^ X si, U "L L ar In gospodinjo W/2. LETO 1937 29. DECEMBRA ŠTEV. 52 Nehal vprašani oh konca teta Za zadnjo številko »Gospodarja in gospodinje« je treba spisati članek kot zaključek dolge vrste spisov, ki so bili objavljeni v tem letniku. Samih daljših, samostojnih člankov je okoli 200. Koliko pa je najrazličnejših vesti, gospodarskih, gospodinjskih, pravnih in raznih nasvetov, navodil itd. Niti ena panoga našega kmečkega gospodarstva ni bila zanemarjena. Vsi, ki smo pisali v »Gig.«, smo imeli vedno pred očmi potrebe našega, do 6krajino6ti marljivega slovenskega, kmečkega gospodarja in čez vse skrbno in požrtvovalno slovensko, kmečko gospodinjo. Ko iščem primerno snov za zadnjo štev. zopet 316 strani obeegajočega letnika, 6em skoraj v zadregi kaj bi napisal. Pa mi pride na misel, da bi namesto običajnega strokovnega članka zastavil zvestim braicem »Gig« nekaj vprašanj, ki se mi zde zlasti ob koncu leta prav primerna in potrebna. Na ta vprašanja 6icer nikomur ne bo treba glasno odgovoriti. Pač pa hočem z njimi vzbuditi tiho premišljevanje in 6 tem upam, da bo pravi namen teh vprašanj dosežen. Ali ste redno brali Domoljubovo prilogo »Gospodar in gospodinja«? Nepotrebno vprašanje, boste rekli. Saj priloga je vendar za to, da se bere. — Prav imate! Brez dvoma je večina Domoljubovih naročnikov pametna dovolj, da res bere zlasti spise kmetijske in gospodarske vsebine. Gotovo pa je tudi nekaj takih, ki zaradi pomanjkanja časa ali iz drugih bolj ali manj važnih razlogov opuščajo branje suhoparnih strokovnih in gospodarskih spisov in neprestanih opozoril. Radi verjamemo, da taki spi6i niso tako zabavni kakor povesti. Toda so pa zato neprimerno bolj važni in neogibno potrebni za vsakogar, ki hoče 6 pridom kmetovati ali celo v svojem poslu napredovati. Koliko je v vsakem gospodarstvu bolj ali manj zamotanih vprašanj, ki jim preprost kmetovalec sam ne more najti pravega odgovora! Koliko je raznih opravil, ki se jih pri obilici vsakdanjih poslov ne spomni ali pa prepo zno! V mnogih stvareh je iahko v zmoti, pa dobi o pravem času zanesljivo pojasnilo. Odkod pa naj preprost kmečki človek izve o novih pridobitvah na polju umnega kmetovanja če ne iz strokovnega časopisa in poljudnih člankov, ki 60 vedno ča6U in razmeram primerno izbrani! Kdor trdi, da to že vse ve in zna, da ne potrebuje takega branja, sam sebe silno vara. Ti6ti, ki tako govore, navadno malo vedo in malo znajo. Redno in preudarno prebiranje strokovnih spisov ne more nikomur škoditi, prinaša pa lahko velike koristi. Ali ste navodila in nasvete, ki ste jih brali v »Gig.«, kaj upoštevali in se po njih ravnali? Branje strokovnih časopisov bi bilo brez pomena in brez pravega haska, ako bi jih samo brali, potem pa se dalje ne brigali zanje. Vsak strokovni članek je pisan samo zato, da bi navodila in nasvete, ki jih daje, upoštevali, če ne v vsem obsegu, pa vsaj deloma uvaževalj in prenesli v prakso. Unrno kmetovanje je najtežje opravilo. Kmet nikdar dosti ne zna, nikdar ni dovolj izkušen, vedno in vedno se pojavljajo nove pridobitve, nove izkušnje, iz katerih 6e dosežejo ngovi, boljši uspehi. Kdor vsega tega sproti ne zasleduje, in v svojem gospodarstvu ne skuša obrniti sebi