SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaten 15 %ld., za pol leta S fld.5 za četrt le1« 4 gld., u jed«« mesec 1 rld.10 kr. V administraciji prejeman velja. Za cele leto 12 fld., a« pol leta 6 fld., za 6etrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 rid. V Ljafoljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in osnaniia (inserate) viprejema nprevnlBtvo i« ekapedlelja v „£«toi. TIskarni", Vodnikove nliee It. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo. Vredništvo j« v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, Štev. 276. V Ljubljani, v ponedeljek 30. novembra 1896. Letnili XXIV. "V^abilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ ZJpravništvo „Slovenca". Državni zbor. Dunaj, 28. novembra. Pričetkom seje posl. grof Kuenburg kot načelnik odseka za volivno reformo odgovarja na neko interpelacijo, da je odsek sklenil predlagati, naj se vsak izpraznjen državnozborski mandat razpiše najpozneje v šestih tednih. Dalje je odsek rešil vse vladne predloge. Nato zbornica nadaljuje razpravo o uravnavi plač učiteljem na obrtnih šolah. Posl. Schwarz z ozirom na važnost teh šol nasvetuje, naj se v posebnih slučajih ravnatelji obrtnih šol uvrste v sedmi plačilni razred, stalni učitelji pa dobe naslov ,profesor'. Posl. Lorber nasvetuje, naj se suplentje na obrtnih šolah popolnem odpravijo, v posebnih slučajih naj se delovodje priznajo kot državni uradniki, učitelji osmega razreda naj izjemoma dobe naslov sedmega, vsem iz civilnodržavne službe na obrtne šole prestopivšim uradnikom naj se vštejejo prejšnja leta. Vladni zastopnik Müller izjavi, da se hoče vlada ozirati na te želje. — Poročevalec Beer naglaša potrebo, da se hitro uravna vprašanje delovodij. Zbornica nato vsprejme zakon v drugem branju ter prične razpravo o uravnavi plač profesorjev na visokih šolah. Poročevalec dr. vitez M i 1 e w s k i omenja, da je odsek v veliki večini sklenil predlagati, naj se kolegnina podržavi, ter se izrekel proti vladnemu predlogu, naj bi se določilo 60 mest za dvorne svetnike na vseh visokih šolah. Posl. dr. M e n g e r je odločno za kolegnine, ker bi sicer najboljši profesorji morali drugod iskati zaslužka in bi ne storili več za šolo, kar je stroga dolžnost. Tudi večina profesorjev je za to, da ostanejo kolegnine. Posl. dr. vitez Roszkowski nasprotno priporoča, naj se kolegniua odpravi, ker je še iz onih časov, ko so vseučilišča bila zasebni zavodi, zdaj pa naj država skrbi za dobre profesorje. Kolegnina dela razloček med profesorji in vzbuja sum pristranosti. Sicer pa kolegnina ne dokazuje sposobnost profesorjevo. Govorila sta še dr. P a 11 a i in naučni minister za predlogo. Prihodnja seja v ponedeljek. Politika v gledališču. Iz Zagreba, 15. nov. Odkar se je stranka Starčevičeva razcepila na dva dela, na tako zvane čiste in nečiste, se je razvila v vsakem pogledu nepristojna strankarska borba, kakoršne Hrvatska še ni doživela. Sicer še ni manjkalo na Hrvatskem nikdar političnih borb, a bile so po navadi le med mažaroni in narodno hrvatsko stranko. Vsakdo se še spominja, kako se je narodna stranka borila proti mažaronskemu banu Rauchu ter ga tudi zrušila s stolice banske. Takrat so bili vsi domoljubni Hrvati brez razlike v taboru pokojnega Mrazoviča, in vspeh je bil sijajen. A sedanja LISTE Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.) Prvi del. Valerija. I. Sergij. (Dalje.) Zvečer potegne Sergij ladijo na breg in izračuna svoj dnevni zaslužek. Ko izvleče vse prislu-žene novce, vzame samo dva jih spravi v žep, drugo pa izroči dečku in mu reče: „Nesi te le novce svojej materi in reci ji, naj kakor navadno moli zame k Bogu". Deček vzame novce in steče veselo proti domu ; starec pa gleda zadovoljno za njim. Za malo časa napoti se tudi on na Aventin. Tu stopi v malo pro-dajalnico, si kupi kos črnega hruha, „plebejski kruh" imenovanega, in sede ne daleč od prodajalnice na kamnito klop. Svetloba s pekove prodajalnice raz- svetljuje siromašnega starca, ki se truden od dnevnega napora, zadovoljuje s koščkom kruha. Mej tem ko brodnik uživa svoje skromno kosilo, ustavi se pred njim mlad patricij, oblečen v moško togo, ki že ni bila več v navadi. Lice mu je bledo in žalostno. „Prosit1), Sergij", reče mladenič prijazno; „ti ješ na ulici kakor kak grški modrijan". „Hvala ti, Decij Fulvij", odvrne Sergij in vstane, da pozdravi mladeniča. „Kaj je s tvojo ladjico? Danes si jo zapustil kasneje kakor po navadi", nadaljuje patricij in da ob jednem brodniku znamenje, naj sede. „Od zore do mraka sem vozil z jedne strani na drugo". „Dobri Sergij! Ti se preveč trudiš čez dan ; ko ideš zvečer k počitku, si gotovo zelo truden". „Ko se zmrači, se ne čutim trudnega, marveč se veselim, vedoč, da sem jeden dan bližje smrti", odvrne žalostno brodnik. „Ubogi starec; ti želiš, da smrt konča tvoje muke". „Tega si želim že davno, toda neusmiljenka beži pred menoj", reče zamišljeno Sergij. ') Dober tek! opozicija ? Razdeljena na tri stranke ni v stanu upreti se odločno današnjemu zistemu na Hrvatskem. Pa da so te stranke složne vsaj v borbi proti za-jedniškemu sovražniku, morda bi bilo še kaj nade na kakšen vspeh, ali