Kn:¡i2." GLASILO delovnega kolektiva zf iskra - industrije ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRAN1 Pismo iz RIZ: Presegli smo lanskoletni plan Te dni so bik v Rižu Številni: sestanki, na katerih so z véseljem in ponosom go-vórüo, da je "izvršen lansko- ■■ ietr.i plan oz. jo presežen za 50%. To je vsekakor velik uspeh. . Posebno, če vzamemo v obzir pogoje, pod katerimi ano delali leto čini in še več (zaostanki zaradi požara), Mnogi so se spraševali, kako se bo RIZ opomogel, ker je imel toliko problemov. Kijub ffite težavam fino dokazati,,da ima podjetje, take; delavce, da mu je perspektiva zagotovljena Danes tudi drugi verjamejo to Morajo verjeti naišarft ' argumentom, ker so le-ti jasni in nedeljivi. ! Nayajamo samo nekaj ber sod iz zasedanja delavskega sveta, ki so mu prisostvovali, številni' gostu, predstavniki družbeno-političmh - forumov in' sorodnih ‘ podjetij in priznanja,, ki so nam jih;: tedaj’' dali vidni voditelji življenja v našem mestu. Dr. Emil Ludviger, predsednik Gospodarske zbornice mesta Zagreba je dejal: »Rezultati Riza so izredni ne samb v Zagrebu, temveč, tudi izven zagrebške industrije. Z moje strani vam lahko rečem, da bomo tudi v bodeče po našito, močeh pomagali. V taki skupnosti, kot je ISKRA — RIZ lahko in morate pričakovati še boljše rezultate. Vaš primer je ohrabrujoč in žeto, da vztrajate in da svoj letat plan izvršite do. konca. Nikola Šego ta, predsednik mestnega sindikalnega sveta je med drugim iz j aivil: »Mi smo vedno imeli v vas yero, ker delate na področju, fc ima vsak dan večji promet in zato, ker so nam bile poznane vaše želje in namere, da uspete. Vaši napori in pripravljenost ‘celega vašega kolektiva, da z velikim trur • dom vztrajate in napredujete, so tudi nas pridobili. Rezultati so prav zato Veliki. Lepo i*h je slišati. So veliki • ne samo v okviru mosta ali republike, ternveč. v okviru naše zemlje. Vi ste podjetje, ki . mu je treba niiditr pomoč Pri vseh naporih. Želim vam mnogo uspehov pri vašem nadaljnjem delu!« ... Besede predsednika delavskega sveta Zvonka Glazera: »V odnosu na prejšnja db-'tfobja in poleg pogojev gos-, .podarjenja, na,katere podjetje ne inore direktno delovati ® vplivati (ostra restrikcija kreditov, uvedba klirinških plačil, novi devizni predpisi idr.) je moč .reči,, da je kljub temu naše podjetje v letošnjem poslovanju doselo vidne rezultate, predvsem zaradi izrednega napora vseh delavcev in discipline, hkrati pa tudii zavesti, da jé le v prb-dutotivnoštii, ekonomičnosti in rentabilnosti — rešitev. Prav zaradi že omenjenih težav. pri gospodarjenju je letošnji . rezultat Riza bolj zapažcn. Prav je, da nas to še bolj ogreva, |da vžtra jamo v tem. pravcu in vzdignemo proizvodnjo na še višji nivo. ■- Zaključno s 5. septembrom t.1 smo izvršili plan proizvodnje v vrednosti od 91,862,996 N din, kar predstavlja več kot je znašala lanska celoletna, proizvodnja. Obrat oddajnikov je colo presegel svoj letošnji plan proizvodnje. 'Ta rezultat n am vl iva ' nove moči, da še- 'bolj fors ramo proizvodni plasman. Ta uspeh nam daje vero; da bi laliko začeli s saniranjem našega ekonomskega položaja in š kreiranjem adekvatnega dohodka, ki ga pričakujemo ob koncu tega leta. Ko primerjamo finančne pokazatelje ustvarjenega rezultata v prvem letošnjem polletju oz. če ga primerjamo z istim obdobjem lani, vidimo, da je v tem letu naprav-(Dalje na 6. strani) Po uvodnih besedah govornikov je predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, tov. Stane Kavčič sprožil delovanje računalnika CDC 2100 v novem elektronskem računskem centru na Stegnah v prostorih tovarne elektronskih naprav Slavnostna otvoritev elektronskega računskega centra V ponedeljek, 5. oktobra t. leta so se v avli Iskre - tovarne elektronskih, naprav v Stegnah zbraB številni zastopniki^ izvršnega sveta, ljubljanske Univerze, instituta »Jožef Stefan« in združenega podjetja Iskra, da bi slovesno Odprli novi elektronski računski center, katerega sofinancirajo navedene institucije za svoje potrebe. Med gosti, iki so se udeležili te slovesnosti, je bil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, tov. Stane Kavčič, ki je po govorih dr. Damjana, prorektorja ljub- ljanske univerze, Ing. M, Grudna in generalnega direktorja združenega podjetja Iskra, Vladimira Logarja, prvi pognal inštalirane naprave elektronskega račun-' skega centra. Gostje so si nato ogledali delovanje računalnika in vseh njegovih naprav v sodobno urejenem novem računskem centru, ki bo koristna pomoč tako javnim službam, kot univerzi in našemu združenemu podjetju. 15 mednarodna razstava »Sodobna elektronika« v Ljubljani V torek 8. oktobra je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprta letos že petnajsta mednarodna , razstava »Sodobna, elektronika«, ta tradicionalna Udeleženci otvoritvene slavnosti šanjem izvajanja ing. Marjana ob 15. mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« med poslu-Grudna, prorektorja ljubljanske univerze prireditev, M vsako jesen prikaže .domače in tuje dosežke na področju sodobne elektronike, ki postaja vedno širše ih pomembnejše tudi- v. dandanašnji industriji.; Letošnjo razstavo je dvoril prorektor ljubljanske univerze, ing.., Mirjam,Gruden, krije v svojem otvoritvenem govoru. med drugim dejal, .da je vsakoletna razstava ..»Sodobni elektronika« najbolj veren prikaz naših prizadevanj in dosežkov na področju elektronike, ki si. vse odločneje utira pot v našo industrijo. Na letošnji razstavi »Sodobna elektronika« razstavlja. 240 domačih ih tujih proizvajalcev s .področja, elektronike iz 21 držav ,ki na tem področju največ pomenijo: Tako kot vsako leto doslej, bodo v času razstave tudi nekatera strokovna' predavanja, posvetovanja in simpoziji, na katerih bodo strokovnjaki izmenjal izkušnje. Temu skromnemu zapisu o sami otvoritvi, letošnje razstave, bomo v prihodnji številki dodali pregled razstave, . ki nam ga bo pripravil sodelavec Marjan Kralj. Izvoz v septembra Mesečni plan izvoza s no skupno presegli za 31 odstotkov Kot vse zadnje mesece je bil tudi septembrski izvoz zelo «goden za naše združeno podjetje, izvozili smo izdelkov v skupni vrednosti 685:943,-5.8 -dolarja, kar je glede na postavljen izvozni plan za 31,23 odstotka več kot je bilo predvideno. Tudi če odštejemo delež BIROJA ZA AVTOMATIZACIJO ŽELEZ-NIC je bil čisti izvoz še v vedno dokaj visok, -saj je -presegel vrednost ped milijona dolarjev. Poleg tega je bila razdelitev p» -posameznih -valutnih področjih zelo ugodna. V -zahodne države :s konvertibilnimi • valutama smo izvozili 71 odstotkov vrednosti izddkov, v vzhodne države klirinškega področja 26 odstotkov in druge države le 3 'odstotke. Na septembrski izvozni listi se je zvrstilo 29 držav, od tega je izvozila ELEK.TRO-MEHANTKA kar v 19 držav. Prvo mest-o z največ nakupi pri nas so imele ZDA. Tej slede po padajoči vrednosti: Romunija, Zahodna' Nemčija, Vzhodna Namjija, jltalija, Anglija idr. Izvoz v Turčijo, ki je bila nekdaj vedno na prvem mestu, je bil to pot neznaten. Posamezne organizacije -so po podatkih PSO takole izpolnile .septembrske izvozne zadolžitve: organizacije oz. enote izpolnitev y-% Elekteomehamka, Kranj 139,1-1 Kondenzatorji, 'Semič 82)63 "Elektromotorj i, Železniki 103,59 Elementi, Ljubljana 88,68 Avtomatika, Pižan 71,69 Instrumenti, lOtoče 138,60 Elektronika, Horjul 132,22 Polprevodniki, Trbovlje ’ lll;54 Aparati, Ljubljana 221,06 Avtoelektrika, Nova Gorica B5,® Usmerniki, Novo mesto 100,110 ZZA, Ljubljana o,00 UAŽ, Ljubljana . . loo’oa Sprejemniki,v-Sežana 100,0(jt Mikron, Prilep 100,00 Ostali izvoz PSO 100,00 Posamezna izvozna pod-rečja PSO s® takole izpolnila septembrski plan izvoza: izpel- région nitev Afrika 126,05 Južna Amerika 56$) Azija - Avstralija 153;84 Severna Evropa 98;57 Srednja Evropa 104,44 Južna Evropa 137 29 SEV I 69,81 SEV II 146,79 SEV HI 150,00 Turčija 1O0;OO ZDA 94,24 PSO 100,«) Seznam, izvoznih izdelkov se .v minulem mesecu -bistre-, no ni izpremenil. Prevladovali so elektromotorji, elektronski sestavni deli kot upori, kondenzatorji, potencio-, metri, magneti, feriti, polprevodniki in releji, kinoprojektorji, telefonske centrale in telefoni, rotacijski stroji, števci, gramofoni, brivniki, kazalčni ter elektronski merilni- instrumenti,1: av.toeiek-trični deli, usmerniki in signalne naprave. V devetih mesecih ah tri Čeferine -Leta /step izvozili skupno za 6,905.264 dolarjev izdelkov, kar popolnoma ustreza predvideni izvozni dinamiki. Marjan Kralj Upravni odbor Zavoda bo poslal svoje pripombe k predlogu načel organiziranja raziskovalno-razvojnih funkcij v iZP vsem proizvodnim organizacijam v sestavu ZP, vsem članom UO ZP Iskra h pripombo, da bi o njih razpravljal in zavzel svoje stališče. Ge bo DO' ZP Kljub pripombam oz. stališčem dal imenovani predlog v javno razpravo brez sprememb, ,bo upravni .odbor zahteval obraz_ ločitev, zakaj stališča Zavoda niso bila upoštevana. Z razmejitvijo ko-mercialno-tehnične dejavnosti na področju varilnih naprav med ZZA in' PSO prevzema slednji tudi terensko delo, ki Zajema prodajo rezervnih delov, . servisiranje ' in demonstriranje varilnih naprav. Zadevno je DO ZZA sprejel sklep, da zaradi omenjene razmejitve dejavnosti prena- Predlcg za celotno združeno. podjetje je predvideval