Poštnina plačana t gotovini Leto XL, št. 110 Ljubljana, sreda 14« maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon It. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne »Tačajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Briandova Panevropa Vprašalna pola francoskega državnika evropskim vladam o možnosti prvega koraka k evropski uniji Ženeva, 13. maja. d. Francoski zunanji minister Briand je v svojih razgovorih z državniki, ki so zbrani v Ženevi, obrazložil ideje, ki jih je razvil v svojem memorandu o potrebi organiziranja evropske federacije. Spomenica je že izdelana do zadnjih podrobnosti tjr bo v nekaj dneh odposlana vsem evropskim vladam. Ta diplomatski akt je zelo obširen in ima poleg uvoda, obrazložitve in zaključnega poglavja veliko število natančni preciziranih vprašanj, kako stališče zavzemajo vlade do ustanovitve evropskega karteta, vpeljave enotnih potnih listov in" organiziranja skupnega evropskega sveta. Značilno je, da je v tej spomenici Briand skoraj popolnoma prešel politični del pan-evropskega vprašanja, ki ga je še lanskega septembra na zasedanju plenuma Društva narodov tako močno podčrtal. To je pred vsem pripisovati obstoječemu evropskemu položaju. Značilna pa je tudi Briandova zerviranost v gospodarskih vprašanjih. Za enkrat predlaga Briand predvsem skupno sodelovanje evropskih držav v panogah, kjer je opažati že sedaj sodelovanje med evropskimi državami tako zlasti tudi v vprašanju skupine ureditve poslovanja pošt in železnic. Izvedba panevropske zamisli naj bi se izvršila po Briandovem načrtu v kar najožjem sodelovanju z Društvom narodov. Spomenica obravnava tudi obširno že po Stre-semannu načeto vprašanje enotnega evropskega denarja. Vendar pa bi ta novec ne pomenil poenotenja evropskih novčanic, temveč bi bil neke vrste dodatni novec, ki bi bil v obtoku v vseh evropskih državah poleg domačega denarja. Pred ostavko vlade generala Berenguera? Novo vlado bosta sestavila baje AIba in grof Romano-nes - Večina španskega dijaštva med republikanci Madrid, 13. maja, g. Tukaj se vedno bolj širijo govorice, da namerava Be-renguerjeva vlada odstopiti. Berenguer ni več zadovoljen na svojem mestu posebno zaradi tega, ker je zadel na odpor, ka se mu kot dober vojak in zvest služabnik svojega kralja ne more uipreti po volji. Kralj je baje že sedaj našel v Albi novega moža svojega zaupanja, ki naj bi stopil na Berenguerjevo mesto. Govori se, da bo Alba prispel še tekom tega meseca v Madrid, kjer namerava izdati proglas z bodočim političnim programom, ki bo prej skupno določen v sporazumu s kraljem Alfonzom. Na podlagi tega programa bi kralj nato pozval Albo k sebi ter mu poveril sestavo nove vlade. Kot notranji minister se za ta primer imenuje Roma-nones, razen njega bi vstopili še v vlado reformist Garzia Prieto in vojvoda Alhucemas. Po volitvah naj bi slednja dva izstopila, nakar bi prevzel Roma-nones predsedstvo zbornice, Garzia Prieto pa predsedstvo v senatu. Dne 18. t m. bo kraljevska rodbina za 10 do 14 dni odpotovala v Barcelono. Madrid, 13. maja, d. General Berenguer je izjavil novinarjem sledeče: »Kakor vidite, so visi glasovi o bližnji izpremembi politične situacije v Španiji popolnoma ne osnovan i. Španski narod se je sedaj toliko pomiril, da ie povsem brezizgledna nada na kako obnovitev diktature. Političen položaj je sedai dokaj drugačen, kakor je bil 1 1923. Vlada bo nadaljevala s svojo politiko pomirjenja in normaliziranja ter ne bo dala nikomur prilike, da bi jo v tem delu kakorkoli oviral. Pariz, 13. maja, d. Madridski posebni poročevalec »Journala« je objavil daljši članek o vzrokih nemirov vseučališke o mladine in o njenem razpoloženju. Po njegovih informacijah ;s dijastvo danes skoro v pretežni večini v taboru republikancev ter je nad 80 odst. vseh dijakov republikansko orientiranih. Samo 20 odst. dijakov ie organiziranih v katoliških monarhističnih organizacijah. Kljub ogorčeni borbi opozicije proti generalu Berenguerju pa je gotovo, da uživa ta med španskim narodom večjo priljubljenost, kakor se splošno domneva. To pa zaradi tega, ker je povsem nestrankarski in ker pripravlja s prepričanjem povratek ustavnega stanja. Poleg tega je velik prijatelj kralja^ ki mu popolnoma zaupa in ima tudi močno oporo v kraljevi gardi. Po vsej Španiji je opažati živahno politično gibanje ter se neprestano vrše ustanovni zbori novih stramk, ki jih je že sedaj nad 30. Vse te stranke se intenzivno pripravljajo na volitve, ki se bodo vršile najbrže jeseni. Madrid, 13. maja. AA. Včeraj dopoldni e je bilo ponovno otvorjeno madridsko vseučilišče. Na vseh fakultetah in v vseh semenarjih so bila predavanja. Ker pa so dijaki napovedalii nove demonstracije, je bila- univerza še tekom dne ponovno zaprta Angleške čete so kos položaju v Indij Kratko gospodarstvo nacijonalistov v Šolapurju - Gan-dijev naslednik obsojen na 6 mesecev ječe Bombay. 13. maia d. Gandijevi prostovoljci so nenadoma zasedli v Šolapurju vsa javna poslopia in poskušali prevzeti oblast v svoje roke. Njihovo gospodarstvo Pa ni traiaio dolgo časa. ker so dospela med tem ojačenia angleških čet. ki so naglo izpraznile ceste in ulice ter vzpostavile red. Prostovoljci so takoj no prihodu angleških čet izpraznili zasedena poslopja in še iel; umikati pred četami Vojaški poveljnik polkovnik Paye je razglasil obsedno stanie in zasedel s četami, ki so postavile strojnice na najprometnej-ših točkah, vse ulice. Na mnogih mestih so čete zgradile tudi barikade in postavile španske jezdece. Izvršene so bile tudi številne aretacije. Kljub ostremu in odločne- mu nastopu angleških čet ni prišlo nikjer do spopadov. Amritsar. 13. maia s. Gandijev pristaš dr. Kičlow je bil zaradi zločina uoora obsojen na tri leta težke ječe. Več drugih Gandiievih pristašev ie bilo zaradi istega zločina obsojenih na 18 mesecev ječe. Abbas Taiabbji. ki je bil včeTaj aretiran kot Gandijev naslednik, ie bil obsojen na 6 mesecev ječe zaradi ščuvania k državljanski neposlušnosti. Pariz. 13. maja AA. »Havas« lavlia fz Karisa v Indiji, da je v vasi Kakiru prišlo do večjega spopada med tamošnjitu; muslimani in Indijci. Obležali so 4 mrtvi in 12 težko ranjenih. Zasedanje eksekutive II. internacionale Zahvala avstrijskih in poljskih delegatov za podporo socialistične internacionale Berfin. 13. maja d. Poslednje dni se je vršila v Berlinu seia eksekutive II. internacionale. katere so se udeležili delegati 22. držav. Na razpravah so med ^ drugim obravnavali poročila glavnega tajnika drusre internacionale F. Adleria. pri čemer je Oto Bauer izrazil zahvalo avstrijskega delavstva za podporo, ki io je uživalo v težki kriz; 1. 1929. in ne malo doprinesla k temu. da je bila brez krvavih žrtev o.dvrnjena nevarnost za vzpostavitev diktature v Avstriji. Tudi zastopnik poljskih socialistov Diammond ie izrekel zahvalo poljskih socialistov za uspešno podporo II. internacionale poljskim socialistom v njihovi bor- bi za demokracijo. Poročilo generalnega tainika je bilo soglasno sprejeto, nakar je predsednik II. internacionale Vandervelde izrekel toplo zahvalo generalnemu tajniku Fridriku Adler-ju za njegovo neumorno in uspešno delo. Eksekutiva je Tazpravliala o sprejemu resolucije, ki ie obravnavala vprašanje razorožitve. Obsežno so delegati razpravljali tudi o položaju v sovjetski Rusiji in vojni nevarnosti na bližnjem vzhodu. Ob tei priliki ie podal ruski socialist Abramovič izčrpno poročilo o kritičnem gospodarskem in političnem položaju v sovjetski Rusiji. Cankov vstopi v vlado Sofija, 13. maja. d. Ministrski predsed* nik Ljapčev je imel daljši sestanek s kra* Ijem Borisom, na katerem je razpravljal o rekonstrukciji svoje vlade Ljapčev je izjavil pri tej priliki kralju, da bo poskus šal na vsak način pregovoriti predsednika sobranja, Cankova, da bi vstopil v vlado. Ljapčev je imel že razgovor s Cankovom, ki pa še ni rodil zaželjenega uspeha. Raz* govori se bodo nadaljevali. Predor pod Rokavskim prelivom London, 13. maja. AA. V spodnji zbor« niči je predsednik Macdonald izjavil, da bodo nadaljevali anketo o vojaškem po* menu predora pod Rokavskim prelivom, čim bodo znana navodila imperijalnega obrambnega komiteja. Vlada bo to vpra« šanje proučila z vseh strani in parlament Po pravočasno poučen o stališču vlade. ANGLEŠKO POSREDOVANJE Dolga konferenca zunanjih ministrov Anglije, Francije in Italije — Henderson o svojem posredovanju in o težkočah sporazuma med Italijo in Francijo Ženeva, 13. maja, s. Glavni dogodek današnjega dneva je bil sestanek med zunanjimi ministri Briandom. Hendersonom in Grandijem. Razgovori so trajali skoro 2 uri. O vsebini posvetovajnj ni bil izdan komunike, ministri pa so se po razgovoru omejili samo na izijavo. da so vsi ti sestanki namenjeni le pripravam za končnoveljavne dogovore. Z italijanske strani odločno pobijajo govorice, da bi skušala Francija, kakor zatrjujejo razni testi, pregovoriti Italijo, da bi se v zameno za majndat nad Sirijo odrekla svojim zahtevam za enakost na morju. V zvezi s tem naglašajo. da je problem razorožitve na morju popolnoma vojaško vprašanje in da ga ne gre družiti z vprašanji političnega značaja. Sestanek se je vršil takoj po seji Sveta Društva narodov. Briamd je na vnrašanje o poteku izjavil zastopnikom tiska, da so v glavnem razpravljali o vprašanjih, ki so ostala odprta na londonski razor ožitveni konferenca. Razči-stitev teh vprašanj je vsekakor naloga za daljšo dobo. Skušala se bo doseči rešitev na vse razpoložljive načine, predvsem z diplomatskimi pogajanji. London. 13. maja, AA. Londonski politični krogi upajo, da bodo privatni razgovori v Ženevi veliko pripomogli k rešitvi težkoč v itailijansko-ferancoskih odnosa jih. Ker je program zaseda ntja Sveta Društva narodov bolj skromen, preostaja dovolj časa za informativne razgovore med ministri. Naravno je, da bodo razpravljali državniki med drugim tudi o problemih pomorske razoro-žfrtvene konference v Londonu. Angleški zunanji minister Henderson, ki je na poti v Ženevo govoril v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Briandom, je bil snoči na zajutrku pni italijanskemu ministru Gramdiju in se je sestal danes zopet z Grandijem ki Briandom k skupni konferenci. V razgovoru z novinarji je Henderson snoči izjavil, da bi mu bilo zelo ljuibo. ako bi mogel kaj pripomoči k sporazumu med Italijo in Francijo. Henderson je nadalje naglasi!, da se popolnoma strinja z zadnjo Grandijevo izjavo, da je razorožitev zadeva, ki potrebuie za rešitev leta in ne samo mesece in da je rešitev tega vprašanja možna edano. Ie .potom Društva narodov. Henderson je nato govoril o uspeha londonske konference. Nadalje je naglasi!, da ne bi bilo modro sklicati pripravljalne razorožit vene komisije tekom poletja in da je bilo prav, da je bilo zasedanje te komisije odgodeno do novembra. Ta odmor bo omogočil nadaljnje napore za rešitev težkoč glede raznih pomorskih zahtev in pripomogel k poenostavljenju dela pripravljalne razarožitvene komisije. Razgovori med nemškim in poljskim zunanjim ministrom Ženeva, 13. maja. AA. Povodom sestanka, do katerega je prišlo med nemškim ministrom za zunanje zadeve dr. Cnrttosom in poljskim ministrom Zaleskim na kosilo, ki za je priredil drugi tajnik Društva narodov, se ie ugotovilo, da oba ministra še nista mogla podrobno govoriti o gospodarskih vprašanjih, ki so še nerešena in ki se tičejo njunih držav. Zato sta se Gurtius »n Za-•Ieskj dogovorila, da se za trajanja tega zasedanja Sveta Društva narodov še enkrat sestane t a, da se pogovorita o vprašanji! ratifikacije pol}-sko-nemške trgovinske pogodbe te r o posledicah, ki so nastale za PoLjsko zaradi povišanja nemških agrarnih carin. Včerajšnja seja sveta Društva narodov Na dnevnem redu so bile manj važne zadeve — Jugoslavija bo pristopila k fakultativni klavzuli mednarodnega haaškega razsodišča Ženeva, 13. maja, d. Današnja javna seja Sveta Društva narodov je bila zelo kratka in v glavnem zgolj formalnega značaija. Na dnevnem rediu so bila poročila posameznih komisij, tako medl drugimi komisije za borbo proti trgovini žensk in otrok, komisije za zaščito mladine in komisije za pcspeštev ratifikacije mednarodnih konvencij, sklenjenih pod okriljem Društva narodov. Poročilo komisije za borbo proti trgovini z ženskami in otroci je podal nemški delegat dr. Schurff; za komisijo, ki je razpravljala o zaščiti mladine, je poročal jugoslovenski zunanji minister dir. Marinkovič. Obe poročili sta bili brez debate sprejeti. Tozadevni predlogi, ki naj tvorijo osnovo za mednarodno konvencijo, bodo predloženi prihodnjemu plenarnemu zasedanju Društva narddlov, ki je sklicano za 10. september. Povodom debate o poroSlu komisije za pospešitev ratifikacije mednarodnih konvencij je med dragimi podal predsednik Sveta Drušitva narodov zunanji minister dr. Marinkovič v imenu Jugoslavije izjavo, da bo Jugoslavija še tekom tega zasedanja pristopila k fakultativni klavzuli haaškega razsodišča. Dnevni red javne seje je bil s tem izčrpan, nakar je sledila tajna seja. Tudi tajna seja je bila zelo kratka. Za člane mednarodne komisije za duhovno sodelovanje sta bila imenovana rnmunski zunanji minister Titullescu in znameniti kitajski pisatelj in lozof Vu-Ši-Fea. Za člana stalne komisije za mandate pri Društvu narodov je bil izvoljen namesto odstopivšeiga delegata Kastla odličen poznavalec kolonijalnega problema dr. RupeL Borba romunskih liberalcev proti vlaifi Ostra kampanja liberalnega tiska zaradi zvez vlade s princem Karlom — Energični ukrepi vlade Bukarešta. 