pri današnjih okolnostih skoraj ni mogoče na to misliti. Tega razdora je brez vsakega dvoma kriv največ vodja takozvanih čistih Starčevicevih naslednikov, ki v svojem „Hrvatskem Pravu" grdi brez razlike vsakega, kdor se ne klanja njegovim nazorom. Borba za prvenstvo v stranki in sploh v opoziciji je tega moža popolnoma zaslepila ter napada, obrekuje in preganja vse one, ki so mu nevarni glede njegovega prvenstva. Sreča je, da so tega vodjo že precej razkrinkali ter odkrili marsikaj v njegovem dosedanjem ravnanju, kar je dalo povod, da se njegova stranka vedno manjša; bodi li pa kmalu zginila s površja, ni verjetno, če tudi bi bilo prekoristno posebno zdaj, ko se delajo priprave že za nove volitve, ki se bodo vršile v prihodnjem letu. Ta nedostojna igra med političnimi strankami je dala povod našemu genijalnemu pravoslovcu De-renčinu, najbolj uglednemu članu neodvisne narodne stranke, da prikaže na gledališčni pozornici delovanje opozicije v vrlo duhovito napisani igri „La-danjska opozicija", ki je pobudila v našem občinstvu splošno zanimanje ter se predstavljala že dvakrat v prenapolnjenem gledališču. To je izvrstna satira na naše sedanje politične odnošaje, a v prvem redu oster bič za one politične vikače, ki hočejo biti povsodi prvi ter v svojih časopisih neprenehoma grdijo vse, kar ni njim po volji. Polna so jim usta domoljubnega delovanja, a sejejo le prepir in nesrečo med narod, ki je v vsakem pogledu zapuščen ter od dne do dne bolj propada. Tipi teh mož so tako izvrstno zadeti, da bi jih mogel kar s prstom pokazati v navadnem življenju. A da so bili ti možje tudi zares zadeti, so najboljši dokaz hudi napadi v časopisih Starčevieeve „Poslušaj me, prijatelj", reče mladenič in sede k njemu na klop ; „tudi jaz sem osamljen na tem svetu ; sorodnikov nimam, prijateljev pa malo. Samote sem se že naveličal; pojdi z men >j ; stanovala bodeva skupaj v mojej hiši, in siromaštvo te ne bode več preganjalo". „Hvala, patricij; ti si plemenitega srca; toda jaz ne zaslužim tvoje dobrote", odvrne Sergij, gi-njen vsled tolikega človekoljubja. „Pojdi z menoj ; pripovedoval mi bodeš svoje nezgode, jaz pa bodem plakal s teboj", nagovarja ga Decij z molečim glasom. Brodnik vstane, solza mu stopi v oko; toda hitro se umiri in reče : „Ne govori mi o mojih nezgodah, ne vprašuj me po njih, ako nočeš, da mi poči srce--— Ti si potomec slavnega rodu, katerega dika in čast si. Bog te blagoslovi vsled tvoiega veltkodušia, ker podajaš roko siromaku in se ne sramuješ, imeuo-vati ga prijatelja !" Sergij stisne mladeniču roko in se napoti brzih korakov proti „Porta Capena", ostavivši D^cija ne-voljnega in nezadovoljenega vsled neuslišane prošuie. (Dalje sledi.) stranki, posebne v glasilu čistih v „Hrvatskem Pravu". Kakor razdraženi sršeni se zaletavajo vsi ti zadeti vikači v to igro in v samega spisatelja. Hoteli so prirediti pri drugi predstavi tudi demontira? cijo proti temu komadu, ali jim ui vspela, kajti trezno občinstvo, je le odobravalo predstavo celi večer. In to je dober dokaz za naše politične od-nošaje. Prepir v opoziciji preseda že vsakemu tudi najtreznejemu človeku, pa ni čudno, da je občinstvo s popolnim zadovoljstvom sprejelo omenjeno satiro proti političnim komedijantom, kakor jih spi-satelj po pravici imenuje. Naši časopisi vseh strank so pretečeni teden pisali o tej igri celo uvodne članke. Popolnoma zadovoljen je z igro le „Obzor", češ da odgovarja vsem zahtevam dramatične umetnosti in politični tendenciji. Organi stranke prava „čisti" in „nečisti" jo obsojajo v vsakem pogledu iz poznatih razlogov. Najhuje je zadet vodja čistih, pa zategadelj tudi ua|huje upi je. Čudno je, da so tudi uradni časopisi precej zadovoljni z igro. Godi jim, ko morejo pisati o prepiru med opozicijonalnima strankama, kako se med seboj grdijo ter tako napuščajo borbo proti mažaronstvu. Čudno je, da niso opazili mažaroni, kako pikro jih je zadel spisatelj na mnogih mestih ; morda so to navlašč prezrli, da se morejo le čim bolj naro-gati opoziciji. Po našem mnenju igra sama v dramatičnem pogledu ne odgovarja vsem strogim zahtevam, kar se pri takih komadih tudi ne sme neobhodno zahtevati, sicer pa je brez dvoma napisana duhovito in za naše sedanje odnošaje tako prikladna, da se mora smatrati za važen pojav na našem dramatičnem polju. Kjer ni mogoče ljudi prepričati z jasnimi razlogi o škodljivem njihovem delovanju, tam naj se šibajo z ojstro satiro, kakor je to storil nadarjeni dr. Derenčin. Politični pregled. V Ljubljani, 30. novembra. Celjsko vprašanje v dunajskem mestnem zboru. Minuli petek je predlagal v dunajskem mestnem zboru odbornik dr. Pommer, naj se dovoli celjski mestni občini, ki namerava v svrho ohranjenja nemškega značaja sezidati dijaški dom, 1000 gld. podpore. Predlagatelj je z daljšim govorom utemeljeval svoj predlog. Omenjal je seveda „Narodnega doma", katerega so si zgradili Slovenci z veliko požrtvovalnostjo, slovensko-nemške gimnazije, ki preti, popolno posloveniti celo celjsko gimnazijo, sploh govoril z vso vnemo za „stiskane" celjske nemčurje, ki bi si radi zgradili dijaški dom ter na ta način vsaj deloma odvrnili od sebe nevarnost