79. številka. V Ljubljani, v soboto. S. aprila 191Z. XLV. lato. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.......K 24 — pol leta........12*— četrt leta • •»... , 6*— na mesec , 2-— v upmvnišitvu prejeman: celo leto.......K 5*>_ pol leta....... n-— čem leta . 5*50 na mesec....., \-9Q Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi ae n« vraču/o. ĐređniStvo: Knarlova nlica št 5 (v pritličju levo*, telefo« št. 34. Izhaja vsak dmm avaćar tsvsaaasl nadali« im praznika. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enluat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večk ai po 10 vin Par te m zahvala vrata 16 vin Poslano vrsta 20 vin. Pri večji*! insercijih po dogovoru. TJpravniatve naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lase«tt itd. to ie adniin - rativne stvari. - Posamezna ateviir** velja tO vinarja*. ——— Na pismena naročil« brez hatedobae vposJalve naročnine se ne ozira. „Narodna tlek ma" talalan mL SS. „Slovenski Narod* velja po pošti: afatpa-Oawlsic cek> Teto ,.....K 25— pol leta . 13*— četrt leta ....... 650 na mesec . ,.....2*30 aa Nemčijo: aeto *eto K 28- /i Ameriko ia vaa drage dežele: celo teto......K 30— Vprašanjem giede inaeratov se naj priloži za odgovo/ dopisnica ah znamka. tJpravaiatvo* Snallova ulica aL 5 spoiaj. dvorišče levo), telefon al. 8S mm aaaaa Bliža SB yelihi don. Živimo v času velikih dogodkov, ki bodo morda v temeljih pre-drugačili in preustrojili staro našo Evropo in morda vso zemeljsko oblo. Zdi se, da je nastopila v življenju narodov peripetija in da se napoveduje človeštvu nova doba. Vse staro se ruši in iz razvalin n pepela klije in rase novo življenje. V zadnjih desetletjih se je zdelo, Kakor da bi človeštvu pešale moči, kakor da bi človeški duh izgubil svojo prvotno elastičnost k svobodnemu poletu. Na vsej črti se je nenavadno hi-!-o širilo reakcijonarstvo in v nekaj letih je za\ lai'alo in nadvladalo macane po vseh kulturnih državah. Pes:misti so obupovali in napovedovali že konec umstvenega živ-Henja v narodih. Toda človeštvu niso pešale ?nrči, n i mu klonil od začetka mogočni in silni cuh. rrarveč zanj Je bil to čas od~oJitka. odmora in zaleta k roverru življenju. t 'akor nik !ar rreje. tako je se-daj si en in mogočen duh človeški. Na vseh noljih je to opažati, saj stopa č oveštvo z naravnost velikanskimi kcaki mrrei in vse kaže. Ja si ie zavojevalo že zračni ele-Nent ter s tem toseglo uspeh, o kakršnem si pred par leti najsmelejša človeška fantazija niti sanjati ni upala. fn takšno človeštvo bi naj še adalje trpelo na se'i težke verige in okove reakcijorarstva? Bil M to anahronizem, kakršen ni združljiv z modernim XX. stoletjem. Zato vidimo in opažamo, da so se narodi jeli povrsti otresati spon. v katere so jih nkovale razne temne rt akcijonarne sile. Kot prva med prvimi stopa pro-svetljena Francosva, ki je že »lavna razbil vse nazadnjaške verige ter stopila med svet z naukom vse-obče enakosti, bratstva in svobode. V zad■■•jih letih je stopila v njene stopinje Portugalska, a najreakci-jonarnejša med reakcionarnimi dr-žavami Španska se je je'a probujati ter se otresati stoletnih vezi, v ka-rerili je bila igračka v rokah reakci-; namih elementov. Prave svobodomiselne ideje so ele zmagovati tudi na Angleškem, - tej klasični zemlji prosvitljenega onservatizrra. Programna to;ka velikega Gla 'stih a, da se da Irski primerna državna samouprava, se bliža svojemu uresničenju. Na Nemškem so že nevarno orna j stebri reakcionarnega gospodstva. Strta je preje neomejena moč črno-modrega bloka, zveza kato-liško-kk likalnega centra in kleri-kal/o-protejta litovskega agrarstva. Slična evolucija se pripravlja l dj \ Belgiji in po drugih državah in državicah. In pri nas v Avstriji? Tudi tu se kaželo znamenja velikih sprememb, znaki novih Časov. Ni še sicer prebit led, niso še sicer docela porušeni v prah scari maifki, vendar pa je mesec junij lanskega leta pokazal, da ni več daleč ca", ko bo tudi v Avstriji za vselej odklenkalo rstim, ki v svoji pre-šeri Sti in napihnjenosti menijo, da bodi Du^aj zgolj podružnica rimskega Vatikana. In naš ljubi slovanski jug! Mrklo in temno, kakor morda nikdar po reje, je njegovo obzorje. Pri * as doma je klerikalizem v poroinem razcvetu. Z nasiistvorn in sle arstvom, z gadnimi spletka-mi in z nai^nusnejšimi denunciiaci-jami se je dokopal do gospodstva. rn sedaj je izrablja kakor židovski parveni, ki hoče vsakomur pokazati in uati občutiti svojo moć. Tako se misli slovensko nazad-njaštvo vzdržati na površju in na krmilu! Toda kako dolgo, to }e vprašanje! Zdi se, da se pojavljajo že znamenja ra obzorju, ki že napovedujejo biižajoei se konec klerikalne mogočnosti na Slovenskem. Belokranjske volitve so najjasnejši do-:az, da je klerikalizem i pri nas že nastopil pot navzdol v nižave! Scsednja Hrva'ka je sicer sedaj teptana v prah in hunska noga ji ie zactavijera na tilnik. Madžar hoče udušiti Hrvata in Srba v imenu — viteštva in svobode! Ali pa se mu bo to posrečilo? V dobi najbridkejših iz! ^cnj, v času nasilja in brez zakonja živimo, toda živa vera in neomajno zaupa-nie je v nas, da se bodo tudi nam na slovanskem jugu vremena zjasnila. Svaka si!a do vremena! Ako povsodi zmagujejo načela prave svobodomiselnosti, da ima vsakdo, torej tudi vsak narod pravico do koščka prostora na solncu, do koščka svobode m pravice, potem mora enkrat tudi za nas na avstrijskem slovanskem jugu napočiti zora boljših dni. Danes se blisku in treska nad našimi glavami, ledena burja vije preko naših poljan, a ravno to utrjuje v nas rftomajno vero, da se žc bliža tudi naš veliki dan, zakaj narave zakon je, da za nevihto mora zasijati žarko soluoe! g§q1 pnrojenla. Strti so okovi, v katere je vklc-pala zima naravo. In povsod vidimo novo, mlado življenje. Solnce se kakor slovit zmagovalec vozi po neizmernem svojem potu in poraja povsod, kamor gre, novo življenje. Tudi naš narod vidi to zmagoslavje, ter se veseli, vendar pa to veselje ni Čisto, ni neskaljeno, ker za naš narod še ni prišel dan vstajenja, dan osvo; oj_nja. Našemu narodu so v2eli soinee, vzeli so rnu svetlobo. In tako mora tavati v temi, ki še nikdar ni porajala življenja. Po slovenskih pokrajinah je zavladal klerikalizem in si ie osvojil narod ne samo politično, temveč tudi umstveno, kar je pravzaprav podlaga in temelj vsakemu političnemu zavoje vanju. Z nekako rafinirano zist;nra^ičnc#ju so začeli klerikalci vsa$»ti no slovenskih deželah seme svoje pelidke, ki se je kmalu razrastlo v tisoče m tisoče korenin ter prepreglo vso našo domovino. In če vidimo. Kako zelo je naraste! vpliv klerikalizma pri nas na Slovenskem, tedaj se temu pač ne smemo čuditi. Slovenski narod je v svoji pretežni večini agraren in kot tak že samoobsebi konservativen. Vsled pomanjkanja izobraževalnih sredstev in pripomočkov se duševno ni mogel tako razviti, da bi se mogel uspešno braniti klerikalnemu vnlivu. Navzlic temu je ime! pa klerikalizem mars'kje trde boje. Toda sredstva, ki jih ima klerikalizem na razpolaganje, so naravnost ogromna. Klerikalci so namreč vse, karkoli so imeli na razpolaganje, prikrojili svojim strankarsko-političnim težnjam. Glavno in nekaj časa edino sredstvo b'm je bila cerkev, ki so jo kar natihoma prereiormirali v najuspešnejše klerikalno agitatorič-no sredstvo. Duhovništvo, na čelu mu škofje, je postavilo vse svoje stanovsko delovanje v službo politične stranke. Ker je pa duhovništvo SDoznalo, da slovenski narod ni ob- dan s kitajskim zidom in da se ne more odtegniti modernemu, naprednemu času, tedaj so iztrgali takore-koč zahteve modernega človeka ter jih prilagoditi svojemu klerikalnemu stremljenju. Vso ono mogočno kulturno gibanje, ki se pojavlja v tako raznoličnih pojavih, so pokle-rikalili ter s tem umstveno pokleri-kaliU naš narod. In ravno to umstveno p o k l eri k a 1 jenje je postalo usodepolno za naš narod. Ogromna so namreč ia kulturna sredstva, ki so jih klerikalci enostransko porabili v svoj prid. Poglejmo danes samo klerikalno Časopisje, kako se je takorekoč razširilo do zadnje gorske vasice. In kako ogromno je število časopisov, ki prihajajo iz klerikalnih tiskarn med naše ljudstvo. Klerikalci so že zdavnaj spoznali velikanski pomen časopisja za razvoj vsake no-litične stranke. In vsled tega vidimo, da vporabijajo klerikalci vsa dopustna in nedopustna sredstva, da razširjajo svoje Časopisje, obenem pa da zatirajo nasprotno časopisje. Ni ga skoraj več pastirskega lista, ki bi ne bi! obenen agitacijski list za klerikalno časopisje. Klerikalci so pa znali tudi vso literaturo in znanost, pa tudi umetnost v službo svoje ekspanzivne politike vpreči. Vsako še tako majhno literarno delo, ki izide iz klerikalne tiskarne, je sredstvo, da se klerikalizem širi in utrjuje. Klerikalci so se polastili največjega literarnega podjetja, kar jih imamo Slovenci. Polastili so se družbe sv. Mohorja. Ne tajimo, da ima ta družba tudi kako dobro stran,vendar pa moramo konstatirati, da ima družba sv. Mohorja danes kot strogo klerikalno podjetje prvi in glavni namen, umstveno pcklerikaliti slovensko ljudstvo. Pa tudi sicer so kieriKalci do danes ustvarili svojo lastno leposlovno in znanstveno literaturo, ki pa nima vzgojevalnega namena, temveč kle-rikalno-agita toričnega. Klerikalcem pa časopisje in literatura še nikakor nista zadoščala. In tako so še bolj poregli v moderne pridobitve ter začeli nuditi našemu ljudstvu najrazličnejše moderne pridobitve v klerikalni obliki, da s tem ljudstvo preslene ter onemogočijo, da bi samo poseglo po teh pridobitvah v obliki, kakor jih stvarja kultura modernega časa, In tako imamo danes klerikalno dramo, klerikalno glasbo ... Z eno besedo, klerikalci so vzeli v zalogo vse, kar nudi moderni čas, vendar pa dajo to potem med ljudstvo v obliki, ki slu- ži njihovi klerikalni politiki. Večina našega naroda je pa prekratkovid-na, da bi videla črni ovoj, v katerega so zaviti vsi ti darovi, ki Jih deli klerikalna stranka. Posledica tega je pa odločilna za naše politično življenje. Z vsemi temi navidezno modernimi sredstvi dovaja klerikalna stranka posameznikom klerikalno mišljenje. Prav polagoma se vrši ta proces, tako počasi, da posameznik niti ne zapazi, kdaj je postal klerikalec. Ravno to sistematično umstveno poklerikaljeva-n je je pa najbolj nevarno in usodepolno za politični, kuiturni in socijalni razvoj našega slovenskega naroda. Ustvariti moramo torej predvsem protiutež temu delovanju klerikalne stranke. Imamo dobro na-rodno-napredno časopisje, ki pa navzlic temu celo med našimi pristaši ni tako upoštevano, kakor bi moralo biti. V naših vrstah smatrajo zve-činorra časopisje kot nekak balast plačevanje naročnine kot nekak strankin davek. Dokler bo pa to na-ziranje prevladovalo, pač ne moremo upati, ca ustvarimo v naprednem časopisju uspešno protiutež klerikalnemu. Dolžnost vsakega na-rodno-napredne^a Slovenca je, da ima naročene časopise, ki zagovarjajo in zastopajo narodno-napredno misel, in c'a no svojih močeh razširja to časopisje. Narodno-napredna Javnost mora pa tudi podpirati ostalo literaturo, iz katere veje nepokvarjen moderen duh. Le na ta način 1 orno polagoma paralizirali vpliv klerikalnega časopisja in klerikalne literature sploh. S tem bomo pa zajezili oro nevarno naraščanje kleri'alrejra valovja. Toda to še ne zadošča. Delovati moramo na to, da se začne vršiti nasnrotni proces. Z bengalično lučjo moramo razsvetliti našemu ljudstvu vsa ona sredstva, s katerimi deluje klerikalna stranka. In pot'm bo ljudstvo snoznalo, da je pokvarjena, ponarejena vsa ona duševna hrana, ki jo nudi klerikalizem. In ta dan spoznanja bo za nas slovenski narod — dan vstajenja! Socijalno demokratične razmere v Zagorju ob Savi. Prejeli smo naslednji dopis s prošnjo, da mu gostoljubno dama prostora. Dopis se glasi: UST Velitaiočna historija. Spisal Jos. P r e m k. Natanko opolnoči je potrkal na ta prijatelj Davorin, ravno zad-j1]: udarec dvanajste ure je zamolklo j lil nad mestom, ko je pritisni! kljuko — in kakor je bila najina | • a vsa bela in svetla od velikonoč-;esečine, prav tako bel in svetel bil tudi obraz prijatelja Davorina, ko je zamahnil z rokama po zraku se zgrudil nato v star naslanjač, ko da je romal cel božji dan bogve Ivje . . . Končano! Vse končano! . . Tako mrzel in trd je bil njegov : las, ca sem se ga skoro prestrašil; in tudi njegove oči so gledale v tla mirno in trudno, samo tista temna poteza okrog njegovih ustnic, ki je govorila vedno o neki prikriti boli, se mu je spačiia v nekako zagonetno odurnost ... I »Končano! Vse končano!* »Pa zakaj in kako?« sem ga povpraševal plaho in globoko v prsih me je zaskelelo nekaj, kakor da ; nosim sam vso njegovo težko žalost. Tisti hip je pogledal proti oknu. Naravnost v njegov suhi obraz so lili lunini žarki in ko je trudno zatis-nil trepalnice, sem videl obraz lzve-iičarja na Oljski gori. »Davorin, prijatelj moj! . . . Jeca! sem in kolena so mi trepetala; prav počasi sem se sklonil k njemu in ga poljubil na potno čelo.' in tisti hip se mi je zazdelo, da diši njegov polt po nečem hladnem in trohljivem, še enkrat sem se sklonil k njemu — in resnično: iz njegovega grla je vonjalo po gnilobi in tudi znoj, ki sern ga poljubi! ni bil kakor pot vročih deklet, mrzle in neprijetno dišeče so mu polzele znojne kaplje po izsušenem obrazu. »Glej,« je izpregovoril naenkrat in me krčevito prijel za roko — »od mraka že sem blodil po lesu, po tisti poti za Rožnikom in še bogve kje. naposled pa sem se skesal in se nisem obesil. Ti me gledaš začudeno, seveda, no. takoj izveš vso to pre-čudno zgodbo. Pred dobrim letom že sem se •rehojal nekoč po Vodmatu. Meni iilno ugajalo tiste ponižne nizke hi-e in tudi ljudje kakor sem ti že pra-il. Takrat je bil lep večer, čisto 'eče le bilo nebo, kakor posejano s imimi rožami in sredi tiste večer- ne lepote sem se seznanil ž njo, ki me le z eno samo besedo privedla na čisto novo pot. Čudno je to in te-Jbi se zdi mogoče celo smešno, ampak je resnica. Tisti trenotek je dobilo moje življenje svoj pravi pomen in jaz sem bil vesel in srečen do zvezd. Našel sem bitje, ki me je razumelo in takrat sem se preselil v to mirno izbo in skrival to svojo srečo celo pred teboj. Kajti bal sem se, da pride kdo, ki bo z eno samo besedo, z enim sanrnj predrznim korakom uničil vse moje cilje in upe, ki sem jih gojil v svoji duši. Pa kaj bi tako na dolgo in široko, ko ti lahko povem čisto nakratko, da sem bil velik bedak!« »Kako to?« Pogledal me je z nasmehom in mi prikimal v globoki zamišljenosti. »Ti veš, čemu vprašuješ!« *Nc, ne vem!« Nato je nekoliko pomolčal in se zagledal v tla. »Da sem poslušal tebe,« je pričel mirneje — »bi bilo vse drugače. Ampak tvoji nazori o ženskah in vsem, so se mi zdeli vedno prestru-peni — danes sicer vem, da so pravični, pa danes je prepozno!a »Cemu prepozno, prijatelj? Čim več izkušenj, tem bolje — zaradi ene ženske pa še ni potreba obupati. Glej, jutri ali pravzaprav že d*- | nes — je velik praznik. Velika noč je in vsi trgi in vse ulice bodo polne [ te žlahtne robe. Kar izbiral boš lahko kakor limone pri branjevki — saj je vse komedija!« # Gledal me je napol presenečeno, napol neverjetno, naposled pa se je nasmehnil. »Ampak taka prevara!« je skoro vzkliknil in se prijel za potno čelo. »Glej leto dni in še več mi je bila dobra in naklonjena, zdaj na naenkrat kakor da je treščilo iz jasnega!« »Torej te je odslovila ali kako? Govori vendar, saj te skoro ne razumem!« Prijatelj Davorin Je stopil po sobi gorindol, nato pa obstal prav pred menoj in mi pogledal naravnost v Oči. »Povem ti, ampak nikar se ne smej, vsaj nocoj še ne, ko žive vsi spomini v meji duši še tako živo in je rana še tako sveža.« »Ne bom se smejal, samo govori!« *Olej, jaz sem bil vedno sanjač in tako sem sanjaril tudi ob njeni strani. Deklamira! sem ji zaljubljene pesmi. Ji govori! o mesečnih nočeh in o dolgih lepih večerih, ko mislim nanjo in njene globoke lepe oči, ki mi jih ni pustila nikoli poljubiti. Meni se je zdela nebeško Či- sta, plaha In sveta kakor je bJia moja ljubezen. Kadar se nisem mogel več premagovati, sem se sklonil nad njeno drobno ročico in poljubljat konce njenih belih prstkov. O, da si jo slišal, kako nežno se je smejala ob takih trenotkih. Zahotelo se mi je sicer včasih, da bi jo poljubil na tiste drobne žametne ustnice in da bi jo poljubil silno . . . silno ... pa sem se zbal m skoro se mi je zazdelo greh —« »O, Davorin, kdo te je vendar učil takih bedarij?!« »Ne vem,« je skimal in me pogledal silno otožno. »Torej je nisi nikoli poljubil?^ »Nikoli!« In zopet je postal njegov obraz ves truden in bled. »In leto dni in Še več sta se ljubila, oziroma poznala?« sem ga povpraševal z upravičeno neverjetnostjo. »Da leto dni in še več in zdaj je prišlo tako —« »Kako?« Podprl je glavo % obema rokama in je neprijetno zaškrtal z zobmi. »Kako sem se veselil te Velike noči,« je zavzdihni! — kakor otrok in Še bolj. Bolan sem in bal sem se, da je ne doživim—< Primorane se vidimo, vas prositi g. urednik, da blagovolite spreleti naš članek, ker glasilu »Jugoslovanske socijalno demokratične stranke« »Zarja« ne zaupamo in sicer imamo zato tehtne razloge. Prvič, dne 31. m. m., je sodrug Koc-mur na javnem shodu v dvorani Michelčiču očitno namigaval, da se vse ve, kdo, da poroča v Ljubljano in česa da piše. Drugič, ako mi sami poročamo, kar nas teži, je sodrug Etbin Kristan kot glavni urednik toli prijazen, da prej vpraša sodru-ga Cobala odnosno mu menda kar pošlje dopis v cenzuro. Torej vidite g. urednik, da smo primorani se drugam zateči, da bo-demo očistili gnilobo, katera se pojavlja že delj časa pri naših voditeljih; vzrok te gnilobe, katera nam jako veliko Škoduje v socijalnem in gmotnem oziru, je pa javno dovolj prononcirana oseba — naš voditelj Č o b a 1. Pri naši organizaciji smo slovenski in nemčurski demokrati, ali bolje rečeno pravi socijalni demo-kratje in »čobalovci«, katere hoče sodrug Čobal potom strokovne organizacije disciplinirati za svojo »telesno stražo«, katero pri svojem absolutnem gospodarjenju neobhodno potrebuje. Nezaupnost napram Čobalu se je že pred leti pojavila, a jo je znal vedno vstrahovati, sedaj pa je bruhnila s podvojeno silo na dan. Meseca svečana t. I. smo imeli občni zbor »Občno kunsumre^a društva« in tu smo pri volitvah novega odbora zmagali »opozicijonalci« napram Čobalu. Novi odbor si je bil svest svoje dolžnosti ter hotel mirno vse kar ni vzgledno dobrega gospodarstva odpraviti: 1. Da ni pravilno in tudi ne ugledno, da se pri tako velikem prometu, katerega ima naše kon-zumno društvo, tako vse absolutno gospodari, da odbor niti v postev ne pride, pač pa le edino sam Čobal in ne glede nato, je Ii stvar dobra ali slaba, samo da njemu ugaja. 2. Da ni pravilno, da ima Čobal sam ključe od blagajne in njegova hčerka od prodajalne. 3. Da mora imeti sodrug Čobal ravno tako knjigo, kakor vsak drugi član, da je razvidno, za koliko vzame blaga na mesec odnosno na leto. Potem se lahko razvidi, koliko pride na njega dividende, ne pa tako, kakor je bilo do sedaj, da si ie kar sam okroglo par tisočakov nakazal dividende. Vse to seveda ni ugajalo sodru-gu Čobalu in je dne 5. m. m. odpovedal službo s hčerami vred novemu odboru kot ravnatelj ter pričel zatrjevati, da si ne pusti nič reči, da ima on dovolj boljših služb na razpolago. Mislil nas ies tem oplašiti. da I ga bodemo prosili, da naj še ostane in pustili še nadalje gospodariti samovoljno, a tu se je zrrot;l, kajti odbor je mirno sprejel odpoved. Sedaj mu ni drugače kazalo, kakor hitro organizirati en del svoje »telesne straže«, ter je narravil okrožnico in res dobil nad desetino članovih podpisov, da se mora sklicati nov občni zbor ter voliti nov odbor. Kako da so pri tem lagali, ni vredno, da bi omenjali. Dne 31. m. m. smo imeli izvanredni občni zbor. katerega se je udeležilo 59% članstva. Čobal si je naročil z Dunaja revizorja in iz Ljubljane sodruga Kocmurja. da so pestili člane, a kljub temu bi zmagala naša zdrava orozicija, da se ni naravnost pri volitvah goljufalo in celo otroci in ženske kot nečlani so glasovali za »Čobalove - kimovce«. Torej le vsled terorizma od strani voditeljev in vsled goljufije smo propadli in sicer: »Čobalovi - kimov-ci« so dobili 605% in mi pa 39*5% glasov. Ostalih 41% članstva, ki se ni udeležilo občnega zbora, bi gotovo tudi bilo z nami, ter bi bil izid volitve notem drugačen. Čobal je sedaj zadovoljen, da je ves odbor tak, kakršnega si je sam izbral, ne pa tak, kateremu le na tem ležeče, da bi se vzorno gospodarilo. Danes bi bila najugodnejša prilika, da bi se izrabila rudarska stavka na Angleškem za zboljšanje naše plače, potem strokovne organizacije. A tu se je videlo, kako so nam jezuvitovsko zatrjevali, da se naj zadovoljimo s 5% povišanjem, katero je milostno dovolila Trboveljska družba, menda na predlog Cobala. (?) To mi dobro vemo, da sodrug Čobal ni zato. da bi delavstvo potom Štrajka si rrtho~ilo boljšo plačo, kajti predobro imamo Še v spominu zadnji štrajk, katerega so naši sodru-gi v Trbovljah in v Hrastniku vpri-zorili. Takrat se je na konferenci izrabil, da se mora voditelj v Trbovljah unič^i s tem, da se mu stavka ponesreči in le takrat se bode, ako se bode v Zagorju debdo, kar se ie /alibo^e res zgodilo. Čobalu se takrat ni srnihlo na tisoče trpinov, ki so vsled tega imeli ogromno škodo Zadnji zagorski štrajk, ki je bil samo Ickal^e^a romera, radi šikan o^ratnera vodje Piča. da se mora odstraniti, je tudi pokaral v pravi luč: Čo'a'a, kajti on je prav dobro vedel, da bode dru^i dan izbruhni! štrajk, a |e šel kljub temu na Dolenjsko viro točit in se ni menil za nas, nego ras prepustil na milost in nemilot rudniku. Samo, da se ie gospodom pri rv dni k u s tem prikupil, da je bil.kadar je šel slučajno -\a-tere škodo nri tem, ko je že tako največji siromak med vs^hijni izobraŽenejšimi stanovi. In slednjič nekaj zahteva tu oče Humek — po milosti klerikaicev sadjarski nadzornik, po sodbi pametnih ljudi nekako peto kolo pri vo7u — kar nikakor ne odgovarja zadniemu činu v kmetijski družbi kier so vse učiteljstvo vrgli iz nje. Vrt. sadjarstvo vendar snada med kmetijstvo, bolj kakor pa Štetje, odštevanje suhonarnih Številk. In ti so še lahko Člani, celo predsedniki tej družbi, a učitelj se naj le ukvarja liki nekdanji heloti. nravic ra naj nima nobenih, če bi bil gospod Humek res mož na svojem mestu, pa kai eovo-rimo o tem. bi bila njegova dolžnost gosnodom povedati: Če hočemo, da se bo učitelistvo z vnemo posvetno tej stroki kolikor mu ostala še prostega časa izven druge šole, tedaj nc nehajmo ga stran in ne žalimo s tem. Pa kal hočemo. Pri svobodnih, neodvisnih kmetovalcih njegova moč bo ^aj zdaTa ali ra nič, najbrže nič. tedaj se pa tre^a spraviti nad učitelje in te še bolj zasužnjiti, popolnoma po vzorcu seda^Hh, novodobnih, večinoma tudi drugih šolskih nad- zornikov, ki je jim deviza: učitelje okleniti tesno, kar se da! In te kakor kaže bi tudi rad posnemal gospod sadjarski nadzornik. Občinski redza Sarafevo.— Bosanski deželni šef. Dunaj, 5. aprila. Cesar je pooblastil vlado, da izdela skupno z mestno upravo zakonski načrt o občinskem redu in občinskem volilnem redu v Sarajevu ter ga predloži saboru. Skoro istočasno je izšel drug dekret, ki določa nravice deželnega šefa in zožuje pravice nje^ovesra namestnika v smislu ministrskih konferenc in sporazumno z obema vladama. Po novi naredbi bo deželni šef v resnici šef v vseh deželnih zadevah ter vodil tudi politiko obeh dežel, pri čemer pa ostane vendar podrejen skupnemu finančnemu mi nistru. Obenem je deželni šef tudi voH^ki novellnik 15. in 16. armad-nejra 7bora in kot t^k nepos**e^no podrelen cesarju. Naslov civilni adtafus se izpremeni konformno nj^crovm obveznostim v naslov »namestnik deželnega šefa« in je ta najviši vladni zastonnik v saboru Nova uprava Rosne in Hercegovine ima pred vs^m namen razsi riti de*Hno avtonomno na ta način, d* i" Mfa nred vsem določena samoupravna pravica de^elne^a *efa in da nrei^ni civilni adlatus sedaj nima več one^a od'oč^ne^a dHokrosra. ki ra le 'm0! nrei. marveč Je samo namestnik c*e*efnewa šefa. I t• - -f- »■ i ?ef bo tedni združeval v s,rou os^bi d^e finkc-'b: Kot ar-mndni nadzornik le vrhovna vojnika, kot deželni šef vrhovna civilna instanca v Bosni in Hercegovini. Konec angleške stanke. London, 5. aprila. Zadnje glasovanje andeških nremo^okonnih de^avrev je izkazalo samo navadno večino za nadalie-vanie stnvke, ne pa. — kakor se da-n^s zatHule, — notrebno dvetretlin-sko večino. Soloh so naziranja o kvab'teti veČme zelo različna. Glasovanje v posameznih di-striktih da jasno sliko o stanju stav-karsk'h blaoram. Tako so v \Valesu. ojmiišču stavkarskega gibanja, bla-paine izpraznjene in zato je tudi pfasevala veČina delavcev za konec stavke. Nasprotno so glasovali delavci v okrajih Perbvsrnre. York-shire. Nottincrhamshire, Lancashire in na škotskem za nadnbevanje stavke, ker imaio še stavkarski fond in se nre^ivlja mnogo delavcev lahko z drilom delom. Tudi eksekutiva delavcev je za to. da se vrnejo delavci na delo, vsled česar ie pričakovati, da bodo po velikonočnih praznikih skoro v veeh premogoko-pih zopet začeli z delom. Sedaj dela v rovih že 27."no delavcev ter s^ravMajo v Warwick-shire. VVorcestru. Staffordu, Severnem \Vaiesu. na škotskem in v treh nremoeokonih v Bumlevu v Lanca-shim mnotro premoga na dan. Povsod vlada prav živahno povpraševanje no premogu. Veb'k del zahtevajo ?e1eznice. V Midlandu sprejemalo železnice rremog samo pod t^m pocroiem. da Hm prepuste pošiljatelji, oziroma kupci od vsakih 5 vozov po en voz. Italijansko - turška vojna. Rim, 5. aprila. Skoraj gotovo pripravliajo zdaj v Tripolisu ekspedicijo. General Ca-neva je vse pripravil, da obenem napadejo Zanzuro in Zuaro od dveh ali treh različnih točk. V Eritrejo jc prišel še en bataljon in oddelek jezdecev. — Vojvoda abruški je zapustil danes Turin, da odide v Tarent k mornarici. Rim, 5. aprila. Iz Tripolisa poročajo, da so Italijani včeraj po dolgih bojih zasedli Zuaro. Carigrad, 5. aprila. Časopisje poroča, da križajo italijanske vojne ladje v Arhipelu in v sirijskem morju. Posamezne ladje so priplule v mala pristanišča, kjer so preiskale nevtralne parnike. Štajersko. Uradni dnevi spodnjcštajjersklh okrajnih glavarstev se vrše po Veliki noči v sledečem redu: 10. aprila v Zgor. Radgoni, Ormožu in Kozjem; 11. aprila v Arnovžu, Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Rogatcu in Gornjem gradu; 12. aprila v Vitanju; 15. aprila v Šmarju pri Jelšah in Sevnici; 25. aprila pa v Trbovljah. — h Ormoža nam pišejo: Okrajni zastop je v svoji zadnji plenarni seji razpravljal o vprašanju garancije za železnico Ljutomer-Ormož. Kaikor znano, so predlagali železnični propo-nenti, naj bi okraj prevzel sogaran-cijo za obrestovanje 250.000 K, dokler bi dežfda ne mogla obljubljenega prispevka v tej višini izplačati. Ako bi se to ne zgodilo v najkrajšem času, bi bila garancija za okraj res precejšnje breme; tozadevni predlog je okrajni zastop s 16 proti 11 glasovi odklonil. Ne bodemo sklepa kritizirali, bodočnost bo pokazala, ali je bil pravilen ali ne. A nekaj se mi ne do-pade, namreč to, da se je spravila zadeva na zborovanje županov in občinskih svetnikov v Ormožu v ne popolnoma jasni obliki. Kakor sem eital v poročilih, se je tam govorilo tako, kakor da bi moral ormoški okraj prevzeti garancijo za obrestovanje cele vsote, kar pa ni resnično. Garancijo bi morala prevzeti oba okraja, ljutomerski in ormoški — in stvar bi bila vodilnih krogov našega okrajnega zastopa, da bi našli primeren ključ. To sem hotel priponi^ niti — v ostalem pa bo pokazala bodočnost, ako bodemo tako kmalu zopet blizu izvršitve zaželjene Ijuto-mersko-ormoške železnice. Graski občinski svet bo skoro gotovo v najkrajšem času razpušcen. Včeraj in predvčerajšnjem je sprejel namestnik grof Clary župana in zastopnike večin, ki so izjavili, da voči-gled socijalist i čn i obstrukciji, proti kateri ni v poslovnem redn graškega občinskega sveta nobenega sredstva, ni mogoča rešitev letošnjega proračuna ter je treba občinski svet razpustiti in razpisati nove volitve. Namestnik grof Clary je pozval k sebi tudi vodje socijalistične obstrukci.ie, da slišijo njihovo mnenje. V slučaju razpusta bo došel na graški magistrat za vladnega komisrvrja bivši ptujski okrajni glavar 1'ndcrrain. Ti dogodki v graški mestni občini goio-vo ne bodo pospeševali rešitve krize v štajerskem deželnem zboru. Nemški naeijonalei bodo imeli z volitvami v Gradcu toliko opravka, da bodo imeli najraje, če ee jih bo pustilo z novimi volitvami pri miru. »No, in doživel si jo vendar!