13. maja s. Kampanja liberalne stranke proti bivšemu prestolonasledniku Karlu ie dosegla višek z izdajo brošure. ki pa je izzvala ostre nasprotne ukrepe vlade. Princ regent Nikolaj ie baje svo-ječasno osebno prosil voditelja liberalne stranke Vintilo Bratiana. nai ne izda brošure. čemer se je Bratianu vdal s pogojem. da bosta vlada in regentski svet do 10. maia formalno podali izjavo proti po-vratku princa Karola v RumuniiL Tega pogoja vlada ni izpolnila. Včeraj popoldne ie sklenil ministrski svet zapleniti brošuro in vse liste, ki bi objavili kakršnekoli vesti o princu Karolu. Tako so bili danes zaplenjeni listi »Universul«. »Cu-ventul«. »Epocac. »Vittorul« in »Omul Li- ber«. Državnemu pravdniku. ki Je hotel vdreti s svojimi organi v tiskarno liberalnega lista »Independence Roumaine«. so se postavili nasproti številni bivši liberalni ministri in politiki, da bi zabranili zaplembo letakov proti princu Karolu. Šele po dolgih pogajanjih je bilo mogoče izvesti zaplembo. »Vittorul« napada v svoji današnji številki regentski svet in zatrjuje med drugim, da je poslala vlada zakon o reformi armade, preden ga je predložila parlamentu, najprej princu Karolu v Pariz v odobritev. Listu »•Epoca« je sporočil politik Gregorii Filipescu. ki se j« ravnokar vrnil iz Pariza, da mu je princ Karol izjavil. da se želi vrniti v Rumunijo in žeii, da bi Rumuniia vedela za to. Avstrijsko- jugoslovenska trgovinska pogajanja Dnnaj, 13. maja. g. V pogajanjih za tr« govinsko pogodbo z Madžarsko so še ne« katere težave, posebno glede carine na moko, dočim se situacija glede ostalih po« stavk presoja mnogo ugodnejše. Glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavi« jo še ni odločitve. Jugoslovenske koncesi« je za nasprotne koncesije Avstrije glede podaljšanja pogodbe, ki bi sicer potekla koncem leta 1931., so sedaj vezane z ju« goslovensko uvozno carino na železo in kovinske predmete. Mussolini inspicira Rim, 13. maja. AA. Predsednik italijan« ske vlade je pregledal v Lucci poljedelske in industrijske ustanove. Mussolini ostane v Lucci do petka. Ves ta čas bo gost last« nika razkošne vile v bližnji okolici. Iz Lucce bo odpotoval v Pistoijo in ▼ Firen« co, kjer bo imel v nedeljo velik politični govor. Rusko-nemški odnosaji Berlin, 13. maja. AA. Med Nemčijo hi Rusijo so izbruhnila nova nesoglasja. Nem« čija očita sovjetski vladi, da se vmešava v njene notranje in politične zadeve in da stavlja zapreke nemški trgovini ▼ Ru« siji. Drammond bo odstonil Ženeva, 13. maja. d. V krogih Društva narodov so se razširile vesti, da misli po« dati generalni tainik Društva narodov Sir Erick Drummond. ostavko na svoje me« sta .Vzrok ostavke je zasebnega značaja. Podvigi nemških narodnih socialistov Berlin, 13. maja d. Berlinski vfšfi državni pravdnik je vložil tožbo proti znanemu narodnemu socialistu poslancu Gobbelsu zaradi razžalitve državnega predsednika Hindenburga. V StargaTdn }e t*ri$1o pri pohodu narodnih socialistov do krvavega spopada s komunisti. ki so streljali na narodne socialiste. V spopadu ie bil ubit en narodni socialist. ki ie dobil strel v glavo. Voditelj komunistov WoIlermann je bil aretiran, ker ie osumljen, da je izvršil ta uboi. Protizamorski pogrom ▼ Texasu Newyoffc 13. maia d. V mestu Cherman v Texasu. kier ie pred dnevi linčala množica nekega zamorca, je proglašeno obsedno stanie. Upravnik mesta ie poklical na pomoč 300 vojakov, k) so se postavili na raznih važnih točkah mesta. Trdijo, da se no predmestjih skriva 700 do zob oboroženih oseb. ki pripravljajo pravi pokoli na zamorce. Pričakuieio zaradi tega novih spopadov in napada na jetnišnico. v katero so bili prepeljani voditelji množice, ki ie linčala zamorca. Baie imajo ti liudie na razpolago tudi velike množine dinamita. s katerim hočejo vreči v zrak del mesta, v katerem prebivajo zamorci Zasedanje italijanskega senata Rfcn, 13. maja. AA. S«Bat je sklican na zasedanje dne 19. t. m. Na dnevnem redm bo razprava o proračunu poljedelskega ministrstva in prforačon ministrstva za promet. Nj. Vel. kralj pokrovitelj ljubljanskega velesejma Beograd, 13. maja, p. Na prošnjo uprave ljubljanskega velesejma je Nj. Vel. kralj sprejel pokroviteljstvo nad jubilejnim velesejmom, ki se bo vršil v dneh od 29. maja do 9. junija ter nad vsedržavno gozdarsko in lovsko razstavo, ki se bo vršila v jeseni od 30, avgusta do 15. septembra. Seja župnih načelnikov in načelnic SK J Beograd, 13. maja. AA. V soboto in ne« deljo 17. in 18. t. m. se vrši v Beogradu skupščina sokolskih župnih načelnikov in načelnic-iz cele države. Na skupščini bo« do razpravljali o tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi s prvim vsesokolskim zletom. Minister prometa je za vse načelnike in načelnice odobril 75 odst. popusta na že« leznicah za vožnjo na skupščino in nazaj. Pri odhodu je treba na odhodni postaji kupiti karto za polovično ceno, ki bo ve« Ijala tudi za povratek. S seboj je treb/ vzeti sokolsko legitimacijo. Ita Rina v Sarajeva Sarajevo, 13. maja. p. Danes je prispela z brzim vlakom iz Zagreba filmska igralka Ita Rina. Na kolodvoru so jo sprejeli no« vinarji, zastopniki filmskih podjetij in mnogoštevilno občinstvo, ki je mladi slo« venski igralki priredilo velike ovacije. Ita Rina ostane v Sarajevu dva dni ter bo prisostvovala v kinu Imperial predstavam filma »Obešenjakova Tončka«, v katerem nastopa v glavni vlogi. Pri nocojšnji pred« stavi je Ita Rina delila tudi avtograme. Zanimivi angleški načrti za Kosovo polje Sarajevo, 13. maja. p. »Večernja Pošta« poroča iz Kos. Mitrovice o velikem načrtu angleške finančne skupine, ki je kupila eksploatacijsko področje svinčenega ruda nika v Trebču pri Kos. Mitrovici. Rudnik je bil svoječasno last pokojnega Nikole Pašiča. Kakor so inženjerji ugo'ovili pri preiskovalnih delih, je treba računati, da bo eksploatacija rudnika vrgla v kratkem času 200 vagonov rude dnevno. Angleška finačna skupina je predlagala pristojnim činiteljem, da zgradi posebno jadransko železniško progo iz Kos. Mitrovice v Ko« tor. Ta železnica bi vodila skozi predele, bogate na gozdovih in rudah in bi bila ogromnega pomena za industrijski razvoj Južne Srbije in za povzdigo Črne gore. Ka« kor se doznava, zahteva angleška finanč« na skupina, ki je pripravljena zgraditi to progo, samo pravico eksptoatacije rudnika in železnice za gotovo vrsto let. Židovski kongres v Beogradu Sarajevo, 13. maja. n. Poslednje dni se je mudil v Sarajevu zastopnik židovske se« fardske organizacije Jugoslavije Lazar Abramovič zaradi priprav za kongres ži« dov, ki bo 28. in 29. t. m. v Beogradu. V Sarajevo je prišel Abramovič osebno, ker je organizaciji zlasti mnogo na številni udeležbi sarajevskih židov na kongresu, kjer se bo razpravljalo o vseh vprašanjih židovskega življenja na Balkanu in v Ita« liji. Posojilo 40 milijonov za vrbasko banovino Beograd, 13. maja. p. Upravni odbor Dnža Harebdve.želodčnim boleti nam, zgagi i td. 100 /e/ v vporabi in nenadkriljivo! Dobiva se v vseh lekarnah. A,W.i.C.W.Bul/rich Berlin W.57 E: iokazalo pozornost s tem, da vsaj na naj« iolj vidnih mestih izobesi zastave. Odlične slovanske znanstvenike presrč« no pozdravlja vsa Ljubljana in želi, da bi zapustili naše mesto in lepo Gorenjsko as najboljšimi vtiski! Dr. Bogdan Medakovič f Kakor smo že včerai poročali, le umrl na Dunaiu v starosti 76 let dr. Bogdan Me-d a k o v i č. dolzoletn; predsednik Hrvatskega sabora in eden naiodličneiših srbskih politikov v bivši Hrvatski. Medakovičeva rodbina izhaia iz Like. a pokoin; Bogdan se ie rodil leta 1854. v Novem Sadu, kier ie dovršil zimnaziio. Nato ie študiral pravo na dunaiski univerzi, ki io ie že z 21 leti zapustil kot mlad doktor. Posvetil se ie najprei sodni službi, a leta 1882. prestopil k advokaturi, ker mu v takratnih razmerah kot sodniku politično udeistvovanie ni bilo rnozoče. Mladi odvetnik se ie naselil v Zazrebu in ie bil že na-slednie leto izvolien prvič v Hrvatski sabor. Pridružil se ie takoi v začetku hrvatski opoziciii proti madžarskemu režimu. V opozicii; ie osta' ves čas kliub maml.iivim ponudbam bana Khuena in leta 1905 ie bil med zlavnim; stvaritelji slovite srbsko-hr-vatske koalicije, ki ie zadala smrtni udarec madžarskemu režimu v Hrvatski-Sla-voniii. Koalicija za ie po volitvah leta 1906. in potem stalno kandidirala za predsednika Hrvatskeza sabora. Z malim presledkom ie ostal na tem častnem, a tudi važnem in izredno odzovornem mestu vse do prevrata leta 1918. Po uiedinieniu ie bil dr. Bozdan Medakovic član Začasneza narodneza predstavništva. v katerem se ie prvotno pridružil Demokratski zaiednici. a se kmalu skupno z nekaterimi prijatelji zopet izločil iz nie. Zadnia leta se ie umaknil popolnoma v privatno življenje. Začel je bolehati na srcu in ie nazadnie iskal Domoči pr; speciialistih na Dunaiu. kier se ie nastanil v sanatoriiu »Low«. Tam za ie v nedelio zvečer uzra-bila smrt. Truplo velikeza Juzoslovena bodo prepeljali v Zaereb. in za položili k večnemu počitku v rodbinsko zrobnico. Prisrčno slovo od češkoslovaških strojevodij v Mariboru Maribor. 13. maia. iDanes ob oo! 16. ie prispel v Maribor posebni vlak. s katerim so se vozili številni delezati češkoslovaških stroievodii. ki so se mudili v Jugoslaviji. Pred prihodom vlaka se ie mariborski clavni kolodvor zopet odel v slovesno obleko. Peron je bil okrašen z zeleniem in iuzoslovenskimi ter češkoslovaškimi zastavicami. Na tiru. na ka-tereea ie imel orivoziti poseben vlak. ie stal impozanten slavolok z draoeriiam; v narodnih barvah in z nanisom »Na svidenje«. Točno ob 15.30 ie prispel poseben vlak. čezar prihod ie pozdravila nolnošte-vilna zodba Drave s sviraniem češkoslovaške himne, nakar so pevci Drave zapeli »Buči. buči morie«. Gostie so vidno einieni sprejeli ta pozdrav in marsikatero oko ie bilo zinieno do solz. M no zo številna množica. ki se ie med tem naznetla na klodvo-ru. ie povečala slovesnost trenutka. K slovesu so med druzimi dospeli v ime- nu oblastnega inspetorata dr. Ioavic. v imenu mestne občine svetnik Rodošek ter zastopniki železničarskib orzanizacii. Med številnimi govori. ki so se izmeniali. ie posebno oovdariti covor Sime Stamenkoviča. predsednika Udruženia strojevodij Juzosla-viie. V svojem temperamentnem govoru je apeliral na slovansko vzajemnost, kar je napravilo na češkoslovaške zoste zelo velik vtis. Ob koncu zovora ie zaklical trikrat živio Ni. Vel. kraliu. presedniku Masaryku in češkoslovaškemu narodu, čemur se ie mnozoštevilna množica spontano odzvala. Odzovoril mu ie František Stuhly z enako iskrenostjo, povdarjaioč. da si ni niti od daleč predstavlial. da vlada tako iskreno sožitie med češkoslovaško in iuzosloven-sko dušo. Nazdravil je Slovencem in kralju Aleksandru, nakar ie zopet zasvirala godba Drave. Pod vtisom navdušenja ie mnozoštevilna množica okritih zlav zaoela »Hei Slovana«. Med tem ie prišel čas odhoda. Točno ob določenem času. kakor ie spioh točno živlienie strojevodij, se ie začel vlak ob 16. pomikati proti državni meji. Ovacije in pozdravi so prispeli do vrhunca. Z oken je letelo cvetie in množi srečniki so dobili za spomin češkoslovaške zastavice. Vidno zi-nieni so nas zapustili bratie Cehoslovaki obliubliaioč nam. da bodo zloboke vtise, ki so iih dobili v naši domovini raztolmačili svojcem. Ob zvokih železničarske zodbe ie izzinil izoerd naših oči impozanten vlak. ki ie vozil liubliene zoste v okrilje češkoslovaške zemlje. Občni zbor starešin »Triglava" Preteklo nedelio dopoldne ie imela v Celjskem domu »Starešinska zveza Trizla-vanov« svoi 10. redni občni zbor. ki ea je v odsotnosti obolelega predsednika z. dvor. svet. dr. Toplaka vodil zvezin podpredsednik prof. Brolih. Zbor ie bil dobro obiskan, prisostvovalo ie istemu tudi nad 20 aktivnih Triziavanov iz Zazreba in Ljubljane. Polez običainih poročil funkciionariev. iz katerih ie posneti, da ie» bilo odborovo delo v preteklem poslovnem letu mnozo žl-vahneiše kot preišnia leta. sta bili na dnevnem redu 2 važni točki: predloz starešine prof. Ažmana za prenos zvezineza sedeža v Celje, kateri predloz Pa ie bil po daljši stvarni debati odklonien. in PTedloz odbora na spremembo pravil v tem smislu, da se omozoči osnovanje skupne eksekutive celokupncca napredneza starešinstva. Ta predloz pa ie bil z nekaterimi spremembami z navdušenjem sprejet. Orzanizacija starešinstva »Trizlava«. ko-ie redni člani so odslej lahko bivši »Trl-zlavni«. »Savani«. »Iliriiani« in »Sloveni-iani«. se imenuje sedai Starešinsko društvo JAD »Trizlava«. Eksekutiva napredneza starešinstva pa ood imenom »Zveza naprednega starešinstva« predstavlja povsem samostoino orzanizaciio. v kateri uživata že obstoieči starešinski društvi »Trizlava« in »Jadrana« popolno enakopravnost. Občni zbor ie že določil člane za to zvezo napredneza starešinstva ter ie pričakovati. da stopi ta za naše akademike tako važna zveza v kratkem v življenje. Z velikanskim navdušenjem in dolzotrai-nim odobravanjem ie izvolil občni zbor ob priliki 10 letnice obstoja starešinske zveze Bane§ predstave radi koncerta slovanskim geografom izjemoma ob 4., 6. in Val©, zvečer Izvrstna, vesela in velekomična dunajska filmska opereta Dvoje src ¥ % taktu Sijajni šlagerji — krasna godba — humor — dobri pevci, pevke in humoristi! Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne naprej Elitni kino Matica Kot predigra izvrstna filmska groteska »A TS\ BELL! Telefen 2124 ,__ ... MAijriic KULTURNI PREGLED Iz mariborskega gledališča | »Adien, Mirni«. Naša gledališka uprava Je storila občinstvu le uslugo, da je tudi letos uprizorila »Adieu, Mirni«. Vseskozi solidna oprema ee blagodejno odiaža od načina inscenaeij, kakor so jih podali zadnji gostje. Malo več temperamente, malo vež disciplinirane pripravljenosti za skupno zadevo in poročilo bi lahko z veseljem beležilo dejstvo, da se je upravi posrečilo izgladiti izredno težavne razmere v naravnost vzorni meri. Na deskah danes kraljuje reSser; režiser, ki ve in zna zagrabiti kos življenske panorame v vsej neposredni dinamiki in ki mu s sredstvi teaterske tehnike in rutine še vdahne utrip lastne umetniško - tvorne sile. Naša operetna reSja se ne izčrpava ▼ toliki meri, da bi se ji ta podvig prepričevalno posrečil. Gdč. Udovičevi je uspelo, da smo dokaj hitro pozabili na druge nevarne tekmovalke; v ulogi čednostne Minri Je bila polna humorne živahnosti. Kakor vselej je našo publiko pozabaval gosp. Harastovič, ki je podal bančnega sekretarja in aspiianta za ravnateljsko čarf z njemu lastno mikavnostjo. Radi gledamo njegove koreografične posebnosti, ker oči-tujejo zdravo in neodoljivo komako. Njegovo ženi.*) nam je gdč. Starčeva prikazala v lepi formi dame. eosp. Rasberger pa je poskrbel za uspele situacijske zapletljaje. Gosp. Skrbinšek je z eleganco podal bančnega prezidenta, osivelega v naporni službi oficijelnih in neoficijelnih dolžnosti. Njegovi »starejši« gospodje so nad vse šar-mantne prikazni, ki se jih vedno iz srca veselimo. Prav dobra je bila v ulogi gospe prezi-dentove ga. Savinova. Gosp. Pavel Kovic se je udejstvoval kar v dveh ulogah: kct komponist in kot sodni izvršilni organ. Njegova odlična karakteri-zacija zadene vsikdar pravo bistvo. Policijski komisarji utegnejo v velemestu vršiti svoj posel tudi na delikateo način; o tem nas gosp. Tovornik ni docela prepričal. Hišna, Madleina ge. Gorinškove, je bila prav čedno podana. V malih ulogah eo se udejstvovale gdč. Gaibrovčeva in Križa jeva. Sluga g. Gorin-Ska je bil originalen. Plesi so bili dobro izvedeni. Našemu baletu (da tako rečemo), bi želeli dobro pri-madono, ki bi ga izobrazila in Izoblikovala. Razpolagali bi potem s sicer skromnim plesnim ansamblom, ki bi pa nudil našim, sicer prav uporabnim mladim silam dovoli prilike za razmah. Opereto je dirigiral gosp. Herzog % veliko vnemo. Kar pa je treba posebej poudariti: Beograjska konkurenca nam ni bila v škodo! A—r K—c »Svet! plamen« v Beogradu Ljubljanska drama pripravlja kot zadnjo premijero v tej sezoni W. Somerseta Mauhada »Sveti pla- men. Ta igra se je 9. t. m. uprizorila tudi v Beogradu. Naš poročevalec nam piše o nji: Williama Somerseta Maughama tridejan-eka igra »Sveti plamene ima na začetku vse pogoje, da ee razvije v sentimentalno in ubrano mnogobesednost, ki bo bolj ali manj prijetno izpolnila ves večer. Namesto tega pa nas pisec pozabava drugače: po mirnem in ubranem začetku prav pošteno pretrese živce in jih proti koncu zopet pomiri. Tako se iz lagodnega prerekanja okoli šahovske deske razvije prava pravcata, ponekod prav napeta filmska in detektivska storija na tema: »Kdo je morilec?