poslovenjenja in branili „nemški značaj". Da je dunajski mestni odbornik dr. Pommer tako govoril kot nemški nacijonalec, mu ne zamerimo, da pa je na tak način utemeljeval prošnjo celjskih nemčurjev kot somišljenik krščansko-socijalne stranke, to se mu pa ne more lahko odpustiti, ker se ni ravnal po glavni zahtevi krščansko - socijalnega programa: vsakemu svoje. Predlagatelj bi se bil lahko poučil, ako mu morebiti še ni bilo jasno, kar pa Južna Afrika. Spisal P. Euianuel Drevenšek. (Dalje.) IV. Obraz Kafrov je po navadi prijeten in tudi lepe postave so, le način, kako si češejo lase, je dokaj smešen. Na vrhu glave namreč in ob obeh straneh spleto si lase v nekak rog, v katerega še vtaknejo kratko palčico, da potem tem trdneje stoji. Kakor pravijo, hočejo si z „umetnostjo" to nadomestiti, kar jim je narava odrekla. Le quetive je smel imeti štiri rogove, jednega nad čelom, dva nad ušesi in ¡ednega v zatilniku. V obleki so se ločili Kafri v boljše in revnejše stanove po tem, da so imeli obleko iz boljšega ali slabšega blaga. Kralj in drugi velikaši odevali so se s predpasniki iz svile, ki so sezali od pasa do kolen, drugi pa so imeli le kože opic in druzih ži-valij, katere so na lovu pobili. Glavarji so pri slovesnih priložnostih imeli na ramah velik plašč in čim bolj se je ta plašč po tleh vlekel, tem ime-nitnejši so bili. Hlač niso marali, ker so jih ovirale v vojski in na lovu v tekanju. Bili so strastni lovci. Pri njih je bilo sila malo rokodelcev in še ti so bili le taki, katere so neobhodno potrebovali. ' zelo dvomimo, da Celje ni in ni bilo nemško mesto, marveč so le nemčurji potiskali Slovence v kot, dokler se vsaj deloma niso otresli krutega jarma. Čut pravičnosti bi moral tudi njega voditi, ne pa sovraštvo do Slovencev. Krščanski socijalizem v Gradcu. Te dni bije se v glavnem mestu Štajerske ljut boj za izpraznjene mandate v mestni zbornici. Boja se udeležujejo ^štiri stranke, mej temi tudi socijalno-demokratična, poslednja seveda popolno brez vsakega vspeha. Volilci tretjega razreda so že minuli teden izrekli svojo sodbo. Pri glavni volitvi so bili od peterih izvoljeni trije kričansko-socijalni kandi-datje, dva sta prišla v ožjo volitev z nemškima liberalcema, vsi ostali kandidatje so sijajno podlegli. Minuli petek sta pa tudi pri ožji volitvi prodrla oba krščansko-socijalna kandidata in tako pripadajo tej stranki vsi letos izpraznjeni mandati v tretjem razredu. S tem je zadet nemško-liberalni stranki hud udarec, tem bolj, ker si je bila v svesti, da si pribori i v tem razredu nekaj sedežev. Za krščausko-socijalno stranko je pa ta zmaga tem pomenljiveja, ker je tako rekoč še le začetek. Po vzgledu dunajskega mesta, se bojujejo tudi vrli graški antisemitski vodje pod zastavo krščanskega socijalizma ter jemljo postojanko za postojanko v svojo posest. Le tako naprej, dokler ni zmaga popolna! Zvestoba Italije v trozvezi se je vsled zadnjih Bismarckovih odkritij spremenila v marsikaterem oziru. Italijanski oficijelni listi naglašajo, da ostane sicer Italija tudi še nadalje zvesta pogodbi trodržavne zveze, nasproti ostalim velevlastem hoče si pa ohraniti popolno svobodo. Italijanska vlada utemeljuje to svojo spremembo s tem, da je tudi Bismarck za hrbtom Avstrije in Italije postopal popolno nepostavuo, ter pravi, da ima v tem oziru ravno tako pravico, kakor nemški magnatje, ki čestitajo negušu Meneliku k miru, mej tem ko Italijo ponižujejo. Torej tudi Italija bi rada pokazala svojo nejevoljo proti Bismarckovi politiki, toda uaj-brže še ne ve, kako. V Franciji pričela se je v zadnjem času prava gonja ne samo zoper katoličane, marveč tudi zoper Žide in protestante. Mržnja do teh dveh ločin pa ne izhaja iz tega, ker sta židovska in protestantska, marveč zato, ker pristaši teh dveh ločin niso francoski, ampak večiuoma nemški podaniki. Napadajo jih v prvi vrsti bolj goreči nacijonalci radi narodnosti, nižji stanovi, posebno pa socijalisti, jih pa zavidajo radi obilega premoženja. Akoravno posebno nižji slojevi hudo pritiskajo na vlado, naj iz dežele spodi vse take privandrance, si vlada vendar ne upa storiti potrebnega koraka, ker ji je dobro znano, da bi Bothschild in consortes takoj odtegnili svojo „pomoč" in bi se Franciji zelo slaba godila. V tej trditvi nas še bolj potrjuje postopanje francoske vlade napram katoličanom, kateri so fra-mazonski kliki ravno tako ali še bolj na poti, kakor prvi dve sekti. Katoličanom pa vlada noče priza-nesti, kadarkoli najde ugodno priliko, in morda bi jih bila že davno pregnala iz Francije, ko bi katoličani ne bili v veliki večini tudi francoski podaniki. Mej te so spadali tkalci, ki so jim tkali svileno in volneno blago za predpasnike in plašče, dalje kovači, ki so izdelavali orožje za vojsko in za lov. Na lov so hodili le v družbi. Ako se je hotel quetive nekoliko poveseliti z lovom, ukazal je vsem ljudem dotičnega okraja, v katerem je lovil, obstopiti gozd. 400—500 ljudij je obstopilo gozd, drugi pa 80 prodirali vanj ter s krikom in mahanjem splašili zveri izpod grmovja in jih gnali proti jari, koder je čakal quetive s svojim spremstvom ter jih postreljal s pušicami. Le pri taki priliki