organizacijo po branžah, kar je .zelo dobra teoretična rešitev. vendar praktično tega ni moč izvesti . v sedanji situaciji. Zato je team predlagal spremembe tistih delov organizacije, ki .se v praksi lahko izvedejo. Organizacija po branžah je v tem predlogu tudi upoštevala in predvidela prodajno-projektivne biroje in prodajne oddelke s skupnim poslovanjem v okviru »Marketinga«. S tem je priznana avtoriteta tovarn in avtoriteta podjetja, ki naj vodi skupno prodajno politiko združenega podjetja Iskra.. Predlagane so sledeče tržne enote: »marketing«, proda jno-proiektivni biroji in -prodajni oddelki, tr-govsko-servisna mreža (PSO), Nabava in Izvoz, BAZ in Montaž«. Prodajni oddelek Pričujoči posnetek je z nedavnega sejma, oz. razstave jugoslovanske industrije v Leningradu. Med številnimi jugoslovanskimi razstavljalci se je sovjetskim obiskovalcem dostojno predstavilo tudi naše združeno podjetje; ki je ob tej priložnosti prikazalo del svojega proizvodnega programa in vzbudilo dokajšnje zanimanje S seje UO Zavoda za avtomatizacijo ša ZZA brezplačno na PSO v te namene nabavljeni terenski avto s pogojem, da ga bo uporabljal izključno v dogovorjene namene. DO je v nadaljni razpravi zahteval tudi pojasnilo, če je uprava ZP Lskra kaj tikreni- Na 10. seji upravnega odbora ZZA so člani UO razpravljali o poslovanju v avgustu in obravnavali predlog načel organiziranja raziskovalno-razvojnih funkcij v ZP Iskra. Podatki o izpolnjevanju" piana za januar — avgust 1968 kažejo, da j,e izpolnjeno 70% letnega plana realizacije. Manj zadovoljivi so podatki p vezavi sredstev, saj se je -spet povečala v tistih postavkah, ki so vedno predmet razprave, to je v zalogah materiala in nedokončanih nalogah. Sam obračun poslovnega uspeha izkazuje, da so končno vsi sektorji; vključno z KRS II pozitivni (z izjemo oddelka za oblikovanje v STS, tehnične optike in nekaterih oddelkov v KRS H). Upravni -odbor je sprejel odločitve svetov -delovnih enot o višini izplačil OD in ugotovil, da nekateri oddelki izplačujejo vsa razpoložljiva sredstva in si ne zagotovijo nobenih rezervnih -sredstev, kar pa ni prav. Upravni odbor je bil informiran, da so v oddelku 341 zvišali OD, čeprav prekoračujejo vezavo sredstev. Zato je DO mnenja, da enote, ki prekoračujejo planirano vezevo sredstev, ne bi smele zviševati OD. DO je bil informiran o pripombah strokovne skupine, ki jo je imenoval direktor Zavoda, ki je obravnavala predlog načel organiziranja raziskovalno-razvojnih funkcij v ZP. Upravni odbor je bil -mnenja, da so te pripombe -dovolj tehtne. Pri organizaciji raziskovalno-razvojnih funkcij naj bi bil osnovni poudarek na programu dela, hkrati pa se postavlja vpra? sanje, kako financirati ta program, kajti šele potem bi lahko reševali vprašanje- organizacije. UO je bil mnenja, da bi bilo treba vse napore v okviru ZP prvenstveno vlagati v to, dapridemo do dobrega programa dela in urejenega načina financiranja postavljenega programa. Po razpravi je DO sprejel sklep, -da je treba predlog načel organizacije raziskovalno-razvojnih funkcij v ZP Iskra pred javno razpravo korigirati na podlagi pripomb. la z ozirom na sklep Zavoda, da naj zavzame uprava ZP stališče do polprevodniške dejavnosti in tehnične optike. Dpravni odbor je bil tudi mnenja, da bo treba v najkrajšem času temeljito razpravljati o problematiki financiranja razvojne dejavnosti (polprevodniška dejavnost, elementi, radijski sprejemniki, dejavnost 1). ABC INSTRUMENTI — OTOCE S seje upravnega odbora člani upravnega odbora se v načelu strinjajo s predlogom organiziranja tržnih funkcij Na zadnji .seji so člani DO predvsem razpravljali o predlogu tržnih in razvojnih funkcij v ZP Iskra. Na razna vprašanja je odgovarjal član teama (tima), ki je -sestavil predlog načel organizacije tržnih funkcij — tov. Boris Krystufek, iti je med drugim dejal: »V določenih organih v tovarnah, kakor tudi PSO, že dalj- časa razpravljajo o organizaciji prodaje v združenem podjetju; narejene so bile tudi razne študije, pri katerih so sodelovale tudi inozemske institucije. Na osnovi razprav je bil imenovan team, ki je ta načela izdelal. Vsi.se v bistvu strinjamo z ugotovitvijo, da je , področje prodaje za vsako podjetje izredno važnega pomena. Iskra je s tem, da ima svojo prodajo že 15 let, v neki prednosti pred drugimi podjetji, vendar pa moramo organizacijo prilagoditi .‘sedanjim potrebam, če "hočemo to prednost obdržati. Zavedamo se, da je treba v takem podjetju, kot je naše, nastopati na tržišču koordinirano, zato poudarjam, da tu ne gre za centralno funkcijo, pač pa za koordinacijo. Povečati je treba odgovornost prodajnih institucij in -omogočiti tovarni večji vpliv na prodajno politiko za tiste dele programa, ki so proizvodnja te tovarne. je lahko v sestavu tovarn, kjer pa se izdelki tovarn združujejo v določenem prodajnem sektorju, so predvideni proda j no-projektivni biroji (PPB). Tovarna »Instrumenti« je vključena y" PPB sestavnih delov, opreme in naprav za jaki tok.« Zaključki razprave upravnega odbora so pokazali, da se le-ta v načelu strinja s predlogom, vendar s pripombo, da je treba .zagotoviti enotno nastopanje na tržišču. Prav tako je potrebno tudi jamstvo, da ne bo prelivanja sredstev. Dpravni odbor je imel le pomislek pri PPB sestavnih delov, opreme in naprav za jaki tok, ter poudaril, če bodo iz tega biroja izstopili »števci«, bodo morah imeti tudi »instrumenti*.s voj prodajni oddelek. H koncu so idejah: treba je določiti, da bo »marketi ng«. vsako leto izdelal svoj program; čimprej je .treba izdelati predlog finančnega poslovanja, ki je sedaj še odprto, na osnovi katerega bedo organizacije lahko .zavzele končna stališča. Ado v >tft%ko°3Sh de£evpre' Z letne mladinske konference Pred kratkim so imeli v na-aBBvarni RIZ 'v,* Zagrebu siromno slavnost, na kateri, so v članstvo Zveze komunisti» sprejela. trideset delavci ¡n delavk iz vrst inJadih. Večina- izmed na novo sprejetih mladincev in mladink je bila- sprejeta v Zvezd- komunistov na lastno- željov nekatere pa- so- glede na njihovo ■ marljivost - in odnose v delovnem kolektivu predlagali starejši, člani ZK. Po nagovora funkcionarjev ZK RIZ so na novo sprejeti mladinci vsak po svoje odgvoriii na vprašanje, zakaj so, težili željo za vstop- v zvezo komunistov. Odgovori SQi Mi različni, iz; vseh pa je vela- skupna misel — kot komffinsti bodo skušali odločneje reševati, svoje delovne naloge,, predvsem- pa upajo, da bodo družno z ostalimi- člani ZK pospešili reševanje problemov, zaradi katerih razvoj tovarne in- njenih delovnih enot vselej ne teše dovolj hitro in v korak. ,s časom in razvojem. Edem izmed novih mladih članov Rizove zveze komunistov pa je menil: »Partija ne more. brez mladih, pa tudi mi mladi ne brez partije. Vem, da mi zaradi članstva, v ZK ne bo nič laže, vendar z veseljem prevzamem obveznosti,, ki jih nalaga članstvo v ZK in z veseljem in dosledno jih bom' izpolnjevali« v »Elektromehaniki« 22 mladih sprejetih v ZK @ Predstavnikov samoupravnih organov kranjske tovarne ni bilo na konferenci © Upadanje interesa za kulturo in šport @ Neuspela anketa v DE »Produkcija« @ V »Orodjarni« še vedno nimajo mladinskega komiteja ^ Na široko so odprta vrata mladim, ki želijo postati člani ZK Proslave treh zgodovinskih dni PROSLAVA OB STOLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU V nedeljo 6. oktobra se je v Ljutomeru zbralo- poleg gostov nad 30.000 domačinov in, okoličanov Ljutomera, da bi prosfaviili stoletnico prvega slovenskega tabora, po-, membnega mejnika v zgodovini slovenskega naroda. — Pokrovitelj te proslave je bil član sveta federacije, tovariš Edvard Kardelj, ki je po uvodnih govorih -imel obširen govor. Proslava stoletnice prvega slovenskega' tabora v Ljutomeru je bila hkrati povezana s številnimi športnimi nastopi in nastopi folklornih skupin ter združenih, pevskih, zborov. Ta dan je Ljutomer zares bil en sam oder, eno samo prizorišče veselega- razpoloženja, resničnega in. ve-ličastaga praznovanja,- kakršnega v tem delu Slovenije ne pomnijo. Udeleženci zbora im prodava v Ljutomeru so predsedniku ' Titu poslali tudi pozdravno pismo, v katerem -izražajo med drugim svojo zve- ' .stoSo ZK im predsedniku in poudarjajo svojo revolucionarnost, s katero neomajno stoje na braniku naše socialistične rasti. OBLETNICA VSTAJE V KOZINI Tudi v Kozini so imeli 6. oktobra, ob 25-letnici vstaje na območju Kozine, Brkinov ■ to Slovenske Istre proslavo, ki se je je udeležilo lepó . število nekdanjih borcev s teh področij in domačega prebivalstva ter gostov. Ob .tej Priložnosti so zbrani poslušali govor podpredsednika skupščine SRS. dr. Jožeta Brileja, °dkrit. pa je tudi. spomenik, padlim borcem, ki ponazarja ^upen množičen upor treh narodov na tem, področju SLO-, venije zoper fašistične okupatorje m za osvoboditev slovenskega naroda. PROSLAVA ©-LETNICE ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU V Seškovem domu v Kočevju- so se zbrali preživ-gli udeleženci zbora odpo slancev slovenskega naroda, da bi proslavili ta pomemben dogodek v naši narodni zgodovini. Zbor nekdanjih odposlancev je bil povezan z. vrsto- proslav in prireditev, na osrednji, proslavi- pa je udeležencem proslave govoril predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, ki je-med drugim dejal, da je bil zbor odposlancev slovenskega naroda pred 25 leti v Kočevju nedvomno ' eden najpo- V nedeljo, 29. septembra je bila redna letna konferenca ZMS »Iskra« — Elektromehanika, Kranj. Od 80 vabljenih delegatov se je konference udeležilo 68 mladincev ter gostje: predsednik ObK ZMS Kranj, sekretar ObK ZMS Kranj, predstavnik sindikata tovarne »Elektromehanika«, sekretar ZK, zastopnik uprave tovarne, direktor Prešernovega gledališča, ter predstavniki koordinacijskega odbora ZMS ZP Iskra, železarne Ravne na Koroškem ter »Planike« Kranj. Od' vabljenih gostov se konference ’ niso’ udeležiti predstavniki samoupravnih organov DS, UO, ZB ter Počitniške zveze. Resnica, je, da naj-višjjh. vodilnih organov v tovarni že vrsto- let nismo- srečali naj. konferenci. Mogoče so bili takrat zadržani, ali pa. se jura zdi nepomembno. priti na našo konferenco. Počitniški zveza je mladinska organizacija, ki se. bavi sko-raj izključno z organizacijo, izletov. Za ¿edino.. delovanje smo jim letos dali dotacijo v višini 100.000 S din, torej 1/4 vsega našega denarja-. Človek bi mislil, da bodo na konferenco prišli vsaj funkcionar-" ' ji Počitniške zveze in pripra-vili kratko poročilo o delovanju te organizacije, kot je, ■ bilo prvotno- obljubljeno; ostalo je le pri obljubah!