Poit ni urcnd 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfur! Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Uvod 1,30 Ul., mesečna naročnina 5 Šilingov P. Ulili Silili! Letnik XXIII. Celovec, petek, 12. julij 1968 Štev. 27 (1361) Češkoslovaška pod močnim zunanjim pritiskom Priprave na izredni kongres KP Češkoslovaške, ki bo predvidoma 9. septembra letos kažejo, da je Češkoslovaška trdno odločena nadaljevati začeto pot demokratizacije kljub pritisku in poskusom vplivati na njen razvoj od zunaj. Kljub temu pa Češkoslovaška trenutno ni v nič kaj zavidljivem položaju. Kako resen in negotov je sedanji politični položaj v državi, kaže tudi to, da je mestna konferenca Prage sklenila, da se ne bo razšla vse do kongresa, tako da bi lahko v primeru potrebe takoj zavzela stališče do posebno važnih problemov. Slovenci v Italiji nezadovoljni z načinom reševanja manjšinskih vprašanj Nedavna programska izjava nove deželne vlade Furlanije-Julijske krajine je, kot smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, v posebnem odstavku tudi ugotovila, da živi v tržaški in goriški pokrajini slovenska manjšina in da se bo nova deželna vlada zavzemala za to, da bo osrednja vlada v Rimu rešila nekatera še ne povsem rešena vprašanja te manjšine. Slovenska manjšina v Italiji je razumljivo močno prizadeta in razočarana spričo hudih pomanjklivosti, omejitev in odpovedi v tej izjavi. To je poudarjeno tudi v pismu, ki ga je Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu poslala predsedniku deželne vlade dr. Berzantiju. V pismu je med drugim rečeno, da ije sicer spodbudno, da vladna programska izjava označuje reševanje manjšinskega vprašanja kot splošno demokratično nujnost, nesprejemljivo pa je, da zanika obstoj Slovencev v videmski pokrajini, da govori samo še o nekaterih še ne povsem rešenih vprašanjih in da se deželna vlada sploh ne zavzema za to, da bi ji v Rimu priznali pravico avtonomnega odločanja o pravicah in zaščiti manjšine, zaradi katere je dežela Furlanija-Julijska krajina pravzaprav sploh dobila avtonomijo. V pismu je izraženo tudi ogorčenje, da se s Slovenci v Italiji ravna drugače kakor z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. V vrsti vprašanj, ki so ali samo zasilno rešena ali pa še povsem nerešena, navaja pismo še vedno neuzakonjeno pravico do pismene uporabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodiščih, pravično zastopstvo v javnih službah ter pra-pismu rečeno: vico do javnih napisov v slovenskem jeziku. Na koncu je v Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki izraža stališča številnih pomembnih slov. kulturnih, strokovnih zvez in drugih organizacij, prek njih pa razpoloženje velikega števila slovenskega prebivalstva v treh pokrajinah dežele, se s tem pismom pridružuje vsem kritičnim glasovom v samem deželnem svetu v gotovosti, da enako mislijo vsi Slovenci, ne glede na politično in ideološko pripadnost. Zaradi tega pričakujemo, da boste v sklepnih besedah ob koncu razprave o programski izjavi spremenili stališče in obvezali odbor, da se bo zavzel za rešitev vprašanj slovenske manjšine v vsej deželi in da bo terjal od osrednjih oblasti pooblastila, da dežela lahko ukrepa v prid slovenske manjšine. ■ ■ ■ ■ ■ ■ 5 m m Socialisti hočejo nuditi alternativne predloge Pretvarjanje dejstev študentom ne koristi Ne bi ponovno pisali o zadevi »Korotana", ki je med tem postala splošna zadeva vsega našega ljudstva in za katero želimo, da bi se čimprej rešila v korist lastnika in vodstva, zlasti pa v korist in dobro neposredno prizadetih. Samo v skrbi za naš inteligenčni naraščaj smo se zavzemali in se zavzemamo za stvar in njeno čimprejšnjo ureditev. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da nekaterim ni za rešitev zadeve, ampak v prvi vrsti za polemiko in osebni prestiž. To ponovno potrjuje zadni uvodnik v „Našem tedniku“ izpod peresa predsednika NskS. Le-ta nas sili, da ponovno pišemo o stvari. Vse uvodne trditve v omenjenem uvodniku samo potrjujejo resničnost našega pisanja, da do definitivnega razgovora s študenti do danes še ni prišlo in se je gospod Čebul s študenti zgolj osebno razgovarjal, ne da bi imel kakršnega koli pooblastila od Mohorjeve družbe za definitivno ukrepanje. To sledi tudi iz zahvalnega pisma Kluba g. Čebulu, v katerem je med drugim rečeno: „Kot bilanco našega dvournega razgovora smo zastopniki Kluba brezdvomno spoznali Vašo osebno dobro voljo. Obžalujemo pa, da niste imeli od strani odbora Družbe sv. Mohorja potrebnega pooblastila". Vse drugo v uvodniku je ponavljanje znanih stvari, ki zadeve ne spremenijo. Grda laž pa je, da po krivdi Vestnika, ki se je odtočil za obravnavo tek vprašanj pred javnostjo, vprašanja „Korotana" ni bilo več mogoče reševati le interno". Piscu uvodnika je namreč dobro znano, da so pred Vestnikom pisali o stvari nemški časopisi in to ne „levičarski“, marveč listi, s katerimi ima predsednik NskS zelo dobre zveze, da mu od časa do časa, kadar jim to prija, objavijo tudi kak članek. Šele, ko je nemški tisk na široko pisal o razmerah v „Korota-nu“, smo na številna vprašanja in na zahteve bralcev zavzeli do stvari zmerno in stvarno stališče. Še prej pa je predsednik ZSO osebno z intervencijo pri direktorju msgr. dr. Horn-bocku in telefonsko pri predsedniku MD, dekanu Millonigu, ter pri rektorju „Korotana“ patru Tomažiču in končno še s posebnim pismom rotil Mohorjevo družbo, „da je treba vzeti stvar resno in da bi nadaljnje