PaCtnfoa plačana r fotovtal
Leto LXm
V LJubljani, T sredo 3. fulija 1935
fiter. 149 a
Cena 1.50 Din
hrahliaiMniM IS Din, za iaozem-Mto 40 Dia — ma-daljaka izdaj« celoletno 96 Din. za Inozemstvo 120 Din
Uredništva J® t Kopitarjevi »16/11!
SLOVEJSEC
Telefoni aredništrai dnevna (loiba 205» — nočna 2994, 2994 In 209«
Uhaja v»ak dan zjatraj, rezen ponedeljka In dneva po praznika
ček. račun: Ljubljana št tO.b^O in 10.344 za inseratei Sarajevo štv. 756V Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2V9J
Kongres-
in narodno manjšinsko vprašanje
Z ozirom na težaven položaj katoliške slovanske manjšine pod Italijo, je omembe vreden referat provincijala dr. Gvida Ranta, O. F. M. na evharističnem kongresu v odseku za katoliško inteligenco in resolucija, ki je s tem v zvezi, na zborovanju bila sprejeta.
Enako kakor druži sveto Rešnie Telo s Kristusom, ki je glava mističnega telesa katoliške Cerkve, vsakega posameznega člana tega telesa, in enako kakor so po Kristusu vsi ti čl<uii povezani med seboj — prav tako je s Kristusom združeno vsako človeško občestvo, naj bo družina, občina oziroma župnija, posamezni stanovi, narod ali država — in vsa ta občestva so po Kristusu povezana med seboi v velikem organizmu njegove Cerkve. Le tako je popolnoma uresničena tista idealna medsebojna | i-vezanost med vsemi člani in edinicami katoliške celote, ki jo je I/.veličar pri zadnji večerji tako nazorno predočil svojim učencem s priliko o sebi kot vinski trti, v kateri smo mi njegove mladike, ki v njih polje Kristusovo življenje. Tako je Kristus res življenjski princip velike krščanske družine, vseli posameznih članov, vseli stanov in vseh narodov svete Cerkve, kateri je On nevidni poglavar, vidni poglavar pa njegov namestnik na zemlji, rimski papež. Od tega. kako živa, dejanska in močna je ta vez ljubezni med posameznimi člani Kristusovega tajinstvenega telesa na zemlji, je odvisno celokupno življenje, rast in napredek svete Cerkve v posameznih dobah zgodovine. Ako medsebojna solidarnost, ljubezen in pravični socialni, nravstveni in gospodarski odnošaji med posameznimi deli katoliškega občestva pojemajo, slabijo in se rahljajo — če mesto ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti stopajo sovraštvo, krivica in zdražba, potem trpi tudi celotno veliko telo Cerkve, se ruši njeno edinstvo in slabi njeno življenje, da ni več tako polno, bogato in idealno, kakor bi moralo biti. če sveta Cerkev trpi zaradi prepirov, mržnje in krivic, ki si jih prizadevajo med seboj posamezniki, trpi tudi zaradi razdvojenosti, sporov in sovražne napetosti, ki vlada mod posameznimi socialnimi organizmi člove-žanske katoliške družine, med stanovi, deželami, državami in narodi.
Danes je prav posebno aktualno razmerje, ki vlada med državami in narodi, ki se prištevajo k skupnemu občestvu katoliške Cerkve. Ker se v našem veku ne ndejstvuje samo razdor, ki ga je v prošlih vekih napravil med katoliškimi narodi liberalni nacionalizem, tako da države tekmujejo med seboj kot najljutejši gospodarski konkurenti, ampak se ta razdor sedaj poglobljuie še v ostalih ozirih prav do korenin, tako da je vstalo neko novo poganstvo pobožene krvi, plemena in naroda, zato je postal tak poganski naeionalizem krščanski zajednici narodov danes še posebno nevaren in poguben. Saj je ta poganizem neprimerno hujši, nego je bil stari — in v primeri z rimskim, ki je stremel za neko enoto, pax romana imenovano, v kateri so stari pogani puščali narodom vsaj njihovo domačo vero, običaje in jezike, pa moderni nacionalni poganizem uči absolutno prvenstvo enega in sicer silnejšega naroda nad vsemi drugimi in mu priznava pravico, da druge podjarmi in jih s seboj šiloma izenači tudi po jeziku, nravu. običajih in kulturi — nekaj, česar stari liberalizem vsaj v teoriji ni učil, dočim sodobni fašizem to ne samo odkrito uči in načeloma kot edino pravilno razglaša, ampak tndi z brutalno doslednostjo izvaja. Te vrste nauk je direktno zanikanje
principa, na katerega je Kristus po svojem zakramentu ljubezni, po svoji Cerkvi in njenih življenjskih principih postavil katoliško obče-
stvo narodov; to se pravi hoteti izpremeniti bratovsko družino kristjanov v družbo, kjer ne velja vzajemnost vseh v Bogu kot Njemu enako ljubljenih in ljubih članov svete Cerkve, ki je vsakega od njih z isto ljubeznijo odrešil in njihove naravne pravice potrdil, ampak kjer naj vlada takozvana pravica silnejšega. ki se ne ozira ne na naravne pravice posameznikov, ne na naravne pravice posameznih narodov — in če bi tako nacionalno poganstvo res splošno zavladalo, bi krščanski narodi ne bili več ena evharistična družina, ampak čreda sovražnih volkov.
Kako silno mora trpeti od takega stanja mati Cerkev! Njen princip edinstva mladik v vinski trti, najtesnejše vzajemnosti med člani Kristusovega telesa, ki prejemajo svoje življenje od Gospoda v zakramentu presvetega Reš-njega Telesa, se skuša nadomestiti z živalsko borbo med krščanskimi narodi, med katerimi naj bi smel najbolj nasilni, številnejši, bogatejši ali lačnejši in pohlepnejši podjarmiti manjšega in slabejšega, pa četudi bi ta bil versko, nravstveno in kulturno višji od njega! In v resnici tako dela sodobni nacionalni poganizem, kjer je prišel do neomejene oblasti. On ne priznava narodnih manjšin, ker načeloma taji njihove naravne narodne pravice, šiloma jih hoče sebi priličiti, prepoveduje njihov jezik v uradnem in cclo v domačem občevanju — pa kar je najhujše — celo v cerkvah, kjer narod svojega Boga časti, hvali in prosi nebeških milosti! Kaj so posledice takega ravnanja? Da je narod po pravici užaljen, če mn državna oblast brani, da ne sme po svoje, tako kakor najbolj odgovarja njegovi miselnosti, duši, srcu in narodnemu običaju, Boga moliti in mu hvalo peti, če se od strani civilne oblasti prepoveduje otroke učiti božjih resnic in moralnih zakonov v njihovem materinem jeziku, v katerem jih ne samo najlažje razumejo, ampak v katerem je edino mogoče seme božje, ki naj zraste v dejanje, čim globlje t dušo
vsaditi, da bo sad prineslo; če se narodu odvzamejo molitveniki v lastnem jeziku in se sploh ne pustijo več tiskati; če posvetni oblastniki prepovedujejo pridigati ljudstvu v materini besedi. In če je narod zaradi tega užaljen, posebno če je tak narod, kakor je danes vslerl splošne civilizacije splošno dejstvo, izobražen, potem se taka upravičena užaljenost naravno izpremeni v sovraštvo, in tako se ustvarja ter množi med katoliškimi narodi, člani enega in istega Kristusovega telesa, razdor, mesto, da bi se gojilo in utrjevalo edinstvo! In kako neki naj bi se edinstvo utrjevalo ali celo množilo in napredovalo, ko pa silnejši narod zatira slabejšega, ta pa se mora braniti, ko negirajo naravne moralne pravice narodov, katerih spoštovanje je temelj vsakega nadnnravnega reda, če se torej izpodkopujejo osnovni temelji nravstvenega življenja v človeškem občestvu! Milost se gradi na naravi — tako se glasi osnovno načelo krščanskega modroslovja — kako naj torej narodi zažive pravo, polno, milostno, evharistično, katoliško življenje ljubezni, miru in sloge, če se rušijo po nasilju pojranskega nacionalnega osvajanja in nasilne asimilacije osnove družbe, to je: naravne moralne vrednote in pravice tako posameznikov kakor narodov, naj so potem črni ali beli, naj govore ta ali oni jezik, naj so takega narodnega nrava in običajev ali drugih. Na takem rušenju more in mora izcveteti samo sovraštvo in se mora odpirati čedalje večje brezno med narodi, ne pa evharistično kraljestvo Jezusa Kristusa in njegove Cerkve. In kje je kdo, ki ne bi uvidel, da se na ta način sveta Cerkev zadeva v srce, da se namreč po takem nacionalnem pogani-zmu in imperializmu skuša izpodkopavati edinstvo njenih članov, da se tako trga vez med mladikami na Gospodovi vinski trti, da se izpod rezu je življenje krščanskega občestva prav pri njegovih koreninah in da se princip njegovega naravnega in nadnaravnega življenja — pravica in ljubezen — nadomeščata s krivico in sovraštvom.
Jasno je, da je ta nacionalni poganizem najhujše zlo nušega veka, da skuša otrovati življenje Cerkve same, postavljajoč na glavo vse principe krščanskega mišljenja in krščanske morale. Taka poganska praksa, ki se skuša uveljaviti med Kristusovo čredo samo, je najnevarnejša rana na telesu sodobne krščanske družbe, zlasti zato, ker se tako mišljenje in ravnanje razširja in utrjuje počasi, skoro neopaženo in se predstavlja, kakor da bi bil to »čisto naraven procese, da se namreč kar celi narodi šiloma ali zvijačno oropujejo celo svojih narodnih pravic uu področju verskega življenja in udejstvovanja. Zaradi tega je dolžnost vseh, ki še katoliko mislijo in čutijo ter jim je evharistična, to je božjeljubezenska milostna skupnost Kristusovih udov na zemlji, res pri srcu, da na nevarnost nacionalnega po-ganizma neprestano opozarjajo in se mu po svojih močeh postavijo v bran. Zakaj vsi narodi skupaj so šele skupno idealno evharistično občestvo, za katero je Kristus, naš evharistični Kralj živel in se zanj na križu daroval!
Ob sklepu je zbor sprejel naslednjo resolucijo: Evharistični kongres goreče želi in moli, da naj bi vsi katoliški narodi in vse države zemlje kot član mističnega telesa Kristusovega živeli med seboj v ljubezni, miru in slogi ter tako predstavljali vedno bolj šireče in utrjajoče se edino kraljestvo božje. Zlasti pa naj bi katoliški narodi in države, ki imajo v svojih mejah državljane drugega, po veri katoliškega naroda, gojili do tega naroda odno-šaje, kakor se za katoličane, ki so vsi člani ene in iste Cerkve in se hranijo od enega in istega Telesa in Krvi Gospodove, edino spodobi: da spoštujejo njihove od Boga jim dane naravne pravice, predvsem na področju verskega in cerkvenega življenja. Zato jugoslovanski evharistični kongres zelo obžaluje in obsoja, da se v tem oziru godi katoliškemu narodu od drugega krivica, ker se s tem rušijo temelji katoliške edinosti in evharistične ljubezni.
Pismo sv. očeta kongresu
Pismo sv. Očeta papeža Pija XI., s katerim se je otvoril naš evharistični išongres. se ghiRi:
Z velikim zadovoljstvom smo izvedeli, da se bo v Ljubljani, prestolici Slovenije, vršil z veliko slovesnostjo jugoslovanski narodni evharistični kongres. Dejstvo, da začetek te pobožne manifestacije sovpada s praznikom presv. Srca, je presrečno znamenje za sijajen uspeh. Ali je mogoče izkazati božjemu Srcu večjo čast, kakor 5e se proslavljajo blagri, ki jih podeljuje Zakrament ljubezni in če se izprosijo nove milosti iz tega vira, ki nikoli ne usahne? Že delj časa so doiiri verniki Jugoslavije sledili toplim priporočilom svojih pobožnih paslirjev in poglobili ceščenje Evhari-slije, tako da ni dvoma, da bo ljubljanski kongres v najodličnejši meri usf>el tako po številu udeležencev, kakor po njihovi goreči pobožnosti. In mi, ki nam je tako zelo pri srcu napredek evharistič-nega češčenja, zato da bi se verski blagor kristjanov kolikor možno pomnožil s pomočjo presv. Zakramenta, se bomo tudi sami udeležili teh slav-nosti in smo poslali v ta namen našega legata. Zato snin s tem pismom izbrali Tebe, dragi naš sin, ki glolioko gojiš evharistično pobožnost in zavzemaš v Cerkvi tako visoko mesto. Tako boš, zastopajoč našo osebo, v našem imenu in z našo avtoriteto predsedoval evharističnemu kongresu vse jugoslovanske kraljevine, ki se bo vršil v Ljubljani.
Ni dvoma, da boš tako zaradi svojih odličnih čednosti, kakor tudi zaradi sijaja in veličastja rimskega škrlata, srečno opravil to plemenito poslanstvo.
Naš Zveličar tudi danes, kakor v vseh časih, posebno v tako težavnih, kliče goreče k sebi vse, ki so žalostni in obteženi, da bi v njegovem Brcu našli tolažbo. On želi, da bi se človeška srca osvobodila neurejenega pohlepa po minljivih stvareh, zaiti da bi mogli uživati neizmerne zaklade Njegova ljubezni. On tudi želi, da bi se z evharistično žrtvijo združile žrtve njegovih služabnikov in vernikov. O, kako veliki so blagri, ki jih on hoče
vsem podeliti, kakor ji' obljubil sv. Margareti Mariji, ko je dejal, da bo obsul z nebeškimi milostmi tiste, ki bodo častili Njegovo Srce! Z očetovskim srcem želeč kongresu najbogatejše in odrešilne sadove, kot dokaz naše ljubezni podeljujemo ajmutolski blagoslov Tebi, ljubljeni naš sin, škofu ljubljanskemu, vsem drugim jugoslovanskim škofom, kakor tudi vsem vernikom, ki se bodo udeležili evharisličnih slovesnosti. — Pij XI.<
(Pismo bi bili objavili že prej, pa ga na žalost nismo prejeli. Povzeli smo ga po »Osservatore Romano<. — Op. ured.)
Prihodnji državni evharistični kongres bo 1.1940 v Splitu
Na sestanku permanentnega odbora se je j>oleg drugega sklenilo, da se naprosijo p. n. škofje v Dalmaciji, naj odredijo, da bo v Dalmaciji prihodnji evharistični kongres za vse katoličane v državi. P. n. škofje so se prošnji ljubeznivo odzvali ter so danes, dne 2. julija 103!) imeli posebno konferenco v ta namen. Sklenili so. da se v letu 1940 priredi v Splitu — Solina III. obči evharistični kongres za vse katoličane v državi; v letu 10.17 pa kot predpriprava nanj pokrajinski evharistični kongres t Dubrovniku, namenjen v prvi vrsti vsem škofijam na Jadranu. Hvala Rogu! Veselimo so tega sklepa, ki ob prekrasno uspelem kongresu v Ljubljani takoj misli naprej in katoličane takoj zopet na novo delo poživlja, na delo za kraljestvo Kristusovo v dušah in v javnosti pod varstvom in s pomočjo premilega Zveliča rja v presv. Rešujem Telesu!
LJubljana, 2. julija 100!).
Ii stalnega odbora cvli. kongresov.
Francosko-ilalijanski odgovor Angliji in Nemčiji
Zbor generalov v Rimu
Vojaška pogodb a za zaščito avstrijske neodvisnosti?
Miinchen, 2. jul. SE. »V&Ikischer Beobachter« poroča iz Pariza zainimivo razlago sedanjih razgovorov, ki jih v Rimu vodita šefa generalnih štalx>v Francije in Italije. List pristavlja vest, ki jo je črpal, tako pravi, na ineroda.jnih mestih, da bodo tem razgovorom ined italijanskim in francoskim vrhovnim armadnim vodstvom sledili podobni razgovori tudi med generalnim štabom italijanske vojske in generalnimi štabi držav Male zveze.
Dopisnik hitlerjevskega lista pravi, da ni težko dognati, o čem se šef francoskega generalnega slaba general Gamelin razgovarja s svojim italijanskim tovarišem. Odkar je namreč Italija zaposlena v Abe-siniji, je poslalo neizbežno, da se udarna moč njene vojske, ki je dozdaj ščitila Brenner in s tem tudi neodvisnost Avstrije, nekako nadomesli. Italija ne bo več zmožna varovati Avstrijo v isti meri kol dozdaj. Iz pisanja »Pariš Soir« sledi cclo, da sla se francoski in italijanski generalni štab približala ne saino z ozirom na avstrijsko nevarnost, ampak tudi radi nedavno med Berlinom in Londonom sklenjenega pomorskega sporazuma. Sicer ni res, da mislita obe državi na sklenitev kakšne vojaške konvencije, toda čisto naravno je, da se morata druga druge tesneje okleniti, odkar se Anglija nagiblje k Nemčiji in je treba bolj kot kdaj računati s potrebo obrambe avstrijske neodvisnosti. Verjetno pa je, da se bosta šefa generalnih štabov dogovorila o sodelovanju obeh vojsk na natančno v naprej določenih mestih, če bi potreba nastopila. Potem takem bi Francija podprla sedaj nekoliko zredčeno italijansko vojsko na avstrijski meji. Nadalje je čisto jasno, da se bosta oba poveljnika med seboj dogovorila v tem smislu, da izpraznita vse vojaške posadke na skupni i t a 1 i j ans k o-1ranco-s k i meji, ker jih tam spričo velikega prijateljstva med obema državama ni treba, tako, da bodo italijanske čete na razpolago za Afriko in eventuclno za avstrijsko mejo, francoske čete pa za mejo proti Nemčiji. Ako bi Nemčija hotela izvajati kakšen pritisk na Avstri-
Kneginja Olga pri otvoritvi lovsko-gozdarskega muzeu
jo, češ, Italija je itak zaposlena v Afriki, bo f rSn cija na nemški pritisk lahko odgovorila zelo učinkovito na Irancosko-nemški meji.
List trdi, da v Parizu ne delajo več nikake tajnosti okrog vsebine rimskih rav.govorov, ki sc bodo končali z ustanovitvijo skupne vojaške fronte od Rena do Bremierja za čuvanje sedanjega reda v Po-donavju. Pač pa bo treba le razgovore izpojrolniti s stičnimi sporazumi, ki naj bi se sklenili med Italijo in državami Male zveze. Seveda je v celi stvari tudi mnogo umetnega razburjanja, ker hoče Italija Anglijo le prestrašili, česar pa si ji verjetno ne bo posrečilo.
Mussolinijev ultimat Angliji
Zaradi tega je prišla vlada Velike Britanije v veliko zadrego. Ker si Velika Britanija v prvi \rsti prizadeva, da bi v Evropi ne prišlo do usodnega konflikta, mislijo v Parizu in Rimu, da 1» senžem-ski kabinet moral, hočeš-nočeš, kapitulirati pred italijanskim ultimatumom. Toda govor, ki ga je iniel Eden 1. julija o svojem potovanju v Pariz in Rim, je Pariz, predvsem pa Rim zelo presenetil. Eden je izjavil, da bo Anglija ostala zvesta načelom /veze narodov in da zaradi tega ne bo mogla stati mirno oh strani, ako bi kdo poskušal, da reši abesinski spor brez Zveze narodov, oziroma proti njej. Iz tega sc vidi, da Velika Britanija nikakor ne misli pred Mussolinijem kapitulirati in da absolutno ni zadovoljna s predlogom, ki ga je Mttssolini stavil Edcnu v Rimu. Ta predlog sc glasi, da naj bi Anglija umaknila svoj veto proti nameri Italije, da naj Zveza narodov Abesinijo iz svoje srede izključi in Italiji poveri mandat nad to deželo, Anglija pa naj bi se zadovoljila z zagotovitvijo, da ho Italija kot mandatarna velesila v Abesiniji spoštovala pravice ki jih je Velika Britanija pridobila te dni s pogodbi o izrabi vodnih sil Tanskega jezera.
Ogromne orožne vaje v Italiji
V zvezi s tem je ukaz, ki je izšel 20. junija v Rimu in ki odreja mobilizacijo pol milijona italijanske armade, ki se bo udeležila velikih vojaških vaj. Te vaje bodo f>o vsej Italiji, v prvi vrsli pa » sektorju Napoli Bari, potem v sektorju Milan, nadalje v sektorju Bolzano in v sektorju Videm. Na t? način bo še v teku meseca mobiliziran malodane en milijon italijanske armade, ker imenovana mobilizacija ne upošteva pol milijona vojakov, ki so že mobilizirani in se bodo še v kratkem času mobilizirali za vojno v vzhodni Afriki.
