Izhaja — izvzema ponedeljek — vsak d" »M- — Urcdnlllvo: c I: a sv. FrančISka Asiške?« Štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — NefranUii. tia pisma se ne sprejemajo, rokoptri se oe vračajo. — zdijatelj in odgovorni urednik Š te Un Godina. — Lastnik tiskarna Edinost - Tisk" tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefoa uredništva in uprave Sev. U-57.
V Trstu, v CetrMfc 27. oktobra 1921
EDINOST
Posamezna Številka 20 stotink letnik XLV1
_ # ______
Posamezne Številke v Trstu la okolici po 1® stotink. — Oglasi se račuiajo * iirokosti en« kolone (72 mm). — O »lasi trgov;ev in obrtnikov mm po stot. osmrtnice, zahvale, poslaiice Iti vaMIi p3 L t-, o»la?i dena.nli ziviiiv, mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stot beszla, najmanj pa L 2. — O^jlasj naročnica tu reklamacije se oo5iliiir» IzkliuČno unrjvi Eiimstl. v Trstu, uli;a sv. Frančiika AsiSkega Štev. 20, L naasuopje. — Teieiou oreiai&va in uprave 11-57.
Habsburški oblak
tx assjuf Jrtc= ^^SEšSSi
končala. Ne smemo pa se prezgodaj vese- računal na gotov
liti in prelahkomišljeno gledati na ta do- vojaška moč današnje O griske v tal,emu rfndek Dočim ie Drvi Karlov poskus imel godnem ozračju postavila na stran ivaria precej* oper^n^na sebi in^e vzbujal habsburškega. Ta vojaška moč^pa. z*J*-vcčinoma vesele občutke, se temu druge- danje razmere m ravno ^ec^a prezira mu poskusu ne more odrekati gotova mera nja. Da bolje
resnosti in _ tragike.	J ditev, hočemo navesti nekaj toa«t|v«a
Mednarodni politični položaj se je od podatkov iz pras^ga hs£ prvega Karlovega poskusa do danes znat- se«, ki jih je ta list dobdizpod peresa ne no spremenil, spori, sicer tajni in prikriva- kega vojaškega strokovnjaka, ni z raznimi bolj ali manj iskreno misije- pQ raZpadu stare monarhije so se va nimi in sklenjenimi pogodbami, se množijo madžarski in madžarsko čuteči častniki m in postajajo vedno bolj ostri. Kar je vladi podčastniki iz drugorodmh dežel Ugrske, ene države prav, to je krivo vladi druge katere so zasedle obmejne narodne drza-države. Nadaljuje se stara diplomatična ve< stekli v madžarski del stare UgrsKe, igra. Vodilni diplomati glasno kričijo o to- kar je bilo za sedanji sestav nove ogrske plih prijateljskih odnošajih s to ali ono dr- armade od velike važnosti. Na podlagi pre-žavo dočim v resnici istočasno pripravlja- mirja, ki je bilo sklenjeno med francoskim
io svoje tajne sovražne načrte proti isti generalom Franchet d'Esperey m tedanjim - - - - « -	» 1 - *--- . t • _i__1,:_ m-orleoHniknin. tffO-
* prijateljski« državi. Vse to vedo dobro seveda tudi Karlovi svetovalci in zaupniki ne le v njegovi neposredni bližini, marveč tudi daleč na okrog, v raznih evropej-skih prestolnicah. Ti svetovalci so gotovo z napeto pazljivostjo zasledovali razvoj političnih dogodkov in prišli do zaključka, da bo drugi Karlov poskus, da se zopet povspne na ogrski prestol, okronan s —-kraljevsko krono. Sklepali so, da se bodo države, ki bi morale biti poklicane, da preprečijo Karlov povrat, med seboj sprle. Takšen spor bi bil seveda omogočil Karlu ir njegovim pristašem, da ustanovijo dovršen čin, katerega bi potem vse države
morale priznati.	. ,
Kar se tiče velikega sporazuma, je bil račun karlistov precej točen. Listi namreč poročajo, da so se med Karlovimi zaupniki in med krogi, ki so več ali manj točno --ražali mišljenje francoske vlade, vodili ;,jni pregovori. Kari Habsburški se je baje nasoroti francoski vladi obvezal, da bo vodil frankofilsko in protinemško politiko, za kar mu je francoska vlada obljubila svojo podporo vsaj v toliko, da se ne bo odločno upirala njegovemu poskusu, da bi zasedel ogrski prestol.
Kar se tiče politike italijanske vlade nasproti Ogrski, naj v osveti j en je te politike navedemo besede angleškega dnevnika >Daily Telegraph«, ki jih je priobčil tudi tržaški »Piccolo«. »Daily Telegraph« jako ostro obsoja politiko italijanskega ministra za vnanje stvari markija Della Torretta. List obžaluje, da Italija danes ni več v položaju, kakor je bila meseca marca, da bi vzela v svoje roke vse vprašanje o povratku bivšega kralja in povlekla za seboj mali sporazum. Danes je le jugoslovansko-romunsko-češka zveza, ki postopa neodvisno od tega, kar bi mogla storiti in povedati Italija. Madžarom prijazna politika markija Della Torretta je vse pokvarila, ako se v Italiji ne najde dovoljno prebrisan človek, ki bi umel položaj in bi brez vsakih omejevanj podpiral maK sporazum, in s tem popravil pogreške preteklih dni. Jasno je, da pod temi pogreški meni »Daily Telegraph« podporo, ki jo je dala italijanska vlada Ogrski v vprašanju Burgenlanda. List obžaluje, da zavezniki niso razorožili Ogrske, kakor bi bili morali storiti, vsled česar je položaj danes tako nevaren.
Tudi »Manchester Guardian« obsoja ita-•iansko vnanjo politiko v vprašanju Ogrske. Ta list pravi, da je burgenlandska za-
ogrskim ministrskim predsednikom, grofom Karolvjem, je smela Odrska ohraniti 6 divizij pešcev, 2 konjiški diviziji in eno mornarično brigado. Do meseca marca 1919 l. je štela ogrska vojska 70.000 moz z 72 bataljoni, 12 eskadroni in 20 baterijami.
Potem je prišla komunistična revolucija in ogrska vojska je razpaTa. Protirevolu-cijonarna struja je na to organizirala pod vodstvom admirala Hortyja tako imenovano »belo gardo«, ki je sestavljala jedro, iz katerega je nastala današnja ogrska vojska. Ta je spomladi t. L štela že zopet 70.000 mož in zraven tega popolnoma vojaški urejene in disciplinirane druge sestave kakor orožništvo, pomožne oddelke, vojaško policijo itd., kar je vso vojsko pomnožilo za novih 50.000—60.000 mož, ki so vsi zelo dobro oboroženi in opremljeni. Razen tega je ogrska vlada skrbela za pripravo reserv toliko v pogledu oboroženja kolikor v pogledu vojaškega vežbanja reservistov.
V smislu mirovne pogodbe bi bila morala Ogrska odpustiti ogromen del svojih vojakov in odpraviti splošno vojaško dolžnost V resnici pa se Ogrska za to ni prav nič zmenila, nadaljevala je nabore, nadaljevala je vežbanje reservistov in ohranila se je pod raznimi imeni in naslovi (orožništvo, finančni stražniki, dobrovoljne »bande«) vsa stalna vojska, ki se je sistematično večala in boljšala. Kljub temu, da ima Ogrska še iz stare avstro-ogrske vojske in ogrskih domobrancev (Honved) preobilno častnikov, so se odprle nove častniške šole in akademije, ki pripravljajo mlade častnike.
Iz vsega tega sledi, da razpolaga sedanja Ogrska z dobro organizirano, disciplinirano in dobro oboroženo vojsko, ki šteje mnogo nad 100.000 mož in ki jo je v slučaju potrebe mogoče znatno pomnožiti potom mobilizacije mnogoštevilne, popolnoma pripravljene reserve.
Mi smo torej te dni stali že na pragu dogodkov, ki bi bili lahko povzročili novo strašno krvoprelitje in ki jih je usoda le po nekakem čudnem naključju za ta krat še odvrnila od nas. Ni težko namreč —po vsem tem — priti do prepričanja, da bi bil uspeh Karla Habsburškega pomenil začetek velikih zmešnjav v srednji Evropi in potem v Evropi sploh, z nevarnostjo novih vojn in strašnih nesreč. Da ni do tega prišlo, se pa imamo zahvaliti izključno nastopu malega sporazuma. Njegov energični
slovensko ljudsko stranko Smodej. Vsi govorniki so želi viharna odobravanja. Na koncu je predsednik dioda župan dr. Peric dal na glasovanje sledečo resolucijo:
»Zavedajoč se dragocenosti komaj pridobljene politične svobode in uedinjenja našega jugoslovanskega naroda ter trdno odločeni, čuvati tudi blagodat s tolikimi žrtvami pridobljene miru, dvigamo plame-neč protest proti restavracijskim poizkusom Habsburžanov na Madžarskem in drugod ter pričakujemo od vlade kakor tudi od vlad velike in male entente, da bodo predrznim in ponavljajočim se tozadevnim poizkusom eks-dinastije v interesu toli potrebnega miru In gospodarske, socialne in politične konsolidacije srednje Evrope napravili enkrat za vselej temeljit konec.«
Resolucija je bila z Tiarnim in iskrenim navdušenjem sprejeta.
Po sprejetju resolucij« se je prijavil k besedi čehoslovaški konsul dr. Otokar Be-neš, ki je viharno pozdravljen pribil solidarnost Čehoslovakov z Jugosloveni
d"va postavila ugled malega sporazuma na	nastop m predvsem cehoslovaska mobdi-p eiskušnjo, in spričo tega so morale te	zac ja, ,e> dovolj jasno doka^la, da se Če-drlave sklepati, da bi v slučaju resnega	hos ovaška, Jugoslavija m Romunska ne spora Italija stkla na strani Ogrske proti	šalijo, da je igra z ogrsko krono preveč ne-njiro Tukajšnje italijansko glasilo »L'Era	varna m da jo mali sporazum nikakor ne Nuova« pa nekako podkrepljuje mnenje	mara trpeti. To je še pravočasno streznilo angleških listov. V včerajšnjem uvodniku	tudi tiste države vehkega sporazuma, ki so omenjenega lista smo čitali doslovno sle-	se obotavljale in izgovarjale, ter jih predeče besede: »Resnica je, da ima on (nam-	»o, da so v poslednjem hipu nastopile od-reč bivši kralj Karel) svoje zaščitnike v	ločno ne proti malemu sporazumu, marveč sporazumu: in ima jih celo v Italiji, kjer	proti Karlovi avanturi.
milijo nekateri, da bi bilo nam (namreč	Tako se je končalo brez večje nesreče
Tf aliji) v prilog, ako bi podpirali vzposta-	tudi to Karlovo pustolovstvo. V interesu
; itev Habsburžanov v svrho pretnje proti	Evrope in vsega človeštva bi bilo želeti,
Jugoslaviji «	veliki in mali zavezniki odprejo oči m
Vse to nam dokazuje, da je imel drugi	uvidijo, da je treba oblak habsburške ne-
Karlov poskus, ki se po njegovi važnosti	varnosti končno odpoditi z evropskega
nikakor ne more primerjati z operetnim političnega obzorja._
Jugoslavija
Slovenija enodušno proti povratku Habsburžanov. — Velik uspeh malega sporazuma
LJUBLJANA, 25. Sinoči se je vršil v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union v lik shod, ki so ga sklicala vodstva vseh političnih strank. Shod je bil impozantna -nanifestacija volje Slovencev, da se ne sme povrniti noben Habsburžan ne samo na Ogrsko, temveč sploh v nobeno deželo, ki je svojčas pripadala avstroogrski monarhiji. Vsi govorniki so burno odobravani odločno zahtevali, da mora vlada poseči vmes če je treba tudi s silo. Na shodu so bile zastopane vse politične stranke.
Iz vseh krajev Hrvatske prihajajo vesti o velikih shodih in manifestacijah proti povrnitvi Habsburžanov. Iz vseh poročil se lahko sklepa, da je vladalo vsepovsod trdno uverjenje, da bosta storila Jugoslavija kakor tudi mali sporazum najenergičnejše korake, da se prepreči ta nova pustolovščina Karla Habsburškega.
Vest o polomu Karlovega poskusa je bila sprejeta v vsej državi z velikim zadoščenjem; nagli in popolni uspeh se pripisuje edinole energičnemu nastopu malega
griteto naše države. Naj si naši sovražniki ne delajo praznih upov. Prav današnji shod, ki ga sklicujejo vse v Sloveniji obstoječe politične stranke, in ki hoče dati duška enodušnemu našemu razpoloženju, jim bodi glasen memento, da hočemo ob danem trenotku stati kakor en mož na braniku za svojo svobodo in za svojo narodno državo«, ter zaključil: »Naši vladi v Belgradu hočemo z današnjim shodom dati zagotovilo vse moralne zaslombe, naj v6 ona in naj ve ves vnanji svet, da stoji za njo ves narod jugoslovenski.« V imenu narodnih socialistov je govoril Ivan Deržičt za socialne demokrate Josip Kopač, za samostojno kmetsko stranko G. Jamnik, za
sporazuma, ki je s svojimi odločnimi koraki dosegel, da so se tudi velevlasti uedi-nile v tem vprašanju, v katerem s početka ni bilo videti da bi bile složne. Zaupanje in vera v mali sporazum sta se vsled popolnega uspeha, ki ga je dosegel, znatno utrdili.
LJUBLJANA, 26. Na pondeljkovem velikem protestnem shodu proti povrnitvi Habsburžanov so govorili v imenu jugoslo-
venske demokratične stranke dr. Vladimir	_______,___ ,___
Ravnihar, ki je rekel med drugim: »Pa ""Tprager Presse«' pravi da hipni položaj najsibo kakorkoli, znali bomo braniti inte-	da bo narekoval pogoje mali spora-
(Irifpfn na5f> rlrfavp Mat ci naći cnvra7nilr,	•__U/wtkir PnrfAn Knrln na
Katastrofalna eksplozija petroleja v Belgradu
BELGRAD, 25. V nedeljo zvečer so se na doslej nepojasnjen način vneli petrolejski reservoarji monopolske uprave. Ogenj se je s silno hitrostjo in z velikimi eksplozijami razširil na obrežne vlačilce, ki so v plamenu. V nevarnosti je most med Bel-gradom in Zemunom, da se mu ne približajo goreči vlačilci Del mesta je zavitega v dim.
