259. številka._Ljubljana, v torek 11. novembra 1902. XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — ZaQoznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tisna, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj sa^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod4 telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Shod v Kostanjevici.
Zadnjo nedeljo so imeli naprednjaki svoj javni shod v prijazni Kostanjevici. Bog je bil ž njimi, vreme je bilo za javno zborovanje kakor nalašč primerno. Prej ta dan je deževalo; v ponedeljek tudi; ali na nedeljo ni padla niti kaplja dežja. Tako rad nas je imel gospod Bog, nas in naše govornike, ki so se brez čudeža čili in zdravi pripeljali na zbor! Shod je bil sijajna manifestacija napredne misli na Dolenjskem. Zmagali smo na celi črti in to najsijajnejše. Nasprotniki so prišli tudi na shod, in sicer pod vodstvom tonzuriranih glist, pod vodstvom domačega kaplaneta in onega od sv. Križa. Ta dva duhovniška poba sta kar očitno hujskala k pretepom, in okrog sebe sta imela čredo fantalinov, ki se je bila z noži oborožila. Pa so naleteli na kamen, tako farčeta, kakor omenjeni nožarji. Posebno kapelana plačevala sta hujskanje s svojimi kostmi in bila sta opsovana, oklofutana in osuvana, kakor še nikjer na Kranjskem.' V pravem pomenu besede so ju vlačili po blatu, da sta pri koncu oba božja služabnika izgledala, kakor da sta ravnokar priplavala po gnojnici od nekod! Predsednikdr. Tavčar, kakor hitro je videl, da se pripravlja ob-strukcija, organiziral je četo rediteljev, ki je štela ravno štirideset glav. Samo krepki fantje in čvrsti možje. Te reditelje si je pridržal za svojo osebno razpolago. Nekaj časa je pustil kaplana kričati, nato pa je sprožil svoje reditelje. Ti so napravili dolgo vrsto ter so vse klerikalce — bilo jih je kakih petdeset — polagoma in bolj rahlo izpehali iz zborovalnega prostora. Pehali so jih kakih 300 korakov od zbo-rovališča tja pred kostanjeviški farovž. S tem se je očistilo zborovališče, kjer je potem vladal najlepši red, reditelji pa so s svojimi kričači dospeli na prostor, kjer predsednik shoda ni več imel skrbeti za mir. Vsled tega politični uradnik shoda ni mogel razpustiti; reditelji pa so imeli svoj posebni shod pred farovškim vhodom, kjer so v istini nekako po svoje zborovali, četudi tuinsem na koži obeh kaplanov. Ta taktika se priporoča za bodoče shode: ž njo se da vsaka klerikalna obstrukcija vspešno in srečno razdrobiti. Vsaj v Kostanjevici se je korenito razdrobila.
Od druzega poročevalca nam prihaja glede omenjene obstrukcije še posebno poročilo, ki se takole glasi:
Kar je bilo naših, zbrali so se na cesti med hišami pred govorniškim odrom. Na strani proti farovžu so bili zbrani fa-rovški pod vodstvom dveh kaplanov. Jeden teh, Rezar iz Kostanjevice, bi bil bolje storil, da bi se bil v posteljo vlegel. Revna stvarca je, ki ne sme na zrak in posebno ne v boje, v katerih je treba krepkih pljuč in pesti! Župnik Schweiger se je na Čatežu mastil; Dolinarja iz Rake ni bilo; tudi iz št. Jerneja nobenega popa. Ubogi Rezar in fant iz kaplanije svetokrižke sta vodila klerikalno — »armado«. 50, — reci: petdeset jih je bilo. Vmes je bil znani oderuh in slepar, stari Kerin iz Sv. Križa in še par drugih. Drugo pa so bili mladi ljudje, ki se za par frakljev žganja za vsako priprego dobijo. Nekaj »devic« — iz tretjega reda, iz svetega tretjega reda, — je bilo tudi v tej farški armadi. — S to armado so imeli naši opraviti. Zborovanje se začne. Farovška reva začne upiti: »živio dr. Šusteršič!« Na povelje kaplanov upijejo stari Kerin, njegov sin (ki se je
sramoval, da je v tej družbi) in drugi. Oddelek naše straže se zbere, udre v ta-rovške ter jih razdeli. Farovški fantje se nekaj upirajo, udarijo tega in onega naših,
— dobijo podvojeno nazaj. Naši se vrnejo, farovški zopet pridejo ter upijejo, zopet naši v sklenjeni vrsti proti njim. Fanti, kaplana in stari Kerin iz Sv. Križa se s cestnim blatom sprijaznijo. — To se ponavlja skoraj četrt ure. Včasih pride curk vode na farovške, ko isti zakličejo: »živio dr. Šusteršič!« Dr. Triller govori trdno sklenjenim našim naprej. Na 20 metrov so farovški oddaljeni od poslušalcev. Hočejo bliže priti. — Nato udre še enkrat vrsta naših proti farovškim, jeden farov ških zadene z nožem našega, sina Cola-riča, — zdaj pa nič več pardona! »Farje stran«, in uboga kaplana sta jih dobila in drugi okolo njih, da si bodo zapomnili. Naj več sta dobila oba kaplana. Jutri bosta lahko štela modre pege na životu. Prevrnila sta se kar v jednem sunku po dvakrat. Jeden je dobil klofuto, da je v drevo z glavo priletel. Bežala sta potem kaplana na ograjeno farovško dvorišče, od koder
sta obupano gledala skozi planke, njihova armada se jt> r~ -^«»,u..»m • ■uuje:
— Končana je bila bitka. Dr. Tavčar je nastopil in v lepem miru govoril pred zbrano množico naših. Par klofut so še dobili farovški križevski fantje, — nobeno dekle jih, kakor  pravijo, ne pogleda več.
Na shod je prišlo gotovo 600 kmetov, ki so vsi odločno obsojali surovo postopanje kaplanov in tistih otročajev, katere sta bila zbrala okrog sebe. Govorniški oder je bil postavljen pred mestno hišo v Kostanjevici. Točno ob treh otvori se shod po predsedniku slovenskega političnega društva, dr. Tavčarju, ki pozdravi navzoče, ter jim kot odposlanca politične oblastnije predstavi gospoda okrajnega glavarja Oreška iz Krškega. »Kakor vidim, pravi govornik, pripeljala sta dva mlada duhovnika nekaj pretepačev s sabo. Ali se vam ne zdi čudno, ljudje božji, da se hočeta vaša dušna pastirja z vami pre-tepavati? (Klici: To nista dušna pastirja, to sta farja!) Ali ste o Kristusu kdaj slišali, da se je pretep;-, val ? Samo eno rečem: shoda si ne pustimo razgnati! Pretepov ne iščemo! če pa bo kdo tepen, mi gotovo ne bomo! (Viharno pritrjevanje.) To naj si za ušesa zapišeta posebno gospoda kaplana! Sedaj pa dajte mir ali pa krulite, kakor prešiči v svinjaku. Čisto, kakor vam drago. Ne pozabite pa, da tudi najdebelejši prešič, in naj še tako kruli, na vse zadnje vendar-le pod nož pride.« (Smeh in pritrjevanje.)
Dr. Tavčar pridrži si predsedstvo današnjega shoda sam sebi, kar malemu kaplanu iz Sv. Križa ni všeč.
Dr. T a v č a r: Ce vas bodeta koža in jezik srbela, gospod kaplan, doživeli bodete danes še marsikatero presenečenje! (Smeh.)
Pri tem se je kaplanček preveč približal vrtu pri mestni hiši. Takoj se vlije voda na njega in v hipu je obsut s kepami vrtne zemlje, da je pričel njegov havelok vse mogoče barve kazati. Kaplan pobegne pod farovške kostanje, se ve med občim smehom.
Dr. Tavčar: Sedaj podelim besedo zastopniku narodnega eksekutivnega od seka, g. dr. Trillerju!
Ko stopi dr. Triller na oder, je bil burno in gorko pozdravljen. Klerikalci —
med njimi nekaj pijanih babnic in nekaj pokvarjenih devic iz Marijine družbe — so hoteli govornika motiti. Pa se jim ni posrečilo. Nekaj časa smo to tolpo potrpežljivo poslušali, potem pa so jo naši reditelji odgnali z zborovališča, kakor je bilo že zgoraj povedano. Tudi »Marijine device« — med njimi stara koklja, ki je imela že par nezakonskih otrok, — so se pomirile in niso imele korajže, nastopiti s piščalkami, katere so skrivale pod svojimi krili.
Dr. Triller je razvijal v glavnih potezah sledeče misli:
Ko je 21. in 23. junija turški boben dr. Šusteršiča pokopal deželni zbor kranjski, obogatel je naš jezik za novo besedo, ki se imenuje — obstrukcija. Bati se je, da bo narod slovenski in zlasti naš kranjski kmet še dolgo občuteval v vseh kosteh pomen te besede. Obstrukcija je najskrajnejše, je zadnje orožje, katero je dopustno le tedaj, kadar gre za vitalna politična vprašanja, kader se n. pr. odločuje usoda narodov. V tem smislu bila je razumljiva in potrebna češka obstrukcija v državnem zboru. A, da so klerikalci preaaain v svoji onemogli jezi tudi na
slovenska tla in zlasti v ponižni deželni zbor kranjski to nevarno rastlino, to je bil naravnost v nebo vpijoči greh na prebivalstvu kranjske dežele. (Burno pritrjevanje.) Deželni zbor nima reševati velikih političnih vprašanj, temveč ima v prvi vrsti upravljati le gospodarske koristi prebivalstva in v najobilnejši vrsti kmetskega prebivalstva. Pred letom osorej se je o priliki deželnozborskih volitev vzpričo besni klerikalni agitaciji itak v težkih bolih stresala cela dežela kranjska; na levo in desno se je sejalo sovraštvo, brata se je hujskalo zoper brata, stariše zoper otroke (Klici: Tako je! Sramota!) in zategadelj se je oddahnila cela dežela, ko so bile volitve končane. Upalo se je splošno, da se sedaj prične zopet mirno in koristno delo v korist vsemu prebivalstvu brez razlike stranke. Narodno - napredna stranka, akoravno je izšla iz volitev oslabljena, ponudila je v resnici pošteno desnico v tako mirno delovanje, a klerikalci so v svoji togoti, da niso dosegli absolutne večine, ošabno pljunili na našo desnico. (Srditi in dolgotrajni klici ogorčenja.) Ker se mu ni izpolnila nadeja, da bo z deželnim denarjem rešil svojo falitno gospodarsko organizacijo, sklenil je jeden dr. Šusteršič v svoji brezmejni ošabnosti, kaznovati celo deželo za to, ker ni volila samih tehantov in mež-narjev v deželni zbor, temveč tudi pešico neodvisnih mož. (Tako je! Resnica! Pe-reat žlindra!) Izsiliti je hotel od vlade nove volitve, a mesto, da bi dosegel to, pribil je na križ, kakor je na velikem protestnem shodu g. dr. Tavčar po pravici naglašal — kranjskega kmeta, oni stan, čigar nezavednosti in slepi zaupnosti v duhovščino ima zahvaliti prav dr. Šusteršič celo svojo dvomljivo politično slavo. (Resnica! Pereat!) Zategadelj treba je vedno in vedno iznova ožigosati klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem kot največjo politično sleparijo, katera se je dosihdob zagrešila na telesu slovenskega naroda! (Viharno pritrjevanje.) Pa kle rikalci so se sami ustrašili silnega viharja, ki ga je provzročilo po celi deželi to njihovo   brezvestno  uničevanje vsakega
koristnega in vspešnoga delovanja in za tegadelj begajo sedaj nevedno maso na neštevilnih shodih z izgovorom, da jim je stisnila v roke otroške trobente le skrb za koristi kmeta, le želja, da naj gospodari v deželi kmet in ne gospod. Splošno in jednako volilno pravico so sedaj nasadili na svoj trnek! In to je druga velika sleparija, katero je rodila prva, kakor greh rodi vedno zopet le greh. Klerikalci dobro vedo, da bi se ob današnji sestavi našega deželnega zbora splošna volilna pravica ne dala doseči, niti ako bi bili jedini obe slovenski stranki, ker bi jo zabranili nemški veleposestniki in vlada. A tega svojim ovčicam ne povedo, ker bi sicer ne mogli obrekovati nas naprednja-kov kot dozdevne sovražnike kmetskega stanu in prav zaradi tega tudi odklanjajo vsak izvedljiv predlog začasne volilne reforme, katera bi se dala potem nadaljevati po načelu:   Zrno do zrna pogača . .