zavlačevanje rešitve stvari samo škodovalo ... in da končno ne bi rad videl, da bo morda zadeva končala pred sodiščem ali na policiji". Ni nam znano, kje je vzrok, da se odgovorni niso zavedali resnosti položaja. Morda v tem, da je prodrlo mnenje o »nevidnih silah" ali o izmišljenih namerah »levice", ki jih nikdar ni bilo in jih tudi danes ni. Pač pa zadeva do danes ni rešena in le medtem v resnici prišlo do intervencije policije in do postopkov pted sodiščem. Brez dvoma ne po naši krivdi, pač pa zaradi zavlačevanja potrebne rešitve resnega vprašanja! Le še nekaj pripomb k neresničnim In neiskrenim trditvam predsednika NskS o zaključenem krogu „nevidnih sil", ki morejo biti po njegovem seveda samo „rdeče“, in če je treba za to se tako nesmiselnih duhovnih akrobatih. Toda v tej trditvi ga pobija sam pater Tomažič v zadnjem pismu »Vestniku", ko trdi, da gre to pot za tiste sile kot pred leti, ko je zadevo sprožil emigrantski list »Klic Triglava". Ni se tedaj ob nepoznanju dejanskega stanja nismo strinjali z iznasa-nji tega lista, kakor je to storil predsednik NskS. Pač pa moramo danes ugotoviti, da situacija v „Korotanu" ni v redu, ker bi bilo sicer nemogoče, da so skoraj vsi slovenski študentje, ki so doslej stanovali v domu, ali prisilno a{i prostovoljno zapustili njim name-njeni dom. Morda bi predsednik Izrednemu kongresu KP Češkoslovaške pripisujejo velikanski pomen. Rešil bi naj celo vrsto izredno po-mebnih vprašanj ali pa vsaj nakazal pot za njihovo reševanje. Med te spada predvsem vprašanje morebitne federativne ureditve države, ki jo zahtevajo zlasti Slovaki in vprašanje gospodarske reforme ter v zvezi z njo tistih oblik samoupravljanja, ki bi najbolj ustrezale češkoslovaškim razmeram, tradiciji in posebnostim. Predvsem pa bo na septembrskem lizrednem kongresu verjetno prišlo do dokončnega obračuna med konservativnimi in progresivnimi silami. Prav to dejstvo je verjetno vzpodbudilo komunistične partije Sovjetske zveze, Poljske in Nemške demokratične republike, da so še povečale svoj pritisk na Češkoslovaško. Te tri komunistične partije so iwi.cc prejšnjega tedna poslale pisma predsedtsvu centralnega komiteja KP Češkoslovaške, v katerih izražajo svoja že znana stališča do notranjega razvoja v Češkoslovaški. Neposreden napad na dogajanje v Češkoslovaški pa pomeni tudi govor Brežnjeva v Moskvi, v katerem je ostro nastopil proti »nacionalnim oblikam" socialističnega razvoja in drugim »izkrivljanjem". Predvsem pa je treba kot neposredno grožnjo razumeti njegove besede, da »usoda socialistične izgradnje v drugih državah, kot tudi skupna stvar socializma in komunizma v svetu ne more biti in za nas nikoli ni bila indiferentna stvar." Temu brez dvoma povsem uradnemu poskusu vplivanja na češkoslovaško vodstvo in vmešavanje v notranje zadeve druge suverene države pa je treba dodati še dejstvo, da tuje čete, ki so sodelovale pri nedavnih manevrih, le zelo počasi zapuščajo Češkoslovaško. Pri- NskS tudi drugače gledal na položaj, če bi poslal v ta dom tudi svoje otroke, ki študirajo na visoki šoli. Vsekakor bi bilo tedaj njegovo pisanje bolj iskreno in njegovo izstopanje vsaj upravičeno. Tako pa vidi le „nevidne sile" in nevarno „levico", ki se upa v tem vprašanju ponuditi svojo pomoč in posredovanje! Neresnica je tudi, da bi se bila misel širšega upravnega odbora rodila šele sedaj, ampak je to bilo predlagano, predno je Mohorjeva družba sploh bila lastnik doma. Sedaj pa „strašne“ zahteve »po upravnem odboru, v katerem bi bile zastopane tudi organizacije koroških Slovencev", ni postavila levica, marveč »Zveza slovenskih izobražencev", katere predsednik je prvi in sedanji častni predsednik NskS dvorni svetnik dr. Joško Tischler in katere podpredsednik je ravnatelj Mohorjevih domov v Celovcu župnik Avgust Čebul. Taka je resnica in vse drugo je laž in potvarjanje dejstev! V ostalem pa smo mnenja, da Družba sv. Mohorja ni politična organizacija ali podružnica NskS, mar- tisku od zunaj pa je treba dodati še pritisk konzervativnih sil doma, ki v zadnjem času ob zunanji podpori spet narašča, čeprav je značilno, da domače konzervativne sile na predkongresnih konferencah niso nastopile, kar bi brez dvoma omogočilo jasnejšo diferenciacijo, ampak da rovarijo v ozadju in čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Ob vsestranski podpori progresivnih sil pa češkoslovaško vodstvo trdno vztraja na dosedanji poti. To kaže med drugim tudi odločna izjava predsednika skupščine 2 M. v-exvc/nx^ Lepa knjiga Letno poročilo slovenske gimnazije Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu je tudi letos ob zaključku šole izdalo »Letno poročilo". V tem poročilu so zabeleženi najvažnejši dogodki tekom minulega šolskega leta. Vsebina letošnjega „Letnega poročila” je pestra kot vselej. Posebni članki so posvečeni bivšemu ravnatelju, dvornemu svetniku dr. Jošku Tischlerju in novemu ravnatelju zavoda dr. Pavletu Zablatniku ter prizadevanju Združenja staršev na slovenski gimnaziji za lastno gimnazijsko poslopje. 