-?.,,. Želja mladinskega komitega-je bila, da se konference membnejših dogodkov vs, slovenski. zgodovini. Sredi okupirane-; Evrope- in na .samem pragu Hitlerjeve Nemčije, . sredi najhujše vojne vihre doma in v svetu gEg j;e Slovenski narod utiral pot v zgodovino kot enakopraven .in suveren narod, ki samostojno odloča o svoji usodi, ki* uresničuje dlje' svojega nacionalnega ih družbenega razvoja- ter po svojih močeh prispeva k. svobodoljubnemu gibanju in progresu v svetu. Proslava ob 25-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju . je bila dostojna počastitev tega pomembnega mejnika iz naše narodnoosvobodilne borbe. Kako poteka letošnje štipendiranje y ZP Razpis štipendij za pravkar začeto šolsko leto 1968/69 me je. napota da sem • se oglasil na referatu za. štipendije ZP, kjer so mi rade volje -ppstre-gli z nekaterimi podatki, ia katerih lahko- razberemo prizadevanja našega' združenega podjetja, da bd sj zagotovilo potrebne bodoče strokovne kadre- V maju mesecu razpis štipendij iz nerazumljivega razloga ni dal pričakovanih rezultatov, saj. se je za Štipendije priglasilo, manj študentov, kot pa je. bile razpisanih. štipendij. Medtem ko je bile interesentov za štipendije na srednjih šolah, nekako dovolj, pa je bilo pogrešati - tistih, ki-bi z Iskrino- štiipenš. dij-o hoteli, študirali na ekonomski in strojni,, falcultetiv kakor- tudi.- kemično tehnologijo: Tako je bilo Ob tej, priložnosti od razpisanih. 57 novih štipendij, oddanih le 45; s tem v. zvezi pa sklenjeno', da bodo razpis v j eseni ponovili. Po »-BeLu« smo ga obja -vili. tudi v našem glasilu (v prejšnji števnlkv). Prošn je za podelitev šti.pen-; daj po ponovnem razpisu v septembru ugodno dotekajo in kaže, da jih bodo do roka — 15. oktobra v celoti podelili prijavljenim interesentom, . le, da tudi sedaj ni dosti zanimanja med študenti za študij na strojni fakulteti, medtem ko je študentov za elektro stroko dovolj. Med: dosedanjimi štipendisti Iskre jih je lani septembra dokončalo, absolventski staž 16; v letošnjem septembru pa nadaljnih 18. Zdaj študij' dokončujejo oz. opravljajo diplomo in bodo do konca prihodnjega leta v celoti vsi prišli do zaposlitve v naših tovarnah, kjer; so jim zagotovljena. ustrezna delovna mesta: Tovarne v ZP pa bi še zlasti potrebovale strojnike. V letošnjem lete so bile- vh šine. paših- štipendij vzkiaje-ne. si štipendijami v drugih podjetjih ter so se tako občutno zvišale. Najnižja,- štipendija v prvem letniku, in ob zadostnem- učnem uspehu ' znaša na primer 220 N din, medtem ■ ko. na. srednjih šolah 180 N din, najvišja v IV. letniku- 'fakultete 350 N dam j Štipendije študentje prejemajo tudi v počitniških mesecih, kar pa je. še bolj razveseljivo — tovarne sedaj, redineje nakazujejo sredstva za štipendije, kar je pred časom predstavljalo hud problem, saj namreč večina štipendistov 'živi zgolj od teh sredstev, in je bilo vsakršno čakanje na ta denar zvezano z dokaj težkimi okoliščinami zanje. V tem skromnem zapisu pa nismo povedali vsega o vseh naših štipendistih, ker tu niso všteti štipendisti tovarne elementov za elektroniko in tovarne avtoelektriičnih izdelkov v Novi Gorici, kakor tudi ne' štipendistov Zavoda za avtomatizacijo, čeprav je bila že nekajkrat izražena ugotovitev, da bi bilo v tem pogledu ugodneje; če bi referent za štipendije ZP Iskra skrbel za vse štipendiste tako, kot. je bilo pred' leti. Po. vsem tem pa kljub temu lahko z. zadovoljstvom ugotovimo, da se združene podjetje zaveda nujnosti in zato, po danih možnostih zadovoljivo skrbi za rast novega strokovnega kadra, ki ga bodo naše tovarne potrebovale v svojem nadaljnjem razvoju. -C- udeleži čim več mladih in vabljenih- gostov. Ta želja, pa ni bila uresničena, kajti mladih ljudi jg v tovarni skoraj 2000, torej množica, ki bi organizirana lahko zelo veliko pomenila in tudi naredila:., Med našo mladino ni dovolj; zanimanja za kulturo • im šport, da ne govorim o zainteresiranosti za politično, dejavnost. Kako naj potem ZMS kot organizacija v tovarni sploh kaj pomeni? Poročilo o delu mladinske organizacije je podal sekretar TK »Elektromehahika« Karla Zorc. Iz .poročila je razvidno, da se je trinajst članski komite- v pretekli mandatni dobi sestal 22 krat. Od vseh sej je- bilo 5- razširjanih, na, katerih so? prisostvovali poleg članov komiteja tudi predstavniki družbenopo-liitičnih organizacij v tovarni:, posamezni člani ObK ZMS Kranj in predsedniki aktivov po DE. . Sestanki so bili skoraj: vsi dopoldan, v času odmorov, ker se skoraj vsi člani komiteja izredno šolajo in se zaradi tega ne. bi mogli udeleži--ti .sestankov . popoldan. Komite si? je v začetku, sestavil le okvirni program, ki ga je potenj vsako trimesečje dopolnjeval glede na trenutne možnosti in potrebe.: Poleg; tega je reševali tudi tekočo ■ problematiko,, ki jo v tako: veliki tovarni-, kot je Iskra, ni malo: Organizacija seminarja za novo zaposlene, mlade ljudi je bila ena prvih nalog komiteja. Zanimive teme o tovarniški zakonodaji, viogi družbenopolitičnih, organov v tovarni in odnosih, so privabile na seminar, ki je trajal dva dni, .veliko mladih ljudi. Ža vse udeležence seminarja je bila organizirana ekskurzija v »Avtomatiko« Pezam in obrat v žužeriberku. Gospodarska, komisija'pri TK je organizirala tri proizvodne konference, ki so- z izjemo konference v produkciji, uspele. V obratu »produkcija« je bila izvedena tudi anketa med. 400 mladinci. Na žalost je bilo samo 13 anketnih listov' vrnjenih, zato anketa ni uspela. Najbolj aktiven je bil TK. na področju športa in kulture. Toda kljub temu še vedno’ ni v celoti izpolnjen zastavljeni program in sider zato, ker ni bilo pri mladih čutiti posebnega zanimanja, čeprav jih je skušala športna komisija čim več pridobiti za sodelovanje. Tradicionalna tekmo-rija 'z mladino iz tovarn »Metalna« iz Maribora, »Stol« iz Kamnika? v- raznih športnih (Dalje na 6- strani) Sedanji pogled na objekte tovarne »Elektromehanika« v Kranju Tudi obrati tovarne »Elementi« dobili organe upravljanja Po končani začasni upraivi v tovarni elementov za elektroniko, so bile 24. junija izveden« volitve v delavski svet tovarne (upravnega odbora tovarne to pot niso volili) medtem, ko je bilo določeno, da pa bodo volitve v nove'delavske svete obratov tovarne izvedene kasneje.; Volitve v delavske svete obratov tovarne elementov za elektroniko so opravili 23. septembra in so v vseh enotah potekle v naj lepšem re--du in je bilo tudi število Volivcev dokaj visoko, prav nizko pa število neveljavnih glasovnic. Določeno je bilo ob tej priložnosti, da v vsakem izmed obratov izvolijo po petnajst članov delovnega kolektiva v svoj obratni delav. ski. svet in sicer p*o sedem članov za dobo enega leta ¡j po osem za dve leti. V času po opravljenih vo-litvah v obratne delavsko svate in. do danes, so vsi d& lavski sveti že imeli prve se-Stanke, na katerih; so se kon. solidirali in je pričakovati; da bo samoupravljanje v njih znova zaživelo in. pripomoglo; -da bodo delovni- kolektivi ob-ratov še-' intenzivneje -, izpol njevali svoje naloge v prihodnje in tako prehodili še preostalo jlat za popolno sanacijo tovarne elementov. ,-r Proizvodnja »Elektromehanike« v septembru September je mesec, ko po letnem odmoru lahko tovarna zopet normalno dela. To je pokazal uspeh tudi v letošnjem letu, saj je bila dosežena zelo visoka proizvodnja, ki je precej presegla ‘naše predvidevanje. Ob koncu prejšnjega meseca po dinamičnem planu nismo imeli skoraj nobenega naskoka, do-čim se je v mesecu septembru stanje bistveno popravilo. Kljub razmeroma visoki nalogi, ki je bila postavljena za ta mesec, je bila presežena kar za 3,5 % in smo se zelo približali dnevni proizvodnji 100 milij. SD. Mesečno nalogo so dosegli vsi obrati. Samo obrat stikal je pod prvotno po letnem -planu predvideno proizvodnjo, presegel pa je nalogo, ki mu je bila postavljena po znižanem planu za drugo polletje. PROIZVODNJA V SEPTEMBRU DE Izvrš. - ______.