.....Seveda, s čim  naj  bi  pa potem
slepili in slepariii ubogega kmeta, ki ne sme priti do spoznanja, da gre klerikalni stranki   le   za  popolno  posvetno farško
nadvlado in  za  druzeera nič! (Takn Ne daimo se)
Za to pa hodi sedaj tudi naša toli obrekovana napredna stranka med narod, da trga klerikalcem krinko raz lice in da jih kaže ljudstvu — gole in nage! Od tod povsod strašna togota zoper naše shode, odtod tudi današnje besnO nastopanje nasprotnikov, ki se boje luči, kakor se je boji sova. (Viharno pritrjevanje in veselost.)
Potem je govornik ob roki poročila deželnega odbornika g. Grasellija na ljubljanskem protestnem shodu raztolmačil zborovalcem, koliko vsem delujočim stanovom, v prvi vrsti pa kmetom koristnega, od narodno - naprednih rok priprav-ljonega dela je nora klerikalna obstrukcija onemogočila, oziroma vsaj zavlekla, ter je zborovalce končno pozval v navdušenih besedah, naj spoznajo resnico in naj isto poneso v zadnjo kmečko kočo z besedami našega velikega pesnika: Ti slepec si, slovenski kmet in ti slepar, slovenski klerikalizem! (Navdušeno, vedno zopet ponavljajoče se pritrjevanje, ki je na mah udušilo besno kričanje in tulenje plačane klerikalne tolpe.)
Nato govori dr. Tavčar — med tem se je bilo pometlo s kaplanoma pretepačema — o prodaji kostanjeviške graščine. Med celim govorom je vladal izredni mir na zborovališču in govornik je imel gotovo več kakor 500 poslušalcev. Zbora ni prav nič motilo, četudi se je pred farov-žem koža strojila kaplančetoma.
Dr. Tavčar omenja najprej, da prodaja kostanjeviške graščine po vsi pravici vznemirja kmetsko prebivalstvo kostanje* viškega in krškega sodnega okraja. Dokaže, kako bi bilo to prebivalstvo najob-čutneje zadeto, če bi prišlo graščinsko posestvo v napačne roke. »Predvsem se je pri tem bati, da pride graščina v roke kakim menihom, kakor se je to v Zatični in Pleterjih zgodilo. (Klici: Tega nas Bog obvaruj!) Če pridejo taki lačni kutarji v kak kraj, podobni so debelemu jajcu, katero zanese kukavica v gnezdeče — male taščice. (Pritrjevanje.) Izleže se velika kila, ki vse požre, kar stara donašata. Tički, ki so bili izleženi iz domačih drobnih jajčic, pa poginejo od glada in končno obtiči mlada kukavica sama v ozkem gnezdu, ter ne dela druzega, kakor da žre in žrč,
prav po dr. Šusteršičdvem receptu (Pritrjevanje in smeh).«
Govornik dokaže, da bi bili taka ku kavica menihi, če bi se polastili kostanjeviške graščine. »Ti menihi bi naborali rumeno mast na svoje kosti, vi kmetje bi pa komaj obdržali tisto malo kožice na zd elanih svo jih kosteh, katere vam kaplani dosedaj še niso strgali ž njih!« (Viharno pritrjevanje.)
Rešitev vprašanja kostanjeviške graščine je torej po mnenju govornika prav lahka: če se graščina proda, prodati se se sme le tako, da se predvsem varujejo koristi kmetskega prebivalstva. »Na noben način pa se ne sme graščina prodati kakim lenim menihom, katerih želodec je navadno tako požrešen, kakor je požrešen želodec morskega volka! (Viharno pritrjevanje) To je stališče, katero je v tem vprašanju zastopala narodna napredna stranka od pričetka in katero zastopa še dandanes!< (Pritrjevanje.)
Govornik omenja, da je v tem smislu govoril že na svojem volilnem shodu v Kostanjevici, da je tako govoril v državnem zboru, in da se je v tem smislu v ministrstvu trudil tudi državni poslanec Plantan. (Pohvala.) Navaja nadalje, da se je sedaj vprašanje prodaje odstavilo z dnevnega reda, in da ni pričakovati, da bi še tako hitro padla kostanjeviška graščina bodisi v roke kakega liberalnega konsorcija, bodisi v roke kakega klerikal nega konsorcija. Govornik poživlja zbrane kmete, da pa naj vendar premišljujejo o tem, bili za nje bilo bolje, če pride graščina v napredne roke, ali pa če jo pograbi klerikalna roka! Dati je na vsak način prednost napredniroki. (Pritrjevanje.)
»Kaj je vam pričakovati od klerikalne stranke in kaj od naše? Mi hočemo, da se postavi naš kmet na samostojne noge, in da preneha že enkrat biti tista farovška cunja, s katero brišejo kaplani svoje blatne škornje. (Viharna pohvala.) Dr. Šusteršič pa hoče, da naj kmet zmiraj leži na trebuhu pred duhovščino in da naj ji neprestano v trebuh leze. Kaj takega ni spodobno za našega kmeta; naš kmet naj postane popolen mož, ne pa kaka polubaba, ki vidi največjo sječo sveta v tem, da sme v farovže hoditi intamkakor lačen pes sline cedit i.a (Burno pritrjevanje.)
Govornik pride vsled tega do sklepa, da klerikalna stranka ne sme dobiti kostanjeviške graščine v svojo pest, ker bi bi jo morala — ako bi ljubljanski škof samo s prstom mignil — takoj oddati menihom. (Pritrjevanje.)
Govornik omenja, da sedaj obe stranki obljubljata kmetu, da bi varovali njega korist, če bi dobili graščino v last. Po mnenju govornikovem, daje napredna stranka za koristi kmeta več poroštva, nego ga daje klerikalna. »O tem je treba premišljati, ljubi prijatelji kmetje! Kaj je bila klerikalna stranka od nekdaj in kaj je še dandanes? Odkar je slaboglasna ta stranka nastopila, ni bila nič druzega kot pijavka, ki je sesala kri iz našega kmeta, ki se je debelila s kmetskimi groši in ki se s temi grošiše dandanes debeli. (Pritrjevanje.) Pri ti stranki se obrača vse okrog denarja, cvenk je pravzaprav prva točka njenega programa! Odprta vreča je zastava, pod katero maršira dr. šusteršič po deželi okrog, držeč v roki velik nož, s katerim pušča našemu revnemu kmetu! Cvenk je prva točka klerikalnega programa! (Viharno pritrjevanje.)
Govornik naglasa, da pri tem nima v mislih naše duhovščine, katera živi tudi od kmetskih žuljev in katera je torej najmanj opravičena kakemu drugemu stanu očitati, kako si pridobiva vsakdanji kruh. Dasi je med duhovščino obilo takih, ki cele dni svojega življenja ne počenjajo druzega, nego da fehtajo med kmeti, dasi je med njo dosti takih, ki napravljajo love na hranilnične knjižice starih ženic, ki 'ove v svoje mreže testamente ob smrtnih posteljah, vendar govornik danes nima v mislih teh duhovnikov, v mislih ima samo klerikalno stranko kot tako. »In kot taka je bila stranka od svojega pričetka do danes tako organizirana, da je neprestano izžemala
imetak i narod. In to svojo trditev
hočem dokazati.
Govornik ta dokaz prav obširno razvije. Dokaže, da so Marijine družbe, da so klerikalne gospodarske organizacije, da so škofovi zavodi, da so katoliški skladi in drugi volilni skladi zgolj stiskalnioe, ki imajo namen, zadnji vinar iztisniti iz našega revnega kmeta. Zbrano ljudstvo je dotično obširno razpravo prav pazljivo poslušalo ter govorniku dostikrat prav živahno pritrjevalo. Videlo se je, da so vrli kostanjeviški kmetje dobro umoli, za kaj se gre in videlo se je tudi, da so ti možje večnega škofovega beračenja do grla siti.
»Če vse to pretehtate, morate priti do prepričanja, da je naša klerikalna stranka požrešna in grabežjiva, njeno mišljenje, njeno delovanje gre na to, da bi vam pograbila vse, kar imate v svojih žit-nicah, kar imate v svojih hramovih. F e h-tarija je bila glavni smoter klerikalne stranke, od fehtarije je živela in hoče živeti, in sicer toliko časa, dokler bo čutila kako kronico v kmetskih skrinjah! (Viharno pritrjevanje) Kar taka stranka med svoje zobe dobi, to tišči, kakor tišči tiger kost, katera je zašla med njegove čeljusti! (Pritrjevanje.)
Iz vsega tega sklepa govornik, da bi klerikalna stranka, če dobi kostanjeviško graščino v svoj goltanec, kmetu ničesar ne dala, ker je ravno vse izgubljeno, kar pade v njen žep!
Na drugo stran pa zasluži napredna stranka popolno zaupanje kmeta. Okrog njega ni nikdar hodila, da bi kaj izpulila iz njega, ker je ravno stranka napredka, ne pa »stranka fehtanja«. (Pritrjevanje.) Ako bi se šlo za to, naj li dobi graščino napredna stranka ali pa stranka dr. Šu-steršiča, potem bi moral kostanjeviški kmet oddati svoj glas za napredno stranko. Ker pa danes razmere še niso tako daleč dospele, da bi se v tem pogledu dalo kaj dognati, imajo kmetje kostanjeviškega in krškega okraja še dosti časa, da o ti stvari trezno razmišljajo. Po mnenju govornika ni izključeno, da bi občine v družbi s prizadetimi posestniki same kupile graščino, kadar bode na prodaj. Zadeva je sicer težavna, ali neizpeljiva bi končno ne bila. Vredno pa je, da o vsem tem premišljajo tako županstva kakor kmetje! (Viharno pritrjevanje.)
Nato predlaga stari poštenjak in vrli narodnjak, posestnik Colarič, sledečo resolucijo:
»Na shodu v Kostanjevici zbrani volilci obsojajo najostrejše obstrukcijo klerikalnih poslancev v deželnem zboru, izrekajo narodno-naprednim poslancem za njih možati nastop polno zaupan je in zahvalo, proseč, da tudi v bodoče zastopajo prave ljudske koristi. Pozdravljajo nadalje misel da se sploh proda kostanjeviška graščina, pa ne menihom ali duhovnikom, pač pa le takim možem posvetnega stanu, ki bodo ta zemljišča razkosali in prodali kmetom, tako da se bodo v vsakem oziru varovale koristi kmetskega prebivalstva.«
Ta resolucija je bila z burnim ploskanjem in jednoglasno sprejeta.