Vojna s srebrnimi tolarji
Pariz, 2. jul. b. Italija je pred 14 dnevi odstranila iz prometa ves svoj srebrni denar in na ta način zbrala srebra v vrednosti 400 milijonov tir. Ta italijanski ukrep tolmači pariška »Information« tako, tla se bo Italija z njim poshižila v svoji borbi
Eroti Abesiniji. Znano jc, da kujejo abesinske to-.rje večinoma na Dunaju, v Budimpešti in v Trstu in da cenijo Abcsinci kakor mnogi drugi azijski narodi srebro bolj ko zlato. Italiji je znana abesin-ska ljubezen do srebra in zato bo svoj srebrni denar uporabila za svojo borbo proti abesinskim sre brnim rezervam. Izračunali so, da bo iz svojega srebrnega denarja Italija lahko izdelala 62 milijonov abesinskih tolarjev. Po mnenju lista bo to zadoščalo za italijansko denarno vojno proti Abesiniji, Ce diplomati, pravi list dalje, s svojim posredovanjem ne bodo uspeli, tedaj je treba računati, da po postal denar prav takšno orožje, kakršno so letala ali strojnice. Italijanske denarne priprave bodo prav tabo močne kakor njene njjaške' uri trave.
Stran 2.
»SLOVENEC«:, da« ». juiij« ittKk
«•». VO.
Italijansko-abesinshi spor
,Ati sta v Evropi dve moralni merili?4
Ponosen poziv abesinshega cesarja na tfcivilizirane narode44
London, 3. julija. SE. Tukajšnji listi objavljajo vsebino razgovora, ki jja je imel abesinski cesar z angleškimi časnikarji. Cesar Hajle Sallassje se je bridko pritožil, da so naenkrat Čeikoslovaška, Danska, Francija in Belgija ustavile poSiljanje orožja in municije v Abesinijo. Belgija se je celo izrazila, da ne more poslati niti že naročenih in za odpravo pripravljenih količin orožja, ker se noče izpostaviti očitku, da je pomagala Abesinijo oborožiti. Cesar je rekel, da je vendar še večji očitek biti obdolžen, če kdo pomaga Italiji pri njenem pohodu proti nam, ki smo miroljuben narod. Ali obstojata v Evropi dve politični in moralni merili, eno ki velja za velike in močne, in drugo, ki velja za male in slabotne. Italija je velika industrijska država in 6e z vsemi silami pri-
pravlja na boj proti neodvisnosti naše domovine. Mi pa smo poljedelci, brez vsake industrije in brez denarnih sredstev. Vse, kar imamo, je par starih pušk. Hoteli smo naročiti še nekaj pušk in topov, da se našim vojakom ne bo treba z meči in sulicami boriti proti kroglam, ko bodo šli v boj za svobodo svoje domovine. Svojo izjavo je cesar končal s zanosnim pozivom na angleškega kralja. Ali je Abesinija v čemerkoli kršila svoje obveznosti do Zveze narodov? To mi povejte, potem mi pa odgovorite, zakaj pri njej ne najdemo nobene zaščite? če je torej pravica na naši strani in če civilizirani narodi ne najdejo sredstev, da bi vojno preprečili, poten: naj nam pnstijo vsaj to pravico, da se branimo.
Nad Prago vlada Kristus
Sijajen poteh češkoslovaškega državnega katoliškega »hoda
Napetost med Rusiio in Mandzuriio
Vladivostok, 2. julija, e. Položaj iui meji med Mandžurijo in sovjetsko Rusijo se je zelo poslabšal. Kakor znano, so pred dnevi japonske čete in japonske vojne ladje v več primerih prekoračile sovjetsko mejo. ne da bi se za to opravičile. Sovjetska vlada je danes poslala v Tokio protestno noto zaradi tega. Japonske vojaške oblasti pa so odklonile utemeljenost te note. ker meja med Mandžurijo in sovjetsko Rusijo še ni točno določena. Zato tudi japonske vojne oblasti ne morejo vedeti, kdaj krše sovjetsko suverenost.
Zvečnr so sovjetski uradniki v Bajrenu sprejeti ii Moskve nalog, da morajo takoj zapustiti moja ineeta in se vrniti po najkrajši poti v sovjetsko Rusijo. Zbrati morajo tudi vse sovjetske državljane in jih spraviti čez mejo. Ta vest je vzbudila precejšnje razburjenje tako v Tokiu kakor tudi v Pekingu.
Iz Pekinga prihajajo vesti, da je priSlo v Sa-harju do novih nesporazumov med kitajskimi in japonskimi ohlastmii Danes je prišlo do novega ostrega incidenta, vendar pa je kmalu nato prišla
iz Tokia pomirljiva izjava Hakajašija, ki pravi, da mu o incidentu v Šaharju ni nič znanega.
Rusi Japoncem
Moskva, 2. julija. AA. Sovjetski poslanik v Tokiju Jurenjov je po nalogu svoje vlade protestiral pri japonskem zunanjem ministru Hiroti zaradi obmejnih incidentov, ki so bili zadnje dni na mandžursko-sovjetski meji. Nota, ki jo je poslanik Jurenjev pri ti priliki izročil Hiroti, je sestavljena v dokaj ostrih izrazih. Posebno ostri so odstavki o zadržanju japonsko-mandžurskih obmejnih ohlastev. Nota navaja, da so incidenti dne 27. junija v bližini Pojakova povzročili japonsko-mandžurski rečni monitorij. Samo prisebnosti ruskih čet na obali Amurja je treba pripisati, da ni prišlo pri tej priliki do večjega oboroženega spopada, ki bi bil lahko imel nedogledne posledice. Na kraju izražata sovjetska vlada upanje, da bo japonska vlada izdala primerne nujne in odločne ukrepe, ki naj preprečijo bodoče podobne izzivalne nastope mandžursko - japonskih vojaških oblastev na meji.
Domači odmevi
Shod opozicije
V Orubišnjem polju je bil 1. julija velik shod
opozicije, kateremu so prisostvovali Večeslav V i I-der. dr. Ii u d i s a v 1 j e v i č, Mačkov pristaš H u n d r i č. in pravoslavni svečenik M i I i č. Kmetje so prišli na shod tako z jugoslovanskimi, kakor srbskimi in hrvatskimi zastavami. Prvi je govoril Vilder.
Vilder je izvajal tele misli: Se pred dvema mesecema sem moral na volilnem shodu skočiti skozi okno in čez plotove, da sem zbežal orožnikom. Danes pa moremo svobodno govoriti. Se-dtin let je bila seljačko-demokratska koalicija v borbi. Bil je to čas, ko se je svoboda tlačila, toda kakor hitro je izginila svoboda, je zmanjkalo tudi kruha in blagostanja. Brez svobode ni blagostanja, ker narod more le napredovati, če ima odločilni vpliv v upravi. Tu je Vilder napadal bivši režim, režim g. Uzunoviča, in omenil, da je takrat en minister oškodoval državo za celo milijardo dinarjev. Potem je prešel na režim g. Jevtiča in dejal, da bi bil ta režim vladal še delj, da se niso Srbi pridružili Hrvatom pod vodstvom dr. Mačka. Potem je prešel na volitve, pa na sedanji režim g. Stojadinoviča, ki na shode ne pošilja orožnikov in pusti narodu svobodno govoriti. Za to se je zahvaliti ljudstvu, ki je pri volitvah pokazalo svojo pravo voljo in mnenje. G. Stojadinovič nas je vprašal, ko je dobil mandat, kaj mi želimo. Dejali smo, da se naj razpusti skupščina in imenuje nevtralna vlada, ki naj razpiše svobodne volitve. Nova skupščina naj bi potem sklenila sporazum o ustavni reformi države.
Čeprav mi ne odobravamo dr. Stojadinoviča — je nadaljeval Vilder — smo ipak mnenja, da sedanja rešitev pomeni korak naprej, ker je dr. Stojadinovič vzel v svojo vlado ljudi, ki uživajo narodno zaupanje, a ne tiste, ki jih je izvolila policija. Mi v to skupščino ne bomo šli, strinjamo pa se z namero sedanje vlade, da pomiri narod. Od te vlade pričakujemo, da vrne svobodo tisku in da izglasuje novi volilni zakon, kakor je bil preje. Jaz sem prepričan, da se ne ho nihče več boril proti narodu, Avdijonea dr. Mačka je dokaz, da ima dr. Stojadinovič v igtini namen, da se stvari popravijo.
Za dr. Vilderjem je govoril Hundrič, ki je izjavil, da so Hrvati za državo. fjaž je, da so Hrvati protidržavni. Hrvati hočejo samo biti enakopravni člani te države, kakor Srbi in Slovenci. Tako bomo ustvarili močno državo, katero bomo > vsemi silami branili. V istem smislu je govoril pop Milič.
Govore je končal dr. Budisavljevič, ki je de-jaL, da se veseli svobode. »Agitatorji bivšega reji ina so rekli, da tisti, ki bo volil dr. Mačka, glasuje za bivšo Avstrijo. Ti ljudje pa sedaj vedo, da so za dr. Mačka glasovali baš Sumadijci. Mi smo se borili zato, da bi v tej državi vladala svoboda.« Nato so vaške godbe zaigrale »Hej Slovani« in ljudje so se mirno razšli.
Proračunshi zakon
Belgrad, 2. jul. m. Današnja »Pravda« priobčil je: Z zakonom o proračunskih dvanajstinah se ukinja ministrstvo za telesno vzgojo in ustanovi novo poštno ministrstvo. Proračunski zakon vsebuje razne nove koristne uredbe o zgraditvi stalnega proračuna, tako da bo proračun v tehničnem pogledu enoten in ne več razdeljen na dva proračuna kakor do sedaj, ko se je delil na proračun državne uprave in na proračun gospodarskih podjetij. Tako bo proračun jasnejši in enotnejši.
Važne so reforme v davčnem pogledu. Finančni minister je že preje kot finančni minister stremel, da bi bila obremenitev davkoplačevalcev omejena ter da se vse dajatve postavijo v sorazmerje z davkoplačevalčevimi dohodki. To zmanjševanje davčne preobremenitve se sedaj nadaljuje. Zgrarinrina so znižuje od A na 3 odstotke, da lii ms pospešila gradbena podjetnost Prometni ml-nisler se pooblašča, da s kreditom 300 milijonov obnovi vozni park. Prosvetni minister se pooblašča. da zgradi v II e I k r a d n juridično fakulteto, lolinični laboratorij in dve gimnasijl, v Zagreli u poslopje ca filozofsko fakulteto. Za ministrstvo za socialno politiko je določena gradnja invalidskega doma u Zlatibara ta Rnlrohanfi
V	pričakovanja vladne izjave
Belgrad, 2. julija, m. Dopoldne in popoldne
se je v predsednlštvu vlade vršila seja odbora za sestavo vladne deklaracije. Komitet ministrov je na popoldanski seji končal sestavo deklaracije in jo bo jutri predložil na seji ministrskega sveta.
V	vseh političnih krogih s posebnim zanimanjem pričakujejo vladne deklaracije, ki bo vsebovala gotove temeljne črte vladne zunanje, notranje in gospodarske politike. V političnih krogih so mnenja, da se bo z vladno deklaracijo prinesla v politično življenje nova živahnost. To zlasti nagla-šajo v opozicionalnih krogih, ki so še vsi na stališču pričakovanja in pridržka.
Seja skupščine
Belgrad, 2. julija, m. Skupščinski predsednik Slevan Cirič je sklical plenum skupščine za četrtek, 4. julija ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je otvoritev zasedanja z ukazom kraljevih namestnikov. Po otvoritvi seje bo predsednik vlade prečital vladno deklaracijo.
Seja senata v četrtek
Belgrad, 2. julija. AA. Seja senata je sklicana za četrtek 4. julija t 1. z dnevnim redom: Otvoritev sej senata s čitanjem ukaza kr. namest-ništva.
*
Današnji »Obzor« v dolgem uvodnem članku pozdravlja prizadevanja gg. Nikole Uzunoviča, Sr-skiča, Marinkoviča in Demetroviča, da se ustanovi stara Jugoslovanska nacionalna stranka. Prizadevanja, da pride do nekega strankarskega bloka, niso bila zdrava, ker bi to omogočilo, da nastopijo nove politične formacije. »Obzor« smatra, da je koalicija radikalov, SLS in muslimanov politična nujnost in ne veruje v možnost nove konzervativne klerikalne stranke, ker si je težko zamisliti edinlco katoliškega-pravoslavneiia-muslimanskega bloka.
Dne 4. julija ob 10 bo seja skupščine, istega dne ob 11 pa se bo sestal senat. V vseh ministrstvih se dela na dopolnilih in dodatkih finančnega zakona. Pravosodni minister dr. Ljudevit Auer je izjavil, da je gotov ukaz za premestitve sodnikov za v6o državo. Podpredsednik narodne skupščine g. Voja Lazič je na vprašanje, kako se bo držala skupina zemljoradmkov napram Stojadinovičevi vladi, Izjavil, da na to ne more dati odgovora, dokler se ne zberejo poslanci. Po njegovih mislih je treba, da 303 narodni poslanci branijo svojo čast. Kakor je bilo razvidno iz govora g. Vilderja, so oni podlegli, a 67 opozicionalnih poslancev je odneslo zmago.
Osebne vesti
Belgrad, 2. julija, m. Z dekretom zunanjega ministra je napredoval za pisarja (pristava) 8. pol. skup. v zun. min. dr. Jože Logar, dosedanji uradniški pripravnik v tem ministrstvu. — Z ukazom dne 3. junija je napredoval v 4/1. dr. Jos. Strgar, vet. inšpektor pri dravski banski upravi. — Z odlokom pomočnika promet, ministra z dne 4. maja so upokojeni s pravico na pokojnino vlakovodja Kavčič Anton pri ljubljanski direkciji, Kuplon Emerik, prometnik v Kranju, in Pevec Anton, prometnik, vsi trije t 8/IIL skupini.
Belgrajske vesti
Belgrad, 2. julija, AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kr. namestnikov, na predlog predsednika ministrskega »veta in zunanjega ministra upokojeni:
Peter P e i i č , izredni poslanik in pooblaščeni minister prve skupine na razpoloženju;
dr. Leonid P i t a m i o , izredni poslanik in pooblaščeni minister druge skupine prve stopnje na razpoloženju;
dr. Lujo B a k o t i č , izredni poslanik in pooblaščeni minister druge skupine prve stopnje na razpoloženju.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljiva in
hitro pojemajoča oblačnost. Po krajših nevihtah zopet iaroejc in zvišanje temperature.
Praga, 20. junija.
Napis »Christus regnat« čitajo že ves teden slotisoči Pražanov in prav toliko romarjev, ki so zadnji teden prispeli v Prago iz vseh delov republike. Vseh dvesto tisoč ndeležnikov se čudi 18 m visokemu križu na Vaclavsketn trgu z gornjim napisom »Kristus kraljuje«. Romarji so prihajali že ves teden v Prago, v sredo in četrtek f>a je bila na železnici' prava gneča vlakov, ki so vozili z malimi zamudami. Pripravljalni odbor je imel nemalo dela: neprestano so se valile množice z Wilsonovega in Masarykovega kolodvora kot mogočna lava, ki hoče vso Prago osvojiti za Kristusa. Danes je že nesporno, da pomeni kongres v zgodovini češkega katolicizma nepremakljiv mejnik, ki pomeni preokret k boljšemu. Verujoče je potrdil v veri, mlačne je napravil goreče in sovražnikom je — kot je soditi po gibanju in po časopisnih poročilih — vzbudil zavist, da se je prav katolikom |x>srečik>, da morejo v Pragi tako enotno izjx>vedati in manifestirati svojo vero. Ze zborovanja v petek in v soboto dopoldne, ki so se vršila za posamezne stanove in škofije, so se vršila v vzornem redu. Prav tako tudi romanje k grobu sv. Janeza Nepoimika. Zanimivo je, da so vse narodnosti imele svoj lasten program v okviru celotne prireditve; tako Slovaki, Poljaki, Nemci in Madjari. Ves kongres je za svoje geslo izbral misel: »Kristus, naš Voditelj u nesreče in bede.« V soboto so imeli češki katoliki zborovanja za jx>samezne stanove. Zanimivo je, da je imel otvoritveno besedo trnavski apostolski administrator msgr. dr. Jantansch, S lova«. Tudi sicer so Slovaki zelo upoštevani ter so slovaški akademiki na zborovanju liongregacij za vso republiko imeli glavno besedo. Na zborovanju slovaške katoliške mladine je govoril prelat Hlinka, ki je bil burno po-zdravljen, ter je navduševal mladino predvsem za katoliške šole in katoliške učitelje in profesorje, vploh je bil apostolski protonotar Andrej Hlinka predmet največjih ovacij v Pragi. Za Slovake so se zanimali vsi cerkveni dostojanstveniki, ki so vsi obiskali njihova stanovska zborovanja, na katerih je govoril celo upravitelj Slovaške Jožef Orszagh. Poleg slovaške je veliko pozornost vzbudila tudi ukrajinska (rusinska) skupina. Njihovi glasbeni m gledališki večeri, pestri koncerti balalajk, narodnih pesmi, plesov itd. so bili zelo obiskani.
Otvoritev in zaključek kongresa je bilo zopet skupno za vse narodnosti. Ta dva sta tvorila okvir vse priredjtve. Slavnostna otvoritev je bila v katedrali sv. Vida na Hradčanih, kamor je prišel kaadi-nal J. Verdier, papežev legat in pariški nadškof, v zgodovinskem »zlatem vozu«. Velikanska cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena že eno uro pred prihodom legata. Vsem je žarel obraz, ko so bogoslovci zapeli v pozdrav »Ecce sacerdos mag-nusl« Po prečitanju bule, s katero je papež imenoval svojega legata, je legat kardinal Verdier pozdravil prisotni episkopat in vlado ter diplomatski zbor (v njem smo videli jugoslovanskega poslanika dr. Grisogona ter sovjetskega Aleksandrovskega), izražajoč željo, da bi nebesa jx>&lala blagoslov katoliškemu shodu. Bogoslovski zbor je zapel nato »Veni Creator« ter pet a nI i Ion: Kristusu Kralju v Režnjem Telesu, Prošnjo za odrešenje iz stiske in od-vrnrtev od vsega zla, Prošnja za mir k Mariji Pomočnici kristjanov ter končno Prošnjo k patronu. Tako se je otvoril kongres.
Nato je kardinal obiskal Narodno gledališče ter govoril tudi v radiju. Kjerkoli se je pojavil, povsod so ga pozdravljala odprta srca, povsod je na-
letel na spontan pozdrav: »Slava, vi vat papeški legati« Povsod je odgovarjal z ljubeznivostjo ter m izrazil: »Nikdar ne bom pozabil tega prisrčnega pozdrava, ki sem ga bil deležen v siostotpnl zlati Pragi, in bom verno tolmačil to navdušenje s*, očetu.«
Ne da se v tem dopisu zajeti vseh krasnih mi-sh, ki so bile izgovorjene stotisočem vernikov raz-
nih poklicev, raznih rodov in jezikov, ki jih je združila v U veliki shod skupna katoliška ideja. Njena moč se je pokazala najbolj v soboto zvečer na trg« sv. Vaclava, kjer je pod razsvetljenim impozantnim križem in ob žareči monštranci vsaka narodnost sklenila obljubo v svojih končnih govorih. Pogled na trg sv. Vaclava, ves veličastno razsvetljen, je bil nekaj edinstvenega. Nekaj takega kot ob proglasitvi za svetnika don Boska v Rimu ali ob lOOOletnem jubileju Kristusove smrti v Budapešti. Videli smo celo za Prago zanimive napise, ki so žareli v žarn svetilk: Živela katoliška Piagal Naj živi Kristus Kralj! Najsvetejše je spremljalo v sprevodu 2000 rudarjev s petjem in litanijami. Po svečanosti je godba zaigrala svetovaclavski koral ter papeževo mi državno himno.