______*/o__ Rotacijski stroji 104,0 Števci 102,5 'Stikala 85,4 Kinoakustika 108,9 Telefonija 107,3 Urni mehanizmi 201,3 Merilne naprave 123,1 Orodjarna 137,6 Produkcija delov 99,4 Vzdrževanje 362,2 Skupaj 103,5 DE »ROTACIJSKI STROJI« držijo visoko vrednost mesečne proizvodnje. Ta pa bi bila lahko še nekoliko višja, če ne bi nastopile težave pri nabavi impregnacijskega taka in krogijičnih ležajev, ki so dolgo ležali na carinskem skladišču. DE »ŠTEVCI« je imela v preteklem mesecu precej težav zaradi neredne 'dobave številčnikov, kar pa je posledica težav v oddelku za plastične mase. Proti koncu meseca se je stanje v tern oddelku bistveno popravilo in upamo, da do zastojev ae bo več prišlo. Zaradi korozijskih problemov v avgustu je redno delo v montaži stikalnih ur steklo zelo pozno, vendar je bila .kljub temu proizvedena proti pričakovanju velika količina. DE »STIKALA« je naredila precej več, kot smo predvidevali pri postavitvi znižanega plana za drugo polletje. Prodaja je namreč poslala precej dodatnih naročil, iz česar je sklepati, da se stanje pri prodaji popravlja in je najbolj kritično obdobje."za ta obrat minilo. Zaloge gotovih izdelkov so sicer še vedno zelo visoke, pričakovati pa je da se bodo postopoma zmanjševale. DE »KINOAKUSTIKA« je kljub visoko postavljeni- nalogi isto precej presegla.' Izdelana je bila predvidena .količina glav za izvoz. Tudi projektor 16 mm je bil izdelan v večjih količini,-s čimer je bil nekoliko zmanjšan .zaostanek. Visoko vrednost predstavljajo zvočne omarice, za' katerimi je letošnje leto, veliko povpraševanje, tako da jih bo v letošnjem letu -izdelanih še enkrat več, kot je bilo predvideno. DE . »TELEFONSKE NA-»PRAVE« je bila sicer uspešna, toda šele v drugi polovici meseca se je montaža končnih .izdelkov začela normalno odvijati, kar predstavlja velike težave v kontroli in odpremi izdelkov. Ce bi že od prvega dne v mesecu skušali sproti odpravljati vse zastoje, bi brez dvoma dosegli lepše uspehe, poleg tega bi !bd£La pa proizvodnja cenejša in izdelki bolj kvalitetni. Poleg premajhne količine relejev predstavlja v telefoniji največji problem stalno pomanjkanje' uporov, ki jih kooperanti Iskre ne dobavljajo v predvidenih rokih. DE »URNI MEHANIZMI« je dosegla rekordno višino proizvodnje za prodajo, Poleg velikega števila števcev pogovorov je bilo odpremi jenih tudi več električnih ur, kot je bilo predvideno. Kakor smo že omenili, je imel v septembru obrat še .vedno težave z neredno dobavo izdelkov iz plastike. DE »MERILNE NAPRAVE« je predvideno nalogo dosegla, vendar je čutiti pomanjkanje naročil, zato se lahko zgodi, da v prihodnjih mesecih proizvodnja ne bo tako visoka. Tudi v ostalih. obratih, ki delno proizvajajo za prodajo; je bila realizacija v septembru | višja, kot smo predvidevali, ,,. Mesec september je popravil tudi skupni rezultat devetih . mesecev. Ob koncu avgusta smo imeli naskok po dinamičnem planu le za dve uri, dočim se je sedaj povečal na dva dni. Nismo pa v devetih mesecih proizvedli tudi tri četrtine letne naloge. Predvideni - dinamični plan presegajo vsi . obrati, razen stikal,, iz že znanih razlogov. DEVETMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. -.V-V - _________ •' % Rotacijski stroji 101,1 Števci 100,0 Stikala 91,7 Kinokaustika 105,8 Telefonija 103,6 Urni mehanizmi 146,9 Merilne naprave 107,2 Orodjarna 148,7 Produkcija delov 80,0 Vzdrževanje 304,6 Skupaj 100,7 V zadnji četrtini leta moramo narediti še za 63.278.000 din, to sc pravi vsak'mesec po 21,093.000. Ce gledamo proizvodnjo v septembru, ta naloga ne’ bo pretežka, zato lahko računamo, da bo letna naloga dosežena , seved a , če ne bo nepredvidenih težav. V zadnjem četrtletju bo' treba še naprej forslrati' proizvodnjo tistih izdelkov, ki' jah tržišče potrebuje, kar bo zahtfe-valo od nas hitro prilagajanje potrebam. PRIMERJAVA DEVETMESEČNE PROIZVODNJE (1967—1968) DE Izvrš. ■■■■•■ _______________%_ Rotacijski stroji 160,1 Števci 96,8 Stikala ' 82,7 Kinokaustika 142,6 Telefonija 130,5 Urni mehanizmi 138,1 Merilne naprave 128,3 Orodjarna 128,8 Produkcija delov 79,4. Vzdrževanje 276,0 Proizvodne usluge 70,4 Skupaj ' 111,4 Primerjava letošnje proizvodnje v devetih mesecih z istim obdobjem lani... nam . kan; že, da se je struktura proizvodnje precej . spremenila,, kar pomeni, da je uspelo slediti zahtevam trga. Tako je zelo povišana I proizvodnja telefonije, rotacijskih strojev, kinokauštike,. kakor tudi števcev pogovora v Lipnici. Ce bomo še nadalje hitro dvigali proizvodnjo v tastih panogah, ki so za tovarno interesantne — bo cilj. dosežen. Alojz Grčar, dipl. inž. Sodeč po zapisnikih o po teku volitev v* obratne delavske svete in po seznamih iz-voljenih, lahko z. zadovoljstvom ugotovimo, da so bili skoraj povsod. v nove delavske svete izvoljeni predvsem mladi delavci, voljni po svojih močeh doprinesti čim več, k nadaljnjim uspehom abrá tov in tovarne, prav tako pa je pohvalno tudi to, da so med skupno 105 izvoljenimi člani obratnih delavskih svetov v večji meri tudi mlade delavke. . V delavskih svetih obratov tovarne elementov za elektroniko,;je namerč ..to pot kar 37 tovarišic, ki bodo, kot samoupravljavce enakovredno soodločale o pomembnih vprašanjih v. posameznem obratu. ' -ko- DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tei. 22-221, tat. 333. a s* | | »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ | | .razglaša h | naslednja prosta delovna mesta: a b —v obratu »ŠTEVCI«: ¡i 1. urejevalec I na stiskalnicah | | 3. normirec v TPP b | 2. mojster III. na stiskalnicah | b 4. samostojni analitik II. v TPP | J 5. planer II. v GPP H ! — v obratu »ORODJARNA«; | a 6- samostojni kalkulant I. | § POGOJI: pod tč. 1.: VK delavec kovinarske stroke z najmanj b ® 6-letho prakso; s pod tč. 2.: VK delavec kovinarske, stroke z najmanj h a 6-letno prakso; a J pod-tč. 3.: strojni tehnik z najmanj 4-letno prakso; | b pod te 4 strojni inženir I. st. z 2-letno prakso. ali ■ a strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso in WF-tečajem; pod tč. 5.: strojni tehnik z 2-letno prakso ali VK de-a h lavec z najmanj ¿letno prakso; \ pod tč. 6.: strojni inženir I. st. z najmanj 4-letno S ■ prakso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše ■ E tovarne do 21. 10. 1968 Aparati: Proizvodnja v septembra ® Kljub 83,59 % proizvodni realizaciji v mesecu septembru v kumulativi 99,18 % izpolnitev proizvodnega plana v letošnjem letu # Izpolnitev celbtnega načrta bo terjala velike napore, ni pa neizvedljiva # Še enkrat: »Ne samo pridne roke.. *« Uredništvo glasila ISKRA je prejelo iz Šentjerneja dopis neznanega avtorja, v katerem se Ie-ta pritožuje zaradi nerealnega informiranja kolektiva in spodbija nekatere navedbe iz članka, objavljenega dne 7, septembra letos v 33. številki; glasila pod naslovom »Ne samo pridne roke, tudi znati je treba«. Ker gre dejansko za nekaj nejasnosti oz. nesporazumov pa tudi tiskovno napako, objavljamo odgovor na dopis izpod peresa istega avtorja, kot je bil omenjeni sestavek. V mesecu septembru smo po letnem dinamičnem proizvodnem načrtu •. predvidevali dokaj skokovit porast fizičnega obsega proizvodnje. Vendar smo že v predhodnih dopustniških mesecih zaradi tržnih potreb morali obdržati raven realizacije nekoliko višje od začrtane in, ker tudi-septemberski načrt po dinamiki nismo dosegli ,saj je mesečni indeks izpolnitve le-83;59 %, je bil porast dokaj ' blag. Ker pa je kumulativna izvršitev le rahlo izpod sto, saj je zabeležena z indeksom 99.-18% smemo trditi, da bi z malenkost večjimi napori lahko obdržali slednji indeks •' na normali, ali pa ga celo rahlo presegli, kar bi pa še-vedno ne zahtevalo tako strmega porasta fi-zičnega obsega, kot je bil predviden. Če izvzamemo rezervne dele in usluge, kjer smo nekaj več kot sedemkrat presegli predvideno vrednost mesečne realizacije (kar pa predstavlja komaj dobre 3 "/o. deleža v celotnem mesečnem obsegu) smo najugodnejši rezultat zabeležili ponovno pri. stikalnih aparatih, kjer so tržne razmere diktirale zah te- . •’d;- da sprejmemo določene, naloge ■ iznad '. proizvodnega načrta, Tudi' v septembru je bil proizvodni načrt, visoko prekoračen in je indeks izpolnitve 175,59 Iz istih razlogov je pri tej skupini izdelkov tudi kumulativa naj- . ugodnejša, saj se ponaša kar z indeksom 281,48 %. Tudi pri skupim zaščitnih relejev; elementov avtomatike in signalnih naprav, ki je . po'svojem deležu v realiza-" ciji odločilna, je realizacija dokaj ugodna, čeprav je mesečni indeks izpolnitve proizvodnega načrta, samo. 89,13 %,; ?af- potrebe -, domačega, trži-šča, dbcim smo izvozne obveznosti realizirali z- indeksom 152,53 %. Kumulativni indeks pa je pri - realizaciji ta domači trg 91;85.-% za izvoz pa 144,88 %. V tej grupi izdelkov najhuje občutimo reševanje tržišča in zmanjšanje 'tržnih potreb v jugo-., slovanskem ekonomskem prodom ' za bimetalne zaščitne-releje, ker se delno zaustavlja proizvodnja oz. prodaja ustreznih kontakt or jev, h katerim, kupci prigrajujejo bimetalno zaščito. Z druge strani pa So posamezni- potencialni kupci zaradi nujne-. ® prodora ha zunanja tržila vezani na določen uvoz te tehnike, kot pariteta uvo-.