« Pogledal me je temno in skoro osorno, kakor da sem ia razžaliL »Da, doživel, ampak rajši bi videl, da bi ie nikoti. Poslušni! Za vsako najmanjšo stvar, ki mi jo je dala ' sem ji bil iz srca hvaležen, cvetke, I ki jih je trga'a na izprehodih nosim | suhe vedio s^boj, pentje, ki jih jc nosila v laseh in za Veliko noč mi ie obljubila lep pozlačen piruh z vrezanimi črkami njenega imena, o, kako sem se ga veselil.« »»Ti si tako velik in neumen otrok,« je deia'a z blaženim nasmehom pred kakimi štirinajstimi dnevi — »in zato ti dam piruh o \eliki noči, da ga boš imel v spomin na najine vesele dni.«.: »In zdaj ie prišla Velika noč, s temi nesrečnimi piruhi!« »Kaj ti ga ni dala°* sem ?ra povprašal radovedno, ker zgodba me je pričela resnično zanimati. »O, da.« ie prikimal žalostno — »ampak zrobil sem ga na drobne kosce —« »To nisi storil lepo, prijatelj Davorin, ako si jo iako ljubil,« sem dostavil brez vsake prave misii, pač da sem moral kaj hudega izreči, kai-ti njegove oči so se iskrile v čudnem srdu. »Ti bi storil prav tako ako ne še huje,« je siknil in stisnil pesti. Čez nekaj časa pa je nadaljeval bolj mirno. »Popoldne jo posetim na njenem stanovanju in ji nesem knjige, ki j*h je želela citati. Vso pot sem misli samo ra obljuMjeni pi-uh in ogenj nebeški! Dobil sem s?a, kakršnega pač nisem mislil. Ne samo piruh, prijatelj droben in okrogel, ampak nekaj takega kar je precej podobno — bobnu: Sedela je na di-vanu in natanko sem razločil, da I? — blar-T^ovbena.« »S kom?« sem ga povprašal osuplo. Davorin pa je zamahnil z rokama in skimal. »Pa kako ji jc ime?« »Angela!« »In priimek?« sem praŠal hlastno. »Trebnik.« je šepnil, jaz pa sem planil pokonci, kajti zdelo se mi je, da se je zavrtela vsa soba. »Davorin, povabim te za botra, kajti to je moje dekle!« Odprl je usta in je umolknil, kajti zunaj so se oglasili Jutranji zvonovi velikonočnega vstajenja. »Bravo, bravo!« je zakričalo celo omizje, kajti Franc Svoboda, ki je pripovedoval pričujočo historijo je umolknil in se zadovoljno nasmehnil. Leni striček. (DeJ - Aml.) Francoski spisal Guv de Mau-passant. — Prevel Oton Zupančič. Prvi del. «o»n«i Soba mladega moža v petem nadstropju je gledala, kakor v globok prepad, na brezmejno preseko i vzhodne železnice, ravno nasproti vhoda v predor pri batignolskem kolodvoru. Duroy je odprl okno in se jc oprl s komolci na naslon od zarjavelega železa. Spodaj pod njim, na dnu mračne globeli, fe žarelo troje nepremičnih rdečih signalov Kakor troje velikih živalskih oči; in še naprej |e bilo videti drugih, in v še večji daljavi še drugih. Vsak hip so se razlegali skozi noč zategli ali kratki žvižgi, nekateri od blizu, nekateri komaj slišni, ki so prihajali tam od asmiersVe str ni. Imeli so različen izraz, kakor čfoveški glasovi. Eden teh zvokov se je približeval z neprestanimi žalostnimi vzkliki, ki so naraščali od tresotka do trenotka, in skoro se je prikarala velika rumena luč, hiteča s slnim ropotom; in Durov Jc gleda*, kako je izginjala vrsta železniških voz predoru v žrelo. Potem si je dejal: »Ser,aJ pa na delo!« Postavil si Je svetilko na mi- zo; ko pa je hotel začeti pisati, je zapazil, da ima doma samo zvezčič papirja 7a pisma. Nič zato. tudi tak je poraben. ako razganeš list na dvoje. Omočil ie pero in zapisal na vrh, kar najlepše ie mogel: »Spomini afrikanskega Mas-seurja.« Potem je preudarjal, kako bi začel rrvi stavek. Uprl je čelo ob dlan in strmel srepo na belo polo, razgrnjeno pred njim. Kaj naj pove? Sedaj ni mogel ujeti niti trohe tistega, kar je malo preje pripovedoval, niti ene anekdote, niti enega dejstva, ničesar. Kar se spomni: »Treba je začeti z mojim odhodom.« In zapisal je: »Bilo je 1874. leta. okoli petnajstega maja, ko je izmučena Francija počivala izza katastrof usodnega leta___« Hipoma se je ustavil, ker ni vedel, kako bi napeljal na naslednje, na svoje vkrcanje, vožnjo in na prve vtiske. Ko *e premišljeval deset minut, se je odločil, da. oc'loži uvod na drugi dan. scdalpa oriše takoj Algir. In zarisal je na svoj papir: »Algir je č:sto belo mesto. ne da bi se mu posrečilo, spraviti kaj drugega ra dan. Gle 'al je v snom inu lepo, svet'o mesto, hiše s ploščatimi sfre-hami. ki so se spuščale z gorskih strmin kakor kaskada proti morju, ali niti ene besede ni našel.da bi izrazil to, kar je videl, kar je Čutil. Po hudem naooru je pristavil: »Njegovi prebivalci so deloma Arabci...« Nato je vrgel pero na mizo in je vstal. Na svoji mali železni postelji, na kateri se je bila naredila tam, kjer je vedno ležal, vdrtina, je zagledal razmetano svojo obleko za vsak dan, prazno, onemoglo, mlahavo. grdo. kakor cape v iMorguL* In na slamnatem stolu ie stal narobe njegov cilinder, njegov ed;ni klobuk, kakor da prosi vbogajmć. Po stenah, prenetih s sivimi tapetami z višnjevimi šopki, je bilo toliko madežev, kolikor cvetic, starih, sumljivih madežev, ki ne bi mogel povedati, odkod izvirajo: od ubitih mrčesov ali olja. od odtiskov prstov, mastnih od pomade. ali od pene, ki je brizgala med umivanjem iz umivalnika. To je dišalo po sramotni revščini, revščini pariških opremljenih sob. In obupano ogorčenje ga je vzbodlo proti siromaštvu njegovega življenja. Rekel si je, da je treba odtod, nemudoma, da je tre^a končati takoj ?utri to klave^no življenje. Ker ga je zgrabila zopet nenadoma živa želja po delu, je sedel za • La Morgue Je mrtvašnica v Parizu, kamor postavljajo na ogled trupla neznanih ponesrečencev i res >dlog isovi itizi-e bil 8 do-ii za-ob-ne sem orilo loški est obično. oba — in pri- ">nni-». i bo-I zo~ SI Ti o- Iz Maribora. V konknrz je ,rišel krojač Jakob Vezjak. Kon-;ui*zni komisar je nadsvetnil; dr. G. tf*okaun, začasni upravitelj konkurse mase pa dr. J. Lesko var, odvetnik v Mariborn. 1» Maribora. Na Tciui so pri rfrčinskih volitvah zmagali nemšku-arji. Slovenski narodnjaki so sicer nastopil, pa propadli, ker ni bilo nobene pomoči in zaslombe od zunaj, gaj neki delajo naši »vodilni« politiki? Živinske cene v Gradcu. (T e - jenski 6e j m dne 4. aprila, tene po uradnem poročijo.) Na sejm je bilo prignanih 236 #lav. Cene za pitane vole trdno, za jave nekoliko nižje. Plačevalo se jo p 50 kg žive teže: pitani voli 49—52, izjemoma 53, napol pitani voli 45 do 48, suhi voli 39—44, pitane krave J7—41. napol pitane kravo 27—36, ,nhe krave 2&—27, biki 38-46 K. — Zunanji kupci, Tržačani, so kupili 91 uiav. Ib Maribora. Skušnjo za posina asistenta sta napravila pri graskem postnem ravnateljstvu z dobrim tspehom računska podčastnika tuk. npničarskega polka št. 3 I. Vengust in P. Zupančič. Ib celjske okolice nam pišejo: Kakor smo povedali že vnaprej, je priobčil »Slov. Gospodar« docela neresnično poročilo o volitvah župana i občinskih svetovalcev v naši občini. Mi smo te dni v ^Slovenskem Na--*iu<; objektivno in natančno opisali u utemeljili vse dogodke, /ato nimamo ničesar več dostavljati in polemiki zaključujemo. Gibanje Ciril - Metodovih podružnic na Spod. Štajerskem je sadnji čas prav razveseljivo živahno. — Zlasti stopajo naši narodni trgi v tem zini na plan: braslovška Ciril - Me-todova podružnica se jo oživela, isto-ako «e marljivo gibljejo Mozirjani n Hečičani (ob Saviuji). Za narodno Ptujsko goro in bližnji Sv. "Lovrenc r§ v najkrajšem času ustanovi nova podružnica. Nedanvno tega se je nanovo ustanovila ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v Št. Pavlu pri Preboldu. Postaviti se hočeio tudi arodni Sotelčani: Biztdjsko, Kapele, gobova dobe vsak svojo podružnico Ciril - Metodove družne. Kaže .-ae, da se fcudi da v večjih vaseh in farah na ložpii dobiti marljivih delavk in rle-iveev za Ciril - Metodovo družbo. — nska podružnica v Celju hoče nad-fcnliti glede števila članic in dohodov vse druge sestrice na Spod. Šta-?T-kem. Rodoljubni gospe Dichlova va Kebekova nabirata z veliko mar- -tjo nove članice, mala Zorica Ebekova pa nas je preskrbela s Ci-iil - Metodovimi velikonočnimi vaz-. :iicami. Le vrlo naprej! Od Nove cerkve nam piše somišljenik: Poročali ste že, kako in zakaj je pobegnil naš kaplan Golob nezna-kam. Čudno je samo, da morejo tiči brez vseh zadržkov pobrigati ali se skriti, kadar jim groze ka-senski paragrafi! V tem oziru so ti namestniki res na boljšem ko ri in navadni grešniki. Kaplan je >-,ral dobiti (morda od ^Slovenske Straže«t) za beg denar, ker je ravno odhodom plačeval svoje dolgove "o oštarijah in še veselo popival s svoj mi prijatelji in prijateljicami. Klerikalcem je seve beg njihovega generala hudo neprijeten. Zato so se » mariborski :;Straži« oglasili in trde, r]H so luinparij kaplana Goloba — krivi >obrokovalci in zasmchovalci naše duhovščine-;, po slovensko po-o. tisti ljudje, ki enake lumpa- kakor jib je počenjal Golob, ob- sojajo. Sedaj si gotovi ljudje prizadevajo, da bi šli farani škofa prosit, da bi nam dal drugega kaplana. Nazadnje bi še naj — mi prosili škofa za odpuščanje, da nam pošilja iz bogoslovja take ničvredne duhovnike za kaplane? Kaj smo mi krivi tega, kar je Golob počenjal? Krivi so tisti, ki so ga v takega duhovnika vzgojili. Saj rudi od teh ljudi, ki odobravajo, da nas njihov tovariš, bogoslovni profesor dr. Krek zmerja z barabami, vlaougaiui itd, ni kaj drugega pričakovati. Kje je iskati barab, vlaču-garjev itd., kažejo baš afere različnih kaplanov, ali ne? Zato hi priporočali klerikalnim listom, škofu in duhovnikom: Ne sodite, da ne boste sojeni! Ia Maribora. Na nekem tukajšnjem devičarskem shodu je očitala Marija Žebot, doma v Št. Iljn, »liberal ni« inteligenci, da vzgaja svojo deco — v ncmškntarskem duhu. Na dokaze je ta ženska seve pozabila. AH pa šteje k »liberalnima inteligentom šentiljskega Thalerja, podpredsednika »Slov. Straže« in mariborskega Verstovška? Oba imata nemško govoreči ženi — in kako je % otroško vzgojo v takih rodbinah, dobro vemo. Naj se nam oprosti, da segamo tako daleč, ali obrekovati se od vsakega poljubnega žensčeta tudi ne pustimo. Iz Slov. Bistrice. Te dni se je vršil občni zbor tukajšnjega olepševalnega društva (> Verschonemngs-verein«), ki šteje med svojimi člani tudi mnogo Slovencev. Že večkrat se je tem slovenskim članom priporočalo, naj izstopijo iz društva, ki ima v ^ 14 svojih pravil izrecno določeno nemščino ra društven! poslovni jezik. To se ni zgodilo, ker so bili nekateri £>ospodje še vedno mnenja, da se bodo Nemci spametovali, ta ominozni $ 14 črtali in dali društvu dvojezični značaj. Na zadnjem občnem zboru minulo soboto je predlagal gosp. Pin-tar, naj se črta § 14 iz pravil. Nasta-la je med navzočimi, več ali manj pristnimi nemškutarji veliko razburjenje? in več kot skromno in umestno željo g*osp. Pintarja in Slovencev sploh, so z veliko večino odklonili. — Upamo, pravim, zanašamo se namreč ne, da bodo slovenski člani društva izvajali edino umestne posledico i« izstopili. Će se to ne bo zgodilo, bomo pa ukrenili nekaj drugega. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Vranskem je imela dne 31. marca pri povojni udeležbi svoj redni občni zbor. Predsednikov namestnik go6p. dr. Serko se v iskrenih besedah spominja rajnega predsednika K. Vrabla, idealnega narodnega delavca^ kateri je kot žrtev neozdravljive bolezni v najlepši dobi življenja moral umreti. Iz poročila tajnice sledi, da je podružnica, v letošnjem društvenem letu, ki štejo jedva 8 mesecev, priredila tri predstave, pri katerih so se uprizarjale igre »Brat Sokol«, Malomestne tradicije«, »Ne klici vraga«, »Dva Pavls-*. -Popolna žena in »Dve tašči". Žal, podružnir-a navzlic marljivemu delovanju ni niogla pošiljati zadostnih prispevkov družbi v Ljubljano, ker je morala odplačevati dolg na «>dru, ki je znašal čez 800 K. Ker je še danes 400 K nepokritih, bo podružnica tudi v letošnjem letu zamogla pošiljati malem kostne zneske vodstvu v Ljubljano. Pripravlja se uprizoritev »Rokov-njačev«, kar utegne privabiti dosti tujcev, posebno iz bližnjega (noga grabna. Da se delo za podružnic o bolj razdeli in v svrho intenzivn „^ega. dramatičnega delovanja, se sklene ustanoviti dramatični odsek. Tz po- ■gMTETT'-PJBJ i-1 J -Ul>!. mizo in jel iznova iskati fraz, da bi sretno narisal čudno in očarljivo lice Algira, te predsobe misteriozne m globoke Afrike, Afrike Arabcev-^Kitalcev in neznanih črncev, neraziskane in vabljive Afrike, odkoder Jiam kažejo včasih po javnih zveri-Bjakih neverjetne živali, kakor ustvarjene za pravljice, noje, te Čudežne kure, gazele, te prelepe koze, presenetljive in groteskne zirafe, Mimo-resne kamele, ogromne povodne konje, nekazne nosoroge, in gorile, te strašne brate človeku. Čutil je kako mu nedoločno pričajo misli; povedal bi jih bil nemara lahko, a nikakor jih ni mogel -oblikovati v pisani besedi. Ta njegova nemoč ga je razburjala, izno-va je vstal, roke so mu bile vlažne od znoja, in po senceh mu je razbija kri. In ko so mu padle oči na račun od perice, ki mu ga je bil prinesel hišnik tisti večer v sobo, ga je prijela nenadoma strašna brezupnost. V trenotku ga je minilo vse veselje, takor ga je minilo zaupanje vase in yera v bodočnost. Konec je; vsega ie konec, ničesar ne bo naredil; ču-^ se je praznega, nesposobnega, potrebnega, čisto onemoglega. Sel je ter se je naslonil zopet na °kno, ravno ko je burno prihrumel v*lak iz predora. Pomikal se je tam podaj v daljavo, preko polj in rav-n»n je šel, proti morju. In Durovu se oglasil v srcu spomin na starše. Blizu mimo njih pojde ta vlak, samo nekaj milj od njihove hiše. In stopila mu je pred oči, majhna hiša, visokonarebri. z razgledom na Rou-en in brezmejno dolino sčnsko, pri vhodu v vas canteleuško. Njegov oče in njegova mati sta imela majhno gostilno, krčmo, kamor so prihajali meščani iz predmestij ob nedeljah zajtrkovat: *A la Belle-Vue«. Hotela sta narediti iz svojega sina gospoda, in sta ga poslala v šole. Ko je končal svoje študije in se mu je zrelostni izpit izjalovil, je šel v vojake, z namenom, da postane častnik, polkovnik, general. A vojaški stan se mu je pristudil, še prodno je doslužil svojih pet let, in sanjal je, da mu bo v Parizu sreča milejša. In prišel je tja, ko mu je potekla doba, vkljub prošnjam očeta in matere, ki sta ga hotela imeti sedaj, ko so jima splavale nade po vodi, pri sebi. On sam pa je upal v svojo bodočnost; nadejal se je zmage, zakaj videl je v svojem duhu, čeprav še nejasno, dogodke, ki jih bo prav gotovo povzročil in izkoristil. Pri vojakih je imel srečo s svojo uniformo, nekaj površnih ljubezenskih zvez in celo spletk v višjem svetu; zapeljal je namreč nekemu davkarju hčer, ki je hotela vse ostaviti ter oditi z njim, in nekemu pravnemu zastopniku ženo, ki se je bila poizkusila vtopiti iz obupa, ker Jo je zapustil. (Dalje prihodnji©.) ročila blagajnika jo razvidno, da jo imela podružnica v tem društvenem letu 502 K 30 vin. dohodkov, 510 K 25 vin. stroškov, torej 7 K 95 vin. primanjkljaja. Udov je štela podružnica 40, izmed teh je bilo 9 davkoplačevalcev. Odbor ee je konstituiral eledeče: g. I. Jakše, predsednik; g. dr. Šerko, namestnik; g. Mela Jezov-šek, tajnica; B. JakSe - Kolšek, namestnica; g. Fr. Oset mL, blagajnik; g. Karel Košenina, namestnik. Občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu se je vršil ob lepi udeležbi članov iz cele Savinske doiiue. Otvoril in vodil ga je g. Franjo Roblek, veleposestnik v 2alcu. Obširno, izvrstno sestavljeno poročilo o društvenem delovanju v minulem letu je podal društveni tajnik, nad-učitelj Petriček. Poročilo priobči v celoti »Narodni List*, mi omenjamo le, da se je poročevalec spominjal v njem uvodoma umrlih društvenih članov dr. M. Bergmanna in B. Stra-hovnika, posestnika in mizarskega mojstra v /!alcu. Dr. M. Bergmann je bil ud društva od njegove ustanovitve v L 1881 sem; v 1. 1888—18^7 je bil društveni podpredsednik in o«! L 1897 do 1911, ko je mnogo prerano umrl, predsednik. Društveni razvoj in napredek je v marsikaterem oziru zvezan z njegovo osebo; zato se mu na predlog g. Plavšaka iz Št. Jurja ob Tab. vzida v pročelje žalske hmeljarne spominska plošča. Društvo bo naročilo tudi slike dr. Bergmannove, katere si lahko udje in neudje nabavijo za mal denar. Obenem se je sklenilo vzidati v žalsko občinsko hišo (na predlog gosp. Jošta iz Gotovelj) spominsko ploščo umrlemu g. riausenbichlerju, očetu savinskega hmeljarstva. Letni račun društva kaže 19.332 K 20 v denarnega prometa; članov je bilo lani 93. za letošnje društveno leto pa se jih je že prijavilo 153; želeti bi bilo, da bi se to število s primemo agitacijo še pomnožilo. Za novega predsednika le bil na predlog gosp. Pikla izvoljen soglasno g. Franjo Roblek, ki je izvolitev sprejel in obljubil, da hoče vse storiti, kar bode v prid našemu hmeljarstvu. Ker se je morala lani hmeljska razstava zbos slabe letine opustiti, se bode ista vrš'la letos. Za vse potrebno bo skrbel 15 članov broječi razstavri odbor. O veliki važnosti hmeljskih sejmov sta govorila gg. Roblek in Petriček. Poročala sta. kaj se je tozadevno z ozirom na sklep izvan-rednega občnega zbora z dne 10. decembra 1911 ukrenilo. G. Prislan iz Braslovč !e povedal, da se je vršil prvi hrneljski sejem v Savinski dolini že 3. septembra 1883. Da se takrat take prireditve še niso mogle obnesti, je naravno, kajti takrat je bilo naše hmeljarstvo Šele v povo-?ih in se še ni imelo s čem postaviti. Danes so pa razmere vse drugačne iii nf dvoma, da bi hrneljski sejmi ne ■spevali Na željo g. Raka iz Bras-lovč se ie sklenilo, da se bode v občine, v katerih stanuje vsaj 30 udov, tekom enega meseca v glavni seziji brzojavno poročalo vsak dan hmelj-ske cene bodisi občinskemu uradu ali na nalašč za to določenemu zaupniku. (Brzojavna hmeljska tržna naročila donasa tudi redno »Slov. Narod«, katerega za to limeljarlem toplo priporočamo. Op. ur.) Končno se |e govorilo o praktičnih izkušnjah v hmeljarstvu in odobrilo letne račune na predlog gg. Plavšaka in Kvedra. Društvu, katerega so letos toliko napadali duhovniški listi, želimo tudi v letošnjem letu obilo uspehov! aaaai Rienzi, zadnji tribunov. ZgodoTinskl roman. Spisa! Edward Lvtton - Bn!wer. Peti def. (D&Ue.) Med tem ko je I tresočimi se rokami povezaval svoja pisma s svilenimi nitmi, je svojim pažem ukazal, naj vse minolo noč obtožene povabijo za naslednji dan k njemu na obed. Baroni so prišli — bolj razjarjeni zaradi sramote, da so bili po-milosčeni, kakor hvaležni za izkazano j;m milost. Njihove skrbi so podžigale njihov ponos. Lpitje ljudstva in cmerkanje frančiškanov jim je še vedno šumelo po ušesih. Skupen odpor se jim je zdel edino sredstvo, da zavarujejo svoje življenje in se maščujejo za storjeno Jim sramoto. Smatrali so javno pomiloščenje samo za krinko tribunovi zasebni osveti. Sodili so, da se Rienzi ni upal. jih pri belem dnevu uničiti. Odpuščen je se jim Je zdelo le sredstvo, s katerim hoče tribun ponižati njih ponos in uspavati njihovo pozornost, a zavest, da je njih hudodelstvo razkrito, jim Je vzelo vse upanje, da so varni. Lahko bi se zgodilo, da se roka lastnega bandita oboroži proti njim ali da Jih dajo posamezno, drugega za drugim usmrtiti, »Ustavovern!« sta], veleposestnik za — odpravo ustave. Komaj )e zavladal na Hrvaškem po pred-marčnem vzorcu absolutizem, že dvigajo v tostranski državni polovici glave različni nazadnjaški aristokrati, ki so postali le vsled pritiska razmer »ustavoverni«, v resnici si pa žele nazaj staro absolutistično vladano in seve nemško, skozinskoz nemško Avstrijo. Graška »Tages-post« je smatrala za potrebno dati »daleč razširjenemu« mnenju prostora, da je treba v Avstriji en Cinka absolutizma za »ozdravljenje« razmer v parlamentu in po deželnih zborih. Nemci cis in Madžari ultra so došli že tako daleč na psa, da se mislijo obdržati na krmilu le še s pomočjo absolutizma. Zlorabiti bi radi dinastijo za izpolnjenje istih svojih teženj, ki so popolnoma drugačne, ko težnje dinastije. »Tagesp.« Član-kar, ^ustavoverni« štaj. veleposestnik pl. Zahonv hoče od absolutistične vlade oktroiran zakon, po katerem bi se naj razpustili ^nepokorni« ali obstruirani deželni zbori sploh Deželni red in deželni volilni red bi sc naj razveljavil, deželni odbor bi se naj spremenil v upravno korporacijo, na koje čelo bi stopil vladni komisar. Posledice, ki bi nastale iz tega za nas štajerske Slovence. leže na dlani. Posebno, če bi zginil tudi centralni parlament, bi bili izročeni na milost in nemilost nemškim uradnikom in policajem. »Tagespost« sicer pravi v prihodnji številki, da se ne strinja s temi nazori — a čitati ie bilo v tem židovsko-vfadno-nem-škem listu že lani enake, samo mani določno povedane nazore. Bližajo se nam nedvomno kritični časi. pripravljajmo se na nje! Slovensko gledališče v Mariboru vprizori na belo nedeljo 14. t. rn. v Narodnem domu po Jos. Jurčičevem romanu dramatizovano ža-loigro i Hči mestnega sodnika«. Začetek ob pol 8. zvečer. Podružnica »Branlbora« v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru mariborske podružnice *Bram-bora« dne 2. aprila 1912 je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Kejžar. predsednik, Slavko Weixl, tajnik, Franc Pišek, blagajnik. Drobne novice. Iz 61. Jurja ob J n ž. želez, poročajo: Dne 2. aprila sta se sprla pred postnim uredom iz malenkostnega vzroka poštni voznik Seniea in neki delavec Fend-rich. Senica je zgrabil Fendriha in ga vrgel s teko silo ob tla, da je ta obležal ves krvav in nezavesten. Senica se bo imel pri sod ni ji zagovarjati. — I z T r b o v e 1 j. Mag. pbar. Fr. Pehare, sedaj pri Rauseherju v Ce lja. prosi za dovoljenje, da bi pri na« ustanovil lekarno. — Iz Laškega trga nam poročajo: V Št. Jederti se 781etna posestniea Cecilija Poki in njena hčerka Marija že del j časa ne moreta prav trpeti. Hčer živi prav lahkomišljeno, vsled cesar ima že celo vrsto nezakonskih otrok, H jih mora mati rediti. V zalivalo pa hčer £e mater pretepa. Dne 30. marca jo je celo napadla s sekiro in ranila. Ovadili so brezsrčno hčer sodniji. — Iz Celja. V Tremarjih sta se pošteno stepla gostilničar Slinarič in neki delavec Lečnik. Ta je došel proti večeru pred Ml in a riče vo gostilno že precej pijan in zahteval vina. Ker ga ni dobil, je pričel kričati, na kar ga je gosti I nir arka z mrzlo vodo polila. — Lečnik je nato vzel kramp in ndrl v gostilno z grožnjo, da bo krčmarice ubil. Mož je prišel tej na pomoč in po hudem pretepu razorožil Lečnika. Krčmar je dobil nekaj ran. — Hu- do slano smo imeli v četrtek in petek po Sp. Štajerskem. Ali je že povzročila kaj škode, se nam še ne sporoča. — Utonila je v potoku Senčni pri Sevnici 141etna deklica Marija Kranjc. Lovila je najbrž iz naraslega potoka naplavi jen i les in pri tem padla v vodo. Popoldne jo je potegnil mlinar Kolman v Orešju mrtvo iz za jeze. — Požar na Cvenu. Dne 31. marca ponoči je pričelo goreti v skednju posestnika Ant. Trojnarja na Cvenu. V trenutku je bila cela hiša v ognju. Dasi so domači požarni bram-bovci storili, kar so mogli, je vendar ogenj uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Kukola in deloma poškodoval Skrobarjeva poslopja. Škoda je velika, ker je zgorelo veliko sena, gospodarskega orodja in več svinj. — Umrla je v Mariboru učiteljica na mestni dekliški šoli I. gdč. Helena Niklas. — V cerkev sv. Neže na Brinjevi grori je udarila, kakor čitamo v »Slov. Gospodarju«, dne 29. marca strela, poškodovala strelovod in en oltar, pobila okna in iztrgala ena vrata. »Sl-Gosp.«, ali ni to prst božji? V tej cerkvi se je že večkrat ob volitvah pridigalo sovraštvo proti bratom in katolikom. — VLembergu so bili izvoljeni pri občinskih volitvah samo slovenji kandidat je. Štajerci-janci so propadli. Tako se snažijo mali trgi v bližnji in daljši ptujski okolici štajercijanstva. Koroško. Občni zbor čebelarske podružnice v Podravljah na Koroškem se vrši dne 8. t. m. ob 3. popoldne v VoŠpernikovi gostilni. Na občnem zboru bo predaval iz prijaznosti g. nadučitelj A. Likozar iz Ljubljane. Pričakuje se obile udeležbe. Zaradi odpovedi stanovanja se je poskusila zastrupiti v Beljaku 321etna žena krojaškega mojstra Terezija Fink. Izpila je precej oeto-ve kisline, tako da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Za Veliko noč. Neznan tat ki gotovo ni mogel kupiti velikonočnega plečeta, se je splazil v prekaje-valnico Haužeja pri Kotmaravasi in odnesel nad 200 kg prekajenega mesa. O tatu še nimaio nobene sledi. Primorsko. Odlikovanja. Vpokojeni nadučitelj Anton Jakobi v Gorici, predsednik veteranskega društva, je dobil naslov cesarskega svetnika. — Hra-nilnicni uradnik Ivan Simčič je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem in posestnik Vrban Gruden v Petlanu s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Iz Gorice. Na ustanovnem občnem zboru »Društva goriških slov. foto-amaterjevT, ki se je vršil dne 31. marca v Gorici, je bil izvoljen ledeči odbor: predsednikom g. Anton Roman Mauri, podpredsednikom Milovan Domeniš, tajnikom Albin Podgornik. blagajnikom Josip Bilek, knjižničarjem Egidij Sigi, tajniškim namestnikom N. Jawourek, blagajniškim namestnikom in izvedencem Aleksander Ambrožič. vsi v Gorici. Nadomestnim odbornikom so bili izvoljeni: gg. Fnfi Flere. Bazilij Je-ra in Oskar Cebular, pregledoval-cem računov gg. dr. J. Pikuš in dr. K. Marušič, vsi v Gorici. Spominska plošča Simonu Gre* gorčiču. Pevsko in bralno društvo kakor je bila tiranska navada tistega časa. Luka di Savelli je bil tisti, ki je najbolj silil na takojšnji upor. Strah pred smrtjo je naredil strahopetca pogumnega. Nezmožni le količkaj pojmiti tri-bunovo sanjarsko velikodušnost, so postali baroni še bolj vznemirjeni, ko jih je Rienzi naslednji dan drugega za drugim k sebi poklicati, jih ob-sul z darili, jih prosil, naj pozabijo, kar se je zgodilo, opravičeval sebe in pomnožil njih službe in dostojanstva. V svojem, od narave kraljevsko čutečem srcu je mislil Rienzi, da ga ni srednjega pota in da mora sovraštvo, ki ga ni zadušil s smrtjo, uničiti z zaupanjem in z dokazi naklonjenosti. Pri knezu po rojstvu proti podedovanim podanikom, bi bilo moglo tako postopanje imeti uspeh; a v plemenitosti moža, ki se je naenkrat povzdignil nad svoje dosedanje gospodarje, so ti videli le ošabni zasmeh. Kakor s pomilošče-njem, tako je Rienzi tudi s tem korakom storil nesrečno politično napako, kakršne bi temna bistroumnost kakega Viscontija ali — v poznejših časih —, kakega Borgie nikdar ne zagrešila. A bila Je to zmota plemenite in velike duše. Nina je sedela v veliki dvorani svoje palače; bil Je dan sprejemanja rimskih dam. Obiska je bilo v primeri z drugimi takimi d^evi Jako malo in Nina Je na vedenju navzočnic spoznala 1 tako hladnost in tako prisiljenost, da ie bila nekoliko užaljena. - »Upamo, da nismo razžalili gospe Colonne,- je rekla soprogi Štefanovega sina Giannija. »Navajena je bila sicer počaščati naše dvorane s svojo navzočnostjo.