Q%£)om
AMCRICAN IN SPIRIT FORSiCN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 168
u ra:i^s3
Serving Ciiicagv,_ Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€N!AN
MORNING N6WSPAPGR
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 17, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Nixon je lags bi rešil svoi vrati
Odvetnik J. Ekrlichmana je v otvoritveni izjavi dejal, da je bivši predsednik K. M, Nixon lagal J. Ehrbch-manu, da bi rešil lasten vrat.
Vera M. Pozun V Holy Family Home je po dolgi bolezni, umrla 68 let stara Vera M. Pozun s 16215 Hunt-mere Avenue, roj. Marold v Painesdalu, Mich.. od koder je prišla v Cleveland 1. 1916, vdova po 1. 1957 umrlem možu Franku, mati Pearl Ann Pozun, sestra Marie Kulez, pok. Steva, Charlesa (Mich.), Alberta in Daniela Marold ter Angie Krall. Do pred 8 leti je bila zaposlena pri Sheffield Bronze Paint Corp. kot pakirka. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv.
Državni tajnik se je v torek vrnil s svoje poti po Srednjem vzhodu z upanjem na možnost obnove uspešnih razgovorov Izraela z A-rsbci
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Henry Kissinger se je vrnil z enotedenskega potovanja po Srednjem vzhodu, kamor je šel pregledat položaj in možnosti za naslednjo stopnjo pogajanj med Izraelom in nje-j govimi arabskimi sosedi. Po
njegovih izjavah novinarjem, med potjo in po vrnitvi domov
Jeroma ob 10., nato na Kalva-i izgleda, da ima upanje na zače-js^om>r rijo. Truplo pokojne bo polo- tek novih dvostranskih poga-1
Skupina Hrvatov pride
pred titovsko sodišče
BEOGRAD, SFRJ. — Po tu-! kajšnjih virih je sodišče končalo preiskavo proti skupini 16 Hrvatov, ki so osumljeni, da so poskušali spraviti na skrivaj v Jugoslavijo skupine gverilcev, ki naj bi se borili za hrvaško neodvisnost.
V	skupini naj bi bili profesorji, študentje in delavci. Sodna razprava proti njim naj bi se predvidoma začela 4. ali 5. no-
j vembra.
V	kolikor so,vesti točne, uteg-; biti nastop proti “hrvaškim
nekako dopolnile I nastopa proti srbskim “stalini-
Na konvenciji farmarskih pripravnikov Amerike v Kansas Cityju je predsednik Ford objavil 12 točk obsegajoč program boja proti inflaciji za vse Amerikancje. Pozval je vse, naj bi sodelovali v tem boju, v katerega se jih je že veliko vključilo.
ženo na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Bombe v Tokiu
TOKIO, Jap. — V ponedeljek je bomba uničila urade najmogočnejše japonske družbe in ranila 16 oseb. Tokrat je bilo opozorilo dano tako zgodaj, da je bilo mogoče poslopje pravočasno izprazniti. Policija išče tri 0. j razumevanjem sebe, ki SO' jih videli teči iz po-j slopja Mitsui.
Pred 'šestimi tedni je eksplodirala bomba v veži poslopja z
janj. Trenutno je proti obnovi dela konference v Ženevi, ker od nje ne pričakuje koristi.
V arabskem svetu zahtevajo ' skrajneži takojšen in popoln u-mik Izraela z vsega junija 1967 zasedenečga arabskega ozemlja, med tem ko so drugi priprav-‘ Ijeni nadaljevati s postopnim u-mikanjem in s postopnim spo-V prvo skupino spada Sirija, v drugo Egipt in Jordanija od neposrednih arsb-! skih sosedov Izraela.
Kissinger je bil tekom svoj6-
Guverner bi rad dobi ivene čeie v Boston
Guverner države Massachusetts F. W. Sargent je zaprosil za zvezne čete za Boston, kjer razni nemiri motijo javni red.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford je dejal, da je uporaba zveznih oboroženih sil za. vzdrževanje miru in reda v posameznih državah zadnje,
o.-.	, . ,	^	, sredstvo, ki naj bi bilo po nje-
glavnimi uradi Mitsubishi indu- obiska na Srednjem vzhodu g0vem na razpolago šele tedaj, strij, pri čemer je bilo ranjenih dvakrat v Siriji in dvakrat v ve ^ vga ^ruga srecjstva ne kfla
300 ljudi, 8 pa mrtvih. Ta druž-	oc^ Pre^se^~ uspešna. Položaj v Bostonu, kjer
Johr EhrJichmai
WASHINGTON, D.C. — William S. Frates, glavni odvetnik Johna Ehrlich mana, pri sodni razpravi o zakrivanju resnice o vlomu v Watergate 17. junija 1972, je v otvoritveni izjavi dejal, da je bivši predsednik ZDA Richard Nixon lagal svojemu svetovalcu za domače zadeve Johnu Ehrlichmanu o Watergate zadevi, da bi “rešil svoj lasten vrat”.
“Johnu Ehrlichmanu ni lahko obtoževati človeka, za katerega je žrtvoval 6 let svojega življenja,” je dejal odvetnik W. S. J’rates pred poroto, ki jo sestavlja 9 žensk in 3 moški in ki bo odločila o krivdi in nekrivdi obtožencev, med katerimi so glav- i ni bivši pravosodni tajnik John Mitchell, R. Haideman, načelnik Nixonovega glavnega stana v! Seli hiši, in John D. Ehrlich-naan, Nixonov glavni svetovalec 2a vprašanja domače politike.
Odvetnik je trdil, da je “Richard Nixon varal, zapeljeval k Mži in uporabljal Johna Ehr-lichmana za prikrivanje svojega lastnega poznanja- in dejanj”. John Ehrlichman je ponovno pozival Nixona, naj razkrije dejstva o Watergate vlomu, “kot so bita znana Ehrlichmanu”.
,ba zavzema v japonski industriji mesto podobno General Motors v ZDA, med tem ko je Mitsui slična Bank of America v ZDA.
Obe omenjeni družbi sta bili v preteklosti pono-vni cilj napadov levičarjev kot vodilni predstavnici kapitalističnega sistema.
Švicarji bodo glasovali o manjšanju števila tujcev v Švici
BERN, Šv. — V Švici je preko milijon tujih delavcev, 18% tujcev od celotnega prebivalstva dežele.
nika Sadata obljubo, da se bo zavzel na sestanku arabskih vodnikov v Maroku, ki se začne 26. oktobra, za postopno reševanje arabsko-izraelskega spora.
Po končanem obisku v Egiptu in Siriji je odletel Kissinger 'v Alžirijo, kjer je boljše opravil, kot je pričakoval, od tam v Maroko, nato pa domov. Napovedal je, da se- bo vrnil na Srednji vzhod v začetku novembra.
Gilligan vodi s 6%
COLUMBUS, O. - Ko je demokratski senatni kandidat John Glenn daleč pred republikanskim R. J.' Perkom, je guv. Prihodnjo nedeljo J. Gilligan komaj za 6% pred
bo ljudsko glasovanje o tem, ali republikancem J. A. Rhodesom, naj se število tujcev zmanjša na ki bi postal rad znova guverner največ 12% v posameznih kan- Ohia.
tdnih ali ne.	j Guv. J. J. Gilligan je daleč
------o------	1 pred J. A. Rhodesom v Cuyaho-
Veterani svetovnih vojn ga okraju in v vsem severo-Veterani druge svetovne vojne vzhodnem delu Ohia, zaostaja pa so petkrat številnejši od vetera- za njim v osrednjem delu in na nov prve svetovne vojne v ZDA. jugozahodu države.
se od preteklega meseca sem stalno ponavljajo izgredi, nemiri in napadi na šolarje in šolske avtobuse, po sodbi Forda še ni tako daleč.
Predsednikov tiskovni tajnik je izjavil, da Bela hiša še tudi ni dobila uradne pismene prošnje za zvezno vojaško pomoč.
Guv. Francis W. Sargent je med tem pozval pod orožje tri čete vojaške policije Narodne garde in jih drži v pripravljenosti, če bi krajevna in državna policija ne bili kos položaju. Glede stališča predsednika Forda, je dejal, da mu je žal, da sta različnega mnenja. On je zaprosil za zvezno vojaško pomoč največ zato, da bi bili izgredi omejeni brez kakih obsežnejših sitnosti, ker ima vojska posebne oddelke, ki so izvežbani nalašč za take naloge. Te bi
KANSAS CITY, Mo. — Predsednik Gerald R. Ford je tu na zborovanju farmarskih pripravnikov iz vse dežele navduševal za boj proti inflaciji, ki ga je že ob samem svojem nastopu postavil za svojo prvo nalogo. Ameriko hoče mobilizirati, zbrati in združiti njene sile v boju proti inflaciji, pa ’tudi v boju proti nepotrebnemu trošenju dobrin in sredstev. V svojem govoru je prijel Kongres, ker se upira njegovim priporočilom. Posebej je omenil, da, je Kongres pokazal svojo brezbrižnost do boja proti inflaciji, ko je preprečil odložitev povišanja plač j zveznemu osobju od oktobra na 1. januar 1975 in s tem preprečil prihranitev 700 milijonov dolarjev izdatkov zvezni blagajni.
Predsednik je pozval k ustanavljanju vrtičev za zelenjavo, kjerkoli je to primemo in ugodno. Manjše povpraševanje po zelenjavi in sočivju na trgu bo potiskalo cene navzdol, kot bo manjše povpraševanje po vsem ostalem blagu in izdelkih potiskalo cene navzdol tem. Napovedal je posebno vrsto zveznih bondov proti inflaciji ter razna priznanja skupinam, ki se bodo v boju proti inflaciji posebno izkazale. Take skupine naj bi bile v vseh naseljih po vsej naši
žimo svoj družinski proračun v ravnovesju in glejmo, da bo to storila tudi vlada.
2.	Uporabljajmo kredit modro’, odložimo nepotrebne nakupe, plačajmo takoj čim večji del računa, če že ne moremo vsega.
3.	Hranimo, kolikor le moremo in glejmo, da naš denar raste. Predsednik je v zvezi s tem napovedal posebne WIN zvezne bonde z višjimi obrestmi.