v prid, ne more napredovati. Kdor pa ne napreduje, ta nazaduje, zaostaja, propada. Res je sicer, da je v toliki množini spisov in strokovnih člankov vedno nekaj takih, ki 6e ne more vsakdo po njih ravnati, čeprav bi imel še tako dobro voljo. Temu manjka potrebnih sredstev, onemu prilike, drugemu zopet časa itd. Vendar pa 6koro iz vsakega 6pisa, ali vsaj iz vsake številke nekaj lahko posnamemo in v svojih razmerah primerno uporabimo. Kar se pa v praksi posameznika nikakor ne da uporabiti, služi pa vendar izobrazbi in širjenju obzorja. Torej ne samo brati, ampak po možnosti tudi ravnati 6e po berilu! Koliko številk »Gospodarja in gospodinje« imate spravljenih? Ali vse, ali morebiti nobene? Zelo pametno ravna, kdor je vse številke deval v primeren ovitek in jih shranjeval na varnem prostoru. Kako lep kup je danes teh 52 številk. Debela knjiga bo iz njih, ako jih iia kakršenkoli — pa naj bo še tako preprost način zvežemo ali 6ešijemo. Za izobrazbo in napredek vnet kmetovalec jih bo vedno i znova zopet rad vzel v roke iti prebiral. Strokovni spisi niso tako kakor vsakdanje novice, ki so danes zanimive, jutri že pozabljene. Strokovni članek ima stalno vrednost. Zato je velika škoda, ako tako bogato zbirko prepotrebnih naukov zavržemo, ko bi nam še tolikokrat lahko služila. Zelo uporabna strokovna knjiga nastane iz Do-moljubovih prilog, ako jih shranjujemo in konec leta zvežemo. Iz njih bo sčasoma cela knjižnica, ako tako delamo vsako leto. Isto velja seveda za vsak drug strokovni časopis. Končno še sklepno vprašanje: Ali je torej naše pisanje kaj zaleglo? Umevno je, da se na to vprašanje ne more odgovoriti s kako gotovostjo ali s številkami. Uspehi, ki ki jih dosežemo s pazljivim branjem strokovnih spisov, se ne pokažejo kar na enkrat. Gospodarstvo se počasi izboljšuje. Ce smo letos začeli obdelovati sadno drevje po navodilih in priporočilu v strokovnem časopisu, se bo U6peh pokazal drugo, ali še bolj gotovo šele tretje leto. V nekaterih panogah gre nekoliko hitreje, v drugih pa še bolj počasneje. V splošnem smo pa trdno prepričani, da bo imet vsakdo prej ali slej velike koristi, ako s pravim umevanjem prebira strokovne spise in jih svojim razmeram primerno uvažuje pri vseh opravilih na polju in v vrtu, v sadovnjaku in v vinogradu, v hiši in v kleti, v hlevu in v čebelnjaku — sploh pri vsem gospodarstvu in gospodinjstvu. Dober časopis bodi tudi v prihodnjem letu naš najboljši prijatelj, strokovni članek naš najboljši svetovalec. M. Poslovni davek na zaklano živino Ker mnoge ljudi zelo razburja pobiranje skupnega poslovnega davka na zaklano živino m pa ker se ponekod napačno postopa, objavljamo v naslednjem pojasnilo davčne uprave, ki ga je nedavno tega razposlala V6em občinam. Pojasnilo 6e glasi: Glede pobiranja skupnega poslovnega davka na zaklano živino je finančno ministrstvo izdalo odločbo z dne 11. XI. t. 1. št. 76.000/111., po kateri je vsak zakol živine zavezan plačilu skupnega poslovnega davka, ne glede na to, ali se meso zaklane živine prodaja ali uporablja v lastnem gospodinjstvu. Po tej odločbi je torej zavezano skupnemu davku na zakol tudi klanje živine s strani obrtnikov, trgovcev, uradnikov in drugih zasebnih