je bilo dovoljeno leva usmrtiti, ker je kralja silno mazalo, da se je nazival „kralj levov", kdor je pa drugače na lovu leva ubil, zapadel je smrti. Neki Portugalec, bivajoč v Sofali, bil je pri kralju v veliki milosti, tako da mu je ta podaril neki otok na reki Sofali. Lobo, tako je bilo Portugalcu ime, bil je vedno najboljši, najpokornejši in najpridnejši med vsemi dvorjani, tako je vedno dejal kralj. Ta svojemu ljubljencu ni vedel več kaj lepega dati, tako ga je obsipal z dobrotami, in slednjič ga imenuje celo svojo ženo. Ob jednem pa je vsem dvorjanom ukazal skazovati svoji novi „ženi" vse časti, katere se spodobijo kraljici. Necega dne lovil je Lobo na svojem otoku in pri tej priliki usmrtil V Turčiji se razni krogi že dlje časa zaman trudijo, da bi si na kakoršenkuli način pridobili potrebnih sredstev za boljše preskrbovanje armade. Poročali smo že, da se jim je izjalovil poskus z najetjem večjega posojila pri zunanjih, posebno francoskih kapitalistih, ker si ne faiorejo izposlovati poroštva za posojeno svoto. Sedaj so poskusili po drugi poti dospeti do zaželjenega cilja. Pričeli so s prostovoljno zbirko najprej mej ožjimi somišljeniki, potem pa po celi deželi. Toda tudi to beračenje se jim obnaša prav slabo, kajti carigrajski odbor je prejel dosedaj še le 75.000 gld., mej tem ko so nabiralci oblazili že skoro vse premožneje kraje. Besedo „prostovoljen" pa tu ui tako umeti, kakor smo navajeni, marveč tako, kakor je razvidno iz nastopnega stavka odborovega poročila: „Zbirke se vrši povoljue tudi v posamnih pokrajinah , kjer kažejo več ali manj značaj prisilnosti. Kakor v glavnem mestu, tako donašajo tudi v pokrajinah svoje doneske tudi tisti kristijani, ki so v turški službi. Sem ter tje se jim pridružijo tudi zasebniki". Iz tega je razvidno, da se na itak ne prebogato in v najboljših razmerah se nahajajoče prebivalstvo pritiska z vso silo, da pripomore k vedno večjim stroškom za novo opravo one armade, ki je krščanskemu prebivalstvu v največjo nadlego. Socijalne stvari. Zanimiv načrt. Pred kratkim je izišla 86 stranij broječa knjižica z naslovom: Der Judenstaat. Versuch einer modernen Lösung der Judenfrage. (Židovska država. Poskus novodobne rešitve židovskega vprašanja.) Leipzig und Wien. M. Breitenstein-ova zaloga. Spisal jo je dr. Teodor H e r z I, sin Abrahamovega rodu. V njem pozivlje židovske kapitaliste, naj se usmilijo židovskega ljudstva in naj mu v Palestini ali v Argentiuiji ustanove lastno državo. Na drobno razpravlja, kako mora biti vrejena na-svetovana država. Nas zanimlje le temelj, na katerem zida Herzl svoje trditve. Pravi namreč, da je nemogoče drugače pomagati Židom, nego da se izselijo. Ta dokaz negativnega junaštva je veliko priznanje sedanjemu protisemitskemu gibanju. Ze žid Hertzka je zidal židovsko državo v oblake, rajni milijonar Hirsch je celo nekaj denarja uporabil za ruske židovske izgnance v južni Ameriki, toda V3e je bilo zastonj. Tudi Herzlovemu nasvetu se žalibog ne bo boljše godilo. Mož je že obiskal London in je v tamošnji židovski družbi „Ma-kabejec" pokladal na srca zbranih židovskih bogatašev svoje misli. Toda opravil ui nič. Po naši sodbi bo židovsko vprašanje rešeno samo po sebi ne z ustanovitvijo židovske države, marveč s pre-osnovanjem novopoganske družbe v krščansko. Glasba. Slava Bogu. Postni in velikonočni napevi. IV. zvezek. V spomin sv. misijona v frančiškanski cerkvi v Ljubljani od 29. nov. do 10. dec. 1896. Za mešan zbor zložil P. Augtlik Hribar O. S. Fr. Partitura 1 gl. 20 kr. Vsak glas (dvojen) 20 kr. tudi leva. Sovražniki Lobovi to videvši brž teko h kralju, mu to naznanit. Quetive se silno razjezi in se zapriseže, da hoče zlodejca kaznovati po postavi ter tako pokazati svojo mpristranost in pravičnost. Lobo je tudi izprevidel, da je veliko neumnost napravil, pa hitro si zna pomagati. Leva obleče v lepa, dragocena oblačila in ga pošlje h kralju z naslednjim pismom: „O kralj! Lobo, tvoja ljubljena žena, srečala je na lovu to veliko zver, ki ga je hotela raztrgati. Ker pa Lobo živi bolj za kralja, ko za-se, zato se je poslužil orožja. Misli pa, da je prav, da sedaj pošilja divjo zver kralju levov, da ta odobri ta čin, ki sam na sebi ni zločin, ampak ga le postave smatrajo tako." Ta zvijača presenetila je kialja tako, da je odgovoril „l|ubi ženi", da naj si ne dela skrbi radi umorjenega leva, ker mu je bil ta res nevaren. Tudi v prihodnje daje mu kralj dovoljenje, da sme na svojem otoku leve pobijati. Ob jednem pa je kralj obnovil prepoved, da nikdo drugi ne sme pobijati levov, sicer zapade glavo in premoženje. Dvor|ani ploskali so kralju zaradi tako modre sodbe in ga na vso moč hvalili, pa tudi Lobu, katerega bi bili najraje v žlici vode utopili, so se na vso moč laskali. Kakor daudanesl V Ljubljani, 1896. Založil frančiškanski samostan. — Tisek Katoliške Tiskarne. Krasno tiskani zvezek obsega napeve na sledeče besedilo: 1. Ecce lignum erucis 1 (slov. tekst). 2. Klic k pokori. 3. Postna. 4. O sladki, sveti križ 1 5. Trpljenje Jezusovo. 6. Klic k pokori. 7. Skrij me Jezus, v svete rane. 8. Kesanje. 9. Premišljevanje. 10. Počeščenje sv. ran Jezusovih. 