4.	Varčuj m o z energijo in gorivom. Držimo se brzine 55 milj na uro ali manj razen v izrednih nujnih slučajih; vozimo se manj, rajše več hodimo.
5.	V posameznih naseljih naj ustanovijo državljanske odbore s predstavniki delavstva in podjetništva, da bodo nadzirali plače in cene.
6.	Pomagajmo odstraniti po-
sledice višjih plač za produkte s tem, da povečamo produktivnost vsi, od vodnika do zadnjega delavca. Skratka:	delajmo
boljše, trošimo manj časa in materiala!
7.	Pametno gospodarjenje naj postane zopet moderno. Kupujmo preudarno, iščimo najboljše kupe. Glejmo, kje so razprodaje in kupujmo na njih!
8.	Pomagajmo odstraniti staromodne predpise in uredbe, ki
Iz Clevelanda in okolice
Korotan prične s pevskimi vajami—
Pevski zbor Korotan prične z rednimi pevskimi vajami v soboto, 19. oktobra, ob 6.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. Novi pevci in pevke vabljeni!
Prijeten obisk—
Včeraj sta se ustavila v uradu AD znani rojak Michael Telich, zastopnik Sunlife of Canada, in njegov nečak Jose Telic iz Mexico City, ki je bil kot fizik eno leto zaposlen v Torontu v Kanadi, pa se sedaj vrača domov v Mehiko. Hvala za obisk!
deželi. Gledale bi naj’, kdo dviga j P° nepotrebnem draže blago; cene in opozorile na njihovo ne-1 zahtevajmo izvajanje uredb, ki utemeljeno višanje. ■	| so koristne učinkovitosti, zdrav-
V svojem govoru je predsed-pu *n varnosti.
Pomirili so se—
Skupina kong. L. Stokesa se je pomirila z vodstvom okrajne demokratske organizacije in podprla vse uradne kandidate demokratske stranke v državi in v okraju. L. Stokes je napovedal skupen nastop pri županskih volitvah prihodnje leto. Sodijo, da bo demokratski kandidat A. Garofoli. V takem slučaju bo imel R. J. Perk, če bo seveda znova kandidiral za župana, komaj kaj lažje stališče, kot ga ima sedaj pri kandidaturi v zvezni senat.
Zadušnica—
Jutri, v petek, bo v cerkvi sv. Vida ob 7.30 zjujtraj sv. maša za pok. Louiso Koshel ob 5. obletnici njene smrti.
Operacija odprtega srca—
Rojak Valentine Habjan, 903 E. 214 St., bo imel 29. oktobra operacijo odprtega srca in potrebuje A positive kri. Kdor bi jo bil pripravljen darovati, naj kliče 531-7084 od 1. pop. do 10. zv.
nik razvil program 12 točk za splošno rabo vsemu prebivalstvu dežele. Prvih 10 točk je izdelal 22-članski Odbor državljanov za boj proti inflaciji, ki
9.	Napravimo sami, kar moremo. Naučimo se vsega, kar bi nam lahko koristilo, pomagajmo pri tem drug drugemu!
10.	Pomagajmo in podpirajmo
bil guver-! sam.
ner rad dobil v prepričanju, dal Takole nam svetuje in nas pobi svojo' nalogo opravile hitro, živa:
uspešno in brez večjega vzne-1	1. Vrnimo izdelovanje in rabo
mirjanja.	! proračunov zopet v navado. Dr-
mu načeluje Sylvia Porter, no- u:Porab° odpadkov, predvsem vinarka, ki obravnava v vrsti. kovm in vsega drugega, kar je časopisov gospodarska vpraša-1 možno ponovno rabiti, nja, zadnji dve je Ford dodali. Predsednik je k tem nasvetom
| in pozivom dodal še dva svoja: Troši manj na vse načine! Eden
MITJA RIBIČIČ: "VERNOST NI OVIRA V BOJU ZA SOCIALIZEM"
Potres v Banja Luki
Banja LUKA, SFRJ. — V Ponedeljek je mesto doživelo Jva močnejša potresna sunka, sta povzročila hud preplah, Pa k sreči nista napravila nobe-ne škode.
Vremenski prerok
Oblačno in toplo, naj višja temperatura okoli 62 F (16 C).
Pod zgornjim naslovom je prineslo Delo (26. sept. letos) poročilo o proslavi 25-letnice. Slovenskega duhov niškega društva, združene z občnim zborom, ki se ga je udeležilo okoli sedemdeset slovenskih duhovnikov, predsednik SZDL Mitja Ribičič, člana IO SZDL Franc Kimovec-Žiga in Tone Fajfar, predsednik komisije SRS za verska vprašanja Rudi Čačinovič, podpredsednik iste komisije Tone Poljšak, zastopniki podobnih duhovniških društev iz ostalih republik in drugi.
Slovensko duhovniško društvo je organizirano kot društvo v smislu obstoječih državnih predpisov, njegov cer-kveno-pravni status pa še ni urejen. Društvo je naslednik C i r i 1 -metodijskega društva, ki je bilo ustanovljeno 25. septembra 1949. Sestavljali so ga tisti duhovniki, ki so tesneje sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem in ki so se po zadnji svetovni vojni zavzemali za odprto sodelovanje s predstavniki oblasti in nove družbene stvarnosti,
Po besedah predsednika prof. Stanka Cajnkarja si je društvo vedno prizadevalo za odpravo sporov med Cerkvijo in državo, za medsebojni dialog in duhovno prenovo, ki jo je v veliki 'meri potrdil tudi zadnji cerkveni zbor. V socializmu gledajo predvsem družbeno in ne toliko ideološko stvarnost; tisto novo okolje, v katerem naj nastopijo med ljudmi boljša, pravičnejša razmerj a.
Posebno pozornost zasluži govor predsednika SZDL Mitja Ribičiča. Med drugim je poudaril, da “nadaljnji razvoj socialistične demokracije in samoupravnih pravic naših delovnih ljudi. . . širi okvire za svobodno delovanje verskih skupnosti, za spoštovanje in izražanje verskih čustev.” Nato je nadaljeval: “Tako je socialistična zveza kot osnova družbenih razmerij nesporen dokaz, da religioznost ne more in ne sme biti ovira za sodelovanje v boju za samoupravljanje, za boljše človekovo življenje, za humane medčloveške odnose — za so-
cializem.”
Govornik se je med drugim dotaknil tudi klerikalizma, o-benem pa je podčrtal, da takšno opozarjanje ne pomeni nekakšnega lova na čarovnice, pa tudi ne vračanje v stare čase bojev med klerikalci
in liberalci...
*
Titova odlikovanja duhovnikov
Predsednik komisije SRS za verska vprašanja Rudi Čačinovič je izročil šestnajstim slovenskim duhovnikom priznanja, s katerimi jih je ob 25. obletnici slovenskega duhovniškega društva odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito.
Odlikovanja so prejeli: Red dela z rdečo zastavo prof. dr. Anton Trstenjak; Red zaslug za narod s srebrnimi žarki: Ivan Camplin, župnik iz Dobrovnika v Prekmurju; Mihael Jerič iz Ljubljane; France Mate, župnik iz Velikih Lašč ter Jože Žabkar, župnik iz Krope.
Red bratstva in enotnosti s
srebrnim vencem: Jože Gregorič, žunik iz Bevk; Leopold Jurca, generalni vikar in stolni prošt v Kopru; France Lokar, župnik iz Gorenjega Logatca, in Franc Vrolih, župnik ter dekan z Brda pri Lukovici.
Red dela z zlatim vencem: Janez Drolc, prior Kartuzije Pleterje; prof. dr. Janez Janžekovič iz Ljubljane ter Ivan Voda, župnik iz Straš pri Ptuju.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Štefan Čergulj, župnik iz Križevcev pri Ljutomeru, Roman Kavčič, župnik iz Dolenjskih Toplic, A-lojzij Kocjančič, župnik iz Klanca pri Kozini ter Ivan Pregelj c, dekan iz Leskovca pri Krškem.
Omenjeni duhovniki so dobili priznanja za zasluge med NOB in po njej, nekateri pa za dolgoletno neenako borbe s potujčevalsko politiko italijanskega fašizma na Primorskem. Profesorja Trstenjak in Janžekovič sta bila nagrajena kot znanstvenika.
(“Družina”, 6. okt. 1974)
od teh je: Izprazni svoj krožnik! Pazi na svoje zdravje!
Odmev na predsednikov govor je bil različen, v uspeh njegovih pozivov je bilo precej dvoma. Ford sam je tekom govora dejal, da so njegovi pozivi že želi “mogočen” odmev.
Zadnje vesti :
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John J. Sirica je namignil, da utegne poslati posebno zdravniško komisijo v Kalifornijo pregledat zdravstveno stanje R. Nixona, katerega pričanje zahtevajo odvetniki obtožencev Watergate zadev. Osebni zdravnik R. Nixona je izjavil, da ta ni sposoben za nobeno potovanje vsaj en mesec, verjetno pa veliko dalj.
WASHINGTON, D.C. — Kongres in predsednik sta si znova navzkriž v vprašanju pomoči Turčiji. Predsednik hoče z vojaško pomočjo Turčiji nadaljevati vsaj do srede decembra, da bi imel državni tajnik možnost posredovati v ciprskem sporu, Kongres pa je včeraj izglasoval, da naj bi ZDA Turčiji ustavile pomoč takoj, če bi ta kak njen del poslala zasedbeni vojski na Cipru. Predsednik temu določilu nasprotuje in svari znova z vetom, kot je to sporočil
v Senatu vodnik republikanske manjšine sen. H. Scott.
BOSTON, Mass. — Župan Kevin H. White je označil Narodno gardo, ki jo je mobiliziral guverner za slučaj potrebe, za “nesposobno’, “neizvežbano” in “slabo opremljeno” za postavljeno nalogo. Njen poveljnik je te očitke odklonil in izjavil, da je Narodna garda dobro izvežbana, opremljena in sposobna izvesti postavljene naloge.