“Jtojemu izvozu, kar je si-, Nacijo na. tem področju- pri-i Peljalo skoraj -v . šjepo -ulico -® je zato nujna delna-, pre-®estitev proizvodnje na tem področju. To že bolj ali manj uspešno opravljamo s povečevanjem v grupi stikalnih aparatov, čeprav zamenjava po vseh elementih ni popolnoma enakovredna. Najslabše proizvodne uspehe pa še vedno dosegamo v grupi industrijskih elektronskih naprav. Tu sirio v mesecu septembru realizirali komaj. 25,85 % predvidenega obsega po letnem' dinamičnem načrtu Tudi kumulativna' izpolnitev je v tej skupini najslabša, saj smo ob koncu septembra dosegli le 63,40 % realizacije, predvidene do tega časa letošnjega leita. V tej skupini - predstavi j a j-o naj večje težave pogoste spremembe v dokumentaciji,' zelo obširen asortiment in dokaj majhne serije, kar vse povečuje še problematika oskrbe z reprodukcijskim gradivom in. podaljšuje proizvodne cikle, ki so pri nekaterih tipih izdelkov iz te skupine že po osnovni tehnologiji dokaj dolgi.: Zato prav pri tej skupini beležimo dokajšnja planska nihanja, ki- se nikakor ne uspejo oscilirati' .tudi iznad 100. ; | če pogledamo isto pro-lz-vofthjo še po posameznih obračunskih enotah, oz. nekakšnih obratih, bomo ugotovili podobne, "oz. povezane vplive asortimenta na realizacijo, kar'pa j.e. več ali manj. j zven neposrednega vpliva samega obrata. Pri tem, ne mislimo zanikati dejstva, da lahko neposredni proizvajalci, vodstva obratov in posamezne službe bistveno vplivajo na uspešnejšo ali -manj uspešno izpolnitev, proizvodnih nalog. Toda tu he smemo" spregledati dejstva, da je vpliv strukture. . asortimenta in določena smer v proizvodnji tisti faktor, ki utesnuje manevrski prostor proizvodne incia-tive in ga vsaj navzgor-. dokaj čvrsto omejuje, če še pač podredimo - tistemu, konceptu proizvodnje. Vendar.-moramo pa prav zato toliko bolj poudariti vprašanje, ali so bile v teh omejenih pogojih izkoriščene vse- možnosti in izpolnjene vse naloge, da bi bil uspeh najboljši,, ; Po.obratih ugotavljamo naslednje indekse : izpolnitve mesečnega proizvodnega načrta v odnosu na dinamiko: Savska cesta ' 96,07 111,05 Dobrepolje 59,03 95,95 SVN — šiška 76,54 83,68 Ob tem pregledu moramo opomniti, da j‘e imel obrat, v Dobrepolju tudi v septembru 40,5 % proizvodnih delavcev na delu izven obrata in, da ■ zato", kljub’ nizki realizaciji produktivnost ni padla. S' koncem meseca septembra smo izpolnili 69,66 % .celotnega proizvodnega načrta tako, da nam v, zadnjem trimesečju preostane še dobrih 30%, Ta naloga sicer ni lahka, je pa dosegljiva; če- se . bodo vse službe in vsi delavci potrudili ter poizkušali letni proizvodni načrt ne samo izpolniti, temveč tudi prekoračiti.?' . -L- Naj takoj skraja povem, da šeni bil pred nekaj meseci v Šentjerneju povsem zaradi drugega namena, kot je napisati članek'za naše glasi-so. Ko pa sem si Zabeležil vse podatke, ki sta mi jih posredovala- šef obrata Ludvik Simonič in šef proizvodnje Avgust Bregar, se mi je utrnila odločitev, da bi bilo nemara koristno, napisati nekaj skromnih vrstic o entu-ziazmu delovnega kolektiva v Šentjerneju . zlasti, ker še je prav takrat končalo danes že. zgodovinsko obdobje začasne uprave. Zaradi tega proizvodnje uporov nisem kritično presojal z vseh -zornih kotov, ji? očital min-ule zablode in spodrsljaje, marveč sem nanizal samo nekaj novejših uspehov, podkrepljenih, is številčnimi podatki, ki: sta rpi 'jih posredovala omenjena tovariša, nekaj ugotovitev pa sem si ustvaril tudi sam, saj sem bil v, zadnjih letih večkrat v. Šentjerneju in si pri tem vsakič ogledal delo v obratu ter se Zanimal za vse novosti. Zato sem bil prav. presenečen nad dopisom anonimnega dopisnika s fingkanlm podpisom,' ki sicer pravilno, meni, da naj bi novinarji informirali kolektive, le .na podlagi resničnih podatkov, vendar je . nekoliko problematičen njegov nasvet, -da naj bi podatke dobival le od ljudi Iz neposredne ..proizvodnje (nasploh je . večna dilema vseh novinarjev — kje dobiti objektivne podatke oz, komu ' verjeti),. Da bi preveril trditve v dopisu in še dokopal do natančnih in zanesljivih podatkov; sem se odpeljal1 še enkrat v Šentjernej in zaprosil uradne predstavnike za razgovor. Na sestanku, kjer so bili navzoči: sekretar aktiva ZK Franc Bambič, predsednik sindikat .ne podružnice Anton Žbogar, predsednica mladinske organizacije Anica Medic, vodja proizvodnje uporoy dipl. inž. Blaž Tomič, vodja proizvodnje . pbiencdbm-etrdv Janez . Pintarič in šef obrata Ludvik Simonič, smo se odkrito pomenili o vseh spornih trditvah. Ugotovitve na skupnem sestanku s predstavniki šentj-er-nejskega kolektiva so: fotografinji stroj za avtomatično proizvodnjo uporov res ni n-ova konstrukcija, ven.' dar ■ je še vedno v pogonu, colo v treh izmenah; — pov-ršina' delovnih .prostorov Še je povečala v zadnjih -letih za skupnih 650 m2, če prištejemo še prostore za administracijo in konstrukcijo; —obral zaposluje sedaj 7 inženirjev,' od tega 3 diplomirane ih 4 inženirje, s priznano prvo stopnjo; — podatek,, da proizvaja obrat sedaj dnevno 400.000 potenciometrov je evidentna pomota, pravilno — na mesec. Predstavniki kolektiva v Šentjerneju so menili, da ra- . zon podatka o proizvodnji potenciometrov — 400.000 na dan namesto -na mesec — ni bistvenih napak v članku, zamerijo pa. anonimnemu dopisniku, da se- ni podpisal s pravim imenom. Ne glede na anonimnost, ki. bi ibila že sama dovolj tehten vzrok, da bi dopis zavrgli brez obravnave, se mi zdi. da bi dopisnik mnogo bolje, ravnal, če bi konkretneje obdelal proizvodno problematiko v obratu kjer dela in se seveda podpisal s: pravim imenom. S tem hi ustvaril možnosti za dialog,- pri čemer bi vrednost komentarja zelo narasla, obravnava pa bi bila tudi bolj poštena. Morebiten strah pred posledicami je bil pri vsakem objektivnem poročanju odveč, saj smo vsi zainteresirani iti obvezani za pravilno obveščanje in prikaz dejanskega . stanja v Vseh enotah naše združene ISKRE. Marjan Kralj Gostje na otvoritvi elektronskega računskega centra Z letne mladinske konference v »Elektromehaniki« Presegli smo lanskoletni plan (Nadaljevanje s 3. strani) disciplinah, ter tekmovanja z zračno puško' za prehodni pokal, so prinesla -več priznanj' in nagrad. Sodelovali smo tudi v oddaji: »Mladi pred mikrofonom«. Sami smo organizirali »Tribuno mladih« v Delavskem domu. Že' samo podatek, da smo to prireditev dobili za vodjo oddaje tov. Toneta Fornezzija, dalje člana jugoslovanske odprave na Kavkaz Franca Ekarja, najboljši slovenski beat ansambel »Bele vrane« pove, da smo se potrudili a obenem veliko tvega- li,., saj bi y primeru slabega obiska izgubili skoraj 300.000 S din. Na vso srečo je prišlo na prireditev dosti kranjske mladine, jz ISKRE, katerim pa je bila ta zabava namenjena pa ni bilo skoraj nobenega oz. enajst. Kadrovska komisija je naredila seznam mladih, ki zaslužijo manj kot 40.000 S din, naredila analizo, -obravnavala 8-letno ter izredno šolanje mladih. Komisiji v celem letu ni uspela organizirati mladinski aktiv v orodjarni, zato je to vprašanje še vedno odprto. Predsednik TK tov. Ljubo Arizan.ovič je v svojem referatu podal nekatere aktualne probleme in naloge mladinske organizacije v tovarni. Dejal je, da je aktivno vključevanje mladih proizvajalcev v. reševanju proizvodne problematike ena glavnih nalog mladih. Sedaj često na sejah samoupravnih organov le-ti sedijo, poslušajo in molči jb. Dotaknil se je tudi vključevanja mladih v ZK. Ko je govoril o pripravljenosti mladih, da se vključijo v ZK, je dejal, da je tovarniški komite predalgal 29 mladih v ZK, od katerih je bilo že sprejetih 22. V nadaljevanja j e predsednik dejal: »Mislim, da je treba dalo ZK poživiti predvsem v osnovnih organizacijah,, ker v večini teh organizacij sploh ne poznajo programa ZK in so politično neaktivni. Prav zaradi tega nekateri aktivni komunisti vračajo svoje partijske knjižice. Kdo drug bo skušal poživiti to neaktivnost, če ne mladi! Mislim, da je prav to tisti odločilni trenutek, na katerega je treba računati, ko se sprejema mlade ljudi v Zvezo komunistov. Na široko so odprta vrata vsem tistim mladim ljudem, ki želijo postati člani ZK in se boriti za stvaritev programa in statuta ZK. TK je organiziral proizvodno konferenco v obratu »Pro- _ dukcije« skupaj z ZK, ki pa je slabo uspela. »Kdo je kriv, da nišo prišli v večjem številu nc samo mladinci, ampak tudi komunisti. V svojem re- it.rUii predsednik pravi: »Na- pisali smo štiri velike lepake, jdh razobesili po oglasnih deskah; obvestili skoraj vsakega mladinca . posebej ; mojstrom naročili, naj jih spomnijo na konferenco, dali smo poziv na ozvočenje — pa zaman!? Mislil sem, da bodo prišli vsaj komunisti na konferenco, pa ni prišel niti eden; razen seveda govornika!? Mislil sem, da vlada malodušje in nezainteresiranost samo med mladino, pa sem se zmotil. Verjetno so mislili člani ZK, da prireja mladina to konferenco v svojem okviru, čeprav je bilo z velikimi črkami napisano, da je tudi ona prireditelj.