Veličasten je bH tudi zaključek shoda na Stra-hovskem stadionu. Med zvonenjem vseh zvonov je bila pontifikaJna sv. maša, kjer so peli koralno sv. mašo in čitali Evangelij v vseh jezikih narodov, ki so prisostvovali kongresu. Po sv. maši je episkopat prečital posebno poslanico, ki so jo nato tiskano razmnožili med občinstvo. V poslanici se škofje obračajo na vse stanove posebej ter pozivajo vernike, naj žive po načelih Evangelija, kot jih oznanjuje katoliška cerkev. Naj bo Jezus Kristus sam voditelj v privatnem in javnem življenju ter naj nas popelje tz sedanje nravne in materialne stiske Papežev legat je nato podelil papežev blagoslov in vse ljudstvo je zapelo »Te Deum laudamus«. S tem se je zaključil veliki kongres.
Tako so Cehi končali prireditev, ki so jo pripravljali nekoliko mesecev. Prireditelji morejo bffi samo zadovoljni z velikanskim usr>ehom kongresi, ki ni bil samo pregled moči, ampak predvsem veK-ka obljuba za bodočnost. Pokazalo se je, da v b» sitski državi živi trdni in verni duh slavnih katoliških prednikov sv. Vojteha, sv. Vaclava m $V. Janeza Nepomuka, katerim je bila zemska oblast samo stopnja k nebeški slavi.
Odhod legata
Pariški kardinal nadškof Verdier, ki le Je udeležil katoliškega kongresa kot legat sv. očeta, je danes krenil na pot po češkoslovaški Kardinal nadškof bo obiskal razna mesta na Moravskem in Slovaškem. Na železniški postaji je legata sv. očeta pozdravil predsednik vlade Malvpetr kot odposlanec predsednika republike. Prisotni so bili takisto vsi ostali člani vlade, češkoslovaški škofje, ki se nahajajo v Pragi, generali prestoiniške garnizije in mnoge druge ugledne osebnosti. Na peronu je bila razvrščena častna četa z zastavo. Pri odhoda iz Prage se je pariški kardinal nadškof zahvalil češkoslovaškemu episkopatu, vladi in posebpo dobremu in dragemu češkoslovaškemu na za pruv ganljiv in izredno topli sprejem, T ga je priredil. Pri odhodu vlaka je častnŽ izkazala visokemu cerkvenemu dostojanstveniku časti, godba pa Je najprvo zaigrala papež» vo himno, nato pa češkoslovaško himna
Zveza za katoliško cerkveno glasbo
V Jugoslaviji Ustanovljena ob priliki evh. kongresa
V soboto, dne 29. junija, je bila ob 11 dopoldne v Slomškovem zavodu v Ljubljani konferenca vseh cerkvenih glasbenikov in predstavnikov cerkveno-glasbenih društev v naši državi, ki je imela namen, da se ustanovi edinstvena zveza za katoliško cerkveno glasbo v Jugoslaviji. Sestanek je v imenu predsedništva škofovskih konferenc in Centrale Katoliške akcije sklical v Ljubljani ob priliki II. evliarističnega kongresa za Jugoslavijo ustanovitelj in vodja Ciril-Metodovega zbora g. V j e k o s 1 a v V i š o š e v i č , ki je nastopil s kratkim uvodnim predavanjem o pomenu cerkvene glasbe v zvezi z ustanovitvijo te velike korporacije v katoliških vr6tah. Konferenco je pozdravil in blagoslovil vse njeno delo predsednik Jugoslovanskega episkopata, zagrebški nadškof in hrvatski melropolit prevzvišeni dr. Ante Bauer, medtem ko je križevački vladika prevzviseni g. dr. Njaradi pozval navzoče, da se z vsemi silami vržejo na delo, da se oživotvori ta lepa zamisel. Prisostvovali so tudi delegati vseh škofij. Sprejet je bil sklep, da se skliče ob priliki proslave 1050-letnice smrti sv. Metoda v Zagreb ustanovna skupščina. Za tem so sledile volitve pri-
pravljalnega odbora, pri katerih je bil izvoljen
za predsednika g. Višoševič in za tajnika g. Josip Požgaj, ostali odbor pa tvorijo gg. dr. Kimovee, Premrl, Gašperič, Hrastelj, dr. Novosel, Ivšič, Petranovič, dr. Ivanišič, GjivanoviiS, dr. Petlič, dr Livajušič, Preprek, Kolb, dr. Glibotič, Krisomali in Veren. Banjaluška, mostarska, kotorska, barska in prizrenska škofija bodo naknadno imeno-vale svoje delegate. Slednjič je padla sledeča resolucija: »Cerkveni glasbeniki in predstavniki cerkveno-glasbenih prosvetnih ustanov iz vse države so imeli v Ljubljani dne 29. junija L 1. sestanek, na katerem so se odločili, da se ustanovi »Zveza za katoliško cerkveno glasbo v Jugoslaviji«. Ta zveza mora kot vrhovno državno zastopstvo za katoliško glasbo v Jugoslaviji zajeli vso glasbo, torej produktivno in neproduktivno, vokalno, instrumentalno, vključivši organislovsko, s ciljem, da dela za zedinjenje onih sil, ki so si stavile za nalogo kultiviranje in pospeševanje cer-kvende glasbe v duhu sv. liturgije, po odredbah sv. Cerkve, t. j. v okviru in po načelih katoljške akcije in kot katoliška sila, ki je v katoliški akciji koordinirana.«
Hrvati na kongresu
Pri včerajšnjem poročilu je izostal v članku pod tem naslovom kar cel odstavek, tisti, ki se tiče krške škofije. Tudi iz otokov krške škofije je prišlo mnogo romarjev v Ljubljano na kongres, da bi bili deležni proslave Kristusove v presv. Evha-ristiji. Sto udeležencev je poslava v Ljubljano ta škofija, relativno največ od vseh škofij, če izvzamemo ljubljansko in mariborsko. Prišel je ves pripravljalni odbor s kanonikom Fr, Volaričem na celu, potem msgr. Iv. Urakovčič, ravnatelj škofijske pisarne, dalje dr. Ant. Urakovčič iz Raba, župnik Sparačič in kaplan Pičuljan iz Aleksandrova, dekan Fugošič iz Omišlja, župnik Trinajsttč ix Vrbnika, Petar 2ič iz Krka itd. itd. Nekatere župnije, kakor n. pr. Aleksandrovo, Krk, Omlšelj, Vrbnik in Dobrinj so bile prav številno zastopane. Vsi se vračajo polni navdušenja in srečni, da so bili na kongresu v Ljubljani. Za Veliki Šmaren se pripravlja evharistični kongres v Aleksandrovem na otoku Itrku. S podvojenim In potrojenim navdušenjem bodo molili in delali, da bo tudi ta niali otoški kongres dostojna proslava preev. Evharistije in ljubezni, ki jo naš blagi Odrešenlk Iz nje izžareva.
Baltska konferenca
Riga, 2. julija, c. Danes se je tukaj začela konferenca ministrov držav ob Baltiku. Konferenci predseduje letonski zunanji minister. Na tej konferenci se bodo obravnavala vsa baltiška vprašanja in je pričakovati, da se bo na tej konferenci sklenilo, da podpišejo baltske države s sovjetsko Rusijo slično pogodbo, kakor sta jo podpisali Rusija in Češkoslovaška.
Zagreb, 2, julija, b. Snoči se je v zagrebški operi poslovila umetnica Erika Druzovičeva.
Irska postane vendar neodvisna republika
London, 3. jul. SE. »Sunday Chronicle« javlja, da se pogajanja za končni zopetni sporazum med Irsko in Anglijo bližajo svojemu koncu. De Vale-ra hoče menda razpustiti Dail Eireann (parlament) In razpisati nove volitve z velikim vladnim proglasom na Irski narod. Novi program vključuje proglasitev republike, ukinitev dosedanje pogodbe z Anglijo in uvedbo nove pogodbe, ki je na tem, da se aedaj zaključi. Nova pogodba bi imela sledeče točke: 1, Irska postane neodvisna, a ne osamljena republika, v okvira britskega imperija. Angleški kralj ostane imenoma vodja vseh britskit narodov, torej tudi Irske. Anglija bi v trgovinskih Odnošajih z Irsko dobila čisto posebne ugodnosti. Končno se Irska proglasi kot mednarodna nevtralna država. Zadnja želja, da $e Irski priključi tudi odcepljena grofija Ulster, še ni izpolnjena, toda obstojajo tehtni upi, da bo de Valera tudi to dosegel.
Mirovna konferenca v Južni Ameriki
Buenos Alres, 2. julija, b. Včeraj popoldne so otvorili v vladni palači mirovno konferenco Bolivije in Paragvaja. — Otvoritvenj govor je imel predsednik argentinske repuliUe general Justo. Konference so se udeležili: zunanja mi nistra Paragvaja in Bolivije, zunanji ministri posredniških držav Arpentinije, čila, Peruja poslaniki Brazilije, Zedmjenih držav, čiia, Peruja In Urugvaja. Konferenci jo v imenu 7,e-dinjenih držav Severne Amerike prisostvoval tudi posebni odposlanec anterikcga zunanjega ministrstva.
Kardinal se je poslovil od Slovencev
Veličastno slovo v Ljubljani in Mariboru - Tudi na vmesnih postajah so papeževega legata prisrčno pozdravljali
ALBUS
Za vse dni-
terpentinovo milo
in za vse perilo.
Kardinal-tegat na Rakovniku
Na kolodvoru
Peron ljubljanskega glavnega kolodvora je bil primerno opremljen za slovo papeževega legata. Pripravljen je bil |>osebni vlak s salonskimi voz-mi. Na peronu so se zbrali najvišji ljubljanski dostojanstveniki, tako zastopnik Nj. Vel. kralja dlviz. general Nedeljkovič, ban dr. Puc, mestni župan dr. Ravnibar, želez.niški direktor Cugtnus
lene pa so mu izročile toliko cvetja, da ga ni mogel niti v rokah držati. Mnogo cvetja je prejelo tudi njegovo spremstvo.
Prisrčno je bilo slovo papeževega legata od Škotov, s katerimi se je ljubeznivo poslovil ir poljubil. Posebno toplo se je posinvil od nadškofa dr. Bauerja, nadškofu dr. Jegliča in škofa Kožmana
Daljši razgovor ji- imel legat na peronu z za stopnikom Nj. Vel. kralja generalom Nedeljkovi
Zjutraj ob 7 je njegova Eminenca kardinal-legat obiskal salezijanski zavod Rakovnik, kjer ima visoki gost celo vrsto osebnih znancev in celo sošolcev; zato je sam izrazil željo, da zopet preživi nekaj trenutkov v zavodu, kjer se je pogosto mudil kot višji predstojnik nekdanje avstrijske salezijan-ske province in ki ga redno obiskuje tudi kot najvišji cerkveni dostojanstvenik. G. kardinal se je pripeljal v spremstvu poznanjskega kanonika msgr. Medlewskega in svojega osebnega tajnika, sale-zijanca dr. Baraniaka. Pred portalom Marijinega svetišča ga je navdušeno pozdravil številen salezijanski kler, dolga vrsta mladine in velika množica ljudstva iz okolice Rakovnika in Mladinskega doma na Kodeljevem. Njegovo Eminenco je sprejel inšpektor jugoslovanske in češko-slovaške sale-zijanske province, g. dr. Franc Walland; nato pa |e kardinal-legat vstopil v praznično okrašeno in razsvetljeno svetišče, kjer je opravil tiho sv. mašo za sal. sotrudstvo. Cerkev je bila napolnjena do
zadnjega kotička in je kar odmevala od krasnega, pa ubranega ljudskega petja. Po sv. maši je g. Kardinal za trenutek pomolil pred oltarjem sv. Janeza Boska; nato pa je sredi salezijanske družine, katere člana se še vedno smatra, preživel v najlepšem razpoloženju nekaj nadvse domačih in iskrenih trenutkov. Sprehajal se je dalje časa v gosti gruči svojih salezijanskih sobratov, se pomešal med občinstvo, ki se je zgrinjalo v njegovo bližino in mu poljubljalo prstan, dal se je fotografirati sredi med ljudstvom in posebej med narodnimi nošami, ter se na vse strani prijazno pogovarjal v slovenščini. Mimogrede omenjamo, da je g. kardinal \ svoječasno že prav dobro obvladal naš jezik; ta- , koj po svojem imenovanju za legata pa se je znova lotil težke slovenske slovnice, za katero je sam poprosil salezijanskega g. inšpektorja. — Proti 9 se je Nj. Eminenca g. kardinal poslovil od sale-zijancev in prijazno odzdravljaje številni mladini in množici ljudstva zapustil rakovniški zavod.
Slovo od množic pred kolodvorom
Ljubljana, 2. Julija.
Na enako slovesen način, kakor je Ljubljana t petek sprejela odposlanca papeža kardinala dr. Hlonda, prav tako se je Ljubljana danes od njega poslavljala. 2e prejšnje dni je bil papeški legat — in ne samo na slovestnostih, temveč povsod, koder se je sploh pojavil — deležen največjega navdušenja in ovacij. Te ovacije so se danes papeževemu legatu ob slovesu ponovile v podvojeni merL
Po službi božji na Rakovniku je papeški legat • svojim spremstvom obiskal razstavo cerkvene umetnosti v Uršulinskem samostanu. Razstava je vjffdjšega gosta Izredno ogrela ter ee je o njej 'IZrAzil zelo laskavo. Po ogledu razstave je papeški legat odšel v škofijski dvorec, kjer je bilo prirejeno kosilo.
Slovo pred škofijo
Ko je zazvonilo poldne, se je iz knezoško-fijske palače razvil v stolnico sprevod cerkvenih dostojanstvenikov. Na čelu je stopal kar-
slovci ljubljanskega semenišča. Na cesti od Jugoslovanske knjigarne do škofije se je zbrala večstoglava množica, ki je visokega gosta živahno pozdravljala.
Ko je kardinalov sprevod stopil v stolnico, je msg. Premrl igral na orgle.
Kardinal-legat je pokleknil pred altar z Najsvetejšim ter se poglobil za nekaj minut v globoko molitev. Nato je z vsem spremstvom zapustil ljubljansko stolnico, ko se je bil v molitvi od nje poslovil.
Zunaj je stala dolga vrsta avtomobilov. Kardinal-legat je v spremstvu ljubljanskega škofa dr. Rozmana zasedel prvi avtomobil. Tedaj so zadoneli od vseh strani mogočni klici; »ŽivioU. Male deklice so prinesle k avtomobilu polno lepih svežih nageljnov in ž njimi obsnle kardinala-legata, ki je bil vidno razveseljen po toliki pozornosti in ljubezni. Dvignil je svojo desnico in z njo blagoslovil občinstvo, nato pa pomahal v zadnje slovo in za klical: >Z Bogom !< Med velikimi ovaoijami so se avtomobili odpeljali ...
in drugI. Navzofni so bili vsi načelniki banske uprave in posamezni šefi odsekov, dalje podžupan prof. Jarc, vsi načelniki samostojnih uradov in direkcij, med temi tudi policijski upravnik Ker-ševan, šef vojaške delegacije pri železniški direkciji polkovnik Pogačnik, predsednik odbora za
čem, In sicer v francoskem jeziku. General Ne-deljkovič je papeževemu legatu želel »rečno pot, zakar se mu je legat prisrčno zahvalil.
Na kolodvoru je bilo zastopanih tudi več cerkvenih kongregacij in organizacij, med temi s praporom župnija sv. Cirila in Metoda v LJubljani,
Ovacije po mestu
Po vseh ulicah od stolnice do kolodvora je legata pričakoval strnjen špalir vernikov, ki so navdušeno pozdravljali papeževega zastopnika in škofe. Legata so na poti na kolodvor spremljali naslednji škofje in cerkveni dostojanstveniki, ki
Kardinal Hlond v spremstvu generala Nedeljkovič
evharistični kongres dr. Žitko z vsemi odborniki, načelnik v ministrstvu pravosodja dr. čičič in načelnik v ministrstvu zunanjih zadev dr. Miloš Ga-vrilovič. Dalje so bili prisotni izmed klera prelat
a in drugih dostojanstvenikov pozdravlja vojake
kjer se je vršil glavni del kongresa. 7, društvenim praporom je bilo zastopano Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov.
Ginljiv je bil prizorček, ko je dve in pol letna Benediktinca Graškova, hčerka lastnika realitetne pisarne iz Gledališke ulice, oblečena v narodno nošo, izročila šopek slovenskih« nageljnov kardinalu. Kardinal dr. Mlond je otročičkti napravil s prstom križ na čelo. Med prisrčnim pozdravljanjem in poslavljanjem se je kardinal komaj iztrgal iz navdušene množice. Za slovo je izrekel besede: »Laudetur Jpsus Christuslc in po slovensko »Hvaljen Jezus!« Vsa množica pa je odgovorila: Amen. Končno je kardinal še vzkliknil: »Živela Jugoslavija l< Množica je pričela nato vzklikati: »Živel kardinal, živel zastopnik sv. Očeta k Končno je pa množica v čast poljskemu narodu, katerega sin je papežev legat pričela vzklikati tudi: »živela bratska Poljska l<
Zadnje slovo
Prihod kardinala
Kardinal Hlond gre v spremstvu škofa dr. Rožmana in drugih škofov pred odhodom v stolnico k molitvi
dinal-legat Hlond ob strani ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Poleg dostojnikov iz spremstva kardinala-legata je šlo več jugoslovanskih škofov, v kolikor so še v Ljubljani.
Pred stolnico je bil zbran stolni kapitelj s proštom g. Ign. Nadrahom na čelu in bogo-
Papežev legat se pelje mimo t
so bili navzočni tudi pri slovesu na kolodvoru: nadškof dr. Bauer, nadškof dr. Jeglič, škofje dr. Rozman, Mišič, dr. Mileta, dr. Bonefačič, dr. Sre-brnič, dr. Gnidovec, Pušič, dr. Tomažič, dr. Ca-revič ter dragi cerkveni prelatje.
nčiškanske cerkve na kolodvor
dr. Slavič, msgr. univ. prof. Ujčič, zastopniki redov itd.
Pred kolodvorom se je zbrala velika množica vernikov, ki je napolnila prostrano Masarykovo cesto. Na peron pa so bile dopuščene poleg zastopnikov samo narodne noše, katerih se je nabralo lepo število in ki so tvorile pisan špalir ob preprogi, po kateri je stopal papežev legat.
Ginljivi prizori so se ponovili, ko se je kardinal pojavil na oknu voza ter bil deležen splošnih ovacij. Dekleta so mu metala v okno polno rož, kardinal pa je jemal cvetko za cvetko ter jo v
HnrrtiMtaT »Z BccooU« pred Mokiko
Ko je kardinal Hlond s škofi in svojim spremstvom prišel skozi mogočen špalir pred kolodvorom na peron, so zaorili navdušeni klici: »Živel kardinal Hlond, živel zastopnik sv. Očeta!< Ponovili so se prizori s pozdravi z ruticami, na preprogo, po kateri je stopal, pa je padal dež cvetja. Vojaška godba je pod vodstvom kapetana Živa-noviča zaigrala pozdravno koračnico. Takoj po pozdravu kraljevega zastopnika in bana dr. I'uca je kardinal Hlond pregledal častno vojaško četo 40. pešpolka, kjer mu je raportiral kapetnn Bu-dimir Cirovič. Po pozdravih »Pomozi Bog, junack in »Bog ti potnogaoU se je kardinal poslovil ml vojakov ter nato šel prijazno pozdravit veliko skupino uršulink, usmiljeni«, šolskih sester in drugih redovnic, ki so mu v pozdrav maliljale z ruticami. Nato je kardinal šel pozdravit vse višje uradnike, kakor načelnike in šefe. katerim je vsakomur prijazno stisnil roko. Na kolodvoru je bil zbran tudi močen častniški zbor in kardinal je vsakemu častniku stisnil roko. Ves ta čas pa se je nnni vsjpalo cvetja, mali otroci t narodnih nošah, dekleta in
znamenje ljubezni in naklonjenosti metal med množico. Kajpak se je med občinstvom za vsako cvetko, ki je prišla iz rok zastopnika sv. Očeta, razvnela prava tnala bilka. Marsikatero dekle pa tudi mož sta danes popoldne vsa srečna odnesla cvetko spravit v svoj album, čei iz rok sastoar-ik* ■v. Očeta ie prišla.
Posebni vlak ]f kardinal« odpeljal ob 12.8».
Pri odhodu vlaka je godba zaigrala papeško himno, množica pa je neprestano vzklikala legatu in legat se je še dolgo poslavljal od množice, dokler ga ni ločilo obzorje.