BUENOS AIRES, Arg. — Levičarska skupina Monteneros, ki je bila nekdaj povezana z mladimi peronisti, je včeraj u-kradla s pokopališča truplo bivšega predsednika republike P. E. Aramburuja v znak protesta proti sedanji vladi Peronove vdove Izabele, ki ji očitajo, da “je izdala revolucionarne ideale peronizma”.
NEW YORK, N.Y. — Martha Mitchell je dobila včeraj po odredbi državnega vrhovnega sodnika Manuela Gomeza odločbo, v okviru katere ji mora John Mitchell, njen mož, od katerega se ločuje, do končne ločitve plačevati $1.000 tedensko, kar je 40% njegovega čistega tedenskega dohodka. Martha je zahtevala $3,000 na teden,
ARMAGH, S. Ir. — Jetnice v Armagh jetnišnici so se jezne zaradi vesti o pomoru njihovih mož tekom upora v jetnišnici Maze uprle in držale 14 ur kot talce upravnika jetniš-nice in tri paznice. Danes zjutraj so jih izpustile, ko so dobile zagotovilo, da so jetniki v ječi Maze varni. Tam je prišlo do upora v torek zvečer. Oblasti drže zaprte moške, ki so osumljeni sodelovanja z Irsko republikansko armado, ne da bi jih zaslišale.
&fW\ /toiERi$KA Domovima
iio/vir
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except We'l, Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Znano je, da Peking želi močan NATO, ki naj bi ve-.zal sovjetske in satelitske vojaške sile v Evropi. Te svoje J želje prav nič ne skr”"’	'Tnano_ da L. R. Kitajska
nima nič proti ameriški vojaški prisotnosti v južni in jugovzhodni Aziji. V njej gleda silo, ki preprečuje porast sovjetskega vpliva in moči v tem delu sveta.
Kitajska “svarila” o sovjetskih vojaških načrtih proti Evropi je možno smatrati za sredstvo, ki naj ohranja zahodno vojaško moč in pripravljenost, da bo vezala še dalje večji del sovjetskih oboroženih sil in s tem preprečila povečanje sovjetskega vojaškega pritiska na Kitajsko. Ne smemo pozabiti, da se Sovjetska zveza še vedno zelo prizadeva za uspešen zaključek konference o evropski varnosti in sodelovanju v Ženevi, ko pripravlja svetovno konferenco komunističnih vodnikov, da bi izključila iz komunističnega občestva •— Kitajsko.
M
No. 168 Thursday, Oct. 17, 1974
Nevarnost sovjetskega napada na L. R. Kitajsko je prešla?
V	zadnjih nekaj letih smo vedno znova imeli priložnost slišati in brati o neposredni možnosti in celo nevarnosti sovjetskega napada na L. R. Kitajsko. O taki možnosti je začel razpravljati svobodni svet, odkar je postal spor med Moskvo in Pekingom v času po Stalinovi smrti očiten. O resni nevarnosti sovjetskega napada na Kitajsko smo slišali prvič po kitajskih preskusih jedrskega razstreliva. Nekatere vesti so trdile, da je Nikita Hruščev povprašal v Wa-shingtomi, kaj misli o nenadnem uničenju kitajskih središč in naprav za gradnjo in preskušanje jedrskega orožja.
Hruščev naj bi bil pripravljen ta središča z nenadnim napadom uničiti, če bi ZDA ne imele nič proti temu. Ko je dobil iz ZDA odklonilen odgovor, je ta načrt opustil, trdijo isti viri.
Vso resnost in zagrizenost spora med Moskvo in Pekingom so pokazali spopadi na reki Usuri spomladi in poleti 1669. Od tedaj sta obe strani stalno krepili svoje vojaške sile na skupni meji. Kitajski vodniki so pozivali svoje rojake k gradnji zaklonišč in ta pospešeno gradili ter jih javno razkazovali tujim obiskovalcem.
Enako vztrajno je L. R. Kitajska izgrajevala in krepila svoje oborožene sile in pripravljala splošno obrambo v zaledju morebitnih bojišč. Z nezmanjšanim naporom je gradila in gradi ter izpopolnjuje svoje jedrske oborožene sile. Po splošni sodbi razpolaga L. R. Kitajska že s precejšnjim številom atomskih in z nekaj ducati vodikovih bomb. Zgradila je že tudi in preskusila rakete za prenos teh bomb na razdalje do 2400 milj in trdijo, da ni več daleč čas, ko bo preskusila že tudi prvo medcelinsko raketo.
Prav nagla gradnja in izpopolnjevanje jedrskega orožja na Kitajskem naj bi bila silila Sovjetsko zvezo k nenadnemu napadu na Kitajsko, s katerim bi Sovjetska zveza z enim udarom odstranila nevarnost kasnejšega kitajskega jedrskega napada na njo. Lani so nekateri zahodni novinarji in proučevalci položaja izjavljali, da se možnost za tak sovjetski napad brez hujših posledic za Sovjetsko zvezo naglo oddaljuje. L. R. Kitajska je namreč množila svoje jedrsko orožje in svoje rakete, s katerimi bi lahko zadala boleče in uničujoče udarce Sovjetski zvezi, postopno zavarovala pred nenadnim uničenjem. Čas za “nekaznovani” sovjetski jedrski napad naj bi bil letos minil, Kitajska je sposobna učinkovitega odgovora.
Novi položaj naj bi se pokazal v ostrih besedah, svarilih in grožnjah v zvezi z zadržanjem sovjetskega helikopterja in njegove posadke, ki je moral v letošnjem marcu pristati na kitajskih tleh, ko je “pri slabem vremenu izgubil smer”, kot trdi Moskva, oziroma ko je bil na vohunskem poletu, kot izjavlja Peking, katerim pa niso sledila nobena odločna dejstva, četudi je Peking vse sovjetske zahteve po vrnitvi helikopterja in posadke odklonil in napovedal celo, da bo posadka prišla pred sodišče obtožena vohunjenja.
L. R. Kitajska še vedno vzdržuje na meji proti Sovjetski zvezi močne oborožene sile in nadaljuje z gradnjo zaklonišč in drugih obrambnih naprav, vendar se zdi, da ne več s tako vnemo in naglico.
Ko so bili zadnjič na Kitajskem na obisku kanadski časnikarji, so jim Kitajci razlagali, da ne računajo več s kakim velikim sovjetskim napadom na L. R. Kitajsko, ne izključujejo pa kakih manjših obmejnih spopadov. Kitajci so pravili, da se Sovjetska zveza pripravlja na vojaški nastop v Evropi in na Srednjem vzhodu, kjer mora utrditi svoj položaj, predno bi mogla nastopiti proti L. R. Kitajski. To svoje stališče so utemeljevali z dejstvom, da ima Sovjetska zveza glavni del svojih oboroženih sil na svoji zahodni meji, pa omenjali tudi poročila o pojavljanju sovjetskih vojnih ladij v okolici otočja Midway in Havajev, kar naj bi pomenilo ogledovanje in tipanje ameriških vojaških naprav na Pacifiku.
V	Pekingu pripovedujejo tujim obiskovalcem, da je pomiritev z Moskvo možna na državni ravni, pa dodajajo, da Moskva take pomiritve noče, da daje prednost ideološkemu sporu. V Moskvi so postali v zadnjih mesecih zopet ostrejši do L. R. Kitajske, izjavljajo, da ta ne kaže nobene volje za resnična pogajanja, zato se je L. Iljičev po komaj dveh mesecih poskusov iskanja sporazuma v Pekingu vrnil v Moskvo. Na državni ravni je predmet spora obsežno o-zemlje, ki ga je morala Kitajska odstopiti v preteklem stoletju Rusiji. Peking teh odstopitev ne priznava, ker jih je Rusija izsilila od šibkega Kitajskega cesarstva. Zahteva nove razgovore in novo pogodbo o ureditvi meje.
Za L.R. Kitajsko je to neke vrste doslednost, ker je na sličen način uredila svojo mejo z Burmo in jo skušala urediti z Indijo. Moskva vsak razgovor o mejah s Kitajsko odklanja in izjavlja, da bo te meje branila z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Da bi svoj položaj okrepila, naseljuje v obmejnem pasu Ruse, ki jih vabi v Azijo z raznimi ugodnostmi in obljubami.
I BESEDA IZ NARODA
nastavljen na željo našega nadškofa, ki pravi, da naj hi župnijo malo bolje organiziral... sedanja cerkev je majhna in zasilna; torej naj bi sezidali novo in večjo cerkev; v onih dveh revnih naseljih:	Chainda in Ka-
manga naj bi kaj naredili: “revnim naj bi se blagovest oznanjala” in še pozidali naj bi kaj bolj solidnega, kar bi služilo 'za šolo, za verski pouk in za bogoslužje ... in še dom za ljudske | duhovne vaje je zelo potreben v naši škofiji, ako bi se dalo kaj narediti...
Kot vidite,' možnosti za pastoralno in socialno delo je veliko. Lepo prosim, vključite tudi to
jem članku “Pripomba h koncertu v Lemontu” (9. sept.) sem predvsem poudaril dejstvo, da smo mnogi v dvorani bili zelo neprijetno presenečeni s tem, da je tik pred koncem koncerta dr. Leskovar predstavil in pozdravil Titovega gen. konzula iz Chicaga. Rekel sem, da smo bili s tem postavljeni pred gotovo dejstvo politične narave in da nas tako pozdravljanje odbija, slovensko skupnost pa razdeljuje. Rekel sem tudi, da bi do tega pozdravljanja ne smelo priti,
i našo župnijo v svoje molitve in!^er ^or|cer^ ^il prireditev
sv. daritve, naj Gospod pošlje! Slovenske zenske zveze. In izrazil sem misel, da bi mnogi
Potrebne ugotovitve
MILWAUKEE, Wis. — V svo-; odbor v Clevelandu v soglasju S
iz živijenja Slovenoev v iliwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Vča- nekaj leti je v isti tovarni naših— ko sem bil še mlad — smo predoval in je tedaj tovarniški ob takem času doma pasli krave, mesečnik “Gossip” v angleščini kurili ogenj in pekli krompir, prinesel dobesedno sledeče: “Dr. Če so bile krave pridne, sem Michael Mejač has been named bral knjigo ali pa se učil vlogo director of the Analysis and za igro kar naglas, saj krave ni- 1 Material Laboratories. The areas so za to nič kaj porajtale. Dan-1 under his jurisdiction include današnji dan je to drugače — the Chemical Laboratpory, the dosti lažje. Sedeš pred TV in Physics -and Materials Labora-paseš namesto krav svoje oči tory and Microscope Laborato-nad tem, kar TV ponuja. (Je ry. Pie received his Bachelor’s včasih med vsem, slabim tudi Master’s and Doctor of Science kaj dobrega, pa moraš imeti za Degrees in Chemical Engineer
na nas Sv. Duha, kateri edini je ! zmožen prenoviti obličje zemlje-Iskreno pozdravlja vas
i
Lovro Tomazin, S.J.