200-leinica rojstva Andreja Schusterja-Drabos-njaka se spomni »Letno poročilo" pravtako kot 50-lelnice smrti Ivana Cankarja. Posebej pa je treba omeniti se sestavek prof. Messnerja »Koroški profili", v katerem predstavlja pisec najvidnejše kulturne ustvarjalce nemških sodeželanov. Lahko zapišemo, da nastopa lepa knjiga v novi zgodovini človeštva kot materialna in duhovna podbuda, ki v končnih posledicah tako rekoč nikoli ni zgrešila pozitivne smeri zgodovinskega razvoja, pač pa ga je bistveno pomagala ustvarjati in pospeševati. Dogodki v resničnosti so bili največkrat odraz tistih misli in čustvovanj, ki jih je bil znal besedni umetnik izoblikovati v dejanje na knjižnih straneh, še preden so dosegla splošno razširjenost in priznanje. To pa je pomenilo in še pomeni za vsakogar, ki rad ukrepa po svoji volji in predvidevanjih, če že ne nevarno, pa vsaj nenadejano vmešavanje v samovoljno vnaprej začrtan potek stvari. Lepa knjiga je zato svojo zgodovinsko pot do današnjih dni češče hodila kot neprijetna osumljenka kakor pa kot zaželeno pričevanje o življenju. Komaj pa si je po stoletjih boja ponekod le izvojevala tolikšne duhovne in materialne možnosti, da bi lahko postala množična, že so jo začeli ljudje kmalu spet pogosteje odlagati zaradi naglice zeko-nomiziranega in stehniziranega življenja, pa zaradi drugih, manj napornih sredstev spoznavanja in seznanjanja, radia, filma, televizije. Vendar pa je do danes obveljala kot odlično spričevalo kulturne stopnje človekove navezanosti na trezno in lepo pisano besedo. Ponekod na svetu se tega zavedajo in lepi knjigi zavestno in po vseh močeh olajšujejo prodiranje med ljudi. Slovenski kulturni razvoj je potekal z močno zamudo, posamezna obdobja so bila krajša od evropskih. Kulturna izročila zatorej pri nas le niso tako sivolaso častitljiva in nedotakljiva kot pri nekaterih drugih narodih, tudi književna ne. Zato se raje ne zanašajmo na vsemogočno tradicijo, tudi v kulturi ne, ker se lahko zgodi, da bodo ta naša izročila brez naše zadostne podpore čez noč če že ne zaničevana, po gotovo necenjena in lahko da celo dobesedno, v jezikovnem smislu, nerazumljiva. In če ob tem še kaže, da so že bila obdobja, ki so bila tudi pri nas lepi knjigi relativno, glede na današnje možnosti, celo bolj naklonjena kot so sedaj, potem je plat zvona iz založb, knjigarn in knjižnic še toliko glasnejši in utemeljenejši. Iz založb zato, ker knjig menda ne morejo izdajati z lanjsimi stroški, iz knjigarn, ker jih ne morejo ceneje in uspešneje prodajati, in iz knjižnic, ki jih nimajo s čim kupovati. Tak je v splošnem položaj slovenske in prevodne knjige. Povzeto po članku Jožeta Snoja iz Dela Državna gimnazija za Slovence je štela v preteklem šolskem letu 15 razredov. Paralelnega razreda niso imeli maturantje. V vseh razredih je bilo skupno 407 učencev (237 fantov in 170 deklet). S prav dobrim uspehom je zadnje šolsko leto zaključilo 81 dijakinj in dijakov. Dva dijaka sta med šolskim letom prenehala s študijem. Največ učencev prihaja iz kmečkih družin (148), iz delavskih družin jih prihaja 91. V domovih je stanovalo v šolskem letu 1967-68 247 dijakinj in dijakov slovenske gimnazije, 116 se jih je vozilo domov, 15 pa jih je stanovalo v mestu. V letnem poročilu najdemo tudi naslove slovenskih in nemških šolskih nalog v letu 1967-68 ter naslove pismenih maturitetnih nalog. Prof. dr. Janko Zerzer poroča o zaključni akademiji gimnazije, ki je tudi lepo uspela. Ravnatelj gimnazije, prof. dr. Pavle Zablatnik je posvetil obširen članek Andreju Schu-sterju-Drabosnjaku. Glasbene vložke k Drabosnjakovi Pastirski igri je Bo Galileo Galilei rehabilitiran? Katoliška cerkev je pripravljena vnovič pretresti razsodbo, ki jo je v 17. stoletju izrekla očetu moderne znanosti. To je Iz-javil dunajsi nadškof Konig na nekem zborovanju dobitnikov Nobelove nagrade v Lindenau-u. Pristavil je, da je »Galileov primer" bolj kot kateri drugi povzročil nezaupanje med cerkvijo in znanostjo. Poudaril je, da bi bilo treba v sklepu o tem primeru določiti meje, do katerih segajo pretenzije cerkve na nezmotljivost. Gaiileovo trditev, da je sonce središče vesolja, okoli katerega se vrti tudi naša zemlja, je cerkev svojčas obsodila kot »nesmisel in herezijo" in prepovedala znanstveniku širiti svojo teorijo. raziskal dr. France Cigan, ki je prispeval še drugi članek »Stare in nove koroške pesmi”. V »Koroških profilih" profesor Janko Messner predstavlja nemške koroške pesnike in pisatelje Ericha Nussbaumerja, Chrisfino Lavant, Michaela Gutfen-brunnerja fer Helmuta Scharfa. »Letno poročilo 1967-68” bo vzbudilo gotovo splošno zanimanje pri starših dijakinj in dijakov ter pri vseh prijateljih slovenske gimnazije. KULTURNE DROBTINE • Radijska postaja Pulj, ki dela kot področna postaja v sklopu RTV Zagreb, je začela oddajati del svojega programa tudi v italijanščini. Poleg koprske in reške postaje je radio Pulj tretja radijska postaja v Jugoslaviji, ki je uvedla program za pripadnika italijanske narodnosti. • Herbert Karajan je začel z vajami z »Don Giovanni" za letošnji salzburški festival. © Ernst Fuchs, dunajski slikar, začne 15. julija poučevati na jeruzalemski univerzi. © Novo gledališče bodo zgradili v Hannovru. Gledališče bo nudilo prostora za 850 obiskovalcev in bo stalo 150 milijonov šilingov. © V galeriji v Krškem so 5. julija odprli razstavo grafik Božidarja Jakca. Razstavljenih je li izbranih mojstrskih del v različnih tehnikah. Razstava bo odprta do 24. julija. © Ekipa italijanske radio-televizije iz Rima je te dni začela snemati dokumentarni film o dogodkih na nekdanji soški tronti. Ekipa se bo mudila na Tolminskem 14 dni. © Na posebni šoli v Ravnah so konec junija odprli razstavo likovnih del in ročnega dela gojencev te šole. Posebno pozornost so pritegnili ročni izdelki. Razstava učencev posebne šole na Ravnah postaja iz leta v leto bolj pestra in privlačna. © Te dni razstavlja v Dubrovniku svoja dela