« Poleg naštetega je predstavnik v svojem referatu navedel tudi vzroke nesoglasij med 'ZMS Kranj in TK ZMS ISKRA, problem osemletnega šolanja, izrednega šolanja in zasedenosti delovnih mest. Ker so ti problemi zelo obširni. ,jih bomo- opisali posamezno v eni izmed naslednjih številk . našega glasila. K razpravi, ki se je pričela po referatu predsednika in poročilu nadzornega odbora,-se je priglasilo 8 mladincev. Problematika proizvodnje v DE, sedanji politični -položaj . v Evropi in v svetu, vkl jučevanje mladih v ZK, so bile glavne terne diskusij. O kampanjskem vključevanju v ZK je govoril tudi sekretar ZK Elektromehanike inž. Franc Pogačnik in med drugim dejal: »Doslej je veljalo ,da je ZK dokaj zaprta organizacija in je vstop v njene vrste težak. Sam zgodovinski razvoj je zahteval, da so bili v ZK res zanesljivi ljudje, sicer bi lahko prišlo do določenih težav. To pa je žal pripeljalo do tega, da je starostna struktura organizacije iz leta v leto višja. ZK naj bi bila avantgarda cekutnbga gibanja, če pa hočemo, da bi vlogo obdržala, odpiramo vrata mladim.« O kadrovski strukturi in zaposlovanju je govoril tov. Franc Orel. Dotaknil se je predvsem problema nezase-denosti delovnih mest- tar problema justerk. O 1887 Iju-,deh z nedokončano osnovno šolo pa meni, da bomo o tem govorili še 15 let. Postavlja se predvsem vprašanje kam z mladino, ki nima dokončane osnovne šole. Sprejeli so . veliko mladih ljudi, ki so končali osnovno šolo, v poklicno in tehniško šolo samo zato, da hi rešili trenutni problem. Vprašanje pa je, če jih bomo po končanem šolanju mogli zaposliti. Izredno se šola mnogo naših delavcev. -Tistim, ki imajo 4-lefcno . delovno- dobo, podjetje pia-■ čuje šolanje, ker smatra, da so to perspektivni kadri, od katerih so že nekaj imeli. S tem naj bo odgovorjeno vsem mladim, ki bi se radi izredno šolali, pa'nimajo 4-letne delovne dobe. Kljub zanimivim razpravam na konferenci o izrednem šolanju, štipendiranju. zasedenosti delovnih mest se je dvorana počasi praznila. Volitve novega komiteja so bile medtem že izvršene. V novi komite so bili izvoljeni: Nevenka Benčič, Slavko Hočevar, Milena Kavčič, Borut Košir, Miro Kazelj, Martin Mrgole, Borud Pičulin, Janez Šparovec, Milena Tirm-ger, Janez Zirovec, Silvo Žvanut. V nadzorni odbor pa: Ljubo Arizanovšč, Zdravko Gorjanc, Marjan Mihelčič. Z javnim glasovanjem . sta bila izvoljena: za -predsednika Alojz Debeljak, za sekretarja Karla Zorc. Dosedanji, predsednik TK je na koncu konference v imenu TK ZMS: obdaril s knjižnimi nagradami tri dolgoletne in prizadevne člane komiteja. Glede na referate in razpravo je moč reči, da je konferenca uspela, z ozirom na šibko udeležbo, tako- članov mladinske organizacije, kot tudi gostov — pa tega ne moremo trditi. Uspeh bi bil kljub temu večji,, če bi še konference udeležilo več vodilnih ljudi 'iz'tovarne pa tudi več mladincev in mladink, predvsem pa mladih komunistov, od katerih so bili navzoči le štirje. AL (Nadaljevanje s 1. strani) ljen izreden preo-kret v našem poslovanju in da smo prišli do naslednjih rezultatov, ki nas hrabrijo: Skupni dohodek je povečan za 59,8 %, neto produkt za 47,4, dohodek podjetja za 63,7 %, osebni dohodki za 43,6%, ostanek fondov pa je povečan za 83,1 %„ Navedeni rezultati dokazujejo, da je podjetje zavzelo pravd pot v svojem poslovanju in kljub težkim pogojem . poslovanja išče. .rešitve za še boljše poslovanje, zato je prav, da se letošnja ekspanzija v proizvodnji im plasma-nu prizna od pristojnih organov, in da pomoč, da bi prišli do tistih rezultatov,, ki smo jih z našimi plahi zaer-tali. . Pomoč nam je potrebna,, ker nekaj problemov h-e moremo sami rešiti, kot npr. razpolaganje z devizami- za uvoz ‘repro-materiala ih dodatna obratna sredstva za povečani' Obseg poslovanja. Posebno zadnje predstavlja velik problem, ker smo odpravili nekurantne zaloge, zalo-. ge surovin materiala in pol- J -proizvodnje pa znižali na optimalne meje. Prognoza našega poslovanja za leto 1968 dokazuje, da . smo zavzeli pravo pot in da . je treba s .tem načinom in delom nadaljevati, ker nas. ie-to vodi do akumulacije, ki je potrebna, da lahko v redu izpolnjujemo dane obveze. ih da dvigamo tako družbeni kot osebni standard. V naporih pri izpolnj-ev,^. ' nju danih nalog je- pra-v, da omenimo dobro sodelovanje š poslovnimi bankami,- Predvsem se moramo zahvaliti Privredni banici Zagreb, ki je imela mnogo razumevanja pri reševanju naših profole-.. mov in ki nam je stala ob strani .takrat, ko je bilo to najbol j potrebno. Hvaležni smo tudi Kreditni banki Zagreb, ki . je odgodila ro-ke, p!»Čanja dospelih obveznosti v 7. 8. in 9. mesecu t. L, ko nam je bila plačilna sposobnost do naših' dobaviteljev najbolj potrebna. Zaradi tega. smo dosegli, boljše rezultate pri izvrševanju planskih nalog, ker ni prišlo do zastojev pri dobavi, materiala zaradi neplačanih obvez. Pomoč in naklonjenost navedenih bank nam vliva nove nade tudi zdaj, ko prehajamo .v periodo poslovanja in večjega zbli. Žan j a s poedinimi institucijami, ki nam lahko pomagajo pri našem gospodarskem poslovanju. Naši delovni ljudje dobro vedo. da . je prehod iz sedanjih težav možen samo s povečano proizvodnjo ter osvajanjem dobrega proizvodnega programa, ki ga zahteva trži. šče,- Naša začrtana pot- nas hraibri, vliva nam moč, da pripeljemo naše podjetje na tisto mesto, .ki ga z radostjo pričakujemo. Delavnost in delovna disciplina, medisebaj-.? na tovariška pomoč in upornost pri izvrševanju planskih nalog nas nedvomno vodijo.: na pot uspehov. Menim, da bo z uspehi, ki jih. predvidevamo, zadovoljen vsak član našega kolektiva, s tem pa tudi. naša skupnost, . ki je omogočila, da razpolagamo z današnjimi osnovnimi in obratnimi sredstvi in katera bo, saj tako pričakujemo, rešila tudi probleme, ki stoje izven1 naših moči na poti našega še bolj uspešnega poslovanja, ;, Odprt sestanek komunistov PSO Sekretariat osnovne organizacije PSO je v petek 13. septembra ' sklical sestanek komunistov, na katerem' so obravnavali politične dogodke doma in v svetu, nato pa Obširno razpravljali o izpol-. njevanju sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih sestankih. Ta sestanek je bil odprtega tipa, zato se ga je udeležilo tudi nekaj nečlanov'ZK. O političnih dogodkih doma in v svetu je najprej poročal Član mestnega komiteja ZKS Ljubljana, Vinko Trček. Za tem pa je sledilo poročilo . sekretarja OO ZK PSO, tov. Jožeta Čebele o izvajanju programa dela osnovne organizacije, izvirajočega iz izpolnjevanja sklepov, ki jih je OO ZK PSO sprejela v začetku meseca julija. Direktor PSO, tov. Metod Rotar je na sestanku poročal o izpolnjevanju sprejetih sklepov. Povedal je, da je bila vrsta sklepov OO ZK izvršena, izpolnitev nkeaterih sklepov pa se je zavlekla glede na predvideno reorganizacijo tržnih funkcij v okviru združenega podjetja, o čemer zdaj po organizacijah še te- čejo razprave, oz. team proučuje pripombe organizacij; preden bodo o tem sklepali samoupravni organi ZP- K sklepu OO ZK, da je treba učinkovito rešiti problematiko v servisu na Viču, se osnovna organizacija strinja z mnenjem upravnega odbora PSO, vendar pa vztraja na dokončni izpolnitvi sklepov s tem v zvezi. Ugotovitev, da kadrovska služba PSO v dosedanjem delu ni bila na zadovoljivi ravni, je bila povod za njeno reorganizacijo in tako se je kadrovska služba odvojila od organizacije in sedaj posluje v okviru sekretariata PSO, dobila pa bo tudi ustreznega kadrovika. K sklepu OO ZK, da je treba glede na nekatere pomanjkljivosti v gospodarskem planu PSO izvesti rebalans, se je izkazalo, da to nd potrebno, pač pa je potrebno opraviti . notranjo korekcijo sorazmerij v delovnih enotah PSO. Pri sklepu, ki se nanaša •na vskladitev osebnih dohodkov za enaka delovna me-sta je bilo doslej storjeno to, da so povišali najnižjo grupo OD in je bil tako dosežen minimum, predlagan s strani osnovne organizacije organom upravljanja PSO. Pri honorarnih . pogodbah j® uprava PSO upoštevala opravičeno kritiko osnovne organizacije ZK in obnovila res le najnujnejše pogodbe. H kratkem bo tudi razprava o analizi vsklajevanja OD za enaka delovna mesta v delovnih enotah. Glede zahteve osnovne organizacije, da hi uprava PSO formirala projektivno službo, je bilo, na tem sestanku ugotovljeno, da je sklep, težko izvesti predvsem zaradi' težav v zvezi s prostori za to službo, prav tako pa tudi v zvezi s .strokovnimi kadri, to bi jih za to potrebovali. Kljub temu pa glede na nuj; - no potrebo po taki službi : osnovna organizacija ZK PSO meni, da ta dva razloga nista dovolj močna, d? i ne bi stremeli za organizacijo projektivne dejavnosti. OO celo meni, da vprašani® kadra sploh ne more bi® problematično, saj je znotraj same PSO dovolj stih kovnih oseb, s katerimi b' ; služba lahko- začela delovati. Zato osnovna organizacija Ig___ (Dalje na 8. strani) Iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 14. redne seje UQ (23. 9. 1968) § Upravni odbor je na osnovi poročila razpisne komisije (predsednika tov. Jožeta Novaka) obravnaval predlog za zasedbo delovnega mesta vodje proizvodnega sektorja ter na osnovi prijave tov. Petra Josevskega, 'dipl. elektrotehnika z 8 letno prakso in prijave tov. Ivota štembergerja, dipl. strojnega tehnika s 16 letno delovno dobo, ^prejel in potrdil na mesto »vodje ' proizvodnega sektorja« tov. Ivota štember-gerja, ker ima pred drugim kandidatom prednost v tem, da je že délai na vodilnih delovnih mestih in ima tudi daljšo dobo. prakse. 