S papeževim legatom se je do Maribora odpeljal tudi ban dr. Puc z nekaterimi uradniki, dalje Skol dr. Tomažič. Do Gradca pa bosta šla s kardinalom zastopnik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Štelo in železniški uradnik Ras-herger. Ta dva sta bila tudi, ki sta pri sprejemu šla papeževemu legatu naproti do Gradca. Z vlakom papeževega legala se je odpeljal do Maribora posebni |>oročevalec »Slovenca«, *
Papežev legat kardinal dr. Hlond je v znamenje osebne zahvale izročil danes škofu dr. G. Rožmnnu velik svoj portret s posvetilom, Ravnatelju škofijske pisarne g. Jagodicu, ki je na svojih ramah nosil tudi precejšen dol organizacije evha-rističnega kongresa, pa je kardinal poklonil velik svoj portret v pastelti, umetniško delo odličnega poljskega umetnika.
Na državni meji
Maribor, 2, julija.
Na progi med Mariborom in Celjem je legat sprejel v svojem vozu časnikarje in jim dal naslednjo izjavo s prošnjo, da jo priobčijo v listih:
Zahvala vernikom
»Katoličani Jugoslavije! Preden zapustim vašo kraljevino, čutim potrebo ne samo vam srčno čestitati k izrednemu uspehu kongresa, temveč se vam tudi prisrčno zahvaliti za sprejem, ki ste mi ga pripravili. Evharistični Kralj naj blagoslovi vas in vaše družine! Legat-kardinal Hlond.«
Iz Maribora je kardinal Hlond poslal še sledeče brzojavke:
Predsedniku vlade
Ministrskemu predsedniku Stojadinoviču, Bel-grad. — Ko zapuščam ozemlje kraljevine Jugoslavije po veličastnih manifestacijah kongresa, se Vam ginjeno zahvaljujem za vso pozornost, ki sem je bil deležen. — Kardinal-legat Hlond.
Knezoškofu dr. Rozmanu
Prevzvišenemu knezoškofu dr. Rožmanu, Ljubljana. Ko zapuščam jugoslovansko državo. Vam, Ekscelenca, in pripravljalnemu odboru še enkrat čestitam na popolnem uspehu kongresa in se zahvaljujem za vso pozornost, ki ste mi jo vse dni v tako veliki meri izkazovali, ter prisrčno želim uspeha pri apostolskem delovanju. Kardinal-legat Hlond.
JVa mariborski postaji
Danes popoldne se je poslovil legat od jugoslovanske zemlje. Slovo je bilo v Mariboru, v katerem je kardinal-legat prvič stopil na našo zemljo ter doživel nadvse slovesen sprejem, še slovesnejše od sprejema. Bilo je iskrenejše in manj službeno, a mnogo bolj domače in tem bolj od srca. Nismo se danes poslovili samo od svojega oficielnega odpo-slajita cerkvenega vladarja, temveč od dragega gosta, ki smo ga za časa njegovega bivanja med nami vsi vzljubili. Vprav pri slovesu so prišle do izraza vse velike simpatije, ki si jih je pridobil kardinal-legat na poli skozi slovensko zemljo. Še enkrat so Slovenci pokazali odposlancu sv. Očeta, kako so vdani veri, Cerkvi in njenim poglavarjem. Pokazali so svojo veliko hvaležnost za veliko počastitev, s katero jih je odlikoval sv. Oče.
Mariborska postaja je bila danes vsa v zelenju, cvetju in zastavah, ko je sprejemala visokega posla. V mestu je vladalo praznično razpoloženje. Takoj popoldne so se jele množice vsipati proti kolodvoru. Ob 15 je bil prostoren peron na postaji nabito poln Mariborčanov, med katerimi so bili v sprednjih vrstah predstavniki oblasti in zastopniki društev. Prikorakala je z godbo na čelu častna četa, sestavljena iz gojencev šole rezervnih častnikov.
Točno ob napovedani uri, ob 15.31 je privozil posebni vlak na postajo. Ze od mostu sem se je odražala na oknu salonskega voza škrlatno-rdeea pojava kardinala-legata, obdanega od številnega spremstva. Ko je vlak privozil na postajo, je zadonela pa-peška himna, nad nepregledno množico pa so zavi-hrali beli robci. Kardinal Hlond je izstopil, pozdravljen od stolnega prosto mil. g. Vrabra, jnestnega poveljnika generala Hadžiča, mestnega župana dr. Lipokia. Za kardinalom je izstopil lavantinski vla-dika dr. Tomažič. nato lian dravske banovine dr. Dinko Puc, odposlanca vodstva kongresa prelat dr. Matija Slavič in dr. S. Zitko ter legatovo spremstvo, ki se mu je pridružil še prelal dr. Ujčič.
Oblasli se poslavljajo
Kardinal-legat je obšel nato častno četo ter strumne vojake pozdravil s »Pomozi Bog, junaci!« »Bog ti pomogo!« mu je zaorilo iz junaških grl v pozdrav. Vidno razveseljen radi iskrenega sprejema se je legat podal v čakalnico, ki ie bila okusno okrašena. Servirana je bila mala zakuska, pri kateri je pozdravil v imenu vlade kardinala Hlonda ban dr. Dinko Puc ter ga prosil, naj ohrani v lepem spominu verno to slovensko ljudstvo ter sporoči sv. Očetu, kaj je videl in slišal v slovesnih kongresnih dneh. Kardinal se je v francoščini zahvalil vladi za lep sprejem, ki ga je bil deležen na jugoslovanskih tleh.
Slovo hnezošhota dr. Tomažiia
Za tem je spregovoril lavantin»ki nadpastir dr. Tomažič v slovenščini in latinščini ter izrekel kardinalu lllondu prisrčne besede ia slovo. Izrazil je željo, da hi naše ljudstvo ostalo zvesto, ■Ia hi se sporazumelo in ljubilo.
Kardinal se mu je zahvalil v poljskem jeziku. Njegove besede so bile prošnja globoke ljubezni (lil vernega jugoslovanskega naroda. Zeli samo še priložnosti, da hi prišel zopet k nam.
Proti Dunaju
Prehitro so minuli kratki trenutki, ki so bili odmerjeni za bivanje visokega gosta pri odhodu iz Jugoslavije. Ob pol 5 je sledilo slovo, ki je bilo še bolj prisrčno od sprejema pred štirimi dnevi. Kardinal Hlond se je podal s svojim spremstvom v salonski voz, ki je bil priključen dunajskemu brzemu vlaku. Do Dunaja spremlja kardinala odposlanec železniške direkcije g. Rasberger. Med tem časom je slovensko pevsko društvo »Maribora pod vodstvom kapelnika Janeza Ev. Gašperiča zapelo kitico krasnih slovenskih narodnih pesnil, ki so legala in njegovo spremstvo vidno vzradostile. Vojaška godba je tudi zaigrala nekaj narodnih jugoslovanskih komadov. Da, prekratek je bil čas, ko je bival med nami visoki gost kardinal Hlond'.
Ko se je pričel pomikati brzl vlak, se Je znova zganila vsa Ia verna množica in navdušeno pozdravila dragega gosta, ki Je zapuiSal slovensko zemljo.
Popoldansko zborovanje izseljencev
Naša kri v tujini kliče...
Ljubljana, 2. julija.
Včeraj popoldne ob 5 je izseljenski kongres v dvorani battske palače nadaljeval svoje delo. Predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakraj-iek je uvodoma pozdravil vse (iste, ki so se udeležili tudi popoldanskega kongresa, nato pa takoj prešel k naslednji najkočljivejsl točki dnevnega reda:
Konzularna služba in naši izseljenci
Prečital je najprej več dopisov, ki jih je družba sv. Rafaela prejela od raznih izseljenskih društev iz Nemčije, Holnndije, Francije, Argentine, Kanade In od drugod. V teh dopisih se priseljenci bridko pritožujejo, da naši vladni zastopniki v tujini marsikje nimajo nobenega smisla in razumevanja za na& delavsko izseljenstvo. Nekatera izmed teh pisem so zelo zanimiva. Naj dobesedno ponatisnemo eno samo takšno pismo, ki gA je je poslalo izseljensko društvo »Tabor« v Buenos Airesu. Glasi se:
»Izseljensko društvo »Tabor« v Buenos Airesu, najmočnejša naša izseljenska organizacija v Argentini, iskreno pozdravlja zastopnike rojakov-izseljencev, zbrane na prvem vseslovenskem kongresu, ter izreka vse priznanje društvu sv. Rafaela, ki je kongres sklicalo.
»Tabor« obžaluje, da zaradi prilik in prevelike razdalje ne more biti zastopan po svojem odposlancu na tako pomembnem zborovanju, pa izraža s tem upanje, da bo kongres v veliki meri pripomogel, da se okrepijo vezi med domovino In izselj-stvom — kar je pač glavni namen kongresa — ter si dovoljuje ob tej priliki izraziti naslednje predloge oziroma felje;
1.	Če hočemo, da se izseljenci ohranijo narodu, je nujno polrehno, da ohranimo v njih ljubezen in spoštovanje do domovine, da jim danto naše šole in pošiljamo mednje dobre duhovnike.
a)	Najprej se odtuji narodu oni izseljenec, v katerem se omajajo ljubezen do lastne narodne države, njegovo spoštovanje do nje ter njegovo zaupanje vanjo. Zato naj bi kongres obsodil brezvestno delo onih, ki skušajo v izseljencih zbujati mržnjo napram naši narodni državi Jugoslaviji. Opozarjamo tudi, da je prenašanje domačih sporov v izseljenstvo škodljivo; vsak, ki se s tem ukvarja, seje sovraštvo med izseljenca, na razvoj notranjih prilik v domovini pa s tem ne more vplivati.
b)	Izseljenskega naraščaja ne moremo ohraniti narodu, če ne vplivamo na njegovo vzgojo. Sola je v tem pogledu najboljše sredstvo. Zato naj bi kong-res opozoril pristojne oblast: na nujno potrebo, da se v vseh naših večjih izseljenskih naselbinah ustanove narodne šole. Ker tega ni mogoče takoj izvesti, naj bi domovinske oblasti nemudoma podprle one organizacije v izseljenstvu, ki že skrbe za vzgojo naše mladine za vzdrževanjem Sol in te-
| čajev za poučevanje materinskega jezika.
c)	Dober duhovnik je močna \ez med izseljenci I in domovino. Pri izbiranju duhovnikov, ki naj v | izseljenstvu vrše svoje vzvišeno poslanstvo, naj bi
domače cerkvene oblasti vedno upoštevale, iz kak-
[	šnih krajev so izseljenci, med katerimi naj duhovnik
I	deluje. To je včasih odločilne važnosti za uspeli
i	svcčenikovega dela. Za Južno Ameriko, kjer so
;	slovenski izseljenci po svoji ogromni večini iz Pri-
1	morja, naj bi se izbirali takšni duhovniki, ki so že
|	delovali med našim primorskim ljudstvom.
2.	Ni dovolj zgolj to, da se izseljenci ohranijo :	narodu; treba je tudi preprečiti, da bi se narod od-;	tujil svojim izseljenim sinovom. Javnost v domovini :	se je doslej vse premalo zavedala važnosti našega ■	izseljenskega vprašanja. Organizacije, ki jim je bila ;	zaupana sikrb za izseljence in one, ki so si to skrb :	same nadele, naj bi skušale vplivati na domači tisk, !	da bi v bodoče kazal več razumevanja in zanima-|	nja za izseljenstvo. To je nujno polrebno, če hoče-1	mo. da se utrdi med domovino in izseljenstvom ono
lesno sodelovanje, od katerega moremo pričakovati obojestranske koristi na narodnem, prosvetnem in I gospodarskem polju.
V svrho čim lažjega sporazumevanja med na-| širni državnimi zastopniki v tujini ter s slovenskimi izseljenci želimo, nai bi kongres sporočil pristojnim oblastem naslednjo želio: Na vsakem našem konzularnem zastopstvu, v čigar področju živi znatno število slovenskih izseljencev, naj bi bil kot j uradnik zaposlen tudi en Slovenec.
3.	Kongres slovenskih izseljencev ne sme po-j zabiti na one naše brate, ki bridko občutijo vso i grenkobo suženstva. Zato pričakujemo, da bo kongres izrekel svojo rolidarnosl z jugoslovansko narodno manjšino v Italiji ter izrazil obenem svojo globoko bolest zaradi preganjanj, ki iih ta del našega naroda trpi v narodnem, verskem in gospodarskem pogledu.
Predsednik: Anton Prezelj,
Z željo, naj bi bili po konzulatih v službi tudi uradniki, ki razumejo slovensko, izzvenijo vsa pisma. To svojo željo izseljenci utemeljujejo s tem, da večina izmed njih ne zna srbohrvaščine ne v govoru ne v pisavi. V slovenščini pisane prošnje pa jim konzulati vračajo s pripombo, naj bodo pisane v srbohrvaščini. Poglavje zase ie dopis drušlva slovenskih izseljencev iz liabinghorsta v Nemčiji, ki protestira proti razdiralnemu delu g. P. Polhe med slovenskimi izseljenci, včlanjenimi v katoliških izseljenskih društvih. Svoja pritožbo utemeljuje s številnimi dokazi.
Razprava o tej točki dnevnega reda je bila precej burna. Nazadnje pa je bilo soglasno sklenjeno, da bo kongres vse te tožtie predložil merodajnemu ministrstvu v pretres.
Resolucija glede konzularne službe v tujini je bila nato sprejela. V njej je prošnja na našo vlado,
1.	naj pošilja v kraje, Kjer živi pretežno slovenski živeli, če le mogoče slovenske konzule in komisarje, ali pa vsaj uradnike;
2.	naj našim vladnim zastopnikom v tujini naroči, naj bodo v čim ožjih stikih s posameznimi naselbinami, naj <A>iskpjejo prireditve naših izseljencev, naj se zanimajo tudi za njihov gmotni položaj, naj bodo nepristranski do njih In do naših društev sploh, kar se po nekaterih krajih v Franciji dozdaj nI dogajalo;
3.	naj konzuli in komisarji izseljenskih organizacij, ki že dolgo let vrše svoje ogromne kulturne, socialne in gospodarske naloge, ne motijo v njihovem poslovanju, marveč naj jim s prijateljskimi ednošaji pomagajo pri tem delu;
4.	naj naroči vladnim zastopnikom v tujini, naj ne demmeirajo več lastnih državljanov tujim oblastem in jim delajo policijske neprilike;
5.	naj vladni zastopniki živijo v prijateljskih odnosih z izseljenskimi duhovniki, naj jim ne nasprotujejo in jih ovirajo v njihovem delu, marveč jim složno pomagajo vedno in povsod;
6.	naj ministrstvo pošilja na ta tolikanj važna in odgovorna mesla samo može, ki imajo srce in razumevanje za izseljence.
Dalje je treba, da se zavzamemo za ona kato-liika društva, y jih skujajo nekateri razbit: in aa
mesto njih u&tonoviti nove organizacije. Vsi ti ro-varji sejejo samo mržnjo in zmedo med naše izseljence. Izseljenci se z največjim zaupanjem oklepajo svojih duhovnih pastirjev, katerih nesebično delo poznajo.
Delavske konvencije
Daljši referat o tej točki dnevnega reda je imel g. Rozman, tajnik Jugoslovanske strokovne zveze.
Pomanjkanje delavske konvencije posebno bridko čutijo naši delavci v Franciji. Brez vseh pravic so in brez vsake zaščite.
V predmetno debato so posegli razni gospodje. Sprejeta je bila resolucija, v kateri opozarjajo vlado na bedo naših izseljencev v Franciji in jo prosijo, naj zastavi vse svoji sile, da' Francija odobri delavsko pogodbo, ki je bila z njo sklenjena leta 1933 in jo je narodna skupščina že ratificirala, Francija pa še do danes ne. Ce je Francija sklenila delavske konvencije z vsemi drugimi državami, je nerazumljivo, zakaj je noče sprejeti tudi z našo sicer tako prijateljsko ji državo.
Koledar Mohorjeve družbe • izseljenski adresar
Svetovna zveza vseh slovenskih izseljencev, za obrambo skupnih interesov in pravic, je postala nujna potreba. Sklenjeno je bilo, na družba sv, Rafaela s pomočjo naših vladnih zastopnikov to organizacijo čimprej ustanovi.
Današnji izseljenski kongres je pokazal, da je naša izseljenska služba še dokaj pomankljiv«. Ogromno dela in nalog se še odpira pred nami. Naše izseljenstvo je naša deseta banovina. Ce skrbimo za devet banovin v domovini, kolikanj bolj bi morali skrbeti za deseto, ki je tako daleč od nas!
Svetovna zveza bi es spočetka najlažje ii-vedla s pomočjo naše družbe sv. Mohorja. Izseljenski kongres apelira na vse izseljence, naj po svojih naselbinah razvijejo krepko agitacijo, da pridobijo za družbo vse izseljence. Koledar že zdaj prinaša imena in naselbine naših izseljencev, po izvedbi tega načrta pa bi postal naš prvi izseljenski adresar. Obenem bi pa knjige družbe sv. Mohorja pomagale ohraniti izseljencem slovenski duh in utrditi narodno zavest.
Pri dopoldanskem zborovanju je bil kot za-
stopnik družbe sv. Mohorja navzočen g. dr. Potftt-• 1 Pr' Popokan«1"™ zborovanju pa je predsednik p. Kazimir Zakrajšek sam obrazložil potrebo za realizacijo tega načrta.
Izseljenski arhiv
Pri točki o izseljenskem arhivu, v katerem naj bi zbrali vse ogromno gradivo o razvoju posameznih naselbin, o življenju, bojih in trpljenju naših izseljencev v tujini, se je pokazala velika pogreška, da že prej nihče ni mislil na to. Družba »v; Rafaela je že pred 6 leti ustanovila tak izseljenski arhiv in poskusila vse, da bi zainteresiral« zanj izseljence in jih pripravila do tega, da bi ji pošiljali vse potrebne podatke. Naprosila je tudi že naš narodni muzej pomoči in posredovanja. Uspehi pa so bili — žal malenkostni.
Na predlog g. dr. Bohinjca je bila sklenjena resolucija, v kateri prosijo našo vlado, naj naroči vladnim zastopnikom po raznih naselbinah, da pnčno oni zbirati ta materijal in ga pošiljati družbi sv .Rafaela, ali pa naj skrb za to prepustijo banski upravi.
Počitniški izleti izseljenskih otrok v domovino
Dalje je bil sprožen še predlog, naj bi naša drtava dajala na razpolago izseljenskim društvom v tujini primerne filme, s katerimi bi se učili liu-blti in spoštovati lepoto slovenske domovine. Na konou se je g. Jankovlč, izseljenski učitelj, z vso vnemo in ljubeznijo zavzel za to, da bi naša država omogočila otrokom naših izseljencev počitniške izlete v domovino, da se naučijo materinščine in jim vcepiti ljubezen do rodne zemlje v srce. Če pa že otrokom teh počitniških Uletov ne bi mogli omogočiti, naj bi jih omogočili vsaj učenoem višjih razredov. Spomini, ki bi jih mladina odnesla nazaj v tujino, bi ostali neizbrisni.
Kako grenak je včasih kruh, ki ga domovina reže svojim najboljšim sinovom, dokazuje slučaj že omenjenega učitelja g. J. Jankoviča. Iz golega navdušenja in idealizma je odromal med naše izseljence v daljno tujino, pa si ie danes ni mogel izposlovati vsaj tiste plače, kot jo je imel kot upravitelj šole doma. Da more vršiti svoje ogromno in nesebično kulturno delo med izseljenci v Franciji, >1 je moral poiskati postranski zaslužek v nekem tamkajšnjem rudniku. To kot zaključek in v ilustracijo, kako brezbrižno gledamo, da nam propada naša kri v tujini in kako skopo plačujemo vse žrtve in trud onim, ki nam skušajo to kri ohraniti, dokler se nam povsem ne odtujil
Slovensko izseljensko vprašanje je bolj pereče kot kdaj poprej in kliče z današnjega kongresa po skupnem delu in nastopn nas vsehl
Lmbljanshe vesli
0 Odhod ministra dr. Korošca. Predsinoči I je s simplon-orient ekspresom odpotoval iz Ljubljane minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec. Na kolodvoru so se od njega poslovili predstavniki tukajšnjih oblasti.