Dr. Tavčar: S tem je končana današnja razprava. Današnji shod bil je v mnogih ozirih zanimiv. Najbolj značilen pa je bil shod zategadelj, ker sta na njem nastopila dva ničvredna duhovnika, ter sta proti nam organizirala katoliški nož. (Klici ogorčenja.) Ko bodeta ta dva katoliška grešnika vzela jutri pri sv. maši kelih v roko, naj se spominjata krvi, ki se je radi njiju prelila na današnjem shodu! Če se bodeta sramovala, stopiti pred Gospodov oltar, ne vem, prej kot ne, ne. Mi pa jima kličemo: sram vaju bodi.! (Gromovito pritrjevanje!) Resnica je, da sta se ta dva tonzurirana fakina obnašala na shodu kot prepiraželjna pijana dva kmečka fanta-lina, in da nismo bili potrpežljivi, zanetila bi bila s svojo maziljeno roko pretep, da bi bilo teklo še več človeške krvi. Kam pride katoliška vera, če bode imela take duhovnike? (Klici, to niso duhovniki, to so farji!) Ta svojat v talarjih meni, da sme v deželi vse počenjati, misli, da nema nad saboj ne postave, ne vladanja. Spominjajmo te pretepače v kolarjih, da nad nami de živita tako postava, kakor vladar, ki bo-
deta oba vkrotila »notarje« iz naših farov-žev! Zategadelj Vas poživljam, da končamo ■ klicem: Bog živi našega presvitlega cesarja!
Zadoneli so urnobesni živio klici, da se je kostanjeviško župnišče kar streslo. S tem je bil shod končan. Nasprotniki so se razšli osramočeni kakor mokra miš. Posebno ponižno jo je odkuril znani oderuh in farški hlapec Janez Kerin iz Sv. Križa, ki se pred leti ni upal tožiti svojega župnika, ko mu je ta javno očital, da je lump in slepar. Sedaj je pa pristen katoliški poštenjak, ta Kerin, če tudi v katoliški posojilnioi kmeta dere, da kar v nebo kriči! In ta umazanec je bil toliko predrzen, da je prišel na shod in da je tam razsajal. Pa samo toliko časa, dokler ga niso v blatu pomandrali, tega katoliškega oderuha!
Naprednjaki pa so po shodu še dolgo časa ostali skupaj pri prijetni zabavi. In hvala se je dajala vsem, ki so si za shod kaj zaslug stekli: pred vsem županu Glo-bočniku, občinskim možem, kakor tudi požarni brambi iz sv. Križa in njenemu čvrstemu načelniku! Ko sta zvečer odhajala govornika, spremilo ju je najmanj 600 ljudi z godbo na čelu. Korakalo se je mimo farovža, in če so gospodje pri oknih po slušali, čuli so klice ogorčenja, da so morali od sramote izgledati, kakor kuhani raki. Pa kaj, ko vse to nič sramu v sebi nima! Prav! Prišli so do noža, in morda še dozive, ko pade nož na nje same nazaj! No, od naše strani se jim noža ni treba bati, pač pa palice, če se ne motimo, je ta palica zadnjo nedeljo precej glasno pela po kostanjeviških blagoslovljenih grbah! Da! da! zadnjo nedeljo smo doživeli lep dan v prijazni dolenjski Kostanjevici! Zategadelj naj jo Bog poživi!
V IvJ u h U 11- novembra.
Proti nemadjapskim narodnostim na Ogrskem.
Predsednik ogrske poslanske zbornice, grof A p p o n y i, je izdal nedavno poziv, ki se med drucm trla««- »Gro ao za odstranitev nevarnosti, ki grozi napasti očetnjavo v njenem obstoju. Madjarščina izgublja od dne do dne ozemlja. Predrzna agitacija zastruplja narodovo dušo, za-temneva sijaj svetih skupnih tradicij ter rahlja čustvo za madjarsko narodno celo-kupnost. Ta agitacija se uganja v čas o pisih, društvih, šolah, ne da bi se bila dosedaj paralizirala«. In kaj je ta »predrzna agitacija«, proti kateri poziva prvi madjarski politik na boj? Nemadjar-ske narodnosti zahtevajo, da se izpolnuje narodnostni zakon! Ta poziv so dobro razumeli madjarski šovinisti in že nekaj dni pozneje je sklenil zastop v Nitri, kateri komitat obstoji iz devet desetin slovaškega prebivalstva, spremembo narodnostnega zakona tako, da bi dobili župani pravico 'neomejenega paševanja nad duševnim gibanjem Slovakov. Isti naj bi imel pravico zapleniti časopise in knjige, ki ne ugajajo madjar-skemu duhu, nalagati globe, razganjati društva in shode, izganjati mu neljube agitatorje ter zaplenjati njihovo premoženje na korist državi itd.
Absolutizem v Bosni in Hercegovini.
Prebivalstvo okupiranih dežel še ni prišlo iz absolutizma, dasi pripada že nad četrtstoletja pod vrhovno varstvo konstitucionalne avstrijsko - ogrske monarhije. Za Bosno in Hercegovino se še dandanes ravno tako oktroirajo razni zakoni in ukazi, ne da bi se ljudstvo vprašalo, kakor je bilo to pod turško vlado. In ravno sedaj se hoče bosansko prebival stvo osrečiti z novim državljanskim (civilnim) zakonom. V ta namen so se prevedli ednostavno tuji zakoni, ne da bi se bilo pri tem oziralo na narodno šege in navade, na narodne pravne zapuščine in na deželne običaje. Zakone so kovali avstrijski birokratje, ki najbrže še nikoli Bosne in Hercegovine videli niso ter seveda prav nič ne poznajo dežele in ljudstva, ondotnega življenja in pravnih nazorov. In ti zakoni, ki bodo odločevali o usodi prebivalstva, o njegovi gmotni in duševni sreči ali nesreči, so se sestavili, ne da bi se bilo ljudstvo vprašalo za mnenje, brez narodnega sodelovanja, kakor se pač zakoni delajo, kjer ima država absolutnega vladarja.   Na   ta   način   se   le podžiga
splošna ljudska nezadovoljnost. To je vsekakor žaljivo zapostavljanje razmeroma politično zelo dovzetnih Slovanov v Bosni in Hercegovini, ako se j'h kakor kljubo-vaje izključuje od vsakega javnega delovanja, kakor če bili popolnoma negodni in nesposobni.   Na ta način le še Nemci oktroirajo   zakone svojim Culukafrom v Afriki, dočim n. pr. Angleška zatiranih in zaničevanih Ircev vendar ne upa izkjuČe vati iz javnega sodelovanja.  Ako so Bolgari v isti dobi po svojem osvobojenju izpod turškega jarma sposobni za parlamentarno zastopstvo, bi pač morali biti tudi Bošnjaki in Hercegovci.
Obleganje ob Rudečem morju.
Turčija je vendar spoznala, da Italiji ni samo do morskih roparjev, temuč da se hoče pod pretvezo, da naredi mir pred roparji v Rudečem morju, polastiti otoka Midjija ter najbrže bombardirati Hodeidah, edini kos zemlje, ki jo še ima dandanes Turčija v Arabiji. Vsled tega je poslala turška vlada že drugo protestno noto v Rim, naj se italijanske ladje umaknejo iz Rudečega morja. Italija je odgovorila, da se to ne more prej zgoditi, da Turška izplača dogovorjeno odškodnino ter izroči italijanskemu poveljniku pirate. Italija pa dobro ve, da posebno zadnje Turčiji ni tako kmalu mogoče izpolniti, ker roparji niso v njenih rokah. Zato ostanejo še nadalje italijanske ladje blizu turških naselbin. Ministrstvo turške mornarice je dobilo nujno povelje, naj čim preje pripravi štiri vojne ladje. Te ladje se pripravljajo in oborožujejo že skoraj 14 dni z največjo naglico, toda kaj, ker so vse turške vojne ladje neokretne, zastarele in na pol gnile, dočim ima Italija v Rudečem morju štiri topniške ladje, eno križarko in 20 sambukov, v vsakem po dva moderna topa. Razun tega ima v Massuahu tisoč mož pripravljenih za izkrcanje. Vse tedaj kaže, da manevrira Italija zelo preračunjeno, da vzame Turčiji edino morsko pot skozi Rudeče morje, da bo  potem   tudi   odrezana   od svojih
gamizij   T7   Y o m o n U.
Najnovejše politične vesti.
Zoper vojno predlogo se je izjavilo tudi več članov poljskega k 1 j u b a v včerajšnji klubovi seji. — Razpust ogrskega državnega zbora se izvrši že najbrže pred božičnimi počitnicami. — Demisijo španskega ministrstva je podal kralju ministrski predsednik Sagasta. — Srbska skupština se sestane zopet dne 14. t. m. — Vstaja Karlistovse zopet pripravlja. Založniki orožja so prejeli denar za večja naročila. — Deželnozborske volitve na Predarelskem so izpadle popolnoma v smislu krščanskih socialistov. — Prihodnji konzistorij se bo vršil dne 8. decembra. Imenovanje nemških, avstrijskih in španskih kardinalov pa se bo izvršilo šele v konzistoriju meseca marca prihodnjega leta. — Za reforme v Macedoniji so se izrekle vse evropske sile, izvzemsi Nemčije. — Manifestacijo Cončevu je priredilo pred njegovo hišo nad 300 oseb. Sklenilo se je, izročiti mu adreso, a ko bo ozdra vel, mu prirede velik banket.
Dopisi.
Iz Postojne. Pričakovali smo, da opiše spretnejše pero, nego je naše, zadnjo predstavo našega dramatičnega kluba tembolj, ker se je prva predstava tega kluba v Vašem cenjenem listu prav temeljito ocenjevala; a naše pričakovanje je bilo zaman, kajti doslej še nihče ni o njej crknil najmanjše besede. Bilo bi nehvaležno, ako bi se molčalo o zadnji predstavi, katera nam je donesla toliko nepričakovanega  vžitka.  Ker drugi molče,
; govoriti hočemo mi, da tudi širši svet izve, kako  požrtvovalno  in neotrudljivo  si naš
; dramatični klub prizadeva, da zadosti stavljeni zadači: občinstvu višjih in nižjih slojev prirejati dramatične predstave.
V soboto 1. novembra t. 1. je uprizoril postojinski dramatični klub igro „Mlinar in njegova hči."
Ker so se vaje začele šele v zadnjem tednu, t. j. 27. p. m. pričakovati ni bilo nič kaj prijetnega. Toda iznenađenje bilo je nepopisno. Igralo se je tako izborno, da se boljšega vspeha nikakor ni moglo pričakovati.
m* Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 259, dn6 11, novembra 1902
Dvorana v narodnem hotelu, v katerem je prostora za več stotin ljudi, bila je natlačeno polna. Videl« se je tu ne samo tržko inteligenco, marveč tudi vse sloje trga in okolice. Posebno šenpeterska inteligenca je bila zelo dobro zastopana. Sploh je bilo tujcev nad osemdeset navzočih. Naj si bode bogatin ali revež, gospod ali kmet, vsi so zrli z ednakim zanimanjem na oder.
Posameznim prizorom so sledili navzoči z največjem zanimanjem in dajali svoji za-dovoljnosti duška z neprisiljenim priznanjem.