« »Madama, mati mojega soproga je nekoliko bolna.^ Res? Poslali bomo k njej vprašat, kako se ji godi. Zdi se mi, da smo danes zapuščeni.« Govoreč tako je malomarne spustila svoj robec na tla. Ponosna gospa Colonna se ni ganila, da b* ga pobrala, nobena roka ni segla pc njem in tribunesa je bila presenečena in v zadregi. Njen pogled je pre« letel zbrane dame. Videla je, kako sc nekatere soproge Rienzijevih sovražnikov s pomembnimi pogled' med seboj šušlja'e in da se druge porogljivo smehljajo. Premagala se je takoj in z usmevom rekla gospe Frangipani: »Ali smemo biti deležni vaše veselosti? Kaže se, da vas je obšla prijetna misel in bilo bi krivično, če bi je ne povedala.« Ogovorjena dama je lahko za. rudela in je rekla: »Mislile smo, madama, da bi tribuna. Če bi bil navzočen, opomnile na njegovo viteško obljubo.« »Kako to?« »Njemu bi bila prijetna dolžnost madama, pomagati zapnščencu.« Gospa je pri teh besedah po* na Gradišču vzida dne 23. junija t L spominsko ploščo pesniku Simonu Gregorčiču na hišo, v kateri je stanoval. Natančnejši spored te ljudske slavnosti objavimo pozneje. Novo društvo za Trst in Primorje. Dne 31. marca se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor »Slovenskega delavskega izobraževalnega društva za Trst in Primorje«. Udeležba je bila precejšnja, iz česar se razvidi, da je zanimanje za novo društvo precej živahno, saj društvo je izšlo iz delavstva samega. Delavski stan — posebno v Trstu — je izprevidel eminentni pomen izobrazbe v sedanjih kulturnih časih. V Trstu, kjer živi tisoč in tisoč slovenskih delavcev, pa se ravno za izobrazbo ni storilo dosti, ali bolje rečeno, skoro nič. In delavstvo, spoznavajoč že dolgo neobhodno potrebo izobrazbe, je stopilo zdaj samo na noge in si je ustanovilo lastno izobraževalno društvo. Društvo je izključno slovensko in popolnoma nepolitično ter posveča svoje moči edi-nole izobrazbi. Da bo delovalo uspešno, o tem ni dvomiti. — V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Tvan Zoreč, uradnik drž. železn.; podpredsednik Josip Vandot, uradnik južne železnice; tajnica: Pavla Hočevar, učiteljica; blagajničarka Adela Košir, zasebna uradnica. Odborniki: Iv. Fonda, učitelj; Josip Kervin, d daveč; Pregarc Rudolf, zidar; Mirko Polič, pravnik. Namestniki: Rok Ko-cjančič, mehanik; Vekoslav Rovan, zasebni uradnik; Vaclav Purkert, čevljar. Pregledovalca računov: Josip Vodopivec in Ciril Tavčar. — Želimo društvu, da bi lepo napredovalo in se razcvitalo v prospeh trpečega delavstva, da bi mu pomagalo do zaželjenega gmotnega izboljšanja in resnične duševne naobrazbe! Tatvina v cerkvi. Cerkev v Levpi je okradel neki 431etni Ivan Jug iz Rojana. Pobral je kelih in neke druge reči ter nekaj denarja. Ivana Juga so dobili in se je moral zagovarjati pred sodiščem. Dobil je šest mesecev težke ječe. Transport »Tegetthoifa« v Pul}. Razna poročila, da bodo armirali dreadnought »Tegetthoff« v Pulju. niso točna. Ker v Trstu nimajo ladjenice in jc treba pobarvati one dele. ki so med delom bili zakriti od lesenih tramov, so morali prepeljati ladjo v Pulj v veliko ladjenico. potem pa s ladja vrne v Trst, kjer bodo dokončali njeno armiranje. Finančni minister v Splitu. Finančni minister dr. Zaleski je do-soel predvčerajšnem na ladji »Za-der« v Split. Tekom noči je prišlo finančnemu ministru hudo slabo, vendar pa se mu je zdravje čez dan zopet poboljšalo. Poklicati je dal k sebi celo duhovnika. Zdravnik je konstatirah da gre za zastrupljenje z nikotinom. Finančni minister se odpe-ije od tu v Dubrovnik. Volitve na Reki. Mestni občinski svet se bo v kratkem bavil s pritožbami glede sestave volilnih imenikov. Med temi pritožbami s* nahaja tudi pritožba avtonormstov, ki zahtevajo, da naj se črtajo iz volilnega imenika vsi oni železničarji, ki niso v Reko pristojni. Nesreča na Stolu. S popoldanskim gorenjskim vlakom so se včeraj pripeljali rešeni dijaki v Ljubljano z rešitelji vred. Na kolodvoru jih je pričakovala in sprejela velikanska množica občinstva. Prišli so sorodniki,profesorji in drugi ljudje in vmes je kar mrgolelo dijakov in dijakinj. Kakor v triumfu so bili rešeni dijaki odpravljeni v me- sto, rešitelji pa so se razšli z veselo zavestjo, da so z nadčloveškim naporom storili človekoljubno delo. Rešilne ekspedicije. Akcijo za rešitev dijakov je vodil z eneržijo in prevdarnostjo za ^Slov. planinsko društvo« velezasluž-ul predsednik gosp. dr. T o m i n -š e k, s katerim so šli člani turistov-skega kluba »Dren«, najožji tovariši ponesrečenega profesorja dr. Cerka, na njegovih tnrah v višave in pod zemljo: uradnik deželnega odbora gosp. B adi ura, asistent finančnega ravnateljstva gosp. B r in šek, učitelj gosp. J e r a s, magistratni uradnik gosp. Josip Kunaver in učitelji gg. I. Kovač, Mihler in Tavčar in še nekateri drugi gospodje. Ob enem je poslalo poveljstvo 27. gorskega polka rešilno ekspedicijo, katere so se udeležili gg. poročniki Paulus, Ringel, W e r 1 e i n in Schescherko e 16 vojaki. Prišedši v Žirovnico, so se reševalci razdelili delo in sicer so formirali tri partije: Prva partija vojakov je takoj po prihodu vlaka s štirimi domačini odrinila na vrh. Druga partija vojakov je ostala na zabrezniški planini. Tretja partija, klub »Dren«, je odšla eno uro po prihodu vlaka. Formiranje rešilnih partij je bilo potrebno za slučaj, da katera ponesreči. Težka in naporna je bila pot v goro. Tam, kjer poneha gozd, je bil sneg tak, kakor steklo in tako trd, da so držale le najboljše, šeetereaobna dereze. Nezgoda. Na grebenu se je primerila ne zgoda, ki pa na čudovit način ni imela posebnih posledic. Vodnik prve partije, domačin, po poklicu mizarski mojster, se ni mogel vzdržati. Mož sam ne ve, kako se je zgodilo, naenkrat je ležal na tleh, in kakor bi ga vihra nesla, tako je letel nizdol v glo-hočino 600 metrov. Gledalcem je zastala kri in vse je mislilo, da se je mož ubil. Poročnik gosp. Paulus ga je z oddelkom vojakov šel iskat, — a mož je sam prišel nazaj. Neslo ga je nizdol, da je bilo groza, obračalo ga je in metalo, a trdni Gorenjec je vse to prestal, 6amo roke ima odrte. Dijaki — dobljeni. Ob pol 6. zjutraj je prišla prva partija na goro. Častnik, ki jo je vodil, je stopil prvi v kočo — oznanje-valec rešitve. Dijaki so bili kar iz sebe veselja in so ga obauli in bi ga bili najraje objemali in poljubljali. Pozabljeno je bilo vse trpljenje in vea strah, pozabljene so bile vse poškodbe — vse je utonilo v sladki zavesti: rešeni smo! Kmalu nato je dospela na vrb druga partija rešilcev. Dijaki so dobili pokrepčila, ki so jih toliko časa pogrešali, in ko so se odpočili reševalci, se je začel transport navzdol. Kaj so dijaki doživeli. Sele zdaj si je mogoče napraviti sliko o strašni nevarnosti, v kateri so se nahajali dijaki, ki so šli s profesorjem dr. Cerkom na goro. Njih rešitelj je hrabri viški učitelj gospod Kunaver. »Če b! ne bilo Kunaverja, bi bili danes vsi na parah,« pravijo dijaki. Izmučeni, premrazeni sr> dijaki v viharju že popolnoma omagali. Vihar jim je bil vzel pelerine, izgubili so cepine in dereze in niso si znali pomagati. Obupani so se vrgli v sneg in si želeli smrt. Gospod Kunaver jih je enega za drugim reševal. S čudovito prisotnostjo duha in t železno eneržijo jih je spravljal v kodo. Zlepa in z*rrda jih je spravljal naprej, kajti bilo so popolnoma obupani in brez moči. Premrti od mraza so si v koči pomagali z odejami. Niso imeli nic gorkega jesti in kuriti niso mogli. Ker niso imeli vode, so si na preblavski mineralni vodi skuhali čaj. To je bilo vse, kar so za vžili, zakaj ves provijant je imel ponesrečeni profesor Cerk v nahrbtni ku. Dijaki niso nič vedeli, da je profesor Cerk ponesrečil. Izmed sedmih dijakov sta samo dva nepoškodovana. Najhujše je poškodovan 141etni Zdenko K u n c. Ta je bil, gredoč na goro, padel in zdrknil nizdol takrat, kakor profesor dr. Cerk. Pri tem si je zlomil nogo v členku. S pomočjo cepina, ki mu ga je dal profesor Cerk, si je fantič pomagal. Z zlomljeno nogo se je plazil tri ure v viharju čez sneg in led proti koči. Drugi poškodovanec je Fran B i z o v i č a r. Na desni roki je silno otekel in ves Črn. Zadobil je najhujšo zmrzlino, toda roke ne bo izgubil. Drugi dijaki imajo različne vdrtine in manjše poškodbe, dva nista nič poškodovana. Transport vojakov. Ob pol 9. dopoldne se je začel transport dijakov od Prešernove koče v dolino. To je bilo silno težavno delo. Reševalci so se zopet razdelili na partije in sicer tako-le: Prva partija (gg. poročnika Ringl in Schescherko, magistratni uradnik Kunaver, 9 vojakov in dva domačina) je transportirala Zdenka Kunca. Navezali so ga na zaklopni stol, ga zavili in ga na vrveh spuščali doti"; druga partija (gg. poročnik \Verlein, asistent Brinšek, učitelja Kovač in Mihler in en vojak) so transportirali dijake Kohlorja, Bari-čeviča in Kostanjevca, vse tri navezane na vrveh; tretja partija (uradnik Badiura, učitelja Tavčar in Je-ras in en vojak) je transportirala dijake Karola Kunca, Bizovičarja in Milavca. Poročnik gosp. Paulus je bil šel s tremi vojaki iskat mizarskega mojstra, ki se je bil prevrnil 600 metrov globoko in je potem tvoril rezervo. Transport je bil, kakor rečeno, silno težaven in naporen, kajti dijaki niso imeli ne cepinov, ne derez. Ob 11. uri so dospeli reševalci z dijaki na Zabrezniško planino, kjer sta jih pričakovala dr. Tominsek in zdravnik dr. Demšar, ki je popustil vse svoje posle v Ljubljani in požrtvovalno pehitel ponesrečencem na pomoč. Dr. Demšar je obvezal Zden-ku Kuncu nogo, operiral Bizovičarju roko in poskrbel tudi za vse druge poškodovance. Srečni povratek. Proti 1. uri popoldne so rešitelji in rešeni dijaki dospeli v Žirovnico. Tam so bili svetnik Koblar, gospa Kostanjevičeva, gospod Kune, gospod Bizovičar. Vsi so ure in ure s strahom za življenje svojih otrok z drhtečim hrepenenjem čakali na uspeh rešilne akcije. GinJjivi prizori ob svidenju se ne dajo popisati. Zunaj v žirovniški mrtvašnici pa je ležal mož, ki je vodil dijake na izlet in je to plačal s svojim mladim življenjem ... Z vlakom ob pol 3. popoldne so se rešitelji in rešeni dijaki odpeljali v Ljubljano. Rešitelji. Samo kdor pozna Stol, kdor ve, kaj se pravi hoditi čez led in spravljati ponesrečene, izstradane in onemogle ljudi čez ledeno morje, zdaj gladko kakor steklo, zdaj v kepah, da se noga ne more oprijeti, ta zna po zaslugi ceniti, kar so storili rešitelji. Vsem gre neomejeno priznanje, posebno pa vojašt vu. Čast in najtoplejše priznanje gg. oficirjem Paulu- au, Ringlu, Scbescharku in VVerleinu ter njihovim vrlim vojakom, ki so z občudovanja vredno žilavostjo delali in si za transprot pridobili največje zasluge. Omeniti pa je tudi treba, da je včeraj z vlakom ob 1. uri prihitela rešilna ekspedicija nemškega planinskega društva pod vodstvom gospoda Rizzija, poklicala svoje vodnike iz Dovjega in s tem posvedočila svojo dobro voljo, pomagati pri človekoljubni akciji. Profesor dr. Cerk. Rešitelji in rešeni dijaki 60 včeraj popoldne zapustili Žirovnico, ostal je pa .ftamkaj v mrtvašnici profesor dr. Jjpan Cerk. Tudi dijaki ne vedo povedati, kako se je zgodilo, da je profesor Cerk ponesrečil. Skoro istočasno sta profesor Cerk in dijak Kune padla in zdrknila nizdol. Videč svojega učenca v smrtni nevarnosti, mu je vrgel svoj cepin. Zadnje besede, ki jih je slišal Zdenko Kune iz ust profesorja Cerka so bile: »Tu imaš cepin — reši se!« Sam v smrtni nevarnosti, morda celo v zavesti, da zna dijaku dano pomoč poplačati z lastnim življenjem, je profesor Cerk dal iz rok cepin. Zdenko Kune ne ve nič, kako je potem profesor Cerk izginil . .. Ta mladi mož, ki je toliko obetal, ki ga je vsakdo rad imel, kdor ga je poznal in vsakdo spoštoval zaradi njegove jeklene volje, značajnosti in odkritosrčnosti, je postal žrtev gorskih demonov. Rodil se je 24. novembra 1881 v Oerkovski vasi pri Logatcu; obiskoval je gimnazijo v Ljubljani in v Novem mestu, kjer je leta 1901 z dobrim uspehom napravil zrelostni izpit. Nato se je podal na vseučilišče na Dunaj, kjer se je posvetil učenju zemlje-pisja in zgodovine. Prefkinil je učenje ko je bil vzet k vojakom, kjer je postal po enoletnem službovanju rezervni častnik. S kako vnemo pa se je zopet oprijel nato učenja, kaže dejstvo, da je že leta 1907 napravil državni izpit za pouk na srednjih šolah, in poleg tega še postal doktor modro-slovja. Po poskusnem letu na I. državu i gimnaziji v Ljubljani je poučeval od leta 1908 do 1910 na mestnem dekliškem liceju eno leto na učiteljišču in od septembra 1911 na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Bil je ravno na tem, da bi bil postal pravi gimnazijski učitelj, ko mu je nepričakovana smrt uničila mlado življenje. Učenke in učenci so ga ljubili. Ker je bil ljubeznjiv učitelj, ki je znal v njih buditi zanimanje za svoj predmet, nijTjih mučil s suhoparnimi predavanji, marveč je napravil snov zanimivo, da so ga z veseljem poslušali. Marsikatero oko se je včeraj orosilo, ko so bivše učenke in učenci zvedeli o nesrečni smrti ljubljenega učitelja. Njegovo delovanje pa ni ostalo omejeno na šolo. marveč se je pokazal delavnega tudi zunaj šole. Takoj ko je prišel v Ljubljano, je začel delovati v slovenskem profesorskem društvu. Predvsem je hotel dokazati, kako pristransko se postopa s sloven skimi suplenti na srednjih šolah. Za glavno skupščino profesorskega društva leta 1909 je izdelal obširen referat, ki je v njem z natančnimi številkami dokazoval zapostavljanje slovenskih suplentov za suplenti drugih narodnosti. Ko se je pričelo novo gibanje v Muzejskem drušvu v Ljubljani je bil voljen v odbor, kjer je požrtvovalno deloval dve leti kot tajnik. Leta 1911. na lastno prošnjo ni bil več voljen, ker je hotel posvetiti vse svoje moči novoustanovljenemu društvu za preiskava nje jam na Kranjskem. Bil je membno pogledala na robec, ki je Še vedno ležal na tleh. »Zapostavljenje se je torej namenoma zgodilo,« je rekla Nina in je dostojantveno vstala. »Ne vem, če so vaši možje ravno tako predrzni napram tribunu; to pa vem, da bo vam znaia tribunova soproga prizanašati, če vas v prihodnje več ne bo k njej. Soproga kakega rimskega barona mora pač priznati, da je soproga prvega mestnega uradnika odličnejša od nje. Ne silim vas k vljudnosti, a je tudi ne iščem.« »Predaleč smo šle,<' je rekla neka dama svoji sosedi. »Ce se podjetje ne posreči, potem . . .« Vstop tribuna je prekinil te opomnje. Prišel je sila naglo in na njegovem čelu so bile tiste globoke gube, ki jih ni nihče brez strahu pogledal. »Kaj, lepe gospe,« je rekel ozirajoč se s hitrim pogledom po sobi, »vi nas še niste zapustile? Pri sv. Križu, vaši soprogi imajo veliko zaupanje v naše poštenje, da so nam pustili tako ljubeznive talnice ali pa so slabi zakonski možje. Vaš soprog« je rekel ženi Giannija Colonne, »je pobegnil v Palestrino; vaš, gospa Orsinijeva, v Marino; vaš Je šel isto tja, lepa gospa Frangipani — ve pa ste prišle sem, da bi... Toda vi ste nedotakljive in zavarovane proti vsaki besedi.« Tribun je za trenotek vtihnil in se je trudil, da zaduši svojo razburjenost. Pogled na Nino mu je pokazal, kako jo je prestrašil. »Da, madama,* ji je rekel »vi ste morda edina v tej lepi družbi, ki ne ve, da so se plemiči, ki sem jih zadnjič rešil krvniku iz rok, v drugič zarotili. V nočni tihoti so zapustili svojo domovino in že oznanjajo glasniki, da so postali puntarji in izdajalci. Rienzi pa ne odpusti ničesar več!« »Tribun« je zaklicala gospa Frangipani, ki je imela v svojih žilah več pogumne krvi, kakor cela njena hiša, »če bi bila tvojega rodu, bi ti besedi izdajalec in puntar, ki si lih rabil za mojega moža, vrgla v obraz. Ponosni mož — kmalu bo to storil papež!« »Vašemu soprogu je usoda dala golobico za ženo, moja lepa dama.« 1 je zaničljivo rekel tribun. »Ne bojte se ničesar, moja dama, dokler živi Rienzi, ostane tudi žena njegovega najhujšega sovražnika varna in v časti. Ljudstvo bo kmalu zbrano. Naše straže naj vas varno spremijo domov — ali pa hočete v tej palači zavetišče? Kajti povem vam, vaši možje so vas pahnili v veliko nevarnost. Cez nekaj dni bodo morda rimske ulice podobne potokom i krvi.« »Sprejmemo vašo ponudbo tribun,« je rekla gosoa Frangipani gi-njera in proti svoji volji prevzeta spoštovanja zaradi tribunovega postopanja. In govoreč tako. je pokleknila, dvignila robec in ga dala Nini rekoč: »Odpustite mi, madaira. Edina sem med navzočnosti, ki vas zdaj, ko ste v nevarnosti, bolj spoštujem, kakor v času vašega ponosa.« »In jaz,« je rekla Nina in se z zaupanjem naslonila ob Rienzijevo roko, »odgovarjam: če je nastala nevarnost, mi je potrebno toliko več ponosa.« Ves tisti dan in vso noč je pel s Kapitola veliki zvon. Naslednji dan pa se je zbralo malo ljudstva. Beg baronov je v srcih rimskega ljudstva vzbudil velik strah in glasno in trpko je očitalo Rienziju, da je s svojo prizanesljivostjo omogočil baronom tako početje. Nezadovoljneži so večinoma ostati doma ali pa se zbirali v posebnih skupinah. Tudi naslednji dan se ljudje niso pripravili za odpor. Rienzi je sklical zborovanje ljudskih zastopnikov. »Ali naj gremo v tako, kakor kaže,« je rekel »in samo s toliko ljudm<, kolikor se jih hoče pridružiti rimski zastavi?« »Ne,« je odgovoril Pandulfo, ki j i jc bil po naravi bol] boječ, a Je do- 1 bro poznal ljudsko mišljenje in jc bil vsled tega ostroumen svetovalec. »Potrpimo, počakajmo, da store puntarji kako kričečo nasilnost; tedaj bo sovraštvo združilo omahljiv-ce in jih vodila osvetoželjnost.« To mnenje je zmagalo in uspeh je pokazal, da je bilo modro. Za opravičbo odlašanja in da bi imelo odlašanje dostojanstven značaj, so bili poslani posebni glasniki v močno utrjeni Marino, kamor je zbežala večina baronov, da jih pozovejo. naj se nemudoma vrnejo. Tisti dan, ko Je dobil Rienzi ošabni odgovor, da se baroni nečejo vrniti, so pribežali v mesto ljudje od vseh strani Kampanje. Užgane hiše — oropani samostani in vinogradi — ukradena goved in konji — so bili priča, da se baroni vojskujejo na način, ki je bil pri njih navaden. To je podžgalo Rimljane, kajti spoznali so, kake milosti jih čakajo. Ta večer so Rimljani prihiteli iz lastnega nagiba pred Kapitol. Rinaldo Orsini je bil zavzel utrdbo v neposredni bližini Rima in užgal stolp. Ljudje so iz mesta videli plamen. Prebivalko tega stolpa, staro, plemenito, vdovc-lo gospo so baroni živo sežgali. Tedaj Je nastalo divje kričanje — mogočna jeza — slepa besnost. Prišla je ura dejanj. duša tega društva. Imel je lansko leto predavanje o svojih raziskavanjih, ki jih je pojasnjeval s fotografičnimi slikami. O teh raziskavanjih je priobčil tudi več člankov v »Laibacher Zeitung«. Pripravljal je znanstveni seznam vseh kraških jam, ki pa je žalibog ostal neizdelan. V izdelovanju fotografičnih slik je bil mojster. Porabile so se njegove slike v »Carnioli«, Herletovi Mineralogiji, Poljančevi Zoologiji, Jahrbucli fiir Altertumskunde, ki ga izdaja c. kr. centralna komisija za umetne in zgodovinsko spomenike na Dunaju. V tem je izšlo do sto slik, ki jih Ja napravil on pri arheologičnih raziskavanjih dr. Valterja Smida, največ o emonskih izkopinah na Mirjn. Slednjič je imel izgotovljen že precejšen del zgodovine za III. gini-nazijski razred, ki pa je tudi ostala neizgotovljena. Bil je strasten planinec in napravil števila nevarnih tur. Imel je v Akademiji predavanje o naših plani nah pozimi. In tragično je, da je ravno v naših gorah, ki jih je toliko ljubil, izgubil svoje mlado življenje. P. Kunaver. Po poklicu je skromen učitelj na Viču in do včerajšnjega dne je bil širši javnosti neznan. Samo med tovariši in planinci je bilo znano,#da je imeniten turist. Sele 26 let je star. Oče mu je bil v službi pri prisilni delavnici, en brat je železniški uradnik na Jesenicah, drugi brat je mrgi-e=t ratni uradnik v Ljubljani. Dam-s ga pozna in občuduje na tisoče in tisoče ljudi, poznajo ga kot rešitelja sedmih dijakov. »Će bi ne bilo Kunaverja, bi bili mi vsi danes na pn-rah,« so rekli rešeni dijaki. Pred izletom si ji profesor dr. Cerk od svojeg* prijatelja gosp. Kunaverja izposodil za izlet na Stol neko orodje. Gosp. Kunaver je profesorja Cerka svaril pred tem izletom ter se mu je potem pridružil, ker pozna Stol in njegove nevarnosti. Tam v viharju, na ledenih pečinah, je ta mladi učitelj posvedočil svoje junaško srce. Smrt pred očmi, je posvetil vse tvoja sile rešitvi onemoglih dijakov. Z največjo nevarnostjo za lastno življenje, ko so divjali okrog njega razbesne'i eiementi, čez led in 5nepr, je •pravil sedem dijakov v kočo, šel iskat še profesorja Cerka, pohitel skozi vihar ure daleč nizdol po pomoč, se zopel vrnil, iskal po najnevarnejših mestih tovariša in končno spravil mrliča na varno. To je junaštvo, za katero ne zadostujejo samo železni živci, ampak je treba tudi največjega samozataje vanja in največje požrtvovalnosti. Kar je storil gosp. Kunaver, je tri-umf krepke volje, uma, ki tudi v največji nevarnosti ne pride iz ravnovesja in nad vse požrtvovalnega srca. Slava učitelju P. Kunaverju!! Dnevne vesti. -f- Ljubljanski državni pravd-nik nam je zaplenil včerajšnjo številko našega lista zaradi enega stavka v uvodnem članku. V tem stavku je bilo povedano nase juridično mnenje o imenovanju kraljevskega komisarja na Hrvaškem. To imenovn: se je zgodilo pod odgovornostjo madžarske vlade. Edino madžarska vlada je odgovorna za to imenovanje, a ljubljanski državni pravdnik je mnenja, da mi niti madžarske vlade iie smemo kritizirati. Kar je ljubljanski državni pravdnik v našem listu in v včerajšnji »Zarji« konfiscirah to so še z veliko ostrejšimi besedami povedali različni dunajski listi, a nobeden teh dunajskih listov ni bil konfisciran. Zaradi te konfiskacijo bomo seveda vložili ugovor in obljubimo državnemu pravdniku Lnaeha-nu že danes, da bomo pri obravnavi njegovo postopanje temeljito osvetili. Obenem pa prosimo že zdaj ljubljanskega državnega poslanca, naj v tej stvari vloži v državnem zboru primerno zabeljeno interpelacijo. -f Zaplemba »Slovenskega Doma«. Včerajšnja številka Tloven-skega Doma« je bila zaplenjena. Rdeči svinčnik gospoda državnega pravdnika se je to pot ustavil nad listkom ter napravil križ nad »Veliko nočjo«. Črtico, ki jo je spisal slavni češki pisatelj I. S. Machar. Ni nam pač treba omenjati, da je Machar-jeva »Velika noč« izšla nekonfisci-rana v Češkem jeziku in *ndi že v najrazličnejših drugih jezikih. A nobenemu državnemu pravdniku ni prišlo na um, da bi to uspelo satiro, nanašajočo se na današnje razmere, zaplenil. Samo v Ljubljani se je to zgodilo. Zdi se, da bi gotovi gospodje pri nas radi posnemali Čuvaja'ter bi radi glede časopisja uvedli — hrvaške razmere. Kako idealno bi pač bilo, ako bi časopisi ne smeli pisati ničesar drugega, kakor kako se »odpravljajo ovcam garje in ušivim glavam gnide!« — Proti zaplembi se bomo seveda pritožili! + Kaj je z dopolnilnimi dežel-nozborkimi volitvami v Ljubljani? Izvrševalni odbor narodno-napred-nc stranke in klub narodno-napred- nih deželnih polancev sta poslala včeraj deželni vladi to-le vlogo: »Predsedstvo c. kr. deželne vlade Kranjske v Ljubljani. Izvrševalni odbor narodno-na-predne stranke, ki se mu pridružuje klub deželnozborskih poslancev na-rodno-napredne stranke v Ljubljani, si usoja povdarjati, da je dežeini zbor vojvodine kranjske v svoji seji dne 25. januarja 1912 sklenil, da se izvolitev dne 16. maja 1911. oz. dne 31. oktobra 1911, izvoljenih dveh poslancev iz volilne skupine mest in trgov za volilni okraj Ljubljana g Jožefa R e i s n e r j a , c. kr. gimnazijskega profesorja v Ljubljani, in g. Adolfa R i b n i k a r j a , živinozrav-nika in tržnega nadzornika v Ljubljani, ne odobri. Do danes pa dopolnilnih volitev teh dveh poslancev predsedstvo c. kr. deželne vlade še ni razpisalo, pri Čemur pripomnimo, da se mora v smislu § 17. volilnega reda zu Kranjsko dan volitve postaviti tako. da se lahko poprej dodelajo vse potrebne priprave. Nadomestne volitve poslanca v Beli Krajini mesto koncem decembra odstopivšega poslanca Frana pl. ^ukljeta so se vršile že dne 14. marca 1912., nadomestne volitve poslancev iz volilne skupine mesta Ljubljane vsled neverificiranih izvolitev g. Jožefa Reisnerja mg. Adolfa R i b n i k a r j a pa še do danes niso razpisane. Jasno je, da postopa predsedstvo c. kr. deželne vlade v obeh slučajih s povsem neenako točnostjo. Nobenega ustavnega zadržka po našem mnenju ni mogoče za to navesti, da se razpis nadomestnih volitev za volilni okraj mesta Ljubljane razpiše. Zategadelj si usojamo predsedstvo c. kr. deželne vlade zaprositi, naj dopolnilne volitve za deželni zbor iz volilne skupine mest in tr-sov za volilni okraj mesto Ljubljana nenadoma razpiše. V Ljubljani, dne 5. aprila 1912. Za izvrševalni odbor narodno - napredne stranke: Dr. Kari Triller 1. r. Za klub narodno-naprednih poslancev deželnega zbora vojvodinje Kranjske: Dr. Fran Novak L r.