:
I iO-fetui@i rojstva m lO-šsfnid voiegija Slovenske nar, čifafnlee
— Znani v objavo
to že skoraj srečo.)
Vinska trgatev v Triglavskem
ing' from the University of Graz, Austria.”
G. Miha Mejač ima zelo ple-parku v nedeljo, 6. okt., je prav! menito ženo, sina Marka in lepo uspela.	| hčerko Moniko. (Njegov oče je
Občni zbor društva Triglav i prejšnji mesec praznoval 90-let-
smo imeli parku.
13. okt. popoldne v
nico svojega življenja.) G. Miha je član Triglava in zelo rad balina. Triglavani mu k 50-letniei prisrčno čestitamo z najboljšimi željami — še na mnoga leta, Miha!
*
Našemu prijatelju in dobremu Slovencu Jerneju Umeku in njegovi prijazni ženi se je rodila hčerka-prvorojenka v veliko veselje. Naše iskrene čestitke!
*
Koncert “Gallusa" je v Lemontu obiskalo zelo veliko šte-
Frančiškani so odposlali župnika fare sv. Janeza, o. Klavdija iz Milwaukeeja na bolezenski dopust in počitek — vsaj za nekaj časa. Župnija se je od dobrega župnika poslovila v ponedeljek, 23. sept., zvečer. Dvorana je. bila polna. V slovenskem jeziku se je župniku zahvalil F.
Rozina, ki je med drugim dejal:
“Stojim danes pred Vami predvsem, zato da ob slovesu izrečem v imenu vseh navzočih vilo naših rojakov iz Milwaukee-srčno zahvalo va Vaše 21-letno ja (poln bus in še veliko število pastirovanje, kot duhovnemu o-! privatnih avtov) — vsekakor četu, voditelju in prijatelju. J lepo organizrano. (Niso pa čika-Srčno ' zahvalo izrekam tudi za; ški dopisniki, pa tudi govorniki vse Vaše kulturno udejstvovanje med Slovenci, kakor tudi za vso oporo, nasvete in pomoč.
S svojim neumornim delom ste si postavili trajen spomenik, čeravno z velikimi težavami in zaprekami, ko ste zgradili novo cerkev in šolo — središče sv. Janeza. Za to so Vam posebno hvaležni vsi tisti Slovenci, ki so
CLEVELAND, O. rojak nam je poslal sledeče pismo :
Cenjeni Jože Širc el, v letu, ko obhajaš 80-letnico rojstva in 40-letnico knjižničarja Slovenske narodne čitalnice, se spominjam te naše važne ustanove z malim finančnim prispevkom $10.00. Sprejmi iskrene čestitke za Tvoje dolgoletno delovanje pri Čitalnici.
Ta dar naj bo Čitalnici v spomin na umrlo Milko Birk-Filipič $5.00, drugih $5.00 pa čestitke k rojstvu naše vrle Frances Can don, ki bo 27. oktobra izpolnila 87 let. Naj dočaka vesela in zdrava še lepo število let. - Naslov: Frances Candon, 246 East 214 Street, Euclid, Ohio 44123. Brat Milke Filipič je pa Joseph Birk, Parian Apt. 2250 F. 417 'Willoughby Hills, Ohio 44094.
Iskren pozdrav!
■Mary Ivanuš
Sostovanjs kasiadske mladine med nami
Milwaučanov nikjer omenili.)
Lepe pozdrave vsem bralcem milwauških novic od dopisnika
Franclna R.
iisijona? h lambije piš.
LUSAKA, Zamb. — Dragi prijatelji, misijonski sodelavci! toliko let v ta namen rado volj-' Moja prva beseda po vrnitvi v no darovali. Prav tako so Vam' Zambijo naj bo beseda zahvale hvaležni vsi na novo pristopil vam vsem v obeh Amerikah in župljani, ki s svojim delom in v Evropi, ki ste me s toliko Iju-trudom in trdno voljo pomaga-1 beznijo in požrtvovalnostjo jo nadaljevati začeto delo. j sprejeli, poslušali in me podprli.
Naj Vas dobri Bog nagradi o- Naj vam Vsemogočni v obilju bilo za vse Vaše delo in ohranja svoje ljubezni povrne in vas ne-pri dobrem zdravju. Bog daj, da' prestane blagoslavlja. Jaz se vas bi se še večkrat videli zdravi in redno spominjam pri sv. maši in veseli!”	za vas prosim, naj se vaša vera
Zaradi angleško govorečih je' in ljubezen do Boga in do ve-
prevedel isti govor France Men-cak.
Novoimenovani župnik'pri Sv.
soljne Cerkve krepi in raste.
Moje novo delovno področje je župnija Chelston (izgovori
Janezu je o. Mark Kočevar, nje^ Čelston), ki obsega vzhodno gov namestnik pa p. Beno Kor-1 predmestje glavnega mesta Lu-
bič. Obema kličemo; Dobrodošla!
Po težki operaciji se je pred kratkim vrnil domov iz bolnice — spet zdrav in vesel dobrozna-ni rojak in Triglavan Franc.
saka. Župnija je obširna in gosto naseljena. Svoj čas so tukaj v glavnem prebivali- belci, a sedaj je tu le še nekaj evropejskih družin. Med domačini so zastopani vsi sloji; najbolj šte-
Mencak. Vsi se veselimo njego-i vilen je srednji sloj delavcev in
vega zopetnega dobrega zdravja!
G. Miha Mejač — 50-letnik.
uradnikov,- tem sledijo revni, ki so naseljeni v dveh naseljih na obrobju župnije in končno ' je višji sloj izobražencev, ki so ve-
Še kot mlad študent je moral, činoma zaposleni v raznih dr-zapustiti drago domovino in se I žavnih ministrstvih. Tudi z ver-podati v neznani tuji svet. šole .skega vidika je pripadnost naše-je nadaljeval — večkrat lačen' ga prebivalstva zelo različna kot sit, kakor sam pove — v Katoličanov je precej, a še ni-Gradcu v Avstriji. Po končanih sem mogel ugotoviti, koliko šolah 'je prišel v Ameriko — v procentov jih je; nato so pri-Milwaukee, kjer je dobil zapo-1 padniki različnih protestantskih slitev v tovarni Allen Bradley, j sekt, pa tudi jehovci so močni, Tam je v službi vsa ta leta, od in končno pogani, prihoda sem pa do danes. Pred V župnijo Chelston sem bil
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 27. oktobra t.L, popoldne ob treh bo gostovala pri Sv. Vidu slovenska Ijudskošolska mladina iz Kanade. Iz Toronta, Ont., bo pripeljal k nam režiser g. M. Ulčar nad 30 ljudskošolskih dečkov in deklic in 'nam z njimi v svoji režiji predstavil v vidov-ski šolski dvorani Bevkovo mladinsko igro v treh dejanjih “Bedak Pavleiy’. Za našo mladino vstop prost, za odrasle pa velja vstopnica $2.50.
Rojakinje in rojaki, pokažimo tudi ob tem gostovanju slovenske mladine iz Kanade duha slovenske skupnosti, duha bratske vzajemnosti in duha iskrenega sodelovanja, kakor so ga bili pokazali v tako lepi meri ob nedavnem obisku koroškega pevskega zbora Gallusa v naši sredi! ,
Janez Sever
Na družafž!!! mm TaEiors!
CLEVELAND, O. — To soboto, 19. oktobra, ima Društvo protikomunističnih borcev Tabor svoj običajni jesenski zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Za vse bo poskrbljeno kot po navadi. Za mlade po letih in po srcu bo ples. Za vse bo večerja in pijača. Vsi pa bomo imeli priliko, da se po domače pogovorimo. Vsem nam primanjkuje prijateljskih pomenkdv, ki razčistijo misli. Družabni večeri so še najbolj primerni za tako kramljanje..
Letos stopamo že v trideseto leto slovenske tragedije. Ne pozabimo tega mejnika naše narodne in naše osebne zgodovine.
V glavnem nam gre kar dobro. Bodimo hvaležni za vse in
sem miser, a a m mnogi v dvorani raje videli, da bi koroški pevci ne pozdravili tega konzula, a ker so ga, sem skušal o-pravičiti njih gesto z besedami: “Upam, da smem reči, da je bilo to njihovo ploskanje pač znak vljudnosti, ker so že prej krepko zaploskali avstrijskemu konzulu.” Navedel sem pri tem razlog, zakaj je ta akt koroške vljudnosti “pri mnogih poslušalcih .'. . nehote ... povzročil pre-cejšnjo zagrenjenost”. To so bile najbolj značilne misli mojega članka.
Dr. Leskovar v svojem odgovoru “Pripomba k pripombi o koroškem koncertu” (26. sept.) skuša opravičiti svoje pozdravljanje Titovega gen. konzula in to prikazati kot nujno potrebno potezo. Toda tistih poslušalcev koncerta v Lemontil in tistih bralcev Ameriške Domovine, ki slej ko prej ostajajo idejni in politični nasprotniki komunističnega režima v domovini, njegov odgovor ni prepričal. (Ta odgo-gov je precej v stilu političnega govora: poleg navajanja nekaterih dejstev precej krepko apelira na čustva bralcev.)