BELGRAD, 25. Eksplozija petrolejskih reservoarjev je nastala ob 11. ponoči na savskem bregu. Ladijske sirene so začele nenadoma dajati hitre in močne signale v znak, da je izbruhnil velik požar. Prebivalstvo je prestrašeno začelo tekati po ulicah. Ognjegasci so z brizgalnami drveli proti savskemu mostu. Tam so eksplodirali veliki petrolejski reservoarji monopolske u-prave. Prizor je bil grozen. Crni, gosti dimi gorečega petroleja so se dvigali proti zvednatemu nebu. Vsa okolica je bila v bajni razsvetljavi Ladje in vlačilci brodov so s polno paro bežali od bretfa navzdol po reki proti Smederevu in PanČevu. Vselej, kadar je eksplodiral kak reservoar, so se dvignili veliki stebri petroleja do 100 metrov visoko. Vročina, je bila tako neznosna in silovita, da jo je bilo občutiti na 1 km daleč. Rešilna akcija je bila zelo otežkočena. Gorelo je mnogo čolnov v raznimi tovori Škoda je ogromna.
Domnevajo, da je eksplozijo podnetila zločinska roka v prid Ogrski
ČehpsIovaSka
Italija solidarna s Čehoslovaško
PRAGA, 26. Italijanski poslanik v Pragi je javil Benešu uradno izjavo italijanskega ministra za zunanje posle. Poslanik je poudarjal, da Italija zapopada veliko važnost skupne akcije proti Ogrski, zakaj ta akcija ne odgovarja samo določbam mirovnih pogodb, temveč je tudi potrebna v interesu ohranitve mira. Ta interes pa je vsem skupen. Italijanska vlada stoji na istem stališču kakor čehoslovaška ter je tudi s svoje strani podvzela energične korake proti Ogrski
Poljska na strani malega sporazuma
PRAGA, 26. Minister vnanjih poslov je prejel včeraj iz Budimpešte brzojavko, da je poljski poslanik v Pešti energično opozoril ogrsko vlado, da je njegova vlada skrajno nasprotna poskusu Karla, ki ogroža evropski mir.
»Prager Presse« poroča, da je poljski minister za vnanje posle izjavil čehoslova-škemu poslaniku v Varšavi, da je poljska vlada v prašanju Habsburžanov solidarna s Čehoslovaki, ter zagotavljal, da bo hipna kriza obe državi zbližala.
Socializem srednje Evrope proti monar-HtfB
PRAGA, 26. Izvršilni odbor čehoslova-ške socialno-demokratične stranke in izvršilni odbor nemških socialistov na Čeho-slovaškem sta skupno z avstrijskimi večinskimi socialisti ter neodvisnimi socialisti Nemčije podpisala skupen proglas proti nevarnosti monarhizma. V proglasu je rečeno, da hočejo podpisani vzdrževati tesne medsebojne stike v boju proti reakciji; zato zahtevajo, da jih podpirajo v njihovem stremljenju socialisti vsega sveta.
Čehoslovaški tisk o Karlovi avanturi
PRAGA, 26. Tisk ugotavlja diplomatični uspeh, ki ga je imel mali sporazum. Uspeh se je razodel v absolutnem soglasju med Prago, Belgradom in Bukarešto. Pri tej priliki se je tudi pokazalo, kako važno je bilo zadržanje Poljske vpričo krize.
zum in ne Horthy. Pogoji bodo nastopni: izvršitev mirovnih pogodb, razorožitev Ogrske ter končna ureditev vprašanja kralja Ogrske. Mali sporazum se ne bo več zadovoljeval z obljubami, temveč bo zahteval gotova jamstva, zlasti kar se tiče Karlove osebe. Posebno Čehoslovaška bo šla do skrajnega.
»Pravo Lidu« izjavlja svoje zadoščenje ter -pravi, da nima v Horthyjev režim nobenega zaupanja. Da se ustali mir v srednji Evropi, bo treba položiti pravne temelje demokraciji na Ogrskem«
Potiska
Poljska ia zadnji Karlov poskus.
VARŠAVA, 26. Zadnji poskus bivšega kralja Karla je napravil v tukajšnjih političnih krogih globok vtis. Ti krogi izjavljajo, da Poljska vpričo tega novega poskusa, da bi se motil mir v srednji Evropi, nikakor ne more ostati ravnodušna. Vlada je naložila svojemu zastopniku v Budimpešti, naj opozori ogrskega ministra za zunanje zadeve, da je Poljska proti povrnitvi Habsburžanov na ogrski prestol.
Listi enoglasno obsojajo ta novi poskus bivšega kralja ter izjavljajo, da ga Poljska nc more mimo gledati že radi tega, ker jo vežejo pogodbe in dogovori, ki jih je sklenila s Čehoslovaška Nekateri listi opozarjajo tudi na posledice, ki bi jih Karlova povrnitev na ogrski prestol imela z ozirom na Galicijo in na poljsko-ukrajinsko vprašanje.
Ogrska
Kako se je pokvaril Karlov načrt
BUDIMPEŠTA, 25. Ogrski dopisni urad je objavil sledeče obvestilo: Čim so odposlancem bivšega kralja bUi znani pogoji ogrske vlade, so jih šli naznaniti Karlovim četam. Čete pa pogojev niso hotele sprejeti ter so se umeknile. Uporniki so se vkrcali na šest vlakov. Med potjo so pa izvedeli, da je proga pokvarjena, da ne bodo mogli nadaljevati in da jih v Komornu čakajo vladi zveste čete. Državniki, ki so organizirali Karlov poskus, so kralja sramotno zapustili. Vojaki, ki niso ogrski državljani, se skušajo odtegniti odgovornosti radi veleizdaje nad državo.
BUDIMPEŠTA. 25. Neki očividec dogodkov povodom zadnjega Karlovega poskusa opisuje bitko med karlovci in vladnimi četami tako-le: Ostenburgove čete so prišle 23. oktobra zjutraj z vlakom v Bu-dagera. Te čeie so bile sestavljene iz posadke iz Oedenburga in Gyerja. Bilo jim je rečeno, da je v Budimpešti izbruhnila komunistična revolucija, kar so tudi verjele. Ostenburgove čete so stopile z vlaka in so skušale prodirati proti Budimpešti, toda zadele so na vladne čete, ki so držale okolne griče. Ob dveh zjutraj so izvršile te četć močan protinapad in Karlovi vojaki so se začeli umikati. Bitka je postala bolj živahna, ko so patrule vladnih čet prišle v vas Budagera. Okoli 16 so bile vladne čete že pognale Ostenburgove oddelke onstran železniške proge. Karlovci so tedaj poslali svojega pogajalca, naj prosi za premirje. Poveljnik vladnih čet je imel z Ostenburgom pogovor, pri katerem je bilo domenjeno, da se bo preprečilo vsako nadaljnje prelivanje krvi. Vladne Čete so ujele 160 mož in so zaplenile en tovorni avtomobil, ki je bil poln orožja in streliva. Zgube vladnih čet znašajo osem mrtvih in dvanajst ranjenih.
BUDIMPEŠTA, 26. Ko je bil zadnij Karlov poskus končno preprečen, je Horthy izdal na narod proglas, v katerem naglasa nevarnosti, ki so bile srečno odvrnjene, ter se zahvaljuje vsem, ki so s svojo pokorščino in vdanostjo pomagali rešiti domovino.
BUDIMPEŠTA. 26. Ogrski dopisni urad javlja: Na posvetovanju med zastopniki zavez-ških držav in ogrsko vlado je bilo sklenjeno, da bo bivši kralj Karel interniran v samostanu Tihany ob Blatnem jezeru. Glede sedmih pogojev, ki jih je stavila ogrska vlada bivšemu kralju, se smatra, da jih je Karel sprejel s tem, da se je brezpogojno predal.
DUNAJ, 26. »New Press« pravi, da je bivši kralj Karel interniran na nekem monitorju podonavskega brodovja in da ostane tam, dokler zavezniki ne odločijo, kje bo interniran.
Kralj Karel bo izročen angleškemu poslaniku
BUDIMPEŠTA, 26. Z ozirom na to, da se sestavi veljavni red in da se uredi evropski položaj ogrske, je pozvala ogrska država kralja Karla, naj se definitivno odpove prestelu in naj upošteva potekli rok pragmatične sankcije. Istočasno mu je vlada poročala, da bo izročen angleškemu poslaniku. Po poročilih ujetnikov se je ustrelil v glavo poveljnik Karlovih čet major Osten-burg. Ustrelil se je ardi tega, ker ni našel resivve. Aretiran je bil knez Sigraj.
norist Capuzzo, ki je sam vojni pohabljenec.
Velika železniška nesreča v južni Italiji — Minister GiuHrida v ponesrečenem vlaku
REGGIO CALABRIA, 26. Na železniški progi Reggio Calabria—Neapelj in sicer med postajama S. Pietro a Maida in Santa Eufernia se je dogodila na železnici velika nesreča. Vsled obilnega dežja se je podr' neki most," ravno ko je vlak vozil črezenj. Lokomotiva, tender in nekoliko vagonov je padlo s proge. Med železniškimi in poštnimi uslužbenci je bilo nekoliko žrtev, do-čim se zdi da jih med potniki ni bilo. V tem vlaku je bil tudi minister za pošto Giuffrida, ki pa se mu ni zgodilo nič hudega.
Frasidja
Francoski listi zadovoljni z neuspehom Karlovega poskusa. PARIZ, 26. Listi izražajo svoje zadoščenje nad tem, da se je poskus bivšega kralja Karla tako naglo ponesrečil in da so se s tem odvrnili zapljetljaji, ki bi bili lahko spravili v nevarnost mir v srednji Evropi. Listi tudi nagla-šajo popoln sporazum vseh zaveznikov, ki zahtevajo, da se Kari odstrani z ogrskega ozemlja in da se izroči v varstvo zaveznikom. Ta nastop zaveznikov — dostavlja list — so zadosten dokaz za to, da so vesti o nekakem sporazumu med Karlom in Francijo neresnične.
Položaj v Lisabonu po zadnjih naminh.
PARIZ, 26. Portugalsko poslaništvo je prejelo iz Lisabona sledečo brzojavko od 25. t. m.: Morilci bivšega ministrskega predsednika Antonia Granja so bili aretirani in izročeni vojaškemu sodišču.
Avstrlfa
Jedro Karlove vojske DUNAJ, 26. Karel Habsburg je že dolgo časa organiziral po raznih agitatorjih lastno vojsko. Pri sedanjem državnem puču na Madžarskem tvorita jedro njegove vojske dva oddelka avstrijskih bivših oficirjev, ki se rekrutirajo iz raznih desperadov vseh nasledstvenih držav in pa sumljivih eksistenc. Oszlenburgov oddelek je tvoril nekako hrbtenico vsej Karlovi armadi. •Jsztenburg je znal skrivati dolgo časa svoje plačance po raznih skrivališčih in vaseh. Te Čete so čakale samo uogdnega trenutka, da udarijo. V teh oddelkih je slutilo J50 bivših avstrijskih oficirjev in 50 Bavarcev,	_
Kalila
Maša zadušnica za neznane vojake v Gorici '
GORICA, 26. V cerkvi Sv.. Ignacija na Travniku je bila slovesna maša za duše neznanih vojakov, katerih trupla se nahajajo v imenovani cerkvi Pobožnemu opravilu je prisostvovala velika množica ljudi obeh narodnosti. Pri maši je pel goriški te-
Anglija
Angleži proti temu, da bi se Karel interniral v Italiji.
LONDON, 26. Reuterjev dopisni urad javlja: Predlagali so, naj se bivši kralj Karel internira v Italiji, toda angleška vlada vztraja pri svojem stališču, da se bivši kralj mera internirati v mnogo bolj oddaljenem kraju, tako da bi se mu onemogočil vsak nov posiui3 povrnitve na ogrski prestol. Ni izključeno, da bodo zavezniške vlade radi Karlovega odhoda iz Švice vložile Drotest pri švicarski vladi.
LONDON, 26. Diplomatski krogi mislijo, da bi bilo preveč neprevidno, ako bi se bivši kralj Karel pustil v Evropi. V tem pogledu se govori o kanarskih otokih in o otoku As-cension, ki da bi bil pripraven za kraljevo prebivališče, loda Angleži bi želeli, da bi se bivši kralj preselil v kako angleško naselbino, kjer bi bil pod strogim varstvom, tako da bi ne mogel pobegniti.
Reuterjev dopisni urad javlja, da ni bil vložen pri švicarski vladi nikak uraden protest. Začela se je preiskava, toda samo v neuradni obliki.
V slučaju vojne bi Anglija držala z Ameriko.
LONDON, 26. «Times» je objavil pogovor, ki ga je imel Lord Northcliffe z japonskimi novinarji: Lord Northcliffe se je pogovarjal z njimi, o tem, kakšno bi bilo zadržanje Anglije v slučaju, da pride med Japonsko in Zedinje-nimi državami do resnega spopada. Lord Northcliff je povedal svoje popolnoma osebno mnenje. Rekel je, da bi se Anglija in tudi vse druge države angleške skupnosti, ako bi prišlo na Tihem oceanu ali kjerkoli do spopoda, pri katerem bi bile udeležene tudi ameriške Ze-dinjene države, ravno tako pridružile Zedinje-nim državam, kakor so se v zadnji vojni pridružile Franciji.
Gunaris na Agleškem. — Slob uspeh v Pariza.
LONDON, 26. Reuterjev dopisni* urad pravi, da bo grški ministrski predsednik Gunaria odpotoval jutri iz Pariza v London. Danes je imel s francoskim ministrskim predsednikom Briandom zadnji pogovor. Zatrjuje se, da je Gunaris skušal pregovoriti Brianda, da bi Francija proznala kralja Konstantina, toda zdi se, da Brianda Gunarisovi razlogi niso nikakor prepričali. Anglija bi ne imela nič proti temu, da se kralj Konstatin prizna, toda le pod pogojem, da se grško-turški spor primerno konča in da se bosta Italija in Francija strinjali z ruskim stališčem. Angleška vlada misli namreč, da je skupno postopanje zaveznikov z ozirom na grško-turški spor neobhodno potrebno. Glede vprašanja posredovanja pritiče Grkom in Turkom, da predložijo zaveznikom svoje tozadevne predloge, kajti Anglija je 9 svoje strani ponudila že dvakrat svoje posredovanje, toda obakrat brez uspeha.
Angleško-irska pogajanja.
LONDON, 26. Predsednik angleške gosposke zbornice je imel snoči v Londonu govor, v katerem je rekel, da se angleško-irska konferenca ne bo razpustila, ako ena ali druga stranka izrecno ne izjavi, da ji je nemogoče nadaljevati pogajanja.
Nemčija
Kriza v nemški vladi — Wirth sprejel zopel sestavo nove vlade.
BERLIN, 25. Kancelar Wirth je poslal preteklo soboto predsedniku nemške republike pismo, v katerem mu naznanja odstop svoja vlade. Ostavka Wirthove vlade je bila neizogibna, ko je postalo jasno, da je proti sklepu Zveze narodov ne samo ljudska stranka, temveč tudi stranka centruma.
BERLIN, 25. Danes je poslal državni predsednik kancelarju Wirthu pismo, v katerem naglaša, da je spričo splošnega mednarodnega položaja neobhodno ^potrebno, da te nova vlada takoj sestavi. Državni predsednik prosi nato kancelarja Wirtha, naj sprejme sestavd nove vlade ter mu izraža svoje popolno zaupanje.