© Visok obisk v našem uredništvu. Včeraj dopoldne je posetil uredništvo »Slovenca« prevjsv. gospod škof iz Hvara Miho Pušič v spremstvu svojega generalnega vikarja in ostal dalje časa v ljubeznivem razgovoru z glavnim urednikom. Hvar-ski biskup slovi po svoji izobrazbi in posebnem zanimanju za moderna socialna vprašanja. Iniciativno in požrtvovalno je njegovo delo na polju Katoliške akcije. Sedaj po kongresu ostane nekaj tednov na Gorenjskem, kjer mu v svežini gorenjskih gozdov želimo krepčilnega odmora,
Danes ter vsako sredo in soboto zvečer
KONCERT
vojaške godbe na vrtu
Grand hotela „UNION"
© Tihi sodelavci. Ne da bi zahtevali zase kakšno priznanje ali polivalo, so za sijajen uspeli evliarističnega kongresa mnogo pripomogli tudi razni tihi sodelavci. Poleg samari-janov in skavtov, ki smo jih že omenjali, moramo omenjati tudi poklicne in prostovoljne gasilce. Prvi so bili vse te dni stalno v službi in skoraj ves čas na nogah, dasi k sreči ni bilo skoraj nikoli treba njihove pomoči. Pač pa so gasilci z uslužbenci mestne vrtnarije in elektrarne preil kongresom mnogo delali za okrasitev raznih javnih poslopij, pri čemer jim je mnogo pripomogla magirus lestev. Prostovoljni gasilci pa so pri raznih slovesnostih na Sadi-onu vzorno skrbeli za red, zlasti za dostojen špalir papeževemu legatu. Vsa čast tudi našim stražnikom, od katerih skoraj nobeden ni odšel nu dopust. Njihovo vedenje je bilo skrajno obzirno iu njihovim trdnim živcem gre tudi mnogo zalivale, da se v času najbolj gostega prometa ni pripetila v Ljubljani nobena večja prometna nesreča ter da je šlo po cestah, posebno ob času procesije vse v redu. Policijski ugentje pa so otidno pazili na razne žepnrje in druge kriminalne tipe ter jih mnogo polo-vili, o čemer smo že poročali. Veliko in naporno delo so izvršili v teli dneh tudi uslužbenci cestne železnice. Tramvajski vozovi s priklopnimi. to je odprtimi, bivšimi opatijskiinj vozmi, so bili redno polni, vendar pa ni bilo s strani občinstva čuti niti najmanjše pritožbe, za kar gre hvala sprevodnikom in voznikom. Velik trud in delo železničarjev, ki so pripeljali in odpeljali nešteto tisočev, pa je bilo tako očitno, du niti ni treba še v javnosti povdarjati njihovih zaslug. Vsem gre res popolno priznanje in hvaležnost vseh tisočev, ki so zborovali v Ljub-ljani.
O Svečanosti na Stadiona se je kot zastopnik mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani udeležil tudi gosp. direktor Jug.
© Razstava sodobne cerkvene umetnosti bo na sploino željo odprta še v sredo in četrtek. Doslej jo je obiskalo najmanj 20.000 ljudi, med njimi sam kardinal-legat Hlond, nuncij Pellegrinetti ter skoro vsi jugoslovanski škofje. Sodba vseh je ta, da je ta razstava vredna vsega občudovanja zaradi svoje lepote in visoke umetnosti, ki se v nji razodeva. — Vstopnine ni nobene, le prostovoljno lahko kdo kaj da za namene te lepe razstave.
© Proč s neokusiiostml! Pod tem naslovom je izšla v našem listu z dne 30. pr. m. notica, naknadno smo pa dobili informacijo, da je bila Schichtova reklama na tramvajskem vozu dogovorjena in dovoljena od odbora za prireditev evliarističnega kongresn.
© Trgovinski obrati v poletnem času in ob praznikih t Ljubljani. Združenj« trgovcev T Ljub-
ljani objavlja, da je glavna skupščina, katera se je vršila dne 22. julija t, 1„ sklenila, da se uvede za mesec junij, julij in avgust poletni čas in se bodo veled tega sklepa, pričenši s 3. julijem ti. odpirale trgovine ob 3, uri popoldne, zapirale pa ob istem času, kakor doslej, ker se naredba o odpiranju in zapiranju ne sme kršiti v tem smislu, da bi se obrati smeli zapirati eno uro kasneje. Ravno-tako je skupščina sklenila, da se bodo v bodoče v81 trgovski obrati -ves dan Zapirali ob vseh zapovedanih in nezapovedanih cerkvenih praznikih Izvzemši v onih dneh, ko pade praznik na soboto ali ponedeljek, katere dni bodo obratovalnice od-Pr'eL 0° 12- ure opoldne. Ta sklep skupščine je odobrila Kr banska uprava z odlokom z dne 28. junija ti. št. VIII-No. 2371-41. Uprava združenja poživlja članstvo, da se v bodoče ravna po gornjih navodilih in sklepih skupščine.
© Lastniki konj in volov se opozarjajo, da bo v tem mesecu vojaški popis in pregled vse one živine, ki doslej v vojaške svrhe še ni bila pregledana. Vsi lastniki, ki imajo tako še nepregledlno ziv.no, se pozivajo, da to svojo živino najkasneje do 10. t. m. prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., soba 3. Tamkaj je treba prijaviti tudi vsako spremembo v lastnistvu živine lil ostalih prenosnih sredstvih, kakor n pr • nakup, prodajo, pogin, poškodbo itd. Vsaka netoč-kaznjiva pog,edu Je P° voi- Predpisih strogo
© Nizko stanje Ljubljanice. Tako nizkega vodnega stanja Ljubljanice že kinalu ni bilo. Ni Barju se ze pozna suša, čeprav so travniki in njive še nekoliko namočeni. Regulačna dela v Ljubljanici po-malem naj>redujejo. V splošnem ljubljanski vrtnani zelo občutijo vročino, rta mnogih krajih se je pojavil največji škodljivec poljskim pridelkom m nasadom, namreč mramor, ki gloda in uničuje krompir, lizol, razno bjlje, zelenjavo in druge rastline Letos je mramor silno razmnožen. Lahko rečemo' da je letos mramorovo leto, ko so nekateri računali s kebrovim.
Danes ter vsako $redO in SObOfO
zvečer
koncert vojaške godbe
na vrtu Grand hotela „flNI0N"
© Avtobusni izlet v Dolomite od 27. do 30. julija. Odhod iz Ljubljane ob 5 preko Trbiža v Cor-tlno d Ampezzo (prenočišče). Drugi dan čez Fal-zarego prelaz, Pordoi pas v Merano (prenočišče) lretji dan preko Bozna, Trienta, Bardolino ob Gardskem jezeru — Verona — Padova v Benetke (prenočišče), četrti dan preko Trsta v Ljubljano. Cena izleta 1385 Din za osebo. Vsak izletnik mora imeti veljaven potni list. Prijave pri »Put-niku« v Ljubljani do 18. julija .
© Avtobusni izlet na Klek od 20. do 22. julija. Cena izleta 785 Din. Prijave pri »Putniku« do 15. julija.
© Žrtev zločina. Na ljubljanskem polju, nekako med Brinjem in Ježico, so včeraj otroci, ki so se igrali na polju, našli nezavestnega sta-J!® J sega moža, ki je močno krvavel iz glave Otroci so o najdbi obvestili starejše, ti pa ljubljansko reševalno postajo. Reševalni avto je prepeljal moža v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima mož prebito črepinjo in sicer naj brž od udarca s kakšnim topim orodjem. Ugo-tovili so tudi identiteto ranjenca. Gre za 46-etnega Leopolda Škrjanca, brezposelnega de lavca, brez stalnega bivališča. Škrjanca je najbrž ponoči kdo napadel ter ga pobil, škrjnn-čevo Btanje je skoraj brezupno. Zločin preiskujejo oblasti.
Naročajte Slovenca!"
Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku
V nedeljo bodo slovesno blagoslovili stavb išče za novo cerkev
V nedeljo ,dne 7 julija, ki je obenem tudi nedelja slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda, bo v Hrastniku slovesna blagoslovitev stav-blšča za novo cerkev Kristusa Kralja, katero bodo nato začeli graditi. Ob pol 10 bo slovesna pon-tifikalna sv. maša, po sv. maši pa blagoslovitev stavbišča. Pontifikalno sv. mašo in blagoslovitev bo izvršil zastopnik prevzv. g. škofa lavantinskega stolni prošt iz Maribora gosp. kanonik dr. Maksimilijan Vraber. Med sv. mašo bo pel cerkveni pevski zbor s spremljevanjem orkestra.
Tako se bo začela uresničevati želja hrastnl-ške doline, da dobi med svojimi tesnimi delav-
skimi stanovanji in tovarnami tudi božji hram. Saj ie v resnici žalostno, da moraio naši slovenski delavci imeti oltar božji in tabernakelj za Najsvetejše v najeti gledališki dvorani, Zato bo pa nedelja, dne 7. julija za naš« krščansko delavstvo dan veselja, ko bodo videli vsi dobri ljudje naše doline, da se kljub mnogim težavam pričenja z igradbo. Na to našo «lovesno»t pa vabimo vse dobre delavce in njihove prijatelje iz bližnjih in daljnih krajev. Saj bo nova cerkev v tem letu najlepše viden spomenik evharistlčnemu Kristusu Kralju.
Minister dr. Korošec v Radovljici
Radovljiaa, 1. julija. Danes opoldne se je Radovljica ogrnila v praznično razpoloženje. S svojim obiskom je počastil naše mesto voditelj slovenskega naroda g. notranji minister dr. Korošec. Bliskovito se je razširila po vsem svetu vest o njegovem prihodu. Meščani so hitro okrasili svoje hiše z državnimi zastavami in se polnoštevllno zbrali, zlasti niegovi prijatelji, ki so ga izredno prisrčno pozdravili ter mu s tem znova dokazali, da »o vji brez izjeme z njim danes .kakor so bili včeraj in da bodo njegovi ostali tudi v bodoče,
Pozdravne besede je spregovoril industrijalec g. Resman Vinko, ki mu je izrekel v Imenu vseh iskreno dobrodošlico in mu pri njegovem težkem in odgovornem delu želel uspehe v prospeh slovenskega ljudstva in jugoslovanske države.
G .notranji minister se je zahvalil vsem svojim prijateljem za prisrčen sprejem in povdaril, da so bili Radovljičani vedno zvesti njegovemu delu, za kar se jim lepo zahvali. Voditelj dr. Korošec je nato ostal dolgo v razgovoru s svojimi prijatelji.
Med časom prihoda in odhoda g. not. ministra dr. Korošca pa se je na prostoru pred hišo g. Janca pod košato lipo zbrala večja množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala svojega voditelja in v pravem pomenu besede prisilila, da s« je ustavil avtomobil, v katerem se je vozil g. notranji minister dr. Korošec. Tu ie vpričo zbrane množice naslovil na g. notranjega ministra lepe in zbrane besede tuk. domačin g. dr. Homann, ki je povdaril, da ga Radovljičani ne pozdravljajo baš zato, ker je notranji minister, marveč zato, ker je naš narodni voditelj in ker je vedno ostal naš slovenski in domač, ki je vedno in tudi še danes posvetil vse svoje sile in moči v blagor celotne jugoslovanske države. Izrazil je v imenu vseh željo, naj pride še večkrat med nas.
G. dr, Korošec je izstopil od množice pozdravljen ter se za besede g. dr. Homanna in sprejem ponovno zahvalil, povdarjajoč, da njegov prihod v Radovljico pomeni zahvalo za zvestobo vseh njegovih prijateljev. Ob svojem odhodu je prejel lep šopek gorenjskih nageljčkov, ki mu jih je izročila mala Jellca Vogelnik.
Krajem v Sloveniji grozi suša
Tako suhega in vročega leta že ni bilo nad 70 in celo 100. Letos sploh je bilo prav malo dežja v vseh mesecih. Junij zaznamuje letos samo 26.8 mm dežja, dočim so druga leta divjale nevihte In nalivi, ki so povzročali na Barju velike povodnji. Lani je v Ljubljani padlo junija kar 297.7 mm dežja, kar presega mesečni junijski po-vprečnik 151 mm. Od L 1925. so bila samo tri leta v juniju revna na dežju in sicer 1932 (82.1 mm), 1930 (54.9 mm) in 1928 52.3). Pred desetimi leti 1925. je padlo junija v Ljubljani 247.3 mm dežja. Bila je takrat vačja povodenj na Barju, tudi naslednje leto 1926. je bilo junija deževno z 204.1 mm dežja. Lani je bila na Barju velika povodenj, letos nosprotno tudi barjanskim kulturam grozi suša. Suho vreme je bilo ugodno za seno, drugače pa se že občutijo posledice vročine na drugih pridelkih, ki jim primanjkuje moča.
->obu<
f, \ ily
Pri z@prfiu, vnofmah v prebavi
vzemite zlutrai na nrazen želodec kozarec
naravne FRA^IZ JOSiF gredice.
Registrirano od Mtn. soc. not. in nar. -ilr. S. br. 15.485 oil 25. V. 1935.
Koledar
Sreda, 3. julija: Leon II., papež; Bernardin R. Osebne vesti
= Diplomirali je bil na ljubljanski univerzi za inženirja kemije Modic Roman :z Ljubljane. Čestitamo!
¥
—	Vsem gg. pevovodjem, pevkam in pevcem, ki so se s tako vnemo pripravili za naš koncert in s tako neizmerno vnemo in ljubeznijo odpeli vsa naporna dela, prav iskreni: Bog plačaj! — Prof, M. Bajtik, pavovodja P. Z.
—	Duhovniki-turistil Aljažev klub se vljudno obrača na gg. duhovnike-turisle, zlastj na gg. kate- [ hete, ki so v počitnicah prosti, da bi prevzeli kako j nedeljo sv. mašo na sledečih postojankah; na Kre- l darici ob 8, v Vratih ob 10, na Kolcah ob 10, na i
Koncert
CiriUMetodovega zbora
Po svojem koncertu v frančiškanski cerkvi je hrvaški Ciril-Metodov zbor pod vodstvom svojega dirigenta prof. Komarevskega priredil še en koncert — in to v veliki Llnionski dvorani, kjer je izvedel vrsto različnih skladb nn staroslovcnsko cerkveno besedilo. Zastopani so bili ruski, bolgarski in jugoslovanski avtorji: Sičjnski, česnokov, Bortujunski, — Hrislov, Pi-nev, — Mokranjac, Tajčevic, Hristič, širola, Ko-njovjč in Mdlojevič. — Vse te skladbe nosijo v sebi slovanske religiozne narodne usedline, pa so obenem plod raznih individualnih tvornih sil, ki so jim dale. umetno obliko, po večini naslonjeno na starocerkveni stil z njega tipično harmonsko in linearno podlago. Nekateri zlasti izn?ed jugoslovanskih avtorjev pa so tej osnovi dodali tudi še mnogo modernejših izraznih sredstev, kar stopnjuje skladbam zunanjo izrazno napetost, ki skuša dvigniti neposredno učinkovitost. — Vse skladbe so bile izbrane z ozirom na resno umetniško gladino.
Uilo je že nakazano, da ima zbor lepo izvajalno sposobnost. Po glasovnem materialu spada med zbore, ki imajo prijetno zvočnost, dasiravno obstoja v tem pogledu še višja stopnja. Pole£ tega je zbor ubran v ennto, ki uftin-kuje zgoščeno — mestoma prav v orgelski barvi. Z ozirom na interpretacijo je v podajanju mogoče ugotoviti pravo razumevanje i ji stilno skladnost, kar daje možnost pristnega oblikovanja. Tako je živela v izvedbi muzlknlna plastika in je bilo v njej tudi dovolj vsebinske poglobljenosti, kur je vse zapustilo ugoden vtis in prepričanje o resni umetniški stopnji zbqra.
Koncertna prireditev ni bjla ravno številno obiskana, pač pa so ji prisostvovali skoro vsi
cerkveni dostojanstveniki, ki so se te dni mudili v naši prestolici ob priliki evlinristifnega kongresa in ki so bili tudi tu od občinstva prisrčno oozdravijeni.	V. U.
nesti tudi vse potne liste. Bojevniki vljudno vabljeni!
—	Na Višurje poromamo letos entjsRč, in sicer, kakor vsako leto, prvo nedeljo v avgustu. Odhod Iz Ljubljane 3. avgusta zjutraj ob 7.30, prihod popoldne na Višarje, zvečer rimska procesija z lučkami, nato spovedovanje. V nedeljo od štirih naprej sv. maše s skupnim sv. obhajilom. Odhod z Višarij ob 11, odhod iz Zabnice ob 14. Priglasiti se je treba do 15. julija, kamor ie treba poslati poleg rojstnih podatkov še fotografijo v velikosti 5x5 cm. Ker je poleg običajne izkaznice treba plačati tudi železniško izkaznico, znašajo stroški po naši železnici, italijanski dve izkaznici in Wzum skupaj 85 Din za osebo.
—	»Slovonska matica« opozarja svoje ljubljanske člane, da so njene redne publikacije za leto 1935 (štiri knjige) že izšle ter jih lahko osebno dvignejo do 10. julija vaak delavnik dopoldne in popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7. Po 10. juliju bomo knjige dostavili članom na dom proti dostavnini i Din. — Uprava Slov. mntlce.
—	Samouki knjigovot, ali kako se naučim knjigo sam vezati. Knjižica ima 24 strani In stane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pomanjkanje gotovine Jo zadelo že marsika-ko obrt ln tudi privatniku ni bilo prlzaneSeno. Za vozavo svojih knjig in če je teh precej, zmeče ljubitelj knjig marslkak dinar. Kdor hoče priti poceni do vezanih knjig, se bo naučil knjige vezati sam. To vam pove in pojasni knjižica, po-
trebno je, da Jo dobro preštudirate, predvsem pa morate parkrat opazovati izučenega knjigoveza pri njegovem delu, da vam bodo nasveti iz knjižice umljlvejši. V knjižici najdete tudi nekaj slik, ki ponazorujejo razne priprave — orodje, ki so samouku neobhodno potrebne. Opisane so najprej knjigoveški) potrebščine, brez katerih si ne moremo misliti tega obrla, dalje kako pripraviš knjigo za šivanje, kako jo sešiješ in kako zvežeš (oplatiš), kako broširaš, vežeš v polplatno, celo platno ali usnje. To delo je samo na sebi jako zanimivo; vesolje in zadovoljstvo pa bo še večje, ko boš Imel knjigo, katero si sam zvezal, prod seboj.
—	Ob kongresu se je moglo zgoditi, da je kdo našel kak molitvenik ali poJohno knjigo v latinskem jeziku. Kdor najde kaj takega, naj knjig* ne zadržuje, temveč takoj jx>šlje potom pristojufg« župnega urada lastniku
—	Najden fotoaparat se dobi pri Josipu Ber-lotu, Bled, /agorice 20.
Dražba. V Kamniku pride na dražbo v četrtek, 4. julija ob 8 hiša Sutna 40. Hiša je enonad-strvpna z drvarnico v dobrem stanju in s korjx>r,i-cijsko pravico. Uradna cenitev 85.000 Din.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popust« Salon Anlta, Ljubljana, Krekov trg 10.
—	Do boste stalno zdravi, j« potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ir slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostne svežost.
Mariborske vesti
V Sloveniji je znašala zadnje dni od junija najvišja temperatura od 30—40 C. Najhujša vročina, zato tudi suša, vlada v Suhi Krajini in Bell Krajini, pa tudi drugi kraji so močno prizadeti. Po nekaterih gorenjskih krajih vlada hladnejše vreme.
Najvišja temperatura je bila v Sloveniji dosežena v petek 28. junija, nakar je po noči sledil pohleven dež, ki je ozračje ohladil. V petek so nekateri kraji zaznamovali:
Ljubljana 38, Kamnik 35, Kranj 39.4, Mojstra na 36, Bohinj 30.2, Laško 38.2, Solčava 34, Krško 35.3, Markovo! v Slovenski Krajini 38.4,' Rakitna pri Borovnici 33.2 in Radovioa ob hrvatski meji v Beli Krajini celo 40.5 C.
Sv. Medard je letos uresničil svoj suhi in topli režim, kajti ta režim traja najmanj 40 dni od 8. junija do 18, jullfa. Po nekaterih krajih na Krasu primanjkuje že vode.
Krvavcu ob 6, v Kamniški Bistrici ob 10, na Planini ped Stolom ob 9. Tudi Prevzvišeni g. Gregorij dr. Rožmait. škof ljubljanski, toplo pri|x>rcča to službo. Gg„ ki se odločijo, naj se zglasijo v pisarni Imovine Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7, kjer so na razpolago pole. Pravico Imajo do brezplačnega prenočišča in dobijo tudi inlencije na Kredarici 60 Din, v ostalih kapelah po 40 Din. Prosimo pa. da se čitnorej priglase.