Čestitamo dramatičnemu klubu, da si je tekom malih tednov, kar obstoji, prodobil tako častne simpatije. Želimo mu, da bi vstrajal na svojem potu, ter ne glede na levo in na desno, vršil svojo nalogo v korist naroda in izobrazbo ljudstva.
Gospod Šibenik in gospica Kristina Bučar-jeva imela sta glavni vlogi: Cernota in Marice. Kakor je bilo pričakovati, rešil je g. Šibenik svojo vlogo kakor po navadi izborno. A tudi gospica Bučarjeva ni zaostala in igrala tako izvrstno, da si je pridobila že pri prvem nastopu vso simpatijo poslušalcev. Igrala je v vseh dejanjih brez vse napake; zlasti lepo in umetno pa je predstavljala v petem dejanju umirajočo Marico. Gotovo ni pretirano, če rečemo, da bi gledališka igralka ne zamogla boljše izvršiti zadnjega omenjenega prizora. Zelo lepi pa so bili tudi vsi prizori, katere sta imeli gospici Bučar-jeva z županjo gospico Križe-jevo.
Tudi gospica Križe je kakor nalašč vstvarjena za oder. Rešila je svojo vlogo v občno zadovoljnost in lahko trdimo, da ne bi bilo moči bolje igrati.
Vsa čast gre tudi gospema Jurca in Sibenik-ovi. Tudi oni rešili sta svoji vlogi brez napake in v občno odobravanje.
Gospod Zupane je predstavljal Konrada, in sicer tako lepo in sočutno, da bi si boljše ne bi morali želeti, ko bi bil le nekoliko živahnejšega kretanja. Gospod Križe je igral grobokopa in je prav imenitno rešil svojo vlogo. Vidi se, da ima talent in veselje za dramatiko; priporočam mu, da se z vso resnostjo odra poprime.
Tudi gospod Jager (Pivek) je v naše začudenje pri tem prvem svojem nastopu dobro igral in gojiti smemo upanje, da postane sčasom zelo uporabna moč.
Pohvalili smo tedaj vse, ker so vsi bili v resnici pohvale vredni, in storili smo to neprisiljeno in z odkritim srcem.
Dramatičnemu klubu pa kličemo: Le vrlo naprej na začrtanem potu v blagor iu korist milega nam slovenskega naroda!
Slednjič nam je dolžnost izreči posebno pohvalo tudi slikarju g. Josipu Inoeente-ju, kateri je potrebne kulise prav umetno in okusno naslikal.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11 novembra.
— Katastrofa na Koroškem.
Kakor je razvidno iz brzojavk, so Slovenci pri včerajšnji volitvi iz kmetskih občin žalostno propadli. Doslej so imeli v dež. zboru tri poslance, včeraj pa so izgubili dva mandata in bodo imeli v deželnem zboru samo jed nega zastopnika. Celo vedno sigurni, popolnoma slovenski okraj veliko v-ški je prišel v roke nemškim nacional-cem. To je sad tistega prefekta Podgorca, ki je slovensko politiko na Koroškem postavil v službo nemškega škofa dr. Kahna, to je sad kranjskega klerikalizma, ki je provzročil na Koroškem popolni preobrat v slovenski politiki. Leta in leta smo svarili, a bilo je zaman. Klerikalci so se rogali, kadar smo pisali, da je slovenski kmet na Koroškem svobodomiseln in da se ga s klerikalizmom goni v nemški tabor. Dokler so Slovenci na Koroškem delali narodno -radikalno politiko, dotlej je slovenska stvar napredovala, čim pa se je začelo delati klerikalno politiko, čim je slovenska stranka postala privesek škofove nemške stranke, se je začelo nazadovanje in včeraj so slovenski kmetje rajše volili kmeta, ki pripada nemško nacionalni stranki, kakor pa prefekta Podgorca. Zaman je Podgoro poklical na pomoč dr. Brejca iz Ljubljane. Shod v Dobrli vasi, ki je bil sklican na nedeljo, se ni vršil. Nasprotniki so zborovaloe napadli s poleni in i kamni.  Brejc in
Podgorc sta morala bežati, da sta si otela Življenje. In to se je zgodilo v popolnoma slovenskem okraju. Izid koroških volitev je strašen udarec za slovenstvo v Gorotanu, a ta katastrofa bi nas ne bila nikdar zadela, če bi ne bili klerikalci v slovenski politiki na Koroškem provrzočili preobrata. Sicer pa bomo o teh volitvah še govorili.
— Shod v Čatežu. V nedeljo so imeli klerikalci »shod« v Čatežu ob Savi. »Slovenec« poroča o tem shodu na prvem mestu in ga končuje z besedami »Dolenjska stran se dviga, raste in napreduje«. Trije govorniki so bili na tem shodu, Lampe, Pfeifer in Krek in vršil seje ta shod v »najlepšem miru in v vzornem red u«. To je resnica: mir in red sta vladala na tem shodu, ker se ga ni nihče udeležil, razen nekaj kimavcev. Glede udeležbe na shodu pravi »Slovenec«: »Bili so poleg čateških navzoči tudi možje iz župnij Cerklje in Velika dolina«. To je kaj previdno povedano. Da pa ne bo dvomov, povemo mi, da je bilo na shodu vsega skupaj 48 oseb, čitaj: oseminštirideset oseb. Iz treh far so klerikalci zbobnali samo 4 8 oseb! V Cerkljah je fajmošter pridi-goval, naj gredo ljudje na shod in tudi še osebno agitiral, a vse je bilo zastonj. Na »shod« sta prišla samo fajmošter in mežnar, drug ni nihče maral iti poslušat Lampeta, Kreka in otročjega Pfeiferja. Trije govorniki in 48 poslušalcev — To je efekt! Klerikalcem mora že preklicano slabo iti, da tak reven sestanek imenujejo shod. Kakor običajno, seveda tudi tega »shoda« niso nikjer naznanili, ker jih je
— strah.
— ,,Glasbena Matica". V zahvalo, da stoji »Glasbena Matica« popolnoma izven političnih bojev, v zahvalo, da goji cerkveno glasbo v večjem obsegu, kakor katero koli jednako društvo drugod, ie »Slovenec« n»p»rl»i tudi to društvo. »Glasbena Matica« se je obrnila do vseh denarnih zavodov, naj ji pomorejo. Ko bi se bila obrnila samo do neklerikalnih zavodov, bi se bili klerikalci seveda jezili in vpili, da je »Glasbena Matica« liberalna. Sedaj pa vpije »Slovenec« tudi: »ne dajte nič«, ker so v odboru sami liberalci. In vendar bi bili ravno klerikalci dolžni, da priskočijo »GlasbeniMatici«, kajti vseh stisk in težav »Glasb. Matce« je kriv klerikalni prvak I. P. Vene a j z, ki je tako dobro gospodaril, da je društvo spravil skoro na kant.
— Smrt cerkljanske posojilnice in drugo. Piše se nam: Klerikalcem klenka mrtvaški zvonček! Pred tremi tedni je bila defravlacija v Pragi, češki klerikalci so bili »paf« in so še zdaj v zadregi, kje dobiti denar za povrnitev teh par miljonov! Kranjski klerikalci sicer še vedno upajo, da pride Od rešenik, tega pa vidijo v osebi premilost-nega Bonaventure, škofa ljubljanskega. In ta se trudi na vse načine, da bi jim ugo dil: preBkrbljuje jim dobrih duhovnikov in ker se mu zdi, da pridejo dijaki pre izkušeni v semenišče, je ustanovil sam zavod, kjer bo duševno moril mladeniče in jib bo potem lažje porabljal za svoje namene. Nam se pa zdi, da ta Odrešenik pogori, kajti drva za grmado se že pripravljajo. In to grmado mu pripravljajo lastni ljudje in to s tem, da zaupanje ljudstva bolj in bolj spodbijajo . . . Eden teh je tudi cerkljanski kaplan Kos. Prof. Jenko je prestavljen v Seret v Bukovino in torej ne more vsestransko agitirati, a dobil je boljšega naslednika, kakor je mislil, in to je Matevž Kos. Ko je Jenko odšel, je ostal pri ljudski hranilnici in posojilnici sam Janez Podjed, a ta ni imel sam toliko v glavi, čeprav je »kunšten«, da bi opravljal vsa dela, ker je bilo preveč in zato si je privzel kaplana Kosa. In zdaj sta delala z »združenimi močmi«. A, vraga, kakor bi kdo kradel, denarja je bilo vedno manj. In pretočeni teden se je kar naenkrat izvedelo, da je blagajnica — o groza — prazna. Par dni prej je šla mlekarna za vragom, a zdaj še h r a p : 1 n i c a. Kranjski notar je zahteval ključ, a tega je imel Kos. Kosa pa —
— mislite si začudenja--ni bilo. Od-
šel je, ne da bi vedeli kam. Najbrže je šel v Ljubljano k škofu, da bi mu dal tistih par tisoč (menda pet), ki jih je zmanjkalo v posojilnici. Pa škof ga je najbrže zapodil, saj sam nič nima. Menartov Janez se je izrazil, da bodo morali dolžniki več plačevati, a to se je že godilo, saj je že Moškermanca s Pešate morala plačati vsako leto 2 kroni več, a te krone je hranil Janez. Ta ženska je revna in krvavo je prislužila tisti dve kroni. O Janez »kunštni«, kje je zdaj tvoja modrost! O Kos, kje so zdaj tvoje pesmi? Glej, poslušal bi bil »Gorenjca«, ki ti je svetoval, da se ne napenjaj tako, ker ti sicer grlo ohripavi. In res mu je tako ohripelo, da se ga je zbal celo njegov patron sv. Matej. Zadnjič namreč — ne vemo več natančno kdaj — je tako pridigoval z glasom in rokami, da je naposled padla slika sv. Mateja s prižnice. Seveda so vsi imeli to za migljaj božji. In res je bil to migljaj, da se bo nekaj posebnega zgodilo. In zdaj, ko se je iz vedelo, da je pogorela hranilnica in posojilnica, so vsi jedini, da je to kazen božja, ki je prišla radi postopanja tiste kompanije, ki je imela v rokah blagajnice Kdo je kriv, da ima županstvo štiri pro-kuratorje? Ali ne Jenko, »kunštni« in Kos, ki je ravno začasa občinskih volitev prišel v Cerklje in takoj nastopil svoj posel? V občinski odbor bi bili sicer prišli možje, ki bi vedeli, kaj delajo; po prizadevanju onih treh pa so bili izvoljeni taki odborniki, da so naposled prigospo-darili prazno občinsko blagajnico ... Pa pustimo županstvo in poglejmo Kosu še natančneje na kljun . . . Kos je tudi ka-tehet na ljudski šoli in kot tak se kaže tudi dobrega pedagoga. Šiba — to je njegov ideal. Ni čudno, če se ga učenci bojo in se ga na cesti ogibajo, če jih vlači s ceste v svojo sobo in jih tam pri zaklenjenih vratih pretepa. Kaj podobnega še nismo slišali v Cerkljah. Kos, ali misliš, da si katehet? Ne, ti si tiran!   Očetje in matere, ki imate
amovo   i*»      K Ao»o      y> o J.      jEC m — >■> j      »—m *■■»»
glejte, da jih rešite!! Mislimo, da se bo Kosove trde kože vendar kaj prijelo in zato tudi upamo, da mu ne bo treba peti: »Da bi te odnesel že hudir, mesto mira si prinesel nam prepir.« Sicer pa vam kaj kmalu zapojemo. — Adijo Kos! Adijo Janez! Adijo Janezova mlekarna! Morda se še vidimo!--—
— Iz Šoštanja se nam piše: Ka kor ste prinesli že med brzojavi, dobil je narodni kandidat dr. Maver pri volitvi dne 7. t. m. v trgu Šoštanj 46 glasov vkljub silnemu pritisku in vkljub temu, da se je volilni imenik v zadnjem tre-notku »uradno« popravil. To pomeni proti zadnji volitvi dobiček celih 11 glasov, ker je pri volitvi leta 1896 imel »klerikalni« kandidat Giinther v tem kraju samo 35 glasov. Manj ugoden bil je uspeh v drugih, k tej skupini spadajočih krajih: v Slov. Gradcu se narodnjaki niso upali na volišče, v Slov. Bistrici je prišlo za našega kandidata samo 7 glasov, v »narodnem« trgu Vuzenica, v Marenbergu in v Muti za narodnjake ni bilo naših glasov, najbrž ker se je hotela pokazati revanša za famoznoga mariborskega Korošca. Pri volitvi leta 1895 dobil je, kakor že poprej omenjeno, »konservativni« kandidat v vseh krajih skupaj le 70 glasov, ne pa, kakor trdite v zadnji številki, 103 glasove, a tudi to število bi lahko prekosili, da izpolnijo naši narodnjaki svojo dolžnost; o podrobnostih Vam poročamo, kakor hitro imamo natančna poročila v rokah.