« Po bolj ali manj duhovitem in napetem boju in raziskava nju v rodbini, kjer vsi znaki govore zoper žeoo umorjenega neozdravljivega bolnika, pride na dan — po nje lastnem priznanju- — da je mati ubila svojega sina. Usmrtila ga je iz usmiljenja in nadčloveške ljubezni do njega, češ, da se ne bi tolikanj mučil in zlasti še, — česar se ie dobra mati najbolj bala — da ne bi izvedel, kaj je storila njegova žena. Le-ta je namreč po petletnem mučeniškem žrtvovanju krenila na zakonsko stranpot, kamor jo je gnala njena neizživeta mladost In zdrava narava; zdaj čaka. da porodi otroka, čigar oče je brat njenega bolnega moža. Napeti etični motiv ne privede do škandalozne eksplozije, kakor bi jo človek prvi hit) pričakoval, marveč se rarbTIne v splošno dobroto in hvaležnost, v globoko občudovanje neskončne ljubezni nesrečna matere. Beograjska uprizoritev v nevsiljivi režiji gosp. J. Kulundžiča je bila prav okusna, igra zelo dobra. Dd. Razstava sodobne grafike ▼ Ljubljani. V notici, lci odo jo priobčili pod tem naslo- NNOWM T ME wORU> trtek 15.: Črne maske. C. Petek, 16.: Zaprto. Sobota. 17.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda. 14.: Zaprto. Četrtek: 15.: Adien, MimL C. Kuponi. Petek, 16. ob 15.: Grudica, šolska predstava po najnižjih cenah. Sobota, 17- Na fronti člane in ustanovi tudi v Tržiču krajevno protituberkulozno lizo. Izvoljeni so bili: zz. dr. Pavel Pance. Paternost Riko. Steg-nar Rok. Ahačjč Ignacij. Nosan France, gdč. Dokler Terezija in ga. Mrak Rezika., Slovensko društvo za varstvo živali Lansko leto se je ustanovilo ▼ LjriMJanl društvo za varstvo živali Njegovo aktivno dleovanj ese razsteza za enkrat satno na območje ljubljanskega mesta, kjer deluje s svojimi skromnimi sredstvj skoro neopaženo, a zato tem vztrajnejše in po-žrtvovalnejše. Namera društva, začeti že to teto % izdajanjem svojega rednega glasila, se je morala radi skromnih sredstev in še ne rv-vedne organizacije širom Slovenije za enkrat odložiti. Pač pa namreava društvo izdati še to leto obširnejši bilten, da tako nadomesti pomanjkanje glasila, a obenem stori z njim prvi važnejši korak za propagando društvenih ciljev. Tak bilten bo nedvomno zelo dobrodošel tudi našim šolskim vodstvom, saj so baš naše osnovne šole v prvj vrsti pozvane, da vzgajajo našo mladino k dobremu ravnanju z živaljo. Za dosego čim popolnejšega nspeha društvenega delovanja pa je neobhodno potrebno, da s eaktivno društveno udejstvo-vanje prenese iz Ljubljan etudi v vse ostale kraje naš eožje domovine. To so imeli v vidu društveni ustanovitelji že ob ustanovitvi, zato predvidevajo društvena pravila krajevne organizacije, ki jih društven« odbor lahko ustanovi v vsakem krajo, kjer živi vsaj 10 društvenih članov. Da bo mogla društvena uprava ta načrt izvesti in svoie delo poglobiti, se obrača na vse ljubitelje živali z vljudno prošnjo, naj pristopijo k društvu in mu pomagajo v svojem krajn nabrati š nekaj članov, da se lahko osnuje krajevna organizacija, potom katere bo društvo labko uspešno delovalo. To prošnjo naslavljamo še posebej na naše požrtvovalno učitelj-stvo, od katerega pričakujemo v tem pogledu izdatnejšega sodelovanja in pomočL Sporočite svoj pristop po dopisnici na naslov Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani, Poljanska cesta 99., na kar vam bo društvo poslalo vsa potrebna navodila in člansko Izkaznico. Članarina znaša mesečno 1 Din, enkratna pristojbina 5 Din. Pojasnjena smrt otroka Kočevie. 13. maia. Iz Srednie vasf pri Dragi nam poročajo; Tukajšnje prebivalstvo ie bilo prošli teden razburjeno zaradi nenadne smrti komai eno leto starega otroka posestnice M. H. Mrliški oglednik je namreč uzotovil ob nenadni otrokovi smrti, da ima dete zlomljeno desno ročico. Sosedje so čuli večkrat jokanje otroka, zato so kai hitro obdolžil; po-sestnico M. H., da ie svoie dete umorila, ker ie bilo dete le izven zakona rojeno. Orožniška stanica v Dragi ie javila stvar okrajnemu sodišču v Kočevju in državnemu tožilca v Novem mesta. Iz Kočevja se ie odoravila v Srednjo vas takoi sodna komisija, ki pa je ugotovila v zadoščenje osumljeni oosestnici. da ie otrok umrl zaradi influence. dočitn datira zlotnlienje otrokove roke od nekega padca. Osumljenka ie ob prihodu komisiie od strahu omedlela in io je mogel sodnik šele zvečer zaslišati. ko se je zavedla. Takoi po odhodu sodne komisiie so pri čiščeniu ob mrtvašnici v Travi našli 5 mesecev star plod moškega spola. Spovila je neka omožena posestnica iz Pungerta že pozimi ter je brez vsakega obvestila dala zakopati embriio na pokopališču pod sneg. Ker ie bilo oremak) zakopano, so ga sedaj lahko našli._ Pri boleznih ledvic, seči, mehurja ta danke omili naravna »Franz Jožefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem časn. Spričevala iz bolnišnic potrjnjejo, da je »Franz Josefova« voda. ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drosrerijah in špecerijskih trgovinah. / Asistentka ženske bolnice KI U Dr. Marija Fink specljalistka sa žensk« bolezni in porodnlitre (zdravljenje z diathermijo) •rtlnlra iitva« od lt>« — lfure Telefon SOOS J Domače vesti * Napredovanje. V višjo skupino je napredoval pomočnik knjižničarja licejske knijižnioe v Ljubljani dr. Joža Rus. * Disciplinsko sodišče pri Dravski finančni direkciji. Uradno objavljajo, da je finančni minister po službeni potrebi odredil, da se prt disciplinskem sodišču Dravske finančne direkcije namesto člana sodišča H. kategorije račioskega inšpektorja Franca Goričnika imenuje za člana sodišča II. kategorije carinski inšpektor Ante Cigoj. * Spremembe r železniški službi. Premeščeni so: uradnik I. kategorije inž. Karis Boris h grabenemu oddelku direkcije uradniki MI. kategorije: Grbec Josk> za vi ako v od »o v LiuM.iani glav. kol.: Strniša Emil k orogoviii sekciji Ljubljana; Ovsec Janez, za vi ako vodjo v Ljubljano glav. kol.: Bregaot Anton za nadzorne k a proge v Kra-li-evec-Prelog: Vrbinc Fr.. za nadzornika proge v Mursko Soboto: Lovrič Celzo. za nadzornika proge v Metliko: Tomšič Alojzij. za nadzornika proge v Brezuo-Ribnico; Gimroerman Jakob za nadzornika Droge v Vuzenaco: zvaničniiloi I. kategoriie: Pire Stanislav, za administrativnega zvaničnika v Ljubljano slov. kol.: Sadja Janez, za prometnika v Šmarje Dri Jelšah: Bari Ru-doK. za kotnerciialmega zvaničnika na Vrhniko: Jevšovar Janez, za sprevodnika r Konice: Kožar Jakob, za kretnika v Zi. dani most: Primožič Ivan. za skladiščnika v Litijo: Sakdšak Anton za kretnika v Maribor gtev. kol.: dnevnicam: Pateraost Jo-sao na Breg: Caf Ivan v Trbovlje: Vehovc Aloizii v Št. Iij. Nameščeni so za zvamič-nike: Okršlar Jožef k ©gradbenemu oddelku; Križaj Mihael k prog. sekciji Ptuj; Gre-gorc Friderika v Ljubljano gor. kol.: Vičar Jakob k orogovna sekciji Zidaki most. * Iz Lesc pri Bledu nam pišejo: Lesce so km izmed najbolj narodno prebujenih občin m Gorenjskem. Zato je umevno da si ni dala vzeti pritoke, ko se je izvedelo, da se v ponedeljek ustavi izletniški vlak češko slovaških strojevodij tudi na Lescah, da bi ne pozdravila na svojih tleh dragih češkoslovaških gostov. Ko je v ponedeljek ob pol 7. prispel vlak z gosti na postajo, je bil perfe pota ljudstva, pred peronom pa so bifc razvrščeni učenci in učenke domače osnovne šole, držeč v rokah zastavice v državnih barvah. Ob tiru "so stali sreski načelnik iz Radovljice g. dr. K. Tekavčič, žapan Ažman in leski župnik Avsec. Ko se je -viak ustavil, so zadonelj navdušeni žwio kffici, šolska deca pa je vihtela zastavice gostom v pozdrav. V imenu radovljiškega s reza je pozdravil goste načelnik dr. Tekavčič. Poudarjal je, da goji vse prebivalstvo radovljiškega okraja iskrene simpatije za brate a Češkoslovaške, fn izrekel željo, da bi mali gostje odnesli najepše spomine z Bleda in kršite Gorenjske. V imenu leške občine ie izrekel dobrodošlico župan Ažman, t imenu župnije pa župnik Avsec. Vsem trem se je v lepem govoru zahvalil predsednik Federaciie čsl. strojevodij g. Stuchly. Rekel je med drugim: Ko se vam presrčmo zahvaljujem za bratski sprejem, izražam svojo veliko radost, da se je tega sprejema udeležila tudi šolska mladina, v kateri je naša bodočnost, v največje zadoščenje pa mi je, da so nas prišK pozdravit zastopniki tako posvetne, kakor duhovske oblasti. Zagotavljam vas, da bo me>nj in vsem mojim tovarišem ostalo bivanje med našimi južnimi brati zlasti pa med Slovenci v neizbrisnem spominu. — Po predsednikovem govoru so gostje navdušeno klicah »živeti bratje Slovenci«, nakar jih je vlak odpeljali proti Jesenicam. * Jngoslovemsko-italrjanska železniška konferenca t Napol ju, o kateri smo že poročali, bo končala svoie delo v nekaj dnevih. Jugoslovenska delegacija je bila v Na-poljfu zelo ljubeznivo sprejeta. Za predsednika konference je bil izvoljen vodja jugoslovenske delegacije g- inž. M. Kiodič. Upa. V je na popolen uspeh pogajanj, tako da bo železniški promet med Jugoslavijo m Italijo na vse« treh prehodnih mestih slednjič tod* pravno urejen. * Razpis natečaja za generalni regulacij-4(1 načrt mesta Zagreba. Mestni regulacijski odbor v Zagreb« je imel kratko sejo, na kateri je bil storjen sklep, da se v najkrajšem časa razipiše natečaj za izdelavo generalnega regulacijskega načrta za mesto Zagrefe, ki naj bi določi} smernice razvoja mesta za nadaUnih petdeset aR še več let. Razpisal se bo mednarodni natečaj. Za nagrade najboljšim načrtom je določena vsota 500.000 DSn. za honorarje tujhn strokovnjakom in nt sfcrošlke natečaja pa 350.000 EŠn skupno torej 850.000 Din. * Enoleten staž agronomov. V bižmiih dneh stopi v veljavo praviMk o deta agronomov v dobi služenja enoletnega staža na državnih ali banovinskih posestvih. Ta staž Vremensko poročilo meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani (Scerftke sa označbo kraja pomenilo: 1. Ca« •MHTtmla, 2. stanje barometra, 3. temperabaro, 4. relativno vtajo v %, S. smer ta breioo vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavme v mm, 8. vrsta pa- Aav«. Ljubljana: 7, 759.4, 7.6, 86, Wl, 8, dež, 0.3. Maribor: 7, 757.2, 11, 85, W2, 8, dež, 2.0. Zagreb: 7, 758.6, 11, 85, WSW2, 9, dež, 2.0. Beograd: 7, 756.3, 10, 85, WNW4, 10, dež, 5.0. Sarajevo: 7, 760.8, 7, 85, —, 10, dež, 4.0. Skopi je: 7, 755.6, 11, 85, W2, 10, dež. Split: 7, 756.8, 13, 65, NE6, 6, dež, 1.0. Soloce vzhaja ob 4.33, zahaja ob 19.19, hms vzhaja ob 22.1, zahaja ob 4.58. — Najvišja temperatura danes r Ljubljani: 19, najnižja 5.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 8, v Zagrebu 8. r Beogradu 9, v Sarajevu 7, ▼ Skopljti 10, ▼ Splitu 12. je določen v svrho, da se kandidati izvež-ba>jo v praktični ekonomiji ter si na ta način pridobe kvalifikacijo, kakor jo zahteva zakon o pospeševanju kmetijstva. Na državnih in banovinskih posestvih bodo ti stažisti imelj brezplačno stanovanje, hrano pa si mora oskrbeti vsak sam. Razen tega dobe stažisti denarno podporo od kmetijskega ministrstva, po možnosti pa tudi od uiprave posestva. * Pozor lovci! Ker so nastala različna mnenja, koliko je doplačati banovinske takse na lovske karte, izdane pred 1. aprilom t. L opozarjamc svoje člane, d« je doplačati samo 75 Din. Kdor pa ni član našega društva, mora doplačati 135 Din. Ako ie kdo že kaj več plačal, je upravičen do povračila. — Predsedstvo SLD. * Danski izletniki na Jadranu. V soboto zjutraj je večja skupina danskih turistov prispela v Split, kjar ostane nekoliko dni, potem pa poseti važnejše krače naše riviere. Novo! Premiera! Detektivski velefilm po romanu Edgarja Wallace-a SOIOKA Znižane cene: 4.- 6.— in 8.— Din. KINO IDEAL. * »Pogrebni sklad« državnih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani se je ustanovil 4. t. m. To društvo je dobrodelna »stanova, katere namesi je, dajati ob smrti članov iz sklada njih svojcem podtporo, da morejo kriti stroške za primeren pogreb. Vsak državni uslužbenec (ka) tujih soproge in upokojenci se te ugodne prilike lahko poslu ži, ter pristopi brez razlike na stan in starost k temu skladu. Pristop k »Pogrebnemu skladQKC F- lvkiC Stritarjeva aiica. m— *Ramper«. V petek 16. L m. be predvajala ZKD v Mau >Ow< po svatb oM-Bajno miižanii cenah 2. 4, 6 k 8 Din pre- tile*o lepega kt^tumega Shb o aviJa^Hm i R amper ju. V glavni vtag nastopa veliki umetnik Pa«! Wege«er, igralec, ki ga je naše občfcntao vMek> že *a rfedaHScem odra. n%n aam pnedočoje usodo drzneg« letalca, k) se je ponesrečil na svojem poletu na severni tečaj ia Svet nato popolnoma sam leta in leta zapuščen od vseh Budi ▼ ogromni makubH ledeni pufičavi fcoij žfritjeoje «rerf kakor So veka Na sporeda bo flhn v petek ve« dan pri predstavah ob 4., četrt m 7. pot 8 in 9. »večer, nato v* v soboto ob pol 3. in v nedeljo ob 11. dopokfcie vsakfkrat v Mou »LijnMjanski Dvor.« u— Razstav« sdravih otrok ▼ starosti do dveh let, adrožene a konkurenčno tefc- mo sa najbolje razvitega, negovanega in tvaitf enega otroka pripravlja TI® »Atena« za 1. junija na lastnem igrtSču v TivoBju Razstava bo vsekakor novost za Ljubljano, zanimiva, prisrčna in poučna. Razstavljene otroke bo odbral iz ljube zrni vest i po strogih higijenskih in zdravstvenih predpisih šef-zdravmik dečjega doma kraljice Marije dr. Dragaš. Prijave mater in otrok k udeležbi iz vseh krogov sprejema Dečai dom kraljice Marije vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 1«. u— Maša zadušnlca za pokojno go. Uršulo VVinterleitnerjevo se bo brala v cerkvi sv. Jakoba v petek ob 7. ziutraj. — Glej pante na 8. strani. u— Umetnostno-zgodovlnsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek ob 15. ogled Ouagiiievih fresk v bogoslovnici in v stolni cerkvi. Zbirališče pred bogoslovnioo. Vodil bo msgT. Viktor Steska. Občni zbor društva bo istega dne v zada® sobi restavracije pri »Slonu« z začetkom ob 20.15. Dnevni red običajen. u— Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje na članski sestanek. ki se bo vršil danes. 14. ob 8. zvečer v Glasbeni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. Dnevni red običajen. Udeležba dolžnost. — Odbor. u— Akademski klub gradbenikov priredi 15. t. m ob 20. v eradbenfi risaktici na tehniki predavanje o temi: »Futpdlrame v nezanesljivem terenu z uporabo železobe-tonskih plošč ter statični račun po Gvoe-gerjevi teoriji, z uporabo koeficienta stis-nenia terena.« Predava g. univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal. Vabljeni vsi. ki jih zanima. Vozni re& za Din 2'- (po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, ako se naroči 1« eo iavod) za vse železniške io avtobusne proge Slovecije dobite r tiskarni sv. Cirila v Maribora. 