Ker so v Leskovarjevem odgovoru nekatera značilna priznanja, se bom v naslednjem pomudil pri njih.
■ Dr. Leskovar med drugim pove, da je bila publiciteta za Gallusov koncert priobčena tudi v čikaških dnevnikih. Žal, da pri tem ne pove, kdaj in v katerih. To publiciteto imenuje s precej visokim izrazom ‘Press Release’. Po domače bi temu rekli: dopis čikaškim dnevnikom. K dopisu naj pripomnim:	na splošno je
precej šibek. Kako vse drugače bi čikaški bralec razumel, odkod prihajajo ti pevci in kaj je njihova značilnost, če bi se dopis začel: The singing chorus Gallus, members of the Slovenian ethnical minority, living in the Province of Carithia, southern Austria.. . Kaj nelogično se sliši v dopisu, da bodo pevci obiskali večje slovenske naselbine, da bi opozorili ameriško javnost ... Količkaj razgledan A-merikanec je rekel na to, če je bral: potem naj koncertirajo na ameriških univerzah ali v drugih koncertnih dvoranah, in to v zvezi z ameriškimi glasbenimi Ustanovami. In ker je že rečeno; da hočejo koroški pevci opozoriti ameriško javnost na položaj slovenske manjšine na Koroškem, potem bi dopis moral omeniti, da so mirovno avstrijsko pogodbo podpisale tudi Združene države.
Ob dopisu pa še tole:	lansko
leto je bila večkrat izražena misel, da bi moral Gallus nastopiti tudi pred ameriško javnostjo. O tem sem se vsaj dvakrat razgovarjal s človekom, ki pozna koroško in ameriško sceno. A ker se je glavni pripravljalni
izkažimo svojo hvaležnost s tem, da podpremo borce v njihovem karitativnem delu, saj še vedno skrbijo za tiste, ki nosijo na sebi posebno težke križe komunistične revolucije. Tudi med nami se često pojavijo primeri potrebe in je naša krščanska dolžnost, da pomagamo.
Na svidenje na Taborovem zabavnem večeru v soboto!
Član
koroškimi pevci odločil, da bodi ta njihov prvi koncert le za slovenske naselbine, niso posebej vabili ameriške publike. Toda čeprav je šel čikaški Press Release (dopis) čez ta okvir, je vsekakor bil poteza v pravo smer.
Povsem zgrešeno je bilo dejstvo, da je “omenjena publiciteta... bila poslana tudi avstrijskemu in jugoslovanskemu konzulatu v Chicagu”, kot je zapisal dr. Leskovar. Ta poteza je vsekakor pomenila vabilo konzuloma, da se udeležita koncerta. Vabilo sicer ni bilo izraženo z besedami, a izražala ga je poteza sama. In diplomati dobro razumejo pomen raznih potez.
Z veliko gotovostjo si zato u-pam reči: če bi omenjeni dopis ne bil poslan konzuloma, bi teh dveh na koncertu ne bilo, kot ni bilo nobenega konzula na koncertu v Clevelandu, v New Yor-ku in Torontu. Ker pa jima je bil ta dopis posebej poslan, je zato postal vir in vzrok vseh nadaljnih neprijetnosti in zoprnosti.
Dr. Leskovar se izgovarja, da bi bilo enostransko, če bi ostalo le pri pozdravljanju, avstrijskega konzula. To enostranskost je pač občutil dr. -Leskovar, ker je vedel, da je bil z dopisom (Press Release) povabljen tudi Titov gen. konzul. Poslušalci v dvorani pa te enostranosti nismo občutili zato, ker avstrijskega konzula ni pozdravil nihče od pripravljalnega odbora, ampak so to “nalogo” bpravili koroški pevci sami. Zato ostajam prepričan, da ni bilo nobene potrebe, da je dr. Leskovar predstavil pred koncem koncerta tudi Titovega gen. konzula in njegovega namestnika, tudi konzula.
Tu naj bralcem to pot sporočim, da je med Leskovarjevim predstavljanjem šel gen. konzul proti odru in po stranskih stopnicah navzgor, kjer je že dobil darilo. 'Verjetno je hotel stopiti pred mikrofon. Ta vtis so imeli tudi drugi. Po koncertu je rekel nek duhovnik: “Bal sem se, da bo stopil pred mikrofon in spregovoril.” In če bi v tem primeru konzulove besede spremljali medklici in žvižgi, bi dr. Leskovar vse žvižgalce označil za necivilizirane ljudi, kot je razvidno iz njegovega članka. Bralci naj se pri tem spomnijo, kako so Židje sprejemali sovjetskega ministrskega \' predsednika Kosygina v Kanadi in Washingtonu, D.C. In kdo bi si upal Žide imenovati nekulturne zaradi njihovih demonstracij? A mi Slovenci po svetu bi morali biti kar se da mirni in pridni, da bi tako pokazali, da smo civilizirani ljudje... tudi v svojem odnosu do Titovega režima v domovini in zato tudi do njegovih diplomatskih predstavnikov — P° Leskovarjevem namreč.
Naj omenim še tole: med precej dolgim odmorom med prvim in drugim delom koncerta je pri glavnem vhodu v dvorano hodil ven in noter, kot da nima pravega obstanka, neki človek, ki je bil sicer umerjenega vedenja in izbrano oblečen, tako da je zbujal pozornost. To je bilo,-preden so Gallusovi pevci P°' zdravili avstrijskega konzula. In ta človek je bil tik pred koncem koncerta po dr Leskovarju predstavljen kot — jugoslovanski gen. konzul. Očividno mU nekaj ni šlo v račun, da ni ves čas sedel v prvi vrsti, kot bi diplomata pričakovali.
Dr. Leskovar opravičuje, svoj korak med drugim tudi z besedami: “Mnenja sem, da bi mi v mednarodnem smislu na tihem priznali dejansko stanje stain6 avstrijske nadvlade nad slovenskimi deli Koroške, če bi predstavili predstavnika Avstrije k1 ignorirali zastopnika matične domovine.” In z besedami “°' momba jugoslovanskega konzu-(Dalje na 3. strani)

Drobtinice z Lemoniskega hribčka
Z veseljem smo čitali v “Zar-.kih bogoslovnih knjig, lahko več da se je Slovenska Ženska- stori is svojim življenjem po ve-^veza zavzela za naše, od,Nem-|ri za širjenja božjega kraljestvi,
kot kak duhovnik, ki nima prostega pristopa v delavnico.
Tudi z verskim časopisjem in knjigami pomagamo širiti božje kraljestvo. Sv. Avguštin se je spreobrnil in postal steber sv. Cerkve po čitanju Sv. pisma. ' Tudi sv. Ignacij, ustanovitelj jezuitov, je spremenil svoje grešno življenje, ko je iz dolgočasja začel citati Kristusovo trpljenje in življenje svetnikov. Tiskana beseda ima veliko moč nad srci.	_
Sedanje čase smo res večkrat v strahu, ki čitamo, kako malo se ljudje brigajo za božje kraljestvo. Nadomestili so ga z materializmom. A Jezus je rekel: “Ne bojte se! Jaz sem premagal svet.” Vsakokrat, ko kaj trpimo
Cfiv zatirane brate na Koroškem ^a' Fanika Humar, tajnica, je Popravljena pobirati prispev-Bog blagoslovi njeno delo, ^ bo rodilo veliko uspeha. Tuta Mrs. Prisland je, kolikor mo-pče, lepo priporočila to člove-ta^ljubno delo. Zdaj, ko smo se Obliže seznanili z voditelji kolkih Slovencev, bo šla prošnja S°tovo bolj do srca. Kdor mo-re! naj pomaga!
m
dobila sem pismo od s. Lam-erie, administratorice dekliške-zavoda Mohorj eve v Celovcu. ^ePtembra so se vselile v novo Poslopje, Imajo 86 gimnazijk. ,ri sestre so njih prefekte, ena kuharica in tri so pomočnice, talko slovenskih fantov imajo, i ^lezijanci v oskrbi, pa ne vem.
taft le, da obojna zavoda pod-i Pka Mohorjeva družba in lahko tazurnemo, kako ogromne stro-ske ima.
tt
^fohorjevke bodo začeli raz-! Pošiljati ta mesec. Zelo pripo-^°tajivo bi bilo, da bi njih na-I h?C^tai takoj ob njih prejemu t Očali udnino že za 1. 1976. S k ta je olajšano delo poverjeni-,°ta in udje so potem celo leto ! ^oz skrbi. Plačati udnino je do-o delo. S tem pomagamo ko-skim Slovencem, ki so sami ekateri preubogi, da bi mogli Odirati svoje otroke. Podpirati “oh
Potrebne ugotovitve
(Nadaljevanje s 2. strani)
gre življenje naprej. Tole naj rečem, na to: Če bi bila v domo-la je tega nedvomno opozorila vini — postavim primer kom-na problem koroških Sloven- partija prišla na oblast le z de-cev...” Sprašujem se, ali dr. magogijo, s prevaro in taktiko, Leskovar res verjame tem svo-, bi kot ljudje, ki živimo v tej vejim besedam? Mar ni Titova Ju- i liki ameriški in kanadski politič-goslavija s svojim podpisom av-jni svobodi, imeli moralno in po-strijske mirovne pogodbe pred, litično dolžnost, opozarjati svet mednarodnim svetom priznala'na to komunistično diktaturo; s Karavanke za južno mejo Av-! ciljem, da bi naša domovina pri-
medtem, ko je dr. Leskovar pisal svoj odgovor, pok. Ehrlich obrnil v grobu.
Janez Grum
Sai
aorjevo je res apostolat —
.Sirije?! Ob drugem citatu pa moram vzklikniti: O srečni koroški Slovenci, sedaj je tudi Titov gen. konzul v Chicagu opozorjen na vaš hudi položaj ...!