slikarka Zora Zavrnik-Vladen iz Maribora. Predstavlja se z olji in akvareli. © Od 11. do 14. julija traja letos mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Nov muzej pri Gospe Sveti V Gospe Sveti so po osemletni pripravi odprli za javnost muzej na prostem. Del tega muzeja je bil prej videti v Celovcu na Križni gori. Po dokončni ureditvi bo muzej obsegal 12 kmetijskih enot iz vseh predelov Koroške. Zanimanje za muzej, ki je po svoji regionalni ureditvi edinstven v Avstriji, je že zdaj veliko. Tujci in domačini se živo zanimajo za staro kmečko arhitekturo. Smisel muzeja je treba iskati v dokumentaciji kmečkega elementa. Muzej pa ima tudi vzgojni moment, poleg tega bo postal pomemben predvsem za tujce, ki v naši deželi iščejo domače zanimivosti. Starodavne kmečke hiše so zbrali podbudniki muzeja širom Koroške in jih ponvno postavili pri Gospe Sveti. Vse kmečke hiše so opremljene s starim pohištvom. V južnem delu muzejskega areala bodo postavljene kmečke hiše iz južne oroške. Nameravajo postaviti po eno kmečko hišo iz Zilje, Roža in Podjune z vsemi glavnimi in stranskimi stavbami. Muzej na prostem je tudi kulturno-historično pomemben. Vedno hitreje danes izginjajo stare kmečke hiše. Posebno na južnem Koroškem se le s težavo da najti kaka stara kmečka hiša. Na muzejskem arealu hočejo v doglednem času postaviti še mline, križe, znamenja in kapelice, nadalje še planšarske koče in hleve. Neka popolnost muzeja pa bo dosežena šele, ako se bo v bodočnosti posrečilo namestiti na muzejskem arealu tudi način bo mogoče prikazati obiskovalcu raznolikost koroške Ijud-aipske oblike hiš in kmetij iz gornjega predela Koroške. Le na ta ske kulture. Spittalu. Sodelujejo zbori iz ZDA, Finske, Holandske, češke, Jugoslavije, ZRN in Avstrije. Tekmovanje je razdeljeno v dve grupi in se vrši v arkadah dvora Porcia. • Dunajski Burgtheater je z velikim uspehom gostoval na Holandskem. • Za tesnejše sodelovanje z češko televizijo sta se zavzela na petem mednarodnem televizijskem festivalu v Pragi generalni intendant avstrijske radio-televizije, Gerd Bachor in Helmut Zilk, direktor avstrijske televizije. Seminar za tuje slaviste Začetka julija se je začel na filozofski fakulteti ljubljanske univerze seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar je predvsem namenjen tujim slavistom strokovnjakom in 'študentom, ki se zanimajo za slovenski jezik in kulturo. Prireja ga že četrto leto zaporedoma oddelek za slovenske jezike in književnosti ljubljanske univerze. V tem času se je seminar razvil od dokaj skromnega poskusa, zbrati slaviste iz univerzitetnih centrov, ki se strokovno ukvarjajo ali zanimajo za vprašanja slovenskega jezika in literature, do kar množičnega posrednika slovenske kulture v tujini. V prvem letu se je zbralo na seminarju komaj okrog dvajset udeležencev, letos pa šteje seminar že 60 udeležencev. Temeljni del seminarja je lektorat slovenskega jezika, ki poteka letos v petih skupinah, razdeljenih po ožjih strokovnih interesih in stopnji znanja slovenščine. Poleg lektorata pa so na sporedu še razna predavanja o jezikovnih problemih in o zgodovini slovenske književnosti. Tretji cikel predavanj pa obravnava teme iz starejše slovenske zgodovine, iz slovenske glasbe, likovne umetnosti in folkloristike. Seminarja se udeležujejo slavisti iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Iz Avstrije se seminarja udeležujeta tudi dva člana Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Prof. dr. Bogo Grafenauer je predaval 1. julija o Karantaniji in njeni dvakratni vlogi v oblikovanju slovenske narodne zavesti. TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBU Primicija: promocija V »Nedelji” z dne 7. julija 1968 je pisec F. B. čutil potrebo, da celo v verskem listu napade slovenske študente. F. B. piše na prvi strani omenjene številke v članku »Kristus v duhovniku": »Na našem ozemlju bo, žol, samo ena primicija (promocije pa najbrž nobene, ker naši študenti rajši demonstrirajo kakor študirajo).’ Treba se je vprašati, ali pisec F. B. resno misli, da med primicijo in promocijo rti razlike. Ali je F. B. fes prepričan, da je isto, študirati na univerzi in študirati v bogoslovju v Celovcu. Celo bogoslovci, ki napravijo v Rimu doktorat, morajo študirati par let več kot tisti, ki študirajo v celovškem bogoslovju. Znano pa je tudi, da v celovškem bogoslovju vsi dokončajo svoje študije v istem času, ne glede na to, ali kdo lažje ali težje študira. Zdi se mi, da pisec F. B. nikoli ni obiskal kake urliverze, drugače bi moral vendar vedeti (ne glede na to, da sta letos dve promociji že bili in da je leto še dolgo), da dokončajo študenti študije tudi s profesorskimi izpiti, da postanejo tudi diplomski inženirji, diplomski trgovci itn. itn. Pisec F. B. bi bil imel vsekakor dolžnost, da se o teh stvareh pozanima na univerzi, preden pavšalno napade slovenske študente. In to v verskem listu! Ali pisec F. B. še vedno misli, da so demonstrirali slovenski študentje za šalo, iz revolucijske manire, ker niso imeli kaj delati? Ali se tudi njegove predstave o študentskem domu odigravajo v Tomažičevih miselnih kategorijah: Če ti nekaj ne ugaja, pa pojdi! Ali si je pisec F. B. tudi »zamašil ušesa in zaprl oči", da še ne ve, zakaj so demonstrirali Slovenski študentje, zdaj se bi pa v »Nedelji" zgražal nad mladino. Ali naj slovenska javnost piscu F. B. še verjame, če v istem članku zapiše tudi naslednji stavek: »Pokoncilski duhovniki niso ,gospodje', temveč