11. Duša najde Jezusa v trpljenju. 12. Blagoslovljenje sv. križevega pota. Veni Creator Spiritus. Blagoslovljenje slikanih podob. Blagosl. križcev. Sveti križ. Stabat mater. Sv. križev pot 1., 2.. 3. postanek ; 4., 5., 6. po-stanek; 7., 8., 9., 10. postanek; 11., 12., 13., 14. postanek. Osem odpevanj (rtfrainov) pri litanijah. Velikonočni napevi: 1. Zveličar gre iz groba. 2. Jezus, premagavec groba. 3. Velika noč se za-svetli. 4. Skalovje groba. 5. Zveličar zmagal smrti je vezila. 6. Zveličar naš je vstal iz groba. 7. Poglejte duše grob odprt! 8. Danica svetila. 9. Vstajenje Jezusa praznujmo. 10. Raduj krščanstvo verno se. 11. Veselje navdaja naj danes nas vse. 12. Pozdravljam Te, Zveličar moj ! Misijonske: 1. Veni sancte Spiritus! 2. Pri postavljanju misijonskega križa. 3. Bodi pozdravljen nam, čas misijona! 4. Misijonski zvon. Druge pesmi, ki se tudi lahko pojo pri sv. misijonu, so pod št. 1., 2, 4., 5. 6, 7., 8., 9, 11. in na str. 12. Vsebina zvezka jasno kaže, kako potreben nam je bil: zato pa naj ga nobena cerkt-v na Slovenskem nikakor ne pogreša. Glede dobrote teksta nam so porok naši najbolj znani cerkveni pesniki ; glede glasbe pa moramo ponavljati le to, kar smo že vtč-krat trdili o g. skladatelju, in sicer to, da so njegove melodije popolnoma cerkvene, dostojne in glasbeno sintaksno dovršene. Harmonizacija je pravilna — da izborna; posamni glasovi leže blizu in vsak glas ima svojo harmouično in ritmično veljavo ter nikjer ni podrejen kakemu drugemu, odlikovanemu glasu. Tako pišejo le mojstri v harmoniji in kontra-punktu in veseli nas, da se teh med nami zmerom več poraja vkljub neosnovanemu hvalisanju in pretiravanju zaljubljene ali pa sentimetalno nadabnjene cerkvenoglasbene šablone preteklih let. Postni napevi tega zvezka nam še posebno ugajajo in smelo trdimo, da kaj boljšega nimamo ; velikonočni pa so veličastni a polni cerkvenega duha. Vse je tako lepo in dobro urejeuo, osnovano in izpeljano, da mora vsakega zavednega glasbenika veseliti. Cerkvi in gosp. skladatelju čestitamo na tem prelepem in prepotrebuem zvezku in priporočujemo ga radostno. Na st. 18 v 3. taktu naj se polovna nota v te-noru a, spremeni v h ; a na st. 27. v 5. polnem taktu naj se drugi sopranov a izpremeni v d, da se odstranijo kvintne paralelke med zunanjima glasovoma. Pa igel j. Dnevne novice. V Ljubljani. 30. novembra. i f Ivan Navratil. i Danes nam je došla z Dunaja žalostna vest, da je jedeu najstarejših naših narodnih prvoborite-ljev g. Ivan Navratil, višji uradnik pri najv. sodišču, dne 28. t. m. ob 5 uri zjutraj po kratki bolezni v 72. letu svoje starosti umrl. Z rajnim izgubljamo Slovenci požrtvovalnega rodoljuba, ki je v zvezi z Bleiweisom, C galetom in drugimi oral ledino v političnem in slovstvenem oziru. Vzlasti mu je bilo pri srcu narodno slovstvo. Do zadnjega je zbiral narodno blago in je priobčeval vzlasti v Matičnih knjigah. Slovenskim dijakom na Dunaju je bil ljubezniv svetovalec, blag dobrotnik, na Dunaju biva-jočim Slovencem pa iskreno ljubljen starosta. Blagi rajnik zapušča dvoje sinov in jeduo hčer. Pokopali so ga danes v rodbinsko rakev na osrednjem groblju. Nepozabnemu, blagemu rodoljubu ohranimo hvaležen spomin ! Naj v miru počiva ! (Z Dunaja) 28. novembra. V „Correspondenz-Blatt"-u napovedani zaupni shod duhovščine tostranske državne polov;ce vršil se je dne 25. t. m. od 2. do 8. ure zvečer. Došlo je do 200 odposlancev rimsko- in grško katoliških. Najštevilneje je bila zastopana goriška nadškofija. Posvetovanje se je vr- šilo večinoma v nemščini, mnogo se je pa gotorilo v slovanskih jezikih in tudi v slovenskem. Ztior je za podlago obravnave \zel peticijo šeuthipolitske duhovščine, katera je bila v „Correspondenz - Blatt" u priobčena, in jo ie tudi z malimi spremembami sprejel kot peticijo vse avstrijske duhovščine. Kot posebnost bodi omenjeno, da so posebno zjedinjeni grškokatoliški duhovniki v prav živih barvah opisovali svojo družinsko bedo. Zato se je v peticijo ¿prejela tudi posebna točka za vravnavo njih bednih razmer. Pač marsikomu se je do solz milo storilo, slišati opisovanje njih žalostnih razmer. Shod izvolil je odbor dvanajstih udov za vredbo petici|e in ujeno izročitev. Prihodnji dan je odbor, v katerem je zastopnik Slovencev župnik Grča, vredil peticijo in jo priporočil načelnikom klubov v državnem zboru. Ti načelniki so kazali deputaciji jako prijaznost in naklonjenost. Bodočo nedeljo bo deputacija poklonila se tudi nekaterim ministrom in jim priporočila peticijo. Upati je, da bo shod imel ugoden vspth. Že to je pomenljivo in za katoliško stvar zelo važno, da so pri tej priložnosti vzajemno zborovali grški in latinski katoliki. Spoznanje in vzajemnost seje med oboji zelo poživila. Jednoglasno so se drug drugega podpirali. Grki so s posebno hvaležnostjo spoznavali, da latinci bridko občutijo njih revo in imajo voljo, jim pomagati. Odbor je izvolil tudi nekak stalni odsek s sedežem na Dunaju, ki bo nadalje vodil te zadeve in posredoval mej duhovščino in postavodajnimi faktorji. (Iz Kranja,) 29. novembra. Danes zjutraj je tukaj umrla v 88. letu svoje starosti Urš. Vidmar, sestra pokojnega škofa Jerneja Vidmarja. Hotela