BERLIN, 26. Kancelar Wirth je po svojem zadnjem pogovoru z državnim predsednikom Ebertom izjavil, da sprejme sestavo nov* vlade.	_
LISABON, 26. V mestu je sedaj mir. Predvčerajšnjim se je vršil pogreb bivšega ministrskega predsednika Granja in bivSega ministra za mornarico. Neredov ni bilo. Zvečer je morala konjica z naskokom razpršiti množicoi ki se je bila nabrala na ulicah. Ranjenih je bil« 15 oseb.
5ttan BL
fl£Dwunr<
v Avsm, one m, e»i0Qia m
Dsnar In socialna kriza
Valuto imenujemo spremenljivo vrednost, ki jo iira papirnati denar v primeru z nespremenljivo vrednostjo zlatega denarja. V mednarodni trgovini je treba plačevati vedno v zlati vrednosti. Vsled tega prihaja razlika valute do popolnega izraza le tedaj, kadar moramo plačati kak račun v kako tujo državo. Pri tem se nam pa razodene obenem tudi razlika med vrednostjo našega domačega denarja in vrednostjo denarja dotične tuje države. Ta razlika pa je pravzaprav, kar imenujemo v navadnem življenju z besedo valuta.
Sedanje valute evropskih držav so zelo različne. Ako vzamemo stvar nasplošno, lahko rečemo, da imajo nekatere države dobro druge pa slabo valuto. Med te spada tudi naša država. Veljava italijanske lire nasproti švicarskemu franku je precej nizka. Za 100 švicarskih frankov je bilo treba dati v prvi polovici tega meseca približno 448 lir. Italijanski trgovec, ki je imel plačati svojemu švicarskemu tovarišu 100 frankov, se je nahajal torej vprecej slabem položaju, ker je moral odšteti več ko štirikrat toliko svojih lir. Ako pa je moral isti dan plačati v Jugoslaviji 100 dinarjev, je bil njegov položaj nesorazmerno boljši, kajti 100 dinarjev je našel v banki za saniih 44 italijanskih lir.
Ako vzamemo Italijo na isti način za podlago primerjanja z vsemi drugimi evropskimi državami, tedaj vidirco, da se z ozirom na valuto delijo ostale države v dva dela, namreč v države, ki imajo visoko valuto in države, ki imajo nizko valuto. Mnogo boljšo valuto kot Italija imajo sledeče države: Švedska (100 švedskih kron = 560 lir), Danska (448), Švica (435), Anglija (funt = 98 lir) Španska (330), Norveška (300), Nizozemska (100 gold. =-830 lir), Francija (180) in Grška (102). Slabšo valuto pa vidimo v sledečih deže-.
Posledice takega položaja se niso opazile takoj, ker je bila med vojno zunanja trgovina zelo omejena. Kljub temu pa so ljudje spregledali deloma že med vojno, dočim je po premirju stopila pred oči vsa strašna slika novega gospodarskega položaja. Posledice so bile hude. Ljudje so se ne snr.io začeli zavedati, da je denar prišel ob veljavo, temveč so padanje valute začeli močno pretiravati. Trgovci so bili prisiljeni višati cene življenskim potrebščinam. Cene so začele naglo rasti, in sicer so rastle tem hitreje, ker je nastalo po vsaki potrebščini veliko povpraševanje. Vsi so se namreč hoteli iznebiti nicevega denarja in kupiti zanj, kar se je le moglo najti: živila, zemljo, hiše itd. Tako smo videli, da je bil trgovski promet po premirju (1919 - 1920) nenavadno živahen. To je trgovce kar sililo, naj višajo cene in naj se lotijo špekulacije. V tej dobi so verižniki dosegli vrhunec svoje slave in sreče.
Tako prihaja, da se slab denar krvavo občuti v obliki draginje. Čim slabši je denar, tem večja in ob čutne jša je tudi draginja. Kdo pa jo najhujše občuti? Tisti sloji, ki so navezani na svoje stalne in nespremenljive dohodke, t. j. uradniki, delaven in sploh vsi uslužbenci, ki živijo le od denarja. Ker pa je denar, ki ga sprejemajo za svoje delo, slab in ima slabo kupno moč, se ti sloji organizirajo in potem složno nastopajo za to. da od delodajalcev izsilijo — ne večjih plač, temveč vsaj toliko sedanjega slab«"*-denarja, da bi imeli od svojega dela približno kolikor takrat, ko je bil denar dober (pred vojno). Tu pa nam postaja jasno, da je slaba valuta pravzaprav kriva sedanje splošne socialne krize, ki se ivraža v hudi borbi med kapitalizmom in vse*n vesoljnim plačanstvom. Obenem vidimo, da tu se gre pravzaprav za boj med kapitali-
Mimogrede bodi povedano, da je brezposelnost največja v tistih državah, ki imajq najboljši denar, kakor v Angliji in Ameriki. Ni težko ugeniti, zakaj. Industrija teh dežel bi morala izražati svoje izdelke v druge države, ako bi hotela imeti delo. Druge države v Evropi pa imajo vse slabši denar kot n. pr. Amerika in večinoma tudi kot Anglija. Po pravilu o dvojni valuti denarja, ki smo ga ravnokar podčrtali, se trgovcem držav s slabo valuto nikakor ne izplača kupovati blago iz držav z dobro valuto. Ne samo to, temveč jim je naravnost nemogoče, ker bi morali doma prodajati dotično blago tako drago, da bi ga nihče ne hotel kupiti ali pa bi ga morali dati na zgubo, kar je seveda ravno tako izključeno. Na ta način so prišle velike industrijske države ob svoje odjemalce in v deželo se je naselila brezposelnost. Pri takih razmerah mora torej uspevati edino le taka država, ki ima zelo razvito industrijo in obenem zelo slabo valuto. Takšno državo pa imamo v Evropi, namreč Nemčijo. Svoje industrijske izdelke, ki jih plačuje doma z zelo slabim denarjem, prodaja lahko v tuje države z dobrim denarjem mnogo bolj po ceni kakor dotične države same. Tako se tudi godi. Nemčija dela zaveznikom konkurenco ne le na raznih svetovnih tržiščih, temveč tudi v njih lastnih deželah. Sedaj pa je zraven tega spričo valutnih razmer mnogo bolj sposobna za tako konkurenco kakor pred vojno. Ni treba naglašati, da ta nemška konkurenca znatno poostruje krizo brezposelnosti, ki razsaja v vseh zavezniških državah.
n. pr. vprašanje odpuščanja dolgov med državami i. dr., s katerimi pa se seveda tukaj ne moremo baviti. Ob zaključku naj naglasimo samo še sledeče. V- sedanjem prizadevanju kapitalistov za znižanje delavskih plač, je obenem tudi prizadevanje za zboljšanje valute. Čim manj denarja bo treba izdajati za plače, tem več ga lahko pride iz prometa in tem lažje se popravijo slabe valute. Toda to se pravi zvaliti vse breme socialne krize na delavstvo posameznih držav. Delavci se bodo proti temu načinu reševanja socialne krize odločno upirali in po vsej pravici To pa je tudi pravi smisel sedanje borbe med delavci proti znižanju plač.
Vlade posameznih držav so si lepo vrnile roke in so dosedaj mirno gledale na to socialno klanje, kakor da bi ne bile one nič krive. Toda vlade so pokvarile denar, ki je izvirni vzrok socialni krizi, in vlade bi se morale predvsem pobrigati, da pride zopet do rednih valutnih razmer, ki so glavni predpogoj za trajno rešitev krize. Lloyd Georgcv načrt za rešitev industrijske krize na Angleškem se sicer zdi le nekako blažilo, toda kljub temu kaže, da so se vlade začele počasi zavedati svoje dolžnosti...
svojo pomoč. To je naše zadnje upanje. Eltsce-lenea, usmilite se nas, vbogih, zapuščenih revi
Dnivne vesli
« t *
Izvirni vzrok sedanji splošni socialni krizi tiči torej v denarju. Kje je rešitev ? Da se uniči in odpravi denar ? Mislim, da ne. Prometu je blago, ki ga vedno lahko rabimo in ki ga vsakdo lahko sprejme, neobhodno potrebno. To blago pa je samo denar. Trgovina v naravi je mo-
________ slom in proletariatom, temveč je to t resni-,
lah: Jugo s la vi ja (45), Finska (36), Čehoslo- i ci boj med proizvajalcem in slabim denar- j *?oča |e v tls*ih slučajih, ko se najdeta dva vaška (27), Romunija (22), Nemčija (20), jem- Stavke so sedaj na dnevnem redu. | človeka, ki potrebujeta eden od drugega Bolgarska (16), Ogrska (3'50), Portugalska Stavkajo tudi takšni stanovi, katerim bi ne robo, ki sta jo prinesla na trg. Ne mo-(2'50)t Avstrija (1*50), Poljska (0'50) in bilo prišlo pred vojno niti v sanjah v gla-! *"emo pa zahtevati n. pr. od kmeta, ld je Rusija, katera sploh več nima nikake va-1 vo, da bi stavkali, n. pr. državni uradniki danes plačal poljedelski stroj s toliko vreč lute.	| in uslužbenci, profesorji, učitelji, sodniki in j pšenice, da bi moral dati jutri, ako mu
To je nekaka gospdarska slika sedanje'celo policija. Zakaj vsi enako zdihujejo iz mesta pripeljejo nov stroj, zanj zopet
Danes tako, jutri drugače. «L' Era Nuova^> piše v svoji včerajšnji številki, da dinastijo rtabsburžanov treba izbrisati, ker ji ne gre nikaka vera. Karel je dal švicarski republiki slovesno besedo, da ne ponovi svojega poizkusa, da bi si potisnil zopet ogrsko krono na svojo glavo. Ni držal besede. — Tudi v času vojne je bil Karel razkrinkan kot laž-njivec pri poizkusu, da bi Avstrija sklenila separaten mir. — Nikdo ne more zaupati častni besedi Karla Habsburžana. In ker ta bivši cesar postavlja v nevarnost mir, držav-naslednic, bi bila edina rešitev ta, da bi ga prijeli kot navadnega zločinca. Kajti stvar zanima Italijo kot državo, ki je premagala avstrijsko državo! «Era» se zavzemlje torej za varnost držav-naslednic.
Vse to piše «Era Nuova» in dostavlja : «Rcs ie, da ima (Karel) zaščitnikov v sporazumu In ima jih celo v Italiji, kjer mislijo nekateri, da je nam v prilog, če pospešujemo vsposta-vo Habsburžanov da bodo brzdali Jugosla* vijo. Mislimo pa, da je tako naziranje kolikoi toliko nepremišljeno in ni ravno nedosto-janstveno za mnenje, ki ga mora na koncu konca, imeti Italija kot velesila o državi kakršnja je Jugoslavija®.
To poslednjo izjavo v «Eri» puščamo na strani. Naj razmišlja italijanska javnost, jeli na korist Italije, da se brez vsake potrebe žaljivo govori o državi, s katero Italija mora — na koncu konca — iskati prijateljskih cd-nošajev in posebno gospodarskih stikov. Nekaj drugega smo hoteli ugotoviti. Koliko dni
Gospodarski položaj upokojencev Južne železnice
Na tisoče so razsejani po Primorskem, po mestih, trgih in vaseh. V ečinoma so starčki.
Z njimi vred trpe vdove in sirote po Jupoko-j je minulo od tega, ko je ravno_ista «Era» sla
jencih. Molče in trpe. Nihče jih ne čuje, ker so tihi. Nihče se jih ne boji, ker niso organizirani. Zato trpijo.
Vsem stanovom in vsem kategorijam so se
vila dogovor konference v Benetkah ki je bil očitno naperjen proti mali antanti in ugoden za Madžarsko?! In ta dogovor je slavila Era», čeprav vidi danes vsak otrok, da je
zvišale plače, priznale so se jim razne dokla- j Ogrska edino zatočišče Karla in da ima posta-
Evrope. Čim boljšo valuto ima kaka drža- pod pezo slabega denarja. Spričo splošne va, tem bogatejša je. To bi moralo pri zahLeve po zvišanju plač so tudi države v normalnih razmerah pomeniti, da je v doti- J veliki zadregi. Odkod naj vzamejo toliko čni državi tem večje tudi blagostanje nje-; denarja? Morajo se zadolžiti ali, kar je bolj nega prebivalstva, dočim bi na drugi strani; enostavno, tiskati nove bankovce. To se
toliko pšenice. Treba mu je prinesti blago, ki ga vedno lahko potrebuje, in to je edino denar.
Sicer pa smo videli, da trpijo nekatere države ravno tako radi svojega dcaarja
moralo vladati v deželah s slabo valuto ve- seveda pravi nadaljevati s ponarejanjem ! kakor trpijo druge, ker imajo slab denar likansko uboštvo in pomanjkanje. Toda se- ! denarja in delati krizo še ostrejšo, kot je Fravl vzr°k	je torej v razliki valute
danje valutne razmere niso nikakor nor- bila dotlej.	to razliko je treba torej odpraviti, ako
hočemo ozdraviti sedanjo krizo. Ali
de, le upokojenci Južne železnice so ostali pri dohodkih iz 1912. leta, nekaterim pa so jim že priznano pokojnino popolnoma odtegnili.
Čudno je pri tem, da trdi vlada nasprotno, da so namreč upokojenci Južnih železničarjev v istem položaju kakor umirovijenci državnih železnic. Kako je že dejal gubernator, glavni komisar? «Naša vlada se je zavzela za upokojence, vdove m sirote južnih železničarjev v taki meri kakor za njih kolege državnih železnic.* Mi tudi ne trdimo, da se vlada ni pobrigala za nas, da ne skrbi za nas, ne.
Vlada je izdala sijajne odloke, a vsi so bili praktično brez uspeha. Naj navedem tu le par podatkov iz postojnskega okraja. Upokojen državni železničar, ki je prejemal leta 1914 mesečno pokojnino 101*03 lir, prejema danes mesečno 148'60 lir in vrhu tega še 400 lir letne draginjske doklade. Dohodki so se mu
ti k^stalizacijska točka za bodočo obnovljene habsburško vladavino!! Na tej resnici ne more nič izpremeniti okolnost, da je ravnokar Hortyjeva vlada zastavila Karlu pot. To se je zgodilo pod moraš! In ista *Era» kriči sedaj, da je Kari lažnjivec in navaden zločinec, ki um ne gre nobena vera in da se mora habsburška dinastija izbrisati!! Tudi *Era» je kakor železni petelin na strehi cerkve, ki se suče po vetru od danes do jutri in zato tudi beseda «Ere» ni zlato.