« -f- Klerikalne volilne sleparije, sodišča na Kranjskem imajo v zad-lem času polne roke posla radi Šte-ilnih klerikalnih volilnih sleparij, ki so ovadena oblasti. Ne preteče niti dan, da bi časopisi ne javili, da je bil ta in ta klerikalec obsojen, ker se je pregrešil proti zakonu v irstvo volilne svobode. Tako smo dobili v četrtek popoldne brzojavko iz Novega mesta, da so bili pred tamkajšnjim sodiščem obsojeni radi pre^reška proti zakonu v varstvo olilne svobode črnomaljski župan Skubic ter odbornika Schweiger in Kambič. Ker je nam bilo znanj, da so bili imenovani možje v preiskavi, nismo ni malo dvomili o resničnost brzojavke ter jo priobčili. Danes pa je nam sporočil naš novomeški do-k, da smo bili z ono brzoiavko mistificirani, ker so bili vsi gori na-ni obtoženci oproščeni, ker so priče izjavile, da groženj obtožencev ob volitvah niso smatraie za resne in se jih vsled tega tudi niso . — Sedaj nastane vprašanje, v čegavem interesu je bilo, da se nas mistificira? V našem torej gotovo zato je toliko kakor gotovo, da imeli pri tej mistifikaciji svoje prste vmes klerikalci. In stavili bi sto proti eni, da se to maslo ni sku-alo daleč od dr. Peganove kuhinje a to kaže že včerajšnja »Sloven-a< notica, ko govori o Peganovih informacijah««. Poznamo stil, zato poznamo tudi človeka, ki ie tisto notico spočel. Ni daleč od Petana. So tfač gotovi ljudje semtertja silno otročji, zato v svoji onemogli iezi ne lo, kako bi se znosili nad naspiot-nlkom. Zato posegajo po sredstvih, resnih mož nedostojnih, — po misti-fikacijah, ki so sicer metje otročajev in starih klenetavih bab. Sicer pa nas ta mistifikacija čisto nič re razburja, zlasti za to ne, ker je prišla tako hitro na dan. Mistifikacija jc bila v četrtek izvršena na pošti v Novem mestu in morda ne bo iežk > dognati, kdo Je prinesel brzojavko na pošto in kdo jo je napisal. Na to bomo počakali, potem bomo pa dalje govorili, gospod dr. Pegan! -f- Kamniška mestna občina prosi že leta in leta zaman podpore pri Poljedelskem ministrstvu iz melioracijskega) zaklada za mestni vodovod. l*rvi pogoj, brez katerega ni dobiti vsled zakonitih predpisov nobene podpore iz omenjenega zaklada, je da služi vodovod tudi poljedelstvu. Vsled tega je tudi kamniška občina v svoji, dosedaj še nerešeni pros-nJi, izrecno povdarjala, da je njen vodovod kmetijstvu v korist. Te dni je pa sedaj klerikalni občinski odbor v svoji modrosti sklenil, da odslej ne aa nobene vode več s volim občanom za škropenje vrtov, čeprav je vode več kot dovolj. Povod k temu modremu sklepu je dala naprednjaki-nja, ki se je pri občini oglasila za napeljavo vode na svoj vrt. Kajne, gospod občinski svetovalec Žargi, ee bi je hotela za kako lursko groto, dobila bi jo bila zastonj f Ker so radi vodovoda povsod i vodnjaki zasuti in ker se voda iz mostnega vodovoda za škropenje vrtov rabiti ne sme, treba jo bode iz daljne Bistrice donašati. Slava takemu napredku! + Deželni odbor kranjski hoče a koncem leta 1912. odpraviti takozvane okrajno blagajne. Vsak davčni okraj tvori zase okrajno blagajno, koje proračun ustanavljajo občinska predstojništva v seji, ki jo skliče okrajno glavarstvo. Ugotovljeni proračun se predloži deželni vladi v odobrenje. Iz okrajne blagajne se pokrivajo plače za babice, okrajne sluge, stroški za ljudsko štetje, za reguliranje, za vzdržavanje okrajnih cest in razne druge potrebščine, ki zadevajo celi davčni okraj. Okrajne blagajne so bile uvedene pred pričetkom oStavne dobe, torej še predno se je zajamčila deželi in občinam samouprava, pravi deželni odbor v svoji okrožnici na županstva. Ob samovoljnosti deželnega odbora so pri današnjih kranjskih razmerah te besede o samoupravi prava ironija. Bolj absolutističnega, bo*.j krivičnega in vsaki ustavnosti v obraz bijočega režima še ni bilo na Kranjskem, kakor je pod vlado strankarsko zagrizenega klerikalnega deželnega odbora. Temu se je zahotelo tudi po okrajnih blagajnah, ki še niso povsod pod duhovsko oblastjo. Ne motimo se, Se trdimo, da vno iz tega ira težnja deželnega odbora po njihovi odpravi. Po zaslugi klerikalne večine kranjskega dednega odbora, ki brezobrazno tepta vsako načelo pravičnosti, si občan zeli raje državnega nadzorstva, ko biti pod tako deželno avtonomno oblastjo, kakor jo danes brez sramu predstavlja kranjski deželni odbor. Zato pa mislimo, da se bodo vse občine, pri katerih prevladuje zdrav, neodvisen razum, odločno izrekle proti odpravi okrajnih blagajn. Sicer pa so iz stvarnega stališča te blagajne potrebne.za male občine pa naravnost živa potreba. Tudi deželni odbor ne more ničesar stvarnega navajati za odpravo okrajnih blagajn, pravi le, da so nepotrebne in jih danes nadomeščajo drugi samoupravni zastopi. Tudi deželni odbor je kot fi-lijalka izvrševalnega odbora klerikalne stranke nepotreben in škodljiv kranjskemu prebivalstvu. -f- Tajni svetniki. Železniški minister baron dr. Forster in naučni minister dr. Rikard Hussarek sta imenovnna za tajna svetnika. 4- Iz finančne službe. Provizo-rična davčna pristava Robert Gansl-maier in Anton Jerman sta imenovana za definitivna pristava. Imenovani so davčni oficijali Valentin Kom-pare in Fran Arh za davčne upravitelje v IX. in pristavi Ivan Pibcrnik, Viktor Dolenc, Ludvik Košar. Viljem Kobal ter Ivan Kušar za davčne oficijale v X. činovnem razredu. -f- Odlikovanje in imenovanje. Prvi sekcijski šef bosansko - hore?go-vinskega oddelka skupnega finančnega ministrstva, Edvard vil i Ho-rowitz je dobil povodom svoje upokojitve red železnega križa I. razreda. Za njegovega naslednika je imenovan dvorni svetnik Oton baror Klim-burg. — Pogreb ponesrečenega gosp. prof. dr. Cerka se vrši jutri v nedeljo popoldne ob 5. iz Ilirske ulice št. 21. — Društvo slovenskih profesorjev, težko zadeto • >b smrti svojega de-lfivnoga člana in i Jbornika, gosp. dr. Josipa Cerka, opozarja s tem vse svoje člane na njegov pogreb, ki bo v nedeljo, dne 7. aprila, ob 5. popoldne od hiše žalost, Ilirska ulica 21. Društvo »K^ * slov. amater-fo-tografov« v LJubljani naznanja svojim članom žalostno vest, da je društveni član in podpredsednik g. prof. dr. Jos. C e r k nagloma preminul. — Pogreb se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob 5. url popoldne iz hiše žalosti Ilirska ulica 21 na pokopališče sv. Križu. — Predsednik. — Spomenik t dru. E. Volčiču. »Slovenski Pravnik« objavlja naslednjo prošnjo: Dne 22. novembra 1911 nenadoma in prerano umrli sodni svetnik dr. Edvard Volčič je po svojem neumornem delovanju na polju prosvete in po svojem značajnom življenju pač zaslužil, da dobi na novomeškem pokopališču, kjer počiva, nagrobni spomenik, ki naj ne priča samo o pieteti njegovih najbližnjih, temveč naj bo tudi vidno znamenje priznanja in zahvalnosti za njegova dela. Na to misliti in za čim dostoj-nejši nagrobni spomenik skrbeti so poklicani v prvi vrsti blagopokojni-kovi tovariši, slovenski pravniki, ki najbolje vedo, kako vztrajno in požrtvovalno se je dr. Volčič trudil za slovensko pravno stroko, in oaobito, koliko dobrih pripomočkov je ostavil za izvrševanje pravosodja v slovenskem jeziku. Zato je društvo »Pravnik« na svoji glavni skupščini dne 29. januarja t. 1. smatralo za svojo častno dolžnost zavzeti ee za nagrobni spomenik dr. Volčiča in povabiti predvsem svoje p. n. člane k prispevanju v ta namen. Slovenskim pravnikom pa naj se blagovolijo pri družiti tudi vsi onif ki so blagopokojne-ga dr. Volčiča šteli med svoje prijatelje ali ki hočejo sploh izkazati zasluženo posmrtno čast temu mnogo-stranskemu slovenskemu pisatelju in odličnemu narodnemu delavcu. Prispevki, ki naj se pošiljajo do konca aprila t. L društvu »Pravniku« v Ljubljani, se bodo zabeleževali v »SI. Pravniku« in drugih slovenskih listih.— Odbor rustva »Pravil i k a«. — »Slovenski Dom« se jako lepo razširja po kmetih. Začel je priobče-vati tudi podobe. Posebno je ugajala v predzadnji številki podata, ki kaže Lampetove deželne blagajno od spredaj in od zadaj. V tej Številki priob-čuje tri: Veliki snežni »pust«; težka laška artilerija v Afriki in star turški »kanon«, ki so ga zaplenili Lahi. V oddelku »Tehnika« je članek o petrolejski veleobrti v Avstriji. — Naročajte in priporočajte tednik »Slovenski Dom«. Celoletna naročnina znaša 3 krone in se pošilja na naslov: »Slovenski Dom« — Ljubljana. — O dolžnostih slovenskega žen-stva. Naše narodno slovensko ženstvo je še vedno in povsod pokazalo, da se zaveda svojih narodnih dolžnosti. In danes smemo smelo trditi, da je narodno slovensko ženstvo odločilen činitelj v marsikaterem oziru našega narodnega gibanja. Vendar pa slovensko ženstvo dozdaj še ni imelo j>rave medsebojne vezi. V to svrho pa naj služi slovenski ženski list, katerega tretja številka je ravnokar izšla. Vsebino prinašamo pod rubriko »Književnost«. Upamo, da se oklene narodno slovensko ženstvo tega lista ter si ga v prav obilnem številu naroči. — Z II. tečajem šolskega leta 1912 se podelita L in II. mesto Jožef vitez Gorupove cesarja Frana Jožefa I jubilejske ustanove za absolvente trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, letnih po 1000 K. Prošnje za podelitev ene teh ustanov je vložiti najkasneje do 1. maja 1912 pri deželni vladi v Ljubljani. — Prememba posesti. Jelačinovo posestvo na Glincah št. 6 z vodno silo in vsemi stavbami vred, sta kupila gg. Fran Golob in Josip Hauptmann za 110.000 K. Gosp. J«^5. Hauptmann je obenem vstopil pri tvrdki Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov na Glincah poleg Ljubljane kot javni družabnik. Kakor se nam poroča bo tvrdka Golob & Ko. svoje podjetje izdatno razširila. Iz srca želimo temu domačemu podjetju, ki je že dosedaj bilo na najboljšem glasu, najlepši napredek. Iz Ribnice se nam piše: Po 12-letnom službovanju v Ribnici je prestavljen gosp. sodni oficijal Anton Spende v enaki lastnosti v Celje. Kot uradnik je. vestno izpolnjeval svoje dolžnosti in je bilo priznnnje višjih oblasti pošteno zasluženo. Tudi kmetje in tržani so mu izrekli za njegov plodonosni trud svojo zahvalo. Posebno je bil vesten kot vodja zemlj. knjige. Priljubljen je bil po vsem sodnem okraju. V trgu je sodeloval pri čitalnici, pri pevskem društvu in pri gledaliških predstavah, zanimal se je za sirotinsko društvo, ki ima sedaj že čez 4000 K glavnice, in povsod so ga hoteli imeti za tajnika, ker je vse trezno preudaril in temeljito izvršil. Vsem ostane v najboljšem spominu, ker je vsikdar opravljal kulturna dela mirno in dostojno. — Naj dela v tem smislu tudi na svojem novem službenem kraju in naj ga vedno spremlja sreča. Nesreča. Andreja Ažmana, brata Josipa Ažmana, nadučitelja na Brez-nici, je udaril mlad konj, katerega je učil voditi, v trebuh tako silno, da je ponesrečenec že čez nekaj ur umrl. — Najstarejši njegov Franc Ažman pa je padel oktobra lanskega leta v neki vodnjak, iz katerega so potegnili mrtvega čez nekaj ur. Iz Pod k raja se nam piše: Veselo Veliko noč si želijo te dni znanci in prijatelji. Tudi nam je pripravila podla klerikalna družba Veliko noč, da še nihče ne pomni take. Da, pripravila jo je s svojimi zlobnimi jeziki. Slepota znanega očeta rdeče brošure je kriva, da je odšel naš častivredni gospod župnik po svetu — Bog ve kam. Župnik, ki je brez ozira na stranke, zvest svojim vzorom, pogumno prenašal zlobo različnih karikatur. Njegovo življenje je bilo vzorno, on ni bil hinavec, ampak bičal je pregreho vsakega, bodi ta ali oni. In ta odkrit njegov značaj mu je nakopal hinavce za sovražnike. Ti 00 se trudili noč in dan, da bi ga proč spravili. Natvezli ao vsakovrstne laži škofu, ki jim je slepo verjel. Rajše pa, kakor bi še nadalje divjali zoper njega, dal je slovo nehvaležni župniji, slovo aaslepljenosti Škofa. Sedaj vidimo, da ni oni apoStovan, ki po-ftteno in vzorno živi, ampak hinavci in falotje. Vzgled: Imeli amo župni- ka, ki je živel skrajno pohujšljivo. Šolska učenka, poslana v župnišče, ga je dobila pri belem dnevu na postelji v objemu kuharice. A tega ni nihče preganjaj, češ, naj se množi svet. Drugi je poslal k konjedeiki kuharico, naj ji odpravi prepovedani sad, in ker ista tega ni hotela storiti, ji je pisal, da jo bo preganjal, kar je tudi soril. A se na misel ni prišlo škofu, da bi mu le las skrivil. Tega pa, ki je bil poštenjak, ki je raje zapustil župnijo in škofijo, kakor bi svoje svitle nazore uklonil podli hinavšeini, ki ni ljudi teroriziral, ampak vse enako cenil, brez ozira na stranke, tega je preganjal na vse kriplje. Poslušal je hinavce, lažnjivce, podleže, take, ki ki imajo Kajnov pečat na Čelu utis-njen, a ni jih hotel imenovati, da bi si preganjani gospod župnik poiskal zadoščenje pri sodišču. Tebi pa, častivredni gospod Kalan, bodi zagotovljen, da bo tvoj duh živel v naših hvaležnih 6rcih. Tvojih lepih pridig in naukov ne bomo zabili nikoli. Naša ljubezen in spoštovanje do tebe ne mine i naj se tudi svet podere. Križali so židovski duhovniki na današnji dan vzor vseh vzorov, a vstal je poveličan s častjo. In zapustil nam je lepo tolažilo: Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanje trpe, ker njih je nebeško kraljestvo. Vi pa, prijatelji in znanci, ne želite nam letos vesele Velike noči, ker za nas bo le vse praznike Veliki petek. Z Bieda. Prvi izletniki v letošnji sezoni, so se pretekli torek pripeljali iz Švice na Bled. Bilo je 1(5 študentov s profesorjem iz univerze v Ba-slu. Oglr-dali ao si jezero z okolico, peljali se na otok in na okrog, kar jim je jako dopadlo. Vreme jim je nekoliko kazilo izlet, ne pa občnega veselja pri večerji v hotelu »Triglav«, kjer so tudi spali. Drugi dan so se odpeljali proti Trstu. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za nedeljo 7. in ponedeljek 8. aprila 1912: 1. Žurnal Pathe. veliki večini zasluži to pohvalo, da je zelo narodno - zavedno. Povsod tekmujejo slovenske žene z uspehom z moškimi v narodnem de-bj. Udeležujejo se z veliko vnemo dela za naša narodna in dobrodelna društva, n. pr. za »Družbo sv. Cirila ki Metoda za »Domovino^ itd., sodelujejo pri narodnih veselicah, ki hi brez njih po večini niti mogoče ne bile — z eno besedo: slovenske cene so vedno na prvem mestu. Kadar jih kliče narodna dolžnost. Zdi se pa vendarle včasih, da se ne zavedalo dovolj ene važne narodne dolžnost?, oziroma, da jo preveč omalovažujeta, namreč dolžnosti podpirati domačo trgovino in industrijo. Me iz nezavednosti, temveč vsled tega, ker nc vedo ceniti dovolj velikanskega pomena slovenske trgovine m (Mustrije za ves naš narodni obstanek. Da je gospodarska moč podlaga kulturnemu napredku in političnim uspehom vsakega narodu, to dokazovati bi bilo odveč, ker o tem danes že nikdo več nc more dvomiti. Gospodarsko moč si ustvariti, to pa leži čisto v naših rokah. Ustvarili *i jo bomo. če bomo podpirali taša domača podjetja, nasu domačo industrijo, trgovino in obrt. podpirali s tem, da pred vsem dosledno kupujemo domače blago. In ravno tu ima slovenska žena mnogo prilike, da svojo narodno zavednost uveljavi. Saj po navadi ravno ona oskrbuje nakupovanje blaga, posebno one-*a, ki je potrebno v gospodinjstvu. Maj se ravna dosledno po principu, da se v družini sme rabiti samo domače blago, ki je bilo kupljeno pri domačem trgovcu. Dobrega domačega blaga imamo dovolj in ne velja ugovor, da domačega blaga ni moteče kupovati, ker £a ni ali pa — če je — ni dobre kakovosti. Posebno pa ne more veljati noben izgovor štede kavnega pridatka. Kajti ravno tu imamo tako dobro blago domačega izvira, da mora zadovoljiti tudi aajstrožje zahteve, namreč Koiin-ško kavno primes. Koltnska kavna primes si je med slovenskimi gospodinjami po pravici pridobila sloves eajboljšega kavnega pridatka sploh. Pohvaliti .se more torej Koiinska kavna primes z dvema dobrima last-»ostirna: da je izvrstno m pa da je oristno domače blago. — Carnlola L 1912 štev. 2. Je fcšla prav te dni. Z veseljem opazujemo lepo se razvijajočo domovino- nanstveno glasilo in kot nov administrativen napredek beležimo red-*io izhajanje. Vsaj kolikor moremo soditi po izidu prvih dveh številk, ■namerava izdajati »Muzejsko društvo za Kranjsko* svojo publikacijo v priČetku vsakega četrletja in Želi-fto le, da pri tem ostane. Tudi pričujoč zvezek ima vsestransko zanimivo vsebino in je vreden naslednik svojih prednikov*. Vsebina je sledeča: Razprave: dr. J. Mantuani, Trije neznani rimski napisi; dr. J. Gruden. Zur Autorschaft des -Griindlichen Gegenberichtes«; dr. i. M a I. Privilegiji trga Vače; dr. Ov. S h j o v i c , Ornitolo^ične beležke za Kranjsko 1911; K. Stra-aetzkr, Fluorit na Kranjskem. — Slovstvo: W. Lenel, Venezianische-Istrischc Studien (dr. M al); dr. Lu-sehin v. Ebengreuth u. dr. W. Schmid, Romische Silberbarren vom Deutscben Grunde in Laibach (M. Pa j k); Hartinger. Hrvatsko - slovenska seljačka buna g. 1573 (dr. Pes to t ni k); Lucerna, Lednik v Podenski dolini v Karavankah za časa ledene dobe in Kossmat, Geologi e des Idrianer Ouecksilbergbaues (F. S.); A. Paulin, Bot. Garten in Laibach, dr. Fritsch, Neue Beitrage zur Flora uer Balkanhalbinsel in R. Justin, Ueber zwei siidlichc Crepis-Arten (dr. Š m a j d e k); Hafner. Plugziel einiger Schmetterlingsarten m F. Seidl, Die in Krain beobachte-ten Beben 1909 (dr. S a j o v i c). — Zapiski: L. P i n t a r. Drašča vas; J. š a Š e 1 ?, Kako se spreminjajo priimki; M. Pajk, Metuluni in Kroatien; Patriotisnius der alten idrianer; Aškerc, Medicinska šola v Ljubljani L 1814. — Društveni vestnlk: M. Pa j k , t Anton Globoč-nik pl. Sorodolski (obširna in zelo zanimiva biografija). Poročilo o občnem zboru; prireditev znanstvenega prirodopisnega predavanja in izkaz novih članov. Poslednji izkazuje tekom kratke dobe 17 novih članov, kar nam znači, da ve naše občinstvo uvaževati velik pomen in napredek »Carniole« in je obenem najlepše priporočilo za njo. Rožno stvari. * Povtulenj r Egiptu. Kahtra, h. aprilu. Voda je predrla obrambni je* in preplavila, devet kvadratitik milj dežele. Škodo eenijo na dvainpol milijon« kron. Ponesrečil 08 ni nihče. w Zapestnice vsa moške. Kajno-vejia moda za motike so zapestnice, in sieer niso to enostavni /lati obroči, nego vce tsJrin ob roče v, ki «o posejani z dijamanti. Pravijo, da je to modo uvedel neki rneki vsliki knez na Rivieri. * Samot««p belgradakeg?* odvetnika. Iz Đelgrada poročajo, da >e je ondotni odvetnik dr. Cadomil Brfcie v svoji pisarni ostareliL Samomor odvetnika, ki je družabno In politične itrrsl veliko viogro, vzbuja v vseh krogih veliko rwiniawiijfl Vsrek aaaao> m-nm Je nonnau. * Siromakov«* sretsa. Tz vessijn, do j« bil imenovau za pismonošo, je začel dosedanji neevisorieni pisnae-iifff.a Semilehen v Beroliitu divjati. Vzel je revolver ier streljal v jK>hi-stvo. Sosedi so poklicali policiji, ki .k* nesrečnika odvedla, v hlačnice. * Vrelike povodnji v Ameriki. London. 5. aprila. Iz Nevvvorka poročajo: MississipfH ie na desetih krajih predrl je/ove. Ozemlja petih severno - ameriških držav s« v nevarnosti in 20 n;ćsi ie poplavljenih. Ce voda naraste še za 10 centimetrov, bo 250.000 oseb brez strehe. * Počiniti* si je bore« napraviti. Zavili, aprila. V Bergn je včeraj deloma pogorel neki vzgojevalm navod. Ogenj je zanetil neki gojenec, ki *i je hotel podaljšati velifeonoene pw-čitnice. * >*ai**"-e vanje goljufane ga moža. TešinJ, ?>. aprila. \* Oolien je de lave« Moder streljal na ljubimca svoje žene, nastavljenca soeijalno demokratičnega koiisnmnejra društva Pekla in g« teško ranil. Nato je ustrelil sa-megn sebe. :: IVapad »a sadKikr. Xew York, 5. aprila. Voditelje napadalcev, ki so streljali v Hillvilie v sodnike, so danes prijeli v Virginiji. Detektivi, ki bo jih zasledovali, ao jih obkolili u po obupnem boju postrelili. T rij?? detektivi so bili ranjeni. Na ta načiu je bilo 10 žrtev, med temi 9 mrtvih. * G raze i* auaaaMr. Dunaj, 5. aprila. Groeen samomor je izvršil danes slrojnik Friderik Bnehner, ki je vozil s parnim taljaijam sa nravita-r.*mje eeat. Vrgel aa je nr^J valjar, ki *a je popolnoma isuečlLal. ^"mi m je n v >t sam usta ril. * Most se }e podrl. Bukarešta, S. aprila. V občini Buioreni se je včeraj prioetila velika nesreča. Ko ie slo več romarjev čez most čez reko Ol-to, se je most naenkrat podrl. 24 romarjev, med temi mnogo žensk in otrok, je padlo v vodo. Dozdsj so izvlekli trinajst mrtvih. Tudi dva moža, ki sta prišla nr» pomoč, sta utonile*. * Krvna oaveta. Ia Bihafta poročajo: Med družinama Maric in Begfie v Cazinu ,je nastal v pretokiem letu krvav prepir in je končal & tem, da. je bil en član rodbine afarič rezko ranjen. Napadalec je bil obsojen v je-r?>. Navzlie temu ^e pa jrX)Todniki Marice vi niso pomirili. In ko ,je pred k r;* tki in šol 231etni M. RegVi zvečer domoV| je dobil kar naenkrat od y^k-daj lldaiOO Ta se ja pa obrnil in ee Epoprijai s svojimi Štirimi nasfirotni-ki, člani rodbine Maru*. Roj ni rrajel dnlgfo. Regne je dobil s sekiro take po Čflavi, da je kmalu na I o umrl. Dobavne eksereieJje za ea&ttii-ke> Z Dunaja poročajo: Kakor jniano. je vojno ministrstvo pi*ed oa<=ont tajilo, da ne nameravajo za častnike na višji ukaz }k> vrom srednjih šol upe-];ja'i dnhovne eksereieije. 2kidnjo soboto fs je pa vršila v voji*£ko znan-atvenem društvu v Linen že prva taka duhovna vaja. Udeležilo se je ke-kil« 20 esstnJkovt Pridi^roral je neki jemitski psisr. V ponedeljek zvečer ie je vrfila v i«tem prostoru taka pobožna vaja pod vodstvom istega jezuitskega patro. To tlolw> dobri boje ro i ki! 0 Groze« samomor. Iz Bergama poročajo: Strahovita tragedija histerije se je dogodila danes rano v neki precej zapuščeni ulici. Soproga prof. Antona Mascbio je skočila z 12 metrov visokega okna, prej si jc pa polila obleko s petrolejem ter zažgala. Neki Lir:;>;i Locateiii, ki stanuje v ;>a:*terju, je videl s postelje neko hipno svetlobo na ulici. Skočil jc s postelje ter sel k. oknu gledat, kaj se j? ; odilo. Na ulici se je neka oseba vsa v plamenu valjala v krvi. Dil jj grozen prizor! Locateiii Je vzel mokra pogrinjala ter s temi pogasil ogenj. Nesretnica je bila še živa. Prenesli 80 jo v stanovanje, kjer uiiiričt v groznih mukah. * Kraljica bi bila rada. Pred par dnevi Je umrla v Rimu pod psevdonimom M&ntea zelo popularna časnikarje*, ki je imela selo romantično preteklost. Njeno dekliško ime je bilo Gina Sobrero. Njen oče je bil polkovnik, njena mati neapolitanska grofica. Kot lSIctno dekle in sluša-teljica na turinskem vseučilišču se je seznanila z notoričnim pustolovcem z imenom Wilcox, ki je bil doma na Šandirških otokih. Med obema se je kmalu razvilo ljubavno razmerje. Mlada, romantično navdahnjena deklica je verjela pustolovcu, ki ji je pravil, da postane kralj na Sandirških otokih, in se je poročila z njim. Ko sta prišla v Monolulu, je videla, da ima njen mož le v toliko pravico do prestola v Honolulu, ker je njegov oče kot tesar slučajno napravil dotični prestol. Po žalostnih izkušnjah se je mladi Italijanki končno vendarle posrečilo z otrokom, ki ga je med tem časom rodila priti v Kalifornijo. Ko je prišla v Italijo, m v senzacionelnem procesu proglasili njen zakon kot neveljaven. Njeno literarično delovanje splošno priznavajo. * Ženski Sherlok tfol^ies. Mrs. Marv C Holland. ena najznamenitejših ženskih detektivov, živeča na Angleškem, ie ena prvih avtoritet v daktiloskopiji t. j. v spoznavanju ljudi po odtiskih njihovih prstov. Nedavno tegu ie konstatirala, da je našla izmed 6b milijonov odtiskov palcev dva popolnoma enaka odti-ska. Sama ima zbirko nad 15.000 takih odtiskov od zločincev ter pripoveduje o svojih doživljajih sledeče; Ponosna sem, da sem učenka gospo-da Bertillonsu, prvega iznajditdia naktiioskopije »n ustanovitelja te vede. Toda p redno sem prešla iz teorije v prakso, je trajalo zelo dolgo. V Chicagu seru najprej začela izvrševati svej detektivski poklic. Varate se, če nrisffte, da se bavim samo s prijemanjem ženski« zločincev. Nasprotno. S posebnim užitkom prijc-Miam moške. Hočem vam navesti samo en slučaj. Bil ie izvršen grozen zločin v nekem avtomobilu. Policija ni imela niti enega sledu 6 zločincih, zato so poverili meni nalogo, naj jih pojočem. In pri tem mi je pomakla sreča. Najprej sem preiskala avtomobil m takoj sem opazila odtisk palca enega izmed zločincev. In še nekaj sem odkrila. Zločinec je moral ubiti dva Človeka, ker sem nasia v avtomobilu kri uveli oseb. ki se ui popolnoma vnemaia druga t drugo. To je bil ključ za moje nadaljno ra» iskavanje. Zločinca sem dobila. Od tega časa me je policija večkrat prosila 7m. pomoč. Neki zločinec s4 jc zrezal palec. Toda to mn ni pomii-galo.Ko se je palec zacelil, so se pojavile iste značilne črte kakor pref. Sploh ie nemogoče izpremeniti črte na prstu. Kakih 15 let se je bavila crospa Holland z detektivsko službo. Zdaj izdaja obenem s svojim soprogom policijski list sThe Detective.