Povpre~na velikost legla je bila 2,55 (mediana = 3, min = 1, max = 4) jajc na gnezdo, povpre~na velikost jajc je bila 41,1 x 30,3 mm. Med dvo-, tro- in {tirijaj~nimi legli ni bilo zna~ilne razlike v povpre~ni dol`ini jajc, v povpre~ni {irini jajc pa so se zna~ilno razlikovala predvsem legla s {tirimi jajci. Korelacija med dol`ino in {irino jajc je bila zelo ohlapna (r = 0,25, p < 0,0001). Dol`ina jajc je bila variabilnej{a spremenljivka (CV%EL = 4,33) od {irine (CV%EB = 2,96). Velikostni vzorci jajc v leglih navadnih ~iger se ravno ne ujemajo s hipotezo manj{anja legla (brood-reduction hypothesis), po kateri je vsako izle`eno jajce znotraj enega gnezda manj{e od predhodnega. Tabela 7: Velikostni odnosi med dol`inami in {irinami (vrednosti v oklepajih) jajc v trojaj~nih leglih navadne ~igre Sterna hirundo (184 legel, 471 jajc) Table 7: Egg lengths and breadths relations (values in brackets) in three-egg clutches of Common Tern Sterna hirundo (184 clutches, 471 eggs) Ptuj '82 (%) Ptuj '86 (%) Ormož '8i (%) Jajca sukcesivne velikosti/ Eggs of successive sizes 60,6 (32,2) Jajca iste velikosti/ Same sized eggs 3,3 (11,9) Eno jajce ve~je, dve manj{i enako veliki/ 18,3 (33,9) One large, two smaller same sized eggs Dve jajci enako veliki, eno manj{e/ Tw o same sized eggs, one smaller 18,3 (22,0) 54,4 (32,6) 41,7 (41,7) 2,2 (17,4) 0,0 (16,7) 21,7 (I9>^) 16,7 (25,0) 21,7 (30,4) 41,7 (16,7) 65 F. Jan`ekovi~ et al.: Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji 5. Literatura Bollinger, P.B. (1994): Relative effects of hatching order, egg-size variation, and parental quality on chick survival in Common terns. – Auk 111: 263-273. Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. IV, Terns to Woodpeckers. – Oxford Univesity Press, Oxford. Denac, D. (2002): Common Tern Sterna hirundo breeding population: developement and nature conservation management results at the Ormo` wastewater basins between 1992 and 2002 (NE Slovenia). – Acrocephalus 23 (115): 163-168. Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 8/II, Charadriiformes. – Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Jan`ekovi~, F. & [tumberger, B. (1984): Otoka na Ptujskem jezeru za{~itena. – Acrocephalus 5 (22): 54-56. Makovec, T. , [kornik, I. & Lipej, L. (1998): Ekolo{ko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Se~oveljskih solin. – Falco 12 (13-14): 5-48. Nisbet, I.C.T. (2002): Common Tern (Sterna hirundo). pp. 1-40. In: Poole, A. & Gill, F. (eds.): The Birds of North America, No. 618. – The Birds of North America, Inc., Philadelphia. Sudmann, S.R. (1998): Wie dicht können Flußseeschwalben Sterna hirundo brüten? Extremsituationen auf Brutfloßen. – Vogelwelt 119 (3-5): 181-192. [alamun, @. (2001): Nova gnezditvena kolonija navadne ~igre Sterna hirundo v Pomurju. – Acrocephalus 22 (104-105): 51-52. [tumberger, B. (1982): Gnezditev male ~igre Sterna albifrons ugotovljena tudi v Sloveniji. – Acrocephalus 3 (11-12): 13-14. Vogrin, M. (1991): Nova kolonija re~nega galeba Larus ridibundus in navadne ~igre Sterna hirundo v Ho~ah pri Mariboru. – Acrocephalus 12 (49): 121-122. Vogrin, M. (1998): Egg size of the Common Tern Sterna hirundo in Slovenia. – Ornis Svecica 8: 87-90. Prispelo / Arrived: 1.4.2003 Sprejeto / Accepted: 16.12.2003 66