7071 u— Iz gledališča. Danes bo opera zaprta v drami pa ponoviijo Begovidevo tragiko-medife »Pustolovec pred vrati« za red B. u— Pat In Patachon kot zeta! Danes gostujeta znameniita kralja smeha Pat in Patachon v ljudskem kinu »Kino Dvor« v briljantni veseloigri »Kot zeta«. Občinstvo opozarjamo, da je ta film eden najboljših iz produkcije obeh slovitih humoristov la najtopleje priporočamo vsakomur, ki si želi par uric smeha in prijetne zabave, da si ogleda ta film. Cene najnižje ljudske to je 2, 4, 6, in 8 Din. Zato naj vsak hiti danes v Kino *Dvor<. Film ostane le dva dni na sporedu! u— Pouk v kuhanju s plinom. Ljubljanska mestna plinarna priredi danes 14. t. m. ob 16. predavanje o kuhanju s plinom v predavalnici na Št. Jakobski šoli (vhod iz Flo-rijanske ulice). Predavala bo gdč. Perg iz Dunaja. Brezplačne vstopnice naj se rezervirajo pri Mestni plinarni. u— XI. Interna vaja — produkcija gojencev drž. konservatorlia bo v četrtek 15. t m. ob pol 18. v Pilharmoničnfi dvorani. Vstop prost. Vabljeni so starši gojencev fci prijatelji konservatorija. u— K skloptlčnemu predavanju o Sever-n5 škotski, ki bo danes ob 20. v sejni ste?.>: Sreski gremaj trgovcev v Mariboru. 676 a— Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončevanje škodljivcev in bolezni vinske trte se bo vršil v p»nede» ljek, dne 26. t. m. na vinarski in sadjar« ski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. m od 14. do 18. m— Nezgoda carinika. V ponedeljek po« poldne se je vozil carinik Adolf Matev« šek po službenih poslih z motornim kole« som proti St. Ilju. Tam v bližini pa je po nesreči zavozil z motornim kolesom r ob« cestno drevo m obležal. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Vendar se je izkazalo, da ima pač nekaj lažjih poškodb po glavi in ostalem telesu, težjih poškodb pa ni m je njegovo stanje zadovoljivo. a— Žalostna socialna slika. V čakalnici TTL razreda na mariborskem kolodvoru se je včeraj popoldne utaborilo 56 žensk iz Bačke. Kakor možje, so tudi one Sle iskat dela m zaslužka v tujino. Prispele so celo na Saksonsko m razočarane nad slabim zaslužkom, ki ni bi! v nobenem skladu z njihovim delom, so se po lastni izpovedi uprle ter se vrnile v domovino. Ženske so bile tu nahranjene in ker so skoro vse brez sredstev, bodo odpremljene domov na javne stroške. Naročajte »Našo dota"? Iz škofje Loke si— Smrtna kosa. V nedeljo ie umrl na Suhi izdelovalec metelj Matija Kr^jnik. Zapušča več odraslih otrok. Iz AmerUe je prispelo k Liščevim na Trnje žalostno spo« ročilo, da je po nesrečnem naključju pre« minula v 35. letu starosti njihova hčer Ana. Spominsko zvonenje se je 'zvršilo v Crngrobu in v Stari Loki. Preostalim naše sožalje. šl— Pazite na pse. Vojaško poveljstvo v škofji Loki razglaša, da hoče vsakega psa, ki bi se potikal po garnizijskem sve« tu pobiti. Lastniki psov naj zato pazijo, da jim psi ne bodo uhajal, na vojaško zemljišče. Prav bi pa bilo. da se žice na ograji toliko pomnože, da živali ne bi mo« skozi bodečo ogrado. šl— Tatvina v Strahlovem gradu v Sta* ri Loki. Poslednjih 14 dni je bil obisk občinstva v Strahlovem gradu zelo živahen. Rekorden obisk pa ie bil v nedeljo ko se je ljudi na dvorišču, stopnišču in hodnikih kar gnetlo. Priliko je izraivl neznan po, setnik, ki je odnesel manjše bodalce m trodelne, zlate krivce, uporabne na pri, ostrenem koncu tudi za pisanje Iz Kamnika ka_ Strelska družina v Kamniku se bo ▼ kratkem reorganiziralg. da se poživi de« lova nje. Streljanja oblastne strelske druži* ne v Ljubljani, v nedeljo, se je udeležila tudi kamniška družina po svojem odpo« slancu. ki je z vodilnimi krogi navezal no* ve stike in so dani po vsestranskem zago« tovilu pogoji za uspešno delo. ka— Neobičajna potnika v avtobusu. V nedeljo ponoči je \ozil kakor običajno Hojakov avtobus v Mengeš, kjer je naen« krat šofer zagledal pred avtom dvoje pras« cev, ki sta se najbrže izgubila^ iz kakega voza. Premočeni »živalici« sta šoferja ulo« viia, ju spravila v avtobus in odpeljala domov. Lastnik ju dobi nazaj pri podjet« niku. k a— Zopet strel v noči. Poslednji čas se jc razpasla grda m nevarna navada, da mečejo ponoči fantalini kamenje čez zid smodnišnice. V soboto okrog polnoči je zopet priletelo na stražo kamenje, kar ie bilo povod, da je stražar po trikratnem klicu «stoj« oddal strel in pozva' patruljo. Našli so kamenje, sledov pa nobenih To ic sedaj že peti primer. Lahkomiselni po-balini se ne zavedajo nevarnosti, v kate« ro se podajajo z metan hm kamenja na stražo. Miru najbrže ne Sj prej, dokler ne bo kdo izkupil, kar išče, ker ie b.Ja« na naredba, da ima straža nalog takoj streljati, kakor hitro bi zaslutila siičen rapid Iz Trbovelj t— Gostilničarski sestanek. V četrtek popoldne ob 1. imajo gostilničarji v go* stilni Počivavšek sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih stanovskih zade« rah, predvsem pa o stališču gostilničar* iev do pivovaren. Sklepalo se bo tudi o bojkotu piva. Za enkrat hočejo proglasiti samo demonstrativen tridneven bojkot, ki naj bi se izvedel 18., 19. in 20. t. m. V primeru, da bi pivovarne zahtevam gostilni« čarjev ne ugodile, se namerava isti obno« viti v ostrejši obliki. Ker ie zadeva --zred« ne važnosti za gostilničarje, ie v njih Isst« nem interesu, da se sestanka p lnoštevib no udeleže. Konzumenti so odločeni pod, pirati gostilničarje v njih upravičenem boiu. Iz Žalca ža— Materinski dan v Ž?lcu. 10. t. m. smo imeli v šolski telovadnici Materinski dan. ki za ie Poseti!o Poles šolske mladine in učiteljstva osnovne šole veliko število staršev, zlast; mater. Uvodno besedo ie imel šolski upraviteli z. Vrečer. ki je v lepili besedah orisal srečo. Da tudi trolienje onih mater, ki žive in skrbe za S"'oio deco. ianliivim besedam ie sledil otroški spored. Mladina vseh razredov ie v lepih deklama-ciiah govorila prisotnim materam. Nadalie so otroci posameznih razredov lepo zapeli nekatere Desnr s spreml.ievan.iem klavirja. Šolski Sokoli in Sokolice višiih razredov so strumno izvajali s spreml.ievanjem kla-viria proste va.ie pod vodstvom učitelia z. Pirca. V poslednji točki so nastopile deklice II. razreda s šopki ter izvajale s spremlievanjem klavirja slavju primerno kombinirane proste vaie Pod vodstvom učiteljice gdč Pliške Petričkove. V imenu učiteljskega zbora ie šolski vodia izrekel zahvalo vsem. ki so počastili šo'o s svoio navzočnostjo, posebno materam, ki iim ie bila Posvečena ta proslava. Iz Slov. Bistrice s4>— Sajiatorij za tuberkulozne. Železniška uprava namerava zgraditi na primernem mestu sanatorin za jetioraike.V to s vrh o ie komdsnia pod vodstvom docenta z. dir. M a tka preteklo nedeljo po no vrt« obiskala naše bistriško Pohorje, ki ie s svojo i'tfžm>o lego in z gozdnimi zatišja v ta namen kakor ustvarjeno.. OdiločiJm čini tel« so se oto tej priiftlkii ugodno izraziH glede nakwpa nekega kmečkega posestva na Tin^u. stb— Florijanov sejem je bil izredno slabo obokan. Dogon živine je znašal jedva 150 glav. med ternii največ pitartih volov, za katere pa m bfflto kupcev. V celem se ie prodalo k 30 komadov govedi. sb— Nabori. V smislu ra^sa sreskega načeforištva se vršijo letošnji nabori v Slovenski Ristnci za celi sodni okraj od 5. do 10. itmJja. Za mesto samo bo nabor dme 7. jtanš-ja. za ostalih 41 ob^n pa po dfoločenem razmoredti. Trt je biil posameznim žuipan-sfcvom pri občen. Pe-kru-tsfca komisija ho posfovala kakoT cV^&i v prostorih Vrfoov-pikove jpostilme. Iz Konjic lovišču Radoljna, blizu koče na Pesku pet kilogramov težkega divjega petelina, sta« rega okoli 8 let. Bil je izredno velik ter meril z razpetimi perutnicami 94 cm. V revirju Lukanja, ki je last kneza Win« dischgraetza pa je izgubilo življenje v le« tošnji lovski sezoni že 5 teh majskih za« ljubljencev. nj— Smrtna nesreča iz neprevidnosti. Mimo pohorsko naselje Koroško vas je pretresel žalosten dogodek, ki se je pri« petil v soboto 10. t. m pri kmetu Koro« tančniku. Pastir imenovanega posestnika je bil sam v sobi z mladeničem Studenčni« kom Alojzom. Iz radovednosti sta snela s stene gospodarjevo puško in jo ogledo« vala. Pri tem je Korotančnikov patfir na* meril orožje proti tovarišu, ne vedoč, da je nabita, in mu v šali dejal: »Ali hočeš, da te ustrelim.« V tem trenutku.se jc pu» ška res sprožila, in zadela nesrečnega Stu« denčnika v vrat, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Nesrečni morilec je ves pre* strašen in zmeden začel klicati na pomoč. Domači pa, ki so prihiteli, niso mogli ne« srečnežu več pomagati. Pokojni je bil do« ber fant, mirnega značaja in žalujejo vsi za njim. Iz Gor. Radgone gr— Iz občinske seje. Pri zadnji občin« ski seji se je kot prva važna točka dnev« nega reda obravnavala zadeva o zopetni upostavitvi ekspoziture sreskega načelstva. oziroma oskrbi potrebnih lokalov. Soglas« no je bilo sklenjeno, da trška občina da lokale v smislu zakonskih predpisov na razpolago v novi občinski palači, kakor se« veda tudi potrebna stanovanja. Kar se ti« če pridobitve teh prostorov, bo to preso« dil gradbeni odsek ter stavil svoj predlog pri prihodnji seji. Dalje je bila odobrena službena pragmatika in pokojninski pra« vilnik za uradništvo tukajšnje Občinske hranilnice. Sprejet je bil predlog, da se tudi za občinske uslužbence uvede pra« gmatika ter so bili za sestavo iste izvolje« ni odborniki gg. Mavric Kari, Potočnik Mi jo, Žilavec Miroslav in Hibler Alojzij. Bilanca občinskega kopališča in tehtnice je bila odobrena. Na predlog gospodarske« ga odseka se je ugodilo prošnji gg Mar« tina Ritonje in Alojza Jurša, da se da njima v najem za dobo 3 let travnik »Na tratah« in sicer po povprečni prodajni ce« ni trave. Ugodilo se je tudi prošnji carin« skega uradnika g. Franca Jeklerja iz Pre« valj za nakup stavbišča v Sodarski ulici po že obstoječih določilih. Na prošnjo Karla Hojsa se dovoli istemu zidati svojo delavnico na ta način, da bo projekti« rana občinska cesta tekla paralelno in bo >d iste oddaljena za 3 metre. Soglasno je bilo sklenjeno, da se cesta v Podgradu v kratkem popravi ter imata naročila za po« pravilo izvršiti gg. Lančič in Koročcc. V domovinsko zvezo jc bii sprejet Franc Skuhala. GOSPODARSTVO nj— Smrtna kosa. V visoki starosti 82 at je umrl po dolgi in težki bolezni kiju. čavničarski mojster in hišni posestnik Rosspacher Anton. Pokojni je bil najsta« rejši obrtnik v trgu. Iz skromnih početkov si je z neumorno pridnostjo postavil lič« no hišo. Preko 40 let je bil član tukaj« šnjega gasilnega društva. V tej požrtvoval« ni službi je bil vedno prvi na mestu, kadar je bilo treba pomagati bližnjemu. Za svo< •e zasluge je bil odlikovan s kolajno za zasluge in z redom Sv. Save 5. vrste. Naj v miru počiva. nj— Lovska sreča. Industrijalec pukl Gustav iz Zreč pri Konjicah je ustrelil ▼ Banovinska trošarina na bencin Jutri, 15. t. m. se bo začela po-birati v dravski banovini nova banovinska trošarina na bencin; pooblastilo za njeno uvedbo je dobil ban že v uredbi o banovinskin davščinah. Banovinska trošarina na bencin bo znašala 1 Din od kilograma m se bo stekala v nameravani banovinski cestni fond. ki ga hoče banovina osnovati kot finančno osnovo za obnovo in vzdrževanje ba--novinskih cest. Kateri drugi dohodki se bodo še stekali v ta fond, še ni znano in je v veliki meri odvisne od nove ureditve taks na vozila; tudi še ni znano, ali bo banovinska taksa na avtomobile šla tudi v cestni fond. . Dohodek od nove banovmeke trošarine na bencin se točno seveda ne da naprej določiti. cenijo pa ca na okrog 3 milijone Din na leto Ta znesek je v primeri z nujnimi potrebami banovinskih cest sicer res skromen. a predstavlja vendar amortizacijsko osnovo za investicijsko posojilo kakoh 40 milijonov Din. Glede pobiranja te trošarine je banska uprava dravske banovine izdala na podlagi pooblastitve v § 83. uredbe o banovinskih davščinah za kritie izdatkov banovinskega proračuna za 1. 1930./31. od 30. marca t. 1. naslednja navodila: 1.) Na državno trošarino na bencin,, potrošen v dravski banovini, se pobira banovinska dnklada, ki znaša 100 Din na 100 kg bencina. To doklado pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo sproti odvajajo na čekovni račun kraljevske ban-eke uprave. 2.) Bar.ovinsko doklado na bencin plača tekom 24 ur oni, ki ga prejme na ozemlju dravske banovine iz rafinerije, trošarinske-ga ali carinskega shranišča, ali pa potom uvoza iz drugih banovin, odnosno iz inozemstva. 8.) Kdor prejme na območju dravske banovine bencin potom uvoza z drugimi prevoznimi sredstvi nego z železnico, mora prejem tekom 24 ur prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole ter plačati ustrezno banovinsko doklado. 4.) Ta doklada se pobira izza dne 15. maja 1930. in 6e steka v cestni fond pri kraljevski banski upravi. 5.) Obča določila uredbe o banovinskih davščinah z dne .30. marca 1930 (»Uradni list« 249/50 od 16. aprila 19-30) veljajo smiselno tudi za doklado na bencin. Znižanje obrestne mere za vloge v Zagrebu Polom na ameriškem efektnem tržišču je, kakor znano, proti koncu preteklega leta izzval na ameriškem in evropskem denarnem trgu popoln preokret. Obrestna mera je že pol leta na vseh denarnih tržiščih v stalnem nazadovanju, kar je našlo vidni izraz v spi oš nam zniževanju diskontne obrestne mere. Likvidnost je n. pr. na francoskem denarnem trgu dosegla že tak obseg, da je bila nedavno Francoska banka primo-rana znižati diskcnlno stopnjo na 2.5 % letno. Tako nizek diskont je bil tudi v predvojnem času redko zabeležen, in še to le v kapitalistično visoko razvitih državah. Zadnji padec obrestne mere na svetovnem denarnem trgu, ki je v zvezi z nastopom gospodarske krize v Ameriki in s poslabšanjem konjunkture v Evropi, ni mogel ostati brez vpliva tudi na naSe kreditne razmere, zlasti če upoštevamo še dejstvo, da je znatni dotok denarnih sredstev od lanskega obilnega izvoza (četudi pri nizkih cenah) povzročil kopičenje razpoložljivih denarnih kaipitalov pri naših denarnih zavodih. Nazadovanje debetne obrestne mere pri denarnih zavodih v Jugoslaviji pa se je kmalu ustavilo, ker se je pri nespremenjeni kreditni obrestni meri napetost med obema obrestnima merama zmanjšala na ono višino, ki je po naziranju denarnih zavodov zaradi visokih režijskih stroškov brez občutne škode za poslovni dobiček ni mogoče dalje zmanjševati. Zato je bilo v krogu zagrebških denarnih zavodov že dalj časa opažati stremljenje po znižanju obrestne mere za vloge, ki bi šele omogočilo ponovno znižanje deibetne obrestne mere. Kakor smo že poročali, je bila nedavno napovedana plenarna seja upravnega odbora Saveza denarnih zavodov v Zagrebu, hi sicer v svrho znižanja kartelne obrestne mere za vloge. Po daljših pogajanjih m po ponovnih sejah so sedaj zagrebški denarni zavodi sklenili, s 15. majem znižati obrestno mero na Tloge, in sicer ra vloge na knjižice bre« odpovednega roka pa 5.5 %, xa kon-tokorentne vloge na 5 % in sa Tesane vlo ge do največ 7 %, vse bruto, tako da se ima odbiti še rentni davek. Z novo ureditvijo kartelne obrestne mere na vloge, ki velja tudi za vse podružnice zagrebških denarnih zavodov na teritoriju biv$e Hrvatske in Slavonije, je prišlo do priiičnega izenačenja nasproti obresini meri, ki velja v Sloveniji že nekaj let. Nova obrestna mera se bo z jutrišnjim dnem pričela računati za vse nove vloge, dočim se bo obrestna mera za stare vloge sčaeoma prilagodila novemu stanju. Hrvatski gospodarski krogi so sklpp zagrebških denarnih zavodov pozdravili z zadoščenjem in trdno pričakujejo, da sedaj ne bo ostalo samo pri znižanju obresti za vloge. temveč da bodo banke istočasno primerno znižale tudi obrestno mero za kredite. . . Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, js tudi znižanje diskontne stopnje Narodne banke že gotova stvar (diskontna stopnja se ima baje znižati od 6 na 5.5 %). Vrhu tega je znano, da bo tudi tu Državna hipo-tekarna banka, ki ima pri centrali kakor tuni pri podružnicah enotno <»% obrestno mero. znižala to obrestno mero za pol odstotka ali celo za 1 odstotek. Nova določitev obretne mere za vloge pri zagrebških denarnih zavodih pomeni baje le začasno ureditev. češ. da ni izključeno, da bo še leto* prišlo do ponovnega znižanja. = Prva s«ja posvetovalne« odbora pri direkciji državnih železnic v IJubljani. Za 19. t. m. ob 9.30. dopoldne je sklican prvi sestanek po-svetovalnesia odbora direkcije državnih želcznic. in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Razmo-trivanje slede voznega reda; 2. tarifna vprašanja; 3. slučajnosti (industrijski tiri. ležarinski prostori in slično). Naši gospodarski krogi bodo gotovo z zadoščenjem 'sprejeli vest. da se sestane ta odibor, k.i bo mogel kot tolmač potreb in želja interesentov na področju ljutjljanske direkcije izvršiti mnogo koristnega dela. Pričakovati ie. da bo na tem sestanku dana tttdi prilika za razpravo o razširjenju ljubljanskega kolodvora, o načrtih za zgraditev postaje v Zidanem mostu in o drugih investicijskih programih. — Deseti redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil v nedeljo 25. maja ob 9. uri dopoHne v dvorani hotela Trst v Kočevju. Dnevni red je določen naslednje: 1. Poročilo predsednika: 2. poročila tajnika. 3. računski zaključek za leto 1929. in ■poročilo preuledovalcev računo-v. 4. proračun in določitev zvezne doklade za 1. 1930, 5. volitev predsedstva, 6. resolucije. V primeru nesklcipčnosti se bo vršil uro pozneje na istem mestu drug občni z.bor. ki bo sklepal ne glede na število navzočih delegatov. — Vsakoletni občni zbor Zveze trgovskih gremiiev jc gotovo eden najvažnejših sestankov skupnega slovenskega trgovstva. kjer se vedno obravnavajo aktualni in pereči t-govski p-ro-blem!. zato je udeležba delegatov na tem občnem zboru častna dolžnost. — Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da so se bančne devizne rez.erve v r>rvi četrtini maia zmanjšal^ za okrog HO milijonov Din, na drugi strani pa opažamo, da so se posojila na menice po večmesečnem nazadovanju zo"et nekoliko dvignila. Privatna žirovna dobroimetia so se zmanjšala za preko 60 milijonov Din. vendar znašajo pri 1330 mi-liionih Din še vedno znatno več kakor posojila. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepatih razlike nasproti stanju od 30. aprila); AktiTa: kovinska podlaga 376.2 (— 0.9). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1608.3 (— 28 6), posojila na menice 1100.9 (+ 23.5). lombard 234.0 (-f 1.1); pasiva; obtok bankovcev 5286.2 (4- 65.2). obveznosti nasproti državi 350.9 (_ 17.1), Sirovne obveznosti 1329.1 (_ 65 2). razne obveznosti 173 2 (+ 12.1) = Delna likvidacija MautnerievCga koncema v Jugoslaviji. Kakor smo že včeraj poročali, so pogaiania zaradi prodaie Beograjske tekstilne industriie d. d., ki spada v iugoslovenski Mautnerjev koncem, tik pred zaključkom. Sedaj poročaio iz Zagreba. da bo to nodietie z glavnico 10 milijonov dinarjev baie kupila praška finančna skupina, ki ie že solastnica Jugoče"0ce tekstilne tvornice v Kranju. BORZE 13. mala Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet prilično velik. Tečaj; deviz kažejo nadalie naraščajočo tendenco in se ie de-viza Trst okrepila od 296.80 na 296.90. de-viza Dunaj od 7.9636 na 7.9866 in deviza Berlin od 13.5125 na 13.5175. Med efekti ie bilo investicijsko posojilo zaključeno po 87.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma se ie trgovala po 426.50, za kaso po 425—425.50. za iunii po 406^—427 in za december oo 428.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 196. v Praštedioni po 906. v Srpski po 180 in v Jugobanki po 79—50. Med industrijskimi papirji k bil promet v Šečerani po 372.50 in v Jadranski nlovidbi no 506 Deviae in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.79, Berlin 135025 —13.5325 (13.5175). BrnseH 7-9036. Budimpešta 9.S932. Curih 1094.4—1007.4 (1095.9). DwwJ 7.9719 —8.0019 (7.9895), London 275.24, Paril 222.17, Pra*a K7.79—166.19 (167.79), Trst 296.». Zagreb. Amsterdam 22.79, Dunaj 797.19 do 800.19, Berlin 13.5025 — 13.5325, Bruselj 790.36, Budimpešta 987-82 — 990.82, Milan 296.914 — 297.914, London 274.84 do 275.64, Ne\vyork ček 56.44 — 56.64. Pariz 221.17 — 223.17, Praga 167.39 — 168.19. Curih 1094.40 — 1097.30, Stoekholm 15.2105 do 15.2505. Curih. Beograd 9.1250, Pariz 20.27. London 25.1125, Newyork 516.90, Bruselj 72.10. Milan 27.10, Madrid 63. Amsterdam 207-95, Berlin 123.3250. Dunaj 72.89, Sofija 3.74. Praga 15.3150, Varšava 57-85. Budimpešta 90.30. Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 87.25 zakli.. 8 % Blair 96.50 bi.. 7 % Blair 85 bi. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 den. Ruše 270—2S0 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426.50—427.50. kasa 426.50—427.50. za junij 427—429. za decembcr 428.50—429.50, investicijsko 87.50—88, agrarne 54.50—54.75, 8 odst. Blair 97.50 b!.. 7 odst. Blair 84.875-85. 7 odst. Drž. hip. banka 84—85; bančne vrednote: Praštediona 900—910. Union 196—197. Jugo 79-80. Snpska 179—182. Zemaljska 145—148. LjuMjaska kreditna 120 den- Harodna 8100—8450, Kreditna 96—100; industrijske vrednote: Nar. šumska 24 den.. Na-šička 1400 b!.. Outmaim 173 bi.. Sla-veks 70 do 76.50. Slavonija 200— 205. Sečcrana 371—373. Brod vagon 110 den. Vevče 125 den., Isis 32.50 do .33. D ut> rov a čk a 440 den.. Jadranska 508—510. Trbovlje 439—440. Beograd. Voma škoda 431 zaklj.. za junij 434 zaklj.. investicijsko 87.50-f3.25 zakll.. Narodna banka 83SO—S460. Blagovna trzisca Les. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon orehovih plohov. Povpraševanje je za 1 va<*on ncobrobljene parjenc bukov me ('-< do 120 mm. od 3 m nav7j?or). Nudijo se hrastovi hlodi (od 30 cm srednjega premera navzgor, dolž. 2.50 m), trami (tesani 11 X 11, 11 x 13 in 13 X 16 cm. v raznih dolžinah). dalje bukovi trstoni (10—30 cm širine, I., IT., III. monte in bukovo oglje (vila-no. mesečno po 2 vagona). > Žito. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenirn fslov. postaja, mlev. tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg težka P> 252.50—255). 78 kg po 245.50—247. 77 ks po 237.50—240; rž: baška. 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135-137-50. za Junii no 140—142.50: ječinen: baški 62-f>3 kg po 162.5—165: oves: baški, oavad. tarifa po 180 — 185: moka: »Og« fco Ljubljana, plač. do prejemu blaga po 400 — 405. -f Novosadska blagovna borza (13 t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice. 5 vagonov moke, 3 vag. otrobov. 35 vagonov koruze in 3 vagoni ovsa. Pšenica: baška. 77 kg 190—192.50; 78 kg 195 do 197.50: goretvjebaška. 78 kg 197.50—200; banašfcd, Tisa. šlep, 78 kg 195—197.5; sremska 77 kg 175—177.50. Oves: baški in sremsk! 125—130. Ječmen: baški, 63-64 kg 107.50—112.50 Koruza: baška in sremska 90—92.50; ladla Dusav 90 ou 92.50: za Hmi' 92.50—95: banaška 85—87.50 — Moka: baška .Ogg. 3.32 50-342.50: »Og« 330 do 340: »2« 295—305: »5« 235—245: »6- 165—175; »7« 115—125: »8« 80—90 Otrobi: 65—75 -f Kombor*ka blagovna borza (13. t. m ) Tendenca prijazna Promet: 193 vagonov. Pšenica: baška. Tisa. šlep 195 — 200; baška, 77 kg 187.5-192.5 ; 78 kg 192.5-197.0; sremska in slavonska 172.5 — 177-5. Rž: baška 120—130. Koruza: baška 87.5—92.5; za mai 90 — 95; za junij in julij 95 — 100. Moka: baška -Ogg'' 325 — 335; »Ogc 320 do 330; *2< 290 — 300: i5< 225 — 235; *6< 160 — 170. -4- Budimpeštanska terminska borza (13. t m.) Tendenca prijazna; promet srednji. Pšenica: za maj 20,25 — 20.27, za junij 20 45 — 20.47, za oktober 19.28 — 19.29; rž: za maj 10.48 — 10.50. za junij 10.65-10.68, za oktober 12.17 — 12.18: kornza; za maj 11.01 — 11.63. za julij 11.61 — 11.62, tran-zitnp za maj 10.78 — 10.80, za Julij 10.94 do 10.96. ŠPORT Športni dnevi v Beogradu Pretekli teden so se vršili v Beogradu športni dnevi in manifestacije, ki bodo got tovo pomembni za nadaljnji razvoj šport« nega gibanja pri nas. Zato je umestno, ako pregledamo pomen teh dni s širšega stališča. Športno gibanje je v naši državi zavzelo širok razmah ter moramo priznati, da do« seza naš šport stalno večje uspehe, četudi ti uspehi niso takoj svetovna prvenstva. Jugoslavija, ki si je s svojim delom v med« narodnem športnem svetu le s težavo pri« borila upoštevanje in ugled, dosega pola« goma vendar uspehe, ki jih ne bo mogoče več prezreti in ki se bodo morali tudi v svetu priznavati. Vse to delo, ki je dvig« nilo posamezne športne panoge do m.ed« narodne stopnje, je bilo delo športnikov samih v največ primerih brez vsake dr« žavne pomoči. Potreba, da moremo z onim tempom dalje, ki ga zahteva današnje živ« Ijenje, je ustvarila med športnimi savezi misel za skupen forum, ki naj bi tvoril vez med športnimi organizacijami in državo in ki naj bi skrbel predvsem za to, da do« seže pri vladi, da se ne bodo delali na« črti o telesni vzgoji naroda v bodoče brez športa. Šport je zavzel v svetu tako me« sto, da je prav zadnji čas, da mu tudi na« ša država prizna ono važnost, ki jo v resnici ima. Ta forum je bil Savez športnih savezov (SSS). V Zagrebu so imeli pred vojno Hr« vatski športni savez, v Ljubljani po vojni športno zvezo. Eno in drugo je bilo teri« torijalno omejeno ter sta oba. Hrv. šport« ni savez in Športna zveza v Ljubljani na« domestovali tudi vrhovne športne organi« zacije v tehničnem delu. SSS je organiza« cija samo savezov. ki se v poslovanje sa« vezov ne more vmešavati ter ima nalogo, delati za idejno propagando športa, za skupne športne interese in koristi, priprav« Ijati teren za zakon o športu, za visoko šolo za teldsno vzgojo, skrbeti za zdrav« stveno nadziranje športnega dela, za za« ščito športnih interesov v vsakem prime« ru in slično. Pokroviteljstvo SSS je pre« vzel Nj. Vel. kralj Aleksander. Z ozirom na znano izjavo o športu, ki jo je podal svoječasno visok funkcijonar vojaške akademije ter z ozirom na tolma čenje športa na merodainih mestih, se jc odločilo, pokloniti s? kralju kot pokrovi« telju športnega gibanja, obenem s tem pa izročiti mu adreso, v kateri bi bil razs jasnjen položaj športa pri nas in njegove najnujnejše potrebe. Nato bi se še za« interesiraia merodajna ministrstva. Prireditev je popolnoma uspela. Kralj ic izrekel športnikom, tako organizatorjem kot prvakom, svoje priznanje ter jih po« zval na nadaljnje delo. V ministrstvih so bile sprejete samo ožje delegacije. Min. predsednik general Živkovič je športnikom jasno priznal. važnost športa ter potrebo, da se tudi vprašanje športne vzgoje zako« nito uredi. Tudi prosvetni minister Boža Maksimovič je obljubil, aa se bodo baš s strani njegovega resorta podpirali vsi predlogi, ki naj bi končno uredili športno gibanje pri nas. Šport sam spada po od« ločbi finančnega ministrstva v resort mini« strstva narodnega zdravja. Tam se pri« pravlja zakon o telesni vzgoji ter bo SSS pri sestavi tega zakona sodeloval. Pri pro« metnem ministru je našel SSS polno raz« umevanje za želje in potrebe športnikov. Vsem tem ministrstvom so se stavili pri« merni predlogi in upati je, da bo delo SSS tudi v tem oziru uspelo. Na konferenci SSS se je ugotovilo, da so vsi naši športni savezi člani SSS, ter sc je ob prisotnosti vseh savezov ugotovil program prvega športnega kongresa, ki naj bi bil v juniju. SSS je razvil obsežen program svojega dela, prisotni savezi so mogli samo konstatirati, da se je z Usta« novitvijo SSS izpolnila važna vrzel v na« šem športnem življenju, ki bo nudila raz« voju jugoslovenskega športa mnogo kori« sti. Od ljubljanskih športnikov je prisostvo« val konferencam in zborovanjem general« ni tajnik JZSS g. Goreč, kot delegat edi« nega saveza, ki ima svoj sedež v Ljublja« ni. .TZSS je ob priliki avdiience poklonil Nj. Vel. kralju krasen album z nad 50 iz« branimi posnetki naših Alp pozimi, dela najboljših naših fotoamaterjev. K albumu je i\aslikal prof. S. Šantel primerno po« klonilo. Delegati Športnega kluba Bled so po« rabili to priliko, da so v zvezi s predsed« nikom Veslaškega saveza dr. Stalio zain« teresirali merodajne kroge za mednarod« ne veslaške tekme, ki bodo meseca juni« ja na Bledu. Obenem so imeli zborova« nja Veslaški savez, Mačevalaški savez in Nogometni savez. Upajmo, da prinese v Beogradu započe« ta akcija zaželjene uspehe, ki bodo na« daljnemu razvoju športa mnogo koristili. Lahko že danes rečemo: SSS je namen svojega beograjskega programa povsem dosegel, poudarek obstoja in stvarnosti športnega dela je bil podan v polni meri ter je našel tudi popoln odmev. Zmagi nad Švedsko in Rumunijo pa sta še prav posebno dobrodošli v okvir te pomembne manifestacije. In končno poudariti je treba tudi enodušnost in složnost vseh naših vrhovnih športnih organizacij. Športni drobiž Zagrebški »Gradjanski 1911«, ki mu po« litična uprava ni odobrila pravil, je konč« noveljavno likvidiran. Predlog predsedni« ka, da bi se vsi igralci vrnili v matični klub, ni dobil večine, tako se bodo razgu« bili v razne prvora*redne klube. — V Ve« likem Bečkereku se je vršil ustanovni obč« ni zbor novega banatskega nogometnega podsaveza. čigar sedež bo ostal v Vel. Bečkereku. Preteklo nedeljo se se vršile v Budim« pesti važne konference športnikov, kate« rih se je tudi udeležil mednarodni tajnik JNS dr. M. Andrejevič. Pri tej priliki je bil določen termin za meddržavno tekmo ČSR : Jugoslavija na 28. junija. Dalje se je dr. Andrejevič razgovarjal z dunajskim zastopnikom Meislom glede tekme med Avstrijo in Jugoslavijo, ki se bo vršila tekom 1. 