V svoje opravičilo navaja dr. Leskovar tudi papeža Pavla VI., češ da tega nihče ne dolži, da je prijatelj komunizma, ker je sprejel Tita. Res ga je. Tudi jaz v svojem članku nisem obdolžil dr. Leskovarja kakega ljubimkanja s komunizmom. Niti ena beseda v njem ne cika na to. Ker me dr. Leskovar sprašu-ali potrpimo, ko ne žanjemo u~|je, zakaj da se v svojem članku spehov, ko kaj pogrešamo, in to'nisem spotaknil ob ploskanju,
namenjenem avstrijskemu konzulu, naj povem najprej, da mu
gre za vzgojo slovenske mla-/e- Prosim, ne recimo: $10 je edrago. Odrecimo se čemu srugemu. Za božjo stvar bi ne Mo biti ničesar predrago. In M dobra knjiga in vzgoja tacenske mladine za Boga in r°d dobra stvar, potem res ne V kaj je.
?c nam Tvoje kralje-
s
/"o-” — Prvi kristjani so z ve-tajom pričakovali drugega Kri-Usovega prihoda. S sv. Janetta so ga večkrat vabili: “Pri-Gospod Jezus!” Kaj pa mi? °g nas pričakuje. Ali hrepeni-0 po Njem, da bi ga že kmalu call? Da bi se nam skoro ra-°taMo božje kraljestvo? Vsakokrat, ko molimo pobož-v.0’ res iz srca, “Oče naš”, pospe-, tao čas, da se nam približa
°2je kraljestvo in tudi o sočlo-
>ku.
C;
Bog
ne deli milosti zveli-
Njegove
ljubezni. On;s seboj
njim za
J'tae, da ^Mežni
da sodelujemo ^ °Je zveličanje. Odrešil nas je ^ez nas, zveličal nas pa ne bo ^rez nas. Enako smo tudi odgo-jtani za zveličanje drugih ljudi. . abo strašna je že sama misel, bo kdo pogubljen, ker mu ni-^tao pomagali k -spreobrnjenju Molitvijo. Marija se je v Fatal pritožila, da se duše po-JUbljajo, ker ni ljudi, ki bi za ta naolili in doprinašali žrtve.
darujemo Bogu, tudi mi premagamo svet s svojim zaupanjem in ljubeznijo do Kristusa. In božje kraljestvo je bliže...
Sv. Pavel je ves gorel v ljubezni do Kristusa in se v delu in trudih izživljal Zanj, je tudi doživljal razočaranja. Ni mu šlo vedno vse “po žnorci”. Pravijo, da je imel božjast. To pa ni nič kaj prijetnega za pridigarja in zelo otežuje njegovo delovanje. Trikrat je prosil Boga, naj ga resi tega — a je dobil odgovor: “Dovolj ti je moja milosti.”, Tudi nam velja isto. če ne uspemo ne celi črti, če ni vidnih u-spehov, ne smemo izgubiti poguma. Morda bomo nekoč veseli, da nismo v življenju doživljali uspehov svojega truda. Bog pa ima itak zabeleženo v knjigi življenja, da smo se res trudili in delali samo Zanj. Kako veselo bomo nekoč presenečeni, ko se nam bodo odprla nebeška vrata ...
“Povem vam, da ne bom pil od zdaj vina, dokler ga ne bom pil z vami v Očetovem kraljestvu.” Jezus t'orej hrepeni po nas. Ko bi mi vsaj malo bolj hrepeneli - združiti se z Njim v večnem praznovanju!
Tudi svetniki in naši naj dražji nas pričakujejo. Komaj čakajo, da se bo dopolnil čas, ko bodo božji otroci, razkropljeni po zemlji, se jim pridružili, da bo število zveličanih polno; da bodo skupaj slavili Očeta v Njegovem kraljestvu, ki mu ne bo konca. Moramo k njemu in ko-
Mja samo nam osebno, ampak
postanejo tudi drugi j h]£0r mogoče veliko duš privesti
te
ridi k
nam Tvoje kraljestvo,
Sattio k meni. Torej v nebesa,
°zJe kraljestvo, ne smemo sa-
tal
tail,
z nami morajo tudi druge
^-taako potrebno je širiti božje i^Mjestvo! Kako osrečujoča.
jhilna je ta misel posebno ti-^lM, katerih poklic je širjenje ^Mjestva božjega na zemlji. ^ s° v prvi vrsti vsi duhovni-^ posebno pa še misijonarji. V
V
taožje kraljestvo v dušah.
Johnih trudih in v nepresta-^.ta zatajevanju samih sebe gra-
Prejemi sv. zakramentov, molitev in duhovne vaje so čas, ko i malo bolj prisluhnemo glasovom iz onostranstva, ki nas vabijo v božje kraljestvo; bilijoni duš nas pričakujejo. Dospeli bomo gotovo na svoj cilj, a šele ko se bomo odpovedali zemlji, šli skozi Rdeče morje trpljenja, vdani v voljo božjo, ko bomo s Kristusom povišani na križ ... Šele potem bo sledilo vstajenje ... vhod v božje kraljestvo. Če bomo dovolj molili, je še vedno mogoče, da bo veliko- duš rešenih, ki bi drugače ne našle poti v božje kraljestvo.
Ko bo zadnji svetnik na zemlji odmolil svoj zadnji “Oče naš”, takrat bo naše veselje popolno, ko bomo videli prihajati na oblakih neba Kralja, ki nas bo povedel s seboj v svoje kraljestvo. “Pridem kmalu!” “Pridi, Gospod Jezus!”
s. Lavoslava
verni uči-
Ni j l
tep Porn°čnitai so pa s ta in starši. Starši še prav po-rio! gaj je to naravnost njih s^Vtaenjski smoter: Polniti nebe-^ 2 dušami. O, ko bi se vsi star-velike odgovornosti in od-^ zavedali. Da bi že v najnež-kži detinski dobi usmerjali o-
odrekam moralno pravico za to vprašanje, kot tudi za vse tisto, kar je zapisal — sicer samo po sebi resničnega — na račun Avstrije, ki zatira koroške Slovence. Odrekam iz razloga, ker je brez vsake potrebe on sam vabil avstrijskega konzula na koncert. Na vprašanje samo pa tole: svojemu sosedu - sem takoj rekel polglasno: Tole ploskanje bi kaj lahko odpadlo... Nato pa so mi prihajale misli: Tole bi vendar bila sijajna prilika, da bi predstavniku Avstrije z molkom pokazali, kako čutimo avstrijsko tretiranj e koroških Slovencev...; toda nikoli nismo bili vzgojevani kot člani državnega naroda...
Proti koncu svojega odgovora pravi dr. Leskovar, da skušam “odvzeti zasluženo priznanje požrtvovalnim delavkam Slovenske ženske zveze.. J’ Res ne vem, kako je mogel priti do te trditve, ko vendar moj članek nič ne govori, kdo vse ima zasluge in kdo ne za koncert v Remontu. Zato so njegove sočutne besede povsem neutemeljene.
V 6. točki svojega odgovora pravi dr. Leskovar, da “čista ideologija po 30 letih ... ne bi smela zatemniti narodnih interesov slovenske Koroške”. Pri “čisti ideologiji” najbrž misli na našo protikomunistično borbe med vojsko, iz katere da ne znamo priti ven, ker ne vidimo, da
Latinščina v katoliški cerkvi naglo izgublja
VATIKAN. — Skozi ves čas obstoja je bila latinščina v za-,.c*oci	hodni cerkvi uradni jezik. O-
šla čimprej do prave politične! hranila je svoj položaj skozi svobode z demokratično uredit-J zmede, ki jih je povzročilo pre-vijo. Ker pa je KP v domovini seljevanje narodov, nacionalizmi
prišla na oblast čez potoke krvi, s silnim: terorjem in nasiljem, in ker so komunistični nosilci oblasti iz 1. 1945 še vedno živi in^politično merodajni še danes, skupaj s Titom vred — in ker smo na drugi strani še vedno živi tisti, ki smo bili pred 30 leti priče tega komunističnega nasilja in terorja, je zato za nas edino častno in dosledno, da v tej veliki svobodi stalno opozarjamo svet na to, kako je v naši domo-
v preteklem stoletju jo niso težje prizadeli. Odkar je drugi vatikanski koncil uvedel v bogoslužje narodne, žive v jezike, je njen položaj naglo oslabel.
^Njeno učenje je težavno in dolgotrajno že za zahodnjake, še veliko težje pa za druga ljudstva. Tako je razumljivo, da njeno znanje v katoliški cerkvi pada. Na sedanji škofovski sinodi se je od 208 udeležencev javilo za latinščino kot pogovorni
Elektrarne v Ohiu hočejo povišati cene
toka za 22.8%
COLUMBUS, O. — Sest od sedmih večjih električnih družb v državi je vložilo prošnje za povprečno povečanje cen električnega toka za 22.8%, kar bi skupno stalo prebivalstvo Ohia letno nekako 196 milijonov dolarjev. Vse se sklicujejo na povečane stroške.
Ohio Bell je napovedala, da bo zaprosila za povišanje stroškov za telefone kar za 33 %, kar bi stalo prebivalstvo Ohia okoli 200 milijonov letno.
Zahteve so očitno visoke in po vsem sodeč previsoke, zato je nujno, da jih Public Utilities Commission temeljito prouči in omeji na najnižjo možno raven. Naj tudi družbe splošne javne oskrbe prevzamejo del teže inflacije!
vini KP prišla na oblast, kakšne 1 jezik le — 11 škofov. Menda so
so zle posledice njene diktature, da si slovenski narod, kot tudi j drugi narodi v Jugoslaviji, vro- i če želi, da bi čimprej dosegel pravo politično svobodo z demokratično ureditvijo. Zato odklanjamo stike s komunistično diktaturo doma in zato tudi stike z njenimi predstavniki v svetu — ki so vsi partijci.