— Polom v Nlarnbergu. Zadnja „Domovina" piše na strani 475, nadaljujoč v zapisniku o občnem zboru „ Zveze slovenskih posojilnic v Celju", kateri se je vršil 11./9. t. 1., poročilo revizorja, doslovno tako-le: • „ Opravičeno se je bati, da bode trpela silno veliko izgube tudi neka štajerska posojilnica, ki se noče ravnati po sprejetih navodilih, vzlic temu, da smo jo v poslednjem času prav pogosto revidirali. O tej zadevi bode poročal gospod pravni zastopnik pri zadnji točki dnevnega reda. Takšnih zavodov, ki ne spoštujejo zveznih naukov, se bode moralo društvo otresti zato, da črna senca ne bode padla tudi na druge poštene zavode." Ali ni razvidno iz teh, jako premišljeno govorjenih besed revizorja gosp. Jošta, da je isti že takrat slutil, da bode v Marnbergu prišlo do poloma in da je pripisovati le tisti preveliki konservativnosti štajerskih rodoljubov, ki vo-
dijo celjsko „Zvezo", da revizor ni na občnem zboru tudi za Širšo javnost breobzirno razkril vse gnilobe, ki vlada v marnberškem kon-zumu in v posojilnici, kar smo storili sedaj mi v našem uvodnem članku v torek 4. t. m.? Sedaj nam je tudi lahko razumljivo, zakaj je „Zveza slovenskih posojilnic" bas pri tem občnem zboru izključila iz svoje „Zveze" posojilnico v Marnbergu in mi le odobravamo ta odločni njen ukrep, kajti nobeden zavod, ki nima realne podlage, naj ne bode v taki pošteni „Zvezi", kakor je celjska, — da črna seuca ne bode padla tudi na druge zavode!
— Ptujski gospod prost se je vdeležil slavnostne otvoritve nemškega »Madchenheima«. Med drugimi se je pri ti slavnosti tudi neki šaljivec oglasil z napitnico in opozoril navzočne, da je v »Miidchenheimu« vendar našel črno pego. Ko so se vsi navzočniki začudeni začeli spogledovati, pokazal je govornik na g. prosta Flecka, češ, to je vender »ein schu arzer Fleck«. Tega »slovenski gosp. prost« pač ni pričakoval, da se bodo pri ti slavnosti iz njega še norca delali.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes se igra prvič na slovenskem odru operetna burka »Brez denarja«, ki je imela na vseh odrih največjo privlačno silo in se je samo na smichovskem gledališču v Pragi igrala 181krat zaporedoma. Na Dunaju je stalna repertoirna igra raznih odrov. — V petek se ponavlja Albinijeva opera »Marico n«, v nedeljo popoludne se igra ob znižanih cenah izven abonemeiita čarobna bajka »Pepel k a«] zvečer pa je operna predstava.
— Umrla je danes po dolgem bo-lehanju občespoštovana gospa Marija M a-1 i t s c h rojena baronica Herbert v starosti 71 let. Bodi blagi pokojnici prijazen spomin.
— V Naklem zvabil je Vogenov gospodar kovača Jauha Martina v svojo hišo in ko se je zmračilo, rekel je Pajer: zdaj ga pa imamo hudiča — porinil Jauha na klop in rek«l  RPiHai ca na hnriamn tnf
Kristusa. Tone Sporn mu je pri tem pomagal in nabijali so ga z »dogami«, in ko je bilo tega dovolj, pravi Pajer: »sedaj ga pa obesimo«. — Obešanje je Pajerjeva specijaliteta — obesil je pred tremi mesci nekega revnega popotnika za rinko na stropu, da je bil že ves višnjev. Prisilila sta Jauha, potem, da je molil roženkranc s povzdignjenimi rokami. Ven grede ga je še Pajer davil. Navzoč je bil pri tem tudi Sajovic Janez iz Strahinja, kateri je ves čas branil — ter so ga potem ti zločinci tudi poškodovali na roki. Ta Pajer je doma iz Milj ter pravijo, da je svojega mrtvega očeta s par vrgel. Zares vzoren kristjan!
— V Št. Petru na Krasu uprizorijo diletantje v nedeljo 16. t. narodni igrokaz »Divji lovec«. Igra se pridno študira. Med igro in po igri igra slavna vojaška godba iz Reke vesele poskočnice za mladino.
— Panorama. Potovanje po čaro-krasnem ženevskem jezeru je jako hvaležna partija. Celo obrežje je poseto z mesti, gradovi in vilami. Ženevsko jezero je 578 km8 veliko, 78 km dolgo in do 334 m globoko. Obrez je 175 km dolgo. Mesto Ženeva je po Curihu največje švicko mesto (kakih 100.000 največ francoskih preb.), in se tam stekajo turisti celega sveta. V tem mestu je izdihnila tudi naša bragosrčna vladarica svojo plemenito dušo ; nesrečni kraj umora se vidi na dveh slikah. Enako zanimiva in krasna je tudi Lozana. Poset francoske Švice ne morem dovolj toplo priporočiti. — Med posettniki panorame smo videli preteklo soboto tude dež. predsednika, eks. barona Ileina s soprogo, ki se je mudil dobre s/t ure v tem umetniškem zavodu ter se jc z najlaskavejšimi besedami izražal o izrednem duševnem užitku, ki ga imajo posečevalci panorame.
— Marala ga ni. Delavec Matevž Anzin na Hauptmanci bi bil rad »štimal« Primčevo Nežko na Hsuptmanci, a ta ga ni marala. Zato pa jo je včeraj napadel, jo pretepel, vrgel na tla, jo vlekel za lase in jo z nogo suval. Danes dopoludne je zopet prišel k Primčevim in je zopet začel Nežko pretepavati. Ko se je mati za hčer potegnila, udaril jo je s kolom po rami, nato je letel domov po puško in je prišel nazaj ter je hotel z isto udariti Nežko, kar pa so drugi ljudje preprečili s tem, da so mu pušk« odvzeli.
— Jabolka je kradel. Delaveo Franc Zadnikar, stanujoč na Lončarak i stezi št. 8, je včeraj zasačil Filipa Keršiča s Karolinške zemlje št. 25, ko se je pritihotapil v Beletov vrt na Lončarski stezi štev. 6, da bi kradel jabolka. Zadnikar je Keršiča prijel in ga izročil policiji. Keršič je v družbi še drugui fantov pokradel iz omenjenega vrta za 30 K jabolk.
— Svojega mojstra razjezil je ključarski vajenec Josip Babnik, stanujoč v St. Vidu, vsled česar ga je isti prijel in udaril z železnim drogom po levi nogi in ga poškodoval.
— Popadljiv pes. Včeraj popo-ludne je v Metelkovih ulicah pes Antona Hoeftererja popadel hlapca Jakoba Alberta, stanujočega na Sv. Petra cesti št. 17, se spel na njega in ga za desno roko nad komolcem zgrabil.
— Napad. Delavec Ant. Podlogar, stanujoč na Radeckega cesti št. 2, vračal se je včeraj ponoči po Zaloški cesti domov. Pri Cegnarjevih ulicah skočil je neki neznan človek v njega in ga vrgel na tla, potem pa zbežal.
— Na limanice sta ptiče lovila ključarski pomočnik Matevž Debelak in kleparski vajenec Franc Goršič na travniku med Marije Terezije cesto in državnim kolodvorom. Policaj ju je pri tem zasačil in jima limanice odvzel.
— Tatvina. Gostilničarju Iv. Kendi v Židovskih ulicah št. 4, je bilo pred meseci ukradenih iz zaklenjenega predala 100 K. Pred 14 dnevi pa je tat ulomil v predal v iztoču in ukradel natakarici Iv. Klancarjevi 60 K.
— Nezgoda. Delavec Marko Kofler iz Knežje Lipe je pri prevažanju lesa po nesrečil. Padlo mu je deblo na desno nogo in mu jo zlomilo. Prepeljali so ga v dež. bolnico.
— Ponesrečil je skladiščni delavec na južnem kolodvoru Jožef Kadunc pri nakladanju polnih vinskih sodov v vagon.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 43 oseb.
— Društvena godba pri^e~«U ▼ sredo 12 t. m. v restavraciji g. I. Kenda »pri Gambrinu« koncert. — Vstopnina prosta.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu oktobru. V
primeri z lanskim letom jednaeega meseca je v letošnjem posredovanju splošno za nekoliko bolje, v primeri s prejšnjim mesecem pa je nekoliko zaostalo. Pri moškem delu so dobili službe skladiščnik, ključavničar ter drugi, izmed teh največ trgovskih in gostilniških slug ter prometnih uslužbencev. Pri ženskem delu je bilo, kakor običajno, oddanih največ hišnih in gostilniških poslov, nadalje nekaj trgovskih prodajalk in poslov za kmetsko delo. Služb in dela je bilo oddanega največ za mesto in bližnjo okolico, unanja naročila je bilo mogoče le deloma rešiti. Posredovanje z vajenci ni imelo uspeha, s stanovanji le deloma in to z mesečnimi sobami in dijaškimi stanovanji. Službe dobe 2 trgovski prodajalki, 1 šivilja, 3 računajoče natakarice, več kuharic, deklice za vsako delo in k otrokom, 1 graščinski sluga, 1 točaj, 2 mizarja, 1 ključavničar. Službe iščejo 1 trgovski pomočnik, 1 pomožni uradnik, 1 skladiščnik, 2 kočijaža, 3 pisarji, več trgovskih in pisemskih slug. Oddati je 3 stanovanj z 1 in 2 sobama. V najem se iščejo stanovanja s 4—5 sobami.