—	Kongres m^čansko-šolskega učite jstva. Letošnji konares meščausko--olskega nčiteljstva bo v Ljubljani 5. in 6. julija. Ob priliki kongresa bo odprta razstava deH-ih in dekliških ročnih del in risarskih izdelkov slovenskih meščanskih šol Razstava bo nameščena v ooslojiju II. de?ke meščanske šole v Beethovnovi ulici 7. Dne 5. julija ob 20 bo v dvorani Delavske zbornice akademija meščansko-šo'ske mladine s telovadnimi, rajaluimi in pevskimi točkami. Na akademiji nastopi tudi priznani in odlični ipla<|ins|fj zlor »Jadranski stražarjih iz št. Vi-dft- Opozarjamo občinstvo na zanimive prireditve.
—	Zelo neljpba in neprijetna pomota! V nedeljskem »Slovencu,- smo pod naslovom »Preč z neokusnostjnj« |x> nam jako neljubi [»moti napadli tukajšnje tvrdko »Tjvar« radi neokusne reklame z nošenjem tabel in z možicelji na dolgih lesenih negah. Ker te neokusne reklame ni imela tvrdka »Tivar« temveč tvrdka »Soko- obleke«, smo tvrdki napravili z našim časopisnim |x>ziyoni krivico, kar lojalno priznavamo. Nasprotno smemo ponovno ugotoviti, da je ravno tvrdka »Tivar« umevala veličino pyharističpjli slavposti z lepo aranžirano izložbo, kar smo s pohvalo omenili že v »Slovencu« z dne 28. junija 1935. Prosimo tvrdko »Tivar«, da nam neljubo pomoto v naslovu oprosti.
—	Proti zaprtju, motnjah ip prebavi vzemite Zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc pol. in nar. zir. S. br. 15.485 od 25. maja 1985.
—	Na bojne poljane v južne Tirole odpelje izletniški avtobus z odprlo streho v ponedeljek 15. julija ob 8. uri izpred hotela Union. Marsikdo ima svojega zvestega prijatelja, znanca, sorodnika, čigar zemeljski ostanki |»čivajo na južno tirolskih bojiščih ali pa ob bregovih zeleno modre Soče. Ker so nam bili dragi v življenju, zato ne smemo |x>za-biti na nje tudi |x> njihovi smrti. Ta namen ima naš izlet, kateri se bo vršil po sledečem načrtu: Pot vodi iz Ljubljane preko Trbiža, Pontebe v središče Dolomitov v Cortino d'Ainpezzo, tukaj izletniki prenočijo. Naslednji dan se odpeljejo preko krasnih gorskih prelazov Falzarego, Pordoi mimo Col de Lati a, Kararskega jezera v Bozen in Trient, nato pa v Asiago. Tukaj izletniki prenočijo. Tretji dan pa napravijo izlete v okolico Asiaga zlasti tamkaj kjer so se mudili naši fantje in možje od 17. peš-polka in od 7. lovskega bataljona. Četrti dan se odpeljejo v Bassano, Trevisso, Cervignano, obiščejo goro sv. Mihaela si ogledajo pokopališče Redi-pulje, nakar odidejo v Gorico, kjer prenoče. Peti dan pa obiščejo Pevino, Oslavje in Podgoro. |x>-poldan se vračajo preko Vipave v Ljubljano. Celo-kurmi stroški t. j.: hrana, stanovanje, vožnja jn vizum znaša 1400 Din. Priglasiti se je treba do dne 10. julija, Miklošičeva cesta 7, kantor je treba pri-
di + Veletrgovec Vilko Bsrdajs. Iznenada se
je raznesla včeraj dopoldne po mestu veat, da je umrl znani mariborski trgovec gosp. Vilko Ber-dajs, Komaj pred 10 dnevi so mu pokopali njegovo blago soprogo gospo Berto. Te izgube ni mogel preboleti; še sam je sledil svoji verni življenjski družici v večnost. Pokojnik izvira iz stare slovenske mariborske družine. Njegov oče je bil med ustanovitelji posojilnice v Narodnem domu. Vilko Berdajs je bil ža v predvojnem Mariboru ugleden trgovec, ki je veliko delal in žrtvoval za napredek slovenskega življa v ogrdženem mestu. Bil je med ustanovitelji slovenskega trgovskega društva, deloval je v vodstvu vseh slovenskih društev ter doprinašal velike osebne žrtve za narodno stvar. Znan dobrotnik je bil slovenskim dijakom, vedno pa je imel tudi odprto roko in srce za revež«. Od | leta 1925 do 1934 je bil podpredsednik trgovskega gremija, v katerem je njegova tehtna in izkušena beseda vsikdar mnogo zalegla. Bil je plemenit, globoko veren značaj, ki je imel povsod samo prijatelje in nobenega nasprotnika, rogreb blagega pokojnika bo jutri v četrtek ob 17 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Slovesno mrtvaško sv. opravilo za pokojnega stolnega župnika, kanonika Franca Moravca bo v stolnici v soboto 6. julija ob 8.
□	Prvi državni pravdnlk dr. M. Zor|an je nastopil redni dopust ter ga na državnem pravdni-štvu nadomešča drž. pravdnik Sever P.
□	Sestanek mariborskega upokojenega uči-teljstva odpade ta mesec radi zadružnega dne Na-
i bavljalne zadruge.
□	Težave avstrijskih potnikov. Dne 1. julija I je stopila v veljavo nova avstrijska odredba o ome-I jltvi potovanj avstrijskih državljanov v Jugoslavijo. Ze prvi dan je prišlo na meji v Spilju do neprijetnih dogodkov. Mnogo potnikov so avstrijski obmejni organi zavrnili ter so se morali vrniti kljub našemu vizumu domov.
□	Slovesni zaključek »Hermesove« iole. Ob navzočnosti profesorskega zbora ter predstavnikov trg. greml|a in Slov. trg. dru'tva se je zaključil letošnji trgovski tečaj »Hermesove« šole, ki jo
vzdržuj« Slov. trgovsko društvo. Najbolj«! uč«nd so prejeli po razdelitvi spričeval lepa daril«, ki so jih darovali trgovci Pinter, Rosina, M«jovš«k, Ma-j«r, Paš, Janko Preac, Franjo Goleo, Strašnik in ravnatelj Stergar. Z odliko so končali z»rod H«ri-bert Maček, Mar. Starčičeva, Zorka Poterč, Zorko Erik, Slava Engelman, Milka Rak, Karel Repolusk In Hermlna Vošnik; s prav dobrim uspehom j« absolvlralo šolo 15 učencev, z dobrim pa 7.
□	Plavalne tekme ln •Večernik«. Mariborski »Večernik«, ki vsak dan vestno beleži rezultat« rokoborb profesionalcev kot velik športni dogodek za Maribor, se je moral obregniti ni plavaln« (ekm«, ki so se vršil« v nedeljo med Maratonom in ZPK na otoku. Ugotavljamo, da s« občinstvo prav nič ni hudovalo zaradi tekem, pač p« jim je ves čas Z izredno pozornostjo sledilo, tako da j« bil manjši bazen, ki je bil kopalcem med t«kmo n» razpolago, ves čas prazen.
□	Kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo.
Ker se je začelo skoro v vseh mariborskih tekstilnih tovarnah mezdno gibanje, se bo vršila v kratkem anket«, nn kateri se bo skušala dobiti podlaga z« izvedbo kolektivne pogodbe v tekstilni industriji.
□	Žrt«v Pesnice. Pri Sv. Marjeti ob P«snic»
j« utonil pri kopanju 14 letni pastir pri posvstniku Kronvoglu Ferdinand Pušnik. Pognal s« j« v tako zvani Smidlerjev tolmun v Pesnici, ki I« precej globok ter ga ni bilo več nazaj na površje. Našli so njegovo truplo šele naslednjega dno.
□	Prepovedano nočno delo. Tekstiln« tovarna Zelenka In drug je dobila prepoved nočnega dela v svojem obratu, ker so se v bližini stanujoči ljudje pritoževali zaradi prehudega ropota. Radi ukinjenega nočnega dela je izgubilo sedaj okrog 40 delavcev zaposlitev.
□	Banovlnskl arhiv na okrajnem načelstvu bo v času od 2. do 16. julija zaprt. V istem času odpadejo tudi vodstva v mariborskem muzeju.
□	Tvornico sukna snuje tukajšnja tekstilna tovarna Hutter in drug. S tozadevnimi preureditvami se bo začelo v kratkem issu. To bo sedaj že druga tovarna sukna v Mariboru.

Za in proti telovadbi
Pod »telovadbo« razumemo danes proste in redovne vaje ter vaje na orodju in z orodjem. Med ljudstvom se je ta izraz tako udomačil, da nihče ne misli tadaj. kadar govori o telovadbi, nn kako športno panogo, čeravno je spori tudi samo telovadba. Končno ja za stvar pravzaprav vseeno kaj pomeni ta ali oni izraz, oziroma kako ga ljudstvo uporablja; gluvno -je, da ve, kaj hoče z. epo in kaj z drugo besedo označiti.
Toliko kot se je v zadnjih letih pisalo in govorilo za in proti telovadbi, se menda ni o nobeni drugi športni panogi. Pristaši telovadbe so s svoje strani dokazovali potrebo in korist telo-! vadbe, nasprotniki pa so zopet napenjali vsa sile, in dokazovali slabo stran toga načina telesne vzgoje, Nihče ni inie|, odnosno njma popolnoma prav, četudi sem za svojo osebo prepričan, da jo telovadba velikega pomena za telesno vzgojo vsakega naroda, da je pravilna lelqvadba ppdlaga i za vse druge športe in da telovadba najbolj pravilno vzgaja svoje Članstvo tudi s stališča ama-terslva discipline. Seveda, če vzamemo tako telovadbo, kakor je bila pred vojno in kakršno še dandanes vidimo pri nekaterih organizacijah, potem moramo dati skoraj na celi črti prav onim, ki se j borijo proti njej. Predvojna telovadba je bila predvsem preračunjena na zunanji efekt in je pri i njej tejesnu-vzgojna stran igrala docela podre-; jeno vlogo. Kar se discipline tiče, je sicer imela isto vrednost kot današnja, toda stare in trde, ] naravnost okprpe proste vaje, težka tezna orodna i telovadba (torej taka, kjer so prevladovali tezni I gibi) so bile za telesno vzgojo naravnost škodljive. O redovnih vajah, ki so ostale late in ki imajo 1 namen formirati telovadce, vzgajali disciplino, ne govorim. Poudarjam samo, da bi mogle tudi današnjim športnikom zelo koristiti. Sodobne proste vaje, ki so sestavljene iz smotrenih, naravnih In izdatnih giinnastlčnlh gibov, ki so ravno zalo, ker so naravne, izredno lepe, v vsakem pogledu da-leko nadkriljujejo težke in okorne stare proste vaje. Današnja orodna telovadba se zelo loči od prejšnje. Dandanes prevladuje koleh in zelo redki so oni, ki vpletejo v svojo vajo še kak tezen gib. To velja zlasti za drog, ki se s starimi vajami hko-io ne da primerjati.
Telovadbo bi lahko uvrstili v isto skupino kakor skoke v vodo, umetno drsanje na ledu in smučarske skoke. Estetična stran igra poleg tež-koče tudi to glavno vlogo. Kdor je gledal prvo-| vrstne skakalce v vodo, drsalce v umetnem drsn-| »ju na ledu In smučarske skakalce, ta ae je moral navdušili zn te športne panoga. In prav tako j sa je moral navdušili vsakdo ob orodnih vajah i svetovnih mojstrov, ki Jih izvajajo s tako lahkoto in s tako eleganco, da niti dlhljaja ne opaziš pri 1 njih. Seveda ob današnjih vajah, ki so bistveno drugačne od predvojnih- Kajti napredek na tem polju telesnih vaj je tako velikanski in se ie vedno s tako hitrostjo stopnjuje, da oni, ki sproti
na zasleduje napredka, močno zaostane. Izgleda, da je prišla spet ona doba, ko He telovadbi odpira pot med narode. Za to so dokaz mednarodne tekme raznih mednarodnih zvez, zato so doknz olimpijske igre. Za Berlin je prijavljenih nad 20 narodov za telovadbo, kar se doslej šo ni nikoli zgodilo.
Kaj pa mladina? Mladina naj uporablja orodja predvsem kot za|ireke, sicer naj pa izvaja vaje v vesi in naj mnogo skače preko orodja. Naravna orodna telovadba je edino primerna in koristna za mladino in tudi starejši bi sa je morali v veliki meri posluževati.
Moderna orodna telovadba, ki obstoji lz gim-na-stlSnih gibov pri prostih vajah. Iz kolebnih gibov in skokov pri orodni telovadbi, je dobra, odgovarja telesni kulturi in je najboljša podlaga za vso športne panoge. Staro in trdo tolovadbo, ki jo še dandanes precej vidimo, pa zavračajmo, ker oni, ki sa borijo proti njej, imajo prav.	K—ar
Maratonski teh v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo se vrši v Ljubljani maratonski tek, ki je najtežja panoga v lahkoatlet-skem športu. Že srednja proge so zelo naporne, kaj šele, če mora človek teči nepretrgoma 42 kir in to celo v dobrih dveh in pol urah. Za to klasično progo, ki tvori takorekoč jadro vsakih olimpijskih iger, vlada povsod velikansko zanimanje. In ta tek se bo vršil prihodnjo nedeljo v LJubljani. Brez dvoma bo to za naše razmere dogo dek, ki ga na športnem polju redkokdaj ali morda doslej še nikoli nismo doživeli. Maratonci se bodo 7. julija borili za prvenstvo države, la naj višji naslov, ki ga more doseči atlet v naši do movini.
Proga znaša točno 42,200 m. Razumljivo, da stavi na posameznike velike zahteve in oni. ki vzdrži na celi progi, je junak, ki po vso) pravici zasluži to ime. In če ho vladala taka vročina, ka kor je sedaj, bo tak še bolj otežkočan.
Naš maratonec, stari in preizkušeni mednarodni borec, Stane Sporn, ja že opetovano tekei to klasično pro^o. Dosegel je že prav lepa, d» odlične uspehe in sjiada med prve maratonu'' na Balkanu. Tudi v nedeljo ho on najrasnelši koti kurent za prvo mesto. Njemu se bo pridružil Star man, ki spada med naše najholjše dolgoprogaee. Na lanski balkanski olimpijadl v Zagre.hu je s prav lepim uspehom zastopal barve naš« domovine. Poleg lah bodo startali še Zagrebčani in sicer Belas, ki ga tudi že dobro poznamo in nnj-brže še Vidovič od Concordije. Udeležba bo sicer majhna, vendar bo borba zanimiva, kajti vsa skupina se bo najhržo držala blizu skupaj. Največ izgledov ima sicer Sporn, vendar presenečenja niso Izključena. Malo indisponlranostl In uspeha nI. Vsekakor pa bo vsakdo napel vse sile, da st prerine na čini sprednejša mesta.
Klub »fovenskih kolesarjev Celje priredi V nedeljo, 7. julija Izlet z avtobusom v SovenjgTadec ker se ta dan vrSijo dirke za prvenstvo Mariborske podzveze in meJklubske dirke SK Misllnje. Prijatelji kolesarskega športa so vljudno vabljeni k izleta,
Stavkajoči delavci v Omaki (Združene države) so tramvaj, vozove na cesti polili z bencinom
in zažgali.
Kristusov iilm na Japonskem
Pred nekaj leti so katoliški misijonarji na Japonskem dosegli, da so japonske filmske družbe posnele posebne vrste film iz japonske zgodovine. To je bil film, ki je predstavljal zgodbo japonskih krščanskih mučenikov in je celo med pogani vzbudil splošno zanimanje in priznanje ter je močno učinkoval.
Po vzgledu tega prvega filma so sedaj posneli nov krščanski film. To je Kristusov film, ki se imenuje »Kralj kraljeve. Pobudo za tak krščanski film je dala sama japonska filmska industrija, zavedajoč se, da bi s takim filmom napravila dobro kupčijo, kakor jo je napravila
Knežji krst v srednji Afriki
V	srednjeafriški deželi Uzundi se je že več let ljudstvo v velikem številu preobračalo h krščanstvu. Sedaj pa je še kraljev stric Ndn-vumve prestopil h krščanstvu. Pred nekaj leti je bil celo regent mesto mladega kralja. Leta 1922 je bil 45 let star. Že tedaj je hotel stopiti v katoliško Cerkev. Toda uzundski škof ga pa ni hotel sprejeti, ker je bila njegova preteklost zelo krvava in umazana. Zato mu je škof naložil, da mora več let čakati, da se izkaže, aH je vreden biti sprejet v katoliško Cerkev. Šele leta 1933 je bil sprejet za katehumena. Ves čas preskušenj pa se je stari grešnik obnašal tako vzorno, da so Evropci, ki so poznali njegovo prejšnje življenje, izražali veliko začudenje, kako se je ta mož na zunaj in znotraj spremenil.
V	sredo po veliki noči je bil s svojo ženo krščen. On je dobil ime Ludvik, ona pa Veronika.
z »japonskimi mučeniki«. Naprošeni so bili frančiškanski misijonarji, naj bi pri snemanju tega filma sodelovali s svojimi nasveta in navodili. Konec majnika so ta film že kazali tisočem gledalcev v vseh večjih japonskih mestih.
Misijonarji so prispevali pred vsem besedilo. Pa tudi godbo in cerkveno petje so aranžirali misijonarji. Film pojde po vsej Japonski.
Vlomilec pozno vračajočemu se možu: »Rottt^ brez skrbi! Vaša žena spi ko polh!«
Pilot skoro zadavljen
Nevaren dogodek v zraku
Pretekli teden so angleška pomorska letala imela nad luko Portland velike vaje, pri katerih bi se bila skoro zgodila velika nesreča.
Na pomolih portlandske luke se je gnetlo na tisoče gledalcev, ki so napeto opazovali razburljive letalske vaje v zraku. Višek razburjenja je povzročila vaja, ko so z letali streljali na letečo tarčo, katero je veliko letalo na dolgi žici vleklo za seboj. Ko so spremljevalci v posameznih letalih oddali svoje dobro merjene strele na letečo tarčo, je bilo streljanje končano. Letalo, katero je vleklo tarčo za seboj, jo je sedaj potegnilo nase. Komaj se je to zgodilo, je letalo naenkrat začelo omahovati in je v prekucu začelo padati na tla. Gledalcem se pa to ni zdelo čudno, ker kaj takega spada k letalskim vajam. Vsakdo je mislil, da je letalec zopet kaj drznega poskusil, da bi se izkazal. To menje množice je bilo kmalu potrjeno s tem, da se je letalo tik nad vodo zopet zravnalo in je gladko pristalo na vodi.