oseb, ne glede na to, ali 6e meso zaklane živine proda ali ujx>rabi v lastnem gospodinjstvu, deloma ali v celoti, in ne glede na to, kje je bila žival zaklana, v klavnici ali doma. Skupnega davka na klanje 6o oproščeni le kmetovalci. K temu davčna uprava občinske uprave še posebej opjozarja, da se natančno ravnajo po teh navodilih in da strogo nadzorujejo vsak zakol. Ureditev skočnin za bike plemeniake Ureditev skočnin za bike bi bila neprecenljive vrednosti za napredek naše živinoreje. S tem bi se več ali manj onemogočilo pripuščanje slabih, nesposobnih in uelicen-covanih bikov. Po drugi strani pa bi se tudi poštenim dobrim bikorejcem reja dobrih bikov izplačala. Razen tega pa tudi ne bi bilo več tako občutnega [»manjkanja dobrih bikov. kakor ga danes vsepovsod občutimo Posamezni bikorejci so doslej vlagali in še vedno vlagajo prošnje na bansko upravo za podporo k vzdrževanju bikov-piemenja-kov, ker jim skočnine ne prinašajo toliko, da bi se jim vzreievanje oz. reja bikov izplačala. V neizmerno škodo naše živinoreje se zdaj skoro redno dogaja, da 6e prodajajo mesarjem število? odlični biki plemenjaki, čim malo dorastejo. Banska uprava je v zadnjem času dobila z več stran' mnogo predlogov, kako naj bi se to vprašanje uredilo. Po proučitvi vsega gradiva je banska uprava končno prišla do zaključka da bo najbolje da občinske uprave same urede to vprašanje v lastnem delokrogu sporazumno z nadrejeno oblastjo. Po mišljenju banske uprave je stvar občine, da uredi vse podrobnosti v skladu z domačimi razmerami in potrebami. Po vsem tem je ja^no da bodo naš' občinski odbori v kratkem to obravnavali in storili potrebne sklepe. Dve mogočnost: imajo: 1. ali naj vneso v občinski proračun potreben kredit za skočnino ali pa 2. da občine sporazumno z okrajnimi načelstvi določijo primerno višino skočnine za posamezne licencovane bike, ki jo smejo pobirati bikorejci sami. Prvi način je mogoče uveljaviti samo v izrazito kmečkih občinah, zlasti v onih, ki nimajo previsokih občinskih doklad. Ostale občine pa bodo morale sporazumno z okraj, načelstvom in po dogovoru z bikorejci določiti skočnino, kakršno bodo bikorejci res mogli plačevati. Vendar pa mora biti višina skočnine tolikšna, da bo vsaj v glavnem pokrila bikorejcem vzdrževanje bika. Občinske uprave bodo potemtakem odpravljale vsako leto z 'asMrki licencovanih bikov pogodbe glede dobre reje in odškodnine. V občinski proračun bo treba nadalje postaviti eventualno potreben znesek. Biko- rejci pa bodo morali voditi -natančen skooni zapisnik, ki ga bo bčinska uprava pred izplačilom pogodbene oskrbnine jjregledala. Odškodnina se lahko določi pavšalno, t. j. povprek ali pa za vsako zaskočeno kravo ali telico poseoej. Pavšal ne sme biti manjši od 500 din letno oz. za poedini skok z dvema povratnima ne manjši kakor 10 din. V primeru torej, da občinska uprava oz. odbor stavi v občinski proračun potreben kredit za skočnino. bo pripuščanje bikov za vse krave in telice posestnikov v občini brezplačen. Do druge polovice meseca januarja 1938 morajo občinske uprave sporočiti okrajnemu načelstvu, kaj so ukrenile, oz. staviti predloge za ureditev skočnine, ki jih bo okrajno načelstvo pregledalo