je iti v cerkev, a nepričakovano je prišel smrtui boj, ki je bil tako kratek, da je komaj prejela sveto poslednje olje in papežev blagoslov. — Veliko dobrot-nico izgube z njo ubožni dijaki. Naj jej sveti večna luč! (Osebna vest.) Deželni predsednik je imenoval vojaškega podživinozdravnika P. Schaeberja okrajnim živinozdravnikom za Kranjsko. (Razpisane ustanove za invalide.) Za leto 1896 razpisane so od umrlega barona Wurzbacha napravljene „cesarice Elizabete" ustanove za invalide, i. s.: a) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali iz Homeca in c) tri ustanove po 30 gl. za roiake iz Vent&rjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij \Vurz-bach, i. s. one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamuičane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmartinske občine. — Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali okrajev od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli pre-živiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedinimi, lastnostimi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neomadeževanost prosilcev. Dotične prošnje vlože prosilci iz Ljubljane pri ljubljanckem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 2 0. decembra 1896 1. (Nesreča.) Pretečeno soboto dne 28. t. m. je Anton Musec, posestnik na Brodu pri Logatcu, tako nesrečno padel raz kozolec na tla, da si je na desni strani glave prebil črepinjo. Lestvico je bil prislonil h kozolcu in stoji na njej sneg trebil raz seno, ki je bilo spravljeno v kozolcu. Hipoma se mu spodaj lestvica zdrsne in imenovani pade na tla med vozove, ki so stali pod kozolcem. Po pieteku dveh ur so ga domači pogrešaje šli klicat h kozolcu, kjer so ga v nezavesti našli na tleh v krvi ležečega. Dasi je nesrečni mož izvanredno močne narave, je vendar le malo upanja, da bi okreval. (Iz Mliuega pri Bledu,) 29. novembra. Seljani in Ribujani so že popravili svoja mostova. Naš se ravnokar popravlja. Stalo bo popravljanje nekaj sto-takov. Slišali smo, da se je že dovolila v državnem zboru podpora za po povodnji poškodovane kraje. Ali bomo mi kaj dobili? Pričakujemo, da nam bo naše županstvo, ki nam je za prihodnje leto naložilo celih 43 odstotkov občinskih doklad, izposlovalo pri vladi vsaj uekaj podpore. Zanašamo se pa tudi na našega vrlega gospoda deželnega poslanca, da se bo potegnil za nas v deželnem zboru. (Z Gorenjskega) 29. nov. Hud mraz je pritegnil. Že dva dni smo imeli po — 4° in — 5° R. Snega je ravno toliko, da je vse pobeljeno. Najhujše nam gre letos za uasteljo. Malokdo je toliko srečen, da bi je kaj imel. Pomagamo st največ z žaganjem, kolikor ga dobimo. Ta teden smo dobili Gorenjci vino iz Istre. Vino še ni tako slabo, a drago je letos. Cernino smo plačali po 21 kr.; belo po 19 kr. liter na mestu. (Iz Tržiča) 27. nov. Včeraj smo pokopali g. Iv. Debelak a, vpok. učitelja, ki je tu opravljal dolgo časa tudi službo organista. N. v m. p. — Zadnji torek so naši odborniki volili župana in izvolili g. Karola Mally-ta. S tem so končane občinske volitve, o katerih je svojedobno obširno poročal „Slovenec". Zmagala je post tot discrimina rerum stranka ma-gnatov. (Samomor.) Čevljar Fr. Klemenčič iz Kokre, 28 let star, prert-zal si je v svoji delavnici 24. t. m. dopoludne s črevljarskim jermenom dušuik iu gol-tanec in vsled groznih bolečin umrl drugi dan zjutraj ob 5. uri. Govori se, da se je umoril vsled tega, ker ga je nekdo v gostilni razžalil! (Razpisani nčiteljski službi.) Na jednorazred-niči v Zabuici je razpisano do 10. decembra mesto učitelja-vodje v IV. plačilnem razredu. Prošuie je doposlati c. kr. okr. šolskemu s\etu v Kranju. — V Zgor. Sušici pri Toplicah je izpraznjena služba učitelja-vodje v IV. plačilnem razredu. Prošnje do konca decembra c. kr. okr. šolskemu svetu v Novem Mestu. * * * (Iz Celovca) dne 29. nov. V zadnjem dopisu sem Vam sporočil, da je tu imel govoriti drž. poslanec H. P r a d e , da nabrusi malo naše nemške Miheljne za boj na Slovence. Zborovanje se je v zadnjem trenutku odpovedalo, češ, da je Prade zadržan priti dne 26. t. m. in da pride za to še le ta teden. Prade je župan znanega ultra-prusifilskega mesteca Liberce na Češkem. Njegov prihod na Koroško ima potemtakem nam¿n, širiti tudi na Koroškem bismarkovanje. — C g. o. Jos. Franz S. J., nedeljski propovednik v tukajšnji stolni cerkvi, ima od 29. nov. do 6. dec. vsak večer ob u" konference za moške v domu kat. rokodelskih pomočnikov. Za predmet svojih govorov si je vzel izborni govornik razne fraze in „schlagerje", s katerimi delajo nasprotniki cerkve in vere. C. o. Franz je imel že lansko leto take duhovne konfe-rencije za moške. Obnesle so se dobro in upamo, da se obnesejo tudi letos. — G. dr. E. Kramar je dne 15. nov. predaval v Kotmarivasi o živinoreji. Prišlo je nad 40 kmetov, ki so pazljivo poslušali koristni nauk. — Za zdravnika Podkloštrom je imenovan dr. J. Holler iz Sovodnja. Kajpak da ne zna besedice slovenski; ali kako hoče potem občevati s slovenskimi bolniki, katerih bode imel gotovo več, kakor nemških. Kdaj se bodo poklicani krogi vendar enkrat začeli ozirati na potrebe ljudstva? (Knjižica „Narodna šola v Št. Rupertu ob Ve-likovcu") je izišla. Obsega 64 stranij, s podobama in sledečo vsebino : 1. Kakšno šolo hočemo ? 