Ne pretepaj, če načeš biti tepen! Rimski «Messaggro», ki je v stikih z italijansko vlado, je sporočil, da sta senatorja Ziliotto in Krekich posredovala pri ministru za vnanje stvari, Della Torreta, v zaščito italijanske duhovščine v Splitu pred preganjanji cd stra-ri Hrva*«v! Kako so ti ljudje tenkočutni in tenkovestni, kadar je — njim prav J Nič ni-
torej zvišali za 47%. Upokojen čuvaj državne so protestirali tedaj, ko so istrski duhovniki železnice, ki je dobival pred vojno mesečnino trpeli najhujše mučeništvo, ko so jih nasilni
---------------------—----- —. j .	razsaja po mnogih uc-.,
Evropi so nastale vsled vojne. To se vidi želah strašna nedloga brezposelnosti To i že po tem, da imajo nevtralne države ka- bomo razumeli, ako ne prezremo dejstva, rikanskl bankl
kor Švica, Švedska, Danska itd. v primeri 1 JX~ '--J---- ---J------ ----------
z velesilami kakor Italija, Francija in celo Anglija neznansko dober denar. Kako je prišlo do tega? Vse evropske države, ki so se vojskovale, so bile prisiljene kupovati dobršen del svojih potrebščin v inozemstvu. Plačevati so morale v zlatu. Na ta
da ima denar vsake države pravzaprav dvojno valuto, t. j. vrednost ali skupno moč, ki jo ima doma v notranjosti države, in kupno vrednost, ki jo ima v inozemstvu. Kupna vrednost slabega denarja pa je doma mnogo večja kakor ▼ inozemstvu. To nam bo znal povedati vsakdo,
način je prišlo skoraj vse njihovo premo- \ kdor je živel nekaj časa n. pr. v Franciji, ženje v gotovini v roke nevtralnih držav.! ki ima boljšo valuto kot Italija. Občutil je Toda ob vojni so bili stroški ogromni tudi takoj, da mu je treba precej več lir za v notranjosti. Ti stroški bi se bili morali življenje kakor doma v Italiji Ravnotako ravno tako plačati v zlatem ali v drugem S ima n. pr, jugoslovenski denar v Jugo-dobrem denarju, t. j. v bankovcih, ki bi; slaviji večjo kupno vrednost kakor v Trstu, bili predpisano kriti z denarsko kovino 1 avstrijska krona mnogo večjo kupno vred-fzlatom). Te kovine pa države niso imele,' nost na Dunaju kakor v Trstu itd. Ker pa ker so jo porabile za nakupe v inozemstvu! je avstrijski denar mnogo slabši kakor :n so se zraven tega še ogromno zadolžile, j italijanski, ima lira na Dunaju mnogo Kako so si pomagale države iz te stiske? j večjo kupno moč kakor domača avstrijska Odpravile so postavo, ki predpisuje, da ; krona. Kdor ima na Dunaju lire, bo iz-mora državna banka v vsakem hipu biti hajal mnogo bolje kot domačin, ki pre-pripravljena, da za papirnati denar lahko ; jema svoje dohodke v kronah. Slab denar izpis, ča dotično svoto v gotovini, ko jo pri- ; hna torej doma mnogo večjo kupno moč de kdo zahtevat ter so začele tiskati nove kakor v drugi državi, ki ima boljši denar,
in narobe, dober denar ima ▼ drugi državi, kjer je denar slabši, mnogo večjo kupno vrednost kot doma.
V tem pa tiči eden glavnih vzrokov sedanje krize brezposelnosti. Neposredni vzrok brezposelnosti je seveda povsod ta-1o> • Industrialci nimajo naročil, vsled če-
bankovce br^z konca in kraja. Državljanom pa so vlade zapovedale s strogimi kaznimi, da morajo sprejemati takšne nepokrite bankovce kakor prejšnji dober denar. Dotične države so postale na ta način ogromne ponarejevalcice denarja. Vse vojskujoče se države so poplavile deželo s
i	»o Poplavile deželo s le: Industrialci nimajo naročil, vsled če-
ta*T Postavno ponarejenim denarjem. {Iz- sar morajo skrčiti ali popolnoma ustaviti vzeti sta samo Amerika in morda tudi An- delo. Gospodarji moraio delavce odoušča-
Žlija.)
Gospodarji morajo delavce odpuščati in tako nastajajo armade brezposelnih.
Znano je, da se amerikanski bankirji bavi jo z mislijo, da bi dali evropskim državam velikansko brezobrestno posojilo na nedoločen čas, da bi s tem zvečali kupno moč Evrope in ji omogočili, da postane zopet pridna odjemalka za ameriško industrijo. Govorilo se je tudi o nameravani ustanovitvi mednarodne svetovne poravnalniee (Clearing-house). Ni izključeno, da bomo v kratkem slišali o kakem načrtu za svetovno emisijsko banko, ki bi izdajala denar za ves vesoljni sveti
Ena stvar je pri tem pa popolnoma gotova : sedanja socialna kriza je svetovni pojav in le na svetovno - mednarodni podlagi se bi dala temeljito rešiti. Velike kapitalistične države imajo ves interes, da žrtvujejo nekaj svojega premoženja v prid gospodarsko slabim državam, da s tem omogočijo izenačenje valute. Žrtve ki bi jih imele izvozne države, ako bi potrošile n. pr. za povzdigo Rusije magari miljarde, bi bile mnego manjše, kaker bi bila škoda, ki jo bedo imele, ako estane ruski trg stalno zaprt za njihovo izvozno trgovino. Ne bo se treba čuditi, ako bodo države z dobro valuto nekega dne zares silile Rusiji ogromno brezobrestno posojilo na nedoločen čas neglede na to, ali bo hotela priznati stare dolgove ali ne. To bi bilo obenem edino izdatno orožje proti boljševizmu !
Na tej podlagi je treba po našem mnenju iskati rešitev. Pri tem prihajajo v vpoštev razna zelo zamotana** vprašanja, kakor
36'18 lir, prejema danes mesečno 83'20 lir in Še 400 lir letne draginjske doklade, torej so mu povišali dohodke za 120?5l Vobče so bili upo-
elementi pretepali, jih tirali v ječe in jim vni-čevali imetje. Nič niso protestirali, ko so isti elementi udirali tudi v cerkve in sramotili
kojencem državnih železnic dohodki zvišani. tili naše duhovnike celo na propovednici. In od 47—120%. Poglejmo si sedaj upokojence ■ vse to se je godilo pred napadi v Splitu. Ne-Južne železnice!	! davno se je skušalo z visoke strani nekako
Upokojen prožni delavec, ki je prejemal opravičevati požige v Trstu, češ, da so bi-pred vojno mesečno 129*36, prejema sedaj isto, le to le represalije. Mari so bila morda plačo, po vrhu letne draginjske doklade; udretfa v tržaške cerkve tudi le represalije?! 160 lir. Nek upokojen preddelavec, ki je do-j Menda ne! Saj napadi v Trstu so se izvršili bival 1914 mesečno 37*05 lir prejema letos poprej, nego pa v Splitu. Kaka pravica je isto mesčnino in zraven tega letno 100 lir to, če se hoče koga kaznovati radi činov, doklade.	j ki jih je kdo drugi in kasneje izvršil?! To bi
Tako je pri vseh. Niti za 1% se ni zvišala bila čudna logika in še čudnejša morala! Po-pokojnina umirovljencem Južnih železničar- vedali smo že, da one napade v Splitu ob
je v; dravinjska d oklada pa znaša le V* ali % doklade državnih upokojencev.
Da bi bilo tako povsod! Dogaja se, da so
so jamo, pravimo pa, da bi poprej smeli reči mi, da so bili dogodki v Splitu represalje radi dogodkov v Trstu in Istri! In na zadnje:
celd celo pokojnino ustavili. Upokojen prožni koža slovenskega duhovnika je tudi toliko delavec Fr. K., ki je prejemal pred vojno me- J vredna kakor ona italijanskega. Zato naj ne sečno plačo 27 lir, ne dobiva danes prav nič. j pozabljata g. Ziliotto in Krekich na tisto zla-Pomislite, da je revež na obe nogi pohabljen, j to pravilo; n« pretepaj, če nočeš biti tepen! Miserere! Vdova U. Zele, ki so ji dajali 1914 j Komferenca v Pcrtorose. Konferenca v Por-vdovnino 24*90 lir na mesec, je danes brez torose je bila odložena do 29. t. m., ter niso
vinarja. In reva je povsem hroma.
To s o razmere, ki vpifejo do neba!
Te dni sem prejel iz Sežane pismo upokojenega delovodje, ki pravi mej drugim: «48 let sem bil v službi, imel sem pod sabo 500 do 600 delavcev. Služil sem od 1. 4. 1871 do
še prispeli odposlanci vseh prizadetih držav.
Delegacija Jugoslavije v Poriorose. Delegacija je sestavljena takole: delegat in predsednik delegacije dr. Otokar Rvbar, strokovnjaki: za vprašanje pošte, brzojava in telefona mini-sterjalna načelnika Krbavac in Zlatarović; za
3. 11 1918 pod prejšnjo upravo in od 4. 11. carinstvo nim, načelnik 2ivkovič; za železni-1918 do 31 7. 1919 pod novo upravo In za &ka vpra&raia žeL ravnatelj v pokoju Vlado 48 letno delo so mi nakazali 75 hr pokojnine AWk£vić in dr. Bončina. Ta poslednja dva Star sem 76 let, žena una 72 let in ,e ze več . ^ gclc iti 2 Dunajaf kjcr sodelujeta v let popolnoma ^lepa: beračiti morava.	| mednarodni reparicijski komisiji.
Ali ie tako čudo, da so nekateri obupali? i _ , .	. .ti-	____i - -
Lansko leto so trije nehali skrajno žalostno.	r.ed' Juka^ ngS,"l T
rhri Tavirača sta od lakote umrla Neki sore-! viIm komisariat javlja, da je kr. odlok od 7. Uva zaviraca sta od laicote umrla. iNexi spre .	3 k- b določbe o
vodnih »e prodajal, kar ie imel. Od obleke so 0iLLUUIti / t	11 , * _ „„ mu preostale le še hlače in telovnik. Teden .novem občinskem voklnem reduzanovepo. dni je iskal službe. V soboto so mu obljubili krajine, stopil z dnem 23 oktobra v velj-vo.
pazniško mesto v neki garaži. Prišedšemu tja,	Podrobnosti prtobcimo jutri
so mu odvrnili: «Ni mesta, obžaiu>emoi>. Dru-	^Društvo državnih vpokojencev Juhjstee
gi dan so našli reveža na kašči obešenega.	Benečije« ima od sedaj naprej svoj sedez na Te dni se je deputacija železničarjev pred- trgu Tommaseo št. 2, prvo nadstropje. Uradne stavila ekscelenci Mosconiju, ki je objubil ure so ob delavnikih od 10—12, ure predpcl.
P O I) 1.1 S T F. K
ReDe Thevenin,
Žslsznf maSik
—	Storili ste, kar ste morali storiti — je rekel gospodar. — Sicer pa niste vi direktno odgovorni. Uporni železni stroji so zagrešili pokolj.
—	Ne — je rekel Mavrici j Taraaer živahno.
—	Bile so one druge. Gotovo je bila neka vo-diteljna in silneja točka, ki se je uprla sili, ki sem jo jaz sprožil. 2a trenutek sem celo mislil, da nisem jaz zmagovalec. Brez minerk, ki so odprle vulkan, bila bi naša stvar izgubljena.
—	Vulkan! — je vzkliknU Peter Desroches
—	ko se je zavedel stvari okoli sebe. _ Ali
vidite, kak ocean ognja, kako razpaljeno be-snilo ruši, v kako dušljivo temo smo zašli! Ni možno dalje ostati tu: moramo dalje!
—	Dalje? — je mrmljaj Tarnier .— Da: dalje s svojo tajno.
Na to se je obrnil k deklici in ji je rekel:
—	Vsai vi, gospica, niste vezani na nobeno
prisego! Vi morete govoriti...
Ona pa:
—	Čeprav se msi rešila življenje, sem — do-spevši kot ujetnica v mesto Solnca, — polomila vse prisege, ki so jih zahtevali odm ene, ker sem vedno ohranjala nado v svojo rešitev. Ali, brez tega, kar se je dogodilo, da me liste rešili vif ne bi bila mogla bežati, ne da bi se izneverila dani besedi.
—	Prisega, ki je bila izsiljena s smrtno grožnjo, se moremo vsikdar izneveriti — je rekel gospodar.
Kaj se je zahtevalo od vas? — je vprašal »rnfcsnr deklico.	i
7- Prisegla sem, da ne izdam nikomur strašnih tajnosti, o katerih so me poučevali in obljubila sem, da ostanem v mestu, dokler bo obstajalo. Samo ogenj, ki uničuje, me more rešiti.
—- Hči moja — je vprašal "gospodar živahno
—	ti torej ne bi bila bežala z nami?
—	Dana beseda ostaja dana za vedno, ko se je priseglo na svojo častno besedo — je odgovorila deklica. — Obljubila sem, da pridem do vas, predno odpotuje te, in tedaj sem videla, kako mučenje me čaka, ali raje bi je bila pretrpela, nego da bi se zagrešila proti svoji časti.
To izpoved junaštva in pohlevne čistosti je podala z veliko enostavnostjo. Samo v njenih velikih očeh se je izražalo ganotje in glas se ji je na rahlo tresel
—	Usoda nam je bila ugodna — je rekel Mavrici j Tarnier težkim glasom. — Nisem spre e jI vaše žrtve in rešil sem vam življenje, ker morate živeti. Poglejte na mesto: ni ga več in pred nami je odprta pot za povrnitev.
—	Pot za povrnitev — je ponovil gospodar.
—	Napotimo se torej! Izskuienj je konec, ali pa morda začnejo druge?
—	In mi jih premagamo! — je pridodal Mavrici j Tarnier. — Sedaj mi je izpolniti neko dolžnost in ščititi neko neizmerno dragoceno življenje.
—	Premagamo jih! — je reklo dekle — ker me ljubite in jaz ljubim vas.
Mavricij Tarnier jo je prijel za roko ter jo pritisnil k ustnicam- a na to je velel enostavno:
—	Na potf
Pripravili so lahko prtljago, nabasali orožje ter se napotili proti vrhu gore. Kmalu so se povspeli iz rdečkaste megle, ki je težko ležala nad dolino ter se do vrnite na svetlobo solocs.
Solnce je zašlo v krvav sijaj. Bilo je kakor da bog prireja sam sebi tragičen pogreb, ker noče preživeti uničenja svojega mesta. Ali, tam gori na obzorju so se prižigale prve svitle zvezde. Naz emlji pa so mirne doline zasnivale v beli modrini večera. Na tem pobočju gore je bilo življenje, nada, bodočnost.
Predno so šli preko, potem navzdol in ubrali pot, ki naj jih dovede v bližino ljudij, je trojica ostalil^pri življenju, se je trojica zaokrenila Se enkrat, da pogleda, kjer je poprej stalo mesto Solnca.
Nov izbruh vulkana je je pokril s svojim peklom; iz žrela so prihajali s silovitostjo razde-vajoči plameni in viharji.