Toda strokovnjaki so takoj vedeli, da se je na velikem letalu najbrže zgodilo nekaj posebnega. Več častnikov je planilo v motorne čolne in naglo vozilo proti plavajočemu letalu, da bi čimprej zvedeli, kaj je bilo. Veliko letalo je vodil letalski častnik Nelson. Njegov spremljevalec, opazovalec in telegrafist pa je bil Ro-berts. Ko so pomorski častniki s svojimi čolni prišli do letala, so našli v njem sicer vse živo,
toda pilot Nelson je sedel pri svojem krmila tako bled, da so ga morali dvigniti iz letala, posaditi v čoln in ga izročiti zdravniški oskrbi. Ko so ga spraševali, kako in kaj, ni mogel dati nobenega odgovora. Pač pa je njegov spremljevalec Koberts tole povedal:
»Ko sva po končanih strelskih vajah tarčo potegnila na svoje letalo, sem naenkrat začutil, da nekaj ne gre prav. Sklonjen sem bil nad svojimi instrumenti, vsled česar nisem mogel videti, kaj se dogaja spredaj pri krmilu. Ko se je začelo letalo prekucevati, sem dvignil glavo in v svojo grozo zapazil, da je letalski častnik Nelson omedlel in da njegova glava leži na plošči z instrumenti. Potresel sem ga za rame in pri tem ugotovil, da se je Nelsonova ovratnica zapletla v vrtečo se žično ploščico, katera je ovratnico vedno bolj ovijala in jo pritiskala k sebi ter tako začela Nelsona daviti. Poskusil sem, da bi bil nevarno ovratnico pre-rezal. To pa ni bilo lahko, kajti letalo, ki je bilo sedaj brez vodnika, je silno omahovalo in se tako prekucevalo, da sem šele čez delj časa mogel prerezati ovratnico. V tem je pa že tudi bil skrajni čas, da bi pilot padajoče letalo ujel. Nelson pa je bil še vedno nezavesten. Močno sem ga z vso silo potresel in ga k sreči toliko spravil k zavesti, da je, čeprav še ves omamljen, vendarle srečno pristal.«
Pred 2000 leti proti Grk Pytheas potuje proti se-
Severnemu teetifU vera in pride v Skandinavijo
Ko bi kdo trdil, da je pred 2000 leti kdo poskusil priti na Severni tečaj, bi bila to norost. Resnica pa je ta, da je 1. 330 pr. Kr. Grk, ki se je imenoval Pytheas, nastopil veliko potovanje proti severu in je, po vseli okolnostih sodeč, prišel morda celo do skandinavske obale. Gotovo Pytheas ni iskal Severnega tečaja, saj Grki o Severnem tečaju niso še nič vedeli. Stari narodi so si mislili zemljo kot trdno stoječo ploskev, ki jo na obeh robovih obdana od oceana. Če pa Grki niso poznali zemeljskega Severnega tečaja ,so pa vendnrle nekaj slutili o nebesnem Severnem tečaju. Saj so trdili, da je na severni strani nebesa nekaka trda točka (okoli severnice). Okoli te trdne osi se premika ves nebesni svod, po mnenju C.rkov seveda. Grki so bili prepričani, da je pod tisto točko nekje na zemlji otok, kjer prebiva pravljično ljudstvo, katero so nazivali Hiperborejce — to je ljudi, ki prebivajo zadaj za severnim vetrom. Take predstave so torej Grki imeli o severnih krajih naše zemlje.
Zato si lahko mislimo, da je tedanje zemeljske raziskovalce in pa zvezdoznunce silno zanimalo najti ta pravljični otok Hiperborej-cev .zlasti, ker je grška pravljica trdila, da je med Hiperborejoi doma grški bog svetlobe Apolon. Pytheas, ki je bil gotovo sam zemlje-pisec in astronom, je zato sklenil, da to zadevo preišče. Že Homer je vedel nekaj o neki deželi, kjer se srečujeta poleti dan in noč. Sploh je v zgodovinski dobi med starimi narodi sever igra! veliko vlogo. Grkom je bil sever domovina Apolona, katerega so častili v svojem glavnem svetišču v Delfih. Grkom luč ni prihajala od vzhoda, ampak od severa. O Apolonu je bilo polno bajk in pravljic. Pytheas je gotovo pozna! te pravljice, ki so pripovedovale, da Bog Apolon potuje 6 mesecev proti Delfom in 6 mesecev nazaj v svoj »stari vrt< na sever. Njegov čolnič, ki plove po nebesnem svodu, pa vlečeta s seboj dva pojoča labuda. Kadar se Apolon vrne v svojo severno domovino, se vsakih 19 let za nekaj časa naseli na »svojem otoku«, kjer nekaj časa igra oitre in pleše. Na tem otoku prebiva ljudstvo Hiperborejcev. Tako so trdile grške pravljice in bajke. Vsekakor so morale izvirati iz severnih krajev, ker si drugače ne moremo misliti, da bi bili mogli Grki v pravljično obliko zaviti sicer nesluteno resničnost. Da je Pytheas tem pravljicam verjel, dokazuje dejstvo, da je hotel na licu mesta ugotoviti, kaj In kako. Dosegel je svoj cilj. Priplul je na sever in odkril skandinavsko obalo na Norveškem. S seboj je pa prinesel spoznanje, katero je dobil na severu, da se luna vsakih 19 let v skrajnih severnih krajih kaže tudi podnevi in tedaj nekaj časa neprestano kroži po nebu. Čim više proti severu, tem delj časa traja ta prikazen, katero je mogoče opazovati že blizu Dronthaima. Iz tega bi sledilo, da je stari Grk
Poganska procesija oholi katoliške cerkve
Iz kraja Caošoufu na Kitajskem poročajo: V poganski Kitajski je mnogo ljudi, kateri imajo veliko smisla za verske stvari ter neprestano iščejo pravega Boga. Katoliški misijonarji v Caošoufu imajo za to trditev jasne dokaze. Že nekaj let prihaja določenega dne po veliki noči v katoliško misijonišče več poganskih moških in ženskih ,da bi tu počastili »najvišjega duha«. Hrano prinesejo kar s seboj, misijonišče jim preskrbi le prenočišče za majhno odškodnino.
Letos je prišlo kar 500 poganskih mož in žena. Silno spoštljivo so »topili v cerkev in se pred glavnim oltarjem globoko priklonili. Zvečer pa so napravili okrog cerkve procesijo s svečkami. Kajpada pri taki priliki tudi ne sme manjkati kitajske godbe. Ti poganski romarji obiskujejo božjo službo v misijonišču in zvesto poslušajo tudi verske pridige. Razen tega pa misijonišče v ničemer noče vplivati na te čudne pogane, ko iščejo Boga. Pač pa misijonarji z zanimanjem čakajo sadov teh poganskih romanj v katoliško misijonišče.
150 cekinov so izkopali
V Katovicah na Poljskem so delavci te dni kopali kanal na neki cesti. Pri delu je neki delavec s krampom zadel ob trd železen predmet Začeli so kopati bolj previdno in so kmalu našli globoko v zemlji veliko železno skrinjo, katera pa je bila precej poškodovana. Ko so jo dvignili, se je iztreslo iz nje 15.000 zlatnikov. Delavci so bili vsi iz sebe in bi se bil vsak rad čimbolj okoristil z ugodno priliko. Ker pa so vsi hoteli imeti čimveč cekinov, so se začeli prepirati. Nastal je pretep, ki je končno nanj postala pozorna tudi policija. Tako se je zgodilo, da so delavci izkopali zaklad in se zanj celo stepli, ampak zaklad je končno odnesla policija in s tem končala tudi prepir.
Konec
korziškega tolovaja
Pred dobrim tednom so na Francoskem ob-glavili glasovitega tolovaja Spado, ki je desetletja stralioval javne organe in jih mnogo umoril. Končno se je združenim orožnikom in vojakom posrečilo razbojnika zajeti v neki koči, kjer se je dal mirno prijeti. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Zadnje dni svojega življenja je skoro veselo prebil. Še malo pred smrtjo je s svojimi čuvaji igral šah. Potem pa je nekaj ur tako globoko in dobro spal, da so ga morali s silo zbuditi, ko je prišla njegova smrtna ura. Ko so mu povedali, da je sedaj napočil treno-tek, ko bo moral za svoje krivice zadostiti človeški družbi, je Spada odgovoril: »Poguma mi nikdar ni manjkalo. Za človeško pravičnost mi je malo mar, ker mi je sam Bog naročil, naj ji kljubujem, če sem se oblastem sam predal, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker mi je Kristus tako ukazal. Kmalu bom prišel v nebesa, kajti božja milost me je zadela.«
Ko so mu ponudili cigarete in pa ruma, da bi bil lahko bolj pogumen, je to vse odklonil, pač pa je prosil za sveto mašo in sveto obhajilo. Ko je bil pobožno pri sveti maši in je lepo prejel zadnjo popotnico, se je dolgo časa pogovarjal z jetniškim duhovnikom, katerega je v slovo poljubil.
Pytheas pred kakimi 2000 leti res nr^Hrl današnjega Dronthaima, vendar pa sam te prikazni ni videl, ker ni prišel ob takem času, ampak so mu o tej prikazni pripovedovali domačini, s katerimi je govoril.
Kar Pytheas pripoveduje, dokazuje, da so stari Skandinavci bili bistri opazovalci zvezda in nebesa. Vse to svoje dognanje pa je stari Pytheas popisal v svojem spisu »Po Okeanosuc. Žal, da ta spis ni ohranjen, ampak se nanj nanašajo le nekateri stari pisatelji, v kolikor so ti ohranjeni, Pytheas je prinesel s tega potovanja domov v Grčijo veliko senzacijo, da se tam mesec vsakih 19 let za nekaj dni vidi na nebesu noč in dan. Iz tega dejstva so najbrže stari prebivalci severa spletli tudi pravljico, da se Apolon vsakih 19 let naseli na svojem svet-
lobnem otoku, kjer prebivajo Iliperborejci. Tudi Grkom Apolon ni bil vedno bog solnca, ampak je bil prvotno tudi bog meseca. Grška pravljica je trdila, da Apolon potuje v Delfe in nazaj ter ga vozita dva labuda. Ta dva labuda sta ooividno luna in mesec, katera v skrajnih severnih krajih skupaj nastopata. Zato ni čudno, če so Grki prebivavce teh krnjev, kjer se bratita luna in solnce, blagrovali in so jih imenovali otroke svetlobe. Vsekakor je to zanimivo dejstvo, ki kaže, kako se je človeški duh že pred mnogimi tisočletji ukvarjal z neznanimi ugankami, skušal doumeti skrivnosti svetovja, katerih pu do dna še do danes ni raz-vozljal in jih navzlic vsem dognanjem najbrže ne bo do dna razvozljal do konca sveta, konca sveta.
Nova ameriška križarka »Qnincy«-, ki je bila te dni spuščena v morje, je dolga 200 m, ima Pogled v japonsko posredovalnico za delo, kjer se oglaša za delo na tisoče Japonk za proda-10-000 ton in je oborožena z 20 cm topovi.	jalke v poletni sezoni.
Polletna bilanca Narodne banke
Izkaz o stanja Narodna banka a dna 30. Oam daje tola tllko (v*a t milj. Din, t oklepaji
razlika v primeri z izkazom za 22. junija):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.252.73 (plui 5.26), zlato v inozemstvu 93.1 (—4.3), valute 0.06 (0 15), devize 18.8 (—4.6), »kupno podlago 1364.7 (—3.8), devize Izven podlage 187,05 (plus 3,0), kovani denar 269.35 (—31.9), posojila: menična 1518.3 (plua 7.2), lombardna 267.83 (plus 4.0), skupno posojila 1786.1 (plus 11.1), vrednostni papirji 19.37 (plut 2.5), efekti rez. fonda 126.6 (plus 14.4), efekti ostalih fondov 13.2 (plua 0.6), prejšnji predujmi državi 1691.24 (plut 0.15), nepremičnine itd. 157.27 (—2.16), razna aktiva 387.4 (plua 10.8).
Pasiva: rezervni fond 131.75 (plus 14.4), oatali fondi 22.9 (plus 0.6), bankovci t obtoku 4473.24 (plus 119.2), drž. terjatve 1.74 (—2.1), iirovnl računi 558.64 (—46.9), razni računi 639.44 (—75.93), skupne obvenzosti po vidu 1199.8 (— 124.9), obveznosti z rokom 293.5 (plua 14.25), razna pasiva 301.16 (— 18.86).
Obtok bankovcev m obveznosti po vidu 5.673.06 (— 5.7), skupna podlaga s primom 1753.6 (— 4.85), od tega samo zlato v blagajnah 1609.76 (plus 6.76), »kupno kritje 30,91 (30.996), od tega samo v zlatu 28.37 (28.22)%.
Pričujoči izkaz j« obenem tudi polletna bilanca banke, katero mora banka po zakonu objavljati. Zato navajamo nekaj primerjalnih podatkov, tako da je razviden razvoj poslovanja T preteklem polletju.
V naslednjem navajamo glavne bilančne postavke od srede lanskega leta, ob zaključka lanskega leta in za sredo letoSnjega (vse v milj. Din):
zlato devize
devize irv. podi.
menič. posojila lombard. posojila obtok bankov. žiro
razni računi obvez, z rokom
G0.6. IStM 17815 82.2 S2A 1575.3 288.6 4142.1 429.2 664.1 906.8
SI. 12.1864 1784.4 1205 104.4 1528.8 235.1 4384.0 581.9 327.0 862.9
30.6.1035 1865.8 18.8 187.1 1618.8 267.8 4473.2 558.6
639.4
293.5
Seveda pripominjamo, da se podatkov brez vsega ne da primerjati med seboj. Upoštevati Je treba, da se je izvedlo bilančno čiščenje, po katerem je sedaj podlaga vnesena po dejanski vrednosti. Ce upoštevamo podlago po valorizirani vrednosti, dobimo le malo manjšo vsoto kot je zna-fiala ob koncu leta 1984.
Drugo dejstvo, ki je značilno za poslovanje banke v prvi polovici leta 1986, je skoraj enaka višina meničnih posojil kot v začetku letH. Ce bi upoštevali razmere pred bilančno očistvijo januarja letos, bi se pokazal celo dvig meničnih posojil, kot se Je to zgodilo pri louibardnih posojilih.
Značilno za poslovanje banke Je tudi, da se Je obtok bankovcev letos znatno povečal in je za skoraj 100 milj. višji kot ob lanskem ultimu, kjer je bil obtok izredno visok. Značilno za razvoj našega gospodarstva je še vedno znatno tezavriranje gotovine in zato »o tudi naložbe na žiru znatno narasle. Obveznosti z rokom eo se zmanjšale radi odpada inozemskih kreditov in izkazujejo sedaj samo Se blagajniške zapiske, katerih obtok je znašal koncem leta 1934 300.2 milj. Din.
Banke in Narodna banka
Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo podano zanimivo poročilo o razmerju raznih terjatev zasebnih denarnih zavodov do Narodne banke in obratno. Iz tega poročila posnemamo, da so znašali reeskontni krediti Narodne banke denarnim zavodom dne 30. junija 1931 37.63% vsega bančnega portfelja, 31. decembra 1931 49.42% in »o dosegli višek 31. dec. 1932 « 56.89%, teku leta 1933 se je ta odstotek znižal na 56.89, v teku leta 1934 pa je neznatno na-rastel na 56.91% in je znašal 15. aprila 1935 51.9%. Absolutno izraženo so banke dolgovale (v milj. Din):	v reeskontu v lombardu
31. junija 1931	471.3
31. decembra 1931	771.5
31. decembra 1932	1206.1	314.0
31. decembra 1933	1029.0	291.0
31. decembra 1934	870.0	210.0
15. aprila 1935	802.0	232.0
Večji je delež zasebnih bank na lombardnih kreditih Narodne banke, saj so znašali vsi lom-bardni krediti banke konec leta 1934 235 milj., 15. aprila 1935 pa 259 milj Din.
Na drugi strani pa so imele zasebne banke (brez Drž. hip. banke) naložene znatne vsote na žiru in v blagajniških napisih Narodne banke.
Te so znašale (v milj. Din):
žiro	blag. zapiai
31. decembra 1931	204.45	61.7
31. decembra 1932	155.26	216.3
31. decembra 1933	155.56	281.4
31. decembra 1934	191.14	168.7
15. aprila 1935	167.8	251.5
Brez posebnega obvestila.
Hal predragi, nepozabni oflm, odroma brat, tast, stari oče, stric, gospod
Vilko Berdajs
vetetrgoveo
J« danes, dne J. JnHJa 193S ob 11. uri dopoldne, po daljši, mučni bolezni,
previden • tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Svečani pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek, dne 4. julija ob 17. uri
iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 5. julija 1935 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
V Mariboru, dne 2. julija 1935.
V globoki žalosti rodbine: Alfonz Stergar, Natalija in Vera dr. Bizjak ter vsi ostali sorodniki.
Hranilne vloge regul. hranilnic
Zveza hranilnic v Zagrebu in Zvesa Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani objavljata podatke o gibanju hranilnih vlog svojih članic v tekočem letu. Podatki zagrebške zveze hranilnic ne vsebujejo podatkov za hranilnice v Benkovcu, Selcah-Braču, Jabuki in Kraljevičevem. Vloge tako nu knjižico kot na tekoče račune so znašale (v milj. Din):
v Sloveniji izven Slovenije 31. jan. l«0f> 1.072.2	848.2
28. februarja 1.071.4	«<8.5
31. marca	l.Oflfl.l	868.0
80. aprila	1.07845	861.2
31. maja	1.OT0.4	804.7
Velik napredek vlog pri izvenslovenskih hranilnicah j« v največji meri pripisovati povečanju vlog zagrebške mestne hranilnice, dočim pri drugih zavodih položaj ni tako dober, zlasti še, ker so tamošnje hranilnice prizadete radi zaSčito kmeta. Pri hranilnicah izven Slovenije je znašalo 31. maja 19!« število Izdanih knjižic 63.490 z vlogami 60H.26 milj. Din, tekočih računov pa je bilo 1.(541 z vlogami 256.5 milj. Din Pri slovenskih hranilnicah pa so se vloge razdelile takole nu dan 31. maja (v oklepajih podatki za 31. januar): vloge na knjižice »«1.5 (658.54) milj., na tekoči račun 418.96 (413.64) milj. Din.
Gihanje vlog v Sloveniji je prav zanimivo ter nam kaže do marca 1935 naraščanje vlog, kar je bilo v zvezi tudi s splošnimi faktorji, ki so tedaj pospešili gospodarski razvoj, toda aprila in maja so vloge zopet padle, kar si razlagajo poznavalci razmer tako, da so itak meseci april, maj in junij za hranilnice slabi, ker se todaj največ dviga za
potrebe kmečkega ljudstva.
*
Carinski dohodki. V -drugi desetini junija
so znašali carinski dohodki pri glavnih carinarnicah 20.9 milj. Din, v prvi desetini pn 14.94 milj. Din. Skupno so znašali v maju carinski dohodki 66.2 milj. Din, v aprilu pa 61.3 milj. Din. Od 1. aprila do 20. junija so skupno znašali dohodki 163.4 milj., proračun za to dobo pa I44.5 milj. Din, lani v istem času 151.75 milj., proračun za to dobo pa 144.5 milj. Din.
Konknrz je razglašen o imovini Vozla Jožefa v Trbovljah 1, prvi zbor upnikov 4. julija, oglasiti se je do 20. avgusta, ugotovitveni narok 26. avgusta.
Likvidacija. Vicmalna železnica Noskovci— Slatina—Našice d. d. sklicuje redni občni zbor delničarjev, na katerem bodo sklepali o prodaji proge državi in bo radi tega družba likvidirala.
Italijanska banka pretvarja zlato v devize. V
drugi dekadi meseca Junija je Italijanska banka prodala za 152 milj. zlata in ga pretvorila v devize. Zato je zlati zaklad banke v dobi od 10. do 2. junija padel od 5.8G9.3 na 5.677.5 milj. lir, da-vizni zaklad pa je narastel od 54.75 na 206.87 milj. lir.
Borza
Dne 2. Julija 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Curiha, Londona, Newyorka in Pariza dočim so popustili tečaji Bruslja in Trsta, narastei pa j« TrsL ,
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling ua ljubljanski borzi oelzpremsnjen na 8.70—8.80, ravnotako tudi v Zagrebu na 8.78—8.83. Grški boni so notirall \ Zagrebu 87.50 hlago. Angleški funt le v Zagrebu nukollko narastel na 232.08 do 238.68. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.06 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2964.58—2979.18, Berlin 1752.05-1765.93, Bruselj 733.47-788.54, Curih 1424.22-1431.29, London 218.91-215.96, NVvvvork 4302.88-4839.20. Pariz 287.9C-289.40, Praga 181.90-183.-, Tret 359.82-302.40.
Curlh. Belgrad 7.—, Pariz 20.22, London 15.055, Newyork 304.5, Rrus«lj 51.575, Milan 25.275, Madrid 41.90, Amsterdam 208.15, Berlin 123.20. Dunaj 57.70, Stokholin 77.60, Oslo 75.00, Kopen-hagen 67.20, Prnga 12.78, Varšava 57.825, Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfon 6.035, Bueiios-Airca 0.8025.
Vrednostni papirji
Tendenca Je bila nekoliko slabejša in so tudi tečaji deloma popustili. Promet pa je bil znaten.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 81—82, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 372—375, bogluške obveznice 64—65, 8% Blerovo posojilo 76—76.50, 7% Blerovo posojilo 60.50 - 67 , 7% posojilo Drž. hip. banke 72—73, 7% stal. pue. 80-81.
Celokupni promet brez kompenzacij 982.443 dinarje.