služabniki vernikov, kakor si jih je Kristus od vsega početka zamislil." Če imajo te besede veljavo, naj jo imajo povsod, ne samo lam, kjer to gre komu v račun. V istem članku je F. B. tudi zapisal: »Za to strežništvo zahteva papež Pavel VI. od njih vrsto dolžnosti: »Zvestobo, požrtvovalnost, gorečnost, ponižnost in predvsem ljubezen." Vprašam pisca F. B., ali je v skladu s temi zahtevami, če je P. Tomažič dne 30. aprila letos vrgel študentu Antonu Stickru iz St. Petra pri $t. Jakobu iz njegove sobe vso imovino na hodnik in ga pognal ob desetih ponoči v dežju na cesto? Ali je to »predvsem ljubezen"? Ali se tudi sklada z omenjenimi zahtevami, če je P. Tomažič zamenjal na Stickrovih vratih v njegovi odsotnosti ključavnico, da Sticker sobe s svojim ključem ni mogel odpreti, ko je prišel domov? Vprašujem se tudi, ali je v skladu z omenjenimi zahtevami, če je Tomažičeva sekretarka oziroma upravnica nosila študentom živila iz hladilnikov, če se P. Tomažič javno hvali, da je »denarno sam prispeval trikrat več, kakor znašajo vsi drugi prispevki skupaj", če je P. Tomažič študenta Smolleta 29. aprila prijel za jopič in ga boksal iz Korotana, če je hodil po polnoči v dekliške sobe, če imenuje slovenske študente bedake, demagoge, falirane študente, razgrajače itn. itn.? > 'Preden F. B. očita študentom v verskem listu, da »rajši demonstrirajo kakor študirajo", bi bil imel dolžnost, da se informira o vzrokih in si ustvari resnično sliko. Boljše bi pa bilo če bi vsi odgovorni branili krščansko ljubezen do bližnjega, ne pa nasilje in krivico. Naš Tednik je študirajoči mladini posvetil članek, ki ga je treba objektivnosti na ljubo na kratko komentirati oziroma dopolniti: Ni mi znano, da je »predsednik Kluba slovenskih študentov bil za to, da študentje demonstracijo odpovejo," ker sta »predsednik NSKS in predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe izpovedala na-pram visokošolcem pripravljenost za razgovor”. Tudi ne drži, da so »visokošolci bili mnenja, da bi bilo možno priti do obveznih zaključkov le na seji s celotnim odborom Mohorjeve družbe’. Eden pooblaščen zastopnik Mohorjeve bi zadostoval. Nadalje ne morem verjeti, da je predlog, naj soodloča tudi levica v upravnih zadevah Korotana, kriminalni delikt. Ob dejstvu, da je Mohorjeva dala patru Tomažiču brez pomisleka vso oblast v Korotanu je F. B. pa bi moral tudi vedeti, da verski list »Nedelja" ni prostor za polemične opazke proti slovenskim študentom. Miško Kulnik tak predlog dobro utemeljen. Kljub temu ga študenti nismo izrecno podpirali. Članek prof Messnerja v »Novem svovenjem Obaceju" je predvsem njegovo mnenje. Skoraj vsi ostali vidnejši koroški Slovenci so na svojo roko svoja mnenja zakrivali pred javnostjo. In končno naj Tednik pove, ali je prof. Janko Messner tista »nevidna sila". Ob branju Tednika to človek sicer utegneš sumiti, vendar ni jasno povedano. Kot zaključek ostane te še upanje, da bo Mohorjeva še pred začetkom novega šolskega leta skupno z študenti rešila problem Korotan. Potem ji ne bo več treba s krščanstvom prikrivati njenih nedo-statkov in otročje pričkanje o vzrokih njenih (upam da samo začetnih) porazov v »zadevii Korotan" bo končano. Jože Strauss Objektivnosti na ljubo... Ustanovitev rožanskega krožka NA PROŠNJO OBJAVLJAMO BREZ KOMENTARJA: Odgovor »Slovenskemu prosv. društvu Zarja" Preteklo nedeljo je bil v Bilčovsu ustanovni občni zbor Rožanskega krožka za zrejo, pitanje in vnovčenje goveje živine, katerega se je udeležilo nad 60 kmetov iz Roža in z Cur. Ustanovitev tega krožka, ki je prvi te vrste v Avstriji, so narekovali isti momenti, ki so že pred Štirimi ieti privedli do ustanovitve krožka za zrejo in pitanje prašičev v Podjuni: proizvodnja visokokvalifetnega in izenačenega blaga ter organizirano in enotno nastopanje proizvajalcev na trgu. Na ustanovnem občnem zbru, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki Deželne kmetijske zbornice in Raiffeisenove zveze, je poslovodja krožka Blaž Singer orisal cilje in pomen krožka za kmetovalce Roža in Cur. Iz njegovih izvajanj povzemamo naslednje misli: Rožanski krožek ima namen, da zajame kmete v Rožu in na Gurah, ki redijo govedo simodolske in si-vorjave pasme, v enotno akcijo. Ta akcija naj bo zasnovana na organiziranem pitanju mladih bikcev in na posredovanju spitanega goveda veleodjemalcem v italijanskem prostoru. Tako usmeritev plasmaja narekuje bližina italijanskega trga in dejstvo, da mora Koroška prodati vsako tretje govedo izven deželnih meja. Bistven elemnet krožka bo zajamčeno vnovčenje spitanih bikcev za vse člane krožka. Razumljivo, da bo v tej akciji pripadala prvenstvena vloga zreji telet in pitanju mladih bikcev, in sicer v tem prav-cu, da bo doseženo poenotenje pitanje in povečanje krajevne ponudbe izenačenega in visokokvalitet-nega blaga. Torej se bo moralo pitanje razvijati v smeri skupinskega pitanja, pri čemer se bodo jasno izoblikovali obrati, ki bodo prvenstveno proizvajali teleta, in obrati, ki se bodo v prvi vrsti ukvarjali s pitanjem. Intenzivna zreja in pitanje pa bo seveda zahtevalo poglobitev strokovnega znanja vseh članov krožka in to predvsem na področju zre-je telet, pitanja bikcev in preventivnih ukrepov zoper bolezni. Zaenkrat stoji krožek pred nalogo, da da zreji telet in pitanju mladih bikcev določeno strokovno vsebino. Osnovna dela na tej poti so bila opravljena v sklopu pregledov zainteresiranih obratov in ocenitve njih sposobnosti za bodoče naloge krožka. Tako je izmed 62 zainteresiranih kmetov bilo spoznanih za sposobne 57 obratov. Od teh leži 17 obratov v občini bilčovs, 10 obratov v občini Borovlje, po 6 obratov v občinah Loga vas in Št. Jakob, 5 obratov v občini Kotmara Nova maša v Št. Jakobu Preteklo nedeljo je v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu obhajal novo-mašno slavnost gospod Mirko I s o p . Novomašnik prihaja iz zavedne Lebnove družine v Gorinči-čah pri Št. Jakobu. Družina je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Nemčijo, kjer se je sedanji novomašnik tudi rodil. Gimnazijo je začel obiskovati na Tanzenbergu, dovršil jo je pa na Slovenski gimnaziji v Celovcu in je tako postal prvi slovenski novomašnik, ki je maturiral na Slovenski gimnaziji. Nove maše se je udeležilo veliko število koroških rojakov, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev, precejšnje število nekdanjih profesorjev novomašnika na Slovenski gimnaziji, med njimi bivši ravnatelj, dvorni svetnik dr. Joško Tischler, ter mnogo študirajoče mladine. Slavnostno pridigo je imel kaplan Jože Kopeinig, ki je v obeh deželnih jezikih orisal naloge in poslanstvo duhovnika v sodobni družbi. Mirku Isopu, ki je pri koroških rojakih znan kot človek izredno vesele narave in ki da upati, da bo postal pravi ljudski duhovnik, ki ima odprto srce za vse ljudi, iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha pri uresničevanju sodobnega krščanstva. vas, po 4 obrati v občinah Bistrica in Rožek, trije obrati v občini Svetna vas in 2 obrata v občini Ledenice. Nato je 42 prisotnih kmetov podpisalo in oddalo pristopnice ter izvolilo upravni in nadzorni odbor ter razsodišče. V zelo živahni diskusiji je med drugimi zbornični svetnik Lojze Trunk opozoril na pripravljenost Živinorejskega društva sivo-rjavega goveda v Bekštanju za sodelovanje z rožanskim krožkom. S tem pa bi bila krožku za pitanje goveje živine zagotovljena letna proizvodnja okrog 300 mladih spitanih bikcev. Vaše stališče k zadevi »Korotana" (Vestnik 28. 6. 68) ne odgovarja resnici in ne upošteva pravih vzrokov in ozadja propagandistične gonje proti vodstvu doma, temveč je le politična poteza z določenimi nameni, ki škodujejo ne toliko domu kolikor splošnim interesom koroških Slovencev. Za »znosno in sodobno življenje v domu” niso potrebni nikakršni »boji", ker je življenje v našem domu ne samo znosno in sodobno temveč tudi prijetno in srečno za teri motijo sožitje v domu, rušijo njegov ugled in netijo nemire in upore? V katerem visokošolskem domu bi kaj takega tolerirali? Kaj bi pa bilo iz doma, ako bi vsak, ki je prispeval kak šiling, hotel uveljaviti svoje gledanje o vodstvu doma? Smernice našega doma so bile od vsega začetka jasno izpovedane. Teh smo se tudi vedno točno držati. Ker je toliko govora o prispevkih, bomo tudi objavili, koliko znašajo in od kod so prišli, Breznikovi mami v spomin \/ Pretekli teden je po daljši mučni bolezni v starosti 77 let preminula Marija Breznik, daleč naokoli znana in spoštovana gostilničarka v Pliberku, ki je vsled svoje skromnosti in klene značajnosti uživala pri vseh velik ugled. Zibelka pokojni Breznikovi mami je tekla na Gorenjskem blizu Škofje Loke. Leta 1912 se je poročila s Stefanom Breznikom, ki je že nekaj prej začel z gostinskim obratom v Pliberku. »Narodni dom" so takrat imenovali gostilno, ki je res kmalu postala pravi dom gostom, ki so se od koder koli mudili v Pliberku. V tej zavedni hiši je našlo in ima še danes streho vse naše organizirano kulturno, gospodarsko in družabno življenje. Središče in duša v tem gostišču, ki se je kmalu uveljavilo, je bila pokojna Breznikova mama, ki je bila zaradi svoje dobrote in neprisiljene vljudnosti pri gostih zelo priljubljena. Svojemu možu je bila trdna opora, svojim otrokom, ki jih je bilo 10 in jih šest še živi, pa ljubeča mati, najboljša učiteljica in vzorna vzgojiteljica. V veselje in srečo ji je bilo tudi na stara leta, da je njen plemeniti vzgojni trud rodil lepe uspehe. Na svoji življenjski poti je na-rodnozavedna Breznikova mati mnogo pretrpela. V prevratni dobi po prvi svetovni vojni, ko so maja 1919 nemški šovinisti vandalsko gospodarili po naši zemlji, je Breznikova družina morala pobegniti s svoje domačije in jo je ob vrnitvi našla divjaško opustošeno. Višek gorja, trpljenja in ponižanja je morala okusiti v času hitlerjevskega nasilja, ko so hoteli nacisti za vedno iztrebiti koroške Slovence. Moža pokojne so odvlekli v gestapovske ječe in je po mnogem trpljenju in duševnih mukah končal v Berlinu. Pokojno mater s tremi otroci so izselili in jih do zloma nacizma z Bilčovs - Mala gora Huda nesreča je zadela pd. Odrejevo družino na Mali gori. Dne 4. 7. t. I. je triletni sinček po nesreči prišel pod traktor, kateri ga je tako hudo poškodoval, da je bil na mestu mrtev. Zadnjo soboto smo ga spremili ob veliki udeležbi na pokopališče v Bilčovs, kjer bo počival ob strani svojega pred dobrim letom umrlega deda Janeza Ogrisa in ob spominski plošči v zadnji voijni pri Zopračah padlega Andreja in njegovega brata Janeza, kateri je prisilno padel v hitlerjevi armadi. Hudo preizkušeni družini izrekamo naše sožalje. drugimi koroškimi sotrpini zadrževali v izseljeniških taboriščih. Breznikove matere vse to ni strlo, ostala je zvesta svojemu rodu in ljudstvu. Po vrnitvi v svojo domovino preslanih krivic ni pozabila, vendar ni gojila sovraštva in maščevalnih misli, ker je znalo njeno plemenito srce tudi odpuščati. Na njeni zadnji poti na piiberško pokopališče je pokojno Breznikovo mamo spremilo pretekli četrtek o-gromno žalnih gostov. Poslovilni nagrobni govor je imel šmihelski dekan Srienc, za Zvezo slovenskih izseljencev je predsednik Kramar izrekel bivši sotrpinki občutene besede slovesa, domači pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana pa je odpel ganljive žalostinke. Žalujočim svojcem izrekamo naše globoko sožalje z zagotovilom, da bomo pokojno Breznikovo mater ohranili v najlepšem spominu. Celovec Minuli ponedeljek smo na pokopališču v Št. Petru v Celovcu položili k zadnjemu počitku Heleno P i p p a n , rojeno Petrač. Helena Pippan se je rodila v Šmarjeti nad Pl ib. 