2. Naši narodni šoli. 3. Šolska hiša. 4. Dan 25. oktobra 1896. 1. 5. Otvoritev : a) cerkvena slavnost; b) slavnostno zborovanje ; c) cesarjeva zahvala ; d) banket. 6. S kamenjem. 7. Darovi za pobita okna. 8. Raz-vitek naše šole. 9. Imenik učencev in učenk. Iztis stane 10 kr., po pošti 15 kr. Cisti dohodek je namenjen za velikovško šolo. Vsak slovenski rodoljub naj si omisli lepi spominek narodne slavnosti in slovenske požrtvovalnosti. NaroČila sprejema Uprav-ništvo „Mir"-a. — Slovenski rojaki sezite po zanimivi knjižici, da s tem podpirate dobro narodno stvar. Preplačila se hvaležno sprejemajo ! Društva. (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali : Gosp. Jos. Lipuš, predsednik podružnice za Pribloves 5 gld. 50 kr., katere je nabral pri podružničnem občnem Najbolje priporočena ta preskrbljeni« vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera 8t:<* Wien, I Bezirk, nipUt» Nr 11, Parterre xboru; preblag. gospa FraDja Mally-jeva, tovarnar -jeva soproga v Ljubljani 100 gld. pokroviteljnine; veleč. gosp. Iv. Renier, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani 1 gld. ; preč. gosp. Ant. Zlogar, župnik v Kranjski Gori 3 gld. in sicer so dali : 2 gld. Mo-horjani v Mošnjah po č. g. Berlic-u, 15 kr. nepo-tegneu „Žid" v Radovljici, 41 kr. isti na Brezoici ter v dopolnilo 44 kr.; gosp. Konrad Elsbacher, predsednik podružnice za Laški trg 10 gld., katere je daroval preč. gosp. Jak. Smolej, župnik pri Sv. Miklavžu nad Laškem kot podporni donesek, in g. blagajnik podružnice za Rečico 7 gld. 50 kr., katere je nabral pri banketu cb priliki blagoslovljenja nove šole 19. uov. t. I. za pobita okna Velikovške šole. — Bog povrni darovalcem I Živili nasledniki 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Pevsko društvo „Ljubljana") preseli se danes v svojo novo društveno sobo v „Narodnem domu" pri tleh na desno. Jutri vrši se otvoritev iste s prvo pevsko skušnjo in pevskim „jour fixom-1 v „Narodnega doma" gostilniških prostorih, kamor so povabljeni podporni člani in prijatelji petja. Društvo ustanovilo je zopit mešani zbor, katerega člani imajo v petek ob 8. uri zvečer prvi sestanek v društveni sobi, na kar se gospodične pevke opozarjajo. Telegrami. Dunaj, 30. novembra. Pri zadnjih deželno - zborskih volitvah na Dunaju v dveh okrajih izvoljeni posl. dr. Lueger je odstopil svoj dosedanji okraj Margarethen, pridržal si pa, kakor je bilo že naprej soditi, okraj Leopoldovo mesto. Kandidatom v okraju Margarethen so postavili antisernitje v Waid-hofenu propadlega kandidata Zulegerja. Inomost, 30. novembra. „Tiroler St." javljajo, da je presvetli cesar dovolil mestu Hali 40.000 gld. državne podpore za ustanovitev nove frančiškanske gimnazije. Podpora se nakaže po odobritvi ustavnega zastopa počenši z letom 1898 v osmih letnih obrokih. Stavba mora biti dogotovljena v letu 1899. Budimpešta, 30. novembra. Katoliška ljudska stranka je sklenila soglasno, pozvati somišljenike po deželi, naj naznanijo sodišču vse nepravilnosti, katere so zakrivili povodom zadnjih volitev sodnijski organi. Za taka naznanila razpošilja vodstvo posebne tiskane obrazce. Sredeo, 30. novembra. Knez je vspre-jel vojnega ministra Petrova v peturni avdi-jenci ter konečno vsprejel njegovo ostavko in ga imenoval generalnim majorjem. Rim, 30. novembra. V današnjem tajnem konzistoriju je imel sveti oče daljši nagovor, imenoval mojstra apostolske palače Pierottija ter kanonika Priscota v Neapolju kardinaloma, in konečno prekonizoval več, posebno italijanskih škofov. Livorno, 30. novembra. Včeraj se je pojavil tukaj močan, valovit potresni sunek, ki je provzročil velik strah, škode pa nobene. New-York, 30. novembra. V državah Missouri, Missisipi, Minnessota in Dakota je razsajal minule dni grozen vihar. Sneg leži po nekaterih mestih pet metrov visoko. — Splošno vlada grozen mraz. natlrl JA-v« sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallftne paatUe lekarja Plooollja v Ljubljani (Dunajska oesta) katere učinkujejo proti hripavoeti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici '25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 (50-40) 4 Umrli t»o: V otroški bolnišnioi: Olga Remžgar, kleparjeva hči. la/4 leta, škrlatica. V deželni bolnišnioi; 24. novembra. Franc Urankar, voznik, 46 let, naduha. — Jurij Hiti, hlapec, 25 let, jetika. - Jožef Kavalar, delavec, 66 let, jetika. , 25. novembra. Marija Detela, gostija, 77 let, pneumonia de.itra. — Franc Kranjec, delaveo, S9 let, jetika. 26. novembra. Feliks Korenčan, čevljarja sin, 7 dni, scleroma neonatorum. 27. novembra. Anton Debelak , goatač, 66 let, tumor abdominalis. Tujci. 27. novembra. Weiss iz Gradca. - Fleischner, z Dunaja. — Popper, Bodenheimer Pri Slonu: Bayer, Fienkerl, Stirler, Löffler iz Prage. — Ladstätter iz Florence. — Mikluš iz Gcrice. — Weiss iz Vel. Kaniže. — Duchek iz Bora. — Maraspin iz Trsta. — Gatul iz Kostanjevice. — Treven z Jesenic. — Müller in Majdič iz Domžal. — Gonda iz Budimpešte. — Begusch iz Maribora. Pri Maliču: Hoc-hstätter, Wolf, Kopf, Blass z Dunaja. — Felbinger iz Celovca. — Hille iz Rosenhein-a. — Stern iz Linea. — Justin iz Novega Mesta. — Gruntar iz Ribnice. — Blažon iz Begunj. Pri Lloytlu: Hibšer, Vigelo iz Starega Trga. — Setril z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Bialkowski iz Biale. Tržne cene v Ljubljani dn4 28 novembra. gl- kr. gl kr. Pšenica, m. st. . . 