0 Upravni odbor zadolžuje direktorja, da v najkrajšem času reši vprašanje zasedbe vodilnih delovnih mest tovarne in v kolikor smatra za nujno, naj preko komisije uredi za ponoven oglas v dnevnem časopisju. @ Upravni odbor naroča splošnemu sektorju, da pripravi in sprovede spremembo statuta tovarne m sicer v tem, da mora biti pri vodilnih delavcih zahtevana poleg fakultetne izobrazbe tudi praksa, čeravno ne na vodilnih delovnih mestih. 9 Upravni odbor je vzel na znanje poročilo vodje gospodarskega sektorja o poteku izvrševanja plana za mesec september, ki ne bo iz polnjen zaradi izpada proizvodnje pri brivskih aparatih za cca 17 % in pri televiziji za 25%. Izvršitev operativnega plana bo dosežena predvidoma v višini 86 %, med tem ko bo kumulativa na letni dinamični plan z zaključkom tega meseca izpolnjena s 94%. @ Upravni odbor se s predvideno izvršitvijo ne strinja in zahteva, da uprava tovarne ukrene vse, za boljšo končno izpolnitev plana. Vzroki neizpolnitve morajo biti ob koncu meseca pisme- . no obrazloženi v imeni tistih, ki so izpade zakrivili, uprava pa naj poskrbi, da se jih kaznuje in. eventuelno zamenja. O Upravni odbor je sprejel sklep, da je v tehničnem sektorju potrebno izvesti organizacijsko spremembo delovnih mest in sicer: ukine se delovni mesti: vodja priprave dela 1 oseba, XX. grupa in vodja razvoja in konstrukcije 1 oseba, XX. grupa na novo pa se imenuje delovni mesti: vodja priprave dela in konstrukcije 1 oseba, XX grupa vodja razvoja 1 oseba, XX. grupa. ® Upravni odbor je vzel na- znanje informacijo o sklepu delavskega sveta ZP Iskra, ki je za ugotovitev vzrokov slabega finančnega rezul-; tatia tovarne v prvem polletju, imenoval posebno komisijo s predsednikom tov. Edom Delcpstom. 9 Upravni odbor je tov. Janku Jakofčiču,'" šoferju odobril. 12.090 N din stanovanjskega posojila pod istimi pogoji kot vsem ostalim članom kolektiva, iz namenskih sredstev za stanovanja, ki 'so še na razpolago v tekočem letu. ® Upravni odbor je sprejel sklep, da mora stanovanjska komisija, na osnovi predvidenih sredstev, ki bodo na razpolago v naslednjem letu 1969 ter na osnovi kandidatov za stanovanjski kredit, izdelati in dati v potrditev upravnemu odboru, prioritetno listo za razdelitev sredstev, ki se natekajo na namenski sklad za stanovanje. @ Upravni odbor je članom društva orodjarjev tov. Antonu Beravsu, Francu Kernu In Vincencu Zupanu, za pet dnevno potovanje — ekskurzijo po Zahodni Nemčiji (obisk f. Mercedes) odobril vsakemu po pet dni opravičeno plačanega izostanka ter za stroške potovanja in bivanja vsakemu po 496,00 N dinarjev. Iz tovarne usmerniških naprav, Novo mesto O delu sindikalne podružnice V letošnjem letu za sindikalne delavce ni bilo pravih počitnic. V prvi polovici leta je bila vsa .pozornost uprta v priprave na kongres, poletje je prineslo dramatične dogodke na Češkoslovaškem in njihov odmev pri nas, sedaj se je pa treba posvetiti problemom v ' zvezi z bližajočim se občnim zborom. Sindikalni odbor naše podružnice je' imel *27. 9. 1968 • svojo .sejo, na kateii je bilo iznešeno vrsto' ■ problemov. Naj poskusim nekatere opisati. ‘ Se vedno pričujoči zaostanek v .proizvodnji se je. v avgustu sicer, zmanjšal, razmere , v septembru pa zopet kažejo, da proizvodnja ne bo , zadovoljiva.. Ker je y zadnjem kvartalu proizvodni plan dokaj visok, je v nevarnosti izpolnitev celoletnih obveznosti. To pa potegne za sabo nižje osebne dohodke, neporavnav anje drugih obvez m lahko pripelje do prav neprijetnih .situacij. Odbor smatra, da bi se dalo z .bolje organiziranim in vestnejšim delom marsikaj bolje.in hitreje napraviti. Sklenjeno je bilo, da , še predeči samoupravnim organom resnost situacije in predlaga hitre in učinkovite ukrepe. Akuten problem tovarne so tudi norme. Njihova hevskla-jenost povzroča prevelike raž. like v osebnih dohodkih na posameznih delovnih mestih, kakor bi bilo to upravičeno. Sistem, ki je bil postavljen v letu 1966, se je deformiral, nevsklajenosti so naraščale z njimi pa' tudi problemi. Ti so se .najbolj odrazili v osebnih dohodkih na določenih delovnih mestih. Najti idealno rešitev je verjetno nemogoče, pustiti tako stanje pa: je prav .tako .nedopustno. Podaja se predlog, da .se prouči način, kako zagotoviti normalno vzklajenoet norm, tako da bodo razlike med posamezniki le plod osebnih prizadevnosti in ne pomanj-. kljivosti. Občinski sindikalni svet Novo mesto je na zadnjem plenumu v septembru razpisal konference sindikalnih organizacij, ki morajo biti izvedene do konca leta. Treba je pregledati svojo dosedanjo delo, pripraviti načrte za bodočnost. in izvesti volitve v novo vodstyo. Glede preteklega dela se lahko samo pohvalijo, saj so v preteklem obdobju bili zelo aktivni in stalno pričujoči pr, vsaki problematiki. To je vsekakor . pripisati v veliki meri dejavnemu in požrtvo- valnemu predsedniku in tajniku sindikalne organizacije Simunovič Stefanu in Ko-štnrij Alojzu. Tudi drugi člani odbora so bili aktivni razen redkih izjem, ki so svojo prostovoljno sprejeto dolžnost in zaupan je članov zatajili m podredili osebnemu udobju. Odbor je že začel s pripravami na letno konferenco, ki bo 6. novembra. Tehtajo se kandidati za novo vodstvo, analizira se dosedanje delo, išče pomarikljivosti in pripravlja program dejavnosti za prihodnje leto. V. M. Soliden pripomoček: naše ročno električno orodje »Combi« • EVS-06 ■■■■BI BlUBt) BBBBSBBBBBBBBBBBSI HBBBMnaaiiMDaMai ISHBBBBI IBBBBBBI !5S5"gii5Sži«“!S»*i555°S8Siiiii"55!5iuS*5B5iiiSiiiSiiiiiiiiiSž5lg*"*5‘Bail isisissisžgigiiisiiiiisis; Sredstva gospodarske organizacije Zaradi boljšega poznavanja predpisov o sredstvih pri vsakodnevnem gospodarjenju in odločanju na vseh delovnih mestih, zlasti v organih upravljanja, posredujemo krajši sestavek o važnejših določilih zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. . Sredstva, ki jih podjetje ®oča iz dohodka za razširi-materialne podlage svoje 'dejavnosti, in za zadovo-Ijitev drugih potreb ter sred-ffiž ki jih pridobi s kredi-tom in drugimi kreditnimi Posli, so Sredstva, ki jih podaje uporablja in z njimi ^polaga v skladu z zakoni ®. družbenimi plani. 'Sred ki jih izloča iz dohod- * razširitev materialne "“loge svoje dejavnosti in ? aadovoljitev drugih potreb 11 sredstva, ki jih pridobi, * “a bi jih moralo vrniti; ■razPoreja podjetje v svoje sklade , po določbah tega zakona. Sredstev, ki jih pridobi ‘s krediti in drugimi kreditnimi posli, ne razporeja podjetje v svoje sklade, temveč jih uporablja po njihovem namenu. DELITEV DOHODKA Podjetje -deli dohodek na osebne dohodke, delavcev iti na sklade. Deli jih po osnovah in merilih, ki jih samo določi. Osnove in merila za delitev dohodka določa podjetje s statutom ali z drugim aktom (akt o delitvi dohodka), ' S splošnim aktom o delitvi dohodka se določijo poleg osnov in meril za delitev dohodka za osebne dohodke delavcev in na sklade tudi načela za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke delavev. V splošnem aktu o delitvi dohodka je lahko določano, v katerih primerih in ob katerih pogojih lahko delavski svet podjetja pri delitvi dohodka .odstopa od postavljenih meril in osnov. V splošnem aktu o delitvi dohodka -se določijo pravice obratov ter .ekonomskih in drugih delovnih .enot in.služb glede delitve dohodka. Osnove in. merila za delitev dohodka med enote in v okviru enot so lahko enotne za vse podjetje ali pa različne in jih določa centralni delav- ski svet ali delavski svet emo-1 te samostojno ali v soglasju s centralnim delavskim svetom. Pri določanju osnov in meril za delitev -dohodka mora ravnati podjetje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Da ravna podjetje s skrbnostjo dobrega gospodarja se šteje zlasti, če določi za deli-: tev dohodka take osnove in merila, da so z njimi trajno zagotovljena sredstva za razširitev materialne podlage njene • dejavnosti in da so sredstva, namenjena za osebne dohodke delavcev in druge potrebe, v skladu z uspehi gospodarjenja, ki jih je doseglo podjetje po prizadevanju delovnega kolektiva. Pri določanju osnov in meril da delitev dohodka mora upoštevati, podjetje razmerje med uspehi svojega gospodarjenja ter pogoji in uspehi gospodarjenja drugih podjetij. Splošni akt o delitvi dohodka sprejema delavski svet podjetja in mora dati predlog -'-splošnega akta o delitvi dohodka na vpogled delavcem najmanj petnajst dni pred svojo sejo, na kateri naj bi bil splošni .akt sprejet. Pripombe in predloge delavcev na predlog splošnega akta o delitvi dohodka mora delavski svet obravnavati in o njih sprejeti stališče. SKLADI Del dohodka, ki je namenjen za sklade, razporedi delavski svet podjetja v posamezne sklade. Podjetje ima naslednje sklade: poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe Podjetje, ki doseže večji dohodek, kot znašajo delavcem izplačani osebni dohod- rr. Bled vas vabi s I s I s I s * s X \ I s \ »» N I S * s I s I s * s * s I s * s I s * v I s I s I s I s k Naš POČITNIŠKI DOM NA BLEDU je vsekakor vreden vse pozornosti. Ker ga, kot vse kaže, še mnogi ne poznajo, priobčujemo krajši opis. Iskrin Počitniški dom stoji na zelo lepem kraju Bleda. V ospredju je obdan z lepim sadnim vrtom, levo za njim pa prehaja v rahlo vzpetino, na kateri je sicer majhen; vendar pravi naravni gozdiček, ki je v toplejših mesecih prijetno shajališče tistih, ki si želijo miru in sence. Za Stavbo je ljubek majhen bazen za osvežitev. Ves opisani prostor je ograjen, zato je zelo