in potrdilo ali pa po potrebi občinski upravi vrnilo zaradi izpopolnitve oz. poprave. V KRALJESTVU GOSPODINJE Program materinega vzgojnega dela Otrok od vsega početka svojega življenja sestoji iz telesa in duše. Ta dva 6ta bistvena dela človeka in sta do njegove smrti skrivnostno združena v eno. Po 6mrti pa se telo vrne v zemljo, duša pa kot neumrljiv duh prične večnostno življenje. Ves čas združenja pa sta telo in duša kaj zelo drug od drugega odvisna: telo od duše, duša od telesa. To vidimo vsak dan: veselje, ki je nekaj duševnega, notranjega, odseva iz oči, povzroča hitrejši utrip srca; telesno neugodje pa ovira duševno delo: mišljenje, voljo i. dr. Telesno življenje je navezano na dušo, duša pa uporablja telo, da more občevati z zunanjim svetom. — Kar na otrokovo telo ugodno ali neugodno vpliva, ni brez vpliva na dušo in kar njegovo duševno življenje krepi ali slabi, plemeniti ali okrnjuje. vjiliva tudi na telesno življenje: vedno je pri tem misliti celega otroka, celega človeka. Ne smemo pa pri tem pozabiti tudi otrokove moralne rasti, ki prav pri vzgoji telesni in duševni, dobiva najboljše opore; zato jo bomo gledale kako ob materini roki uspeva. Poslušale bomo dobro krščansko mater, kako vzgaja svojega otroka tudi v krščanskih čednostih. Telo. duša, krščanske čednosti, to je program materinega vzgojnega dela. kuhinja Kisla mlečna juha. V lončku dobro zgodbam yt litra kislega mleka. % litra bele inoke, par zrn kumne in malo soli ter yt 1 kropa. Nato postavim na štedilnik, da kakih 7 minut vre. Kuhano juho zlijem v skledo na kosce starega črnega kruha. Kislo zelje s krompirjem. Zelje in krompir skuham vsako zase do mehkega. Kuhan krompir odcedim in stlačim. Stlačenega primešam zelju in oboje zabelim z zaseko, z ocvirki ali z mastjo. Ko še dobro prevre, dam na mizo kot prikuho. Ohrovtovo brstje. Glavice ohrovtovega brstja osnažim. operem in kuham v slani vodi pol ure. To se pravi, da naj pol ure vre. Kuhano brstje odcedim in osvežim z mrzlo vodo. Za pol litra brstja segrejem dve žlici dobrega olja, pridenem žlico moke, strok s soljo strtega česna, malo sesekliane čebule in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Ko moka malo zarumeni, stresem v kožico brstje. ga malo popopram. malo jx>piražim, nakar ga zalijem 6 par žlicami juhe ali krom-pirjevke. Ko še prevre, dam olirovtove glavice kot prikuho na rnizo. Zabeijeno ohrovtovo brstje. Osnažene glavice skuham v slani vodi. Kuhane odcedim. osvežim z mrzlo vodo, stresem na krožnik in zabelim o surovim maslom, v katerem sem zarumenila malo drobtinic. Dam kot pri-kuho na mizo. Ocvrto ohrovtovo brstje. Osnažene, oprane in ne preveč mehko kuhane ohrovtove glavice odcedim in osvežim z mrzlo vodo. Za ocvrte glavice zberem večje kose. Te rožice povaljam v moki, namočim v jajcu in osušim v drobtinicah. Potem jih ocvrem na razbeljeni masti. S temi glavicami ozaljšam (garniram) goveje meso ali pečenko. Dobre so pa tudi kot samostojna jed, naložena po špinači ali po posiljenem zelju. Svinjska pečenka s kožo. Kos take pečen-nke namočim najprej v vodi s kosom čebule, strokom česna, vejico peteršilja, vejico majarona in par zrn popra. Ko je koža nekoliko mehka, vzamem