8 — Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . 6 20 Surovo maslo, „ . — 70j Ječmen, „ . . . 0 — Jajce, jedno . . . — 3 Oves..... 6 — Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečje „ ., . — 60 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 58; Krompir, „ . . <2 — Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 11) — Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 11 — — 16! Fižol...... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 7o; Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 30 Mast, „ . . — 74 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 Špeh svež, „ . . — 64 „ mehka, 4 „ „ 5 — Meteorologično poročilo. a s a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo »C * se S = S „ > 28 9. zvečer 731-5 -1-4 sr. svzh. skoro jasno 0-0 29 7. zjutraj 2. popol 733 8 738 2 -3 8 -2.8 sr. svzh. sr. vzjvz. skoro oblč. sneg 29 9. zvečer 741 8 —5 1 si. svzh. del. oblač. 2-5 30 7 zjutraj 2. popol. 742 7 741-2 — 12 1 5-2 si. sever si. svzh. jasno skoro jasno Srednja temperatura sobote —1'4°, za 2'3° pod normalom. Srednja temperatura nedelje — 3'9°, za 4 6a izpiranje ust in za umivanje. Pristen edino pri Jllliju Jtittlier, lekarnarju v Relchenau-u. Sp. Avstrijsko. Cene v Reichenau-u: Zabojček s 6 steklenicami 4 gld., z 12 steklenicami V gld. 20 kr., s 16 steklenicami 8 gld. 96 kr. Patentovan aparat za razpršenje cveta 1 gld 80 kr., bolj pri-prosi brez oblice 40 kr. Cene v Ljubljani pri M. Leustek-u, lekarnarju: 1 steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld., aparat za razpršenje cveta kakor gori. Edino pravi, če ima varstveno znamko. — Tudi na patent-aparatu za razpršenje je tvrdka „Blttner, Relohenau, Sp. Avstrijsko''. 777 5—1 Najtopleje priporočam za Miklavževa darila 754 12 svojo bogato zalogo igrač, rszuega lepotičja in nagizdnega blaga. Vse po najnižiih cenah. Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. učenca vsprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom. Franc Fischer 774 3-2 v Kamniku. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na „BORO", ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c. kr. priv. njV tovarne, ustanov- TOsEl&f Ijene leta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih mslovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—47 > Ii m » j m k a. l> o v ss Dnč 30. novembra. Skopni državni dolg v notah.....101 gld 25 Skopni državni dolg v srebru ... . 101 , 25 Avstrijska zlata renta ............122 65 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 75 Ogerska zlata renta 4%.......122 . 25 Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 99 . 10 Avstro-ogerske bančno delnice. 600 gld. . 934 — Kreditne delnice, 160 gld.....¿61 75 London vista .........119 , 95 Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 58 , 85 20 mark ........................11 . 77 20 frankov (napoleondor)............9 , 53' Italijanski bankovci ........45 , lo C. kr. cekini......................5 „ 68 kr. One 28. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . d% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 Icron Tišine srečke 4%, 100 gld. ...... Dunavske vravnavne sreekc b% ... Dunavsao vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta ...... 4* kranjsko deželno posojilo .... Zastavna puima av. osr zein.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice driavne železnicc , . južne železnice 3* , „ , južne železnice 5% . , dolenjskih železnic 4* 144 gld. — lnö . — 190 . 10 99 — 137 . — 131 — 107 . 60 112 . _ 99 . 25 99 30 223 . — 171 , 50 127 . 75 99 „ 50 kr. a» m^is' Kreditne srečke, 100 gld..............198 gld. 75 \<% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 , — Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld. 18 . — Rudolfove srečke. 10 gld. .....22 — Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gendis srečke, 40 gld.....71' Waldsteinove srečke. 20 gld.....60 Ljubljanske srečke ..........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000gl. st.v. 3377 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 421 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . 93 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 6i Montanska družba avstr. plan 85 Trboveljska premo^arska družba. 70 gld 155 Papirnih rubljev 100......127 75 75 70 50 50 62 | BTakap ln prodaja IS B /»akovrBtnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. g fUpirovanJe za zgube pri irebanjlh, pri izžreban;« najmanjšega dobitka k' ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjariiičru? delniška družba K 11 C U iS" Wollzeils it. 10 Dunaj, «ariahilferstrasia 74 B rt Pojasnila vvseti > papirjev :n vestni sviti za dosego Kolikor je mogoče visoueya lorestovanja pri popolni varnosti ¡Jgr naloženih g larute, Ilm