* Najnovejše novice. *S r e d i s če
Srbov na Hrvaškem postane Osek. Tja se preseli iz Zagreba več srbskih trgovcev in tudi srbska banka. — Rudarski štrajk na F rancoskem je zavzel revolucionarno smer. Vlada je zelo v skrbeh. — Spomenik Virchovu se postavi v Berolinu. — Marconijeve aparate za brezžično brzojavljenje bodo imele v bodoče vse italijanske vojne ladje na potovanju seboj, kakor je to ukazal mornarski minister Morin. — Štrajk črkostav-cev v Budimpešti. 900 črkostavcev v 30 budimpeštanskih tiskarnah je vstavilo delo, ker nočejo sprejeti novega tarifa. — Mednarodna umetniška razstava bo v Benetkah prih. leto od 22. aprila do 31. oktobra. — Obletnico bitke na Beligori so proslavljali včeraj. Nad 1000 oseb je prišlo iz Prage na goro, kjer so prepevali narodne pesmi.— Ženski su-perintendent. V Coloradu v Ameriki BO demokratje izvolili gospo G r e n f a 11 za superintendantinjo javnega pouka. — Kolera taEgiptu narašča. Od 15. julija do 3. novem bra je zbolelo 39 559 oseb, izmed katerih jih je umrlo 33. 408.
* Nemška žlindra. Posl. Wolf je tožil tiskarja Schneiderja, ker mu je ta očital »umazane roke«. Obravnava se je morala preložiti, da se zaslišijo nekatere priče. Toda že sedaj se je izkazalo, da je proti Wolfu toliko deprimitujočega gradiva, da bo postal po obravnavi v Mostu pravcati nemški »dr. Žlindra«. Najbolj obtežilne točke v kazenski ovadbi je nam reč pred obravnavo odtegnil, svojih trgov skih knjig noče pokazati, ker bi se mu dokazala naravnost kažnjiva krida.
* Zgradba vodovoda. Podjetni mestni zastop v IvanČicah je v seji 31. oktobra, upoštevajoč važne prednosti, ki jih zahteva primerna oskrba vode v novejšem času, določila zgraditi vodovod. Uvršbo vseh del in dobav je mestni odbor izročil v tej stroki jako dobro priznani tvrdki Ant. Kunza, c. kr. zalagatelja v Moravskih Granicah (Mahrisch - Weisskir cben), ki je za to podjetje izdelal tudi načrte.
' Zagoneten atentat. V Lvov je prišel nedavno mlad mož, ki se je izdal v hotelu za dijaka iz Dunaja. Kmalu se je seznanil z bogatim meščanom Mar-kievviczem, ki sta mnogo občevala. Ko je te dni Markiewicz obiskal v stanovanju navideznega dijaka, je ta v razgovoru potegnil revolver ter ustrelil na meščana. Ranjeni je vendar zbežal. Ko je policija napadalca prijela, je našla pri njem mnogo ruskih agitacijskih pisem ter sodi, da je mož član ruske revolucij ^ke stranke.
* Iznajdnik švedskih vžigalic Karol Kiesevfetter, kakor se je šele sedaj izvedelo, je 29. p. m. umrl v Braily. Rodom Je bil Češki Nemec iz neke vasi v Kašperskih gorah in je bil edini sin nekega malega trgovca.
* Boj proti megli. Kuučičeva ideja
prodira! V Londonu, v tem najvcčem in najbolj meglenem mestu se je ustanovilo društvo znanstvenikov, ki je napovedalo boj nezdravi megli. Dognalo sc je namreč, da se megla ne more delati brez prahu v zraku, ki ga širijo najbolj tovarniški dimniki. Vsled tega seje napovedal najprej boj premogovemu dimu, ki je za človeška pljuča skrajno nezdrav. Kako se bo izvedel ta boj, ne da bi bil na škodo industriji, tega angleški učenjaki do-" sedaj še seveda niso povedali.
* Za domovinsko pravico iujezemceVi Upravno sodišče se jc bavilo te dni s pritožbo mestne občine Feld-bach, kateri se je bilo naložilo, da mora tudi tujezemcem podeliti domovinskopravico. ^odilči je pritožbo zavrnilo fer" izreklo, da se šteje inozemcem ravnotako kakor tuzem-cem pravica do  domovinstva od leta 1891.
* Klobasarije. V Libau-u so oblastveno zaprli tovarno za klobase ter lastnika zaprli. Izkazalo se je namreč, da je bila tovarna v zvezi z ondotnim konjedercem, ki je tovarni oddajal vse crknjene svinje, krave, konje, mačke in pse, ki jih je tovarnar potem podelal v klobase.
' Na živanozdravni&ki visoki šoli na Dunaju sc jc vpisalo letos 30 slušateljev. To je nekaj izrednega, kajti zadnja štiri leta jih menda nikdar ni vstopilo čez 12. Bržčas je abiturjente zapeljala to pot preo snova razmer, ki se je izvršila lansko leto, da so se oglasili za te nehvaležne študije. Kakor znano zahteva država za vstop na ži-vinozdravniško višjo šolo maturo gimnazije ali realke. Na šoli sami je osem semestrov, s početkom devetega tečaja pa se lahko dela prvi od treh rigorozov. To bi bilo vse lepo, ko bi ti zapeljani akademiki ne imeli za kolege takoiinenovane „knršmide1', o katerjh se sicer trdi, da so izredni slušatelji, faktično pa dospejo do istega cilja, namreč: promocije! za živinozdravnika. Ogorčenje je med dijaštvom radi škandaloznih razmer vedno večje! Sklenili so sestaviti spomenico v to svrho, da obelodanijo svetu krivice, ki sc jim gode in da utemelje pravico zahtevati ločitev svoje polovičarske viš. šole od vojaškega inštituta. Zahtevali bodo, da se ista priklopi univerzi nalik v (Jicssen-u, Cnrih-n Bern-u itd., kjer bode možno doseči akademiško čast doktorja medicinae veterinae!
Društva.
— »Narodna čitalnica* v Ljubljani priredi v soboto, dne 15. t. m., ob osmi uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« svojim članom in po njih vpeljanim gostom promenadni koncert, pri katerem bode svirala vojaška godba pešpolka št. 27.
— Velikolaška podružnica in ribniški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda prirede 16 t. m. v Ribnici v dvorani gosp. A. Arka koncert.
— Tamburaški klub »Triglav1 v Ljubljani priredi na Martinovo ne deljo, dne 16. novembra v gostilni gosp. F. Pocka, Sv. Fiorijana ulice št. 6 veselico. Spored: Koncert, srečolov, šaljiva pošta, korijandoli corso in ples. Od 7. do 8. ure koncert, med koncertom srečolov in šaljiva pošta, od 9. ure razdelitev dobitkov, nadalje ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vs*./p prost.
—Društvo c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem je imelo v nedeljo dopoludne v hotelu „pri Maliču" svoj obči zbor, katerega se je udeležilo okoli
50 davčnih uradnikov. Zborovanje je otvoril predsednik g. Ignac Kline s pozdravom na zboroval ce in s trikratnim slava-klicem na cesarja. Na to Pje prečital zapisnikar gospod Alojzij Mušič zapisnik o zadnjem občnem zboru in p oročal o delovanju odbora in o zboru delegatov društva c. kr. davčnih uradnikov na Dunaju, katerega se je on kot delegat s Kranjskega udeležil. Po poročilu revizorja g. A. Hruške o pregledu blagajne se je odboru dal absolutorij. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Ignac Kline (preds.,/ Franc Ravnikar (podpreds.) R. Debelak (blag) Alojzij Mušič (taj.i J. Kavčič, D. Derani, J. (Hobočnik, Rudolf Pehani, Rudolf Binter in V. Praprotnik odborniki. Namestniki so gospodje: K. Rozman, J. Stebalj, 11. Ruda, A. Hruška in F. Lršič. Kot revizorja sta bila izvoljena gospoda Tome in Splihal. Na to se je razpravljalo, o nekaterih stavljenih predlogih. Častnim Članom je bil soglasno izvoljen c. kr. naddavkar v Brnu g. Henrik Fuchs, ki si je stekel mnogo zaslug za organizacijo c. kr. davčnih uradnikov. Kot letni prispevek za društvo se je določil znesek 6 kron za uradnike, 2 K za adjutovane praktikante in 1 K za neadjutovane praktikante. Na predlog g. Drola se je izrekla zapisnikarju g. A. Mušicu še posebna zahvala za njegovo delovanje v prid društva. Tudi istim odbornikom, ki so izstopili iz odbora, se je votirala zahvala. Zborovanje se je ob 12 uri zaključilo. Po zborovanju so se zbo-rovalci sedli na prijateljski sestanek.
— Strokovno društvo strojarskih pomočnikov je priredilo v nedeljo v 1'ockovi gostilni javen društven shod, na katerem je govoril g. Breskvar o pomenu delavske organizacije. Pri dopolnilnih volitvah sta bila izvoljena g. Novšak predsednikom, g. llinkovec pa drugim zapisnikarjem družtva.
— Zadruga krojačev, klobučarjev, rokavičarjev in krznarjev v Ljubljani. Načelništvo omenjene zadruge naznanja ter opozarja svoje cenjene zadružnike na jako važno določbo slav. mestnega magistrata z dne 29. oktobra št. 37.748 ki se glasi: Da se sinejo vajenci, ki še niso dosegli 14. leto svoje starosti, sprejemati v pouk le tedaj, ako so zadostili šolski dolžnosti ter si pridobili šolsko izpustnico, ter da so telesno tako razviti, da jim vežbanje v obrtu ne bode v kvar. Za redna dela se taki vajenci sploh rabiti ne smejo. Vežbati sc smejo samo 8 ur na dan. V ponočnih urah, to je po 8. uri zvečer in pred 5. uro zjutraj, se taki vajenci rabiti ne smejo. — Vajenci od 14 — 16tega leta smejo se porabiti tudi delj ko 8 ur na dan, nikakor pa se ne smejo rabiti po noči, to je po 8. uri zvečer in pred 5. uro zjutraj. Mestni magistrat poživlja zadrugo, naj načelništvo pouči in opozori pravočasno svoje člane, da se strogo ravnajo po teh določbah, ter naj prijavi mest. magistratu vse one člane zadruge, ki se ne drže po teh zakonitih določbah. Kazen za protipostavno ravnanje se določa po £ 133 obrt. red. od 20 do 800 K oziroma 48 ur do 80 dni zapora. Dalje se cenjenim članom naznanja, daje vsak zadružnik v obče dolžan po § 7 odst.*2— 3 zadružnih pravil naznaniti načelništvu vsaki sprejem ali odpust obrtnih pomočnikov po njih imenu itd. in to v 8 dneh, ko je nastopila ta okolnost.
Slednjič se naznanja cenjenim članom zadruge sklep zadnjega občnega zbora za ustanovitev »Surovinskega društva" za krojače in šivilje, da naj se kar najhitreje mogoče vpišejo kot člani, ker se bode, kakor hitro bode zadostno število udov, sklical vstanovni shod. Vpisnino, ki znaša za vsaeega Člana 2 kroni, sprejema začasno načelnik zadr .ge. Poslovni delež za vsakega uda se določi pri ustanovnem shodu.