Uničevalno delo je nadaljevalo besno, potem pa je bilo, kakor da se je zemlja hkratu razkroijla in ogromna gora se je zrušila in odprla pot dragi ognjeni gori, ki se je sesula nad dolino in jo zasula od enega konca do drugega.
Strašen stresljaj je vzdignil tla, jih razburkal v ogromen val, se razširil po površini zemlje do drugega planeta.
Daleč, v civiliziranih krajih, so ljudje občutili stresljaj, ki so ga beležili aparati, ki naznanjajo potrese. SodOi so, da je bil v kakem kraju zemlje potres. A kdo bi bil mislil, da je vsled takega učinka izginilo s površine zemlje magično, čudovito, mogočno, nadčloveško mesto ter zapadlo v molk in pozabljenost? Nikdo ni vedel nič o njegovem obstanku, nikdo ni bil priča njegove pogube. Nikdo — kajti trojica, ki so se vračali molče v obljudene kraje, so zakopali v svoje srce tajnost mesta — mesta Solnca, mesta železnega malika.
(KONEC.) .
iz Trstu tfo Eelgratia
(Dalje) ,
Hitimo preko zgodovinskega Turopolja. Črede goved in prašičev se pasejo okrog. 2e srečavamo one tipične vasi, ki nas bodo spremljale do Belgrada. Po sredi široka cesta, po kateri se sprehaja navadno jata gosi, ob straneh vrsta pritličnih hiš z ograjo in vrtičkom spredaj. Poletje je bilo posušilo ceste, da so s svojo temno-r u javo barvo slične njivam. Pri dežju se mora tu gaziti do kolen.
Vlak teče elastično. Po približno pol-drugourni vožnji dospemo v Sisak, # nekdaj slovečo trdnjavo — danes zadnja postaja južne železnice. Vstopijo državni sprevodniki. Po večini so Slovenci, ki nas spremljajo do Vinkovcev. Ti funkcionarji so na dobrem glasu še iz onih prvih časov svobode, ko so rešili hrvatske železnice anarhije.
Seznanim sc s trgovcem, Belgradča-nom. Vrača se iz Milana pa hvali mesto ter resnost in delavnost prebivalstva.
«In v Trst ne prihajate?® ga vprašam. -Ne. če nakupujemo v Italiji, gremo v Milan. Tam je vse ceneje. Sicer pa, kaj nam danes nudi Trst?»
V živahnem razgovoru smo dospeli do Broda, prijaznega mesta s kakimi 12000 prebivalci. Brod je važno križišče — od tu se odcepi železnica v Bosno; ker leži to mestece v sredi med Zagrebom in Bel-gradom. so Ha zbrali za sedež veliki no-
vi tvornici železniških vozov ter strojev, v kateri bo zaposlenih do 6000 delavccv. Mesto ima živahno trgovino, posebno z lesom ter redno plovbo s parniki po Savi. Na drugem bregu leži bosanski Brod, ki že kaže turško lice. Stoletno turško gospodstvo je pustilo globoke sledi. Hiše so nizke, trgovine majhne a na ulici srečaš ženske z raztrtimi obrazi ter orientalskimi krili. Toda govorica ter napisi v cirilici te spominjajo, da si v slovanski državi.
Bosanci so izstopili in prostora je dovolj, da komodno legneš. In v polspanju slišiš enakomerno udarjanje koles ob tračnice, pa imena raznih postaj, ki jih kličejo sprevodniki. Večji šum te opozori na Vinkovce, največje križišče za Zagrebom.
V Indiji izstopim, da počakam drug vlak., ker brzovlak dospe v Belgrad zarana, ko je se noč. V restavraciji vse polno Rusov, ki potujejo proti Novemu Sadu in Subo-tici. Dva Madžara kričita — ti ljudje vpijejo v tujini v svoji mongolŠčini, da jih je polna soba. Ta naduti gospodstva-željni narod se ne more sprijazniti z mislijo, da so minuli časi njegove nadvlade.
Počasi se dani, pa hočem porabili čas do prihodnjega vlaka s tem, da si ogledam Indijo. Široka ccsta, kot po vseh slavonskih mestih, ob straneh so trotoar ji in snažne hiše s čednimi trgovinami. Toda nemška imena ti udarjiajo v oči, srbskih vidiš le malo. Sredi tega stoji lepo poslopje, z napisom »Njemačka škola«. Stražnik me pouči, da šteje kraj približno 1200 Svabov ter 300 Srbov. V občinskem zastopu ima-
V Trst«, dne 27. oktobra 1921.
»CD1I90ST«
Stran III.
# Prosimo vse v mesta bivajoče in v Julijski Benečiji pristojne Jugoslovane, da se zgiase v uradu političnega društva »Edinost* v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20, I.
Šentjakobčani naj se zgiase v konsumsem društvu vsak dan po 7. zvečer. Izostane naj nikdo!
Razpisani štipendiji. Za šolsko leto 1921—22 sta razpisana dva štipendija po 200 lir iz ustanove Andrea Covacich. Pravico do Štipendija imajo revni študenti, ki zahajajo v tukajšnjo trgovsko ali pomorsko akademijo, katoliške vere, spadajoči v tržaško občino in sinovi stanovalcev v Barkovljah.
Za razpisana štipendija je treba vložiti pismeno prošnjo. Frošnji se morajo priložiti rojstni in krstni list, domovnica, ubožni list, šolsko spričevalo zadnjega šolskega leta in dokazilo, da stanuje njegova družina v Barkovljah. Tozadevne prošnje z navedenimi listinami je treba vložiti do 10. novembra t. 1. v uradu za vlaganje prošenj na tukajšnem magistratu.
Druga dva štipendija po 200 lir iz ustanove Mazzoni sta razpisana za revne gojence vsaj IV. razreda gimnazije in ki sc mislijo posvetiti auhovništvu. Štipendij bo izplačan šele takrat, ko dokonča interesent teologične študije. Prošnje z rojstnim listom, domovnico, ubožnim listom in zadnjim šolskim spričevalom naj se pošljejo do 10. novembra t. 1. na magistrat v gori omenjeni urad.
Kmetijska in vrtnarska gespodarska zadruga v Trsta. V nedeljo, 30. t. m. ob 9. uri predpol-dne v zadružnih prostorih skupna seja načel-stva. Vabljeni so vsi odborniki in nadzorniki, da se fe prav gotovo in točno udeleže.
Iz Škednja. Mladinsko društvo «P r o s v e-t a» bo nastopilo v nedeljo 30. t. m. pod okriljem Škednjskega dram. krožka v znani dvorani v Škednju s sledečim vzporedom; Ko-ritnik: <■ Živela umetnost I, = (deklamacija). Pittani: »Volkovi*, (drama v enem dejanju). Odmor. Kette: «Pi;anec», (deklamacija). Dr. Krek: *Tri sestre«, (ljudska zgodba iz narodovega življenja na Gorenjskem v treh dejanjih). Ker gre ves dobiček za dvorano v Škednju, sdini kulturni hram, ki nam je še ostal v bližnji okolici, vabimo cenj. občinstvo, da se mnogoštevilno udeleži nedeljske prireditve. Zače-
Odbor.
Kjadinu-Sv. Alojzij it. 456, je prodal pred nedolgim časom trgovcu Josipu Calliju, stanujočemu v ulici XX. Settembre, 10 zabojev sveč znamke »Napoli«. Par dni pozneje je ponudil istemu trgovcu drugih 60 zabojev sveč. Trgovec je kupil sveče, k&jti bile so zelo po ceni, a ko je pregledal kupljeno blago, je ugotovil, da manjkate pri vsakem omotu, ki ima 20 sveč, 2 sveči. Trgovcu se je zdela ta stvar sumljiva. Stopil je k uradniku in ga vprašal, kje dobi sveče za tako nizko ceno. Uradnik mu ni nič odgovoril, pač pa mu je poslal drugi dan pismo, v katerem je bilo rečeno, da so sveče tatinskega izvora. Trgovec je oddal pismo policiji. Ta je aretirala včeraj uradnika. Uradnik je trdil, da je nedolžen. Pozneje je pa priznal, da je ponarejal pro-pustnice za izvoz blaga, podpise in na ta način prodajal sveče. Policija je zaplenila omenjenih 60 zabojev sveč, ki so vredne 7000 lir. Sleparskega uradnika so spravili pod ključ.
Vesti z Gorlškasa
Shod pri Sv. Luciji. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 30. oktobra se bo vršil shod z edino točko dnevnega reda: Zahtev« na vlado v stvari voj-ae odškodnine. Shod prične ob 11. uri dop. v dvorani gostUne Mikuž. Vojni oškodovanci se vabijo, da sc tega shoda polnoštevilno udeleže.
Vesti z Notranjskega
Iz Idrije. — Obisk poljedelskega ministra.
— V petek, 21. t. m. se je pripeljal minister Angelo Mauri v Idrijo ogledat si naš rudnik. Izvolil si je pot po Vipavski Čez Col in Črni-vrh in spremljalo ga je več uradnikov iz Go-
rice.
Sprejem so hoteli napraviti kar najbolj slovesen. Vsa mladina ljudske šole (in te je nad 900), dijaki z realke in gimnazije so delali Špalir ob cesti do gradu. Na dvorišču v gradu je pričakovala ministra požarna bramba z zastavo, rudniška godba in stotnija vojakov,
tek bo ob 17*A.
* KNJIGE 'GORIŠKE MATICE». Knjige župani iz okolice, prepasani s trobojnico, za-•Goriške niatice» (1. Dr. Remec: «Naši ljudje*.i stopstvo trgovcev, učiteljstvo, duhovščina, de-— 2. Dr. Lovrenčič: «Gorske pravljice«. —' putacija profesorjev z ravnateljem na čelu 3. VeL il- koledar 197?.) iz?dejo koacero Tio~ vse u radništvo. Okoli 5. ure popoldne za-vembra. Kdor se misli naročiti, naj to stori ne-' buči tromba, godba zaigra kraljevo himno,
vojašivo prezentira in minister stopi iz automobila in podaja roko v pozdrav načelnikom vsakega zastopstva.
Kmalo potem je sprejemal v sobi razne deputacije, ki so mu izrekle svoje želje in po-
mndoma, ker se naroČila sprejemajo samo še v soboto cd 17—18. in v nedeljo pa cd 11—12. (v ulici S. Francssco 20, I.) — Cena vsem trem knjigam je berih 5 lir. — Tržaški Jugosloveni storite svojo dolžnosti
Popravek. V včerajšnji številki našega lista trebe. Župan Premerstein je v daljšem govoru v rubriki «Iz tržaškega življenja? v poročila obrazložil ministru, kaj manjka ljudstvu in kaj »Izkopano človeško okostje v Banah pri Op- pričakuje ljudstvu od vlade. Minister je v dalj-iinah* manjka ena vrsta. Vsled tega nerazum- 5cm govoru poudarjal, kako je želel videti ji vi stavek v peti vrsti se je imel glasiti:... i sloveči rudnik, kraj in ljudstvo, ter spoznati Pri kopanju je zadel z lopato v okostje člove- j	jn potrebe novih podanikov. Vlada ima
ške glave. Stvar se mu je zdela sumljiva. Ko- najboljšo voljo, ugoditi zahtevam ---J"
žavljanov kar najbolj. V kolikor
Monsignor se takoj oglasi. Pri avdijenci in izdaaj. — Freiburg i. Br. — Herder 1920. Cena pri banketa je govoril z ministrom le italijan-|M. 5.50, vez. M. 7*20 in dodatki. Vsebina ski, a sedaj začne slovenski; »Na predgovor-1«Knjige» je ta-le: L Vpliv knjige. — II. Izbira nikove želje izjavljam v imenu Slovencev, da knjige. — HI. Boj za knjigo. — IV. Občevanje smo tu na periferiji pač pričakovali, da se bo s knjigo.
v Parizu določilo, da pripademo k večini na-j Prosveta. Skoro sleherna vas v naši deželi šega naroda. A že takrat smo rekli, da hoče- ima svoje društvo, ki mu je naloga zbirata v mo biti dobri, prijazni in vljudni svojim sose-1 svojem okrilju mlado in staro, nuditi mu dom Italijanom. Sedaj smo podaniki nove vla-1 razvedrila in izobrazbe ter možiti mu duševne de. Tudi tej bomo pokorni in zvesti državljani in telesne moči. Imamo bralna, pevska in in to tem bolj, ker se je na visokem mestu telovadna društva, dramatične krožke itd. obljubilo, da se bodo upoštevala naša strem- Nove razmere so obudile skoraj vsa naša dru-ljenja v narodnem, kulturnem in gospodar-^ št v a k novemu življenju in uspešnemu delo-skem oziru. Od viteškega italijanskega naro-| vanju. To delovanje bi bilo še uspešnejše,
ekscelenca prosim, da boste tolmač naših ču- kazal pot za dosego skupnega cilja: narodove stev pri skupnem ministrstvu!«	I izobrazbe, njegovega duševnega in telesne-
Takoj nato je deželni uradnik iz Gorice po- ga razvoja.	, T
»ovil govor g. dekana v italijanskem jeziku in Da se ustvari taka medsebojna vez, je skle-minister se je dobrohotno poklonil in zatrdil, nila »Goriška slovenska omladina« izdajati da bo vlada delala za slogo in sporazumljenje mesečnik »Prosveta«.
v novih provincah.	I Ze naslov sam nam pove, s čim se bo pečal
2uoan iz Vojskega je tudi v slov. jeziku po- ta mesečnik. Pred vsem ima biti glasilo vseh trda vdanost Slovencev do nove vlade v nadi, prosvetnih društev. »Prosveta« bo prmasa-da bo tudi ona upoštevala navade in napre- 1* članke o naših kulturnih delavcih, o siste-dek Slovencev.	(matičnem delovanju v društvih, o kulturnih.
Isti uradnik je prestavil v italijanščini mini- telovadnih, športnih in drugih prireditvah stru od župana izražene Želje.	pri nas in drugod. Nadalje bo prinašala vesu
Navadno pri banketih le predsednik gosta o kulturnem gibanju pri nas in pri drugih na-pozdravi in ta odgovori, drugih govorov ni. rodih. Kajti treba je, da po svoph prire-Vsaj tako je bilo do sedaj v Idriji, ki je več- ditvah ocenimo svoje delo in da po tujih mc-krat kakega ministra pogostila, navada. Novi rimo svoje moči. List bo obsegal društveni, običaji hočejo novo metodo. Treba se je bilo gledališki, telovadni »n športni vestmk, po-prilagoditi tudi temu.	j ročila o raznih prireditvah, njihova naznanila
Ob 12. uri so se vsi razšli, veseli in zado- in ocene, nasvete društvom in druge orgam-voljni. [.zatoriČne vesti. Objavljal bo tudi kritike Drugi dan si je minister z vsem spremstvom! novih knjig. Kolikor bodo dopuščala denarna ogledal župno cerkev — kateri je on patron sredstva, bo postregel last pevskim društvom — jamo, žgalnico in razne šole. Videti je bilo, z izdajo novih skladb v posebni prilogi, Po • -------'—"—	'možnosti bo prinašal list ilustracije.
da je prav zadovoljen.
pal je dalje . ,.