« * Zakajl sms »ervozni? Nervoc-m>st je resnična m prava bolezen, ter je pojav telesne ali dušne slabosti. Človek, ki je nervozen, ie resno bolan, raztresen, nobeno delo mu ne gre izpod rok. Vzrokov za nervoz-nost je mnogo: Preobilen komfort, preobilno telesno vživanje posebno v seksualnem pomenu in prenapeto delo. Vsak, kdor hoče biti srečen, vesel. \n kdor hoče v živijenju kaj doseči ie dolžan skrbeti za fci, ia nc bo nervozen. Švicarski zdravnik dr. Torek ki ima pri Ziiricho velik sanatorij z« nervozne, razlaga v svojem glasilu način zdravljenju. N*9* bral ce bode gotovo zanimalo, če jim podamo Nekaj odlomkov megoveg* sistema. Dr. Forel pravi, da vzrok nervoznosti ni toliko pripisovati telesni slabosti nego dušni :n poskušal je doseči zdravljenje s takimi sredstvi, ki po eni strani razbremenijo in po drud strani krepčajo ns rozlaht-nijo duha, in misli človeške. Poskušal je doseči to z glasbo na ta način, da ?e prirejal za bolnike vsak dan po eno uro izbrane vokalne koncerte in uspehi so se v resnici poicazaii Od dne do dne so postajali bolniki bolj okrepčani in značajni in nervozdost je izginila, — In pri nas. Kako nizko *e sodi gkisba. V nekem pevskem izvestja beremo zanimivo zgoubico, ki jo prinašamo na tem rnest«. K znanemu pevskemu mojstru dr. Oausbncherju pride nekega dne nek gospod jurist z žebo, da bi ne rad učil Pri njeni solovega petja. Z drastičnim patosom jc pripovedoval svojo zgodbo, kako da je imel kot dijak visokošolec lep glas, a da je v zadnjem času taistega izgubil, vz-roKa ne vc in upa, da rdu dr. Oaus-bacber zonet spravi glas v tir. Revež ni .sluti! pred kakšnega mojstra le prišel in ni onazil, kako dr. Oaus- ' acber mimo scfeč v fotelju pazljivo fiksira njegove nervozne kretnje in prcd'io jc n^ož skončal svoje pripovedovanje je imel mojster ze vzrok njegove glasovne mi-ere. Dr. Pausbacher stopi m'rno k nJemu, ter pravi v svojem ljubeznivem tonu: Prijatelj, vi ste nervozni, zato nimate glasu in ni dolgo trajalo in mož je na svoje začudenje pel, zopet pel lepše nego kdaj poprej. Prinesli smo to, naj si napravi vsak sodbo. Vsekako gotovo je, da pri nas vrednost petja in glasbe podcenjujemo. * Tatica kot »žena«. Neki tujec, ki se je prišel na Dunaj zabavat, je postal žrtev rafinirane tatice. Cel dogodek se čita, kakor šaloigra. Tujec je zamudil vlak, v katerim sc je hotel odpeljati. Naslednji vlak je Šel šele pozno ponoči. Da pa prebije ta čas, se je odpeljal v prater ter šel v tretjo kavarno, kjer je bil koncert. Kavarna je bila polna in mož je sedel k mizi, kjer je bilo več drugih gospodov in tudi neka zelo lepa dama. Prišlo je do pogovora in tujec sc je začel tudi t damo jako živahno razgovarjati. Tujec pa ni prenesel mnogo pijače in je postal kmalu zaspan. Na sledeče dogodke se le malo spominja. Vedel je le sledeče: Po-migal je nekemu izvoŠčku ter sedel v voz. Izvoščku je rekel, naj ga pelje, kamor hoče. Naenkrat je pa prišla tudi dama, katero je pri mizi sedel, fer rekla izvoščku, da je tujčeva ;-ena. Ukazala je, naj ju pelje v neko kavarno in sedla k tujcu v vo*. Tam sta ostala nekaj časa — zaspani tujec in njegova psevdosop roga «. Tujcu se ni niti sanjalo, da se je dama izdala za njegovo ženo. Mak je že zdavnaj odšel, vendar je pa tu-jčc še vedno silil, da se hoče odpeljati. Postal ie še bolj zaspan in ni zapazil, da mu je »dama« izmaknila dragocen prstan in medaljon. *Lla-ma* je b> storila pričo izvoščka, kateremu je rekla, da stori to le iz previdnosti. Nato je ukazal izvoščku, nai ju pelje v neko kavarno v Her-nalsu. Tajec je spal v vozu. »Dama je nato ukazala izvoščku. naj pelje tujca v neki hotel, sama je šla pa proti kavarni. Izvoščku se je pa zdela vsa stvar vendarle sumljiva. Zbudil je svojega gosta. Povedal mu je, da je šla >milostivacj v kavarno, njemu je pa ukazala, nai pelje soproga v hotel »Wimberger«. Tujec se sploh ni spominjal svoje spremljevalke. Polagoma se je pa vendarle začel zavedati. Ko ie hotel izvoščku plačati, je zapazil, da nima denarnice. Zdaj mu je izvošček povedal, kako je njegova spremljevalka spravila prstan in medaljon. Tujec je šel v kavarno, toda premljevalke ni bilo nikjer. Tako je še le videl, da je postal žrtev rafinirane tatice. Prstan ie vreden 7000 K. v denarnici Je imel 140 kron denarja, medaljon je bil ps tudi vreden 140 K. Tatica je trdila, da je bančna uradnica. Spoznala se je tudi precej v bančnem poslovanju. Zdaj jo zasleduje policija. + nI So posteljnih odej za eno krono komad! Še nikoli kaj takega! Prilepite na dopisnico tn odposljitc takoj! Od jotri naprej, dokler bo kaj zaloge, pošljem vsakemu, kdor pošlje ia oglas, tople volnate spalne odeje z lepimi bordurami, 124 cm. sir., 2 ni. dolgo, kompletno ra samo povrnitev tkalske plače K 1'90 komad. Dalje pošiljam zastorje, creme, hordo, olivne aH moderno ametniško pasasto s podno-žjem in ošivom ali gladki, del po K 2#—, čipkaste preproge po K P18 del, moderni namizni poti, nmerjenih barv. Jaquard po K 2*20, navadni K 1*50, moderna posteljna pregrinjala po K 3*20, navadna K 2*20. Preobleke, perzijske po K 7*—, 3 metre dolge, moderne po K 580; dvojnate posteljne odeje 310 x 210 cm. velike po K 9*80, predposteljniki po 90 h, lambrekini po K 2'—, pohištveno blago po K 1*90 meter, kretoni po 70 vin. in brezhibne podolžne preproge po 78 vin. meter. Sam tvorničar, nimam rizika, ker prodajam samo po povzetju in naravnost bralcem. Zato lahko prodajam tako ceno. Preprogar-niča in zaloga pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj I„ Bauernmarkt 10, 12 in 14. Kdor naroči gorenjega blaga za najmanj 10 K, lahko obenem naroči in prejme 2 reklamni pomladanski posteljni odeji, 130 cm. šir., 2 metra kompletno dolgi, komad po eno krono, ali dva 70 x 90 cm. velika pristna tržaška linolejeva predložnika (k umivalniku aH za kopalno sobo) dobre kakovosti po K 1*50 komad po povzetju. Nihče ne zamudi te prilike, ki se ne povrne več, da se prepriča o znano nizkih cenah te tvorniške tvrdke, ki jo svojim bralcem priporočamo za kulantno in solidno. Zamena dovoljena. ° Težka glava in glavobol, omotica ia šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo vsled teZ-koč pri prebavi kozarca naravne Franc Jožefove grenčice odstranjuje hitro in brez f3oicčin vzroke želodčnih nerednosti in provzroči s tem izdaten odvod valovanja. »Prane Jožefova voda«, pi£e profesor pl. FSuhl v Monakovem, »vpliva naglo in se povsod hvalno omenja kot prijetno okusna.« Telefonska in brzojavna poročila. Absolutizem na HrvaŠkem in Čeki. Praga, H. aprila. Naeijonalna so-eijalna »tranka je sklenila^ pozvati narodni svet, da naj skliče skupno zborovanje vfteh čeških poslancev, da sklenejo solidarno nastopanje skupaj s Hrvati in Srbi. Mandat poslaaea Škarde. Prapa, (5. aprila. Za mandat umrlega deželnega poslanca Skarde na-eijonalno - soeijalna stranka ne bo postavila nobeneera protikandidata, ker nameravajo ženske organizacije kandidirati Viktorja Knnitieka. Nadvsjvoda Karel Fran Josip v smrtni nevarnosti. Lvov, b*. aprila. Včeraj je bil nadvojvoda Karel Fran Josip v smrtni nevarnosti, ko se je peljal b posebnim vlakom obiskat iz Kolomeje svojo soprogo nadvojvodinjo Žito. Ker so bila brzojavne žice pretrgane od viharja, se je zgodilo, da je pripeljal nu progi posebnomu vlaku nad vojvode drug vlak nasproti in je bilo pričakovati vsak hip kata.sirnfo. V zadnjem trenotku se je posrečilo ustaviti obu vlaka- Zima v Galiciji. Lvov, (i. aprila. Mraz je ponehal. 8ne£ se povKod topi in se boje ljudje povedni. Zrakoplsv v dolini Rabe. Građen* B. api"i\a. Kemski neloli »Altennurp« s* je »pustil v dolini Rabe TLa zemljo. Vodil gra je neki dr. Prager ir. Ssrolins ter je hotel ilo->r>eti na Dunaj. Zaneslo ga pa je Čer. Bndjejeviee, Line in v Semerinsko pogorje. Zaradi viharja ni bilo misliti, da bi se sonslil na tla. Preletol je 600 km. Orthova posestva. Gsinnden, 6. aprila. N^ki ameri-i1u milijonar je kupil graščine Ivana Oriba aa PA milijona kron. Finančni minister Zaleski. Split, 6. aprila. Zdravstveno stanje finančnega ministra Zaleskega. ki je zbolel vsled zastrupljenja z nikotinom, se je znatno izboljšalo. Iz Albanije. Solun, 6. aprila. Vodja Arnavtov v Pečini Djakovici Mahmud Zajim ie poslal kosovskemu valiju memorandum, v katerem našteva vse arnaviske zahteve. Glavne zahteve so tele: Vsi v ječah se nahajajoči Arnav-ti se naj izpuste in pomiloste; Ar-navti, ki so bili po dovršenem ^3. letu vzeti v vojake, se naj izpuste i vojaške službe; kjer žive Arnavti, se naj nastavljajo za uradniki izključno Arnavti; po vaseh se naj snujejo šole z arnavtskim učnim jezikom v teh šolah pa se naj rabi latinica. — Vlada je dovolila, da se je v Debru otvorila arnavtska šola ia da se za pouk rabijo knjige, tiska.u v latinici. Volitve v turški parlament. Carigrad, 6. aprila. Med dosedai izvoljenimi 25 poslanci je 24 mlado-turkov. V Smirni je zmagala cela lista komiteja. Med izvoljenimi je tudi vodja komiteja Said. Znani mla-doturški publicist Izmail Haki Bu-banzade je bil izvoljen v Dvaniji v bagdadskern vilajetu. Tudi prejšmi poslanec general Essad pasa je bil zopet izvoljen. Rusko oboroževanje. Carigrad, 6. aprila. »Sabah* poroča, da ruska vlada še vedno pošilja svoje čete v Kavkaz in da dan na dan pomnožujc svoje posadke v Perziji. Povoden}. New York, 6. aprila. Vsled povodnji ob reki Mississippi je utonilo 20 oseb. Iz Saint Louisa poročajo, da je reka narasla na 30 Čevljev ir. 6 palcev ter vedno še narašča. Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vortatfo narodno • napredno stranke jc ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na zaapolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih ia vojaških zadevah. Izključene p» so zasebne pravdne zadere. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj obrne zaupno s posebnim pismom* katerima j« priložiti 10 vinarska znamko za odgovor ako se želi oo* $rovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko! na: Kmetsko pisarno sa realne napredne stranke * Ljubljani, VVoifova ulica 10. Ob sebi umevno je d« je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. 1^32© Bil S*© ŽS*is ako imate nahod in ste broavi, zajezeni tet lužice 1 liats, T M v Hud z znamko ./vsr/^iu*'. Mi sami snio se prepričah* ori bolečinah v prsih, vratu Ud. o njegovem 4&&vMzm* .Mšvii vuk^ou* ^'u^vc^ u^uteb *jcit ^^u^ .5 Jusau 2 ipeati h jura ^*tiei^ £* v. v s^fo^ žitf m far*^1* Narodna obramba. Za družbo sv. Cirila in Metoda: jsarna odvetnika g. dr. Trillerja iz genske zadeve C. proti K. 5 K; g. )tou Ploj, notar v Črnomlju, K 20 iz azenske poravnave ca. Čadonič iz ilj. Gospa Vida Picekova, blagajniška C. M. ženske podružnice v Ribici, je poslala 14 K za velikonočne ■rutic, nabrane pri odhodnici obče-poštovanega g. A. Špendeta. Gdč. orička Zelen je nabrala v Senožečah K 26 v. pri pridnem lasanju dveh Aaverjev. G. Fran Zacherl, učitelj v iutomeru je poslal družbi 25 K, ka-jre je nabrala na gostiji g. Janka )ijaka z gdč. Ti liko Raj h ovo na Moti cvestina sestra gdč. Ivanka na predlog , Joška Rajha. Iskrena hvala! Družba sv. Cirila in Metoda je rejela 1500 K, katere ji je izročil g. eletržec Iv. Perdan kot četrletni pridevek od družbenih užigalic, tvrdka jolob in Ko. pa je nakazala K 325 d prodanega čistila za kovine in tla j vazelina za črevlje. To je znaten rispcvek za naše plemenito obrambno i kulturno delo, za katero se zanima 53 komur je Slovenstvo mar. Naro-no blago družbe sv. Cirila in Metoda riporočamo kar najtopleje. Vžigalice družbe sv. Cirila in etoda. Piše se nam: Pod raznimi namkami se prodaja po Slovenskem žigalice neke tovarne na Češkem in cer pod pretvezo, da je namenjen sti dobiček v slovenske narodne svrhe, amen je prozoren. Škodovati hočejo a ta način družbi sv. Cirila in Metoda, atera ima veliko korist s prodajo vojih vžigalic. Dohodki Ciril in Me-družbi se nikakor ne smejo ajšati! Javnost opozarjamo, da se da preslepiti po vabljivih etiketah u sc drži prej ko slej družbenih vži-[alic. Sicer pa v kratkem še izprego-orimo o tej tovarni. Društvena naznanila. Sokol i." se korporativno ude- iži pogrebba svojega umrlega člana, ragega brata dr. J. Cerka. Pogreb se rši nedeljo popoldan ob 5. uri. birališče pred 5. uro v društvenem )kalu. Bratje — sestre, pridite v ve-kem številu, da dostojno počastimo adnjo pot rajnkega brata. Na zdar! Odbor. Društvo slovenskih trgovskih otrudn kov za Kranjsko. V trgovcem sotrudniškem društvu se je se-»fedeČi odbor: Oikar de' Ancana, redsednik; Josip Satran, t podpred-ćrnk; Marko Bauda, 2 podpredsed-k; Hinko Seljak, tajnik; Ivan Soklič, :a;nik; Ivan Kernc, tajn. namestnik; :>n Svetlič, blag. namestnik; Fran art:ič, knjižničar; Edi Požun, go-iar; Slavko Moran, knjižničarja amestnik. Football-match: »Ljubljanski foot-11 klub- — „Goriški football klub". 0 footballsezono otvori „Ljub-nski iootball klub1* na velikonočni nedeljek ob 3. uri popoldne na ti-iskem travniku za dirkališčem. Igral de proti „Goriškem football klubu", kma zna biti jako interesantna, ker prišteva goriški klub k najboljšim Jžtvom na Primorskem. Vsiopnina: jišča 40 vin, sedeži: srednji po 2 K, stali po 1 K. Brez vstopnice, katero mora vidno nositi je vstop na trav-repovedan. P. t. občinstvo vljudno rosimo, da se strogo drži navodil diteijev, kateri bodo imeli bclo-zelene ikove na levi roki. Tekma se vrši vsakem vremenu. Novomeška „Narodna č talnica" rired; v korist dijaškemu podpornemu uštvu na Dunaju v torek 9. t. m. norni večer s temle sporedom: Brahms, Trio op. 40 za klavir, vio-no in violo; 2. Tanejev Andante iz ia op. 21 za dve violini in violo; jcissohn, Trio op. 66 za klavir, )Iino in čelo. Začetek ob osmih, nec po poludesetih. — »Narodna alnlca" bo s tem koncertom podala eni ljubiteljem komorne glasbe lep tek, obenem pa vrši Človekoljubno lo za naše visokošoice, ki trpe v Jem mestu vsled vedno rastoče dra-nje vedno hujše pomanjkanje. Ker oode ta dan občinstvo že povrnilo velikonočnih počitnic in bo prišlo z 1 mi se dijaki tudi mnogo roje pričakovati obilne udeležbe. Popravek k poročilu o obč. oru prometnega drušl a na Bledu, i se ognemo nesporazumljenju iz-cno povdarjamo, da izvajanj na zad-ern občnem zboru o krutem postolju davčne oblasti ni prištevati takrat v'zočemu g. C kr. okr. glavarju Fr. uPncku, ampak so bile to besede J enega poročevalca. Gosp. c. kr. ajnemu glavarju so bili vsi navzoči 'aležni za njegovo nepristransko in Pesno delovanje v prid tujskemu ometu. Naprednjak!, ominjajte se pri vsaki priliki Narodnega sklada" nabirajte prispevke zanj! . 1 6ospodarstvo. Zavaravalna zadruga „Croatiau i Zamli. Dne 23. marca t. 1. je bila v dvorani palače »Croatiae« v Zagrebu 26. redna glavna skupščina zavarovalne zadruge »Croatie«. Ko se je dognalo, da je prisotno zadostno število zadružnikov, je otvoril predsednik »Croatiae« p~e-r.sm gospod dr. Vladimir p!. Nlko-Ue-Podrinjskl glavno skupščino, pozdravivši s kratkimi besedami na-vzočne zadružnike ter zahvalivši se v imenu ravnateljstva, da se je zbralo tako lepo Število članov, kar dokazuje, da se delo in razvitek tega edinega domačega zavarovalnega zavoda spremlja v javnosti z zani-rianjem. Predsednik imenuje nato za zapisnikarja glavne skupščine g. dr. Ivo Packa, lekarničarja, za skrutina-torja pa gg. Loschnerja ter arhitekta Edo Schona. Nato so prešli na dnevni red in j? opravljajoči ravnatelj gg. Štefan Orahor prečkal poslovni izkaz ravnateljstva za leto 1911., iz katerega posnemamo te-le važnejše pomnike. Pretekla poslovna doba je bila vobče povoljna; poslovanje se lepo razvija v obeh poslovnih strokah: življenskem in požarnem zavarovanju. Število novih zavarovanj in vsled tega število novih zadružnikov je znatno narastlo, katero dejstvo dokazuje splošno zaupanje v solidarnost zadružnega poslovanja. V poslovni stroki požarnega zavarovanja minolega leta se vkljuh znatno večjega števila škod konsta- 3 v a povoljno razmerje med škodami in splošnim prejemkom premij (63%). Izredno število požarnih Škod et leta se mora ne samo v naših krajih, ampak v vsej monarhiji in preko njenih mej pripisovati veliki in dolgotrajni letni suši. V poslovanju življenskega zavarovanja, v katerem zadruga deluje že sedem let je minolo leto pokazalo vkljub konkurence velikih zunanjih zavarovalnih društev takisto povolien rezultat, kakor se to razvidi iz stalnega naraščanja zavarovalnih glavnic in prejemkov premij. Tekoče leto otvarja zadruga novo poslovno stroko zavarovanja proti telesniai nezgodam, za katero se goji trdna nada, da se bo istota-ko povoljno razvijala kakor poslovanje življenskega in požarnega zavarovanja. V poslovni stroki požarnega zavarovanja je račun dobička in izgube sledeči: na zavarovalnini, pristojbinah in drugih dohodkih je prejemkov 1,188,338 K 09 v. Stanje plošnih obvez zavarovancev, katere so v hrambi zadruge, znaša z dnem 31. decembra 1911 4,303.004 K 85 v, stanje vseh zavarovalnih vrednosti pa znaša 448,903.036 K. Požarnih škod je bilo izplačanih preteklo leto 352 v zneku 527.415 K 50 v, zraven šc 15 nerešenih škod iz L 1910 s 37.319 K 54 v, skupaj torej 564.735 kron 04 vin. Od osnovanja zadruge do konca !. 1911 je bilo izplačanih odškodnin skupaj 4,772.340 K 27 v. Nasproti skupnim prejemkom 1,188.338 K 09 vin. so izkazana skupna bremena s 1,094.047 K 77 v ter ostaja čistega 94.290 K 32 v. Od te vsote se doiaja v smislu zakonskih določil za povišanje dosedanje premijske resurve ter po odpisu inventarij in neizterljivih terjatev 11.128 K 40 v. razen česar ostane čistega dobička 83.161 K 92 v, ki se razdeli v smislu zadružnih pravil tako-le: 25.000 K se izločuje za odkup kuponov ternelj-nic skupina A za leto 1911 in ostaja nato še 58.161 K 92 v. Od tega pripada 12% na tantijeme Članom zadružnega ravnateljstva s 6979 K 43 v, 5% tantijeme članom nadzorstvenega sveta s 2908 K 10 v. 12% pokojninskemu zakladu zadružnega .r: tdništva s 6979 K 43 v, 15% rezervi temeljne klavnice 8724 K 29 v, 15% rezervi obresti temeljne glavnice 8724 K 29 v, 15% redni rezervi 8724 K 28 v, 2% občini glavnega mesta Zagreba 1163 K 24 v ter 247o specialni rezervi s 13.958 K 86 v. V življenskem zavarovanju je bilo tekom leta 1911 podanih 1339 ponudeb za zavarovalno glavnico 3,774.599 K. Od teh jih je bilo sprejetih 1090 z glavnico 2,919.881 K. Skupno stanje zavarovanih glavnic koncem leta 1911 je znašalo 4224 polic z zavarovano glavnico 10,608.577 kron. Čisti prirastek je znašal 483 polic s 1,310.315 K zavarovane glavnice. Prihodek na čistih premijah je znašal 467.662 K 03 v, ter se je nasproti letu 1910 povišal za 67.878 K 02 v. Smrtnih slučajev je bilo 27 z zavarovano glavnico 95.878 K, a to proti računskemu zaključku za pre-tečeno leto za 4 osebe in 675 K zavarovane glavnice manj. Po umrlih Članih je bilo izplačano doslej skupaj '07.898 K 21 v. Po odpisu stroškov organizacije, inventarja, ustanovljenja matematičnih rezerv ob istodobnem odpisu celokupnih stroškov akvizicije, ostane poslovnega preostanka 27.982 K 18 v, ki se razdeljuje po določilih zadružnih pravil, in sicer 15.000 K se izločuje za odkup temeljnic skupine B za leto 1911, in ostane še 12.982 K 18 v. Od tega odpada 12% tantijeme članom zadružnega ravnateljstva, 5% članom nadzorstvenega sveta, 12% pokojninskemu zakladu zadružnih uradnikov, 15% rezervi temeljne glavnice, 15% rezervi obiesti temeljne glavnice in 41% zakladu dividende zavarovalcem. Nato so prišli na poročilo nadzorstvenega sveta, ki konstatuje, da so poslovne blagajne in knjige v popolnem redu. Glavna skupščina je prejela poročilo o povoljnem razvitku in napredku tega našega edinega domačega zavarovalnega zavoda z zadovoljstvom na znanje in izrazila upravi, ravnateljstvu in nadzorstvenemu svetu priznanje, podelivši mu obenem absolutorij za I. 1911. Nadalje je sklenila, da se v smislu zadružnih pravil, počenši s 1. majem t. 1. izplačuje iz zaklada članske dividende 7% od iznosa enoletne premije na ime dividende za leto 1911 onim članom zavarovalcem rednega življen-kega zavarovanja, katerih zavarovanja so do konca min. leta bila polna 3 leta v veljavnosti, poleg tega nar'i-cipirajo na dividendi vsa ona redna življenska zavarovanja, ki so tekom 1. 1908 pravilno obstajala in to raz-merno proti faktično vplačani premiji v tem letu. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila volitev dveh članov v ravnateljstvo in sta lila soglasno izvoljena gg. dr. Mirko pl. Antolković in arhitekt Vjekoslav lieinzel. Nato proglasi predsednik dnevni red za izčrpljen in zaključi skupščino. Poslano**) Gosp. Matiji Trkmanu, Podkraj nad Vipavo. V Vašem odgororu na poslano v »Slovenskem Narodu« z dne 2. apr ia 1912 kažete zelo Čudne pojme Moi doižmk ste, pa pravite, da boste Vi mene i>kali, kar imate dobiti od mene AH mislite, da boste s tem res svoj dolg poravnali ? Sodbe ne bo tr**ba delati vsakemu samemu sebi. rrarveč jo bo naredilo sodišče, kateremu ste ie izročeni. Gotovo pa je, da Vi niste taka oseba, da bi se že i« nje dalo sklepati, da niste Vi moj. m?rveč jaz Vaš dolžnik Kdor Vas pozna, si te sodbe gotovo ne bo naredil. Vsakemu svetujem, da bi se zaradi sveta na Vas obračal, ker se pri hribotcih malokdaj dofcer svet dobi. Kar se tiče zadeve Vr. VIII. 720/6, pojasnim jo jaz sam vsakemu rad S cer pa ni treba dneva pred večerom hvaliti, ker zna Vas še večja nesreča doleteti, kakor je mene. Značilno pa je, da sem prišel v nesrečo ravno radi mojih sorodnikov, katerim moram žalibože prištevati tudi Vas. Anion Srebotnjak. * Za vsebino tega spisa j<» uredništvo odgovorno I© toliko, kolikor doloma zakon Srnin i list obsega 20 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslenu ek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Parila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Ciril-Metodovo družbo44 Fran Dekleva v Pulju na vojni ladji S. M. S. Aspern K 3*50, Mihael Bregar, Maribor K 350, in g. Gorse gostilničar pri „Novem svetu, v Ljubljani K 10-—. Skupaj K 17 — za „Narodni sklad** gospa M, G. v Novem Mestu K 3*—. Živeli nabiralci in darovalci! Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „ftloll-ovem francoskem žganja ln soiiM dokazujejo usesp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče, dobro znano ant-.revma-tično mazilo. V steklenicah po K 2*— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. BtOLL, c. in kr dvorni založnik na Dunaju, Tnohlanben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 22 Splošna draginja se pojavlja povsod, tako tudi pri napravljanju obleke. Vsak pa lahko prihrani mnogo denarja, ako vse blago naroči naravnost iz tvor-niškega kraja od svetovnoznane tvor-niške firme za sukuo Siegel Inchof v Brnu. Ravno izšla najmodernejša spomladanska in poletna zbirka s čudovito nizkimi tvorniškimi cenami se tudi privatnim odjemalcem pošlje na željo gratis ia franko. Priporočamo p. n bralcem našega lista, naj si naroče prekrasno ilustrovani cenovnik tvrdke Bratje Krejcar, tkalnica ▼ Dobruški, Češko, brezplačno in franko na ogled Presenetljivo lepe novosti tapet ima za to sezi|o zaloga tapet Jeric & Schusehitz, Dunaj VL, Gumpendorfer-strasse 6. To v vednest vsem, ki si hočejo olepšati stanovanje. Uravnanje telesnega odua anja je eden glavnih pugoiev pri odpravljanju nerednosti prebave. PrHmda odvajda so kakor znano škodljiva. Zato pa rabimo brez motečega postranskega učinka neopazno mila odvajalna sredstva, ki se tudi prebave ne dotikajo, nego jo pospešujejo in jačijo, namreč dr. Ro-e balzam za želodec iz Itkarne B Fragnerja. c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobivi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Vila. Moč žena, njih "dravje in svežost bodi prihranjena vi-jim namenom ka-kar pa naporu dne perJa. Pranje s »Persilom«, samodelujočim pralnim >redstvom bajne pralne moči in za am-čene neškodljivosti zmanjša hudo delo pri perilu za polovico časa, zakaj kemični proces pri ra/tc pijenju »P er sila« v vodi stori daleko večje delo kakor ga pa more najn oČnejša perica opraviti pri najfinejšem mencanju, drgnjenju in krtačenju perila, sarro z razliko, da petica perilo r?z. 6. 7. «j. J 737 2 76 si. jug del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 7*2'. norm. 7 7* Padavina v 24 urah 00 mm. 1 Pogreb ponesrečenega proj. 3r. Cerka se vrii jutri v nedeljo ob 5« uri popoldne iz Ilirske uliee štev. 21. 1274 Maze|sko dru&tvo za Kranfsko naznanja svojim udom in prijateljem, da se ie njegov neumorno znanstveno delavni ud in večletni tajnik sSp. -Jožel Gerk gimnazijski učitelj r Ljubljani, . dne 4. t. m zjutraj na Stolu smrtno ponesrečil. Odbor vabi vse ude k pogrebu, ki bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne iz pokonikovega stanovanja (Ilirska ulica, 21). Mladeran znanstvenika časten spomin! Odbor. vv Sli um in strojepisca (slovenska in nemška stenografija). ar. Josip KarlovšeK. ođvatniR v Celju. Zaradi gospodarjeve bolehnosti se da £MF" takoj v na'em ~M nasproti topnlčarske vojašnice v Ljubljani sliliia s koncesiio event. se proda ludi hiša pod jako ugodnimi pogoji. — Več se izve na Danaiski cesti štev. 69 v Lfabl ani. 1260 V.aarska in gospodarska zadruga v Sornbsru pri Gorici ima ca mti nI sto MJlitn? oailzjatDsjšoga Cena od 56—60 K hI. Na zahtevo se posluži z vzorci. 1269 Na lepem prometnem kraju, oddaljeno nekaj ur od Ljubljane, v bližini kolodvora. fs aa prodaf 1267 VILA z velikim zapjenim vrtom, solnčno lego ter solnčao in parno fcopeljo. Vsled te^a pripravna za Eetovišče in zdravilišče. Porsnila v posredovalni p'sarni Mit BiijlH. Ugljana. ŠMia unca 13. Tel. 153. ft««*«««««*« u % «esn a; * I ...Jp umetniške/, in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v m •i i Prešernova ulica 7. ■ u n at « Pooblastilo po sestavi izvrševalnega od* Siona nar. napredne stranke se dobe i dihi i uma Cena za 100 komadov 4 K. i X E K Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. k m k Ljubljana x is x Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X S X Konfekcafska -trgovina in zavod izdelovanje oblek po meri LJUBLJANA, r priporoča svoje ezborno tzdolke vsakovrstnih n ebiačIB. Strogo solidna postrežba. Rfajnižle, stalne cene IS&i3trovanB conski na razpolago* Losne kite na|llneje kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vso vrste lasne podlage in mrežice -lasulje« brade in drage potrebščine za maskiranje vse no smernih cenah nrl-*orc6a Sieian Strmol! brivec in Šasničar Sjubljana, pod iranco št 1, (zraven čavlUrsksga mosta). izdeline vsi« laamlcarska dela solidno in okusno Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane Ženske lase 3 ro narviStill crn*h I7S* zf/ZoSni oalott 9ff. Sedej~Strtwd ca mam MtoSune le narftncjoe t&vz&Be. J&atn* &to$wfe$ vcStio v &alocjp. tfiezetnova uitea. — šaiaca mtoCne Atanttnicc. UM ■ M^te«.««i«*a. m lili I fcfc« H gostilni spadajo 4 prostori za obratovanje, 3 sobe za stanovanje in kuhinja, koniski hlev, kegl? Sče in senčen vrt. Najemnik je obenem roditelj založništva puntifjarnskega piva, ki se nahaja v hiši. Najemnina in poboji jfiede založništva r>iva po dogovoru. Ponudbe do 9. aprila 1312 1110 na pisarno V. Scagaefti, L^blfana, Cesta na HuđoISovo železnico 18. nimfi w' &£a i« ti a OramoloĐl - »t iz prve roke se dobe Ie v :: ateljeju za gramofone A. Raster, »liana Sodna ulica št. 5« Velika tvoraiška zaloga. Gramofon za gostilničarje x magnetnim vmetoni. popolnoma sam deiejoč, začne in ienja sam K 83'— Enc'eim pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1009 Telika zaloja jrrimo-.*. tonskih plssc. .*. Za velikonočne pravnike 5t do*oi/u;a tvrd%a Jf. Suttner .'. Jtfestni trg št. 25 S^oie cen/ene odjema ce ooosorifi na svojo na bogatejšo -tatogo vseh vrst ur. kakor ludi draguhev, yiatntne srebrnim in sotoh vseh v to siroto ^padajohh predme'ov, Matere m ta^c uvrstita, da bode lah^o v-a^ ce*?;. cdrcr.aiec co&ol-nema oostrejen po svoem okusu in se bo vsa^o naročilo rm$t*o v popolno jadovo (mest 2a solidno redno m točno postrejbo romčim. —asa— JSa obilen obisk se priporoča 7 veimspoštovan-am —=—■ tvrdka J{. £uttner 'Jifestm trg št. 25. Spretne zastopnike se provizijsko prodajanje Šivalnih strojev-i zmerna delna odplačila lire mo J. Hn moseh, veletrgov na s šivalnimi stroji, Praga-SmicfeOT 595. Ml ie loj pili v Ljubljani. Krakovsko pređmesf. z vrtom za primerno ceno. Potrebri glavnica K 5000*—t drugo ostar, vknjiženo z nizkimi obrestmi. Ve se izve ? pisarni dr. A. Svigelj* odvetnika v Ljubljani. I©' Cuvafte se peg, V nit •biičis bn krsno«, tiat* m tirno kakor sJsbaetr Fep pik«, »«r>ui£»i», rdeiico »blitt« ia somu, sive ta rane tMo ia vmk *ri »ten acd'miit^lc od vrani tawr!:"r.^ «»«h ..Vlailooa baltamSn". ^:ckienic« k T3 Hf.anti. b»i- milo K 1 1 • — Učinek ie apaaiti ie : enkratni rabi ==:----=— IScprifetne dlačice »1 Sotoot domski kostumi, I vrhnja tn spoan/a ktitti v vsakt cent tn barvi tn najvrčft izberi. r glaze prainc, čipkaste, sviiene, voiine in z&čnertega &/aga. Stisne halje. rmm hr>1e«ti v < mi*«' •dini miš h ^ eno atikodnivi „SattyfffflO". S«ek!( -:t'-----... ■■ kron f So ■ 1 - Bujna rast las in brk sn anSnSl nakni c tdm« naiholjša >a«n« nustia n— aa „Poarine". c*m* k *—r *n-- Bujno polncsi-hrosno oprsji «toaaaa vs^ka »taborna daata v 2 ladnik. TJEinok - « X«^teT!lat aahraini in prrtnahti dopisi tdravnikov *a M na raspalafo Urr>«J» aa vidi ie » I rfneh — ZiM kr»pčilno in mrvein'\ote «r«Hatvo. Cena ateklenice »rt:. aalaefa src d nt v« Et-Admlllo a atavodiloan K K posebni Kremni isriećek »Vladicco« K 1*— — Prodi)!