— Zabavni večer društva „Zvezda" na Dunaju. To društvo priredilo je v nedeljo, 2 novembra, v dvo rani »\Viener R^ssource« zabavni večer, ki je prekosil vse dosedanje. L^hko bi ga bili imenovali velik koncert, ker je spored bil res izborno sestavljen. Ta večer je pokazal, da »Zvezda« vidno napreduje in da je to društvo postalo središče dunajskih Slovencev, ki se jih je iz vseh slojev nabralo toliko, da niso zadostovale prostorna dvorana, galerije, pa-tudi ne stranske sobe. Videli smo celo nekatere dostojanstvenike, kar ugled društva seveda povzdiguje. Društvo pa je tudi pri drugih narodnostih znano, katerih člani živć na Dunaju, osobito med Hrvati in Srbi, pa tudi med Čehi. Zadnjega ve. čera se je udeležil tudi ruski publicist S z c z a \v i ii s k i j. Po navdušenem pozdravu predsednika gosp. Pukla zadonel je mogočen krasnn zbor A Lebana »Molitev«, ki so ga peli pevci »Zvezdineg^« zbora pod vodstvom vrlega pevovodje g Vinko Krušiča. Koncertna pevka gospica Ida Schontag je pela Ant. Nedveda kraseo skladbo »Na tujih tleh«, ki je napravila na vse navzoče globok utib. Burna po hvala je dovolj dokazala, kako hitro seje prikupila izborna pevka. Pela je še istega skladatelja »Pogled v nedolžno oko« z istim uspehom. — Pevski zbor akad. dru štva »Slovenija« pod spretnim vodstvom g. Več. Kalana pel je več pesen s sijajnim uspehom; te so »Pod oknom« (A. H*jdri-hova), »Ljubezen in pomlad« )Ant. Nedve-dova), »Prelja« (Vatroslav Lisinskega) in na koncu Ivan Laharnerjevo »Dijaška«. »Slovenija« sme ponosna biti na tako iz
boren pevski zbor, s katerim ne razpolaga
nobeno slovansko akad, društvo. — Član društva »Zvezde«, gospica Marica Luzar, ki  si je v društvu že mnogo zaslug: pridobila, igrala je na glasovirju  H. Eilen-bergerjevo težko skladbo »Kovači v gozdu« in v 2. delu sporeda I. Ascherjeve »Španske plese«.   Spremljal jo je gosp. Gvidon Sajovic. Te produkcije so bile z živahnim odobravanjem sprejete.   Vinko Krušičevo novo   skladbo   »Ko   bil  sem  sinoči pod vasjo« pel je društveni pevski zbor. Ugajala je tako, da so jo pevci morali ponav Ijati.   Uprav presenetil pa je V. Krušičev ženski  tercet,   pa   tudi   njegov mešani kvartet   in   kvintet.   Gospice   Jelica in Emica Krušič ter Angela FarČnik pele so namreč  z  globokim   občutkom   in finim nuansiranjem E. I^oeršterjevo »Žalost« in S n-ta o o ve odlomke iz »Prodane nevesta« V. Krušičev mešani kvartet je pel dr. Gust. Ipavčevo »Vse mine« in mešan kvintet V. KruSičev Laharnerja »Mladostni mir«. Nismo se mogli načuditi krasoti in milini teh pesnij. Gromovite pohvale ni bilo ne konca ne kraja. Dobro so pogodile dične pevke, da so ta uspeh uporabile v prid dijaškemu domu celjskemu ter da so začele nabirati  za ta  zavod;  pomagala je jim tudi gospica Marica Puklova. Nabralo se je toliko, da bode dijaški dom celjski že drugih sto kron v kratkem prejel od »Zvezde«. — Društveni kvartet zapel je še V. Vavpotiča novo skladbo »V slovo«; škoda, da je skladatelj — morda zbavši so kritike — prej odišel, kajti ta skladba je bila prav prijazno pohvaljena. Preveč bi bilo, ko bi še enkrat  hvalilv družbeni pevski zbor, ki je še pel I. Žirovnikov »Venček   narodnih  pesen«   in  F. I. Vil-harjev:  »Slovenac  i Hrvat«.   Med posameznimi točkami igrala sta na glasoviru gg. akademika Avg. Leitgeb in Vek. Kalan.
— Po izvršenem programu pričel se je plesni venček, ki je bil zelo živahen.
— Slovensko društvo ,Ilirija' v Pragi, Karlovo ulice »t. 27, I.
Iz Prage se nam piše: Prišli smo v veliko mesto s čistim navdušenjem, pripravit se temeljito za svoj življenski poklic. Prišli smo v Prago, v to ponosno prestolico češkega naroda, da se obogatimo z njegovimi kultur niini sadovi. Mi »Slovenci smo dozdaj ogromno kulturno silo češkega naroda bolj čutili, bolj vanjo verovali, nego jo izpoznavali od blizu ter črpali iz nje moči za lastno na-narodno delo. Naša slovanska vzajemnost je bila dozdaj preveč akademična. Obrat na boljše je opaziti šele v najnovejšem času, ko je pričela slov. mladina prihajati v zlato Prago. In vendar vlada med slov. dijaštvom še vse premalo zanimanja za idejo, okoristiti se z napredkom najkulturnejšega slovan skega naroda. To pa je velika škoda za dijake same in za slov. narod posebej. Krivi so temu deloma različni predsodki, deloma nejasnost stvari same, namreč kolike važnosti bi postalo lahko za slov. dijaka življenje v Pragi, in pa — gmotno vprašanje. — Posebno to poslednje zlo bi zaslužilo večje pozornosti, in baš temu so namenjene te vrstice. Velika večina slov. abitnrijentov se vpraša pri izbi ranju vseučilišča: kako se preživim? Konec koncev pa je: na Dunaju in Gradcu so občeznana stara podporna društva, tam lahko upam, da dobim kako ustanovo, če še ne bom izhajal, si kaj prislužim s poučevan jem — v Pragi pa vsega tega ni. Zaključek takih premišljevanj je, da študira vse na Dunaju in v Gradca, da tam nadaljuje na srednjih šolah začeto — nemško vzgojo. — To resnico so izprevideli požrtvovalni praški Slovenci in ustanovili s pomočjo nekaterih, za slov. dijaštvo se zanimajočih Cehov »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi.' V prosincu t. 1. je začelo to društvo delovati, in kako potrebno je bilo, priča dej stvo, da je izdalo v tako 'kratki dobi nad 100 0 kron podpore. Najbolj pa čutijo potrebo tega društva revni praški vseučilišniki, katerimi se je ob priliki podelitve skromnih podpor namigalo, da se je bati, da društvo
— preneha s svojim plemenitim delovanjem. Slovensko razumništvo, ne privoli v to! Bo kaži svojo požrtvovalnost tudi napram pral kim slov. vseučilišnikom! — Blagohotui prispevki naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika „Podporncga društva za slov. visokošolce v Pragi" pod naslovom: g. dr. J. Ettel z Hvozdoniilu, advokat, Palackeho tr. 8 Praga (Viuohradv) — Za slovensko društvo „Ilirija-' v Pragi odbor.
Književnost
— Novi akordi, številka 3.leto g-njega tečaja tega izbornoga glasbenega lista obsega osem skladb in sicer: 1. Risto Savin Traga): ..Barcarola" za klavir; 2. Vilko Novak (Zagrebi: „Himna k 40-oj godišnjici brv. pj. dr. ,,Kola" ; 3. Dr. Benjamin Ipavic (Gradec): Romanca iz opere „Tičnik" za en glas in klavir; 4. Emil Adamič (Zagorje ob Savi): „Spominski list" za klavir; f>. Ivan pl. Zaje (Zagreb). „Pater noster" za en glas, gosli solo in harmonij ali klavir; 0. Josip Ipavic (Gradec) »Imel sem ljubi dve . . * četverospev ; Dr. Goj. Krek (Ljubljana): »Zaprta so njena okenca . . ." za en glas in klavir; H. Julij Junek | Praga): „Maznrka" za klavir. „Novi akordi" pač ne potrebujejo posebnega priporočila, ker se sami najboljo priporočajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Volitve na Koroškem.
Velikovec 10. novembra. Koroški bog, prefekt in vikar Val. Podgorc, je pri današnji volitvi volilnega okraja Velikovec Dobrlaves propadel. (Od 1171 glasov je dobil Podgorc 575 glasov, kandidat nemških nacionalcev, Plešivčnik, pa 594)
Pliberk 11. novembra. Pri današnji volitvi volilnega okraja Pliberk-Železna Kaplja je zmagal slovenski kandidat Fr. Grafenauer s 709 glasovi Nasprotnik Jan. Edlmann dobil 144 glasov.
Celovec 10. novembra. Slovenski kandidat Jan. Ure za volilni okraj Celovec-Borovlje je ostal v manjšini. Voljena sta kandidata r Bauernbund-arske" stranke Fr. Kirschner in Ant. Wieser.
Beljak 10. novembra. Slovenski kandidat Fr. Elbe je dobil pri današnji volitvi volilnega okraja Rožek-Beljak-Patornijon 555 glasov, njegov nemško-konservativni tovariš Spitaler 597 glasov. Izvoljena sta pristaša nem-ško-narodne stranke Mat. Oraš in Jož. Huber z 860 glasovi.
Podklošter 10. novembra. V volilnem okraju Trbiž-Podklošter je zmagal samostojni kandidat dr. Mat Abuja z 430 glasovi. Slovenski kandidat J. Ehrlich dobil le 174 glasov. Slednji ni priljubljen in ima v svojem lastnem kraju obilo nasprotnikov. Ta kandidatura je bila voda na mlin nasprotnikov.
Celovec 10. novembra. Pri današnji volitvi iz kmetskih občin so nemški nacionalci izgubili tri mandate — oba mandata lavantinske doline, kjer je zmagal tudi dr. Pupo-vac in mandat okraja Spital - Greifen-burg. Te mandate so dobili nemški klerikalci. Nemški nacionalci so pridobili dva slovenska mandata, jeden nemški mandat, ki je bil doslej v rokah nemških klerikalcev, in novi mandat celovške okolice.
Vipava 11. oktobra. Erjavec je prorckoval — da Slap mu bode v roke pal. — Narodnjaki so volili — žlindro s Slapa zapodili! Živio župan Malik! Živeli .odborniki!
Kontražlindrovci. Dunaj 11. novembra. V današnji seji poslanske zbornice so* se primerili jako burni prizori. Socialni demokratje in krščanski socialisti so glede deželnozborske volitve v okraju Favoriten podali vsaka stranka svoj nujni predlog in svojo interpelacijo. Na ti interpelaciji je ministrski predsednik Koerber takoj odgovoril, rekši, da je preiskava dognala, da so socialisti metali kamne na redarje in da so vsled tega redarji udrli v delavski dom. Socialisti so vpili: To je laž! To je neresnica! Lažete! Krščanski socialisti pa so vpili: res je! Dva socialista sta zgrabila Gessmanna in sta ga hotela klofutati, a Lueger jima ga je iztrgal iz rok. Prišlo je potem, ko je Koerber končal, do škandala, ki je trajal dalje kakor pol ure. Lueger se je ves čas rogal socialistom, češ, štiri stranke so se združile proti njemu, a vse je premagal. Naposled je začel socialiste zmerjati z morilci, ker je bil minolo noč neki redar v okraju Favoriten zaboden. Socialisti so krščanskim socialcem rekli, da so sleparji, goljufi in tatovi. Prizor je bil nepopisen. Pernerstorferjebil dvakrat poklican k redu, ker je dejal, da so policaji pri volitvi igrali vlogo lovskih psov. Ko je končno nastal mir, je zbornica nadaljevala razpravo o jezikovnem vprašanju. Govorili so Bartol i, ki je zagovarjal italijanske aspiracije. Menger in Foft. Potem je dobil besedo ministrski predsednik Korber.
Budimpešta 11. novembra. Domobranski minister Fejervarv je včeraj v brambnem odseku izjavil, da se zakon o po množitvi armade na vsak način uveljavi. Opozicijo je to silno razburilo in sodeč po listin, začne takoj z obstrukcijo.