prikladen tudi za parkiranje . avtomobilov, za katere je pripravljen prostor pri vhodu na desni strani stavbe, kjer lahko parkira do 15 avtomobilov. Stavba, kot tudi okolica, imata skoraj romantičen nadih, v višjih legah pa so čudoviti razgledi na Bled'in Julijske alpe. Dom ima 25 ležišč, kuhinjo, jedilnico, klubsko sobo, kopalnice v hladnih mesečih pa je ogrevanje centralno. Počitniški dom na Bledi služi v času sezone (maj — — 'september) za letni oddih domačih in tujih gostov, izven sezone pa kot prostor za poslovne razgovore, razne prireditve, seminarje, proslave, zabave idr. Vse to je v prvi vrsti namenjeno za člane »Iskre« in njihove svojce, seveda pa tudi za poslovne partnerje in goste. Dom ima izredne pogoje za zaključene družbe (brez nočnih omejitev)! V času mrtve sezone je dom odprt le za posebna naročila. UPRAVA ISKRINE POČITNIŠKE SKUPNOSTI VABI, POŠILJA PONUDBE IN SVETUJE — direktorjem naših tovarn, da planirajo poslovne razgovore in pogostitve v našem domu na Bledu; — predsednikom političnih organizacij, da so njihovi seminarji proslave, pogostitve v domu na Bledu; — predsednikom samoupravnih organov, da se za morebitne seminarje in sestanke obračajo na Počitniški dom na Bledu. članom ZP je dom na Bledu odprt za vse domače večje proslave, izlete, zabave, zaključeno družbo idr. Postreženi bodo po želji, pripeljite s seboj tudi sorodnike in tuje goste, da koristijo naše usluge. Posebno sporočilo pa je namenjeno novoporočencem: poročno slavje boste najlepše proslavili v našem domu na Bledu. Svatje in gostje imajo možnost prenočitve. Udobnost in sproščenost zagotovljena, ker se sprejemajo naročila le za posamezna slavja. Za člane »ISKRE« je na vse usluge 10% popusta in sicer na izvensezonske cene, če haročilo presega za več kot 10 oseb. Vsa naročila Sprejema uprava Počitniške skupnosti »ISKRA«, Trg prekomorskih brigad št. 1 Ljubljana, telefon 55-898. 'Ti I 5 I Cepljenje prosi gripi - nujnost! j Sedaj moramo pričakovati spremembo zgradbe virusa gripe in začetek njegovega novega ciklusa v letu 1968-1969, kar je bilo napovedano že leta 1965 S Uprava »Počitniške skupnosti« ZP ISKRA | POVEZANOST BIOLOŠKIH POJAVOV NA ZEMLJI S SONČNO AKTIVNOSTJO Za življenje na Zemlji ni vseeno, kakšno je stanje sončne aktivnosti. O tem pričajo dejstva. V obdobju pred viškom sedanjega ciklusa sončne aktivnosti se je povečalo število obolenj za grižo; in garjami. Pokazalo se je ha primer, da menja virus gripe svoje lastnosti. v letih visoke sončne aktivnosti in tudi v drugih letih, ko prihaja do velikih motenj v zemeljskem magnetnem polju. Tako je ob višku sončne aktivnosti leta 1947 začel krožiti virus gripe A-l, ob naslednjem višku leta 1957 pa se je pojavila nova : aktivna oblika tega virusa A-2, ki je povzročila svetovno epidemijo. Ob tej epidemiji je obolelo. za gripo 2 milijardi prebivalcev sveta. Odprt sestanek komunistov (Nadaljevanje s 6. strani) vztraja, da naj uprava naredi .vse, da bo do formiranja projektivne službe prišlo najkasneje do 30. novembra letos'. Glede govoric o nepravilnostih in. neurejenem načinu dodeljevanja stanovanj v okviru PSO, je osnovna organizacija ugotovila, da je dodeli ©vanjs stanovanj prosil cem' potekalo v skladu z zakonitimi samoupravnimi akti PSO m to govoričenje, izvira zgolj iz preslabe informiranosti članov kolektiva o teh vprašanj ih. Osnovna organizacija je na tem sestanku znova zahteva-. ■ la,'da je treba nadalje vztrajati na izpolnjevanju sprejetih sklepov. -J- Cloveštvo je drago plačalo lastnost kepice beljakovine in nukleinskih kislin; M. se pod vplivom sonca spreminja. Tako lastnost ima tudi že omenjeni mikrob griže: paličica tega mikroba pogosteje dobiva novo . obliko v letih, ko se naglo spreminja magnetna aktivnost zemlje. Kot da je v- mikrobovem: or- . ganizmu skrit sprejemnik, naravnan na kozmični val, ki ne sprejema energije, teiriveč samo signale iz kozmosa. Smisel teh signalov je vedno isti: jaz se menjam — prilagodi se! I Ugotoviti je bilo treba, kolikšen je delež, sončnih vplivov na gibanje epidemije, saj je njihov razvoj odvisen od mnogih čin it el jev. Da bi ugotovili, vpliv sončne- aktivnosti na gibanje epidemij, je- bilo treba na elektronskih računskih strojih obdelati ogromno število podatkov o svetovni razširjenosti najvažnejših nalezljivih bolezni v faznih deželah za zadnjih sto, v nekaterih pri- . metih, pa celo za 150 do 200 let nazaj. Nepristranski j stroji so ugotovili, da. vsa množična obolenja kot škriatinka in ošpice, da vica in oslovski kašelj,'..griža in. trebušni tifus, koze in kolera, tulargmija iin kuga. praviloma spreminjajo obliko,1 vsakih 10 do 11 let. To pa je tudi obdobje, ki je značilno za ciklus sončne aktivnosti. Šestnajstega septembra 1906 je bilo objavljeno opozorilo o neposredni•• nevarnosti za epidemijo gripe. Takrat še ni bilo vesti, da bi se ta bolezen že pojavila. Epidemija pa se- je res začela v decembru. Sedaj moramo pričakovati spremembo zgradbe virusa ' gripe in začetek .njegovega - novega : ciklusa v letu ; 1968—1969, kar je bilo nape.;! vedano že leta 1965. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavcem v montaži števcev za poklonjeno cvetje in denar ter sprem-stvo na njegovi - zadnji poti.: Hčerke Pavla, Pepca, Ana in sin Ivan Vidmar ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno Zahvaljujem sodelavcem iz kontrole in delavnice produkcije tovarne »Eektro-mehanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjeni venec 'in spremstvo na njeni zadnji poti. Siri Peter Ropret . . ZAHVALA Ob nepričakovani . izgubi.; mojega c>5eta JOŽETA KAVČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz državne kontrole,. ums-rjevalnicein.p.aicir-nice števce-v, za denarno po-, moč in izraženo sožalje, -.S Hčerka Sonja. KavčičS; ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehansko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov na vračamo — Tisk in klišeji: -Cp Gorenjski tisk* Kranj ijudiiiiaviii siss:::::::::! ¡■■■■■Bnni !■■■■■■■■■! mainai ■ ■BBBUflrilHIi ki, mora odvesti iz dohodka, ki presega izplačane osebne dohodke, v rezervni sklad najmanj znesek, ki usireza 2% od obratnih sredstev, s katerimi je razpolagalo v letu, za katerega se deli dohodek. Ko dosežejo skupna sredstva rezervnega sklada 10 % obratnih sredstev, s katerimi je podjetje poprečno razpolagalo v zadnjih treh letih, neha obveznost vlaganja’ v rezervni sklad, če se zmanjšajo sredstva, rezervnega sklada pod znesek, izračunan na omenjeni način, mora podjetje toliko časa spat vlagati v rezervni sklad, dokler ne 'doseže določenega zneska. Ko vloži podjetje del dohodka v rezervni sklad, mora dati določen del v rezervni sklad občine, oziroma v rezervni sklad republike. Sredstva rezervnega sklada se smejo prenašati v poslov- ni sklad samo, če podjetje zaradi izgub, ki jih utrpi, ne more nadomestiti vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, porabljenih v svoji dejavnosti, razen če ni dobilo sanacijskega kredita. Dalje v primeru, če osnovno sredstvo ni bilo zavarovano ali če zavarovalnina, ki jo je dobilo podjetje, ne krije vse na-, stale škode. Tedaj mora podjetje nadomestiti razliko iz rezervnega sklada med nastalo škodo' in zavarovalnino. RAZPOREDITEV SREDSTEV IZ KREDITOV IN DRUGIH KREDITNIH POSLOV Sredstva, ki jih pridobi s krediti ali z drugimi kreditnimi pogoji, uporablja podjetje v namen, kot to določajo predpisi in pogodba ter jih v skladu s tem razporeja: med osnovna sredstva, med ob- ratna sredstva in med -sredstva skupne - porabe. Sredstva, ki jih pridobi s kreditom ali s kakšnim drugim kreditnim poslom, odplačuje podjetje iz osnovnih sredstev in obratnih sredstev ali iz sredstev skupne porabe, glede na namen, za katerega je bil najet kredit ali sklenjen kreditni posel. NAMEN IN UPORABA SREDSTEV Podjetje kot dober gospodar skrbi s potrebnimi ukrepi za varnost in primemo hrambo stvari, zavaruje stvari in skrbi za skrbno in strokovno tehnično ravnanje s stvarmi. Podjetja morajo vzdrževati obratna sredstva in redno skrbeti za tekoča in investicijska popravila osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe. Podjetje lahko uporabi sredstva splošnega sklada za Skupne naložbe v osnovna sredstva oziroma v obratna sredstva. OSNOVNA SREDSTVA Osnovna sredstva podjetja so sestavljena iz stvari in pravic, ki tvorijo osnovna sredstva ter iž denarnih Sredstev, ki so namenjena za njihov nakup. Osnovna sredstva so: delovne priprave, gradbeni objekti gospodarskega značaja, zemljišča, ki se. uporabljajo v gospodarske namene in stvari,. ki so v gradnji ali izdelavi, pravice, pridobljene z njihovo gradnjo ali izdelavo ih zagonski stroški. Osnovna sred. siva so tudi patenti in licence. Zagonski stroški so tiste naložbe pri novih podjetjih oziroma obratih, ki so nujne za zgraditev podjetja oziroma obrata; ki. pa nišo sestavni' del nabavne' cene posameznih osnovnih 'sredstev. Zagonski Stroški so zlasti režijski stroški podjetja oziroma obrata, kj se gradi/ stroški za študije in raziskovanja splošnega značaja, stroški' za izdelavo generalnega programa' in glavnega projekta, Stroški za vzgojo kadrov, odkupnine in odškodnine ter obresti za investicijsko kredite. Podjetje lahko izloči 11 uporabe posamezna osnovna sredstva, ko postanejo | žara; d