meso iz vode. Kožo nare-žem po dolgem in počez, da nastanejo nekake kocke, potem meso nasolim in malo po pop ram. Ini za dolgo pot po nemirni morski cesti. Kadar greš na ladjo, 6i privezi na želodec v rum namočen robček. Ni dobro, če greš na ladjo s prepolnim želodcem a slabo je če greš s praznim. Preskrbi 6e z limonami in žganjem; prav dobro dene črna kava, priljubljena pijača mornarjev. Obutev in obleka ne sme biti pretesna. Bolje je na zračnem krovu, kakor v kabini. So potniki, ki ne do byo morske bolezni, če si nataknejo rdeča očala^ Baje ti od leže, če je kabina zagrnjena z rdečim blagom in ima rdeče zasenčeno Juč. Ko se zavrti v glavi, se vlezi na hrbet in upri oči v kako točko nad seboj. V lekarni se dobijo razni praški za tako neprijetno stanje na morju — mornarji pa zatrjujejo, da je slanik s česnom najboljši lek. Prehud tobak namoči čez noč v vodo, razgrni in posuši. Kajenje škoduje najmanj po kosilu, najbolj zjutraj in zvečer v zaprti sobi. Če kadiš zunaj na zraku, je to boljše za tvoja pljuča in za druge, ki so poleg tebe. Bolniki in dojenčki, nadušljivi 6tari ljudje, so jako občutljivi, če kdo kadi v zaprti sobi! Dojenčku se vnamejo rade oči od tobakovega dima. Ena 6ama viržinka ima toliko 6trupa v sebi, da te umori, če bi prišel strup naravnost v kri, tako se pa lahko zastrupljaš polagoma. V naši zakajeni dobi ni nič čudnega, če je toliko naglih smrti in zastrujjljenj krvi. V starih časih je bilo veliko 6labše glede higiene, pa vendar ni bilo toliko čudnih bolezenskih slučajev. Kdor je dosti jabolk, izgubi 6last do tobaka in če ne mu vsaj tobak toliko ne škoduje. Vi ris k s sejem v Ormožu V četrtek, dne 16. t. m. je bila v Ormožu vinska razstava in sejem, ki je kljub letošnji kvantitativno slabi vinski letini prav dobro uspela. Razstavljenih je bilo skupno 125 vzorcev večinoma ormoško-ljutomereikih, v mali meri pa tudi haloških in slovenjegori-ških vin. Odlična kakovost ormoško-ljutomerskih vin je prišla letos 6pričo slabe vinske letine posebno do izraza. Temu primerno je bilo tudi zanimanje od strani interesentov še večje kot prejšnja leta. Prodanega je bilo na sejmu okrog 90() hI vina, ni pa bilo skoraj razstavljalca, ki ne bi ob tej priliki vsaj navezal 6tikov s tem ali onim interesentom-kupcem. Cene za kvalitetna vina 60 se gibale med 5 in 9 din. Razstavo in sejem je posetil tudi zastopnik vinogradniških zadrug iz Avstrije, ki se je zanimal tako za kvaliteto naših vin kot še posebno za ustroj in delovanje našega vinarskega zadružništva. Poseben sijaj je dal tej gospodarski prireditvi prihod g. ministra dr. Kreka; kj 6e je čisto nepričakovano pojavil na razstavnem prostoru na povratku iz Koprivnice ter si je v spremstvu šefa kmet. oddelka banske uprave g. inž. Muri-ja ogledal razstavo. G. minister se je po domače razgovarjal z vingrad-niki ter se zanimal za njih težnje in potrebe. Zadovoljstvo med vinogradniki zaradi nepričakovanega prihoda g. ministra je veliko. GOSPODARSKE VESTI živina g V Ljubljani so cene goveje živine ostale nespremenjene. Voli I. vrete din 6 do 6.50, II. vrete din 5.50 do 6, III. vrste din 5.50; telice I. vrete din 6 do 6.50, II. vrete din 5.50 do 6, III. vrete din 5.50; krave 1. vrste din 4 do 5, II. vrste din 3.50 do 4, III. vrete din 3 do 3.50; teleta I. vrete din 8, II vrste din 7; prašiči, 6remski din 9.50, domači din 7.50 do 8, pršutarji din 7 do 8, vse za 1 kg žive teže. g V Kranj 60 na semanji dan 20. dec. prignali 60 volov (prodali 45), 30 krav (prodali 10), 3 teleta (prodali 3), 9 junic (prodali4). 