Sofija 11. oktobra. Kazenska preiskava proti bivšim ministrom Radosla-
vovu, Ivančovu, Končevu in Televu je končana. Obtoženi bodo, da so državo denarno oškodovali.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 11. novembra 1902. Stropni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebra ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4% ....
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... Avbtro-ogrske bančne deklice .... Kioditne delnice .........
London vista.......,  . .
Nemški drSavni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci .   . ......
C. kr. cekini......... .
101 — 10075 120 60 100 05 120 50 97 60 1B67 — 665 50 23917',» 11695 2341 1907 9510 11-33
Žitne cene v Budimpešti
unć 11. novembra 1902. Termin.
PSenica za april.....„ 50 „ „
Rž „ april.......50 „ „
Koruza   „ maj.....„ 60 „ „
Oves      ,. april.....„ 60 , „
Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
7 40
6 46 669 628
Mđteorologično poročilo.
Vli!n. n»d morjem 808-8 m. Srednji aračnl »l»k 786-0 mm.
Nov.	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	li
10	9. zvečer	739 8	7-4
11.	7. zjutraj	739 7	66
«	2. popu!.	7391	91
al. jug    oblačno g
1. j vzhod oblačno Jj si. jjvzh.   oblačno L,
Srednja včerajšnja temperatura 8 3', nor-
male: 4-9"
Ugodna prilika!!
Pri podpisani tvrdki se dobi loko-mobllnl stroj za 20—25 konjskih moči in kotel za 16 konjskih moči.
Prevzame se lahko takoj, plačati je v lOih letih.
Fran Stupica
(2795—1)   Marije Terezije cesta štev. I.
ItUad
trgovski pomočnik
spreten prodajalec, špecerijske, manufakturne in železninske stroke, zmožen nemškega in slovenskega jezika,
želi s 1. decembrom t. I. službe v Ljubljani ali pa v večji trgovini na deželi. (2750—2)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Paromlin „Art" v Senju v hrvatskem Primorju išče
mlinamegapiDoonita
ki naj je obenem malo vešč v mizarski stroki. Prednost za to mesto se daje ne-oženjenemu mladeniču, ki je že v kakem mlinu na vodo na Kranjskem služil.
Natančnejši pogoji kakor tudi ponudbe naj se neposredno pošiliajo na paromlin „Art" v Senju. (2797—1)
Najcenejše dobavišče dobrih
ur
s Bletnim pismenim jamstvom.
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine HloBt (Brux) št. «4 (Češko). Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 3 75. Pristna   srebrna remontoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti bndilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2768-94)
llustrovanl katalog zastonj in poštnine prosto.
7si £. krčmarji in vinski trgovci
kakor tudi privatne osebe
se vljudno vabijo
na naročbo vin
iz najbolj slovečih vinskih goric metliškega okraja; odda se V3aka množina na kolodvor v Rudolfovo postavljena. Tudi se preskrbi dobra posoda na posojilo; cena vin po dogovoru.
Ako bi slučajno kateri krčmar v Ljubljani hotel svoj prostor in krč-marsko koncesijo v najem dati, se prosi, da to blagohotno naznani uprav-ništvu »Slov. Narodao, kjer se izve tudi naslov. (2771—2)
Cn ta. afttrtjskt jgft držami žilmlei.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Ljubljana juž. kol. Proga čoi Trbiž Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Fraozensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Anssee. Solnograd, čez Kiein-Reifling T Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pop tabel, Beljak Celovec, Frapzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzihai v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beliak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob i.', nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Ze'1 ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, ccz Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ori ponoći osobni vlak v Tr b'ž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. -.Trst-Monakovo direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Prog* v Novo mesto ln v Eoćdvje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m popoludne istotako, oo 7. ur. 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Iri>lia. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni v-.i c ■ ril. ...tja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Fratizensfeste, Solnograd, Line, Steyr. lil, Aassee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in H. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri L6 m dopoludue osubni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Jdeb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Cnrih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Št. Mohor Pontabel. - Oo 4. uri 44 m popoludne osobni viak s Dunaja, Ljuhna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiei.ta, Pontabia. — Ob b. uri 5i m zvečer osobni vlak z Dunaia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabia, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Prog* ls Novega mesta in Eooevja. Osornu vlaki: Ob ti. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ori d'A m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in oh ti. ari 35 m *veCer istotako. — Oahod li Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob •'. ari 2ti rr zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in aamo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. li Kamnik* Mešani vlaki: Ob t>. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoindne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in aamo v oktobru. (1)
Q©5pod
se vsprejme na stanovanje in hrano Krakovski nasip štev. 18, pri Sv. Jakoba mostu. • (2793—1)
Svarilo!
Jaz nimam in tudi nisem imel nobenega privatnega potnika, ki bi imel pooblastilo, kupčije delati in denar sprejemati za mojo tvrdko.
S. a^ifelaia.© (2798)
trgovina s suknenim in manufakturnim blagom.
Poskusite      T "
J.KIauer-jev,lriglaV
naravni rastlinski liker!
Ogreva in oživlja želodec in telo.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (415-222)
Edini založnik in Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
K'it^e'.eochrana.
G
Wilhelmovo tekoče mazilo
,BASSORIN'
c. kr. prlv. 1871.
1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24. Wilhelmov c. kr. priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le-
karni Franca VVilhelma,
C. in kr. dvornega zala ga tel j a Neunkirchen, Nižje Avstrijsko.
Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajš-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh.
Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bolečinam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b (2721—1)
Kot znamenje pristnosti je na zc.." tkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se naravnost pošilja.
R. Ditmar
c. in kr- dvor.zalagatelj.
Razsvetljevali predmeti
Za (2537-7)
električno luč mSSf
plin (kurilna priprava za kuhanje)
Ptrnloi (Ditmar-jevt Galoriferes In ulIUlOj     peči za kuhanje) onirit (Oitmar-jev Ennos-oalivec in opil IL Apr-svelilke)
olje (varnostne svetilke in svetilke za silo). TOVARNA:
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
oženjen, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, želi takoj vstopiti. Sprejme tudi druge pisarniške službe.
Ponudbe pod: „Stalnost" poste restante, Celje. (2778—2)
Išče se
komfortno stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami. Termin mesec februvar. (2735—3) Ponudbe  pod  šifro  „stranka brez otrok" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Trgovina z mešanim blafiom
na izvrstnem kraju pri tovarni, kjer dela 3000 delavcev, z nizko davščino, se zaradi dvojne trgovine takoj proda. — Promet okoli 24.000 gld. Zaloga blaga za 8000 gld. Takoj plačati je treba 4000 gld. (2794-1) Vpraša se pod: „§lehere Zukunft .»O*-pri upravništvu „Slov. Naroda".
Lepo stanovanje
s 4 sobami na Tržaški cesti št. 4 se odda B 1. februvarjem. (2769—2) Več se izve v prodajalni: J. Tonich.
•v
Spage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovega k* «> »■ «- a»_ ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—21) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Mlad Slovenec, star 27 let, iz ugledne rodbine, posestnik moderno urejenega umetniškega ateljeja z jako dobrimi okol-nostmi, želi si v zakon zdrave, dobro vzgojeno gospodično v starosti od 19—28 let, z najmanj 10.000 gld. gotovine.
Gospodična, ki se želi tej resnomisleči ponudbi približati, blagovoli naj pogoje s priloženo fotografijo poslati pod ,,R. 754" upravništvu »Slov. Nar.« 2720-2
*
t)
» ■tasaj)
N t> O £L
*
D-
s e 3 X
j? s i 2
"a -p
o*
siru
"S S is K & £ lx
•O 1-4
ta tJ
c C
u CA
i I
"L
62
Pogreša se siv, črnolisast
(2792-2)
(prepeličar), ki   sliši   na ime  »Stoj«, z znamko št. 9.   Isti naj se odda proti pri merni nagradi na Kongresnem trgu št. 6.
Riril Metodov koledar TO izide!
z± Gena 1 krono zz:
po pošli 20 vin. več.
(2706—1)
ZZ Naročila sprejema zz
Tiskarna Slatnar v Kamniku.
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah
v Mokronogu na Dolenjskem.
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma S
Esence so zdravju škodljive.
'BrTTIEV %-e*^^r*e*The Nectar of Jamaica.
, JIVp, Jt-^   Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke :
^T-J^V       A. A. Baker & Co., London E. C.
V l.|cl>i|iiiu   se dobiva pri Anton Mrnulii
(2655-11)
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
(2710-2)
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
rMOBtA   mas« _ ■____ - izdelovalec vozov ~
T ranU   VVl9jclllp   „ Ljubljani, Rimska cesta štev. II.
OOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC3g
I    Nova trgovina. S
Usojava si vljudno naznaniti,  da sva otvorila začetkom t. m. C/D ^ popolnoma novo urejeno §g
Z o
g .
§ f  irflOTlno z maonfeimrniiD
O   = na Sv. petra cesti št. 4. ~ O
Priporočajoča  se  za  obilni   obisk,  zagotavljava  za solidno in *—■1 O     q§ točno postrežbo ter bilježiva z odličnim spoštovanjem p. w
§ " 2 63-3, 3(otzbek £ 3(ostevc. p g
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
i s
I 1
T?
K6
Najnovejše in najboljše v
za gospode In dečke (2369-3)
izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih In angleških tovarn
priporočaj najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
c. g. zdKMn
Mestni s«. S.
02ŠT Zaloga klobukov ~%£Q
c.  kr. "privilegovanih   fjjjp;   dvornih  klob. tovarn
W. Ch. Pless, Dunaj, in J. hchler, Gradec.
Klobuki se po lantni Hirjavi glave in po -tni napovedi oblike izdcln-jejo in se vzprejemajo Mtari klobnki za     iriiuijc in inodernizovanje.
Le en pogled
v izložno okno zadostuje, da se prepričate o istini, da se
v »Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal sv. Petra in Resljeve ceste štev. 3
dobijo najlepši, najmodernejši in najfinejši konfekcijski predmeti
—po jako nizkih conah. konfekcija za gospode, dame in otroke v obilni izberi! JCojbclJ5C blago. BtS JCajnižjc cene. !!Z vsako pošto dojdejo nove pošiljatve!! Naročila po meri se izvrše na Dunaju jako dobro in točno.
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek (2745-3;| Oroslav  Ifcrnat o vlc.
Istrijanska vina
pristna, lastnega pridelkah teran, muškate.ec, rdeče vino, refoško in bela vina
se dobivajo pri
Antoniju Ferlanu di Giorgio
PŽS"  Rovinj  (Isira). ^ŽSfl
(2648—5)       "Vzorci lis. con.© na zalitovanjs.
Prosim, n kolesarji, blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Stvria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pnenmatike.
Priporočam se z velespo štovanjem
(114- 83)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
Splošno M
kreditno društvo v Ljubljani
reg. zadruga z omejeno zavezo
Gosposke ulice štev. 7.
Vabilo
na naročbo omejenega števila
šentjanžke premogovne združbe
na Dolenjskem po kron 120-— delež
prost vseh prepisnih stroškov. To domače podjetje obljubuje izborno rento in je tedaj izvrstna naložba kapitala. Dotične pristopnice, prospekte in razna druga pojasnila stavi podpisani zavod gospodom interesentom na razpolago.
Splošno kreditno društvo
v Ljubljani.
(2790—1)
Isdajatolj in odgovorni uvodnik: Dr. Ivan Tave ar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
^4379526