Ravno letos sta zahodna Evropa in Amerika tu izkazali priznanje kardinalu Mindszentyju za njegov dosledni protest proti sovjetskemu nasilju nad Madžarsko v 1. 1956 in proti diktaturi kompartije. In nihče ni tu naprtoval kardinalu neke neživljenjske anahronistične čiste ideologije, stare že 20 let, ki naj bi zatemenjevala narodne koristi Madžarov. Le pri nas Slovencih naj bi taka doslednost zatemenjevala narodne interese slovenske Koroške? Take trditve je vsekakor vesel Titov gen. konzul in Titov režim doma, za nas pa je ta trditev zelo grenka pilula.
Grenka posebej še zato, ker je bil dr. Leskovar v maju 1945 begunec z vsemi nami vred, pred tem datumom pa je bil viden član akademske skupine Straža, ki ji je bil idejni in duhovni vodja versko in narodno tako zaslužni koroški rojak prof. dr. Lambert Ehrlich. Tega so, kot je znano vsem slovenskim rojakom po svetu, ubili slovenski komunisti sredi Ljubljane v a-prilu 1942. Rekel bi, da se je
se celo tudi ti razgovarjali \ italijanščini namesto v latinščini.
Sovjetska zveza ne dovoli prisotnosti časnikarjev iz ZDA
WASHINGTON, D.C. — Ko ZDA dopuščajo sovjetskim novinarjem udeležbo pri vzletih v vesolje s Cape Canaveral, ZSSR to odločno odklanja za ameriške novinarje. Upali so, da bo svoje stališče spremenila za skupni ameriško-sovjetski vesoljski program prihodnje leto.
Zadevna pogajanja sovjetskega stališča niso spremenila. Kljub temu je NASA mnenja, da ne kaže sovjetskim novinarjem prepovedati udeležbo pri ameriških vzletih. ZSSR sicer ne pusti ameriških poročevalcev na astrodom Bajkanor, je pa na drugih področjih vesoljskih naporov postala veliko bolj odprta do Amerikancev.
Novi umori katolikov v Severni Irski
BELFAST, Sev. Ir. — V zadnjih treh dneh so bili umorjeni štirje katoličani v Severni Irski. Protestantovski “borci za svobodo” so objavili, da so vse štiri umorili oni. Doslej je bilo v pe tih letih nasilja, izgredov in bojev skupno v Severni Irski 1,076 mrtvih.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
NOVICE- z vsega sveta
V.
sv,
°kov
korak proti nebesom.
ki živimo po naši veri in s
°tarn zgledom ®9!S:
S[^-ig-ieuuin pričamo, da 0 Kristusovi, postanemo tako
tajo
riiki božjega kraljestva, mi-
f)r irMrji in apostoli. Ubog, pre-delavec, ki ni študiral ka-
Nova vrsta jekla
TOKIO, Jap. — Sodelavci instituta za jeklo ma tokijski univerzi so naredili novo vrsto jekla. To “superjeklo” je večkrat trše od doslej poznanih vrst jekla visokih kvalitet in zelo odporno proti koroziji. Novo jeklo nima kristalne sestave kot ostale poznane vrste jekla, ampak je amorfno. Kovino v takem stanju dobijo s segrevanjem do 1,200 stopinj Celzija in hitrim hlajenjem.
NOVICE- W lih potrebujete NO VICE- ki Jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte io sosedu, ki še ni naročen nanjo
MALI OGLASI
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV I542r> Waterloo Rd	481-233?
10th ANNUAL SALE NEW & NEARLY NEW MERCHANDISE TEMPLE ON THE HEIGHTS SISTERHOOD 3130 Mayfield Rd. Tuesday, Oct. 22, Wednesday, Oct. 23, 9:30 a.m. to 9 p.m. Clothing, ladies and children, new shoes, household items, appliances, furs, linens, toys, boutiques, dishes etc. Snack shop: open continuously; also home bake sale.
(169)
V NAJEM
pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122
(171)
SOBE SE ODDA
štiri čiste sobe in kopalnica se odda zgoraj za starejše ljudi, nič živali, na E. 77 St. Kličite 361-6812 ali 391-1902.
(172)
NA PRODAJ
18204 Landseer, bungalow, dve spalnici, $21,500.
19504 Kildeer Ave. .hiša 6. sob $23,900.
23166 Gay Ave. od Babbit Rd. v Euclid, bungalow, dve spalnice spodaj, ena spalnica zgoraj, $25,500. z aluminijam obita. 17612 Brazil Rd. hiša za dve družini, 5-4 odhodninska hiša blizu Neff Rd. $28,900 1200 E. 167 St. v Grovewood okolici, 4-4 z aluminjam obita. Dajte ponudbo.
GEORGE KNAUS Realtor
481-9300	819 E. 185 St.
’ (171)
MALI OGLASI
16MM Bell-Howell Sound Movie Projector — $125.00
Model 185. Also 16MM sound films available. Call 361-4088 mornings—ask for Frank.
(x)
NAPRODAJ
zidana hiša, štiri sobe na E. Park Drive blizu E. 185 St. okolici. V srednjih dvajsetih.
Kličite 481-3177
(171).
IŠČE SOBE
Slovenka v pokoju išče 1-2 sobe z kuhinjo, zgoraj; rajši gorkota na furnez, blizu cerkve Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine.
431-6584
—(10,14,17 okt)
V najem
V najem se odda 4 lepe sobe s kopalnico, klet, Gas furnez, garaža, mirnim, odraslim, na E. 61 St. blizu St. Clair. Kličite 251-8219.
(169)
-------------------------------A
Naprodaj
Malovzhodno od Chardon, Ohio, okoli 50 akrov zemlje pol gozd, blizu 1400 čevljev spredaj na Chardon Rd. (Route 6). Za informacije kličite
KNIFIC REALTY
481-9980	820 E. 185 St.
__________________ (168)
ODDA SE
stanovanje pet sob v najlepšem stanju, na novo dekorirano, zgoraj. zglasite se na 870 E. 75 St.
-(168)
NAPRODAJ
hiša za dve družini, 5-5. Polna klet. Na novo barvarna zunaj in znotraj.)Dobra okolica za dohodek. Blizu cerkve Marije Vnebovzete in trgovin. Lastnik 761-4456
(169).
Pazim otroke
Neomejena starosti, če želite dobro in poceni varstvo Vašemu otroku, kličite 692-3687.
(168).
MALE HELP WANTED
Machinist
RADIAL DRILL OPERATOR
Must do own setup. Ample overtime. We offer excellent fringe benefits. Complete medical package. 531-3047.
FEDERATED STEEL CORP.
17009 Roseland Rd. Cleveland, O. 44112
(168),
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
, ŠE VEDNO V JAVNOSTI --Mae West, nekdaj splošno znana filmska igralka, je še vedno živahna v Hollywoodu, četudi ima menda že 82 let.
SLUŽBO DOBIJO
Slovenski Dom za ostarele išče bolniške strežnice. Enaki delovni pogoji. Oglasite se osebno na 18621	Neff	Rd.	Cleveland,	Ohio
v ,	(169).
Oskrbovalec prodajnih avtomatov
Vas izučimo. Mora biti zanesljiv družinski mož. Najboljša plača v industriji. Mora govoriti nekaj angleškega. Kličite
TOP SERVICE, 249-8992
Vprašajte	za	Nancy	<
;j|U! ' » f	.	(169);
Female Help Wanted
Help Wanted Female OFFICE CLEANING
evening hours available, Monday thru Friday. Experiencec preferred. Call 881-3000 betweer 9 and 11 a.m. Monday thru Friday.	(171)
Part time housework References and transportation needed to Bath ares. •— Mrs. John Clarke, 33 Shiawassee, Akron, Ohio 44313.

OOOOOOOOOOOOOSOOqOOOOOOCOOCOSCOOOOOOOOOOOOOOOOOQg'
Paul Acker
LJUBEZEN IN DOLŽNOST

Fani je prevzela hipna malodušnost: ko je poslušala to ženo, je nenadoma začutila, osamelost in slabost. Bojazen, ki jo je obšla že v vozu, jo je prevzela sedaj še silneje. Da, res je bila tu v predmestju, sredi preprostega ljudstva, kar si je sicer tako vroče želela, toda nič še ni bilo storjenega, nasprotno, vse je bilo treba še storiti. In kje naj začne? Kako, na primer, naj dopove ženam iz okraja o svojih načrtih? Ali naj gre osebno k njim, ali naj jim piše? In če bi jih obiskala na domu, ali jih ne bo njena tako preprosta obleka neugodno dirnila, češ, da je lice-merka; kajti prav kmalu bodo zvedele, iz kakšnih krogov prihaja.
Fani je obedoyala v pisarni, na oglu mize. Dež, ki je znova lil. je z enolično besnostjo udarjal po stekleni strehi delavnice. Delavci so napolnili ulico. Po-strežnica Marija, ki je bila že domača, je jela izpraševati Fani: Bržkone je nesrečna ljubezen privedla gospodično do tega poklica? Ne! Tedaj se morda gos-
Oprezovaje je pristopila ženska iz tega okraja — njena bodoča postrežnica. Fani je plačala šoferju in postavila kovčeg na tla. Ker mož ni hotel pomagati, sta obe ženski zavlekli kovčeg v ozadje majhnega dvorišča, ki ga je lesen plot ločil od ozkega prehoda, v nekakšno mizarsko delavnico, kjer so tvorile lončena peč, tri klopi in velika hrastova miza vse pohištvo. Zraven sta bila še dva tlakovana prostora, prvi zelo majhen, tako rekoč le slabo razsvetljeni kotiček z majhnim okencem, ki je služil za kuhinjo, drugi svetlejši in nekaj večji, ki bi, se dal izpre-meniti v pisarno. Zgoraj je bila podstrešna sobica z razgledom na ulico in prikladna za spalnico. Onstran ulice je stala raz-1 padajoča hiša, imenovana “hiša 1 zločincev”, kamor so se stekale zvečer vse propalice tega okraja. Tukaj bo torej bivala Fani 'odslej v bližini pokopališča Pere-Lachaise in jetnišnice la Ro-quette; ni se ji posrečilo najti kaj boljšega. Brž je pregledala stanovanje. Zaman ji je mati prigovarjala, naj vzame nekaj udobnejšega pohištva s seboj.