'kot otrok številne družine. Ker ji Gosakov dom, iz katerega je izhajala, ni mogel nuditi življenjske eksistence, je že v rani mladosti morala s trebuhom za kruhom. Po službovanju v raznih krajih se je leta 1931 poročila s Štefanom Pippanam, s katerim sta živela v mežnariji v Kapli na Dravi. Tam sta si ustvarila družino, kateri je pokojna posvetila vso svojo materinsko skrb in ljubezen. Skozi več desetletij, ki jih je prebila z možem v Kapli, je vestno izpolnjevala naloge, katere ji je nalagala kaplška mežnarija. Leta 1962 se je z možem preselila k svoji hčerki Ančki v Celovec. Njeno zdravje pa je začela izpodkopavati zahrtna bolezen, kateri je po težkem trpljenju podlegla v 67. letu starosti. Pogrebne svečanosti je opravil župnik Pavel Kanauf, kateri se je od pokojnice tudi poslovil kot župnik fare, v kateri je pokojna pretežno živela. Vsem sardnikom izražamo naše iskreno sožalje. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasso 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec -Borovlje. vsakega pametnega študenta. Tako je pismeno izjavila večina v domu stanujočih študentov ob koncu tega šolskega leta. Enako govore tudi številni študentje, ki skoraj vsak dan prihajajo s prošnjo za sprejem v »Korotan", »ker so slišali, da je v tem domu tako lepo in da se tu lahko vsak nemoteno uči”. — Prav tako naj se »Zarja” iz Železne Kaple v svojem »boju za demokratske pravice in proti kratkovidnosti in krivici" obrne na drugo smer, ker nedemokratični, kratkovidni in krivični so tisti, ki bi se hoteli s silo polastiti vodstva slovenskega visokošolskega doma na Dunaju. »Zarja", ki se »jasno in enoglasno izjavlja solidarna s slovenskimi študenti", ki so organizirali nemire v slovenskem domu za dosego njih sebičnih in nepoštenih namenov, je s tem solidarna tudi z uličnimi demonstracijami, katere so ti študentje uprizorili sredi Dunaja in sredi Celovca. In zakaj je šlo pri teh demonstracijah? Morda za slov. pouk v šolah na Koroškem? Morda za upštevanje slovenskega jezika pri koroških uradih? Morda za dvojezične napise po Rožu, Podjuni in Zilji? Ali morda proti ponovni uveljavitvi s pomočjo vlade za koroške Slovence zloglasnega »Schul-verein Sudmark”? Ne, ne! Za kaj takega naši junaki niso še nikoli demonstrirali! Demonstrirali pa so v letu, ki mu pravimo 1968, sredi Dunaja in sredi Celovca proti najstarejši, največji in najbolj spoštovanja vredni ustanovi koroških Slovencev in proti slovenskemu človeku, ki je v središču Dunaja zgradil šestnadstropni slovenski dom! V ostalem pa so kratkovidna namigovanja in krivične obtožbe »Zarje" popolnoma neutemeljene in neresnične. Omenite mi, gospodje vsaj en primer od začetka doma do danes, da je bila kaka prijava slovenskega visokošolca ali vi-sokošolke odbita, ali da je bila sploh delana kaka razlika pri sprejemu v dom. Dokažite mi, prosim, vsaj en primer, da je bil kdo v domu deležen najmanjše razlike zaradi njegovega političnega ali verskega prepričanja. Kje pa so Vaši dokazi, »da vidim v Vaših otrocih pred vsem svoje podložnike, ki so izročeni moji milosti in nemilosti"? Ali smatrate Vi, kot starši, da mora biti visokošolski dom brez reda? Ali ste za to, da v domu lahko vsak dela kar hoče? Poleg tega pa je uganka, kako so izročeni moji milosti in nemilosti Vaši otroci, ki se za vstop v dom sploh niso pobrigali, ki pa so na drugi strani prav oni najbolj krivi za ve nemire in za vso gonjo proti vodstvu doma. Čudite se, da je bilo nekaj študentov izključenih iz doma. Ali mislite, da moram mirno gledati, kako neka- da si ne bi kdo preveč domišljal. Kot zaključek pa povem vsem tistim, ki so o naši zadevi premalo poučeni, da v »Korotanu" ni nobenih bistvenih problemov med vodstvom doma in študenti. Napetost je bila namerno organizirana in provocirana od tistih, ki so že pred otvoritvijo doma poskusili z lažmi in obrekovanjem (glej londonski »Klic Triglava" leta 1966), da bi se polastili vodstva doma. Če so vsi drugi študentje našega doma zadovoljni in srečni, zakaj ne bi bili tudi koroški Slovenci, ki imajo v domu še posebne finančne in organizacijske ugodnosti in vse možnosti za uspešno narodno-kultumo izobraževanje in udejstvovanje? Naš hišni red je širokogruden in v bistvu zahteva le, da posamezniki ne škodujejo skupnosti in ugledu doma. Kdor se toliko zaganja proti kaki malenkosti, kakor n. pr. glede uporabe hladilnikov, pomeni, da išče dlako na jajcu. Da je naš hišni red smotrn in vzornemu visokošolskemu domu primeren, pričajo številni ugledni slovenski gostje, ki so lepo ureditev našega doma sami doživeli in občudovali. Vodstvo doma skrbi na vse načine, da bi se vsakdo od naših študentov vsestransko dobro počutil. K temu spada tudi skrb za točno spoštovanje hišnega reda. Ker kazni ne poznamo, je edina možnost za zagotovitev reda, da se nepoboljšljivi