Zagreb. Državni papirji; 7% investicijsko posojilo 82.50—83, agrarji 45—47 (45), vojna škoda promptna 373— 375 (372, 374), 7 . 873 do 374, 8. 372 - 871 (374), 9. 372 374. HegluSke obveznice 64.50 64.75 (64.75), 8% Blerovo posojilo 76—76.50, 7% Blerovo posojilo 66.50 den., 7% stnh. |>08. 79—82. — Delnice: Priv. agrarna banka 232 den., Oiješka sladkorna tovarna 135—160. Trbovlje 102—110.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82-82.50, agrarji 16.50 17.25 (47), vojna škoda promptna 372.50 — 373.50 (373, 872), 9. 873 - 374 (373, 372), 10 . 373.50 - 874, 11. 873.50 do 875 (878), begluške obveznice 65.50 -66 (66. 64.50), 7% Blerovo posojilo 67.50 bi., 7% štab. pos. 82.50 bi. — Delnice: Narodna banka 5800 do 6000 (5.850), Priv. agrarna banka 233.50 «15 (234).
Žitni trs:
Nori Sad. Pšenica: potiska 114—118, slav. 112—114, srem. 112-114, gornja ban. 110—114, ove« bč. 111-114, bač. in srem. 94 - 96, slav. 96 do 98. — Rž in Ječmen ne notirajo. C— Vse ostalo nelzpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Soinbor. Pšenica: bč. okol. Sombor 112 do 114, gornja bč., gornje ban. = srem. in Blav. 114—116, bč. in ban. potiska 116—105. — Oves-bč. 95—97, srem. 98—100. — Rž: 100—105. — Ječmen: bč. in srem. novi 63—64 kg 70—72, — Koruza: bč. in srem. 75—78. bč. in srem. za julij 87 -80. — M o k a : bč. og in ogg 187.50-207.50, št. 2 167.50-187.50, št. 5 147.50-167 5« št. 6 132.50-147.50, št. 7 102.50 112.50, št. 8 85 do 90. — Otrobi 82-84. — Fižol bč. 115-120. — Tendonca neizpr. Promet: 26 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: zelo ?!tl£j0n;.r Kor»z»: julij 11.31-11.33. zaklj. 11.32-11.34, avg. 11.18-11.24, zaklj. 11.24-11.26. maj 10.65—10.73, zaklj. 10.63—10.65.
Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, jasno. Temperatura bo polagoma naraščala.
Umrl je naš dragi tovariš, gospod
Vilko Berdajs
veletrgovec, bivii večletni podpredsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor, predsednik kuratorija Sim. Novakove ustanove, zastopnik Zbornice za TOI n tolskem odboru za trgovske nadaljevalne Šote v Mariboru itd.
Blagega pokojnika ohranimo za njegovo vestno In požrtvovalno delo v stanovski instituciji v trajnem in častnem spominul
Maribor, dne 2. julija 193S. Združenje trgovcev za mtito Maribor
64
Dolores Vieser
PEVČEK
Ljubezenska zgodba mlade duie
»Je on Ivan?« ga vpraša nazaj.
»Sem.<
»Iz te moke ne bo kruha: ne pojde k njemu. In sploh, naj si zapomni : Resnično krščansko katoliški človek se ne sme vtikati v čarovnije. Sicer zapade človeški in božji justiciji!«
Zdravnik Izstreli še strahovito resen pogled na prestrašenega fantiča, zmaje tako silno z glavo, da mn kar zavalove svitki vlasulje, in se okrene godrnjaje nekaj prod se, kako sprijena je mladina in kako zlorablja dobrodelnost meščanov. Ivan strmi za njim, dokler ne opazi, da ga dekla s kuhalnlco opazuje skozi okno. Tedaj gre počasi proti domu. Težko mu de, da dobri, stari Bobek, ki napiše na tepežnji dat) toliko »zastonjskih reoeplov za sladki koren; dobi se v lekarni pri »Medvedu*, kaj tako hudega misli o njem. Zdaj pač ne bo smel gledati skozi daljnogled, kakor mu je bil obljubil Friderik Bregar. Pa — zares menda vendar ne ho verjeli Hoče ga le ostrasiti, ker je pač moral maestro kaj blesti o salami,
Maestrol Tako rad ima gospodično, da Je zbolel, d« se je hotel zapisali satanu 1 Rezka bolečina zareže Ivanu
v srce — sam ne ve zakaj. Ve samo to, da bi bilo bolje, dosti holje, da bi maestro gospodične ne imel tako rad, dn bi bjl zdaj zdrav in bi spet potreboval Ivana za drugo violino! Zdaj pa dolgo časa ne bo nič s to rečjo.
Vso nedeljo se muči z vprašanjem, ali gospodična pač ve, da je Veracini bolan. Ali ne bi bilo nemara bolje, da bi Ji sporočil. Proti večeru pa začuti nenadoma
čisto jasno, naj zadevo prepusti ljubemu Bogu. Bo že sama brez njega izvedela. Saj ima strežaje. Lahko jih pošlje vprašatL Njega ne potrebuje. Ah ne, njega ne potrebuje. —
In kaj mu končno gospodična mar?
*
Pater rektor je v ponedeljek prav posebno bistro prežal na Ivana. Ta je moral budno napenjati vse čute, Se si ni hotel spet nakopati stroge sodbe in kazni. Častno je odbil sleherni naskok. Jurko ga je zrl kar začudeno in stopal ves vesel poleg njega proti domu.
Komaj stopijo fantički na dvorišče Pevskega doma, že plane gospa Lilja razvneta iz kuhinje in vihti nekaj svetlega v roki:
>Ivan, kje je Ivan? Je danes neko dekle prineslo to-le!<
Nenaden, radosten strah prešine dečku vse ude, vendar se brž zbere in stegne roko.
>No, to bo tudi nekaj k reče hladno.
Seveda — je nekaj. Majčkeno, trdo, rožnato pisemce je, zadaj se sveti zlat pečat, spredaj pa je napisano s pisavo tako nežno in lično kakor vzorec za čipke:
Zelo častnemu monsieur-ju Ivanu Kamenarju,
njemu samemu ▼ rok«.
Vonj po rožah! Od gospodične! Tak vonj veje samo okrog nje.
Globoko sopeč vtakne Ivan pokljajočo stvarco v podlako suknjiča in prikrije rdečico, ko umerjeno odkoraka proti stopnicam. S spoštovanjem se umakneta Hinko in Mirko velmožu, ki vtakne tako čudovito zapečateno pismo, ne da bi zavriskal ali zaukal, da. ne da bi spremenil obraz, Čisto brezbrižno v žepi Redko,
Mon e-her et petit cavalier!
Želim, da pride Se danes z violino gori k meni, ker je signor Veracini bojda bolan in težko pogrešam inu-rike. Ali hoče biti tako charmanten in mi razvedriti mojo o tožilo solitude? Ali pa ima toliko študirati?
Heloiza, baronica pl. Redenitz.
V enem samem vzhičenju prebere pisemce od sladkega malega >Mon< do zagatnega »Redenitz«, ki se jej nič kaj ne poda. Pa zdaj vsaj v©, kako ji je ime! Pride naj, celo zove ga! N18 več ni huda! Kar zbode ga malce »otožna solitude«. »Solitudec to pač nikakor ni, tam zunaj v gradiču, kjer »mukajo sem in tja odlična gospa pl. VVertenpreis in njen še holj odličen gospod soprog i mnogimi sorodniki in znanoi in kopo poslov. — Pa vendar — nanjo je otoža solitude. Tak kakor ona ni nihče. Tako nežna In plemenita. Vsi drugI — ne razumejo jo. In ona ga kiiee.
0) io
redkokdaj se izgubi kakšno pismo v Pevski dom. In kadar se, tedaj resnobno opominja k pridnosti in čednosti, preti kakor varuh ali razpravlja o »volitvi stanu« *li sporoča: 08e je na smrtni postelji. — 0 čem neki govori pač malo, drobno, rožnato pismo?
Ivan se zateče z njim v pevsko sobo, kjer nima zdaj nihče nič opravka. Zavihti se na odprto okno, ki se pred njim zibljejo ocvetajoče jablanove veje, in potegne pismo iz žepa. Ona mu piše! Ona piše njemu! Zelo ča-stnemu — monsieur-ju Ivanu Kamotiarju — njemu samemu v roke! Sleherna beseda je slajša kakor opojni vonj po rožah.
Hlastno potegne Skrtavi pipec iz hlačnega žepa. Komaj da si upa potisniti nekollkanj zarjavelo rezilo pod pečat, potisne ga pa tako nerodno, da zdrobi pečaL Omot »frji na tla. Dečko bere žarečih lic:

Stran S.
>SLOVENEC<, dne 8. JuITJa 1935.
fiterr. 149.
MALI OGLASI
V mulih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglati DIb J'—. Na|manjšl znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja se račona enokolonska S mm visoka petilna vršilca po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Prijateljem ljubljanske okolice!
še naznanja, da bo v nedeljo otvoritev nove gostilne na Črnučah (Podboršt 9).
Točilo se bo samo specijalna štajerska in dolenjska vina. Na razpolago različna okusna jedila.
Cene nizke!
Za zabavo bo igral zanimiv kmečki orkester. Za obilen obisk se priporočata
I. in Z. TOMIC.
Služkinja
mlada, vajena vseh poljskih in gospodinjskih del, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 7811.	(a)

»imm
Zaščitna sestra
ki je že praktično opravljala to mesto, se sprejme v Ljubljani. - Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upravo »Slovenca« pod »Zaščitna sestra«, (b)
Celje
gr Najlepši spomin na dneve evh ari stičnega kongresa so pač vse številke »Slovenca«, ki obširno in natančno popisujejo vse veličastvo zadnjih dni. »Slovenčeva« jxxiružnica v Celju ima še nekaj številk na razpolago, tako dnevnega kakor »Ponedelj-skega Slovenca«.
er Združenje pekov v Celju sporoča, da bodo celjski peki v mestu in okolici zaradi precejšnjega obiska tujcev pekli tudi v nedeljo, 7 julija.
0	Zaključni izpiti na orglarski šoli v Celju bodo jutri. Od 22 učencev se jih je priglasilo k izpitu šest.
Sy Podjetna mladeniča. Dva mlajša gospoda sta pregovorila nekega dobro situiranega posestnika v ccljskj okolici, da jima je izročil knjižico Ljubljanske kreditne banke za 85000 Din z izgovorom, da mu jo bosta dobro prodala. Dotični posestnik je knjižico res izročil, gospoda sta odšla v Zagreb, hranilno knjižico prodala pod dnevno ceno, kupila za denar avtomobil, s katerim sta se nato pripeljala v Celje. Vso zadevo ima sedaj v rokah policija.
Naznanila
Ciubljana
1	Društvo rokodelskih mojstrov vabi v«e flnne k nocojšnjemu kepljažkemu veteru ob 20 v Rokodelskem domu.
1 Občni zbor iDobr.otet, obsmrtnopra podi>ornoKa druStva poštnih nanneAčencev v Ljubljani, bo 4. julija ob 19.;«» v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčif-eva 27.
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Tyrfieva eosta 6; mr. Hočevar, Celovška ce«ta 62, in mr. Gartua, VIos te.
Cerkveni vestnih
Bratov/Mina sv. Ttešnjefja Telesa bo imela avojo mesečno pobožnost jutri v nrfiulLnski oerkvi. Prva sv. imu5a bo ob 5, ob 5.31» pridiga in ob 6 sv. maftn r blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. RttSnjega Telesa, d a se v obilnem ftte-vilu udeleže evliaTistične pobožnosti v uršullnsk.i cerkvi.
Poizvedovanja
Domska zlata vratna verižica je bila najdena v ponedeljek popoldne v Cemetovi ulici v &iSki. Dobi se v frančiškanskem samostanu v Šiški.
Pri cvhar. koncertu Pevske zveze je pozabila pevka dežnik. Hrani ga mlekarna poleg koncertnega prostora.
Radio
Programi Radio Ljubljana«
Sreda, .1. julija: 12.00 Slavni orkestri na plohah 12.45 Poročila, vreinc 13.00 Ca«, obvestila 13.15 Operno arije na ploftčah 11.00 Vreme, spored, borsa 18.00 Ploftče po željah 18.10 Vokalni koncert ure. Zorke Levičnikove s spremljevanjem radijskega orkestra 18.50 Pogovor s posjuSalci 19.10 Cm, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 N* ac. ura 20.00 Skladbe n oh i h komponistov 7,a violino in klavir: violin« prof. Karlo Rupel, klavir pro<. Marijan Lipovšek 21.00 Slovenske narodne pojo Fantje na vasi 21.30 C as, poroč.ila, vreme, sporod 22.00 Kaj In kako drugi pojo (»prehod po sivotu), izvaja radijski orkester. — Konec ob 23.
Drugi programii
Občina Osluševci
srez ptujski, razpisuje mesto občinskega delovodje-prlpravnika. - Prošnje je vložiti do 12. julija. Podrobnejši pogoji >o razvidni v prilogi »Službenega lista« št. 48 z dne 15. junija.	(b)
Šivilja
samo dobra moč, se takoj »prejme. - Poljanska cesta 25.	(b)
Hlapca
krščanskega, pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7797. (b)
Fotograi
dober kopist ali Lajkiat, se sprejme takoj v službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7798. (b)
Hanoianja
ODDAJO: Trisobno stanovanje
lepo, solnčno, komfortno, poceni takoj oddam. — Povšetova cesta 35a, Ko-deljevo.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam za 1. avgust. Ale-ševčeva cesta 42. (č)
Soba
s posebnim vhodom se takoj odda. - Sprejme se tudi sostanovalec. J. Dolenc, Barvarska steza 6,
_M
Dvosobno stanovanje
oddam mirni, snažni, pošteni stranki za avgust. Ljubljana VII, Hotimirova 10. (č)
IŠČEJO; Prazno sobo
s štedilnikom iščem za avgust. Naslov v upravi
»Slovenca« pod 7843. (c) <■■■■■■■■■■■■
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Denar
Posojila
na vložns knjižice dala Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Vložno knjižico
Mestne hranilnice Celje 60—80.000 Din kupim. — Ponudbe pod »Vložna knjižica« 7828 na podružnico »Slovenca« Celje, (d
Knjižico
Celjske posojilnice d. d. za 50.000 Din kupim proti takojšnji gotovini Sporočite ceno na upravo »Slovenca« pod zn. »Celjska
d. d.« 7829.
(d)
illMiSU
Staro zlato, zlato zobovje
In srebrne hrone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana. Miklošičeva 14
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska nlica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
i.!
Krojaški stroj
malo rabljen, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« j pod št. 7759._(l)j
DekletaLNašIal
sem novo vrsto pudera!
Zares, našla sem novo vrstoSS^^^^^
pudra, ki ne samo, da odpravljala
grdo svetlikanje nosu, marveč^^ ostane na licu tudi polnih osem ur. Ime mu je „mat" puder Tokalon, tovarnar pa pravi, da se imenuje tako, ker je zmešan z dvojno peno smetane. Karkoli sedaj delam, vedno je moja polt nežnejša in lepša, kakor je bila kdaj poprej. Moški me še bolj občudujejo in mnogi sanjajo o moji polti, ki je podobna breskvinemu cvetu, ter zaradi tega vsak veruje, da je popolnoma prirodna. Ta novi puder Tokalon ostane na licu, \. pa naj hodim po dežju in vetru ali pa se potim. Uporabljam ga zjutraj in po ves dan se nič več ne pudram ne glede na to, kam grem ali kaj delam.
Telefon 2039
/X PREMOG KARliOPAKETR DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
CvttcH
pravi, dolenjski, dobile v
Centralni vinarni v Ljubljani.
Lister suknjiči
buret, skavt hlače, pum-parce, razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Največja izbira
otroških obleke za fantke in punčke, v vseh velikostih, od 20 Din naprej F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI,
Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Posteljne mreže
lesenih in železnih okviriih ter železne postelje vseb vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13, Kolizei — Ljubljana.	(1)
Novost!
Motorno kolo znamke »Diamant«, motor F. & S. 98 m, 2.25 KS — dobite najceneje le pri tvrdki
IVAN JAJC IN SIN
Ljubljana Gosposvetska cesta 2
Letovišča
Hotel »Hom«
Podhom, Gorje pri Bledu, Gorenjsko, nudi ugodno bivanje po nizki ceni. L
Poizvedbe
Mlad pes
foksterier se je izgubil. Kdor ga privede, prejme dobro nagrado. - Krčon, Tržaška cesta 5.	(e)
Obrt
Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela StrukeL	(t)
Francoščina,
nemščinal Privatni pouk tudi tekom počitnic in pripravo srednješolcem za popravne izpite nudim. Beethovnova ulica 15, visoko pritličje, v sredi, {u)
Posestva
Hišo
novozidano, tristanovanj-sko, z vrtom — prodam. Bergant, Dravlje. (p)
Hiša
z velikim vrtom naprodaj. Levstikova 7, Tezno pri Mariboru.	(p)
Vnajem
II
Gostilna
z obrtjo se odda — tudi Dalmatincu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 7816.	,(nj
imnai
Vrtnarskega vajenca
sprejme Alojzij Piber, trg. vrtnar, Bled.	(v)
Tinčkove in Tončkove prigode
67.
Ljudožrski poglavar Ilamham.
Poceni naprodaj
postelja,	nočna omarica
in druge	stvari. - Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 7814.	(1)
Kreda, 3. julija: Belgrad: 20.00 Narodne penmi 21.00 Kadiosllke, Averčenko 22.30 Radijski orkost«r — lagreh: -11.00 LJubljana 21.30 PloSie — Dunaj: 17.'«
K......... del llob. Ounda 1S.30 VoJaSka Kol ha 20.45 Stara
tirolska legenda 22.10 ItnzvoJ eombal. glasbe od Bacha do Iliindla 22.35 Radijski orkester 24.00 PloSče za ples Budimpešta: 20.15 Orkestralni in pevski koncert 22.00 J a-/,z 23.00 llalalajka — Milan-Trtt: 17.05 Zabavna glasba 20.111 Prenos opere — Mm.Bnri: 20.40 Igra 21.10
Slnfonični koncert — Praga: 19.25 Salonska glasba 20.05 l rudarskega življenja 21.35 Kmieert .lano/kovih rte! St.^l Esperantska tira. —Bratislava: 19.Ml Itnske romance 20.25 Violinlsti&nl koncert 21.35 Sramel — Vor-Sana: 211.111 PloSčo 21.00 Chopinove klavirske nldiulbe 21.KI Skladbi' \Vieninv«kega 22.1« Salonska glasba — Berlin in Konhmherg: 20.45 Nern&ke veri in pesmi — Hamburg: 21.05 Nemško obmejno poletje — Vratitlam: 21.00 Narodne posmi — t A p* ko: 20.45 Igra — KSln: 20.45 Vesel ve<Vr - Frank/urt In Stuttgart: 20.4« Vesnll radio — Monakom: 20.45 Plnsna glasb« — Tiirich: 1S.5« Švicarske pesmi 21.10 TIaydnove In SehnbsrtOTe skladbe — Strassbura: 20.45 Orkestralni koncert.
Zahvala
T a številne izraze iskrenega sočuvstvovanja ob smrti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
Pavla Šimenca
Trtnarja in posestnika pri Sv. Križa
se zahvaljujem posebno vsem njegovim stanovskim tovarišem za številne poklonjene vence, častno nošenje in spremstvo pri pogrebu. Vrtnarski zadrugi še posebej hvala za pozornost, kakor tudi vrtnarjem iz Maribora, Celja, Kranja in Kamnika, Društvu jugoslovanskih obrtnikov za njih pozornost in sožalje. V posebno čast si štejem zahvaliti se gg. pevcem za prekrasno in ginljivo petje, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje.
Ljubljana, dne 2. julija 1935.
Žalujoča soproga z otroci in ostali so rodni kL
Pol urice nato se je s svojim častnim spremstvom približal malima ujetnikoma pregrozni ljudožrski poglavar Hamham.
»Vaše veličanstvo, dovolite, da vam predstavim tadva mlada petelinčkal« se je spoštljivo priklonil čuvaj.
»Prosim, prosim,t je vljudno zabrundal poglavar Hamham in se zadovoljno potrepljal po trebuščku. »Torej takale sta? Mhm, do bro, dobro. Torej privedite mi ju v avdijenco, da si ju od bliže ogledam 1«
Ko si je poglavar Hamham ogledal dečka s svojega prestola, Je pa nevšečno zavihal nos in zagodrnjal.
»Da bi vaju koklja, hu, kako sta suha! He,he, se bosta pa morala že še malo zrediti, preden vaju nataknemo na raženj. Kdo bi suhe kosti obiral!«
Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cei,
Izdajatelj; Ivan Rakove*
Uredniki Viktor Csaiii.