Iz tržaikiga livlienia
Tatinska prekupčevalca. H g. Gašparju San- kajti be«da mu gkulko teče; v ižbrarihobH-inu, lastniku gostilne v Skecnju št 142 sta i kai in krasnij,	govori živo in jasno, da
novih dr-dopuščajo
državne finance in ugled 40 miljonskega naroda, se to zgodi.
Ministru se pozna, da je bil prej profesor,
emu	______________________
prišla v nedeljo popoldne dva prekupčevalca ga "lahko vsak prav dobro razume, in ga nagovorila, naj kupi nekaj volnenega Qb 8. uri je bil banket, h kateremu so bili blaga za obleke. Sancin je s prvič odklanjal povabljeni načelniki uradov, župani, uradni-ponudbo, a končno, ko mu je pokazal pre- šivo ja poveliniki tukajšnje posadke, vsega kupčevalec blago, ki se jc zdelo njemu vredno ------
za gotovo svoto, je segnil prekupčevalcu v roko, dočim se je drugi prekupčevalec odstra-
Ob 3 popoldne so se za slovo zbrali v gradu j Tak Est je nujno potreben, ako hočemo, zopet deputacije raznih uradov, godba, požar-' da doeeže naše društveno delovanje višjo na bramba, vse vojaštvo. — Evviva Idria — stopnjo. S takim listom, ki naj bi dajal dru-evviva Italia! je minister za slovo vsem zakli-, štvenemu delovanju pravo smer, preprečimo, cal ter se vrnil proti Gorici	m	da ne zaidejo društva na kriva pota pri du-
Pri deputacijah in drugih pogovorih je goto- ševna in telesni vzgoji naroda. List se bo vo spoznal, da Slovenci v kulturi ne zaostajejo tiskal na 24 straneh četverke. za drugimi narodi, in pri živahnem narodnem j Cena se bo določila tako, da jo bodo gibanju je videl, da se veliko dela po društvih zmogli tudi najširši sloji. List bo pričel izha-za izobrazbo naroda. Saj včasih se je prav za- jati v kratkem. Kedaj izide prva številka, čudil, ko se mu je povedalo, koliko članov objavimo v Časopisih ; danes pa vabimo na ima to društvo, koliko ono in kako si prizade- sodelovanje in naročbo. —- »Goriška slovenska omladina« Tiskovni odsek, Gorica, Corso verdi 37.
Poziv dramatičnim društvom! V založbi •Zvezne tiskarne« v Ljubljani izide tekom oktobra knviga, ki so jo doslej vsa naša dramatična društva in dramski odseki tako zelo pogrešali: »Diletantski oder», navodila, spisal Milan Skrbinšek. 2e ime avtorja daje garancijo, da bo knjiga strokovno na višku; pisana pa je tako priprosto in pregledno, da bo dostopna in razumljiva prav vsakemu diletantu, ki bo iz nje mogel črpati vse, kar rabi za nastop na odru. Ker so že došla mnogotera naročila, prosimo, da nam vsa dramatična društva in dramski odseki raznih korporacij javijo, koliko iztisov bi vsako društvo naročilo, da bo
va, da doseže svoj vzvišeni namen.
Mi pa bomo mirno in dosledno delovali naprej ter pričakovali, kako se nam bodo dane obljube v dejanju izpolnjevale.
skupaj do 40 oseb.
Ko se je šampanjec natočil, je pozdravil v daljšem govoru inženir in vrhovni voditelj rud-
ni! ter ukradel iz predala v banku Sancinovo ^^a Busachi ministra kazaje mu zgodovino listnico s 1150 lirami. Na to se je nenadoma i redltika, ki je toliko let donašal državi velike spomnil Sancin: prekupčevalca, s katerim se dobičke, in ga prosil naklonjenosti, da se tudi je bil pogajal, je pustil pri vhodu v gostilno in pOCj nGVO viado razcvita in krepi ter živi ru-slopil k predalu: listnice ni bilo več. Sancin je rfarje zadostno pri težkem delu. poklical na skrivnem orožnike, ki so aretirali; Mmister nato takoj odgovori v daljšem go-tatu. Drugi, katerega je bil pustil Sancin pri voru jn zagotavlja, da bo vso pozornost in vhodu, je med tem časom pobegnil. Prvi pre-1 skrb posvečal napravi, ki ima zgodovinsko kupčevalec, ki se piše Alojzij Castellone, je vrednost in veliko važnost, kajti v tesnem bil preiskan. Ukradeno listnico, ki so jo našli kotlu živi toliko ljudi, ki bodo gotovo tudi
pri njemu, so vrnili lastniku- Pozneje je bil aretiran še dru^i prekupčevalec. Imenuje se: Josip Micale. Pozor torej pred potujočimi kramarji in krošnjarji.
Spop-id med iašicti in komunisti pri cerkvi Sv. Jckoba. Pred snočnjim okoli 9. ure je obkolila večja gruča šentjakobskih fašistov (napadalni oddelek) na obširnem trgu pri cerkvi Sv. Jakoba, in sicer par metrov cd šentjakob-
pod novo vlado čutili še večjo prostost in naklonjenost, kakor so jo do sedaj uživali.
Občinski gerent komisar Briganti pozdravi nato ministra v imenu mesta, ki bo s svojim mirnem prebivalstvom vedno hvaležno za vso naklonjenost in podporo, ki jo bo uživalo pod novim gospodstvom.
Takoj za njim se oglasi profesor Venezian, Navdušeno kaže, da v tej deželi prebivata
skega sedeža fašistov, gručo komunistov Meddva naroda, Slovenci in Italijani, ki sta si bila obema strankama je nastalo hudo sporekanje,! v jjUdi vo|ni nasprotnika. Oba naroda, ki se je končalo — kakor vedno — s tem, da Slovenci in Italijani, sta v tej borbi imela ve-so potegnili fantje iz žepov samokrese in za- ijke ^^^ padlih vojakov gledajo sedaj čeli streljali. Pri tem je bil ranjen s kroglo iz ^ nebes ^ nas jn nam kličejo: Bodite sprav-samokresa v desno bedro 24 letni fašist Livio! pustite sovraštvo, mir in ljubezen naj Monassi, stanujoč na tekališču Garibaldi 13.	---—---m —i	— ..
Pozneje je uvedla policija preiskavo v komunističnem krožku *Spartaco» v ulici del Rivo. Pedeset mladeničev, ki so se nahajali za Časa preiskave v krožku, je bilo aretiranih. Od teh je bilo pozneje izpuščenih 17.
Sleparski uradnik. 23 letni Cezar Veglia, uradnik pri glavnih skladiščih, stanujoč v
vaju spaja na zemlji, saj ste lahko spoznali, kam pripelje nasprotstvo in sovraštvo med sosedi. Nato napija slogi in bratstvu Slovencev in Italijanov.
Do sedaj je bilo vse italijansko. Ko je govornik omenjal Slovence, se je bilo treba o-glasiti tudi slovenski. Tedaj naprosijo g. dekana, naj odgovori v imenu Slovencev.
Borov! za nesrečne ittiz o Istri
Popravek. V poročilu o darovih za nesrečne žrtve v Istri v «Edinosti* od 25. t. m. se je vrinila neljuba pomota, katero na zahtevo soških rodoljubov popravljamo tako-le: mesto , darovali tržaški, istrski m goriški rodoljubi, naj se glasi: «darovali tržaški, istrski in soški rodoljubi.»
Kniiievnosft in umetnost
Knjige "Goriške matice«. «Goriška matica» v Gorici izda za 1. 1922. naslednje knjige:
1.	Dr. Alojz Remec: «Naši ljudje». To je »Zabavne knjižtce» II. zvezek. Dr. A. Remec je znan med našim ljudstvom iz polpreteklega časa, ko je spisal prelepo knjigo «Veliki punt», ki se je objavila že v 2 natisih. Velezanimiva tvarina je skrita v teh njegovih povestih, ki so vzete iz življenja našega ljudstva na Vipavskem in deloma tudi v Trstu. Povesti so krasne,
2.	Prof. dr. Joža Lovrenčič: «Gorske pravljice*. Te pravljice so karakteristične po svoji vsebini. Vzete so iz ljudskega pripovedovanja v Kobariškem Kotu. Kobariški Kot doli do Čedada tvori v teh pravljicah glavno snov. Bujna pesnikova fantazija se zrcali v teh pesnih. Čitatelja začarajo v skrivnostne dogodljaje, ki so se baje dogajali v nadiški dolini, od Koba-riškega kota doli do Čedada. — Nekatere pravnice so ilustrirane, tako: Jezero, Skopnik, Mati itd.
3.	Veliki Koledar za L 1922. Koledar je bogato ilustriran z mnogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev minulega in sedanjega časa, slike naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov, politikov, poslancev, mnogih skupin, društev, starinskih znamenitosti, pokrajinskih slik itd. Glave posameznih mesecev bodo krasile nove risbe priznanega slovenskega umetnika-rojaka A. A. Bucika. Na prvi strani koledarja bo risba, ki bo izražala geslo: «Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj.* Naši domači pesniki in pisatelji bodo v koledarju skoraj polnoštevilno zastopani s svogimi duševnimi proizvodi.
Cena vsem trem knjigam (ki so ena celota) je samo pet lir. Če bi kdo hotel imeti koledar trdo vezan, naj doda še dve liri.
Knjige bodo dotiskane in se začneje razpošiljati ob koncu meseca novembra.
Bernard Arcns: «Das Bnch». Druga in tretja
temu primerna naklada. Istočasno izidejo tudi strokovan navodila g. E. N. za šminkanje: «Lepa Maska*. Naročila za obe knjige naj se pošljejo na naslov: Založba «Zvezne tiskarne* Ljubljana, Marijin trg 8.
Gospodarstvo
Naše kmetsko glasilo. Povsod po deželi se sliši, da nam je potreben kmetski list, ki bi tolmačil razna gospodarska vprašanja našemu kmetskemu ljudstvu. Pri slovenskem kmetijskem društvu v Gorici je tudi poseben odsek, ki ima skrbeti za tak list. Brez tiska, ki je velik pripomoček širjenju izobrazbe, ni mogoč v kmetijskemu gospodarstvu napredek, ki bi odgovarjal pridobitvam modernega kmetijskega znanstva, ki je bilo in ostane vedno kazalec v naprej. Vsi narodi, ki so se povspeli visoko s svojim kmetijstvom, imajo kmetijski tisk zelo razvit. Za primer navajam le Nemce, pri katerih izhaja »Berliner landwirtschaftliche Presse« vsako sredo in soboto v trikratni velikosti nedeljske »Edinosti«.
Nam v Julijski pokrajini je strokoven kmetijski list dvakrat potreben. Drugi imajo svoje kmetijske, gospodarske in gospodinjske šole, za katere se mi le borimo; drugi imajo šestmesečne in krajše gospodarske in gospodinjske tečaje, o katerih mi le sanjamo, a se ne upamo teh svojih sanj izraziti v javnosti. Kmetijske šole in gospodarski tečaji so vedno istočišča kmetijske izobrazbe, ki jo širijo v zadnjo gorsko vasico. Mi tu v Julijski pokrajini smo sicer odrešeni, a nimamo nad seboj dobrega očeta. Nimamo pričakovati dobrot in darov; niti toliko ne dosežemo, da se nam da to, kar nam gre po pravici. To bomo gotovo imeli, če nam ne uničijo, kar bomo sami naredili in si z lastnim delom ustvarili; le na to moremo z gotovostjo računati. Do kmetijske šole moramo priti, ker jo potrebujemo in prepričan sem, da jo bomo imeli. Za en-
'krat si pa ustvarimo list, ki bo Širil kmetijsko izobrazbo med ljudstvo in to v poljudni obliki.
Ali naj bo list samo strokoven? Ako pogledamo liste v Italiji, ki prihajajo med kmetsko ljudstvo, tedaj vidimo, da ni skoro najti samo strokovnih listov, temveč vs: nastopajo istočasno tudi zadružno misel. Mi " Julijski pokrajini imamo Že precej dob, ^ ;to zadružništvo in to naravnost kriči po »vuj^ua glasilu. Med našim ljudstvom moramo siliti zadružno idejo, učiti moramo našega kmeta modernega gospodarstva, a istočasno tudi varčnosti. Zavedati se moramo, da je varčnost največji zaveznik vsakega malega človeka, pa najsibo delavec ali kmet.
Kako važno je zadružno glasilo, ki povdarja. pomen zadružne idsje, naj dokažeta sledeča dva slučaja iz bližnje povojne prošlosti:
Prvi slučaj: V neki vasi je bila cena ovsa pri trgovcih L 2.50 za kg. Novo ustanovljena zadruga je začela prodajati oves po L 1.60 in s tem prisilila znižanje dnevne cene. Trgovci so jo z&ižali na L 1.50. Zadruga je morala svojemu ovsu cene zdržati, ker ni kapitalistično podjetje, ki razpolaga z milijoni. Kot so drli kmetje v zadrugo, ko je bil oves pri trgovcu po L 2.50, tako so jo potem zapuščali in šli zopet k trgovcu, kjer so dobili oves 10 st nk ceneje.	i
Drugi slučaj: V drugi vasi je bila dnevna cena koruze L 1.40 za kg, zadruga je začela prodajati po L 1.12. Posledica tega je bila, da je vse drlo v zadrugo. Za dva dni so trgovci znižali cene koruzi od L 1.40 na L 1.10, po«le-dica tega znižanja je bila, da se je zadrugi blago ustavilo, ker so jo odjemalci zopet zapustili.
Dejstvo je, da je zadružna misel v naših kmetskih vrstah zelo malo razvita in se ne upošteva dejstvo, da zadruge uravnavajo cene in to uravnavanje cnemogočuje špekulantom brezvestno dobičkarstvo in kruto odiranje. Ta važnost zadrug je malo znana in čas je, da se v tem oziru prinese jasnost v kmetske vrste.
Še en slučaj: Zadruga je začela propagirati krmljenje živine, posebno mlečne, z oljnatimi pogačami. Imela jih je v zalogi 20 kv. po L 0.75, otrobi so bili po L 0.60. Oljnate pogače se niso mogle upeljati, ker so gledati živinorejci zelo nezaupljivo nanje. Cene otrobom in vsem krmilom so sc začele dvigati in otrobi so dosegli ceno L 0.95. Oljnate pogače imajo vsaj še enkrat toliko redilne in proizvodilne moči v sebi, nego otrobi, in vendar so pogače zastale in kmet je kupoval otrobe in ne pogač, ako-ravno jih žival zelo slastno požre, ko se jim privadi, kar se zgodi 2—3. dan. Pogače še danes ležijo v skladišču in to le vsled tegai ker kmetje niso poučeni.