1931. v Beogradu. S posredova« njem g. Meisla je prišel dr. Andrejevič v stike tudi z italijanskimi delegati, s kate« rimi je prišlo do popolnega sporazuma gle« de čimprejšnje obnovitve medsebojnih športnih odnošajev. Končno je dosegel naš savezni tajnik sporazum z uruguajskim zastopnikom dr. Buerom, po katerem spre« jema Uruguaj vse finančne pogoje, ki jih bo stavila Jugoslavija. Po silni zmagi italijanskega moštva nad madžarsko reprezentanco v Budimpešti je stanje točk v tekmah za evropski pokal naslednje: Italija 8 5 1 2 21:15 11 Avstrija 8 5 0 3 17: 10 10 ČSR ' 8 4 2 2 20:18 10 Madžarska 8 4 1 3 20:23 9 Švica 8 0 0 8 11:28 0 Službene objave Jugoslovenskega Iahkoatlet-skega saveza. Vljudno vabim po dva polnoflnočna delegata SK Krije in ASK Primorja na sestanek v kavarno Emono, dar.es 14. t. m. ob 18. v svrho dogovora klubskega prvenstva Jugoslavije. Prijave za stafetni tek za Shellov pokal dne 8. junija ie bilo pomotom-a objavljeno, da je treba poslati na naslov Zdrarko Frančič, Zagreb, Mar-tičeva ml. 5, do 1. jiunija. Pravilno se mora gia-siti: Prijave je poslati do 1. junija brez prijavni« na naslov Savo Sanc-fa, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. Savo Sancin, odbornik JLAS. Še o nedeljski nog. tekmi v Kranju. O nedeljski nogometni tekim,; med Tržičani iti nogometn.im odsekom kranjskega Sokola, ki se je vršila v Kram ju in ki je prinesla zasluženo zmago domačinom z rezultatom 2:0 (1:0), srno prejeli iz Kranja tudi naslednje poročilo: Domače moštvo, ki je nastopilo v spremenjeni postavi, ni po-vsem •zadovoljilo. Zmago je sicer povsem zaslužilo, vendar je brez Starmana v desni zvezi ne bi bilo izrazito v rezultatu. Ostali del napada je bil namreč najslabši del moštva. Gostje iz Tržiča so od lanskega gostovanja dokaj napredovali in nudili domačinom odločen odpor in često vzdržali povsem odprto in izravnano igro. Najboljšega moža imaio v srednjem napadalcu in vratarju, ki jih je obvaroval večjega poraza. Sodil ie dokaj zadovoljivo g. Osebfk h Trž:ča. (S tem ve o tej tekmi dovoli! — Op. ur.) ASK Primorje (centralni oor). Seia centralnega odbora bo jutri v četrtek ob 20.30 v kavarni Emona. ASK Primorje (nogometna sekcija). Trenimg L in II. skupine v STedo. četrtek in petek. Sekcija zbora hazenskih sodnikov JHS. (Službeno.) Seja odbora je danes 14. t. m. ob 14. v kavarni Emon«. SK Natakar. Danes od 16. dalie tren%g za vse igralce na igrišču ASK Primoria. Zvečer članski sestanek ob 20. v go-stilni Bavarskj dvoT. Dunajska cesta. SK Reka. Danes ob 20.30 redna odborova sej« v kavarni »Zsjodc«. SK IHrlja. Hazenska sekcija »ma danes ob 18. trentog za vse članice. Vodstvo treninga pre-! vzame za danes Stana I. K treningu je prinesti j vso klitbovo opremo, ki so jo rabile igralke pri nedeljskih tekmah. Iz življenja in sveta Nemške priprave za plinsko vojno Berlinski ©gnjegasc! so priredili »protiplteski teden«, da se lzvežbajo za primer potrebe. Slika nam kaže gasilce z maskami, ki prenašajo zadu Sence y bolnico. Vaj so se udeležili gasilci iz vse Nemčije. Narod, ki izumira... ' Na svetu so narodi, ki jim je sodba že pisana in ki so z vsakim dnevom bliže svojemu neizbežnemu poginu. Med te spadajo prebivalci svobodne narodne republike Tuve, ki se razprostira v srcu gorate, s pragozdi obrasle Srednje Azije. Kdor v zapadni Evropi kaj ve o tej državi, jo pozna pod imenom Tanu-Tuva. Stari ruski naziv za to deželo je Urjanhaj, novi sovjetski zemljevidi pa jo zaznamujejo kot »narodno tuvinsko republiko«. Država Je lani praznovala desetletnico osvoboje-nia Izpod nadoblasti moskovskih carjev. prihodnje leto bo slavila desetletnico osvobojenja izpod ponovnega ki-tajsko-mongolskega jarma, nakar se bo počasi pripravila, da čez štiri leta dostojno proslavi desetletnico svoje republikanske ustave. Navzlic dejstvu, da so se življenski pogoji tega narodiča izboljšali, je vendarle zapisan smrti. Rusko naseljevanje bo spodrinilo domače prebivalstvo. Po daljši ali krajši pripravljalni dobi bo svobodna narodna tuvinska republika utonila v ruskem morju, ki zmagovito pljuska preko Sajanskih go-ra. Kakšna ie ta dežela in kakšni so njeni prebivalci. poroča pravkar izišla številka ilu-strovane tedenske revije »Življenje in svet«. Revija se naroča pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 in stane mesečno (nad 120 strani štiva s slikami) samo 8 Din._ Ostročutnost slepcev Berlinska policija je razjasnila te dni nenavaden kriminalni siučaj. Dve slepi ženski sta v predmestju ostavili cestno železnico, da bi S5 podali v bližnji zavod za slepce. Po poti ju je hipoma nekdo sunil od zadaj in še preden sta se zavedli, jima je iztrgal ročni torbici. Ker ni bilo nikogar na cesti, da bi jima pomagal, jima ni osta« lo drugega, nego da sta zadevo javili voditeljici zavoda in ta je obvestila policijo. Na poti do policijskega komi* sariata pa je ženske ustavilo mlado dekle, češ da je bilo opazovalo napad in da bo za pričo. Toda okradenki sta še isti hip spoznali s svojim ostrim čutom, da je bilo dekle samo napada® lec. To sta povedali na policiji, ki je oumljenko ostro prijela in ta je po kratkem obotavljanju svoj greh tudi priznala. Izgovarjala se je, da je iz* vršila napad v skrajni sili zaradi bede. Rumena nevarnost Nekemu švicarskemu zakonskemu paru se je po sedmih mesecih rodilo dete. ki je vzbudilo veliko nezadovoljstvo očetovo. Oče in mati sta 'plavola-sa. sinček pa je črnolas, rumene polti in ima prav mongolsko ozke oči. Oče je takoj proglasil: »To ni moj sin.« Ker pa se mati ni dala ugnati, je mož preiskoval nje preteklost pred zakonom in izkazalo se je, da je mlada ženica še mesec dni pred poroko prav prijateljsko občevala z nekim japonskim inženjer-jem, ki je prakticiral v lucernski tvor-nici. Tako je prišlo do tožbe in sodišče pri najboljši volji ni moglo priznati, da bi črnolaso, krivogledo in rumeno bitje bilo dete belokožca in plavolasca ate-manske rase. Predalo je zadevo curi-škemu antropološkemu zavodu, ki je prišel do enakih zaključkov, kajti drobni človeček je pod učenjaškim drobnogledom kazal vse tipične znake mongolske rase. Zakon so ločili, ker se de-vojka ni bala rumene nevarnosti in obiagodarila moža z japonsko kukavi-čico. Povzročitelj protina Kakor poročajo iz Atlantic CitvJa '(Zedinjene države), je odkril tamošnji zdravnik dr. Russel Cedi povzročitelja protina, sila majhno bakterijo. Če je ta vest resnična, bo tedaj kmalu mogoče izumiti primerno sredstvo proti tej neprijetni bolezni. Mehanična kuhinja Pravijo, da mora kuharica imeti ljubezen do svojega posla, ako hočemo, da dobimo na mizo okusno in tečno jed. Ker pa se ženske često pritožujejo, da so sužnje kuhanja, je moderna tehnika tudi v tem oziru poskrbela za odpomoč. Bolnica v Joryju pri Parizu je že opremljena z mehanično kuhinjo in njenemu vzgledu slede mnoge restavracije in javne kuhinje. V mehaničnih kuhinjah so postavljeni parni kotli za juho, dalje električni stroji za kuhanje kaše iz zelenjave in krompirja. Tak stroj goni pet konjskih sil, na njem pa se lahko pri* pravi vsaka jed, predno se dene v Ione«. Tudi kuha sama je avtomatična, da nikomur ni treba pokušati, da-li je že jed gotova. Po toliko in toliko minutah je vsaka stvar kuhana in primerna za na mizo. Vendar pa je tudi v teh kuhinjah osobje, ki streže strojem, in to so zopet kuharji in kuharica. Spor za kosti Žižke Trocnovskega L. 1910 so pri prezidavi cerkve v Ča-slavi naleteli delavci na vzidano skrinjico, v kateri je bilo nekoliko delov raznih okostij. Pozornost je vzbudila zlasti lobanja, ki je kazala znake, da je bil nje lastnik na eno oko slep. Takoj se ie porodila domneva, da gre za ostanke slavnega husitskega vojskovodje Jana Žižke z Trocnova. Okostje so prenesli v časlavski muzej kot najdragocenejšo ostalino iz najslavnejših dob češke zgodovine. V nedavno iz-išlem zvezku »Pekarovega Zbornika« pa je bilo objavljeno, da gre za falzifi-kat, češ da so bile kosti vložene v skrinjico šele 1. 1910. Proti temu je odločno nastopil arhitekt svetovidskega hrama v Hradčanih Hilbert, ki je nahodišče zelo pazno ogledal že 1. 1910. Arhitekt trdi. da je bila skrinjica zazidana nesporno že v 17. stoletju, kar dokazuje način zidave in omet. Kosti, ki so jih našli prj prezidavanju, so zato bile vložene v skrinjico v 17. stoletju, tedaj v dobi po belogorski bitki, ko so protire-formatorji iz verskega fanatizma uničevali vse ostanke iz husitskih časov. Zlasti so stikali po Žižkovih ostankih, da bi jih razmetali in uničili, kakor so to storili z drugimi husitskimi grobovi v tynskem hramu. Mestni svet v Ca-slavj se je obrnil na »Akademijo znanosti in umetnosti«, da znova preišče najdbo ter odloči o nje pristnosti. Zlato v smeteh Revna ženska je stikala za kostmi na odlagališču smeti v Lagymanyosu pri Budimpešti in je našla pločevinasto škatlo, v kateri je bilo 50 starih zlatnikov in srebrnjakov. Nesla jo je na policijo, kjer so ugotovili, da ima stari denar silno vrednost. Uvedli so preiskavo. da bi dognali, kdo se je na takšen način iznebil zaklada. Krave z dečjo pričesko Dočim izginja »bubi« polagoma • iz ženskega sveta, ga uvajajo ta čas v živalski svet — vsaj v kalifornijskem mestu Oaklandu. Tamošnji mestni nadzornik mlekarn je namreč izdal odredbo, da morajo mlekarne prodajati samo takšno mleko, ki izvira od kratko pristriženih krav. Odredba je vzbudiia mnogo veselih komentarjev, a ima prav za prav resno ozadje. Nadzornik namreč meni, da so šopi, ki jili nosijo krave med rogovi, pravo skrivališče vse mogoče golazni in bacilov, ki bi od tam kaj lahko prišli v posodo za mleko. Mlekarne lahko same oskrbijo v rednih presledkih, da jim bodo krave ostrižene po vseh pravilih, a poročajo tudi, da je nastal cel nov stan »kravjih frizerjev«, ki opravljajo ta posel uprav strokovnjaško. Vojvodinja in kuhar Angleška visoka družba ima nov škandal, pri katerem imajo licemerci le to tolažbo, da vojvodinja, ki ga je povzročila, ni po poreklu iz odlične družbe, marveč se je vanjo le primoži-la. Časopisi so namreč prinesli vest o poskušenem samomoru vojvodinje Leinster. Samomor se v Angliji kazensko zasleduje in tudi rešena vojvodinja se bo morala zagovarjati pred sodiščem za svoj postopek. Gospa je že dolgo ločena od svojega moža. ki ji je tedensko plačeval po 4000 dinarjev, da ie lahko živela novemu stanu primerno. Kot bivša plesalka pa ni bila zadovoljna z mirnim življenjem ločene žene. marveč je veseljačila po barih ter se končno zaljubila v kuharja neke prostaške beznice. Živela je ž njim, toda očividno ne posebno srečno, ker si je hotela vzeti življenje. Odprla je plin in komaj so jo še rešili. Za življensko tragedijo nesrečne ženske ima angleška aristokracija le zgražanie. Boj s kobilicami v Rumuniji Ogromni roji kobilic so se pojavili v romunski DobrudžJ pri Sillstrl. Vlada je mobilizirala tisoče delavcev, ki kopljejo rove, da preprečijo škodlii vcem pohod v notranjost države. Ko kobilice na svojem potu napolnijo rove, jih delavci zvečer zasujejo. Ženske generali V Sovjetski uniji je ravnopravnost obeh spolov izvedena na tako širokem temelju, da ženske celo lahko služijo v vojski, ako žele. Rdeča vojska ima nekoliko ženskih polkov, ki so imeli oficirje istega spola, v ostalem pa je bil avanzma v vojaški službi ženskam preoej omejen. Sedaj pa je tej krivici odpomogel izvršni odbor rdeče vojske, ki je izdal sklep, da so tudi ženske dopuščene v višje vojne šole. Katera izmed njih bo prestala potrebne izpite, bo dosegla v službi tudi lahko čast generala, vendar kvečjemu čast in značaj divizijskega generala. Armije boljševiki ženskam za sedaj še ne zaupajo. Kitajski roparji Poročila iz Sanghaja vele, da je tolpa 5000 roparjev v okrožju Džungjang poklala na enem samem pohodu preko 10.000 mož, žena in otrok, kakšnih 2000 oseb pa je odvedla kot talce. Okrog 10.000 hiš je oplenila in zažgala. PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost Svetovni evharistični kongres v Kartagini Množice pobožnih udeležencev kongresa prenočujejo pod šotori, U Ph Je v ta namen dala na nzpolaoo iraac«6ka volna mornarica. . SOKOL Vstopnice za vsesokolski zlet Objava zletne pisarne o razporeditvi tri: bun ter o naročanju in cenah vstopnic za zletne dni Gradnja tribun za prvii vsesofkolski zlet v Beogradu bo kmalu končana. Zdaj se dela na okraskih vhodov, na ložah, na sedežih in drugih manjših stvareh. Z oziram na mnoga vprašanja iz Beograda in drugih krajev, kdaij in kje se lahiko nabavijo vstop mioe za tribune in kje se dobijo, je izdal pripravljalni odbor sledeče obvestilo: Na zletnem prostoru so 4 tribune. Prva je obrnjena s hrbtom proti zgradbi tehnične fakultete, diruiga proti Vla-defeini, tretja protli Ratarskd in četrta proti Grobljainisiki ulici. Na ztetni prostor vodijo 4 vhodi, ki so označena z različnimi barvami. Vstopnice bodo 'stotako nosile štiri barve, odgovarjajoče barvam vhodov, da se bodo ude-Vžemci čim lažje orijen tirali. Na vsaki vstopnici bo številka tribune, številka vrste in Številka sedeža. Na tribunah je 29.393 sedežev, v 191 ložah je 1772 mest, stojišč pa je okoli 12.000. Zleteli dnevi so sledeči: 8. junija, dan srednješoJsike rrrifadme. 15. junija, dam vojsike. 22. jiunija, dam solkolsikega naraščaja in dece. 27., 28. Sn 29. junija pa gdavni dmevi čBsainstva. Zletnd odlbor je vpošteval vtzigojno vrednost sokoilskalh dmi ter je zato od' redil zelo nizko vstopnino. Vstopnina bo namreč naslednja: 8. in 15. junija: za tribune I, II in IV v sredini 40 Din, za tribune I, II ki IV na straneth po 20 Din ter za celo tribuno III po 10 Din; stojišče 5 Din. 212. junija: tribuna I im II v sredi 50 Din, tribuna IV v sredi ter tribuni I im II na straneh po 40 Din, tribuna IV na straneh 30 Din, cela tribuna III 20 Din, stojišče 10 Din. 27., 28., in 29. jtoiija: tribuna I in II v smedi 60 Dfin, tribuna IV v sredi 50 Dim, tribuni I m II na straneh 50 Din, tribuna IV ma straneh 40 Din, cela tri buna III 30 Dim, stojišče 10 Din. Cene lož so naslednje: 8. im 15. junija: Na prvi trilbunfi odprte lože s 6 mesti 200 Din, na drugi tribuni pokrite lože s 6 mesti;, 200 Din, na IV. tribuni pokrite lože s 6 mesti, 150 Din. 22. junija: Lože na I. tribuni. odprte, 300 Dim, pdknite 'loče na II. trJbuni po 300 Din. na IV. Mbuni po 200 Din. 27., 28. in 29. junija: lože na I. in II. tribuni jx> 400 Dfin, na IV. fcrilbuni po 300 Din. Vstopnice se lahiko kupijo od 12. maja naprej vsak dam od 9. do 12. in od 15. do 18. v zletnf pisarni v Beogradiui, Terazije štev. 7. Izven Beograda se lahko nairoče vstopnice pismeno, vendar pa mora biiti naročilu priložen že tudi denar. Vstopnice bodo nanoclniki dnbili v Beogradiu. ko pridejo na zlet. Na naročite breiz denarja se zletma pisarna ne bo moigla ozirat*. Obrokom izpod 6 let ni dovoljen vstop na zTetni prostor, otroci nad 6 leit pa marajo pla-čaiti polno ceno. Sokolsko zletišče Konstrukcija tribun samih pokriva po« vršino 16.200 kvadratnih metrov. Da so iz« ravnali vežbališče, so morali odkopati 25.300 kub. metrov zemlje. Za zgraditev betonskih stebrov, ki podpirajo lesene kon« strukcije tribun, so porabili 9 in pol va« gonov cementa za 700 kub. metrov beto» na. Za zgradbo tribun so porabili 2647 ku« bičnih metrov hlodov, 2191 kub. metrov desk, 224 kub. metrov opornikov in 20 kub. metrov letev, kar predstavlja vse skupaj 5082 kub. metrov obdelanega lesa. Za ve« zavo konstrukcije so porabili 38.000 kg žebljev, 38.000 kosov železnih spon in 23 tisoč vijakov. Vežbališče so posuli z žlin, dro, ki so je porabili 4000 kub. metrov, po« vrh pa bo nasut pesek, mešan z žagovino. Za to bodo porabil 1200 kub. metrov pe« ska in 240 kub. metrov žagovine. Vse bo seveda povaljano, tako da bo vežbališče popolnoma gladko. Za pokritje garderob, ki so nameščene pod tribunami, kakor tudi raznih pisarn so porabili 2100 bal strešne lepenke, kar zna« ša 21.000 kv. metrov. Za vodovodno insta« lacijo so porabili 2150 metrov cevi raznih dimenzij. Zletišče s tribunami je dolgo 240 me« trov, široko pa 157 metrov. Največja viši« na tribun ob Grobljanski ulici znaša 14 metrov. Tudi dvorna tribuna je visoka 14 metrov. Skrbelo se je za največjo nosil« nost, ki se pri takih delih sploh uporablja, tako da je stabilnost popolnoma zajamče« na tem bolj, ker so tribune grajene za pet« krat večjo obremenitev, kakor bi bila mož« na v dneh največjega poseta. Dostop občinstva na zletišče bo skozi štiri glavne vhode, poleg teh vhodov pa bodo za Sokole in Sokolice še trije po« sebni vhodi, skozi katere bodo prihajali na vežbališče. Na ta način je že v naprej onemogočena vsaka gneča občinstva ter neprijetno prerivanje pri vhodih. Najvišja konstrukcija na zletišču je načelniški most, ki je zgrajen nad kr-aljevo ložo m visok 22 metrov, tako da bo mogel načelnik ime« ti popoln pregled nad vsem zletiščem. Pa« viljon za godbo je zgrajen tako, da ima dobro akustiko. Godba kraljeve garde je godbeni paviljon že preizkusila. Sedaj se ureja in pripravlja še teren v okolici zle« tišča, kjer bo zgrajena posebna zasilna bol« niča s 100 posteljami, razni paviljoni in ba« rake za prodajo jestvin, pijače itd. Za zbor župnih načelnikov v sobota in nedeljo v Beogradu je prometno mini« strstvo dovolilo četrtinsko vožnjo. Iz Delovanja župe Novi Sad. — V Bajki je bilo Sokoistvo že pred vojno precej razvito Po zaslugi br. dr. Popovšca. Po osvoboditvi pa se je pričel tamkaj sokolska razmah, kj še vedno traja. Že iz poročil bivšega JSS je bilo razvidno, da ie bač-ka župa s sedežem v Novem Sadu ena izmed najagilnejših v savezu. Sedanje stanje nam to potrjuje. 