* - - — mrpoli)r& edino ord. kaaan laboratorti —— P. Hafelka, Praga, Vršovicc 752 srn k/o-buke. @Žrošht platneni slantniČki tn mornetrshe r0f21f*0 z* *%stra m to te ga pikeia. pralne oble-m kice. ptedpasmkt, matice m nogavice itd. Za žalooan/e: črni kostumi ra^ličn? b}w*e. vrhnja krila, SPodnja kri/a. plašči, pletene jo^e, klobuki, pajčoiani, rokavice, flori rm vst drttgt modni predmeti ter ttaktvt srn. vtuce.--1 ■ =- glavne poste Varstvena znamka: Sidro. 3329 ■i v. rinlmcnt. Capsici comp. Nadomestilo za a to limm s sidrom priznano izbora*, boleciae tolažeče ia •dlTajala« marilo •» prehlajeajs itd. po 80 h, K 1-40 in 2-— se dobiva v vseh ckarnah. Pri nakupu tega splošno rilj utrjenega domaČega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v skatljtcah z našo varstveno znamko .sidren", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Riolitarleva lekarna pri »Zlatem levu" t Prafi, t\Mm L 5 mi. i f m Brzojavke: Prometna banka LJublJanaa :: Teielon štev. 4L :: O. tti-. prlv. ometna banka podružnica Ljubljana, Centrala na Dm js. — Ustanovljena 1864. - 29 poJminlc. W lirijll trfl-SV. Pelta CKita (f itili JaiCflraziOlli flMHIIIil Stanje denarnih vlog aa tiran, knjižice 30.apr. 1912 n K 74,433.380-— preje J. C. Maver SelaiSId kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanjt vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje danarmlll »ia)f na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ueofrtm obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vik dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in »previjanje (depeti) vrednostnih papirjev »n rosoila nanje. Najkuiantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih ia inozemskih mestih. — Izpla cevaeje kuronov ia izžrebanie vrednostnih papirjev — Kupovanie in prodajanje deviz, valut in tujih novcev Najemod.iia varnih redalov samoshrambe (sates) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, ^stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezolačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Ianinoiln In nakanila v Ameriko In ls Amerike, 166V ISstmctaai In plamena pojasnila. In nnevejfi • vseh v bančno stroke) spadnjocih transakcijah vsskdar bmatpls^no. Slovansko Sokolstvo. Udeležba na zletu. Zlet slovanskega Sokolstva. Unia francoskih gimnastov se zahvaljuje za povabilo na zlet in naznanja, da se ga udeleži, hoteČ utrditi stare vezi med seboj. Iz druge strani smo pa izvedeli, da je ravnateljstvo francoskih izhodnih železnic že naznanilo posebni vlak s 200 do 250 osebami Iz Pariza. Vlak pride v Prago v petek, 28. junija ob 4. popoldne. Francozi so prvi, ki so naznanili število udeležencev, dan in čas prihoda. Iz Jekaterinosiava na Ruskem, kjer se je pred 2 leti ustanovila sokolska enota, naznanjajo, da pride v Prago najmanj 70 članov in ena tekmovalna vrsta. Za sprejem amerikanskih gostov, se je sestala posebna komisija, ki je že stopila v zvezo z inozemskim odsekom »Češkega narodnega sveta«, s banko »Boheniia« (ki priredi (ta izlet) in z ameriškimi krožki v Pragi. Vseh gostiteljev bo dolžnost, da bodo napravili bivanje češkim rojakom iz Amerike kolikor mogoče prijetno. Gostitelj Je tako-rekoč celi češki narod. Kakor se je proste vaje priglasilo veliko število telovadcev (13.000 inož in 5000 žen), tako tudi za tekmo. Za tekmo se jih je priglasilo 3091, relativno še več, kot za proste vaje. To je dokaz intenzivnega dela v telovadnicah. Do sedaj je prigiašeno 56 bratov k tekmi za prvenstvo »Zveze Slovanskega Sokolstva«, 355 vrst v nižjem in 37 vrst v višjem oddelku. Prosta tekma obsega skok, tek, bremena, metanje kroglje in proste vaje. Priglašenih Je 26S bratov. K posebni tekmi, kjer je tekmovalcu na prosto dano, udeležiti se sledečega: tek na 100 y (91 4 in), na 300 m, na 500 m, v vzdijranju bremen, metanju kocke in kroglje. skok, trejskok. ro-koborba. plavanje, plezanje in šer-mu, je priglašeno 399 bratov. Za nredzletove lavne telovadbe, se je priglasilo iz Prage m okolice 1897 šol. deškega naraščaja za proste vaje in 821 za igre (= 2718). go-ienk za proste vaie 1800 in za igre 300 (— 2100). Obrtniškega naraščaja pa 1000 dečkov za proste in 120 vrst na orodju. Za javno telovadbo sokolskih jezdecev se je priglasilo dosedaj 6 /jezdnih oddelkov. Letensko teiovadišče. Obrisi telovadišča, mogočne stavbe, so v zadnjem času že dobili temeljno obliko. Je to ogromno delo in bo srrejelo v se 110.100 ljudi, ne da bi bilo prenapolnjeno. Hitrost dela, ličnost izvedbe se splošno hvali. Stavbo telovadišča je prevzel znani strokovnjak Ant. R u b e š. Glasbeni paviljon, slavnostne vhode in vrata telovadcev izdela tvrdka Boučko, Hala in f^odek. Značke za razstop razstavi Fr. Kareš. Ker se je občinstvo pri V. zietu pritoževalo, da je omejena komuni-- ia. ko prehajajo telovadci iz zbirališča na telovadni orostor ali obratno, je sklenil odbor, da se napravi podzemeljske prehode, 3 m široke in 3 m visoke, s čemer bo občinstvu ustreženo. Tekme za okrasitev telovadišča se je udeležilo čez 25 umetnikov in je Dodalo čez 60 predlog in načrtov. O teh načrtih je odločila porota, za to sklicana na soboto, 30. mar--a. V poroti zasedajo zastopniki u :etniških društev in slavnostnega odbora. Arena na Letni bo preskrbljena /. vsem. Na tribnnah bodo postavljeni strelovodi. (Fa Schoile). Delo je pregledal nrofesor češke tehnike g. inž. Karel Novak. Železniški promet — stanovanja. iMinistrstvo je dovolilo znižano vožnjo vsem članom sokolskih društev za pot v Prago m iz Prage. 33% znižanje velja za vse razrede osebnih In brzoviakGV. Slavnostni nor se je pri tej priložnosti zahvalil Jednotnemu klubu čeških poslancev, ki je mnogo pripomogel k ugodni rešitvi tega perečega vprašanja. Seveda je pri tem odločil ta motiv, da je ministrstvo dovolilo 1. 1908. nemškim turnerjem 50% znižanko. '.••'v znižanko so dobili esnerantisti in eucharisti za njih dunajski kon- ] gres — 30.000 Sokolov pa tudi samo 33%. Obnovila se je zopet stara nstorija o desettisočni subvenciji, j katero je vlada nakazala zletu zato, 1 da lahko z isto vsoto sanira propad- j ia nemška kopališča. Znižana vožnja velja samo na ! pro;:ah c. kr. avstr. državnih želez-nic, od južne železnice ne pričakujte nič. Državna železnica se resno pripravlja na ta zlet, da ji bo mogoče postfeči z dostojnimi vlaki in vozovi. 2e sedaj se vrše predpriprave za zadostno število voz in ravnateljstva so dobila informacije, oz. različnih krajev o številu izletnikov. i Inspektorat c. kr. severnozapadne železnice (načelnik g. nadinspektor Klaus) je prijavil g. nadrevidenta Kernerja v železniški odsek, kateri vodi pod vodstvom br. Chrousta vse železniške stvari. Kar se stanovanj tiče, se bo moral stanovanjski odsek obrniti na češko javnost z oklicom, da naj da na razpolago prazne prostore; prijava Sokolov in gostov tako napreduje, da bo moral odbor storiti ta korak. Upajmo, da se bo stvar ugodno rešila. »Živnostenska banka pro Će-chy a Moravu« je prepustila stanovanjskem odseku celo Kounlcovo palačo v Pansk) ulici. Izšel je tretji zletni plakat, j ogromni lepak flornika, češkega i umetnika. Razposlal se bode vsem : društvom, vsem zvezam. Privatnim ! interesentom se prodaja po 9 K. — » Slavnostni odbor naznanja, da nima ničesar skupnega z akcija »Narodovi osoodcif s k ć jednotv« v Pragi, kar j se tiče trgovskih adresarjev in iz- | veskov v reklamne svrhe. a' " * o Zletovi odznaki se izdajo samo I v bronu in sicer za članstvo in za goste. Letos se ne izdajo zlati In sre-j brni odznaki, tako da bo ime! najimenitnejši gost isti znak kot navaden telovadec. Samo Člani C. O, S. i dobe pismene legitimacije, da se lahko povsod legitimirajo. i Voda opazovana s po-.*. večalnim steklom. .*. Kapljica tekočine ki ae j« vzeta ts pljuč. M aopilth trpečega Človeka, ka tretji dan po ajegovi satrti, je vsebovala mikrobe, ki so ta narisani 403« Une 28. junija bode sprejemni večer, in ker ne bi zadošča! otok 2ofin, se je pridobil še otok Strelski. Komunikacijo oreskrbi »Pražska" paroplavebni společnost« s pomočjo dveh parnikov. Dne 29. junija se vrši koncert v Representančnem domu* v dvorani mojstra Smetane. Nastopi »Orkestralni združeni« in pevska zbora pražkih in moravskih učiteljev. Zastopana bo le češka glasba, izvedle pa bodo program samo diletantske sile. Veselica na razstavišču bo imela češki značaj in nam bo predstavljala češko zabavo in ljudsko življenje na nji. Jubilejnih članskih izkaznic se je izdalo 100.000 in so pošle. Izšle bodo še v 25.000 komadih. fI ! I • ! i i Si* '_} tj ija a .4' -J- saa * Proti is ion in ilii \t izborno đeinjs dobro znana antiseptična Meltisine ustna In zobna voda ki utrdi dlesno in od&tran?«!« nepristno aapo U cal. S stepenica s navodilom 1 krsno. Deželna lekarna Milana Leusteka v LittGl!&ai, stoslfeva cesta stav. 1 tclcg Franc Jožeferega jnbilejnega mosta. V tej lekarai dobita ja zdravila tadi daai bolniških blagtja j u2. železnice, c. kr. taiicac tsvarne in »kr. bo!. bla*ajae r Ljaoljaai. MeloaJne-usina in zoama voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1906. 1'la? pospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaie Izborno delujoče antiseptično melnsino-nstne sobna vodo, katera ic neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in Od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal bpoštovamem Mato Ka urino vi kr pošte meitsr Goadron-Guvot usmrti te alhrebe v voJi kakor tudi v pljučih. Pred kakimi 30. leti s« je p£>sre£TU# H. Ourotu, £iiameniičmtt lekarnar}« v Parizu, b«~ traa v vodi raztopiti. Po tej iznajdbi se l*hko dobi ćandaHOfi pri vseh lekarnarjih pod ime nora „Goudroa Guvof neko s kotranoa* vmešano pijačo, ki v aotrebl služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode aH kakršne M bodi druge pijače pridati eno alt dve kavni žlici. Rabljen}«' zdravila .Ooudron-Gujof, pr\ vsaki jedi, t* sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila kamore ozdraviti eelo najhujša čudenja sopil kajti kotraa zadržuje razdelitev razni« mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče »i predstavljati bolj priprost« ia uspešneile zdravilo. V slučaju, da bi m komu ponujalo kake drugo sredstvo, namesto pravega .Goudrort-Guyot" tedaj at»j K v lastnem interesa vsakdo varuje. Ako se hoče kdo sdraviii ed vnetja v sapniku, od katarja, tedaj saj eahteva v lekarni le pravi tGoud'on-Guyof. Dobiva se tega fcl »cke posebne vrste smreke, ki raste aa norveškem obrežja, hi je naprsvljea lastnoročno od Guvota, izumltelia raztopljivega kotrana, m tako tudi uspeinejsi kot vsa dru^a sredstva. Za odstraniti vsako pomoto »aj ae natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime M3«ty»t* natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Mai^on FrOra, 10, ma Ja»oli, Parls. To zdravilo Mane HO vufc&rgov* na dan ia tndi ozdravi. Oni, kt se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nademestijo tega Guyot, s kroglicami Guyot, Ui so narejene ic pravega norveškega "kotrana, in katere se jemljejo 1 — 2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva, pastil Guyot je bela. in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Guvoi". Zaloga: Maison hrerc 19» me Jacob, Pariz in v vseh lekarnah. V SifaMjani s< dobi v lekarnah: Cfcfef, Fieeolil Fr. Suišnslr* C. eL Trnk^csj. A. KUNST Uabljaaa Židovska ulica Ste«. 4. Velika zaloga obuval lnstm6si& izdolka za dazno, ffoomavdo in otroke Jo vodno na izbor o* Vsakrina aartCita se izvršajejt run* trn t« nizki ceii. Vse mere se shranjnjejs ii zaznabsjejs. — Pri sonarjih naročilih aaj se kUgsrcli fzirce poslati. 40 i l»rvi in odin! slovenski nglaćovalec in trg*voo nlasovfrfev Ljubljana, Poljanska c. !3, L Si«sovir?e, planine ia ha/zno- nfil« iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po *o!id-iiih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovir je imam vedno v zalogi. Vglaševanj« vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem piecizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Clas-btrd Matici in drugim slovenskim zavodom uglašujc glasovirie izključno le taMna tirfe 6. F. Ut dob« vsak 1 plo§ čo in 200 tge!, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako n?enkrat naroči 10 p!ošč. G rs ki a f on! že od 21 K naprej Avtomati 5s od SO SC naprej ini: na prav Bajfanaanaa seosoćne o&roka. Posebno ugodni nakup za »g. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največ'ih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodajalci dobijo nopssl Zahtevate cenik, pošljem ga zastonj. ajf»f". Ma 1 sij J £2 & H*;" wsa s^aw s s k e »as *m & ■ RJI! m m m m na Josip Gregorln krojačnica %, rve vrsta a za gospode in slame s Lj^bijarsa* Stari fpg 3. aa a rn m s? m m m ■ [ r a m m p a se naiiajs na Ounajski cesti 20. BtasprotE havarne MEYropaui Tramvajska is: postaja, e a e Z»!orja inozem- skegia in pristno angleškega b3aga. e Cana aollalne. a Past»*ažba točna* Z aaUfenlsN spadtavaajoasi m Josio «8 & m 1*5 m 9? B a Josip Gregorin ■ :s 733 krojač. a 3 Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline vKkm pr*v*T*£at)4» aernosa« b«i«eia* Zm m^fk j hitro »«iniricaje f« pofolat««)«, m vplahnienn " •tcklta ra ofanora praatiCaapti elaakoT ter atlstra-u »m * abctiUai mrgolrmju a£iakaj* pracm«t!jtTi ■■■■ . ii%V*>n FRANC KOS Ef^lljaaa, Soil£aa »Hca ftt 3. ffl ju □ □ Sinil trgovina »9 h trgovina "■:m::l eoderfte, ti-•mfit cegavi»t rs -kavi«, pnse&Bs qHi-ke mx man plh 'M »ttrijal L t i oa drobao in deSelo Šivalni stroji od 70 S naprej; 3Sp" pletifini stroj patent »NVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 r Podpirajte domačo industrijo, z finih ročnih del i Saasasssssasaiai a t^easai i i—tek » » »K • S Inilitv • » » as-— • »c » Izdelovaije ia flivna zalofa v B. Fragnerja lekarni. e. in kr. dvorni dobavitelji, a^ana-IIL, stv.lfS. T LJvMlaU&l, Židovsko ulioa štev. S. Pmztte nm »mu mmetkm ta salo i ▼ lifaMfasUs lekarne josv. sir. S. iMoceli, Jas. SlsanaU. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje :-: Pasiranje >: urar io trgovec z zlatnino iD sre&raiiio 19M zapriseženi cenilec Ijnbljana, Jurčičev trg 3. Zaitttnjte saj ravastar Izm oainifeiii tešil. aa 7056 • vv ntaseiste samemu gospodo pri M\ n gosiodin o. Ponndbe na kemično tvornico „Union11 na Reki. 1271 vajen vseh v to stroko spadajočih popravil, naj ic soadajo v to ali ono obrt. leii 115. mm PTBieaiti služUn 1031 Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda« se sprelme v službo pri ribniški graščini ni Dolenjskem. Ponudbe je nasloviti na .Oskrbni štvo graščine v Ribnici. 1264 V najem se odda radi bolezni dobro vpeljana trgovi z mešanim blagom, v prometnem Irra'u ob železnici, deželn« cesti, in farni cerkvi na Gorenjskem — Vorašanja na u irav »Slovenskega Naroda« 1230 Odda se oli proda 1194 Poizve se v trgovini Pogrebnega zavoda v Prešernovi ulici št 44. Proda se pod Rožnikom 773 za 13.000 K. — Več ravnotam. Jtonous 2 sobi, kabinet in pritikline, zračna lega. 20 minut od glavne poŠte, se odda tako] ali pozneje. ViZ v zalogi pivoianta Laški trg f Svinji Železni v vseh panogah železne stroke popol-:: noma vešč, zanesljiv kalkulant, :: se ište za nefto veletrgovino z železom v provincijalnem mestu na Hrvaškem, pod ugodnimi poboji. — Ponudbe je poslati na uprv. „Slov. Naroda." 1235 Dobro idoča žaga z ekonomijo v bogato gozdnem kraju poleg žele-leznic se iz zdravstvenih ozirov zelo po ceni proda. Vprašanja se naj naslovi na uprav. »Slovenskega Naroda." 1241 krasen landaver krasne slike mi sil posode za hotel se zelo ceno proda. 1:66 Pogačnik-Rebolj v Kranju 24. VRSTE ZANESLJIVO ZDRAVI • Revmatlzem, lachiaa, motanje presnav- Slavonija IDMUILIJCE Alkalitao- mnriat tal topil vred. Radioaktivno! UOjaipf diabetes, konotltucljsho boli at otroške boloanl, hettat bolsanl in u aksudata. n 11 ri u ■ Poletno In zimsko zdravljenje. aaV— Na ieljo prospekt. xastonj. ~^BM u n ii ii m 64° C. . Cigaretni papir „OtUman" je pristen samo s to glavo! Zavrnite vsako penaredbo. 366 Zavrnite vsako ponaredbo. liit vit beiarrja kadilce? clgartt Oitiaisi, ker so s sedko upravnega JodiSCi ri Bnaje od 9. nsrca 1912 vse imitacije izbrisane. ; preiema zavaiovanja človeškega življenja po najia^novrstnejŠih kombinacijah rod tako ugodnimi roeoji. ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je doživetje 101 ugodno zavarovanje na in smrt z manjšajočimt se vplačili. MS NAVIJA fcfc •s - ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi, • Rezervni fondi B 53,753.285-24. — izplačane odškodnine in kapital!]* K 115,333.303 31. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. 1 W«a oojasaiia Urnim* ——————— [imamo rotrniniliubiiani i Đonom oliti tisv. 12. -oa Zavaruje ooslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonstne namene, S Glasovir dobro chratnen in novo poplavljen, b Mir za rcalo reno moda.1064 Pojasnila: Poljanska cesta 13 L Ljubljana. 1211 Odda so več vos 1?62 fpraSaaji ta: Oresh? Deienst.IjaMja«. WoI!o?a ulici 10. iščem voznika od 24 do 40 let starega, neoženjega, za prevažanje raznovrstnega blaga. Pla/ilo po dogovoru 8 1156 Karlom Slikovit Cernilial, Istra. Puc&ovo motorno lolo s stranskim vozom za 2 osebi se proda za 1200 kron. M it mn i iCifiian vajašaiti f LjujljanL Nekarsnlm lvs H P ali pa Peugeot 3 , HP se ceno proda. M Mani. pri deželo! »Mi. Vsem, ki trpe na kili pošljem brezplačno pisanje o temeljitem ozdravljenju kile vBrea operacije) 1060 F. Rainer, Lands-bsrg, Bavarsko A 20. Ljnoljana Pol Iran! i priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, iči-palniko?. dalinoTledn v in vse v to stroko spa-:: efajoče predmete. :: Dne 18. aprila ob 9. ari dopolutine is] na solili Ui pHai ga M\ (Zapri« i 11 ia ki) zemljišče vi. 5t. 137 kat. obč. Zelečc in sicer na licu mesta. Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88 tisoč K, vadij znaša 8000 K. Hiša ima prostore za gostilno, ven sob za talce, 2 verandi. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, kelfisče in gospodarsko poslopje s stanovanjem. Posestvo ima srenjske pravica, 16 njiv, 5 travnikov, 1 pašnik in 3 gozde. Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtnijski slogi, tedaj celoletni promet. 1265 iz i L J F J L 1L Oddam kantino. na svoji žagi v zelo modernih, zidanih prostorih, kjer se lahko izvršuje velika trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo. Eksistenca je trgovcu zasi-gurana, ker živi lahko od samih mojih delavcev, poleg tega mu je pa odprta lepa prilika, delati tudi z mestom in okolico. Dobro priliko ima trgovec tudi za v bodoče, ker v najkrajšem času spravim v tir tudi valjčni mlin in vsled tega postane ta trgovina lahko ena največjih v prometu, ker prevzame tisti najemnik celo prodajo moke. Za to mesto, katero ima v resnici lepo prihodnost, naj se oglasijo trgovci, kateri imajo tudi svoj kapital, ker brez kapitala danes velike trgovine ni mogoče voditi in „fretarjev" ne maram, ker do danes zaspanih trgovin nisem bil vajen imeti. Oddam še voinino za 5 parov konj za pet let. Bukovi hlodi ležijo tik lepe, ravne ceste, oddaljeno 12 km od žage in plačam 77, K za m\ Voznik dobi v mojih poslopjih lepe hleve ia stanovanje za cele družine, torej zamore vsak tujec to priliko porabiti. Anton Kajfeža Kočevje- ==■1=11-»=—" ■ffl IT- 3C 31 It Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem! Največja in najbogatejša to« varniška zaloga precizljoklh ur, briljantov, zlatnine, se brni ne, Lastna tovarna » ŠTtcL Konkareočne ure po K 3 50, 4, in 5. Najboljši šivalni stroji. Pouk v vezenju brezplačno. 13 23» Koristni, lepi kroji za obleke gratis :: pri nakupu šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo za celo Kranjsko „PUCH" koles. Fino kolo K 90, Unojte K 110, svetnika H S, prosti tek S 20. 31 po najnižjih cenah. Itoii etnik ii lipi plakati gratis pi pošti i Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konknriiati I IIIDI I Ril H samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec JUuLJHIiH xn Posestn,k» delničar družbe Union - Horlogere. 150 hI. belega in rdečega sorskega vina letnik 1912 se ceno proda« V-č pove F. X. Feichter vinogradnik ▼ Stnbici, Hrvaško. 1231 manjša na zelo prometnem kraju v ljubljanski okolici, se radi prevzetja večje trgovine takoj proda. 1196 Ponudbe pod šifro vlTi g o vina 1912" na upravni*t?o »Slovenskega Naroda«. Prekrasno vinogradno posestvo žlahtni nasadi, sadjarstvo in ekonomija, 3 hiSe, neobremenjeno, roleg odličnega mno-goobiskanega kopališča na Sp. Štajerskem se preda ali zamena za napino m v mesta Ponudbe pod r>Welngnt 319M na anončno ekspedicijo Kienreich v Gradcu. 1238 Dobro vpeljana 1247 trgovina s konfekcijskim in drugim oblačilnim blagom 80 odda takof zanesljivi osebi na račun. Trgovina se tudi lahko sedaj aH pozneje odkupi. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. ki ga pr1t>OT«ćm)» odliM ca ran rk i. »kor« t rseh ern»p«kik dri«Tah i odličnim uspehom oporavlja proti vsake vrste izpuščajem /}»st! proti kronitaim lliajea ta paraz. iipaićajeai, latkiaas ■a gfarl 1. r bradi, iaa v sebi <40 odstotkov lesnega kotrana i. m raziniaj« bistrme od rseh droflb kotranovfb tati, ki se nihala', f trjortai Prt poltnih boleznih rabKe )ako aspcia. Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo i Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. - Dalfc: - Bergerjevo boraksovo milo la slctf proti ogpcem, otjoronju. pegam, mo* aoljom in drugim neprilikam kozo. Cena komadu vsake vrste z navodilotr o nporabl 70 vin 3 rje v. Rova: Bergerjevo tekoče kotranovo mile Je Itmtaefa utinla pri keiaib botezafh. Ia- ^ sk ta ao poieastoječi firmi, podpis G. Hell A Co. «a v keti. Odlikovan s častao a. Osmaj. 188S ia z ________ svetinjo na svetovni razstavi v Pariza 1900 Tvornica: 8. Hali & Comp., Dona], I.f Slberstraase S. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah, U4, i firmi, podpis f s. s? kstas diplome 5&t<^£^€X*+yć ia z zlato--^. I J. C. MAYER Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur- a o e e nega blaga. • e Manufakturna tr$ouina BjBV* Ba debelo in drobno. *^BC Lfubliana. Stritarjeva ulica. 08 13454725 1A 7D 18 ^07^126281 06248038 Mro! ?>Tedaj so se jim oriprle oči in spoznali so ga.« Ev. Luk. 24, 31. Sto let je tujcn hlapčeval, vpogibal tilnik svoj do tal. in robstva znak, na čelo vžgan, podćdoval je rod teptan! l>ovolj vam še zločina ni, ko Črna prot je piia kri, ko s trnjem venčali glavo in križali ste mu telo! Na križ pribiti še duha. naklep to vašega je zla, ^atreti v duši sveto kal ljubezni do očinskih tal! — Težko do Golgate višin svoj križ je nosil božji sin; r-ekla pozval ni na pomoč, za vas je molil vzdihujoč! Ko vzvišen je iz groba vstal !3iz,anc in Rim je vstrepetal; življenja moč in luč povsod it tme vzbudila nov je rod? . . . Zdrobil bo duh vezi okov in vstal iz katakomb grobov, na Oljsko goro se bo vspel, \ ljubezni bratski vse objel! — Ko dolge konec bo noči,, tedaj se vam odpro oči. on pričat bo za nas prisOl m groze strah vas v prah bo zrnlel! Ž. L. Aiozirski. Coiteralni dijaški štrajk na hnuških srednjih šolah. Poročali smo že, da je vlada do-?pvla s svojo brezprimerno šolsko politiko %a tvor jen je vseh zagrebških šol. Najprej so zatvorili vseučilišče, a 14. marca so zaprli tudi vse moške in ženske sole v ZagTebn, in podobna osoda preti šolam vse province, kjer I ovsod štrajk na vrhnnrn. Xarođ- j oe Novine« se trudijo, da bi opra- ! čile postopanje vlade in govore o ; \T*om mogočem v kilomerterskih nvodnJfcin, samo o tem ne omenjajo | besedice, da je brutalni nastop natelja prevzeti mestni kapetan An- tunović, kar je izzvalo med dija-štvom veliko ogorčenje. Redarstvo je kot kolovodje štrajka aretovalo akademike Kraljeka, Hručića, Grčevića in Smoljo. Prvi je bil obsojen na 10, drugi pa na en dan zapora, kar je šele povečalo nevoljo med dijastvom. Karlovce. Tudi karlovska realna grimnaaja se je pridružila štrajku jočim. Mesto v šolo, so 35. marca odšli pt> mestu vs zastavo, okrašeno s hrvatskimi in srbskimi trakovi. Dasi je policija preprečila vsako skupščino, so se vendar še dopoldne pridružile dijaškemu štrajku učenko višje dekliški? šole in strokovne šole ter zaedno z dijaki šle pevajoc po ulicah. Občinstvo je pozdravljalo povsod dijaški naMop z veliko simpatijo. Petrinja. 14. marca se je pričel štrajk tudi na pe-trinjski moški učiteljski šoli; za tem so stopili v štrajk dijaki in dijakinje realna gimnazije ter učenke ženske strovne šole. Kličoči Sabin-agiču in dijaški solidarnosti in po vaje rodoljubne pesmi, 50 »li v sprevodu po mestu. Policija je bila toliko pametna, da ni nastopala proti dijaStvu, a občinstvo je povsod s simpatijami pozdravljalo dijaštvo. Med dijastvooi je veliko navdu-j še nje in vsi so odločeni ostati v ■ štrajku toliko časa, da se izpolnijo zahteve dijaštva, označene v zagrebški resoluciji. Koprivnica. Koprivnička nižja £imnaaija in ženska strokovna šola je stopila v *....;k. O i xl rž a v.; 11 a je bila skupščina na Glavnem trgu. Redarstveni poverjenik je zabranil poedinim govornikom kritizirati postopek vlade. Podobno je nastopilo dijaštvo tudi v Senju, učenke liceja na Sušaku j in grirnnazijci v Gospića ter srednješolci v Dubrovuiku in v Mostam ter gimnazijci in nautičarii v Kotorn. Reka. Ko so se vsled zatvovjenja zagrebških šol Dalmatinci vračali preko Reke domov, je reška policija kakih r.O srednješolcev od vlaka odvedla na osrednji poiieijski urad in jih j zadkih oblasti in neupravičeni pro- | policijsko odpravila na Sušak. Tam i .oni dijaštva, dasi je vlada svečano j «> w v hotelu »Continental < sestali : ajamčiJa, dz ne bo nikogar izklju- j s snsaškimi koieg-i in odšli končno na rila, izzval ponovne dijaške manife- ! parobrod r(?5dollo<'. Nato so zapeli ' odkritih jrlav r.Liepa naša«, ki se na Reki že dolgo ni slišala. Reški policija menda misli, da je vsled otroče-I hudobnega postopanja z dalmatin-skiTci dijaki rešila državo. Izjava solidarnosti ■ Dunaja. Zastopnik] .-lovanskih al-adom-skih društev na Dunaja, združeni v slovanskem komiteju, *o sklenili, | zbrani dne 12. inarca na svoji jrlavni taci je. Zakaj ni vlada izpolnila ono, kar je 10. marca obečalal Zakaj je •idolek za nauk obeeal samo disciplinarne kazni brez isključenja, vinkov-ska gimnazija pa vendar izključuje dijake? In če mladina, ogorčena Tsied te mladine nelojalnosti demon-trativno štrajka, ali ^e morajo za to zapirati šole? Kakor s« je izvedelo, v Čuvaj v konferenci ravnateljev llagral še strožje mere. kakor od-rje "štipendij, oproščenja od solni- skupsemi, in ravnatelji so ga komaj odvrnili j **] teg"a koraka. Zakaj se v mladini, ki dela vse i i* \y, najčistejših motivov kolesari jal- j to^ti in patriotizma, hoče vbijati poln domoljubje ter kolegijalnostf Zakaj se dela tako brezgiavno, da en vladni odsek popušča upravičenim zahtevama mladeži, a drugi odsek nasprotno uničuje vsako možnost tetinega daljnejara dola. Sicer je pa zadosti, da vidimo, da j flap so demonstracije dijaštva i vladna taktika se vedno enaka od , -e ^ ,okalen pomen, kakoi vseueiliscnejra štrajka. Se do danes __x_ . Tr____r\____„:a.