Iz tega slučaja vidimo, kako potre'sfeo je strokovno in zadružno glasilo obenem. Sti?žaljenje zadružnih central mora biti, da debi vsak zadružnik v roke list, ki mu bo tolmačil važne iznajdbe, ga učil te uporabljati ter mu dajal različne nasvete in navodila.
Pri ustanovitvi lista je važno sledeče:
Strokoven list nam je potreben, zadružni istotako. Mi v naših razmerah pa ne smemo !,deliti in razbijati svojih skromnih moči, ter I ustvarjati dva lista, ker bi gotovo hirala aK ' zaspala oba. Nimamo različnih fondov, ki bi ' liste zalagali, zdrževati jih moramo sami. U-I stvarimo si en list, In ta naj nekaj velja! Kdor hoče pomagati našemu kmetu, mu mora pomagati na vsej Črti. Ni si mogoče misliti, da bi samo s strokovnimi članki povzdignili kmetsko gospodarstvo. Pregovor pravi, da se krava molze pri gobcu, kmetu se pa pomaga pri žepu in tu bomo pomagali na ta način, da ga bomo informirali tudi o cenah. S tem pa ni še vse urejeno; našemu kmetu moramo dali priložnost, in to bodi naše stremljenje, prodajati in kupovati vse brez različnih mešetarjev.
Zato si ustvarimo fcst, ki bo kmetijsko strokovno in zadružno glasilo Julirske Pokrajine.
Ing. agr. Josip Rustja.
Direktna blagovni promet med Jugoslavijo in Ogrsko je na podlagi mednarodnih tovornih listkov zopet odprt. Interesenti smejo zahtevati naznanilo obmejne prevozne postaje.
Nescci bojkotirajo francc«ko blago. «Journal des Debats« poroča, da je poslala francoska vlada nemškemu zunanjemu ministru energično protestno noto proti bojkotu francoskega blaga v Nemčiji.
Avstrija hoče imeti lastno trgovsko mornarico. Z Dunaja poročajo, da se je ustanovila tam anonimna družba, ki hoče zgraditii avstrijsko trgovsko mornarico. Družba '[a-novil Avstrijski kreditni zavod s poincčjo največje ameriške parobrodne družbe American Shipand Commerce Navigation skupno z družbo Hamburg - Amerika Linie. Ker vsled sedanjih razmer družba ne more naoaviti lastnih parnikov, si je zagotovila potrebno tonažo za potnike in blago pri svojih ameriških in nemških prijateljih. Ko si bo nabavila družba lastno tonažo, pod avstrijsko zastavo, bo j>oskrbe1a tudi za avstrijsko o-sobje na ladjah. Osnovna glavnica družbe znaša 10 millonov avstrijskih kron. Večina delnic je v avstrijskih rokah.
jo Švabi večino in tudi župan je Švab. Toda nihče jim ne zažiga hiš ali z bombami raz-streljuje kulturnih naprav. Žive v slogi s Srbi ter so polni hvale do nove države, ki jim nudi poleg blagostanja varnost imetja in spoštovanje njihovega jezika.
Zdanilo se je bilo, ko zapustimo Indijo. Vlak je natlačen delavcev ter kmetic, ki nosijo živila v Belgrad na trg. Tu si že med Srbi: vsi se tikajo pa »strina« in »čika« slišiš vse vprek. Toda vmes slišiš tudi slovaški ter nemški (švabski). Bogati Srem je bil privabil vse polno naseljencev, predvsem Švabov in Slovakov, ki žive deloma kompaktno, deloma raztreseni med domaČim ljudstvom.
Vlak nas naglo pelje proti cilju. Že vidiš preko ravnih polja na obzorju podolgasti gorski hrbet; vrsta vitkih topol označuje tok Save in zadaj se kljubovalno dviga strmi A val a (565 m visoka gora). Glej tam je ona junaška srbska zemlja, vsa s krvjo poškropljena...
V Zemunu nas že Belgrad pozdravlja z onkraj Save. Amfiteatraiično se vzdiguje na hribu: na levi trdnjava z nekdanjo turško kulo, v sredi vitki stolp saborne cerkve, na desni dviguje hotel »Moskva« svojo lepo streho nad tovarišicami. Pogled te očara. Kot velikanski oltar se dviguje pred teboj jugoslovenska prestolnica.
Po kratki vožnji stopimo na most. Spodaj teče počasno in mogočno široka Sava. Ob bregovih vidiš vse polno čolnov in parnikov, ki jih je prisodila ententa Jugoslaviji. V pristanišču dalje je vse živo, ravno-
kar odhaja parnik v Zemun. Zavozimo v kolodvor — na cilju smo. Nepopisna so čustva, ki te navdajajo, ko položiš nogo na ta zgodovinska tla. Na poslopju se blišči državni grb z napisom »Belgrad« v cirilici in latinici. Kolodvor ni velik, pa je gnječa. Obenem z nami je prispel drug vlak iz notranjosti Srbije, istotako poln prodajalk s sadjem in perutnino. Ženske nosijo koše na kolu preko rame, kot pri nas na deželi vodo. Kontrola je stroga, toda vse gre gladko in mirno. Srbi so resni in ne poznajo pra?!£c£a govCrir^nia, Seljaki nosijo še po večini vojaške čepice, tako da se ti zds, da si med samimi vojaki.
* * m
Prvi vtis, ki ga dobiš, ko izstopii iz bel-grajskega kolodvora, je vtis trdnjave. Pred teboj se ti odpre Wilsonov trg ter silno široka, navzgor vodeča, ravna Nemanićeva ulica. Prostor ob straneh še ni sezidan, le par starinskih hiš ter vojašnic vidiš na desni. Sledovi vojne se še poznajo, posebno v tlaku ob straneh, kjer če zevajo jame ter razpokline povzročene od granat.	^
Pa obrnimo na levo mimo vojnega minit strstva na Knez Miloševo ulico. Skozi že) lezno ograjo opaziš tu dvoriiču podoben prostor z enonadstropnim dvorcem: us vodajna skupščina, jugoslovanski men t. V tem skromnem poslopju je b: ložen temelj novi državi. Toda idimo dafje. pa zavijmo na Kralj Milanovo ulico. Vi'1-komesten pogled se ti odpra. Široka, 441-ga ulica % lepimi hita mi in palačami fia obeh straneh. Elegantni pariški kandelabri
8o sredi dajajo vsi ulici gospodski značaj, [ič te ne moti, če stoji kraj palače nizka, starinska hišica. Po ravnih, simetričnih zagrebških ulicah oko rado počiva na tej raz-noličnosti. Krasen je novi kraljevski dvor, v obliki podkve, s parkom na sredL Na o-beh kupolah se sveti kraljevska krona. Dalje je med lepimi trgovinami skrit začasen Aleksandrov dvorec: pritlična stavba z velikimi baročnimi oknL Da ni obeh postavnih gardistov ob vhodu, ne bi opazil skromnega bivališča sedanjega jugosloven-skega kralja. Naprej gredoČ vidiš na sredi ulice postavljen paviljon, ves v črno povit z doprsnim kipom kralja Petra, Tu bo stal njegov bodoči spomenik.
Mesto še žaluje po svojem velikem kralju. Vsa javna poslopja nosijo črne zastave in'ministrstva imajo še posebej s črnimi zavesami zastrte vhode. Danes so to edini žipoti, ker še nimajo lastnih poslopij pa nameščena malo tu in tam. d cirilico se kaj hitro sprijazniš. Sicer pa vidiš (udi mnogo napisov v latinici, pred-* sem na vseh državnih uradih ter na poslopjih podružnic raznih slovenskih ter hrvatskih bank. Da, tu si v slovanskem mestu, pristna slarosrbska imena ti bleste naproti Toda tudi marsikateri Kohn, VTeiss itd. se previdno skriva za cirilico Belgrad naj pazi, da se židovski mrčes, ki se trumoma seli iz Budimpešte in Dunaja, ne zaredi v preobilici Zagreb dovolj jasno uči, kako zamore ta brezdomovinska golazen, če je v njenem interesa, odvrniti ves narod od niefove nrave poti
Sicer pa ti Belgrad napravlja vtis mesta, ki vstaja iz težke preizkušnje k boljšemu lepšemu življenju. Stoletja je služilo Turkom za trdnjavo in Nemcem za cilj, pa ni čuda, če je sredi vojn in obleganj v marsičem zaostalo. Toda danes vstaja, povsod se zida, popravlja, olepšuje: Na kralj Milanovi ulici kot na periferiji. Belgrajčani hočejo hitro dvigniti svoje mesto in kaj Iju-beznjivo ti odgovorč, če ga pohvališ: »Nije još lepo, ali će biti.«
Sploh čutiš iz besed, izražajev, da si med ljudstvom, ki ljubi svojo državo in ki sprejme rado vsacega, ki hoče delovati v njen blagor. Po onem kritikujočem, vse podira-jočem, razdiralnem zagrebškem ozračju ti to dobro dene. V splošnem je Srb jedrnat, markanten. Nič one omahljivosti, razdvojenosti ne najdeš na njem, kot pri Slovencu ali Hrvatu. Pri zadnjih dveh se narodno čustvo križa z mehkim, mednarodnim, katoliškim svetovnim naziranjem. Pri Srbu se oba čustva krijeta. In tako stoji pred teboj v svoji notranjosti harmoničen človek, ki gleda ravno v svet, ki se drži svoje poti, pa naj ga stane glavo. Odtod ona srbska »trmoglavost«, o kateri toliko slišiš v Zagrebu in Ljubljani, a odtod tudi ona sila, ki je to ljudstvo usposobila, da se je v boju za svoje cilje uprlo z noži silni nemški ar-tileriji, da je z golini rokami trgalo žične
ovire.
a • »
Le glavne ulice so ravne, medtem ko obstranske vodijo gor ali dol. Tudi »Kraljev trs?«, kier ie tržišče z živili visi In če si
tu ogleduješ cene, se prepričaš, da ni nikjer one »grozne« draginje, ki so jo razkri-čali v svet mednarodni verižniki. Seveda, gospodje so mislili, če žive na Dunaju zastonj, se morajo Belgrajčani pred njimi kar na trebuhih valjati. Pa tudi nasproti Zagrebu ne najdeš one velike razlike. Pomno?i večino pridelkov s 4 pa dobiš zagrebške cene, za katerimi v zadnjem času tudj ljubljanske ne zaostajajo mnogo. Id ko je življenje samo razrešilo ono zamotano valutno vprašanje, ki se je zdelo nerazrušljivo, in zadnji čas bi bil, da bi nova država vpeljala v vsej državi plačevanje v dinarski veljavi. S tem bi veliko pridobila na ugledu in kreditu. Drage so sobe, hoteli in restavracije. Onih dobrih srednjih domaČih gostiln, ki jih dobiš v Ljubljani in Zagrebu, tu ni. Podjetni Hrvati in Slovenci bi tu našli drugo »Ameriko«. Pridobili bi sebi blagostanje in mestu dober glas.
• • •
Toda mestnega vrvenja se hitro naveličaš pa kaj rad pohitiš v prijazni Kalimeg-dan, vrt na obronkih belgrajskega hriba. Ob vhodu na levo stoji spomenik velikemu Doriteju Obradoviču. Priprost napis diči spomenik: »Dositeju Obradoviču — zahvalni srpski narod.« Tudi v parku stoje v krogu doprsni kipi raznih srbskih književnikov, Še par korakov do ograde in pred teboj se odpre krasen razgled.
(Konec prih.)

Stran IV,
»EDINOST«
▼ Trstu« dne 27. oktobra 1921«
Izvoz italijanskega riža« Iz Rima poročajo, da je odbor za izvoz in uvoz v finančnem mi' nistrstvu dovolil izvoz navadnega riža in gotov kontingent boljše vrste.
Novi monopoli v Italiji. Iz Rima javljajo, da se bo povišala cena gotovim dosedanjim monopolom in da se bodo uvedli novi monopoli.
Nove rffriii'Vf tarife na Romunskem. Iz
Bukarešta javljajo, da so se carinske tarife za uvoz belgijskega in angleškega blaga aplicirale tudi na uvoz blaga iz Francije in Italije.
Znižanje romunske živine. Vsled pomanjkanja transportnih sredstev je znatno padla cena živini v Rumuniji.
Romunski petrolej. Kakor javljajo iz Bukarešte, je zelo zaostal izvoz petroleja vsled konkurence gališkega petroleja.
Cene tobaku v Bolgarski. V okolici Nevro-kopa se prodaja lanski tobak po 30—35 levov kg.
Elektrifikacija Slovaške. »Slovensky Den-nik« poroča o ustanovitvi zapadnoslovaške elektritikacijske dražbe s finančno pomočjo države. Osnovna glavnica družbe znaša 8 mi-ljonov čehoslovaskih kron
Nova tovarna kvasa v Jugoslaviji. Tvrdka Eschl je instalirala svojo koroško tovarno kvasa v Kreki v Bosni, kjer ima tudi tovarno za špirit
Nemške lokomotive za Bolgarsko. Sofijski listi poročajo, da je dospelo v Bolgarsko 13 naročenih lokomotiv iz Nemčije. Ostale lokomotive so na potu.
Osemurni delavnik v Nemčiji. Tovarna *Lu-nawerke® pri Hallu je uvedla ponovno na teden 56 ur dela. Isto nameravajo storiti vse večje tovarne. Zdi se, da se zakon o osemur-nem delavniku, ki je bil eden največjih uspehov revolucije, v praksi ne bo držal. Nemci hočejo delatif
Zvišanje carin v Švici. Iz Berna poročajo: Svet stanov ie sprejel s 26 proti 5 glasovom predlog zveznega sveta glede zvišanja carin.
Proračun čehtfslovaške države. Čehoslova-ški finančni minister Novak je predložil zbornici državni proračun za leto 1922. Dohodki so preračunani na 18.9 miljonov, izdatki pa na 19.7 miljonov, tako da znaša deficit 788 miljo-nov kron. Minister je naglašal, da je Čehoslo-vaška edina med državami srednje Evrope, ki se je do danes upirala inflaciji papirnatega denarja in vzdržala svojo valuto na višini nasproti katastrofalnim padanjem, kot so ga bile deležne druge države.	_	*
Cene aa svetovnem trgu rastejo. Iz Amerike in Angleške prihajajo poročila, da so se cene zadn i čas znatno dvignile.
Cene prešicem na dunajskem trgu. Na dunajskem tr£u so se plačevali živi prešiči po približno 450 K kilogram.
Čebelarstvo v Švici. Odlično mesto v švicarskem narodnem gospodarstvu zavzema čebelarstvo. Letos so imeli v mali Švici 31 učnih tečajev za čebelarje. Največji kurs ie bil kurs za učitelje kursov. Štel jc 70 poslušalcev. Poučevali so najboljši švicarski čebelarji, če-belarji-učeniaki: dr. Brtinuich, dr. /viergentha-ler, dr. Burri i. dr. To leto so razposlali švicarski čebelarji čez 5000 matic, ki so jim vrgle več ko 62.000 frankov. Kaj pa šele vosek in med! Pač ni čudno, da se v Švici čebelarstvo tako goji.	.....
—	Nova podjetja v Jugoslaviji- V zadn*em času so se ustanovila v Jugoslaviji sledeča nova podjetja: Srbska zadružna banka d. d v Sarajevom z delniško glavnico 5 railjonov kron; Rosija — Fonsiere — zavarovalnica In protizavarovalnica d. d. v Belgradu z delniško glavnico 5 miljonov dinarjev; Mineš and Industries of Jugoslavija Ed. London z jugoslo-venskim zastopstvom v Golubovacu, glavnica znaša 7500 ang. pfandov in 6,441.292 jugoslo-venskih kron.
—	Jažoslovensko-avstrijska gospodarstvena pogajanja. V zadnjem času se je raznesla vest, da^so se jugoslovensko-avstrijska gospodarstvena pogajanja, ki so se vršila na Dunaju in ki o imela namen, da se sklene med Jugosla vijo in Avstrijo trgovinska pogodba, razbila ter da so jugoslovenski delegati zapustili Dunaj. Nasproti tej vesti poročajo z dobro poučene strani, da so izgledi, da se bo dosegel tned prizadetima strankama končni sporazum, jako dobri ter da se lahko upravičeno upa, da se bodo vsa še nerešena sporna vprašanja rešila. Pogajanja so samo odložena, ker so morali iti jugoslovenski delegati radi nekaterih točk po navodila v Belgrad. Upa se, da se bo pri?io v Belgradu v najbližji bodočnosti do sklenitve trgovinske pogodbe.
Narodne banke (National Banks) v Zedin e-Aik državah. V Zedinienih državah je bilo koncem zadnjega junija 8178 Narodnih bank, ki vse imajo pravico izdajati papirnati denar (po enakem vzorcu), pokrit z državnimi papirji. Vse so seveda privatne akcijske družbe ter se imenujejo narodne radi tega, ker so ustanovljene na podlagi zakona, sklenjenega v centralnem parlamentu v Washingtonu, dočim so Državne banke fistotako akciske dr.) ustanovljene na podlagi tozadevnih zakonov posameznih držav ameriške federacije ter ni-maio pravice izdajati bankovcev. Bakovce izdajajo tudi takozvane Zvezne reservne banke {Fedcral Reserve Banks), ki jih je pa le malo ter se nahajajo samo v najvažnejših središčih, so pa tudi akcijske družbe in so pravzaprav centrale vseh važnejših finanč. zavodov v takozvanih bančnih okrožjih, na katere so razbeljene vse Zedinjene države. Bankovce izdaja tudi finančno ministrstvo v Washingto-iu (Treasury), razen tega imamo še zlate (n srebrne certifikate (gold and silver certifica-tes), nakaznice na zlato in srebro v državni zakladnici. Bankovci vseh teh vrst so si zelo podobni in čeprav se n. pr. pri Narodnih bankah zahteva kritje le v državnih papirjih, se ni bati, da bi prišli ob veljavo ali da vsled prevelike množine večali draginjo, kot se to godi po drugih deželah, to pa radi tega, ker novčanice kot take igrajo v Zedinienih državah primeroma majhno vlogo, kajti vse se plačuje po navadi s čeki. Zato /te treba ob času gospodaskih kriz precejšnje previdnosti celo z bančnimi čeki. Tako je n. pr. v 12 me-sec;h, končanih zadnjega junija, zaprlo vrata poleg manjših denarnih zavodov tudi 130 Narodnih bank. Med temi jih je 28 propadlo.
84 jih je šlo prostovoljno v likvidacijo in 18 se jih ie spojilo z drugimi zavodi. Na novo je pa bilo v istem času ustanovljenih 21 Na« rodnih bank. Ker so si trije bivSi insolventni zavodi zopet opomogli na noge, imajo naenkrat vsega skupaj Zedinjene države 85 Narodnih bank več kot lani.
Koliko bo morala plačati Nemčija L 1922. vonega reparacijskega dolga? Nemčija mora plačati 15. aprila 1922. 500 miljonov mark v zlatu, 15. maja 1922. 390 miljonov mark v zlatu, 15. julija 500 miljonov mark v zlatu in 15. avgusta 1922. 390 miljonov mark v zlatu. Nemški finančniki so mnenja, da bo Nemčiji nemogoče že krog velike noči 1922. zadostiti svojim obveznostim in da bo ententa prisiljena revidirati mirovne pogoje nasproti Nemčiji. Nemčija je letos do 31 avgusta točno izvršila svoja izplačila. Toda to jo je stalo velike žrtve. Ker je bila prisiljena za papirnate marke kupovati tuje devize in valute, je padel kurz nemške marke za več kot tretjino, tako da stoji nemška marka zadn|« dni v Curihu krog 5.35. — NemSki zakladni minister pripravlja sedaj dalekosežni sanacijski načrt državnih financ. Državni kancler upa dvigniti tako nemško valuto.
Gospodarska kriza v Južni Ameriki. Gospodarska kriza, ki tlači ves svet, je preko seve-roameriških Združenih držav prešla polagoma v Južno Ameriko začetkom minolega leta. Blago je začelo zastajati po skladiščih in carinarnicah in danes je vse zabasano, izvoz in uvoz sta zastala. Valute južnoameriških republik so padle kakor še ne izlepa.
Južnoameriško gospodarsko krizo so pospešile Združene države S. A. Tam so bili namreč južni Američani še po vojni naročil o-greonne količine blaga — slepo so zaupali v trajnost gospodarske sreče, ki se jim je smejala za časa vojne in prvi čas po njej. Severne Zedinjene države njihovih naročil najprej niti izvršiti niso mogle, ko je pa prišla kriza in se je .Evropa zanje zaprla, so se lotili dela za Južno Ameriko in so naenkrat vsa dotična naročila izvršili. Južna Amerika je bila preplavljena s severoameriškini blagom. Obenem so padle južnoameriške valute; večina argentinskih brazilskih in čilskih tvrdk je prišla v denarne zadrege in pustila blago obležati na carinarnicah. Izvoz se je zaradi gospodarskih razmer v srednji Evropi ustavil. Kriza je popolna.
Najhuje je prizadeta republika Cile. Njeno državno gospodarstvo je temeljilo na njenem naravnem bogastvu: na izvozu čilskega soli-tra. Ta proizvod je Čile že za časa vojne in po njej v ogromnih množinah izvažala v Severno Ameriko in Nemčijo za izdelavo mundcije in razstreliv. Sedaj je Nemčija popolnoma odpadla, ker pridobiva soliter iz zraka, Severoa-meriške Zedinjene države pa solitra tudi ne potrebujejo več, temmanj, ker dmajo nakopičene Še ogromne zaloge. Prenehal je vsak izvoz solltra, a država je ostala brez vsakih dohodkov. Državne blagajne so se izpraznile do dna in čilski pezo, ki je bil drugače vreden 18 pence, ni vreden danes niti šest pence.
Še resnejša je kriza v Argentiniji. Ta država je imela v vojni zlate čase in modra politika njenega predsednika dr. Irrigoyena jo je dvignila na čelo južnoameriških držav. Argentinski pezo je prekašal celo angleška funt in je stal takoj za dolarjem. Še na zborovanju Zveze ( narodov !e Argentinija nastopala tako samo* l zavestno kakor nobena druga država.
Toda začetkom leta 1920. so se jeli tresti gospodarski temelji argentinske republike. Pokazalo se je, da more ali pravzaprav mora živeti Evropa tudi brez argentinskih pridelkov: izvoz volne se je polagoma popolnoma ustavil, nakar so padle cene tudi živini. Celo z žitom niso vedeli kam. Umetno zvišana vrednost dolarja je še bolj pritiskala argentinsko valuto. Da ustavi nadaljno neigotovost valute in dvigne vrednost peza, je argehtinska državna blagajna zaprla svojo zlato zalogo in prepovedala vsak izvoz zlata. S tem je pa ooložaj le poslabšala in danes leži še pred kratkim tako ponosna in samozavestna republika pod težo gospodarske krize onemogla na tleh.
Nič boljše se ne godi Braziliji. Temelj njenega gospodarstva tvori kava. Te ležijo ogromne zaloge po skladiščih in carinarnicah, izvoza nobenega. Cene so padle in vse vladno prizadevanje, da bi jih umetno držala pokonci, so zaman. Milreis, ki je veljal 18'5 angL pence, je vreden danes le še 6*5.
Tako je tudi Južna Amerika morala izkusiti kako opoteča je gospodarska sreča, zgrajena na umetno ustvarjeni konjunkturi.
Ne!a Puhar Branko Popović
poročena Poreč-Trst, 27. oktobra 1921.
872
MALI OGLASI
STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. j Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55 j
IZBORNO hrano dobijo dva ali trije gospodje.) Ulica Lavatoio 1, I desno.	1973 j
PRODA SE zlata, švicarska Valdirivo 42, pritličje.
ura za L 380.—. | 19741
UubllmisKa kreditna &anlxn i
* Podružnica v Tri.j, I
Centrala v Ljubljani.
Podruiniee:
bile. lomlje, Borita, Sara]., Split,Tnt, Marfior Ptuj,
Delniška glavnica K 50.890.039. Sesana K 45.0S9.809
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3', H 0fe„.tflrni, na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje? borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
B Tel. št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13


Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZI} POVH
Trst, Piazza Garibaldi št. 2
(prej Barriera)
IVAN KACIN, izdelovatelj orgelj m harmonl-j jev, Gorica, Via della Croce št. 10. V zalogi! ima vsakovrstne harmonije za pevska društva, cerkve itd. kakor tudi jezike, klavija- j ture, strune, piščalke itd. Prodaja tudi nu obroke. Popravlja orgije« klavirje, vijoline,! tamburice itd.	1975 j
lini?
:8f
ZALOGA vseh zdravil za ljudi in za živino v j lekarni v Sežani.	53
BOLEZEN na gobcu in na parkljih. ozdravi umogo let preisk*Seno zdravilo, ki se dobi j v sežanski lekarni.	53 j
KROJAŠKI pomočnik, mlajša moč, išče mesta! pri bolišem mojstru. Naslov pri upravništvu. j
1972
SREBRNE KRONE plaćam po L Albert, urar, via Mazziai št. 46.
2*05.
Povh 1934
POZOR! Srebrne krone m zlato najvišjih cenah plačuje edini g rosi s t Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	38
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137
ZLATO in srebrn« krone plačam več kot drug kupci. Albert Pevb. vet, Mazzini 46 (w bližini drveaega trga).	44
Borzna p**ro£i(a.
Tečaju
Jadranska banka............ • • 175
Cosulich.......•	337
Dal mat ta . . . Gerolimicli Libera Trlestina Llojrd
• •••••••••••
. 215
•	1530 . 583
•	1390 . 700 . 142 . 255 . 345 . 286 . 615
Cement Dalmatia . .............314
Cement Spalato . .............. 265
Tuja valuta aa t realke at trga«
oerrske krone...........3.30— 3.50
l.usstno . Martinolich Oceania . Premuda . Tripcovlch Ampelea
• • • •
avstrijsko-nemške krone • češkoslovaške krone • dinarji
leji........
marke •••••••
dolarji
francoski franki • • • švicarski Iranki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati
—.80--.90
26.50- 27 — 36.50— 37.50 18.25— 19.25 1^.51»— 16 50 2515- 2\30 184.50—185.50
460.--465.—
99.25— 99.75 118.-120.—
napoleoni . ............»6.50— 97.-
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
!
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg
delavnice odprla tudi salon za iz£o*ovljene zimske ohleke in letne pJašCe ter raznovrstne obleke. Priporočam »e za cbilen obisk. A. Mer-moija Rie£er, ulica Commerciale 3.	586
KROJAČNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
DUu PIsr Lolgl do Poleslrino i). 4,1.
spre]« taline uloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
ti Oj 12 O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Osle posojila
po najugodn-jŠih pog jih na vknjižbe, j na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
Mi\m slovensKi fenaini imi
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrehianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjrce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uroim ure za stranke od 9 So 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Št. telef. 25-67.
TR30VEL JSKI premog za peči in štedilnike L 323— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Daniele Pillin, Coroneo Štev. 25, telefon 13-06.	1967
SPALNE SOBE, svetle, iz bukovega, orehovega in jesenovega lesa po zmernih cenah. Skladišče via Udine 25.	1964
SREBRNE krone plačam nad L 1.85. Urarna Dragoun, Trst, Pontp della Fabra 1. 1938
NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, ponoćne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo. Prodajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3.	1935
SREBRNE KRONE plačam nad 2 liri komad; zlato, srebro in platin po najviših cenah. Tovarna srebrnine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi št. 2.	1932
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
PRODAM posestvo na Štajerskem ob državni cesti pri postaji. Cena L 8000. Naslov pri upravništvu.	1898
KUPUJEM srebrne krone in zlato, plačam več kot vsak drugi, ulica Valdirivo št. 36, II.
1872
se sprejme takoj k boljši rodbini v Jugoslaviji za podučevanje treh deklic pod desetimi leti. Muzikalično naobra-žene imajo prednost Hrana in stanovanje istotam, plača po dogovoru. — Naslov pri upravništvu. 873
a BMO—8aWBMEBg—

Trsi — Vsa Medla IS, 6 — Trst
ima na prodaj vtčjo množino izgotov-ljenih šted Inikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila
Nožna agencijo lestvfnsklh specijalitet
LO
mt —mi murnu a. ii. Telefon 43-98 — Trst
Zaloga na debelo:
sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-^^novke, neapeljskih testenin, ovsa in koruze.
_____iti
Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požara in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik družbe
„L* Urbaine" ct ,.La Seine-v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v
Avstriji Oonkn, Jnetianll TreBilfangl
Oblastveno zastopstvo za Trst Via San Nlcolo Sftev. 11.
A. D. MAS & 6. SFERZA
Alavricija VVackvitza nasledniki
Trst, ulica Torre bianca 32. Tslsfon 29-83.
Velika izbera majoličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov zn: mka „Triumph", popolnega žele? j a za ognjišća, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč Iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi ti aparatov „Johon*4 za dimnike. (13) Zaloga majoličnlh plošč za prevlačenje.
1*1 i
liskama „Edinost" i list
: JADRANSKA BANK
sprejema uloge no hranilne Knjižice. 2m U tiruse vloge pod noinsodneiM
Prevzema vse bančne, posle pod najugodnejšimi pogoji
MU8 m tiskarska dela točno in soli M tiskarne se aahaiaie v uliti h. Frančiška Sm št. 20
. I Beograd, celle. Dubrovnik, Rotor, Kroni, UuD-■ ; liana, Marmor, Metković, Opatija, Sarajevo, jL! Split, imenik, Mar, Zagreb, Trs$, ©len.
I Poslovne zoezezosem! seH kroHotn-ln Inozemstvu
liSSHIMIII