2u-pa šteje v 33 društvi« že 3512 članov, 1124 naraščaja in 1553 dece. Skoapno ima torej preko 6180 pripadnikov. Telovadečih je oSmi: 816 tSa-nov, 239 Slanic, 810 moškega in 413 ženskega naraščaja, 854 moške in 699 ženske dece, s-kupno 3732. Župrai zlet ** vršil 24. in 25. maia v Novem Sadu, ki naj pokaže zlebno pripravljenost župe. Na župnem zle tu bo nastopilo 510 Slanov, 183 članic, 356 moškega in 190 ženskega naraščaja ter dece iz okolice mesta ter Novega Sada samega. Sodelovalo pa bo tnidč vojaštvo in dSiaštvo, tako da se računa sikiipiio na 2800 sodelujočih oseb. — Tehnično vodstvo župe ima br. Milan Teodoro vi 6, župna upravi pa načeljuje br. dr. Ignčat Pavlas, kj je tudi predsednik orga-ni>začnega odseka SSKJ. Sodelovanje vojaštva na zletn. Minister vojske in mornarice je izdal svojim podrejenim organom že točna navodf.a g'ede telovadbe vojaških edini" na vsesokolskem zletu. Kolikor je znano, nastopi pri vajah s puškami okrog 2000 vojakov, kombinirani iz moštva 2., 8., in 18. polka ter garde. Dalje se udeležii vojska 14. junija lalikc-atletskih tekem, &'tiih razpored je bil objavljen v Vojnem listu broj 13. Naslednji dan bodo vežbale razne vojaške šole ter konjenica. Na gJavnih zlcfriih dneh nastopi poleg že omenjenega velikega števila pe-šafeov tudi okrog 400 mornarjev z vcžtami z vesli. Nadalie se bo proizvajal tudi v manjšem obsegu moment iz borbe, ki ga bo izvaraj oddelek 150 mož Iz beograjske posadke. Končno pa nastopi tudi ir.ženjer-sfca skupina in pa IV. pešadiiska podčastniška šola. DARMOL čokolada za odpiranje Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda, 14. maja. LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila ia dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovin«. — 19.30: Francoščina. — 20: Kiavšrski večer ge Osterc-Valjalove. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek. 15. mala. LJUBLJANA 1230: Reprodoicirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Iz finančnega gospodarstva. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Gospodarska geografija. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.«: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Jaaz-band. _ 20: Prenos iz Zagreba — Poročila. — Reprod. glasba. — ZAGREB 12-30: Reprod. glasba. _ 17.30: Koncert lahke godbe. — 20: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.40: Igralski večer. — 20-50: Koncert. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.16: Orgelski in 'klavirski koncert. — BRNO 16.30: Češka glasba. — 18.35: Mladinski koncert. — 19: Prenos iz Prage. — 21: Koncert orkestra. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Komorna glasba. — IC.30: Lahka godba orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Ot>oManski koncert. — 16.30: Koncert orkestra. — 20: Izgubljene skladbe Joh. Straussa: — 21.30: Komorna glasba. — BERLIN 18-30: Zborovski koncert. — 19.46: Labka glasba. — 20.15: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stottgarta. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.15: Koncert rs Berlina. — 22: h Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Večeruj koncert. — 20.15: Prenos iz Berlina. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Ir Frankfurta. — 20.16: Koncert iz Berlina. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Iz operet in valčkov. — 19.30: Prenos oipere. — 22.40: Lahka zodba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Itafoaaska glasba. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialnt namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da mo mM pomtjm po poŠti nam lov ali GaGo drugo informacijo tiioeo mo moffli oglasov naj pfilomi v »ntmt/eah a sicer n« bo prof o/ odgovora I ^ CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Habtovi matih og£a&ev In druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v flovem mestu in na (^e&enieafi Ljubljanska cesta it. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah. it nvurTiRsi Vajenca ali vajenko u krojaško obrt sprujane K. Muc, Kongrresni trg lo 17802 Mesar, pomočnika pridnega i-n vestnega, »prerinem. Ponudbe na ogi. odd.' »Jutra« ped šifro »V«MI« Trg. pomočnika UučenPg.i trgovine mešanica blaga, spretnega prodajalca manafakture, ne pod 24 let starega, sprejme t-r-dka Jos. Krivec, Krško »b Savi. 17772 Brusač (Vetallsch «ifer-Polierer) dobro izvežban dobi službo. Prednost imajo tisti, ki 60 obenem livarji (Giessor). — Pismene ponudbe z navedbo piaJSe in dosedanjega »službovanja na naslov: Za-greb — "poštanski pretlnac br. 17654 Pek. pomočnika pridnega in dobro izurjenega spregane J. Ravnik, parna pekarna na Bledu. 18124 Gospodično z a fotoatelje iščemo. Iivei-bane imajo prednost. Naslov p^ve oglasni oddelek > .Jutra« 18129 Trgovski pomočnik mlad, dober prodajalec. ki se n-e boji dela. in s dobrimi spričevali, dobo službo pri tvrdki M Berdajs, trg. z mešanim blagom in Moreni, Maribor. Hrana in wta*wrranjfi v h:&i. 17625 Stenotipistinja M Hfezhitmo obvlada slo-t - btk> in nemščino, dobi zameno zaposlenje. Nasto--itš bi morala takoj. Oferte na Društvo indnstrijcev t L™bliani, Dalmatinova ul. »t. 7. 18021 Mlajši strojnik m, Dieselove moterje, neomenjen, dober strngar in Bbrojni ključavničar dobi nameščenje. — Ponudbe z »».htevo plaže na Električno centralo v Crikveoici. 17990 Prodajalko *» trgovino mešanega blaga na deželi, spretno p pridivi, ki Iro tndi veselje do gospodinjstva, (»prejme za pozneje trgovec (samec) — Kavcije zmožne imajo prednost. S primernim kapitalom pristopi lahko kot d-nž;ibtiica Ponudbe, če mogoče s sliko, ki s? vrne na podružnico »Ju>tTa« v Ol^i pod »Preprost 3-3«. 17996 Brivskega pomočnika rtonrega delavca ki sna ondulirati, za sezono. « 1. nnijem spre me Ivo Tor-čič, Bob Bistrica. 17997 Pletiljo za o.-emkijučmi stroj takoj sprejmem Naslov r og as. oddelku »Jutra«. 18095 Služkinjo * večietnimi sipri^evai — proti dci.ri plači sprejmem r.a Rimski cesti štev. 18/11 1SIJ06 Izprašanega kurjača ki je tudi izjprašan strojnik ter vajen ključavničarskih del. sprejmemo. — labilna, lekomobila, zaai-dan kote«. Predipogoij je tresnoet. Mesto je prosto in se lahko na?u»pd takoj. Ivan Šiška, tovarnar, Metelkova tziica 4, Ljubljana. 181« Izurjeno šiviljo na dom sprejme Marija 'šranrc, Večna po* Ste v. 5. 13099 Gospodično ■mozTio slov. in n_ stenografije in strojepisja, p ven t tre mo tmdi začetnico z nekaj prakse, išče trgovsko podjetje. — Prednost imajo tiste, ki so delale tndi že v knjigovodstvu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« e*>d šifro »Uporabila moč-«'. 18097 T>obro kuharico <#arejšo, za čas od maia do oktobra, za pemsion na Gorenjskem siprejmom takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18110 2 dobri pletilji * večletno prakso sprejme takoj Janko Novak, tovar. na ndetenin. Radovljica. 18067 Vrtnar vsestransko izveiban, samski. dohi dobro službo « čimipr«i5ojšm nastopom. — Ponndbe na •»as.lov: J BreSko, trg. v»%naj, Je?«; niče. pomočnico in vajenko sprejmem t»koč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18130 Zobotehnika asistenta z daod »St. 4280«. 17975 '•'t Družabnika v svrl.o razširjenja obrata išče stara in. dobro vpeljana industrija" v Sloveniji. — Potreben kapital 500.000 Din. kateri se proti obre-stovanju zemljeknjiižno zavaruje. Družabnik - partici-pira na čistem dobičku.,— Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurno najožen kapital«. 18069 3000 Din posojila nujno išče državna n-adni-ca proti mesečnemu odpla~ čevanju. Ponudbe pod Šifro »10 %« na oglasni oddfcl&k »Jutra« 18133 Za penzijoniste ali letoviščaoe posebno prikladno 7 jo hov veliko posest, obstoječo i« livade t eadonosmikom. vinograda, gozda in Se dobro ohranjene zidane biSe, poceni orodam. Oglodati v Platinovcu št. 31. Od železniške postaje Grobelno 20 minut oddaljeno. 17697 Hiša s trg. lokalom lopa, en »nadstropna, z man-sardo, brel popravit dvoriščno poslopje 5n vel ik vrt naprodaj pod ugodnimi pogoji v Mariboru — Magdalensk" protmestj« — Dopise na podrui. »Juibra« v Mariboru pod »400.000«. 17377 Vilo ▼ Ljubljani kwp»m aH tod! vzamem v najem Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nova vila«. 17930 Gostilno In lokal za trgovino, na Svahnean mestu Zagreba, z vrtom za 300 gosto*, ( inventarjem, zalogo io pravicami za Din 20.000 takoj proda Bregar, Zagreb, Petrova »lica. 101. 18079 3 mize t marmornatima piottimi naprodaj. Naslov v ogla« oddelku »Jntra«. Cena po dogovoru 18137 Otroški voziček rabljen, ponikUjan, poceni naprodaj. Naslov v og^aa. odutelfcn »Jutra« 18142 Ford-avtobos dobro ohranjen, ta 14 oseb prodam. Pogleda se pri Mihael Knučlč, Zg Šiška. 100» 3 stavbne parcele od 430—500 m1, na periferiji mesta poceni naprodaj. Vodovod in elektrika na razpolago. — Pojasnila v Iitebljani. ZaloBca eeeta 81 18101 Manjše posestvo IdBTV.TO TI* dežeffi na Dolenjskem ali Gorenjskem. Ponudbe sprejema Zadrufna banke. v. Ljubljani. Miklošičeva cesta 13. 18106 Hišo s trg. lokali In stanovanje« po zelo ntakl eeoi proda«. Oddam pa za avguet dvoj« stanovanj po 2 sobi. kuhinja in pnMklta«. PoVzvo se na Sv. Petra cesti It. 27 181« Pekarno oddan s 1. junijem. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 17794 2 pisarniška lokala na Jesenicah Min kolodvora, • telefonsko napeljavo, »Man r najem. — Ponudbe na podr. »Jntra« aa Jesenice* pod »I/ofcal«. rrm Trgovski lokal t noti tffadtui. obstoječ iz velikega lokala ji skladišča. ub prometnj cesti v Kočevju. elekv razsvetljava. vodovod. 8 izložbe oddam za takoj aH pozneje — Pojasnila pri Kari Braune, trgovee. Kočevje 17712 Trgovino a špecerijo in železnino, dobro idočo. na najpromet-nejšem kraju, pripravno tudi za manufaktmro, oddam Obstoječa nad 60 let Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17989 Mlekarno in vinotoč na prometnem kraju v Siski takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18082 Pohištvo pleskane spalnice, omare po 560, kuhinjske kredence po 600 Din. ter vsa stavbna in pohištvena dela po nizkih cenah izvršuje mizarstvo v Kolodvorski nI. št. 18. 13128 Na Gorenjsko v čim višje ležeč zdrav kraj oddam k boljši družini desetletno deklico na počitnice. Pogoj: dobra oskrba. družba domačih otrok-deklic, lepo ravnanje. Plačam dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Počitnice 10«. 18136 Veliko klet nad 250 m>, bliau kolodvora ▼ Mariboru oddam v najem. Vprašati Zrin-skega trg bi, Maribor. 17786 2 mesariji s koncesijo prvo v centru Bleda ^ drag« na Bledu n oddam tmdi s posestvom za več let t najem. Event. tudi po ugodni ceni predam. — Plemey, mesar, Btled. 18074 17 pisarn, prostorov r centru mesta addam v najem Skupno, po skupinah ali posajn-erzno s 15. majem 1930. Ogleda in podrobneje ee poazve na Dunajski cesti St. 25 — pisarna. Vbod Dvorahova wfeca Stiev. S. 18144 Pridem ŠparglH v poljubnih količinah dokler zaloga traja po dogovoru naprodaj pri K. Hasl, Dol. Kronovo (žandarmerij-ska stanica) p. Novo mesto, Dolenjsko. 17628 Belo vino Ofcofi 30 hI re« prvovrstnega Malkovčama proda Franc Redenlek, Brana-vas, poŠta Mokronog. 18081 Tesan les popolnoma snh. ta takojšnjo »porabo prt stavbah. Ima stalne ▼ zalogi' ffirija dr t o. »., Ljubljana Dunajska eeeta Stev. 46. telefon 2820. 16681 Odpadke od žage hrastove ali jelkove nudimo vetane po 1200 Din m nevezane po Din 1000 ta kg 10.000 feo vagon Črnomelj Zora d. t •. *.. Črnomelj. 15109 Žaganje hi drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčii & Ko., LJubljana, VoSnjakova ril. štev. 1« — za gorenjskim kolodvorom. 18109 BBB525S Majhno stanovanje l—9w*no * priMkttnami. aa takoj aH do julija iščem v sredini mesta, v pritlifcjo ali L nad^ropju Cenjene ponadbe poč fcfro »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jntra«. 17J6S Opremljeno stanovanje dmueubn« la fcoMnjo oddam — *(1 nemebJovano Narfnv pore cgla«. odd »Jutra«. 18068 Stanovanje sobe ta knUnje I i 6 • ta tafeoj ali povej* auma stranka brst strok. Po- nrodlbe na oglasni o^deiek »Jutra« pod"«na8ko »Zanesljiv |MA au 181« Stanovanje dve ah trisobno e kopalnico za avgust aK pozneje iščem Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Priti-kline«. 18040 Sobo s kuhinjo (prazno) išč°m za 2 starejši osebi v Kamniku. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — Kamnik«. 18114 Stanovanje Oddasta se 2 sobi, ali kuhinja in soba g solmčno teraso stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18154 Preprosto sobo snažno, s posebnim vhodom it stopajte, i š i e m bli«u centra Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Center — soba«. 17820 Dobro urejeno sobo popolnoma separlrano — z elektrike in postrežbo, po mogočnosti tudi s tekočo vode, iščem v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Samec«. 17300 2 gospoda sprejmem na stanovanje na Zaltoški oesti 158. 18010 Starejše gospode vzamem na stanovanje s popolno oskrbo v manjšem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ob Savi«. 17990 Solnčno sobo krasno in veltftao, tndi za pisarno pripravno, takoj oddam P»ed Škofijo 21/II. 18098 Dve prazni sobi velika in lepi, skupaj ali usako nase oddam. Naslov v orfasneim cdideflca Jutra 18089 Dve pražiti sobi bVim sv. Jakoba mosta oddam čet dan odsotnemu — alt sa pisarno. Naslov v otrlasnem oddeSkn »Jutra«. 6 18116 Opremljeno sobo zračno oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oelasnem oddelku Jiutra. 18068 Opremljeno sobo 6vetk>, v bližini trnovske cerkve t»6e šivilja ta 1. junij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cista in soba«. 18U1S Sobo r sredini mesta iščem za krojaibo obrt. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »KrojaStvo«. 18108 Sobo lepo opremljeno, v sredini mesta oddam 1 aK 2 gospodoma • 1. junijem. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18119 Lepo sobo s štedilnikom t vbodom iz stopnij&Sča in elektriko, v nevi biSi oddam poStani osebi. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 18115 Opremljeno sobo lepo io veliko, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Domobranski cesti 17/1. 181© Opremljeno sobo s posebnim vhodom In električno razsvetljavo — blizu kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 18192 Sobo • brano ali brez takoj oddam v ffldorefci ulici 6/1. 18139 Sostanovalca eprojmem takoj. Naslov v ocrlasrem od del km »Jutra«. 1813B Veliko prazno sobo s erkerjem, pod Roinikom, v bližini parka Tivoli oddam takoj aU s 1. junijem le bolj« osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18138 Boljšo sobo t posebnim vbodom itd. oddam v vili pri Jolefu. Naslov pove ogl«. oddelek »Jutra«. 18145 Sobo « posebnim vbodom o&lam s 16. majem enem« ali dvt-aa gospodoma. Naslov v oglasnem o ijiva, s tapeciranim ms-dracom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, pienoči&a, nočne službe In za potujoča osa« be sune Din. 450,— R pošiljam po po Strem povzetiu. Lesena patent posteHa eložliiva, s tapeciranim madracom. tele praktična stane Din. 280.— Lefalta ta annčanje— (tte. (cttahl)lnajnovije vrtt« »ta-pt Dim. 150— ta BHOZOVlOj Zagreb, Uiea K. Kurja očesa Kajboljle sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, drogerijah aH naravnost Is tvor-Biče ta glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — Slsak Jugoslovenski Dijaki 10 do 14 let, dobe dobro letovišče pri družini privat. učitelja v Gradcu. — Ponudbe pod »Sorgsame Pflege 651« na Kienreich — Graz, Sackstrasse 4, Avstrija. 749 krepi hi zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENlh LJubljana VII. Najnovejši modeli prispeli! Različne damske klobuke v vseh modnih barvah, po zelo solidnih cenah, dobite edino le pri tvrdki A. ŠULC Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 4. Stiskalnico . na ^ret en o (rabljeno) za 130.C00 kg ilaka ca. 120—130 mm vretenove debeline Iščemo. — Naslov Elin dd., Zagreb. Peklenske kose v vseh oblikah in dolgostih ter fine Bergamaške in tirolske kamne ima na zalogi ŠKRABAS JANKO, Kranjska gora. Za kvaliteto kos kakor Bergamaških kamnov se jamči. 6352 fluto Alfa Romeo v neoporečnem stanju, prodam; model 1927, 6 cilindrov, s štirimi sedeži, lepo z usnjem tapeciran, malo rabljen, skoraj nov. Vozil je 12.987 kmtr., z novo pnevmatiko, dve rezervni kolesi s pnevmatiko. Interesentom daje pojasnila An t. Jakomini, Kočevje. 7055 Opeko ln strešnike vseh vrst za zidavo hlS, iz znanih Karlovskih opekarn »ELOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM.«, generalno zastopstvo «. Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor^ ska ulica št. 7. Mag. St. 16977/80. Ref. IX. Razglas Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave ielezobetonskega mostu čez potok Mali graben na Opekarski cesti. Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2.01., do sobote, dne 24. maja 1930, do 11. ure dopoldne. Vsi potrebni razpisni obrazci in načrti se dobe od 14. maja 1930 naprej med uradnimi urami pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 8. maja 1930. Županov namestnik: DR RUPNIK L r. otnika išče velika domača tovarna čokolade in bonbonov za Slovenijo, Prekmurje in Medjimurje. V pofitev pridejo samo sposobni prvovrstni potniki, ki so pri odjemalcih teh krajev dobro uvedeni, so v posesti la. referenc, z znanjem slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika. Prednost imajo gospodje te stroke. Obširne ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra bodočnost«. 7115 Emerson Hough: MOŽJE Roman XLin. Poglavje Bili smo razkropljeni v redke strelske črte v zaščiti mogočnih smrek, in ko so nas preganjalci minili, smo jih pobili nekaj sto, čeprav so bili že za nami. Zmeda in bFaznost tega preganjanja sta bili xolikšni, da so se za našo predrto fronto valili kakor morje in skoro niti niso vedeli, da smo mi še. na svojem mestu. Ne vem, kako sem ušel svinčenki, zakaj vsak me je moral že od daleč videti na konju, katerega sem ujel, ko je brez jezdeca pridrial po gozdu. Jahal sem ob našem malem frontnem odseku sem in tja ter ukrepal, kakor sem vedel in znal v tej zmedi. Preganjalci so drevili mimo nas v enaki napetosti in enakem neredu, kakor je bil naš lastni umik. Ko sem prijahal do desnega krila ostankov svoje stotnije, so bili že daleč za nami. A tedaj sem zagledal, kako dirja proti nam osamljen vojnik, ki se je bil očividno zakasnil pri zadnjem voju in je zdaj skušal dohiteti svojo četo. Jahal je na krasnem konju, na veliki črni živali. Njegova visoka postava je bila oblečena v sivo uniformo konfederirancev; črni klobuk mu je bil zdrknil s čela. Imel je visoke jahalne škornje in visoke železne rokavice; ves, kolikor ga je bilo, je zbujal nenavadno martialen dojem. Nekaj naših mož mu je hotelo zastopiti pot. Videl sem, kako se je enkrat, dvakrat, štirikrat privzdignil v stremenih, da bi dal udarcem svoje sablje več moči, in s slehernim udarcem pobil po enega moža.'On in njegov konj sta se gibala skladno kakor prekrasen stroj za neusmiljeno moritev. »Pozor, kapetan,« sem začul ječoč glas nekje blizu sebe. Ozrl sem se in videl, da eden mojih mož, ki mu je levica onemogla visela nizdol. z desnico opira puško na nekakšen hlod. »Pojdite mi s poti, da ga ubijem,« je ponovil. Bil }e novopečeni vojnik Andrej Jackson Mc Govern, ki se je bil odnekod vrnil v našo dolino in se pridružil moji stotniji kmalu po njeni ustanovitvi. Ukazal sem mu, naj pobesi puško. »Pustite ga meni!« sem kriknil. »To je moj!« Bil je Gordon Orme. Usoda se je bila vendar že omečila meni v prid. Moj neprijatelj je bil blizu. Nihče drugi kakor Orme ne bi bil znal tako jahati na mojem starem konju Satanu. Šele zdaj sem videl, kam je bil konj izginil, kdo ga je bil kupil in zakaj je bil Orme tu. Zajahal sem mu naproti. Koprnenie .po spopadu je bilo v meni tolikšno, da sem v prvem trenutku skoro pozabil na gnev. On me je videl, da se bližam, in se obrnil proti meni, očividno z isto željo kakor jaz; zakaj opazil sem, da me je spoznal, kakor sem spoznal jaz njega. O Gordonu Ormeu je treba reči, da se ni bal nikogar in ničesar na svetu. Nasmehnil se mi ie, kazoč svoje dolge, ozke zobe in med bližanjem lahkotno vihteč dolgo ostrino svoje sablie. V tokih sem imel dve pištoli, obe pravkar nabiti, a vendar sem rajši izdrl sabljo, nemara zato, ker je imel tudi on svojo v roki. Bil je mojstrski sabljač, jaz pa šele začetnik. Jahala sva naravnost drug proti drugemu; slišal sem žvižganje rezila, ko je nalik svetlemu pasu vihtil sabljo okoli glave. Ko sva se srečala, je z leve strani dokaj malomarno mahnil proti meni; toda udarec je priletel tako bliskovito, da bi mi bil nedvomno presekal vrat, če bi ga bil zadel. A jaz sem znal vsaj tako dobro jezditi kakor on ali kdorkoli drugi. Izpodbodla sva konja in se spet zaganjala drug proti drugemu; vselej me je potisnil v obrambo, a vsakikrat sem tudi bolj jasno vedel, kaj mi je v bodoče storiti. Moj stari služabnik Satan je bil zdaj njegov služabnik in ta veliki vranec je bil name enako besen kakor njegov jezdec. Koprneč po tem, da bi umoril svojega lastnega nasprotnika, je vsakikrat pridrevil s položenimi uhlji in odprtim gobcem, ves penast od svoje krvoločnosti, ki sem jo zdavnaj poznal. Mislim, da je bila ravno besnost mojega bivšega konja tisto, kar me Je rešilo, zakaj kadar je blazna zver planila na najn, trudeč se, da bi prevrnila mojo žival, je ta odskočil, naj sem jo še tako poganjal naprej, in tako se mi ni zgodilo nič hujšega, kakor da sem dobil udarec po hrbtu in nekaj sunkov v obraz in laket, kamor me je nalahko zadela konica njegove sablje, ko se je moj konj odmaknil Jaz s svoje strani pa vobče nisem mogel doseči Ormea. Naposled — sam ne vem, kako se je zgodilo — sta najina konja trčila s prsi: Satan se je rezgetaje zagrizel v grivo moje živali in jo tiščal nazaj. Videl sem, kako je Orme iznova urno zavihtel sabljo okoli glave in pri tem upognil zapestje nizdol, hoteč me z vso močjo usekati po glavi. Niti misliti ni bilo na to, da bi bil prestregel njegov udarec drugače kakor s tem, da sem mu udaril naproti. Moja ostrina se je z tolikšno silo srečala z njegovo, da mi je do lopatice zabrnelo po roki. Videl sem, kako se je umaknil, odtrgal svojega podivjanega konja in pogledal na roko, v kateri je držal zlomljeno sabljo: ostrina je bila odletela komaj ped od držaja. Nasmehnil se je, pozdravil s tem okrškom in zajahal nekoliko nazaj. Bal se me ni nič bolj nego majhnega otroka. Ne on ne jaz nisva izpregovorila. Tudi jaz sem nategni! svojemu konju uzdo, da ne bi zapravil ugodnosti, ki je bila zdaj na moji strani, vedel sem, da Orme ne bo radovoljno odnehal, ampak da ga moram ubiti. Gorje tistemu, ki bi imel Ormea za bedaka. Jaz ga nisem imel in sem bistro pazil na sleherni njegov gib. Spet me je pozdravil s svojo prelomljeno sabljo, delaje se, kakor da jo hoče vreči od sebe. A pri tem je njegova roka bliskovito segla v tok. Zdi se mi, da sem uganil njegovo misel. Njegov gib, ko je vrgel sabljo od sebe, mi ie dal tisto drobtinico časa, ki pogosto odloča o življenju in smrti. Ustrelila sva tako rekoč oba na mah, a ne povsem enako. Njegova svinčenka je gladko odbila naramnico na mojem levem ramenu; a v drugo ni več ustrelil in tudi jaz nisem storil tegr Videl sem, kako se je vzravnal na sedlu, podobno kakor nekdaj tisti indijanski glavar po njegovem streluPogledal me je z izrazom nekakšnega presenečenja na obličju. TRŽAŠKA CESTA Št. ' m2 6 1602 7 937 8 9 75 9 975 10 975 11 9^6 12 1602 43 929 44 1259 45 1374 46 1335 49 700 50 500 57 103 1 58 103 1 59 550 60 550 61 559 Prostovoljna sodna dražba. V nedeljo dne 18. maja 1930 ob 9. uri dopoldne se bo vršila v slučaju ugodnega vremena na licu mesta v Ljubljani ob Lan-gusovi ulici pri hiši g. Letnarja, v slučaju slabega vremena pa v hiši g. Kastelica Ivana, Lepi p,ot št. 4, prostovoljna sodna dražba 18 stavbnih parcel, označenih v gornjem narisu s številkami 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 58, 59, 60 in 61, lastnik Kastelic Ivan in Konig Robert Adolf. Parcele se bodo prodajale posamič. Izklicna cena znaša Din 35.— za 1 m2 (eden kvadrat meter). Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled ▼ pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Dražbeni pogoji se bodo interesentom tudi pred dražbo na licu mesta objavili. 7028 Hafner Mate, notar kot sodni komisar. Preselitev! Tvrdka KASTELIC in DRUG trgovina s papirjem na debelo v LJUBLJANI usoja si naznaniti, da je svoje uradne prostore premestila iz Miklošičeve ceste št. 6 (hiša Ljudske posojilnice) na Aiek§anilr0¥0 cesto O v pritličje, levo 7108 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H. Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino ta navadno, brezplačno. 6396 PREVZEM MESNICE! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Skaleta, mesarja in prekajevalca v Trbovljah št. 49, in pri podružnici na Tereziji vse POSLOVNE LOKALE za izvrševanje MESARSKE in PREKA-JEVALSKE OBRTL Postregel bom po želji občinstva vsak dan s svežim govejim, svinjskim in telečjim mesom. Vedno na razpolago vse vrste svežih klobas po najnižji dnevni ceni. Za obilen obisk se priporoča Drago Kovač, mesar in prekajevalec, Trbovlje L 7101 UširmansGu darila tft. Suttnef, Hfuhljana £ Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske are za dečke od Din 44.— naprej Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. Piečeoinasfe sode raznih velikosti, pojačene t konstrukcije, avtogeno varjene, izdeluje: Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža Mrovat & ffContpm -jCjuhtjatta- Tračnice industrijske. rabSiene vendar v dobrem starau v dolžini 6 m. 65 man. teža 7 kc tki metru, kupimo in to v dolžini 800 m. Ponudbe so nasloviti na: Premogovnik Libo-je, dražba z o. z.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 15. 7110 zastave z ali brez grba, čisto volnene garantirane barve, v lepi izde lavi, izdeluje in razpošilja JOSIP \VEVKIiER, Subotica, poštni predal 48/d. Hustrovani cenik brezplačno. 82 Otvoritev gostilne Dne 15. maja t. 1. otvorim na novo urejene gostilniške prostore staroznane gostilne „Slavinec" v Ptuju Točila bom najboljša vina ln izborno pivo iz Unionske pivovarne. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Za obisk se priporoča 7113 ELZA RIBIČ. Darujte za slepce! MOTORJE LOKOMOTIVE za pogon g surovim oljem ZELEZNI8KI MTEBIJAL rabljen nov TUDI V NAJEM :: vedno na zalogi :: OREN8TEIN i KOPPEL B. I>. Zagreb, Samostanska 56/11. Telefon 50-64 AVINAL ozdravi pijančevanje Preparat berlinskega lekarnarja Franka je edino sredstvo ta zdravju popolnoma neškodljivo. Z njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijančevanja, ne da bi oni o tem vedeli. — Polno zahvalnic od ozdravljenih. — Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovic, Beograd, Kolarčeva ulica 7. Zahvala Iz dna duše se prav Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti naše ljubljene soproge ta matere, gospe Marije Daris Zlasti pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom bolnice, duhovščini, poštnemu pevskemu društvu, darovalcem vencev, znancem ta prijateljem ter vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. 7131 Maribor, dne 12. maja 1930. Žalujoča rodbina Daris. V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da nas je naša srčno ljubljena mamica, sestra, teta, soproga Uršala Winterleitner, roj. Kragelj po dolgem trpljenju, v 47. letu starosti, boguvdano za vedno zapustila. Pogreb drage nepozabne pokojnlce bo ▼ četrtek ob 14. z Vidovdanske ceste št. 9 k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v spomin in pobožno molitev. Globoko žalujoči: LEOPOLD WINTERLEITNER, soprog. — LEO, sin ter sorodniki KOVACIC, NOVAK, VAVPOT in KUK Ljubljana, Tolmin, Zagreb, Slovenjgradec, Novo mesto, 13. maja 1930. Tužnim srcem javljamo, da Je naš Iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod ALOJZU K. SEŽUN šolski upravitelj v pokoju v Mavčičah, dne 12. maja t. L, zvečer, previden s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. maja, ob Vz 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. maja 1930. 7114 Žalujoči ostali. Tvrdka IVAN KLUN IN TOVARIŠA, opekarna, parna žaga ta elektrarna v Ribnici na Dolenjskem, javlja tužno vest, da je nje družabnik, gospod Franc Pirker trgovec, tovarnar in posestnik danes preminul. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin! Ribnica, dne 12. maja 1930. 7112 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratoi del je odgovoren Alojzij Novak. .Vsi v Ljubljani,