„ r>___1 . :nejra štrajka ni znan izid preiskave proti policijskemu načelniku Jagiču, ki je dal z ?olimi sabljami navaliti na vseučilišče. Pa se »Narodne Novinec še čudijo, da je vsa javnost na strani dijaštva ter v svoji oficijelni ignoranci pripisuje to haranirvi opozicije- ka-aot da vlada s svojim postopanjem že sama ne haranpruira najbolj proti sebi. Ker smo o dijaških razmerah v Zagrebu že govorili pred tednom, nam preostaja za danes razgled f*> provinci. Bjelovar. Pozvani po resoluciji zagrebških kolegov, odločili so se bjelovarski ^ednješ. stopiti v štrajk in pokazati « solidarnim ostalim kolegom. Pred gimnazijskimi vrati so zapeli »Lijepa r^nsa« in »Onamo, onamo« ter ostali iepo pred šolo. Prid.n>'Jli so se srednješolcem tudi visokošolei in združeni so šli po Preradovičevi ulici do strokovne šole, kjer so eo jim pridružile vse gojenke strokovne šole. Na zarije Terezije trgu sta govorila ^va visokošolca in se je sprejela za-^Tebški podobna resolucija. Varaždin. »Zastupnici pozdravljaju herojsku borbu cjelokupnoga hrvatsfeo-srpskoga djaštva za svoja narodna pravo, izjavljajn ?ki režim madjarske vlade v Hrvatekoj. — Slavonski komite.« Sarajevo. Tudi v Sarajevu se je čutil x'pliv dijaškega gibanja po Hrvatski. Ven- j imele or poroča »Hrvatski Dnevnik«. Pred vsem čut solidarnosti in edinstva zahteva enoten nastop, drugič pa je dijaštvo moralo odgovoriti na šikane in progone, katere čutijo celo profesorji, seveda oni, ki so pri onih demonstracijah ID. februarja, v katerih je bil tudi težko ranjen Hahinagič, ščitili dijake pred policijo. Dne 16. marca pred pričet kom šole so zapeli gimnazijci »Oj Slaveni« in šli pomnoženi z ▼iajpkooolci prod prr-pa ran d i jo. Ti in realci so demonstrirali po šolah, zlasti pa proti profesorju Jo- j zič-Balassi. Direkcije so dobile dijaško resolucijo: 1. da se odstrani Ba-lassa 2., da se ne kaznujejo profesorji in 3., ne izključijo dijaki. Popoldne je bila velika dijaška skupščina, v kateri se je peticija enoglasno sprejela, in napravil sklep, iti dne 18. marca v šolo in čakati en teden na odgovor ravnateljstev. Odgovor je res prišel s tem, da je bilo izključeno skoro sto dijakov iz vseh sarajevskih zavodov. Seveda je to povzročilo ponovno še hujše razburjenje in splošen štrajk. Dijaštvo nastopa složno; zlasti nastopu vm hr\ atako-sl a venske kolege. Posebno pomembno je, da se tudi tostranski Hrvatje v Istri čutijo tako osko zvezani s svojim kraljestvom. To je vpostevalo tudi narodno občinstvo in zbralo lepe svoto za štrajknjoee dijake. Vukovar. Vukovarske dijaške manifestacije, pri katerih je sodelovalo okrog 200 dijakov in dijakinj, so važne vsled tega, ker dokazujejo, kako mnogo lahko vpliva lepo ravnanje na dijake in kako slabe nasledke ima surovost profesorja. Skoro bi se posrečilo ravnatelju realne gimnazije Martinoviću pomiriti dijaštvo s svojim prijaznim in mirnim nastopom, da ni katehet Ben-cet'ć hotel pokazati svojo avtoriteto s tem, da je iztrgal dijakinji srbsko trobojnico in jo pohodil. Le prisotnosti nekaterih hladnokrvnih ljudi se ima katehet zahvaliti, da ni odnesel od klofut zateklega obraza za avojo brutalno neotesanost. Nedolični post opek katiheta Benčetica j« obsojal ves Vukovar in v »Srienskih Novinar obelodanil je profesorski zbor realna gimnazije sledečo izjavo: »8 jučorašjniim činom gosp. katehete o. Bencefiea mi se ni najmanje ne slažemo. U Virfcovarn, dne lf>. ožujka 1912. — Zbor. kr. realne gimnazije vukovarske.« Tako izgledajo dijaške razmere po Hrvaški. Pečali smo se obširneje ž njimi, ker smo to dolžni S7cj'rn bratom, katerim ravno v iorn času postavljeni kraljevi komisar za kralje^ vi Hrvatsko in f^avontjo S. pl. Čuvaj obljublja, *>da bo z vsemi sredstvi deloval proti onim, ki ga bodo v njegovih nsredbah ovirali«, in ker najdeno pri Hrvatih 2ep vzgled možatega in odločnega nastop«. In tega potrebujemo tudi mi, napredni Slovenci! Lopa prflUkn ia mlade trge veo I V* najem se da, oziroma prod« takoj is proste roke radi preselitve dobro idoča tik farae cerkve. Zraven je približno 16 ha zemljišča, 1166 Kdo, pove uprarniJtvo »Slov. Naroda«. m »odi« blag« aa jo- | „c mxrmms;i ti sir Itsjbo'jo za zoba Krasoto mojih čevljev je pomembna je složnost Hrvatov in V Varaždinu so dijaki skupno Srbov, katere ne premotijo niti obsodbe s strani starih zagrizenih Hrvatov in Srbov, ki jim je več medsebojni prepir, kakor Možen odpor proti tujcem, ki vedno oblastne j se nastopajo v Bosni. Pazin. stavili gimnazijo in odšli po mestu, Pfcvajoči himno v vrstah in z zastavo. Pri tej manifestaciji se je vršila ^unseina, na kateri je bilo sklenjeno, da se dijaki vrnejo v šolo, če se n£odi njihovim zahtevam, drugače Pa vstrajajo v štrajku. Ker je ravna.-**lj Jurinac pred štrajkom všel ▼ **oj vinograd, je moral agende rav- Pet višjih razredov pazi neke gimnazije se jc priključilo skupnemu Staoovitno, elegantno, higienitne. se ceno proda* 1261 Radeehega oesta št. 2, L nadstr. Kupujem vsak pridelek kake: 103 % jajca, sveže maslo lil Pcnudbe na Ivan Subanf Caserma 13 Trst« Za v mesto se sprejme ki fo zm^tnu aamoatcSna vaditi kajifjovodstvo. Ponudbe se prosijo 1213 pod alit. 200" upravi »Slev Naroda« od pribtnih Štafertkih paamenth kokoši, rotw^in-k^ ia sulmtaTske, 1213 Isontađ 1XI razpošilja: v Eila^dali, p&M& ?r®se9 Kranjsko. zaneslfiv in trezea 1?28 Ponudbe na opravništvo »Slovenskega K Naroda« pod šifro „ŠOfer." n Proda se v Ermju (Kateaka p?**lm93tl6) 1214 več večjih in manjših m ia epslar^a za £goiecf ne strelno oseko m% Keraikeai se radi zdravstven'h osirov ood zelo ugodnimi pogoji pređs. Vprašanja se naj naslovijo na nprav-niitvo 2>Slovenskqja Naroda«. 4242 Uradno dovoljena, £e 20 let obstoječa Bajatarejša ljubljanska KRtoalria sfanovoBl io slnžeb G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje a minuti od trr.nog« prostora (prejo Gosposka nlloa stev. 8)9 išče nujno 1 ffOspodf«!ne s perfektno slovenščino k 3 deklicam, prtvr dobra hiSa, več kuharic za Ljubljano In zanaj, tudi na graščine, dobra plača, več hišen 2a Ljubljano in zunai, komorna strežnica v grofovsko hišo, kuhinjsko biagainičarko in likarico za kopališče, hotel, restavrant, osebje za venkaj (tudi sezonska mesta). — Več v pisarni 12!« Pn viaajni Tsrasaajni se prtsi laaaika za adrsrsr. se da takoj v najem.1187 Lopi prostori, kegljišče in vrt. Ponudbe se naj pošljejo na uprav-aištvo »Slov. Naroda« pod „Aa C." 1234i M Kloniti v oiitoi: Ponudbe upravništvu »Slov Naroda«. Odda se s prvini aprilom lepo meblovana 115S i poginil siiOšeu!, in MonalĐlco ter nrano. Kje, pove upravcištvo »Slov Naroda.« Pozori Proda se v sredini mesta Ljubljane 1216 i kateri je m iel m M goslllu. Pogoji iako ugodni. — VprašaQja pod r,hlaaiS na upravništvo »S!o\r. Naroda'«. ka novo sezidana Pojavila daje upratrr.^i'co »SL N&rodac i Pesek je zlato! Dobro idoča obrt pri Škof; i Loki se odda v najem« i Pri hiši je koncesija za trgovino z mešanim j blagom. Hiša js v lepem kraju, 10 minut od * farne cerkve v Formah. — Pojasnila daje Frančiška Fajniga v Formah pri ŠkofJ! Loki 1229 i__ I Najboljši 1313 kraški teran i iz Tomaja se foči v plilsi pri, (Živec) na Tržaški cesti. Točijo pa se tudi druga pristna vina (štajersko, dolenjsko itd) ter najboljše, vedno a veže pivo -sj^-jl f sodčkih in v steklenicah. - - r. POZORI POZOR!J Naznanjam cenj. damam tu in na | deželi, da prodajam do 8. maja vse 7 blato, nahajoče se v moji trgovini $ in sicer £ slanike. otroike kapice, športni kape kakor tndi rsc patrebšdne za modistke zaradi preseliti8 pa gfobofto znižani ceni Opozarjam obenem cenj. dame, da bodem moj salon znatno povečala in se bode nahajal od 8. maja nadalje na Starem trgu štev. 21. Minka Horvat, modistinja, I sta Zolamčen uspeh ali denar nazaj. Zdravniški Ukaz o izvrstnem učinku. Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. Čr. f. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, jat. neškodljivo za vsako starost, itneslfiv aapafe. Rabi se zunanje. Polzkosna pusica K 3, velika puška, zadostna za uspeh K fr— Razpošiljanje strofo diskretno. 1210 te#.lii.ha»ihftM PozorI 1152 Pozor! Po naročilu tvornice kot njen pooblaščenec kupim vsako množino suhih drv domačega kostanja po 1 do 1 */s ni etra dolga na vagon, to je 10000 kg. Odpošiljatev drv meseca oktobra, novembra in dec letos, Pooblaščenec ii Knjet mu imat»pi mm Frej»a)i paaiiaićeaec 0. Smer iz 0656 91 5249187431 9540 Isalalovatali Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 43 navili In ta rabllentk vozov. Žvepleno zdravilno kopališče V RaŽDiriSKE TOPLICE »I ZolainlJsa. po itn«, taistenska, ta »rssjsvna sastala, II II I , zdraviliški hote. s električno razsvetljavo. ~9JMi mm lil Scaroslarne radioktime tvoptone toplica plu« 8S* O priporočljivo prrkii protinu, ravnil, iaohlaa 1. t. d. Phrn TriravliMIS P** trdovratnih bolesnih v vratu, iabolku, prvih, .tUJ iUIđVlJCnjC »« ledich, » iclodcu in treveair. Električ. masaZa, lažne, oglibof©kislinske in solnčnekopeli. V»« leto otrerjono. Modemn koomlnrt. Revi hoteli Prtkrtnu sksUsa. Vo'siks goda*. TopUtki EdraTnlfc dr. J. Loohort. IVSSfSSg !! 500 kron!! Vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, ti da koža ne izgine brez bolečin v 3 dneh z moj m uničevalcem vrastl h korenin, amailloaa niz. Lonček z garancijskim pismom vred I K — Hemsnv Roslct, Lt poslal prodal II 04 Ogrsko. 9 7 Veletrgovina a vinom, žganjem ln daialnlmi pridelki 1197 Dolničarjeva restavracija ■ v Smartnem ob Savi je zopet odprta. ■ I PAT NT vsc*> dežela izposiuje inženii 20 ivn. fslSljltllAiJ9i. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.p Marlahilferstrasse it. 37. za Kaniko, St*j«-rsko n Koroško ob fi'-nem ramr^e>nju in pr* vi/in Samo j rve vrste m!c in re?n» r< fl l *»ni n*j svoie ponudbe poSljt jo pod Jf§tt 1107" na uptavm'tvo »Sloveiske^a Naroda«. Lekarnarja A. Tr?ERRYJA BALZAC Edino T'tten i teleno nuno • aj va.si.cno saSSaaS •BUkSTVENO varovano priporočajo sL občinstva svojo bogato zalogo vsakovrstnih • I V do preklica pod lastno ceno. Velika zaloga patentoma ih železnih in lesenih skladnih stolov, klopi in miz, ki lih izdeluje ln zal s ga parna tovarna lasnih n Izdelkov 1186 :; l*ran Bargsr v Sp« Šiški. In fižane cene« — Prospekti zastonj in poštnine prosto* Najboljši češki nak'«nni vir. Ceno posteljno perje! Zgotovi? ene postdje Kg s;vepa, dobrega, palieneea 2 K, bo'jsega 2 40 K; prima polbe!e?a 2*8 > K; belega 4 K; belega puhastega 5io K kjr velefinej? i snefne belega, puljenega. 6*40 K 8 K; kjf oaha sivega 6 K. 7 K, belega, finepa 10 K"; ra-finrisi prsni puh 11 K Naročila H 5 k* ssjsVs1 frsnkt. 26S. iz ?oitonite?s rdečega, mo drega, belega ali rumenega nanKin^a, nernica 180 cm dolga, 120 Cm iliu ismeta-vanja, hripavoati, katarju » poliratmku. prsnim boiećinam, pri influenci, želodčnih bolesnih, • om»njkanju flasti, slabem prebavljanju, sagacenju, gorečici, želodčnim krčem, na-■>enianju kolibi, cobobolu in ustnim bolesnim, trenju po udih, opeklinam, kpušeaiem itd. ■2 ali ' . ali 1 specialna »trklenci \ S'Oft, Lekarnarja A. THIERRYJA edino pristno centifolijsko mazilo ne.nivo najgotovejse^.i tau.ilne^a ućniKs pri le tako starih ranah, 'tekiinah rauitrah, vnetjih, fiioiitvah, bulah, ozeblinah, kuriih očesih, tnljih ; odstrani is trupla vse tuje tvarine in dela / elo boleče operacije nepotrebne 2 S-atliici staneta \ ''•C0 Do5:?a sb i lekarni pri Jmelc lartiii" RCOLf TH!ERRY v Prgjgraifi pri ROOflTCO. Bafje štora vseh vtijii likadii h debela v trgorinih zi neditiaalsa ttrogve. 1222 Ker ae moremo posameano odgovarjati na vsa na ms naalotljena rpraianja, javljamo a trm, r»a imamo s« velike zaloge sadnega, lepotnega in dro-■orodnega drevja. — Raapoftil'mRo do konca aprila. ManV '< čas ca posaditev S 1 S V • lghcevja m jc pričel is traja do sonca maja Smrek«: S<) — 180 cm vis. komad po S«—120 vin., borovci SO tM em vis. komad po 70— JOOvin., črni bor: S9 —100 cm vis. komad po 7U—10 vin , mecesen: 90 —3O0 em vis kornad po 7i —300 via , amerikanski borovec: 20—10 cm vi«, kom. 50—BSSJ via. Gosdne Sadike: posebno lepi S —4 letni črni bor IOO V rsm K 7—9, S—♦ letai hrast 1000 kom. RS—Si. Raatline Za plotOVSS akacije 1—8 letne, J't-3 0 cm v«. I 0 kom K 1?—1»*>, gledičije 'Kristusovo trnje* 1—3 letne, 20— I"0 cm via 1000 om. RT 12-53 Palje pasmena perutnina in nje iajca ra valienie, fresdut in lepotni laaani in njih iajca ca valjenje. Gluvni katalog gntia. GrHlfa ŽiflO Batthyanyja, fralilntVa aprm C»endlak pri Radf »n! fsi lai IbI tsl Isl Isl Hfl tsl Isl Eb! IbI Ib] IbI Edina zaloga izvirnih »riši mU Avstr.-Ameriška zaloga čevljev liiiaaa, Prešernova olita It. I JšJIšlIšlF'IlElElEšlESIšlEllsllšl Otroška igrača je opravljanje domafega perila, ako rabimo W8 Persil I mMmb pralno jralslio. | Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! Po polurnem kuhanju Modni salon v Kranju. ^2 Velika zaloga dekliških Krasna izbira žalnih klobukov. .". in damskih slamnikoif> Slamniki za gospode. Nakit za slamnike in klobuke. Poštni naročila se izvrše točno in pošiljajo s prvo pošto. Sprejema se popravila slamnikov in klobukov. Cene nizke! ~W9 5W Postrežba solidna I • • • Za mnogobrojen obisk se priporoča ANTON ADAMIČ .-. KRMU, velezaloga galanterijskega ln modnega blaga. Na debelo! "W* 1077 W Na drobno! =I1°1I=E= V boju proti alkoholu so bi*ezalko« cs u holne sumeče limonade n n napravljene z t I w v a * s| MS napravljene z blescece belo perilo. ■ ■ Maršncrjevimi šumeči Untonatoimi bonboni Porcil« varuje tkanine ta perilo ae v kotln {Usti Ban Sr # ppi-cil** varuje tkanine ta perilo se v kotln MrCIMI ojj.ii kakor od aolnca sa trati Tfaroica: Bsni^l! Valtli. Daaaj Ulji. Dobiva se povsod. najpreizkušenejše sredstvo. Pristni samo ako so s to varstveno znamko. IpsMe koles. s katero je opremljena tudi vsaka vrečica in vsaka pastilja. Letna poraba i- več nego 60 milijonov komadov. — Edina izdelovalnica:---- Prva češka deln. dražba orient. sladkornin in Cokaladne tvor. na Kralj. Vinogradih Dana] VL, Tbeobsldgssse 4. 1237 fins Goreč £jnbljana, Rimska cesta 1111 [ podružnica 1207 j lariie Terezije c. 4 (Pri nofem neti), i i Trgovi i M j in njih deli ----------le Najboljše pneumatike. 3van ]ax in sin « Ljubljani 3 I Dunajska cesta 17 priporoCa svojo bogato zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt« Brezplačni karzi za vezenje v hiSi. Pisalni stroji „Adler". Pletilni stroji vseh velikosti. 3Y 27 5532 L Oitt-ni1)ni l mi za t* Brata nicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL 243 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Qbristqfle^ jedilno in namizno orodja- Samo ona »ama kakov©«* Dunaj I. Opernring 5 Heinricbsbof. 6. „ 12 m#znfn vilic * Po vseh mestih preprodajalci. Praktične in cene ograje ^^^^ 98b—i. \r. iičastih snrei in kovanega teleia preprosto aH tudi natkrasneie ooremiiene, vrtne oqra e iz kovanega železa, siamiske ografe, oke^s^e mreže, ograje za grobove, grobnice, balkone in p?o6el?a, večkrat sukane sesteroogiate, v oqnin pocinkane ter stirlocriate srofne ticaste pletenine za ogr ditve gozdov, travnikov m vrtov, za varstvo proti za'cern pasjake, lazanerife, voliere igra lišća za lawn-tennis, Rabitzeve stene in monirs e gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevaini materijal in vse zadevne izdelke dobavi ajo po najnižjih cenah HuttBP l Schrantz d. d., Dunaj, V!., W!ndimlii!g. 23 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. IHslIllli'MMIslsMIII i <■ lil M Hi Mi i MIH IIII S asfeier ■ Nafeenefši nalup za: špecerijsko blago, kuhinjsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevlnastili kangljali, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-»iny Ugroln (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralno yode In vsi proizvodi Izvirkov vedno sveži v zalog', Avgust Repie todir ? Ljubljani v Trnovem, izdeluje io popravlja vsakovrstne sode pa aa]nli,ih cenah. Kupuje in prodaja stare vinske sode Bevmatizem \ZLZ\Z\ Protin |IZZ| Isciiias 0*n"~ Otvorjeno od 1. aprila do 1. decembra. Niske cel), kakor doalei »kljub času primernim novostim , OS 1. Mptembra sto 1. |nnlj» IS o/. Čudoviti zdravilni uspehi ti Radieaktive termalne kopali 38 44 Celzija. KRAPINSKE TOPLICE. r. Pita« zdravljenje s termalno vodo. — RazpoŠiljanjs termalne vode. — Obisk 0000 oseb. :: HRVAŠKO (Hrvaška Švica). Buemka, marmor««, prta«, lalas kopeli, faagO, audarijl — Prospekt« in pojasnila daj« tapltlko ravnateljstvo ■rsplnsks tosllss, Hrvmlk« — Zdravilni dom, SO »dobnih »ob, prekrasen park, terasa, sdm,-i!iiki salon. Stalna ■■r vojaška sdrSTUlSks godba, LMt. — Telefon Avtomobilska garala i i * Od i. maja do 1. ialija aa ielesniftki postaji Bogate« 'stranska postaja proge luine seleznice Dunaj-Trst. a vi O motili nI omnibna pri vlaka ob S. nri ?S minut popoldne luli}«, avgusta aviomobllnl omnlbna bl Rogaško Slsttas k vlaku ob > popoldne 04 L aeptambra as L oktobrs rope t li Rogato« kakor maja in JuilJa. sw Na iclezniikt postaji Sabok-Kraplaske TopUoo konjaki omnibus pai vlakih ob 10. uri :* minut dopoldne m 4 ur 11 minut popoldne — Poleg navedenih časov ae vosovi ali avtomobili v vseh mesecih od i aprila do l. decembra in k vlakom ■ ■ r — i na prejšnje naročilo priskrbe od ravnateljstva krapinskih Topile,. »m ■ 1 1 -u Blaž tako LJsklJsns, Stari trg 11 priporoča 1887 - 1812 1887 — 1812 WmT~ Prosiva, pošljite po vzonce. V. J. Havhcek in brat, kopališče Podčbradv, Češko. Predobro znana, leta 1887 ustanovljena izvozna tvrdka. Modno bl«*ga — calirji — pomladne in p »letna novosti 1912. Kana! aa, brisalbe, žepni robci, platni ne, namizne in kavne garniture, batisti, pralna a vila itd., *td. irl nV.1 1 I ' Pamasti — opreme za neveste ! ^kv -*V ^kkmW §k*^ VasvO. Os ^as^ H H ,.VA| G ifl ^.tri SArtiranth ArJ^nt-nv nr»!n>>(M hiair* T kOSlh _ cilindre, čepice itd. --naj na vej ee fasone ■« po najnižji ceni. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih po 2—8 m pošiljamo za 18 K s poštnim povzetjem franko, od teh ne pošiljamo vzorcev. Havličlnve tkanine 1 kos 23 metrov za K 12-13-20. 16-, 1750, 2040, 22*40. i. •al Izboren nakupni vir. -sejaj :: bi XXV. poslovno leto. :: u j :: Jos. Pogačnik :: krojaški mojster v Radovljici. Odlikovan leta 1909 na razstavah v Londona in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, ===== velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. ------- Najcenejšo islfli is Mile domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jen m Vidmar Ljubljana I Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. = Priporoča cenj. p. n. občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. — Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega snkna. — Naročila se izvršulejo po najnovejšem kroju, točno in ceno ter se sprejemajo popravila. — Specijalist v izdelovanju trakov in salonskih oblek. — Zajamčena je izvršitev naročenega dela natančno po meri in Izbranem kroju ter po želji naročnika, vsled česar zamore glede izpeljave naročenih izdelkov v oknsn, elegantnosti, vestnosti, zmerni ceni in točni postrežbi konkuriiati z vsako drugo, tudi večjo tvrdko. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jib naj pri tej tvrdki ia :: ~ « n :: :: postal bode stalen naročnik. ^ :: z z z z sv •v o 2. Ljubljana^ Kongresni trg 10. Li nI. 7. __Fr. Ševčik_ puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58 pušk In samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, aulakih m čeških atrogo preizkušenih pušk, za katere jamčim *a dober strel, fosebno pnpu roeajti lahke trocevke in puške Book s Kruppovimi cevmi za brez- aimn smodnik — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. Popravila in naročbe ae izvršujejo točno In zanesljivo. Cenovmki na sahtevanje zastonj in poštnine prosto. Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mo]o bogato zalogo prav h, na finejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in bril lan ti. zapestnice, uhane, vratne verižice, poroCne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno :: ii m mm i z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljuiipe čez imm v Rew-York ie proga ed Star Line deča zvezda Teodor Korn (poprej Hesrlk Bora) pokrivalet M in klepar, vpeljal« Ljubljana. Poljanska cesta št. I. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriliem z iskitl-ciMtiii ibiljm (Elmit) natsut Hatscheb z izbočno in plosčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. litn h kanja *m talaljai mrii Po »rave ločno m ceno PraraCuni brezplačna ia poŠt prosto. Na naših parnikih Finland, Krooiiland, Vader.&nd, Zeeland, LapSand in Samianti, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Vorkom je snažnost. izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz £jubljane vsak orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kaaado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York I Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani. Kolodvorska ulica odslej stav. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno t,prl Starem Ti SI ari II11 XXXXXXj XXXX£X XX XX XX XX Najnlije cene. xxxxxx XX 8 f .J. XX X2fi Ljubljana. Turjaški trg štev. 7. 237 s« apaiae In >edtlne sobo, salono In gosposka sobe. Preprogo, zastor]!, modroci ne Y*un»l Umnatf modroci, otroikl vozliU Itd. > o 9 Nslselidasji« blago. xxxxx XX XX 9Q 36 51 29 8718 7142 6661 60 C. kr. priv. tovarna za cement TlrMvel|iko promogokopao dratbe v Trbovljah nnporoča svvej priznano izvrsten Poi^lani-cement v vedno enakomerni, v-$e od avstrijskega društva inženirjev ia arhitektov določene predpise glede tlakovne ia podomt trdote dalec Mdkrilfnfaći dobroti kat;or tudi svoje priznano Pzvrotao apno. Priporočila in izpričevala rasnih artadov in na j si o vi te j ših tvrdl; so na razpolago Centralni urad: Dunaj, 1., Maximilianstrasse 9. m mm i -V št. Vidu nad Ljubljano.---— - vpi?. 11 m. idffislrtm — naseli tem. ml frinirie v lastni kis Nudi mmi s sinja!« tt h mm« siti. Velika . .i ju spalnih, jedilnih ia salonskih uprav, vseh vrst in slogov od preprosti* do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurenee! — Izdeluje vsa pohištvena in starbna dela, oprave za hotele i« sanatorije in druge javen zgradbe. £25 Zaloga v S*. Vidu aad Ljubljano. — Prodajala v Ljubljani, Dunajska C !8. hi§a Kmetske posojilnice. Ceniki nt r*2pal£ey. Piaraćaai rti eaerti »rezaUcaa Čeških Budejevieah. To jo izborno, * plzenjeki način varjeno pivo. Zalogo: LJubljana: V. H. Bokrman. Trat: Sohmldt & Pelosi. Postojna: Imll pl. OanarollL Puli: Laeko Krit. Trnovo: Rudolf 1825 Valenčić. Roka-Sniak: Ante Sabllofa. F. L. Popper čevlji za gespade in gospe so negam" najbolj priletni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulita št 5. (iovsserski čevlji za turiste, higijeaicni čevlji :: za otroke in Lawn-tennis-čevlji. :; 1 kg siv©a/a skubljenega perm K J, feol'ieaa K i140, poraslega prve k N loa vTSte K 2*80, belega !C 4, arve vrste puhaste** K. 6, n&fboli^e vrste K Ritfnral ^' * in *i*es* paaa K 6, 7, selena prve vrste K10, pranega pun* K ad 5 fcg dalje poštnine presto. bogato napolnjene, u: atJe ^o^tega jako Sipc^nega ro^Ce^u, Uijurega, belega aH rumenega inlet-nanking-blaga, i pernica velika 180x130 c;u ti 2 blazinama, veliko** 80x60, napolnjena z novim, sivim, pu'iasrim ia topeSnhn perjem K 16, s r»o!nuhom K 20, s puhom K 34; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzsjavmca K 3, S 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 30: VEglavitiea 90x70 cm K 4 50, 3, 5 50; spodnja pernka iz najboljšega grad-* 180x116 cm K 13, 16, razpesilm proti povzetja a!i če se naprej p Jača 2809 M. Bergerv Dešenici iiey. 443 a, Sumava. Ni nikakega risika, ker je dovoljena zamena ali pa se vrne denar. — Bogato ilustro-——~——— vvi« cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. ^stasevijeno leti f900. ■«,f * anV mm wnfT\ Slav. občinstvu v mesto in na deželi vljudno priporočani največjo zalo«1© Imsnik nigrooma m%m m mmv z napisi. Mi MfflBla h SiiRajgi hitre ii triu. Cene tersa koakoreitce. V zalogi je veda« se kftsav od 2 X mm G* K loma«, take ia si isakdo fafets izbere ■064 Mestni trg e I Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nndstr* Najboljši strešnik je • a ia astet Najbolj trpežna in proti ognju varna streha* OTON WITHALM, LASKI TRG. Zastopstvo v Ljubljani: Mihael Prestenjak in dr. krovec, Kolodvorska ulica štev. 28. • Prevzemanje kritja streha in prodaja blaga po nizki ceni Ljubljana, Sv. Petra c. 16 affaaraoa svaja ve!iko zalogo gotovih oblek zn gospode in dečke, jopic in plaŠ&ev za gospe, ne premočijo t? iti havelokov itd. itd. Obleke p* meri se po ntjnovejaifl vzorčili ii aiiRiijik čereh imsnjcjo. J Pekarif«, slaščičarna in kasarna BM Stari trg štev. 21. Filiale s Olavufi trn šf. 6, Kolodvorska ulica št. 6. ^» 3a. M. j8£ A__ IL i. 3C 3IŠ1E 3E Sezona o91. maja do 30. septembra. tealataeij* revraatičiic m mana vnetja členkov m mi--čer;*, proti h, nevraiigije, zlasti i?liias, lenshe bolesti. 1076 Temseratera vode 3^» C. Kodna radioaktivnost vode In ćresla. Ćreselne kopeli in kopeli z ogijikmo k i-lino, masaža in elektroterapija. Ugodno milo podnebje. Vodovod ia električna razsvetljava* Žeiemiška postafa pro^c Kaiiovec-Caprag. posta, brzojav, javna lekarna, i Sarama Icpreaslališca, koncerti, tombole, vojaška godba. —— Radi navala gostov je potrebno, julija in avgusta sobe naprej naročiti. Prospekte la potrebna navodila daje brezplačno: Ravnateljstvo kr. deželnega zdravilišča. 31 J Me I. 199/12-8. 1118 . Ćadež iJ v Ljubljani Mestni trg št. 14 e>*tićere at^aT. tfporiie »rZaoraća cepin, nm iftin m\i kraiaii, Bvratatts ili. itd. Bra^rn rman solidne, cene zmerno. Postrežen točit. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri e. kr. krajacni sodišča v Kraaiski ^ori oddelek I. se po proSajl Melhidr]a Bremen, posestnika na Jesenicah št. 134 prodaja na javni dražbi zemljišče vi. Ši. 482 hm o. Jesenice, obsiofeče iz parcel it« 265 travnik, 367 2 njiva in 287/3 hiša. Izklicna cena za nje ugotovi de s 53.000 jk Dražba sa bo vrnila dne 18. aprila 1912 .i' fi OIEUSIDIDIDIO ob 10 ari dopoldne pri podpisaaeist sodličn. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Xa posestvo zavarovanim spnikom ostanejo njihovo zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdrazitelji morajo položiti varščino v sne$ku 10% izklicne cene. Skupilo splačati je tekom meseca dni prodajalcu. Dražbenc pogoje je mogoče vpogfedati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. in dne IS aprila 1912 pred začetkom dratbe. C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. I., dne 2S. marca 1912. gassgaaraiisianaii vi^ 2vfi Kajnajla in najtaitrejsa fsžnla ? Mi i mM „tammmm Llajda" iz Bremna NewYork e cesarskimi bnopataUd »^"JHJ^^it-^^"^ VILKELM", „KAI8ER VTtHBLM d. eBOSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. « Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike eort navedenega Q) parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ieleznic dobite v Llnbliaal edino le pri mm Kolod.orsha ia štev. 35 aiDiDiniDiniDia i nasproti ebčeznani gostilni 0prf starem Tislerju'*. Odhod Is L|nbl|ana {e vaah tereh, aetrteh ia soboto. — Vsa M poiaanila, hi se tthsje potovanla, točno ia brezplačno. - bm Postrežba poitean, realna la selidaa. mm Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Catoratfa leksika. Kaliforoij9 O Ariiasa, Utafc. VVisainj, Revada, Orefta ti Waskiaftta nudi aasa društvo posebn° M ugodno ia izredno ceno čez Salvestea. Odhod na tej prani iz Bremna enkrat mesečno. u se dobivajo pa tudi listki preko Baltiaara in na vse ostal* d»'e sveta kaku' aVsl Brazilije. Kaat. Bienai-Aires. cala.nbt. iio;ipore f Avstralija >(a naročita se iivrSe s popolnoma svež m blagom natančno po vzorcu V Amercko in Kanado pripravna, cena in zanesljiva voinja CUNARD LIHE. Ultoaia iz Reke, dne 13. aprila 1912. Ivernia iz Trsta, dne 16. aprila 1912. Carpatbia iz Trsta, dne 30. aprila 1912. Is Livei*poola; Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitiania. dne 27. aprili, 18. maja, 8. jn-nija 1912. Mnoretaoia, dne 13* aprila, 11. maja, L junija 1912. 30 Pojasnila in vozne liste pri Mi MM i LjDJiljaDi. Mllm ulica li 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 'JO za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred. krojač prve vrste Ljuliliana, Miklošičeva cesta 8 se priporoča. Zaloga 1025 80^003 .L RY 8076 Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št 7. t* 944 £jabljaaa, SPrešernooa ulico štev. 9. i '^f^ Velika za I p tja nqoiatiIjemh oblek za gospode, dečke ta Solidno blaga. Nizke cene. vzorci poštnine o osto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden9 parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. afrnke. • 0 Monfekcija za \ :: dame in deklice. Solidno blago oo čudovito nizkih :: cenah. Ceniki zastonj in franko. NAJODLICNEJSA ZNAMKA LE V IZVIRNI POLNITVI MOE *JE ž>AMPAN3EC S NXJVIŠ3EC3A DVORA = IN 5 ARISTOKRACIJE- USTANOVLJENO 1743- Glavno zastopstvo t J W£IDMAN dunaj.hi. Ljudevit BaroTOlIs puškar v Borovljah (Fer-laoh) na Koroškem. •e priporoča v tzdeiovanie *eu*e vrstnih •»••a aa lovce in strelce po n inovf ših %istemii» pod popolnim jamstvom Tud' »r#-loini« stare sa-Mokreanice spreiema vaako-rratna popravil* ter tih točno In dohro vtvršuje. Vse nuske so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — lluotro 31 w^"l r»»r»l|c« ?««T-"">f iiiiidiejii mm Mi javeiov, m ne, žifenrolne ia ti ramlii ur. Popravila in nova dela se izvršnfefo v lastni delavnici. ■ iiHlir. tr joiec i mm ta nmtM radni cgnilsc, Ljubljana, Wolfova ulica 3. S^tova^fte Esa'aove'ž! cenik 1 . ■ ■ Oolžnostt fsaksgi imtf,m Srnin is Sionu« t da rabi izkllncno le I ii lite ¥] (krema) za ćevlfe In usnje katero »e priznano na:bol-,ta. Shatlfica stana 24 vinari c v. Zahteva naj se »sto po vseh rrrovinah tet vsak drup manj vreden izdelek odločno zavrne Ed « n gj. le čistilo v tej ■ « ™ obliki in z aamko 4306 oo prodaj« i prid Alisi. tirila in na (lam zalogi ii kemična tvornica Ivan Kebes* cesta it. 15. .Krasne novosti za spomladansko sezijo V In pe ie znano najnižjih cenah dobite o a novini Peter Stcrk L^nblfaaa, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. 3?rl per c ča mo Samsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke ML Krištofič^Buoar Z-.JTTSJL-T-A-iT-A-, ST,A TRT TS& S. VeltVca izbira, posebno: fini kostumi, prašni plašči in krila izdeEuj«^ tudi po meri« KRASNE 15 I* T T 5£ 1^ m® kalji, prešpasaifee, parilo, mirni športne čepite in MoiniOie. Psirebsolna zsa otroke Sn novorojenčke * največji izbiri. tm~ Pošilja na izbiro tudi na deželo- A. Hauptmann- nasledniki 1 T V! In -.-- LJUBLJANA. ——— Jvornlca kemičnih barv, lakov in /imezev, priporoča: Oljnate b ar ve Sssfue at*ve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste: s: firnežev, s: zi copičev, i: ii lakov, (Gips) Marlgln trg št. 1. Olje za pode in stroje j Naslov zadostuje: r A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastenj! um y $ M Delniška glavnica K 8,000.000. 52 ska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fond 800.000 kron. Podružnice v Spljetuf Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprefema vloge na knjižice In aa tekoči račnn :: ter fin obrestuje oi dne vloge po čistili s Hr 11 0( Knpn]e ia prodaja srečke ln vrednostne papirje 2 .0 :s vseh vrst po dnevnem knrzn. Si ■3 Za kratek čas. Iz pridige fajmoštra Kofovfav-tarja: Mi duhovniki, smo posredovalci med bogom in vami; mi moramo skrbeti, da se bo vam, predragi iarani, godilo na onem svetu dobro, nam pa na tem. • Strokovni učitelj na gospodarski šoli izprašuje iz rastlinstva. — Povejte mi, kaj veste o rastlini, ki ji pravimo Avena sativa, vpraša nekega učenca. = Avćna sativa je navadmi graška. — Vi tepec — to varn pa vendar vsak konj lahko pove. o o —• Ti si službo odpovedal? Ah' mar s šefom ne izhajaš? == S šefom že, pa na 8 — plačo. — * * * Gospodična Ema popisuje zbranim prijateljicam lastnosti svojega I ženina in opazuje t. veseljem, s kako | zavistjo jo poslušajo prijateljice. Med temi le tudi pisateljica gospodična Olga. Obrnivši se k njej ?ečc nevesta: — Da, in še to dobro Ui^tno^t ima moj ženin, da takozvanih đu-iK>vitih žensk ne more trpeti. = To sem si koj mislila, ko sem dišala, da se je s teboj zaročil, je hladnokrvno odgovorila pisateljica Olga. Dobivanje zob Dojenčki, ki prve mesece »i ■-*■»■-it«'«-?-, Kllrlrls* S '-1 Najboljša osvežilna pijača Žid bi bii rad spravri v denar 06 ne več modernih bluz, na jih ni maral nihče, tudi nc po S K, dasi te trgovca stala ena 10 K. Izmisli St zviti trgovec, naredi šest zavojev, dene v vsako po sest bluz in jih razpošlje svojim odjemalcem x dopisom: »Tu vam pošiljam štiri bluze po 12 K. Upal je, da bodo mislih odjemalci, da se je zmotil za dve bluzi in se bodo polakoninili in brž vzeli šest bluz za 48 K, on pa da bo dobil ravno toliko, kakor za šest bluz po 8 K. Čez teden dni mu vrnejo vsi odjemalci pošiljatve, češ, da ne spiej-nejo bluz. Ko odpre pošiljatve, vidi, da so v vsakem zavoju samo po štiri bluze. Kaplan Joško je rianravil z Marijini devicami izlet v Ljubljano. Ko so si ogledali različne znamenite sti, Sli še v menažerijo, kjer so se Marijine device posebno zanimale za opice. -Oh, kako čudno Kleda ta afna t 11 kakšne žiic ima,* je vzkliknil" prednica Marijinih devic ka?o€ r^r i :em na šimpanza. >Kako neumna mora hiti to žival!« »Zakaj?« je vprašal kap!an Jo->ko in je modro dostavil. & Morda ima več pameti, kakor mi vsi skuhaj, t — Jaz sem na grob mojega moža nasadila same vijolice; vijolica snu je bila najljubša vseh cvetic. — Jaz bom pa na grob svojega moža nasadila M inje. ker mu je bil brinjevec najljubši vseh šnopsov. Župnik : Naš novi kaplaa sf-> pa čuden gospod! Ne kade, ne kvar« lajo, ne kolnejo, ne pijejo . . . Me ž nar: E ja? Župnik : Res je! Ne pijejo! In žensk tudi ne marajo. M e ž n a r : Slišijo, gospod župnik . . . naj ne zamerijo . . . morda pa novi gospod kaplan sploh niso duhovnik, ampak kak slepar? ■t * s Katehet Mrcina : -No Jakec. ^akaj so naš presvitli škof odpravili na Kranjskem praznike?« Jakec : i-Zato ker so nam postavili na jubilejnem mostu štiri nove evangeliste U Katehet Mrcina : »No kateri pa so, povej jih po imenu!« Jakec: Kranjski evangelist lintvern Šusteršič. lintvern Krek, lintvern Pegan in lintvern Zajec. s »9 s Na potapljajoči se ladji sredi oceana jokajo vsi potniki in tarnajo, ker se ni mogoče rešiti, le Abraham Lurškavoda se smeji. Vprašajo ga, zakaj se smeji, on pa odvrne: >-Za-kaj bi se jokal, saj se ne po|pp1ja moia ladja. - a © o Ahacelj se toži z Behaceljem za posestvo. Pred obravnavo vpraša Ahacelj svojega odvetnika, če bi morda ne bilo dobro, da pošlje sodniku par gosi. Odvetnik mu to odločno odsvetuje in pripomni, da izgubi čisto gotovo pravdo, če to stori. Drugi dan je dobil Ahacelj pravdo. Po obravnavi mu odvetnik čestita in pripomni, da bi bil čisto gotove* »zgubil pravdo, če bi bil poslal sodniku gosi. Ahacelj pa odvrne samozavestno: »Jaz sem dobil pravdo znto, ker sem poslal sodniku par gosi, toda priložil sem Behacljevo vizitka alkalična kislina Čistost akuaa Šumeča ogljikova hiallna lahko prebavno, vea org&nisezn poilvijajoće, MOJA STARA izkušnja je in ostane, da sca pregnatije peg ter za pridobitev in ohranitev n* ne, mehke polti ni boljšega mila ne^o svetovnoznano UllfskomleCao milo a konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co , De'tn n. L — komad po SO vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfume, i jah in vseh enakih trgovinah. — I-totako se Bergrr.anova katfsfoi kfes** „Haaei a: čudovito obnaSa za pridobitev nebnih, mehk.ii damskih rok. V puš'cah po ; : 70 vin. se dobiva povsod : : model 1911, SVj HP svetovne znamke »Neckarsulm« (kupna cena K 1180) proda se zn K 790. Motor-kolo „Pitak" s ▼OZOUl 5 HP cio ■« ohranjeno > proda *a K 380 ▼ Celin Z«voden 49, 1168 Budilka s stolpnimi zvonci fa kakovosti s 30 ornim pol in celo- urmm bilom in bu-dilnikom z glasno donečim zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v primeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 ziato bronsira-nimi uteži, 3 letno pismeno jamstvo samo K 6-60, s kazalnikom, ki se po noći sveti K 7-20. — Najcenejša kuhinjska okrogla ura brez budilnikn, 30 ur idoča, premer 16 cm K 3. > ;•«* -: o ! 7 mm tm* atrtnljeam aH denar b>») ! Rup«iQ]a i« .7».•>€»]■ ali ć* »e lea*r m*r~ p«4!je prvi ttvznia «r £;.-'. Kearaa, ta lur. avvral iiob»rMost UCT, lanen — a 40«« slikami f*9q*m nt- teur grati« i« fraaka. ajfloelše m? in val v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obfla naročila se vri poroča OTILIJA BRACKO Liuaiiana. Dvnaiski usta ti v IHalniaoovi M loden in modno blago /ji gospoda m dame t^apoftih- Karel Kocian, tvoraica sukna r Hompolcs Viora traaktt Tvora; i A&solviran gimnazijski umu n sprejme v lekaino kot za£etkom julija t. I« Ponudbe na Mr. Ph. Prorazil, lekarnar v &on|lcali, ataiersko« 1131 Modni salon tuchiy - JKJaschke naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi stojo krasno izbiro ravnokar došiib kmM in oerlib modelov kakor mm Mm športnik kloMo?. ni klobuki vedno v zalogu Popravila se točno izvršujejo. 0306 Cene brez konkurence! gumijevi podpetniki pB*ed prevarani! Mi smo adini izdalavaici KboljSanih patentovanih 01*1» ss glaalaih ameriških s inih Mm kavo in I srrrogate. nedosegljive trdnosti. Glavna zaloga: Anton Krisper. Ljubljana. ■■■ ■■ ------- Dobiva se povsod. - - i van Giilpen St Co> gradlUsioa atrojav a. o. z. 714 Ona«] IV 2., Trappe!gasse 9 ZTV Ohranitev zdravega želodca >*tM ^•tfUTttn« v •ftrsuifrrt, pa^pltUaSjO in ura.Ta»Taniu pr*lm?lj*W* •■_' ,h tu &* ,?.<»'■ *; ink-iod*) t'lr*v lt*ih »ih', akrbti^ pri pravi h»h shajal", m >to pm> .p*»*n4«»A* in rr»H n f»r>hU« i ia«lo •^•klo • jca. mku K 2*S0 uu<» valika atekla ttcf*, x* U 4*70 i ve veliki tMtdaTttn , k a— 4 ntlika ataJd . m K St-— in ll rali^ili »tekla' « poitu ue prv*t na r«** :><>-»,* \r~tr■■-•■> t rnon Spokornik Elija«, »V kleti« pa se potaplja skopuh Mrkoma v lastnem vinu. Temu prvemu sledita ie letos drugi in tretji del V drugem siečamo »Vaškega Cvrana«, botra Coljo v »Sv. birmi«, starega »Kuka« in versko-bla?.no »Evico«. Med drugimi črticami je Se zanimiv »Sejalec«, pesem v prozi, pomnik slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena Tretji del pa obsega veliko povest iz vaškega življenja. »Slovensko bratstvo- snuje študent Ivan Banov po naSih krajih in odide razočaran vsled neu&pefcov v tujine. Mlad je se, morda se vrne . . . Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa v založbi Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 3 0E 4X 044 17 23 94 46 Gostilno in Kavarna se odda takoj v najsm v ^Društvenem domu44 v Kamniku na Glavnem trgu sredi mesta in najživahnejšega prometa. — Oprema moderna. — Prostori lepi z razgledom na krasne planine. — NaSeunlna zmerna. Ponudbe sprejema do 15a aprila t. I. in daje potrebna pojasnila dr. Alojzij Kratit 1158 v Kamniku. Vefi>o nodietje prve vrste odda provizi'sko prodajanje svojih predmetov za juho in podobno a vso monaihijo 'fe x ki ?2dna ojisKuTeja mMri Ktiirje, reslavraterjo iti Za druire stmke bre^ «nferesi. Te rredmete splošno odobravajo, so boljši in ceneši neio ve o ^ sto teče Ponudbe samo ^pre'nih moči rod „Prima und Re^ame" ni anorOno ek^ngdicho flo^k & Me:*z7cld, Dunaj I., Adlergasse 6. ■ Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam cementr^ strežnike (z zarezo in ta zareze) po znižani ceni. Cementna strešna opeka prekaša po svo]i trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako pol|ubno garancijo. 1178 jvia (elacu ' Pove Gospod Percha!, eden najboljših trgovskih so trud ni kov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni. ,lmel sem pravi on — močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi. Skupno z drugimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem huj?al od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, obupan, ni mi preostajalo drugega nego — smrt. Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje „Belioc*. Po 3 4 dneh sem se počutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska - ozdravel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel." Claudio Perchal, tr£. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896. V resnici radostuje, da se uživa oqije Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni da, celo zastarele bolezni in take ki se zopcrstavliajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belioc provzroća prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belioc je neprenosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavijama, proti gorečici, proti vzpehavanju. kakor tudi proti vsem Živčnim boleznim Želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belioc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije. Oglje Belioc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oq;ije Belioc ponarejat^ ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belioc in nasiov laboratorija: Maison L Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, na< vzamejo raje pastilje Belioc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti za d osT■> ejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastire vsebujem čisto oglje Beiloc. Zadostuje v usta jih dati. in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1969 Oobiva se v Ljubljani: Lekarna br. PiccoH, lekarna SusrJk, lekarn« U. pL Trnkoczv A. Bohinc Gospod Glaudic Percha!. TOVARNA IANIL s n ^A-VIB s ta dobra i\ir\a kava, otroSka moka. oblati in drugi izdelki edino .svoje vrate. & Ca^opbaBomači Prgaleljr--ZaWevajJe cenik. ¥ aaaatl Perje za postelje in puh priporoča p« .ajnižIlR cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti I Pred Škofijo štev. 20. Zananja laročlla se točna izvrtnjejo. Fr. P. Zajec LJubljana 9 Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce slon. optik in strokovnjak priporoča s vol optični zavod kakor vaakovrs.ua očala is £6tpaim.fc e, toplomere zrakomore, avgrornefre, daljnoglede vseh vrst. kakor „Zelss, Bnsek, Goerz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila lsvrsafem točno in solidno v svoji % e!a kritnim obratom ure'enl delavnici. Zantava|te cenik, poslani ga z atcoj. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. PoIlansKl nasln - O1K3 ulita št. i Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. I Postrežba točna. Solidne cene. ii Ljiliii, liliji vb 21 Velika zaloga steklealne, porcelana, svetilk, zrcal, sip, Scozarcev, vrčkov L £■ d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah, j priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov io?skib poti^ščin. vali del kol« (liciklef) kakor tatll eitalni ogenj po naloii mat Popravila pušk, samokresov o biciklov točao in solidno. •Hrvnik saaton' m postajne preste iditjl teeenl — Neprakliono 10. aprila vlečenje. LOTERIJA ZA OGREVALNICE. 4t9S aleeitfce« efekti alnostl hm SO.OOO Prvi trije glaTnl dobitki K 39.000, 5000, 1500, se na željo dobitelja odstevši 10* . trt zakoniti dobttveni davek izplačajo v gotoriai. Sret*W po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah menjalnicah in v loterijski pisarni L Ooldschmledgasse i«. 8. 323 v 6s PZSS: tonama za lesne izdelke z žagami. ^^«{5 Naročil vedno več kot produkcije Cena 40000 K — Kapital se že sedaj zanesl|ivo obrestuje po 7 %. H mm tras Itifa v slovečem zdravilišču Spodnje Štajerske. — Cena 20.000 K IlJVd ily. DIM plačati le 8000 K 1136 Nadalje so trgovine same in z gostilnami ter posestvi na Dolenjskem, Notranjskem, Koroškem, Štajerskem »n ▼ Istri. Vile v Rog. Slatini, na Bledu, Celju, Gorici, pri Ljubljani in na Koroškem. Graščine, večja in manjka posestva* Vprašati pod »Podietnost« na upravništvo »Slov Narod1« s priloženo znamko. Preblavske rudninske vode. Stavoslavae nstrousbs kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. slatina, Preblavska najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Freblavski Hvadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven nafronsfei ki si 00, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 1082 Dobiva se v Ljubljani pri: A, Sarabomi, Mihaelu Hastnerjn, Petru LaasRikts, A. Sfacnln, T. Mencinger!**, ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri \Te!ski razpošiljalnici _ Preblan- Koroško. — J\adi preogromne ^aloge .v nad 20.000 svetih komadov :: spomladanskih m letnih oblek, površnikov, raglanov, klobukov, slamnikov in čepic $a gospode, dečke, otroke, ter k°nfehcije jar dame in deklice, kakor kostumov, ragianov, mantil, vfcrz/, bluz in Slamnikov, sar prodajam do Velike noči i* po znatno snimam ceni. »Angleško sfaadišče obiek" :: O. pernatovič ;: Ljubljana, Mjestm trg št. 5. zdj^vm^Gleichenberg. Sani j« i a« IS. maja sla SO. ••ptoM»M. Neprekosljive vrednosti pri vseh bolesnih sopll. Svetovnoznani zdravilni vrelci. Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleiohenberg 1239 (Štajersko). p 1 i 1 i 1 I I i 1 cKonfekcijska trgovina Ji. £ukič Sjubljana, &>rea škofijo šteo. 19 sa priporoča, svojo veliko zalogo spomlad-nih kostumov, plašče? in kril sts csme in deklice v nainoveiSom kroju in bar-\~ah. — Velika zaiopa modnih oblek in •p .v površnikov zc gospoce in dečks Cene primano najnižje. Postrežba strogo sokdna. ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ALFO I c. Icr. Izvedanaa in učitelj Glasbene ttla.ioe. 44 Vaiveefa in najstar«?trgovina ir. !z*09d!evs!ii!e* klavirjev is har-somjev. Velikanska £&uo$a vsega glasbenega orodja stran in muzikallj. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 Rtsn^iOT^^IiSjest Šxa; Hjs.***š pz*ovl a* aa. «* «r«^?sr*4đLe'«v» Blavirfe dvome tvrdke Ldsan-dorier, Czapka, E51zi <£: Hoitz-jsana, Stelzhasimer - iiorti- gol (amer. harm.) imam lo faz \ iz .: :«o;o edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blrgn, osobito, kei nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče nagnili i ceal aH na čudovito majhne obroke Orez vsakega zadaha nabavi prvovrsten instrument z resnicam eno 101etno paranciio. Stari klavirji najugodneje v zamene. IspSSSfavalniaa na'-.-i;a. Popravila ln ngla£evan?e vseh glasbil sajceneje. Proigrani klavlr|l vedno v cei. Violine, citre, kitara, taznbnrice, harmonike, telov rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto' 3131113;^ t -llUlBl m SI JL flkJii Trst — New*York — Buenos Aires. Za giiiiti i lužooia imm Amsriko najcenejša ln najpripravnejia črta« Mm po Mkmlm morja «d 8.-22. maja t. I. S nafhitrefSIn. ?e največj:?n brzoparnikom avstro ojrs: Citaro, Spijet is Zara. — Vozna cena s kabino \n hrano M 310 K naprej. Članom „Avstrijskega plorne«ra društva*4 10 pofnsta. — Prijave prevzema 412 kakor tndi po.asuila da]o generalni zastopnik In Kinstert Wfm. iif i ulica li. 26. IS! IU m iši m m w\ m m m m m KOL PRAGJUVVSOCANV Dinamo strop In električni motorji. 3 Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. » Električni obrat vseh vrst. s? VentUntorfL n Tnr-bogeneratorjl, električne železnice in lokomotiva, žerjavi in dvigala, n Obtočni ce in žarnice vseh vrst. u Vodne turbine vseh sestavov (Francisy Pelton)* zr Točna, cena fn hitra popravna vseh električnih strojev dragih tvrdk. n Vse potrebo za instaliranje, n n n n a Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8. Reichova hiša. V.llk. zaloga štedilnik ognjišč. izvrstne in solidne dele. Cene zmerne. Popravila aa i s točno izvršujejo, i i Itiiitfja zaloga navadni- dt nifliein. otroških vozičkov in navadne do najfinejše zime. M. Paklč v Llnbljani. Hmm uraćBik«. se ftajj s ttrzerjci. i Josip Kojina p krojač prve vrsste ! • j ae nahaja sedaj f ia&tai hiši i i Franca Ježelo M i ji konkurira z najveć.inii tvrdkami i glede finega kroja si sls- |1 mjjarttoe izvršitve. ^rj ~ Tvaroiska zalooa najHneji angl. [i tj in franc. specijalftei Mae«. H k: Zavod m Mmm : | «1 O co %s m a o "o a o si I Najboljši kosmetiški predmeti sa etepsanje polti in telesa so: JM 0^ milo po 80 h, lld " cream po a i]a s Mesthol " Ufjfi ustna voda po mu 11' =a 1 K; sobni prašek po 60k; sa ohranite? in rast las: lasna voda po 1 Ef lasna posada 1 S. da TI Izdelki „Adaa, ki so oblastveno varovanf, so naprodaj lev es I ' Pil. Mr. Josip Cižmar v L.jub5jani. Fapajie raiipno te demače izdefket Odlikovana Prva kranfska timrnlR liloviriev Ljubljana tiilšariera ulica 5 Recherjera hiša Criporoč. svoje prve Trste, ea vsa podnebja solidno narejene planina, klavlpj. |„ h.pm.nlj« tudi a.i.sigr.1.. sa gotov denar, aa delna od-plaiila aH aaposodo. Poprave in uglaSevanja m izvršujejo toCnt in računijo najceneje. Htvornica mm avs^rl|se..i lag« ivstrceresitna družba XXKKKKXXXKXXXXXXXXXXKKXKKXXKK X X X X X X X X X ■k i m ia. li Pi. MoGf. isnaroar v Ljiiii. Na priporočilo |. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj VaSega „Sladili ca aM. Ker pa je isti zmeSan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako uga-ai, začela ga je moja žena redno z Vašim »Sladnim čajem« fznamua »Sladin«) hraniti in otrok se ra je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še b zavojev Vašega »Siadnega čaja«, katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, Škofljica, 10. II. 191?. ¥«nB£ne gespodiufe! Dočim daste za vsa druga red i I na sredstva 1—3 K, velja (ySladintt aii dr. pi. Trnkoczy-ja „Slada! ća[*' t zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna TrnkocsVi zraven rotovza; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstadter-strasse 25; III, Radetzkvpiatz 4; V, SchČnbrunnerstr. 1C9; v Gradcu: Sackstr. 3. Raznosili snje po posli. — Prva največja eksportna tvrdk a. — Preizkušeno iokarnarsko blago. - Drogiiske eene. — Mas&in za živinorejce. — Tel. 190. X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXX^^.^XX^;^^^XXXXXX^ v^nono^bo 1 jsz_ ni \ JS ^Tck^^ ^obrU^ ^nr^^ kakor 4300 m- štorje, barve, 109 m- lesa za odranje (gruštanje), kamenjef želežje, železne in kamsnene cevi, železna vs«ata (nova), barake, črpalke (pumpe), žrjavi (graniki), metrske truge, Škripci, vrvi, železni drogovi, karijole, cize, opeka (strešnik navaden in zarezana opeka), dalje postelje kakor tudi slamnice 1254 in kočij sploh še veliko drugega materijala. Prodaja S3 v Jeranovi uiici St. 12. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel po g. Filipu Supančiču v Ljubljani tesarsko obrt katero bodeni izvrševal kot dolgoletni njegov tesarski poslovodja NT na lasten račun. ^Wt Priporočam se za vsa tesarsko-stavbinska dela, katera izvršujem po svojih dolgoletnih skušnjah solidno in točno po zmernih cenah. Načrte in proračune izdelujem po želji naročnikov vestno in redno. Priporočam se v blagovoljno vpoštevanje. Z vsem spoštovanjem ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, LJubljana, Opekarska cesta 2S^n 3 Stran 20. SLOVENSKI NAROD. ^,9 iter. v. r. p. vmic & komp., ljubljana tovarna zarezanih strešnikov s: ■ ponudi vsako poljubno množino patent dvojno strešnik zakrivač s poševno obreso in privcsnim nastavkom ^sistem MARZOLA'. Bron odprtin navzgor I Stroka popolnoma varna prod nevihtami I lijsisiitiis. nicutjta i uMBffc krile strel sedanjosti, a i^Ittt^K j i najboljSl plaak na maska Reil-flv* beti glazira za snifalsc nize . ft ? Keil-ova roičena pasta 1a parkete Keil-ov lak za pozlatcaje •kvira* ... 40 . Keil-ar lak za slamnike v rte« tarvaa Keil-OTt pasta za čevlje......39 u Dobiva se redno pri Leskoviou S Medenu v Ljubljani. Idrija: Valeatia Lapajae. Srnomol|: Aatsa Žare. Kamnik: Edvard Hajek. Kranj: Prase Doteas. a n Badovllica: Oten Heraa*. Sovo mesto: l*aa Pieek. Kocsvl*: Trase Lar. r. n 1141 Skoila Loka i Matej tigen. Zastopstvo lc prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli mi2 mernik & Ko. umajska cesta 9—12. Specialna trgovi«* s kolesi, aiiorji, avto-^= mobi i in pošasten mi delL Mehanična dolavnien prvega razrada za vsa v to stroko soadajoča dela m popravila. Garaža za avtomobila. Zaloga pnevmatiko« za avtomobile, motorje in koiesa Popravila pnavmatlkav potom vulkaniziranja Bencin In alja za vse vporabe. Izposojevalnica koles. Šola za vožnjo z vsemi ve-»ili Interesentom smo s strokov-aimi pojasnili brezplačno na razpolago. Stampilije vseh Trst sa urada, strast vs, trvsvss itd. Anton Cerne trs ver Is Ndelavaiel| bavenkovia stampiUi UBMliDfl. Stori tn zo. Kusojte f slnvensKf trgovini Otročje zsTz bice, čepice, klobučke, nogavice, perilo, kakor tudi raznovrsio perilo in modno blago za dame in gospode kupiš najceneje v iOdnl trgovini 0. Jezerš i LjuliiTii. sanrotl rotora. SijaKani is niWm lasest ? Klobuki najmodernejše oblike in 'c barve vsake cene. :: Cilindri, čepice, kravate vedno najnovejši vzorci ^ in barve. u Rokavice is usnja in sukanca Ta kakovosti. u m Srajce bele in barv. vsake izvršbe. Palice, dežniki, noga-s vice, žepni robci, z naramnice itd. Modna in športna trgovina P. Magdić Ljubljana, Franca Jožefa e. aaeproti sla rne pošte* podružnica Ljubljana prej I. C. Nlayer po 4V2°/o na leto. HI Stanje denarnih vlog na hranilnicne knjižice dne 30. marca 1912 X 74,433.380' Vrednostni papirji za naložitev glavnice z dobrim obrestovanjem točno in najkulantneje. Borzna naročila za vse tuzemske ln Inozemske borze ter vse drage bančne transakcije se Izvršujejo najbolje. Pojasnila nstmeno ali pismeno brezplačno« t?81 Za potovalno sezijo: kreditna pisma za vse večje trge tuzemstva in inozemstva. Jeklene celice s Safes- Letna najemnina od 12 K naprej. .......