Fani je odklonila zato, da bi mogla prebivati res v pravem stanovanju preproste žene, in celo ugajalo ji je, da je bilo to bivališče skromnejše od drugih. V njeni sobici je stala železna postelja, omara iz borovine, toaletna mizica iz: belega lesa, prevlečena z bleščečo se svilo, in dva stola; v pisarni temno pobarvan pisalnik, trije stoli in budilka, v kuhinji nekaj posode z majhnim štedilnikom; to je bilo vse, kar je imela. Ni ji bilo dosti do tega, ali bo stanovala dobro ali slabo.
Predvsem ji je bilo težko radi velike steklene delavnice, ki jo je bila namenila otrokom. Le-ta je bila gola, žalostna, mrzla in le slabo zgrajena; ali ne bo nevarno kuriti peči v njej? Toda kako naj tukaj zbira otroke? Ali se ne bodo morda dolgočasili?
Tla niso bila niti tlakovana, ampak samo trdo iz ilovice stolčena. Postrežnica jo je povsod spremljala; bila je suha, velika ženska, vdova brez otrok, ki je
stanovala pri svoji materi.	TTr,.T, _______________
.	.	j VSAK SLUČAJ POSEBEJ —j
Torej tukai misli gospodična .T - ,	,	...	. n
v	,	\ Načelnik komisije za pomilosti-\\
čuvati otroke? ]o je vprašala. ! .	.	, i , .	H
“Da,” je odgovorila Fani.
podična ni razumela s starši? Ko ji je dekle skušalo razložiti, jo je ženska gledala s hudomušnimi in nevernimi očmi. Po končanem obedu je Fani odprla kovčeg, razpostavila svoje stvari in pospravila perilo ter si s pometanjem in brisanjem skušala napraviti bivališče čistejše in prijaznejše. Ta zaposlenost ji je pregnala malodušnost.
Zvečer je velela Mariji, naj raznese v kakih trideset stanovanj lastnoročno napisano okrožnico, s katero je obvestila družine, da ji lahko že od naslednjega dne pošiljajo vsak dan od osmih do opoldne in od dveh do petih deklice od šestega do desetega leta. Kakšen uspeh bo dosegla? Zaupala je v božjo previdnost.
Večer se ji je zdel neskončno
dolg. Ker se je Marija po večerji odpravila domoy, je odšla P'ani v svojo podstrešno sobo. Veter je besno pihal ter majal slabo zidovje. Na drugi strani ulice so gorele za šipami blede luči. Dva stražnika, pokrita z oglavnico, sta se hladnokrvno sprehajala po tlaku; poslušala je njune enokomerne korake. Včasih so zaškripala sobna vrata, ki so se radi zastarele ključavnice slabo zapirala. Leže in drhte je zaman skušala zaspati. Svetilko je pustila goreti, kajti bilo jo je strah, dasi se je tega sramovala. Nenadoma pa pre-
strašila tišina.
Vstala je zelo zgodaj. Mlekar je postavil pred vrata kanglico mleka; na samovaru si je skuhala zajtrk. Malo pred osmo uro je prišla Marija.
“Gospodična, gospodična,' šest mater čaka zunaj z otroki!”
“Ah, moj Bog,” je vzkliknila Fani srečna.
Zares je čakalo zunaj v prehodu z materami deset deklic s plavimi, rjavimi in rdečkastimi lasmi ter gologlave; črne predpasnike so imele čez obleko, obute so bile v velike čevlje, lasje so jim bili mastni ali presuhi, obrazi začudeni in celo
iz-
trga glasen krik ozračje; planila
le k oknu: po ulici je bežal mož, 'malce sovražni; tri ali štiri mahaje z rokami, drugi so ga med njih so se jokale, zasledovali; hipoma poči strel in! Fani se jim je približala. Od mož se zgrudi; stražnika začneta tegh prvega srečanja je zavisela teči; nato pa je zavladala zopet vsa njena bodočnost. Bala se je,

1896
1674
NAZNANILO IN ZAHVALA
V veliki sreni žalosti naznanjamo, da je po krajši bolezni, umrla naša predraga mama, stara in prastara mama. tašča, sestra
Rose Perovšek
rojena C H E R V \ N
Predraga rajna je bila rojena 28. septembra 1896 v Reli cerkvi na Dolenjskem, Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1920. Umrla je dne 5. septembra 1974.
.Umrla je bila članica Oltarnega društva in Marijine Legije v fari Marije Vnebovzete v Collimvoodu; SŽZ št. 10; SNPJ Mir št! 142 ter Društva upokojencev za Holmes okrožje.
Pogreb je bil dne 7. septembra 1974 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 cesti v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš.
Prisrčno se zahvaljujemo č.g. župniku Viktorju Tomcu za opravilo vseh cerkvenih pogrebnih obredov in za daritev maše zaduš-nice z pridigo. Lepa hvala organistu Janezu Riglerju za petje in orglanje pri maši.
Prav iskrena hvala čč.gg. Viktorju Tomcu in Pavlu Krajniku za molitve v pogrebnem zavodu in ehako vsem. ki so predrago rajno prišli kropit in molit za pokoj njene duše.
Toplo se zahvaljujemo vsem članicam društev: Oltarnega društva, Marijine legije, SŽZ, SNPJ in Upokojencev za vse opravljene molitve, lepe poslovilne besede, petje v cerkvi in udeležbo pri pogrebu.
Žalujoči:
Iz vsega srca se zahvaljujemo za cvetje in vence, s katerimi je bila okrašena krsta pokojne v pogrebnem zavodu.
Naj Bog obilno povrne vsem darovalcem za maše in druge dobre namene.
Hvaležni smo vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in pogrebnega sprevoda, posebno nosilcem krste in tistim, ki so jo spremili prav na pokopališče.
Iz vsega hvaležnega srca se zahvaljujemo vsem, za izražena sožalja in tolažilne besede ter vso pomoč, ki smo jo bili deležni v teh dneh.
Zahvalne kartice smo poslali vsem, katerih naslovi so nam bili znani, če za katerega naslova nismo vedeli, naj zanj velja posebej ta naša javna zahvala.
Lepa hvala osobju želetovega pogrebnega zavoda za naklonjenost in pomoč ter skrbno vodenje pogreba.
Predraga, ljubljena mama. stara in prastara mama, tašča, sestra, zahvaljujemo se Ti za vso Tvojo skrb in ljubezen, ki si nam jo izkazovala, naj Ti Bog v nebesih vse bogato poplača. V miru počivaj v dragi nam ameriški zemlji.
‘Lepo zabavo ste si pripravili,
j tev vojnih beguncev bivši sen. C. E. Goodell, je odločil, da bo komisija obravnavala vsak slu-.j
gospodična; ne poznate še teh j posebej. Za enkrat se ji ne > ra ietnišnino^—'	________________>■
paglavcev. Seme za jetnišnico to bi bil pravi izraz zanje!”
“Prav to hočem preprečiti, da bi prišli kedaj v jetnišnico,” je živahno odvrnila.
“Ah, uboga gospodična, izgubili boste pri tem vso svojo potrpežljivost. Dolga leta jih že poslušana in opazujem ... Ali človek poskusi kaj storiti zanje ali pa nič, vse je kot bi . . .”
“Bomo že videli!”
Umolknila je za trenotek, nato pa vprašala:
“Ali vedo v okraju, da danes pridem? Ali vedo, kaj me je privedlo sem? Vi ste z njimi o tem gotovo govorili. Kaj pravijo?”
“Pravijo... sicer pa različno govore. . . Poznam neko, ki je zadovoljna, poznam drugo, ki vam očita, da se bavite s stvarmi, ki vam niso nič mar; so še druge, ki si domišljujejo, da je to delo farjev. Slišali boste sami različna mnenja. Sicer pa, bolje rečeno, dozdaj o tem še nič ne govore.”
Skomizgnila je z rameni ter dodala:
“Gospodična, lahko se vsak čas vrnete domov, če ne bo šlo. Na vsak način vam bo doma bolje nego tu.”
napoveduje preveč dela, vojaški begunci se namreč le počasi in poredko javljajo.
ROSE, poročena KOSKOVIC — hčer;
ROSEMARY WITTREICH — vnukinja;
JOSEPH in ROBERT — vnuka;
KATHARINE in WENDY ANN — pravnukinji;
BRIAN E. in PAUL E. — pravnuka;
JOSEPH CHERVAN - brat; MARIJA ANTONČIČ in ANGELA SIMONČIČ — sestri ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 17. oktobra 1974.
da ne bi bila videti boječa, a bala se je tudi, da ne bi bila preveč odločna.
“Ah, vi ste to!” je rekla ena izmed žen, “pa sem se bala, misleč, da ste morda kakd stara gospodična.”
Fani se je nasmehnila.
“Da, to sem jaz. Če želite, bom čuvala vaše malčke, dokler boste na delu.”
“Rade volje sprejmemo, vi Pa nam izkažete veliko uslugo, č ° vek ne ve, kaj bi počel s to lego doma. Lahko si štejete srečo, če vas bodo hotele 3 u šati.”
Fani je stala sredi deklic te jih gledala in božala. ^	„
“Oh, gotovo me bodo slusa e’ je rekla tiho.
(Dalje prihodnjič) _____
A©'
;1. •V/a, ■

lil
II
/J\s FAR BACK AS 327 B.C. SAGES OF iNDIA WERE EATINS BANANAS TO GIVE THEM
3mi m
Whey were introduced /žm A y i TO THE U.S. IN mo4	^ A 4 '
WU&N A SCHOONER CAPTAIN BROUGHT SO BUNCHES TO NEW YORK FROM CUBA**!
today most of the world's bananas
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po P°' šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvi!0
sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrg0' ma redno prejemali, nam pa boste prihranili postn
stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsak0 vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelO' vanje!
Uprava

EUCLID POULTRY
V zalegi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P® polnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberi
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid
OBILO LUČI — Inženir Westinghouse družbe namešča na avtomobil vrsto novih svetilk, ki naj pokažejo pri preskusu svojo vrednost.
Za vsakovrstna tiskarska dela
»e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrezi* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE