NSJEČAČOVIČD DALI DVOJKO str. 5 Rim CENA 200 SIT- / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA KAJ BI LAHKO STORILI PA NI$(M)0 str. 7 IZBIRAMO N ŠPORTNIKA IZOLE str. KAJ BI Ml BREZ NAS ? MALA HIŠA VELIK MOZ (Mef) Naša usoda je zapečatena. Vsako leto znova si pravimo, da tako enostavno ne bomo več vzdržali, saj je breme tednika za tako majhno ekipo zares veliko. In potem se spomnimo, da je treba vrniti še nekaj kreditov, plačati nekaj računov in da enostavno ne smemo vreči puške v koruzo. Pa tudi če bi hoteli nas vedno znova spomnite, da je Mandrač sestavni del javnega življenja naše Izole in da brez tega tednika ne bi bila to kar je. Ne bomo se hvalili, ker po enajstih letih in več kot 600 številkah Mandrača to res ni potrebno. Tudi uradnih, vsaj občinskih, priznanj nič ne pogrešamo in že nekaj časa nismo več občutljivi na tovrstno ignoranco tstih, ki nagrajujejo vsevprek tiste, ki jih imajo radi. Več kot dovolj zan je pohvala in priznanje, ki ga dobimo vsakokrat, ko je treba obnoviti polletno naročnino na naš časopis. Če več kot sto Izolanov, odhiti s položnico na banko ali pošto že prvi dan po njenem prejetju to enostavno pomeni, da Mandrač potrebujete. In dokler bo tako ga bomo ustvarjali, velikokrat utrujeni in polni skrbi a vedno dovolj profesionalni in novinarsko objektivni, da lahko stojimo za skoraj vsako zapisano besedo. Skoraj zato, ker smo tudi mi ljudje in tudi nas včasih zapeljejo občutki jeze, navdušenja, razočaranja in lastne pomembnosti. V okolju, kjer se vsi poznamo pa ima to lahko zelo različne reakcije in zato smo veseli, ker smo, kljub številnim reakcijam in odmevom na naše pisanje, ohranili dovolj kredibilnosti, da si še naprej želite naše prisotnosti v tem prostoru. Bralci, ki so nam pred časom poslali to fotografijo so napisali: Mandrač je tako dragocen, da smo ga oprali in posušili, tako da bomo prebrali celega, vse do zadnje vrstice. Res je, naša usoda in usoda Mandrača je zapečatena, vsaj tja do leta 2015. ivi 0x0 rvi ax>c tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola U Banka Koper H:}:1 18. december 2003 k) I šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili lzola-05/64011 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si Lahko da je premajhna hiška ali je prevelik mož, ki je včasih vesla sukal, zdaj pa ga zanima koš. Z vesli priveslal je daleč v Tokio do olimpiade, zdaj ko stopil je med koše pa skrbi predvsem za mlade. Zanje je ta mala hiša, da jim bo lepo postlano. Nič zato, če je premajhna, važno je, da je končano. IZOLA, tel.: £16 80 00 U/avfo (Jerebe, Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 JUGU BELVEDERE PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. EVROPA ZAOSTAJA ZA ZDA, ALI KAKO POSPE ITI DRU BENI RAZVOJ SLOVENIJE Znanost je moč, ki vodi človeštvo v neslutena področja napredka. Obstaja napredek v znanosti in tehnologiji, napredek v socializaciji človeka in duhovni napredek. Mislim, da je slednji najpomembnejši element za pospešen družbeni razvoj Slovenije. Vzrok za nastanek Evropske zveze lahko najdemo v ameriški prisotnosti v gospodarskih strukturah Evrope in ostalega sveta, še posebej pa v njenem hitrem oddaljevanju od svojih najbližjih tekmecev. Ameriški kapital je zavzel skupno evropsko tržišče do take mere, da je mnenje, češ da je postal močnejša sila od avtonomnega evropskega gospodarstva, upravičeno. Zaradi njegove moči Evropi grozi gospodarska in siceršnja podrejenost, celo do neokolonialnih razsežnosti. Ritem, tempo in obseg gospodarske rasti ZDA, skoraj nedosegljivi dosežki v znanosti in vedno bolj strma spirala uvajanja izumov v tehnologijo prisiljuje Evropo k budnosti in sprejemanju ukrepov. Čudež ameriške premoči v Evropi ne sloni na kapitalu v klasičnem smislu (vse povojne ameriške investicije v Evropi predstavljajo le desetino vseh investicij), temveč na inteligenci, na imaterialnem kapitalu, ki je sestavljen iz izumov, organizacije naglega pretvarjanja novih tehničnih rešitev v proizvodnjo in na znanstvenih metodah sloneči sposobnosti upravljanja podjetij; torej na novem viru bogastva: raziskovanje in uporabnost znanosti v industriji. Predmet nakupa in prodaje je znanje. Poleg gospodarskega in finančnega integriranja in koncentriranja je še in predvsem izrednega pomena integracija znanstvenega, razvojnega in raziskovalnega dela. Evropa se je zavedla, da mora s svojimi lastnimi intelektualnimi silami ustvariti ekonomsko orožje, s katerim naj odgovori na ameriško izzivanje in se kot enakovreden partner uveljavi v gospodarski konkurenci svetovnih razsežnosti. Vzrokov za takšno zaostajanje za ZDA je več: od tega, da smo imeli v Evropi dve svetovni vojni, pa do zanemarjanja spoznanja o nujnosti gospodarske, predvsem pa tehnološke rasti. Zaradi povedanega bi bilo bolj smiselno govoriti o »tehnološki« evropski zvezi. Evropska tehnološka zveza je prava Evropa prihodnosti in pravo ekonomsko orožje na ameriško izzivanje. Takšna zveza pa ima mnogo ovir. Ena glavnih je, da Evropa nima lastnega skupnega koncepta tehničnega napredka. Evropa je brez strategije. Velika napaka je, da ni znala, mogla ali hotela integrirati izumiteljskega znanja bivše Sovjetske zveze. To bo imelo za Evropo katastrofalne posledice. Evropska zveza je ustvarila skupno tcŽAŠče, ne pa samostojne ekonomske moči, kar ima pač v Evropi še vedno ZDA. V takšnem razmerju ekonomske moči je sleherni tržni liberalizem ali anahronizem nesmiselen ali celo nemogoč. Evropa sedanjosti je naredila že preveč napak (ni integrirala bivše Sovjetske zveze!), ne sledi več dejavnikom razvoja, ki bi jo pripeljali na pot hitrejšega razvoja, temveč se izgublja v birokratskih in drugačnih vojnah, kar daje slutiti, da bo za vedno izgubila, če bo tako nadaljevala še naprej, ekonomsko vojno za gospodarsko konkurenco svetovnih razmerij in postala ter ostala v neokolonialnem odnosu do ZDA. Vprašanje, ki se ob takem razmišljanju pojavljaje, kaj bomo Slovenci s priključivijo takšni zvezi sploh lahko pridobili. Slovenija nedvomno potrebuje razvojno strategijo, v kateri bi svojo vlogo v takšni zvezi evropskih narodov ocenila in začrtala svojo prihodnost na gospodarskem, političnem in kulturnem segmentu. Brez te strategije bi se nam znalo zgoditi, da bomo ostali »bosi in nagi«. (Primer je unčenje Luke Koper, drugi železniški tir itd.). V skladu s sodobnimi ekonomsko strateškimi teorijami bi morala Slovenija pri oblikovanju svoje razvojne strategije izhajati iz njenih primerjalnih prednosti, oziroma močnih točk: geostrateške lege in prehodnosti. Ti svoji močni točki bi morala Slovenija izkoristiti tako, da bi. se optimalno vključila v prometne, trgovske, finančne in tehnološke tokove na relacijah, ki jih s svojo lego in prehodnostjo obvladuje. To naj bi bila njena temeljna in stalna družbeno-ekonomska naloga na stari celini. To pomeni, da bi morala postati posrednik na stikih med velikimi regionalnimi gospodarskimi skupnostmi. To je novo globalno ravnovesje. Slovenija pa tega ni storila. Premočno se je vezala in vključila v evropske celinske tokove ter ostala zaprta do vseh ostalih velikih regionalnih gospodarstev. To bi lahko imelo za posledico, da bi Slovenija v okviru Evropske zveze lahko postala ekonomska in civilizacijska periferija razvitejšim delom Evrope ter pasivni transportni koridor. V kolikor Evropski zvezi ne uspe tehnološki preboj, in zaradi storjenih napak in napačnih smeri razvoja vse kaže, da ji ne bo, pa bo ostala v odnosu do velike regionalne gospodarske sile ZDA v podkolonialnem odnosu. Naj končam z besedami našega znanega pesnika: »Slovenec, sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, če....« mag Janez Jug MANDRAC JE V VAŠIH ROKAH Spet so na pošto odpotovale položnice za plačilo polletne naročnine za tednik Mandrač in spet se nas je v uredništvu polotil strah. Ni nam nerodno priznati, da je naša usoda in usoda tega časopisa dejansko v vaših rokah oziroma denarnicah. Mandrač ne prejema nobene finančne pomoči od nikogar, razen od tistih, ki ga naročajo in kupujejo. In prav nenehna rast števila naročnikov nam vsakih šest mesecev daje novih moči za vztrajanje v teh, tržno nevzdržnih razmerah. A smo trmasti in se ne damo. Vi pa očitno tudi ne, čeprav vemo, da nekateri komaj spravljate konec s koncem. Že prvi dan po oddaji položnic za plačilo naročnine za prvo polletje 2004 vas je bilo dobra dvajsetina tistih, ki ste nam podaljšali zaupanje in mandat. In mi smo rekli: Gremo naprej. Pogumno in brez trgovanja s komerkoli, razen z vami, spoštovani bralci. In kaj Vam ponujamo letos? Vsi, ki boste podaljšali ali na novo sklenili naročnino na Mandrač boste v dar prejeli zgoščenko našega Izolskega glasbenika in pevca Vlada Jeremiča"Ne mi točit pene" s celo vrsto izvrstnih pesmi, kot je tista, ki so jo predelali celo Primorski fantje za svojo zadnjo ploščo: Je bil šuia Če pa vas glasba ne zanima in imate raje dobro knjigo pa vam bomo v zameno ponudili nekaj dobrega branja založb Grlica in Meander. Podrobnosti sledijo naslednji teden. Uredništvo RAVE PARTV NA LENINOVI Pred leti so začeli z gradnjo novega zdravstvenega doma, kmalu zatem sosednjega rumenega bloka, nato novega bloka pod Prešernovo in nazadnje s prenavljanjem starega zdravstvenega doma. Prebivalci okoliša imamo tako vsak dan, šest dni na teden (včasih sedem), od sedmih zjutraj do petih zvečer, zastonj bogato paleto ritmov raznih gradbenih strojev. Najhujši so sobotni after-partyji, s katerega je posnetek v priponki (sobota zjutraj). Altro che Gavioli! Nasveti ob poslušanju: 1. Omogočite funkcijo "ponavljaj" na vašemu predvajalcu. 2. Če razpolagate s Hi-Fijem, priključite subwoofer. 3. Glasnost naj bo vsaj 90 dB spl (kot izpušna cev sfreziranega skuterja). Prijetno poslušanje! Igor, Leninova PS:Ko ste naveličani, lahko izključite. Mi, žal, ne. pripis uredništva: Zaradi tehničnih razlogov poslušanje zvokov na časopisu ni mogoče. Lahko pa jih slišite na naši spletni strani www.mandrac.com. Korte 44 tel..: 05-642 02 00 gostom, prijateljem, poslovnim partnerjem... vesel Božic in srečno Novo leto 2004 želi osebje gostilne KORTE Gradnja hitre ceste Koper - Lucija BO ODBOR ZA PIVOL PRESTAVIL PREDOR? Trasa obalne hitre ceste je nenadoma postala spet sporna, če gre soditi po izjavah, ki so jih na tiskovni konferenci dali člani pred kratkim ustanovljenega Odbora za zaščito doline Pivol. Po njihovem mnenju je trasa sporna tako na koprski kot na izolski strani, na izolski strani naj bi povzročila pravo ekološko katastrofo. Član odbora, Franc Malečkar je še dodal, da bodo, če bo potrebno, s svojim stališčem šli vse do ustavnega sodišča. Seveda je ta tiskovna konferenca doslej neznanega Odbora za zaščito doline Pivol, sprožila hude reakcije pri tistih službah, ki so doslej na lokalni ravni vodile postopke za določitev trase. Verjamejo namreč, da bo na ta način država dobila izgovor zakaj ceste ne bo gradila v določenem roku in bo že tako oddaljeno leto 2006 premaknjeno še za poznejši čas. Po mnenju članov odbora bo hitra cesta prišla iz tunela na najbolj neprimernem kraju, v najlepšem delu doline pod izolsko bolnišnico, povozila bo 25 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, pobrala štiri hektarje zaščitene kmetije Božič, porušila štiri hiše, uničila bi namakalni sistem, morali pa bi zgraditi še eno veliko križišče - deteljico le dobrih 500 metrov od sedanje. Po njihovem mnenju je primernejša in cenejša varianta z izhodom predora pri Rudi, kjer bi bil predor sicer nekoliko daljši, zato pa bi se na najcenejši način priključili na že zgrajeno izolsko obvoznico. Zanimivo je, da se je Odbor oglasil šele dve leti po pripravi sedanje variante hitre ceste, člani pa niso sodelovali niti v javnih razpravah o trasi ceste. PRENOVLJENA KOPRSKA BANKA V začetku tega tedna so odprli vrata prenovljenih prostorov Banke Koper v Drevoredu 1. maja. Obnovitvena dela so trajala natanko mesec in pol, v tem času pa je banka obratovala v stavbi nekdanjega SDK-ja. In čeprav so bili prostori majhni in neudobni so bili zaposleni videti kar zadovoljni, zdaj pa bodo gotovo bolj zadovoljne stranke, saj bo zanje več zasebnosti pri sklepanju različnih bančnih poslov. Kot je povedal novoimenovani vodja poslovne enote Izola, Marko Fortuna, so bila vsa dela vredna okrog 120 milijonov tolarjev, prenovili in posodobili pa so pritličje, kjer so še naprej blagajne za fizične in pravne osebe kot tudi prvo nadstropje, kjer imajo kreditni oddelek in druge storitve za občane in pravne osebe. Na prvi pogled je poslovalnica lepo urejena, kako funkcionalna bo pa bo pokazal čas in komitenti banke. In ker se jim na tiskovno konferenco ni zdelo vredno povabiti lokalnega tednika, ki o tej problematiki piše že vsa leta, tako kot se njim ni zdelo vredno omeniti škode, ki jo povzroča črno odlagališče gradbenega materiala v tej isti dolini Pivola, se zdi njihovo ravnanje nekoliko deplasirano, razen če imajo tako radi to državo, da bi ji radi olajšali breme in pomaknili gradnjo ceste še v naslednje desetletje. Če pa je njihov predlog res tako domišljen bi bilo seveda neodgovorno kar tako odmahniti z roko. PREKLETA ANKETA AGENDA JE NEKAJ POTREBNEGA Tokratno vprašanje je bilo verjetno pretežko za večino bralcev in tudi ponujene možnosti so si bile tako podobne, da je marsikdo bolj ugibal kot natančno odgovarjal. Agenda 21 očitno ni neznanka (po imenu), njena vsebina pa je veliki večini Izolanov čista "tabula rasa". Tisti, ki o njej kaj vedo pa jo največkrat povezujejo z urejanjem prostora, čeprav gre v bistvu tudi za skrb za življensko okolje nasploh a tudi skrb za človeka v tem okolju. Zato je Agenda 21 vse našteto in še kaj več. Je dejansko zbirka pogojev za zagotavljanje boljšega življenja na zemlji pa tudi pri nas v Izoli. REZULTATI ANKETE Agenda 21 je ... Dokument o urejanju prostora (35%) Projekt zaposlovanja mladih (17%) Dokument o kvaliteti življenja (17%) Evropski ekološki projekt (29%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani Miww.mandrac.com in ni namenjena ! t raziskavi javnega mnenja. Vprašanje, ki ga zastavljamo ta teden je sila preprosto, vzpodbudili pa so ga številni klici na naše uredništvo in vprašanja, zakaj letos v Izoli ni šotora za novoletne prireditve in zakaj ni dolgoletne nagradne akcije December v Izoli. Nekaj smo sicer že skušali pojasniti, da bi vedeli, ali te prireditve res pogrešate pa Vam tokrat zastavljamo preprosto vprašanje: Ali pogrešate takšen December v Izoli, kot je bil lani? Glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com. Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z www.izolanka.com rrsz—__ Mi Livade II. KAJ BO SVETNIKOM PONUDILA ŽUPANJA? Izolske občinske svetnike čaka na eni naslednjih sej razprava in sklepanje o predlogu sprememb zazidalnega načrta Livade - zahod, ki zajema soraj celotno območje od Južne ceste do Prešernove in od Livad do Jagodja. Projekt je bil prvič predstavljen že pred leti in bil sprejet, potem ga je ustavno sodišče razveljavilo in zdaj je pripravljen v precej spremenjeni podobi. Vzhodni del omenjenega območja pa bo določal drugi dokument, gre pa za območje, kjer bomo gradili predvsem neprofitna stanovanja, univerzitetno študentsko naselje, novo policijsko postajo in morda še kaj. Projekt vseskozi spremljajo različna nasprotovanja sosedov ter ekološko in sociološko demografsko osveščene javnosti, javna predstavitev pa je bila takšna, kot je bila. Po mnenju sklicateljev dobra, po mnenju nekaterih prisotnih pa slaba. Da vse le ni v najlepšem redu je pokazala tudi razprava na seji Odbora za okolje in prostor, kjer je bil predlog deležen cele vrste dopolnitev in popravkov, kaj se bo z njimi zgodilo pa je v največji meri odvisno od strokovnih služb občine Izola in županje, ki mora odločiti o utemeljenosti pripomb in občinskemu svetu podati v razpravo in odločanje predlog omenjenega dokumenta. Iz zapisnika seje omenjenega odbora je moč razbrati, da je največ pripomb pripravil prav predsednik tega odbora, Igor Franca, ki je predlagal kar 18 popravkov oziroma dopolnitev omenjenega predloga. Najbolj opazna je seveda tista, ki predlaga oblikovanje zgolj treh območij in sicer območje ob že zgrajenih objektih (Spar in stanovanjski kompleks), območje bazenov in hotelov ter območje ob Južni cesti V območju južno od že zgrajenih stanovanjskih objektov predlaga črtanje predvidenih apartmajev in stanovanjskih objektov in predlaga podzemno garažo ter rekreacijske površine. V območju ob bazenih naj bi zgradili le hotelski kompleks, stanovanjska gradnja ob Južni cesti pa naj bi ostala, vendar grajena tako, da se spušča proti bazenom. Pomembne so še nekzftera ■pripombe v zvezi s parkirišči za avtomobile in avtobuse ter tista o faznosti gradnje, saj predlaga najprej dokončanje območja ob že zgrajenih objektih, nato gradnjo bazenov in hotelskega kompleksa, šele nato pa gradnjo stanovanjskih objektov ob Južni cesti. Na seji odbora je županja Breda Pečan predlagala še gradnjo začasnega parkirišča za 200 do 270 avtomobilov, da bi rešili problem parkiranja v Livadah, Lucio Gobbo pa je predlagal znižanje objektov ob Južni cesti za eno etažo. Županja je dodatno predlagala, da se zelene parkovne površine z igrali premakne v kompleks bazenov in hotela, Bojan Zadel pa je predlagal, da se v besedilo odloka vnese prepoved miniranja in namestitev ter uporaba mobilnih enot za mletje kamenja. Kot rečeno bodo vse pripombe obdelali v občinskih strokovnih službah in povedali svoje mnenje na naslednji seji odbora, končna odločitev pa bo pri županji, ki bo podpisala predlog o katerem bodo prav kmalu odločali občinski svetniki. Tako opevane lokalne Agende 21. pa v zapisniku seje odbora nismo zasledili. (DM) VRTNARSTVO / "CEDRA" d.o.o. tel.: 641 - 82 - 27 641 - 83 -17 PRODAJNA RAZSTAVA V MESECU DECEMBRU BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH ARANŽMAJEV "in dekoracij odprto: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 16.00 Namesto gradnje stanovanj gradnja parkirišča, ureditev parka in igrišč Jgolj gpadnja bazenov ter hotelskega kompleksa Znižani gaba stanovanj in apa r-/:. :lf : p« _' ' : ■■ ■■ v ."'v"- KAJ JE SPLOH AGENDA 21 ? Agenda 21 je usklajen načrt različnih aktivnosti na globalni, nacionalni in lokalni ravni, ki ga izvajajo mednarodne organizacije, vlade in različne lokalne uprave povsod tam, kjer človek s svojimi ravnanji posega v naravo. Skupaj z deklaracijo o okolju in razvoju iz Ria in dogovorom o varovanju gozdov jo je na konferenci v Rio de Janeriu, sprejelo več kot 178 vlad prav toliko držav. Decembra 1992 je bila ustanovljena Komisija za sonaravni razvoj, ki nadzoruje uresničevanje agende na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Njeno poročilo bo po petih letih obravnavala skupščina Združenih narodov na posebnem plenarnem zasedanju. . Agenda ima štiri temeljna poglavja, med podpoglavji pa so posebej zanimiva tista o usklajenem delovanju za doseganje hitrejšega razvoja manj razvitih dežel, boj proti lakoti, boj za ohranjanje človekovega okolja, zaščita atmosfere, varovanje gozdov, zaščita morja in pitne vode, zaščita žensk in otrok, nadzorovanje uresničevanja agende na lokalni ravni pa tudi poglavje o znanju in vlogi znanosti pri zagotavljanju teh nalog. Skratka, lahko bi rekli, da je Agenda nekakšna Listina o člocvekovih pravicah v odnosu do okolja in sočloveka. Z upoštevanjem Agende 21 naj bi dosegli boljše varovanje okolja v katerem živimo pa tudi boljše življenje nasploh, enakopravnost ljudi in takoimenovani sonaravni razvoj, ki pravzaprav pomeni, da moramo bolj spoštovati naravne zakonitosti kot smo to počeli zadnja desetletja ali celo stoletja. Na lokalni ravni Agenda pomeni zbirko načel s katerimi bi na nek način uzakonili naš razvoj, naš odnos do okolja in mesto vsakega od nas v tem prostoru in času. Agenda 21 na lokalni ravni je lahko enostaven, jasen in razumljiv dokument o takšnem razvoju, kot ga zmore naše okolje in ga zmoremo tudi mi. V Izoli o lokalni Agendi 21 govorimo zadnje čase kot o rešilni bilki za katero se bomo oprijeli v boju z apetiti gradbenih investitorjev, vendar še nismo napisali niti njene preambule, vendar pa se njeni pripravljale! menda že dogovarjajo. (DM) Zdravstveni dom Izola NOVA POSVETOVALNICA ZA SRCE V sredo, 17. decembra je bila v Zdravstvenem domu Izola tiskovna konferenca, kjer so predstavili novo Posvetovalnico za srce (PZS). Ta bo delovala v sklopu Društva za zdravje srca in ožilja- Podružnica za Slovensko Istro. Z delovanjem bo pričela januarja 2004, prostore pa ji bo nudil izolski zdravstveni dom. Namen posvetovalnice je preventivna oziroma zdravstveno prosvetna in vzgojna dejavnost na področju bolezni srca in ožilja. Obiskovalcem bo dvakrat mesečno nudila napotke glede zdrave prehrane, optimalne telesne teže, rekreacije itd. Nudila pa bo tudi možnost merjenja krvnega tlaka in določitve indeksa telesne mase. Vse usluge PZS-ja bodo brezplačne. Ob tej priložnosti je direktor Stavbenika-gradbeništvo d.o.o, Peter Fabiani, v imenu podjetja podaril zdravstvenemu domu 1.000.000 SIT kot delni prispevek za nakup novega reševalnega vozila. (Siniša)______________ H ; 'j.coo.m.cv i Lastniki zamenjali direktorja uspešnega podjetja V DROGI NI PROSTORA ZA POLITIKO ! O zamenjavah vodstva Droge so doslej veliko in še več napisali, povedali in pokazali dnevni mediji, večine Izolanov pa ta vest niti ni pretirano vznemirila, saj v tem uspešnem podjetju dela vsaj toliko Pirančanov in Koprčanov kot Izolanov, zato vpliv na lokalno skupnost ni tako izrazit, kot je bilo v primeru Mehana ali Opreme. Pa vendar je vest o zamenjavi karizmatičnega direktorja Droge, Matjaža Čačoviča, ki je na tem mestu nasledil prav tako karizmatičnega direktorja Marcela Kralja, prišla v javnost še pred uradnim sporočilom ljubljanski borzi. Prve reakcije so bile kratke in nedvoumne: Ljubljančani in LDS so pobasali še Drogo. Tiskovna konferenca na kateri je predsednik Nadzornega sveta Droge, ekonomist dr. Bogomir Kovač, pojasnjeval razloge za zamenjavo vodstva podjetja, je zamujala in govorice so bile vse glasnejše, ugibanj pa vsako uro več. Že dan po četrtkovi seji nadzornega sveta so nekateri zaposleni začeli govoriti o štrajku pa o zbiranju podpisov in podobnem. Navezanost zaposlenih na upravo podjetja ali direktorja je sicer legitimna in v ekonomski teoriji morda celo zaželjena, vendar v pogojih lastniškega odločanja o upravljalcih podjetja nekoliko zastarela. Dejstvo je namreč, da lastniki podjetja lahko počnejo z upravo takorekoč vse. Lahko jo imenujejo, jo kaznujejo, nagrajujejo in jo odstavljajo. Kaj si o tem mislijo delavci je zgolj predmet razprav a na same odločitve ne vpliva prav posebej. Nadzornemu odboru in predsedniku dr. Kovaču niti ne bi bilo treba razlagati, zakaj so se tako odločili, vendar očitno niti nadzorniki niso imeli najbolj čiste vesti Glede na razdrobljenost lastniških deležev so menda o zamenjavi obvestili le nekaj več kot 50 odstotkov lastnikov pa še pri teh je bilo nekaj nejasnosti, saj po izjavah predsednice sveta sindikata direktor naj večjega strateškega partnerja iz Londona ni nič vedel o zamenjavi, očitno pa je bil z njo seznanjen slovenski predstavnik angleškega Man-a. Kakorkoli že, nadzorniki so dosedanjemu direktorju očitali predvsem slabo organizacijo vodenja podjetja in slabo sodelovanje s člani upravin drugimi vodilnimi delavci v podjetju, ki se jih je v teh 13-tih letih zvrstilo kar veliko. Nekateri so odšli sami zaradi nezmožnosti sodelovanja z direktorjem, druge je direktor odstavil, tretje je postavil mimo nadzornega odbora, nekateri pa so bili takorekoč nenehno na prepihu, kot naprimer odgovorni za marketing. KAM PO PRIMERNO DARILO? Darilo, namenjeno dobremu počutju ali zdravju je vedno pravo darilo, gotovo bo lepo sprejeto in koristno uporabljeno. Nekaj idej ? Anatomski vzglavnik, masažna banjica za noge, inhalator, perilo moči (energija iz okolice naravnost v vaše telo), vodni filter (nič več nakupov vode v plastenkah), kozarci za pijačo proti stresu ali za hujšanje, merilnik krvnega tlaka, protibolečinski stimulator, brezkontaktni termometer za starše z malimi otroki, lučka iz kistalov kamene soli, relaksacijska in protistresna kozmetika.Ste odkrili pravo? UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Pa vendar ni mogoče mimo ugotovitve, da je Matjaž Čačovič prevzel podjetje, ki je bilo komaj uspešno a je v teh trinajstih letih povečal njegovo vrednost za šestkrat, zgradili so povsem novo tovarno, odprli številne obrate po nekdanjih jugoslovanskih republikah, utrjevali svojo prisotnost na azijskih trgih in bili na borzi vseskozi dobro in zanesljivo podjetje. Takšna utemeljitev nadzornega sveta je zato kar olajšanje, saj bi bilo vse skupaj precej bolj nevhmo, če bi se pokazalo, da se za rezultati Droge skriva slabo poslovanje. Tudi Droga je v teh letih imela nekatere slabe poslovne poteze, čeprav tega ni bilo opaziti pri njenih finančnih pokazateljih. Matjaž Čačovič je trenutno še na bolniški (bil je tudi med sprejetjem sklepa o njegovi zamenjavi) in napoveduje, da bo o pravih razlogih za odstavitev še slišati. Tudi zaposleni se še niso povsem sprijaznili z novonastalo situacijo, vendar se zdi, da so dogodki že krenili novo pot. Novoimenovani predsednik uprave, Andrej Božič, je v predstavitvenem nastopu skušal predvsem umirjati strasti in napovedoval, da se bo maksimalno posvetil delu in urejanju odnosov s sodelavci, zato bo med tednom služboval v Izoli, čeprav sicer stanuje v Kranju. Drugi član uprave je dr. Jožko Peterlin, finančnik, ki je v upravi že 13 let, iščejo pa še vrhunskega strokovnjaka za komercialno področje, saj jih na tem področju čaka največ dela. Na namig o vplivu politike na poslovanje, povezovanje in kadrovske spremembe v Drogi pa je dr. Kovač odgovoril, da je politika prišla v podjetje le s prihodom Tomaža Vehovarja, ■HMHn g tajnika Slovenske ljudske stranke, ki ga je I prejšnji direktor, menda brez vednosti ' - " ’ •' nadzornega sveta, imenoval za izvršnega direktorja za indonezijski trg. O svojem članstvu in povezavah z LDS pa je povedal, da pri strokovnih odločitvah niso imele nobenega vpliva. Analitiki pa vedo povedati tudi to, da se bo čez štiri mesece iztekel mandat članom nadzornega sveta, ki je vrsto let očitno dopuščal napake, ki jih zdaj očitajo bivšemu direktorju, in so si člani pač želeli povrniti nekaj kredibilnosti pri lastnikih. Glede na odmevnost akcije jim je gotovo uspelo. (DM) OMEJENA DARILA ZA JAVNE USLUŽBENCE Bi radi obdarovali kakšnega občinskega ali državnega uradnika? Pazite, kaj mu boste odnesli. Letos je bila namreč sprejeta Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, ki natančno določa omejitve pri sprejemanju daril javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem službe. Bistvena določila so: Javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe Javni uslužbenec sme sprejeti priložnostno darilo manjše vrednosti, ki ne presega vrednosti 15.000 SIT, v koledarskem letu pa sme javni uslužbenec prejeti več priložnostnih daril zanemarljive ali manjše vrednosti od iste osebe do skupne višine 30.000 SIT. O vsakem prejetem darilu, ki presega vrednost 5.000 SIT, mora javni uslužbenec izpolniti obrazec za vpis v seznam daril ki ga vodi upravna enota. Darovalec mora ob izročitvi darila izpolniti tudi obrazec na katerem vpiše uzakaj komu daje darilo in še nekaj podrobnosti. Skratka, če vas bo prijelo, da bi načelniku ali županji odnesli darilo, potem jima podarite kaj majhnega, priročnega in simboličnega, razen če vam je do izpolnjevanja formularjev in utemeljevanja, zakaj ste se sploh odločili za obdaritev. Žalostna nedelja mlade generacije KAJ BI LAHKO STORILI PA NIS(M)0 ? Dva predvsem žalostna dogodka sta zaznamovalo nedeljsko zgodnje jutro in dopoldne. Ponoči so imeli policisti opravka z bojevitimi mladci na Belvederju, ki so jih napadli z vsem kar jim je prišlo pod roke, skoraj opoldne pa je na nepojasnjen način v domači postelji umrl štirinajstletnik. Najprej so se oglasili mediji, nato še županja s tiskovno konferenco, ki naj bi predvsem pokazala, da nam v tej občini ni vseeno, kako živijo, se zabavajo in kaj vse počnejo naši najstniki in mladostniki. VSAKA SMRT BOLI, TAKŠNA PA ŠE POSEBEJ Policijsko obvestilo o dogodku je bilo zelo skromno in tudi na tiskovni konferenci novinarji nismo izvedeli veliko več, saj sta komandir policijske postaje Izola, Viktor Zinreih in psihologinja Bojana Gobbo iz Centra za socialno delo Izola pojasnila, da gre v primeru, takrat še nepojasnjene smrti štirinajstletnika, za mladoletno osebo in da je treba že zaradi strokovne etike in pietete do staršev in sorodnikov podatke o pokojnem obvarovati pred radovedno javnostjo. Poleg tega je treba počakati na obdukcijo, ki jo je naročila preiskovalna sodnica, zato o vzrokih nenadne smrti res ne gre sklepati vnaprej. Policisti so obvestilo o smrti otroka (saj to štirinajstletnik tudi je) prejeli nekaj pred dvanajsto uro v nedeljo, ko so na domu že bili reševalci prehospitalne enote. Zdravnica je lahko le ugotovila smrt otroka, preiskovalci, ki so takoj prišli na kraj dogodka pa niso našli ničesar, kar bi dalo slutiti, da je bil pokojni pod vplivom prepovedanih substanc, kot se je takoj razširil glas po Izoli in so povzeli tudi nekateri mediji. Starši in brat so bili na tleh in še bolj prizadeti zaradi takšnih namigovanj, saj je njihov mlajši sin umrl v domači postelji, takorekoč sredi dneva. DVE URI ZA SLOVO Težko je biti novinar v majhnem kraju, kjer se vse dogaja takorekoč pred nosom. In ker živimo v neposredni soseščini družine, ki jo je doletela ta nesreča, smo celotno nedeljsko dogajanje spremljali neposredno in zato tudi vemo, da ob takem dogodku enostavno ni mogoče ohraniti nekakšne novinarske ravnodušnosti oziroma distance. Pa vendar. Naj obnovim dogodke, ki so se vrstili nekako tako-le: Nekaj pred dvanajsto uro smo na ulici pred hišo srečali pokojnikovega brata s telefonom v roki in prestrašenim pogledom, ko nam je s tresočim glasom sedemnajstletnika povedal, da brat že deset minut ne diha več. V hišo so že vstopali reševalci prehospitalne enote, vendar je bilo kmalu jasno, da bo njihova intervencija neuspešna. Mimo so prišli prijatelji obeh bratov, si izmenjavali začudene in prestrašene poglede in novica je kot blisk šla od enega do drugega. Potem so prišli policisti in kriminalisti, pa preiskovalna sodnica in takrat je bilo jasno, da našega mladega soseda, dobrega znanca in skoraj prijatelja, ni več. Na koncu so prišli delavci pogrebne službe in na očeh mimoidočih položili pokojnega v krsto, ki je odprta čakala na ulici. Vse skupaj se je zgodilo v dobrih dveh urah in milega življenja ni bilq,vgč. SPLET NESREČNIH OKOLIŠČIN? Seveda ni običajno, da štirinajstletnik umre kar tako, zato je ljudski glas hitro potoval naokrog, prav presenetljivo pa je najprej zaživela verzija o odvisnosti in pretiravanju, ki pa ji tisti, ki smo ga poznali, nismo verjeli. Zdravnica ni našla nobenih vidnih znakov, ki bi lahko potrdili takšno ugibanje, kolikor smo fanta poznali pa ni sodil med tiste, ki brez nevarne pomoči ne znajo živeti. Prej je mogoče, da je smrt nastala kot splet različnih nesrečnih okoliščin, najpogosteje pa je bilo slišati, da bi se fant lahko zadušil v izbljuvkih. Kot je povedala Bojana Gobbo iz Centra za socialno delo v Izoli mladostnika in njegovo družino poznajo in prav zdaj so, s šolo in drugimi inštitucijami usmerjali njegovo rast in dozorevanje. Prav zato jih je dogodek toliko bolj pretresel in jih ponovno opozoril, da je treba še več storiti za mlade, ki imajo težave z odraščanjem in iskanjem mesta zase v tem prostoru in času. Županja Breda Pečan je priznala, da kljub velikim željam in številnim akcijam v občini in družbi nasploh še nismo dosegli stopnje družbene skrbi, ki bi mladim ponujala varnejšo in lepšo mladost. "Takšni dogodki nas pretresejo in opozorijo na to, da nikoli nismo naredili dovolj in da nam za ustvarjanje lepšega okolja in boljših medsebojnih odnosov nikoli ne sme biti žal ne časa ne denarja." Barbara Motoh, ki vodi skupino Zvezdice pri Društvu prijateljev mladine iz Izole je povedala, da je bil maja z njimi na Pohorju in čeprav so nekateri namigovali, da bi znala imeti z njim težave kot nekateri učitelji v osnovni šoli, se ni zgodilo nič posebnega. Še več. Bil je del tiste velike družine otrok in na dan so prišle vse tiste dobre lastnosti, ki jih je včasih skorajda skrival, ko se je boril z okolico za svoje mesto v družbi. ZA SPOMIN Spominjamo se ga, ko je komaj shodil a je že bil mali veliki mož. Čeprav manjše rasti in mlajši po letih je bil odločen in samozavesten, tako da je znal voditi tudi starejše in večje od sebe. Rad se je postavil in rad je bil starejši kot je bil v resnici a je vsake toliko le prišla na plan njegova otroška duša. Morda takrat, ko je prišel po pomoč za domačo nalogo ali ko je pomagal pospravljati prizorišče po končanih koncertih za liziko in žvečilno gumo. Odraščal je prehitro, bil je tudi tam, kjer ne bi smel biti, počel je stvari, ki jih ne bi smel početi, a smo vsi vedeli, da ima možnosti in da se bo, ob podpori tistih, ki to znajo, lahko izvlekel in postal to, kar je v resnici želel postati. Hoteli ali ne, bil je del naše ulice, del tega mesta. Eden v vrsti podobnih mladih ljudi, ki iščejo bližnjice skozi življenje, čeprav so strme in nevarne. Njegov odločen, skoraj odrasel glas in odločen korak je še zdaj čutiti v zraku. Mi pa se spominjamo njegovih besed ob pogledu na knjige v knjigami. "Kako srečen je človek, ki lahko prebere vse te knjige!" Sladžanu v spomin in vsem nam v opomin Bil je poletni večer, ki sem si ga želela polepšati ob poslušanju petja argenrtinskega kvarteta. Oder je bil postavljen pred lokalom med Koprsko in Ljubljansko ulico. Takoj ob prihodu mi je pokvarila vzdušje družba pred lokalom. Za skupno mizo so sedeli trije odrasli in dva mlajša fanta (zagotovo ne polnoletna). Vsi so veselo praznili kozarce s pivom.Eeden izmed fantov je bil Sladžan. Zakaj so mi pokvarili večer? Ne zato, ker so počeli kaj nedovoljenega. Večer so mi pokvarili zaradi moje in vaše brezbrižnosti. Nihče med nami ni reagiral, niti na skrivaj. Sama sem se raje umaknila v zadnjo vrsto, da mi skupina ni bila preveč na očeh. Včeraj je bila nedelja. Pri poročilih so oznanili , da je v Izoli na nepojasnjen način umrl 14-letni fant. Takoj sem se spomnila lepega poletnega večera. Mislim, da sem, kot mama mladoletnika, dolžna Sladžanu opravičilo. Opravičilo za tisti lep poletni večer, ko sem nalašč zaprla oči, da ne bi videla njegovega stanja in, da bi kljub vsemu lahko uživala v glasbi. Sladžan in njegova mama naj mi oprostita! Vsem tistim, ki so uživali na tistem koncertu pa misel Frana Miličinskega Ježka: NE SEGAJ PO ZVEZDAH! BODI SREČEN DOKLER SI ČLOVEK MED LJUDMI, A BOJ SE DNEVA, KO BOŠ KAMEN MED KAMNI! in prošnja: če kdaj opazite mojega otroka v takem stanju, mi sporočite in nikar ne zaprite oči! mama JP KOMUNALA IZOLA D.O.O., Industrijska cesta št.8 6310 Izola OBVESTILO O DELNI IN POPOLNI ZAPORI Obveščamo vas, da bo za potrebe izvajanja gradbenih del na sanaciji kanalizacije na Kosovelovi ulici, Cegnarjevi ulici in Premrlovi ulici, izvajalec del JP Komunala Izola d.o.o. s podizvajalci, skladno z dovoljenjem za zaporo občinskih cest Urada za komunalni razvoj Občine Izola, št. 344-09-31/2003 z dne 11.12.2003, izvajal v času od torka, dne 16.12.2003 do petka dne 16.01.2004 občasne zapore naslednjih ulic: - Kosovelove ulice med Premrlovo ulico in Ulico ob Pečini; - Prem Nove ulice; ter popolne zapore naslednjih ulic: - Cegnarjeve ulice - Kosovelove ulice na odseku med Trgom Sv.Mavra in Ulice ob Pečini Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa. Vse prizadete prosimo za razumevanje! ZASTAVLJALNICA - MENJALNICA _•. posojila Haider 's **'"'*? Cankarjev drevored 5.6310 Izola ftPkfpkUSBPt tel.: 05 840 10 90 Jftr« vwwvjniders.com POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE: ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OD. POKOJNINE, AVTOMOBILOV IN OSTALO. UGODNE MENJAVE *** HITRO UGODNO Del. las: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 14.do IB.ure v soboto od 8. do 12. ure Simonov ff zaliv želi vsem bralcem s/ v VESEL BOŽIC in SREČNO NOVO LETO in Vas vabi v prenovljeno restavracijo giam ifiiim.: SILVESTROVANJI n.am, NOVOLETNI PLES oi.oi.2oo4 Zabaval Vas bo ansambel Ivana Korošca INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel.: 05/ 660 - 31 - 00, fax: 05/ 641 -84 - 02 ali osebno na recepciji hotela HTP Simonov zaliv, d.d. Izola NOVOLETNA PONUDBA Panasonic KLIMATSKE NAPRAVE Model CS E9CKP z INVERTERJEM cena z montažo in DDV-jem (8,5%) 220.000j00 SIT MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA (do 12 obrokov) PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS Knap Vili s.p. Tel.: 05/ 6400 820 Okt. revolucije 20 GSM: 041/ 650 671 6310 IZOLA www.viking-klima-sp.si Zavarovanje na dosegu roke V sredo smo odprli dve novi prodajni mesti v Supernovi in Mercator centru v Kopru. Obiščite nas in če boste sklenili novo premoženjsko zavarovanje, razen zavarovanja avtomobilske odgovornosti, vas bomo obdarili z gotovinskim bonom v vrednosti od 5 do 75 tisoč tolarjev. Prazniki bodo lepši, če boste sklenili pravo zavarovanje. Želimo vam vesel Božič in Srečno novo leto! Pripravljeni na vse. triglav Nogomet AVTOPLUS KORTE BLIZU VRHA Lanski prvak tretje nogometne lige zahod- moštvo Avtoplusa Kort, tudi letos niza dobre rezultate. Po končanem jesenskem delu so tik za petami ekipi Grafist Portorož Piran, za katero zaostajajo le za točko. Kortežani so po zmagi nad omenjeno ekipo v zadnjem kolu || tudi edina neporažena ekipa, imajo