3 bike (prodali 2) in 127 prašičev (prodali 77). Cene so 6e gibale takole: voli I. vrste din 6, II. vrete din 5.50, III. vrete din 5; telice I. vrete din 6. II. vrste din 6, III. vrste din 5; krave I. vrete din 5.50, II. vrete din 5, III. vrete din 4.50; teleta I. vrste din 8, II. vrste din 6 do 7; prašiči, špeharji din 8 do 8.50, pršutarji din 7 do 7.50 za 1 kg žive teže. Na »čez« so šli voli najboljše kakovosti po din 3500 glava, najslabše po din 1200; krave, najboljše po din 2000, najslabše po din 900; telice, najboljše po din 2250, najslabše po din 600. Sporočajo tudi, da v inozemstvo ni bilo prodane nobene živine. g Na živinskem sejmu v Radovljici dne 15. dec. so bile tržne cene živine sledeče: konji din 4.500 do 5000 po komadu; voli po din 5 do 5.75, krave po din 4 do 4.50, ju-nice po din 4.50 do 5, teleta po din 7 do 7.50, prašiči po din 8 do 8.50 za 1 kg žive teže. g Na sejmu v Vidmu pri Krškem je bilo 16. dec. postavljenih na prodaj 100 volov (prodanih 22), 90 krav (prod. 17), 60 juncev (7), 42 telic (9), skupaj 292 glav. Cene so bile: voli din 5 do 6, krave din 2.50 do 4, junci din 4 do 5, telice din 4.50 do 5.50 za I kg žive teže. Glede prašičev poročajo, da imajo v okolici Vidma ceno din 7 do 7.50 za 1 kg žive teže in din 12 do 14 za 1 kg mrtve teže. g Iz Litije javljajo, da so bile na sejmu 13. dec. 6ledeče cene: volom din 4.50 do 6, kravam za pleme din 4, za meso din 2.50 do 4.50, ovcam din 3 za 1 kg žive teže. g Iz Maribora sf>oročajo, da je bilo na svinjski sejem 17 dec. pripeljanih 92 prašičev, od teh so jih prodali 42. Cene se od zadnjič objavljenih niso nič izpremenile. g Na sejmih v okolici Slovenjega Gradca so plačevali živino takole: klavni voli din 4 do 4.50, klavne junice in junci din 4 do 5.50, krave (za meso) din 2 do 4, biki (za mesarja) din 3 do 4, teleta din 5 do 6, prašiči, špeharji din 7 do 9 za 1 kg žive teže. g Na živinskem sejmu pri Sv. Petru pod Sv. Gorami 13. dec. 60 šli voli II. vrete po din 5.25, III. vrste po din 4.25, telice po din 4 do 5, krave po din 3.50 do 4.25 za 1 kg žive teže. Prvovrstnega blaga na 6ejmu ni bilo. CENE g Ljubljanski trg beleži pred božičem sledeče cene: pšenica 100 kg din 230, ječmen din 175 do 195, rž din 195, oves din 165 do 180, koruza din 150, fižol din 220 do 260, krompir din 80. Seno: sladko din 45 do 60, polsladko dm 40 do 50, kislo din 40, slama din 35 za 100kg. Sadje: jabolka I. vrete din 5, II. vrete din 3.50, III. vrste din 1.50 do 2; hruške din 2 do 4, 6uhe češplje din 10 do 14. Kurivo: premog din 23 do 26 za 50 kg, 1 tona din 360 do 390, trda drva din 90 do 115 za 1 m3, trda drva, žagana din 120 za 1 m3, mehka drva din 75 do 80 za 1 m3, oglje din 1.75 do 2 za 1 kg. — Mleko in mlečni izdelki: mleko din 2.25 do 2.50 za 1 liter, surovo maslo din 28 do 36, čajno maslo din 28 do 40, kuhano maslo din 36, bohinjski sir din 24, sirček din 6, polementalec din 24, trapist I. vrete din 24, II. vrste din 16 do 18 za 1 kg. — Jajca po din 1 do 1.25 za komad. Mlev-6ki izdelki: moka 0 za 1 kg din 3.25 do 3.60, moka št. 2 din 3.10 do 3.40, št. 5 din 2.65 do 3.15, št. 6 din 2.65 do 2.95, kaša din 2.80 do 3, ješprenj din 3.50, ješprenjček din 3.60 do 8, otrobi din 1.20 do 1.50. ko-ruzna moka din 1.70 do 2, koruzni zdrob din 2.10 do 2.15, pšenični zdrob din 2.50 do 3, ajdova moka din 3.90 do 4.40, ržena moka din 3.10 za 1 kg. Zelenjava: solata dalmatinska 1 kg din 10, endivija din 3 do 5, motovileč merica din 1, radič domač 1 kg din 6, inozemski din 14, cvetača din 8 do 10, pozno zelje din 1, kislo zelje din 4, ohrovt din 3, kolerabice din 2, špinača din 6 do 8, konoplja din 6 do 8 (seme), laneno seme din 6, luščen fižol din 3 do 4, čebula din 1.50 do 2, por din 1, češenj din 5 do 8, krompir (na drobno) din 1, repa din 1, kisla repa din 2.50, korenje din 2, peteršilj din 4, V6e za 1 kg. Naročajte »Domoljuba« l pravni nasveti Na tujem svetu posekane smreke. M. T. B. — če je sosed v gozdu posekal nekaj smrek na vaši strani, na svetu, ki ste ga z vašim posestnim prednikom vred preko 30 let mirno uživali, nimate pa v gozdu označene vidne meje. niti mejnikov, potem morate najprvo sporazumno s sosedom ugotoviti mejo. Če bi jo sama ne mogla določiti, morate zaprositi sodišče, da jo določi. Po zaslišanju prič bo sodišče določilo mejo po zadnjem mirnetn uživanju. Šele potem, ko bo meja določena in bi se pokazalo, da je sosed smreke posekal res na vašem svetu, boste od soseda lahko zahtevali izročitev posekanih smrek, oziroma odškodnino zanje. Taka tožba zastara v treh letih. Skrinja v kleti. K. S. M. — Ko vam je mož izročil posestvo, si jc izgovoril za stanovanje posebno sobo, za skrinjo pa si je izgovoril prostor v skupni kleti. Sedaj bi se sin rad oženil in bi iz kleti napravil stanovanjsko izbo, pa je očetova skrinja napoti. — Če hočete sedaj z ozirom na večje potrebe družine klet preurediti v sobo, morate pač za očetovo skrinjo preskrbeti v hiši kak prostor, ki ho za hrambo skrinje ravno tako prikladen in očetu ravno tako pri roki, kakor sedanja klet. To skušajte doseči mirnim potoni v sporazumu z očetom. Če bi pa oče iz nagajivosti ne hotel v to privoliti, ga dajte povabiti k sodišču, da se ga tam pouči. Tri različne odločbe glede trošarine. B. F. Vašega očeta je finančna kontrola prijavila na davčno upravo, na okrajno načel-stvo in na občino, češ da je prodajal vino na drobno. Pri davčni upravi se mu je posrečilo dokazati, da je prodajal vino na debelo. le glede 10 litrov vina tli imel dokazov, tla ga je prodal na debelo Zato se je davčna uprava postavila na stališče, da je oče glede 10 litrov vina kršil trošarinske predpise. Okrajno načelstvo pa očetovemu zagovoru ni verjelo in je bil kaznovati zaradi nepla čanja banovinske trošarine glede vse količine vina. Oče se je pritožil na bansko upravo, pa rešitve še ni dobil. Tudi občinski odbor 'se je postavil na 6tališče, da oče odgovarja za neplačano trošarino od vsega vina in ne samo od 10 litrov. Vprašate, ali ie mogoče, da vsako oblastvo izda drugačno rešitev. — To je čisto mogoče, ker eno oblastvo ni vezano na ono stališče, ki ga je zavzelo drugo oblastvo. Naj se oče pritoži proti vsaki "rešitvi in se v pritožbi sklicuje na ugotovitve davčne uprave. Morda bo s pritožbami uspel. Vožnja po košenini. IT. J. G. — Oče je vozil po košenini pod vinogradom meiaša že čez 50 let in ga ni nihče nikoli ustavljal. Sedaj ste vi prevzeli posestvo, pa ste prišli v spor z mejašem in vam je poslal pošto, da vas bo dal takoj advokatu čez, če boste čez njegovo vozili. — če je oče, kot vaš posestni prednik le skozi 30 let javno in nemoteno vozil po sosedovi košenini, je s tem priposestvoval služnostno pravico vožnje za svoje posestvo in je ta pravica prešla na vas, ki ste prevzeli od očeta posestvo. Vi imate pravico zahtevati od soseda, da dovoli vknjižbo te še ne vknjižene služnostne pravice vožnje. Če bi vas sosed tožil, pa imate zanesljive priče, ki bodo potrdile nemoteno "0 letno izvrševanje voženj po sporni košenini, bo moral sosed tožbo izgubiti. Umobolnik. K. M. Imate 20 let starega fanta, ki je utnobolen. Ker ste majhen jx>-sestnik in imate še dva mlajša otroka, bi radi vedeli, kam bi se obrnili za kakšno podporo. — Umobolnika, ki je vaš 6in, ste dolžni preživljati. Če ste res v taki bedi, da ne morete vzdrževati svoje družine, se obrnite na domovno občino ali pa na kakšno dobrodelno društvo. Morda vam bodo kaj jjomagali. Podarjeni denar. M. A. Radi bi vedeli ali sinete porabiti denar, ki vam ga je podaril sorodnik pred 6mrtjo. Bojite 6e namreč, da bi pozneje v primeru zapuščinske razprave po dariteljivi smrti sodišče ta denar zaplenilo — Denar, kj vam je bil podarjen, je vaš in sniete z njim po svoji volji razpolagati. Vaša bojazen o kakšni poznejši zaplembi podarjenega denarja je neutemeljena. Mož ie dolžan plačati bolnične stroške za ženo K. J. Žena je brez vaše vednosti odšla od hiše in je bila več tednov odsotna. Ko je zopet prišla domov, je povedala, da je bila v bolnišnici. Vprašate, ali ste dolžni plačati bolnične stroške in aH ste doižni •dati kakšen prevžitek ženi. — Dolžni ste plačati bolnične stroške in ste dolžni svojo ženo vzdrževati. Breja krava. Če ste prodali kravo in kot varščino za to. da .je breja, dali kupcu 200 dinarjev, je kupec dolžau, da vam tistih 200 dinarjev vrne. čim se nedvomno izkaže, da je krava res breja. Če je kupec medtem prodal kravo naprej, vain svetujemo, da zahtevate, da kravo pregleda živinozdravnik, in če ta ugotovi brejost. lahko takoj od vašega kupca zahtevate, da vam vrne 200 dinarjev. Doižnik. A. Š. Dolžni ste sorodnikom in drugim upnikom večje vsote denarja. Upniki vam grozijo s tožbo in z izvršbo ker ne morete ničesar plačati. Vprašate, ali bi mogli upnike pred sodiščem prisiliti, da počakajo na plačilo dolga še kakšno leto in ali vam lahko prodajo posestvo, če ne plačate — Če so dolgovi v plačilo dospeli, 6te jih na zahtevo upnikov dolžni plačati. Če ne plačate, lahko upniki predlagajo proti vam izvršbo in vam seveda tudi lahko posestvo prodaio. Le dolg. glede katerega morda uživate zaščito po uredbi o likvidaciji dolgov, ste dolžni odplačevati tako. kakor predvideva navedena uredba. Upnikov pa ne morete prisiliti, da čakajo na plačilo tistega dolga, ki je že v plačilo zapadel.