izključijo iz doma. Do tega pa pride le v skrajnih primerih. Mislim, da bo vsak pameten človek priznal pravilnost takega ravnanja. Lahko rečem, da je naš dom vzorno urejen, kar cenijo v domu stanujoči študentje, katerim je učenje in njih bodoči poklic kaj mar, še bolj kakor naše prijetne sobe in razne druge ugodnosti. Kakšen namen ima potem celotna gonja proti ureditvi doma in proti njegovemu vodstvu? Ta namen je popolnoma jasen: skupina študentov, ki z domom nimajo nobenega opravka, ker niti ne stanujejo v domu, se hoče na vsak način polastiti vodstva doma. Nekatere osebnosti in organizacije pa bi hotele preko teh študentov in preko Kluba doseči vpliv v domu. Posledica vsega tega pa bi bila popolna zmešnjava in polomija. Ali je mogoče zagovarjati kaj takega? Ivan Tomažič KOLEDAR Petek, 12. julij: Mohor Sobota, 15. julij: Anaklet Nedeljo, 14. Julij: Bonaventura Ponedeljek. 15. julij: Vladimir Torek, 16. julij: Dev. Mar. K. Sreda, 17. julij: Aleš četrtek, 18. julij: Miroslav Svet v prihodnjih sto letih V jubilejni, stoti številki znanega Svetovnega almanaha" — letopisa, ki ga izdaja new-yorška založba News — je kot posebna priloga objavljen članek profesorja na bostonski fakulteti dr. Isaaka Asimova, posvečen spre-mebam, ki jih bo doživel svet. Svetovno prebivalstvo naglo narašča; toda stveniki so mnenja, da bo leta 2000, ko bo tudi to naraščanje se bo stabiliziralo. Znan-svetovno prebivalstvo naraslo na 6 milijard, že zelo uveljavljena kontrola rojstev v večini dežel sveta. Do leta 2068 si bodo veliko prizadevali, da bi zboljšali kvaliteto človeškega prebivalstva. Analiza dednih zasnov bo splošno uporaba tehnike. Pri vsakem otroku Bodo pregledali dedne zasnove, to pa prav tako rutinsko kot danes vzemajo mero stopal. Prizadevali si bodo zagotoviti rojstvo samo tistih otrok, pri katerih bo stanje dednih zasnov napovedovalo najboljše lastnosti. Povečala se bo tudi tendenca, da bi kontrolirali ne le število rojstev, temveč tudi pravico, kdo naj ima otroke. Ženske bodo rešene biološke dolžnosti nosečnosti. Embriji se bodo razvijali in hranili izven materinega telesa v optimalnih pogojih, kakršnih včasih naravno okolje ne nudi. Dedne zasnove bodo analizirali že pred rojstvom... Leta 2068 ne bo več energetskih problemov. Oceani bodo dajali devterij, težko vodo, kar bo energetsko gorivo v velikih količinah, dovolj za milijone let. Do leta 2068 bo človek segel že precej dalje. Okrog zemlje bodo že krožile vesoljske postaje, ki bodo izkoriščale sončno energijo in jo prenašale na zemljo. Ta vir energije bo neusahljiv milijarde let. Svet leta 2068 bo svet neizčrpne energije, zato bo tedaj že mogoče obvladati naravne elemente. Na razpolago bodo neskončne množine energije, kajti ko bo tehnika veliko naprednejša, ne bodo stroški več činitelji; svetovne vire bo mogoče mobilizirati z lahkoto m učinkovito ter tako zagotoviti 6 milijardam prebivalcev udobnejše življenje, kakor ga 'majo sedanje 3 milijarde. Seveda bo vprašanje prehrane glavni problem. V zadnjih desetletjih 20. stoletja bomo oceane bolj izkoriščali kot vir hrane. V 21. stoletju se bo začelo veliko obdobje kmetijske obdelave oceanov. Pod vodo bodo gojili rast-: linske kulture, morske živali pa bodo „udoma-čene“; zanje bodo tako skrbeli in jih tako krmili, da bo mogoče letni prirastek izkoristiti brez nevarnosti, da bi v tem pretirali. V letu 2068 bodo močne tendence uporabe mikroorganizmov za človeško prehrano. Živila bodo proizvajali v velikanskih laboratorijih, odstotek prostora na suhem in morju, določen za proizvodnjo hrane, pa se bo zmanjšal že leta 1068. Tako bodo vedno večje površine na zemlji spremenili v parke in rezervate Za divjačino. Leta 2068 se bo zmanjšalo tudi breme mest, ki jih nosi površina zemlje. V 21. stoletju se bo človek spuščal pod zemljo. Ta proces bo 'leta 2068 še tekoč, večina človeštva pa bo živela na površini zemlje. Bo pa prihodnost že čisto jasna. Vsako veliko mesto bo sedaj že imelo podzemeljske dele, nekatera nova obrobna naselja pa bodo gradili izključno pod zemljo. Glavna prednost podzemeljskih mest bo njihova popolna neodvisnost od vremenskih razmer in sprememb, ki jih prinašata noč in dan. Temperatura bo vse leto enaka, ne bo vetra, dežja ali snega. Dobro osvetljeni in ventiliram bodo ti podzemeljski kompleksi, projektirani s pomočjo elektronskih možganov, da bi tako od vsega začetka zagotovili najracionalnejše in kar nabolj udobno življenje. Stanovanje pod zemljo ne bo vzelo ljudem današnji prebivalec sodobnih velemest poto-stika z naravo. Nasprotno. Medtem ko mora vati 30 in več kilometrov, da bi prišel v naravo, se bo prebivalec podzemskih mest dvignil v naravo z dvigalom, kajti ko se bo mesto povsem preselilo pod zemljo, bo mogoče staro mesto na prvšini spremeniti v parke. Obilica energije in izpopolnjeni računski stroji bodo rešili človeštvo najrazličnejšega, fizičnega dela, zato bo veliko več prostora in smisla za zabavo ter ustvarjanje ... Do leta 2068 bo precejšen del ljudi posvečal večji del svojegoa življenja stalnim študijskim programom na najrazličnejših področjih. Učenje bo zelo ugodno, zabavno. Zaključeni sistemi prosvetne televizije in mikrofoni bodo nudili razburljive možnosti za prenašanje podatkov znanja. Elektronski možgani bodo sestavljali tečaje s kateregakoli področja, da bi kar najbolje ustrezali sposobnosti in temperamentu posameznikov. Osrednja knjižnica na planetu bo odprta vsem, vse kar bo imela, bo lahko dobiti v kopijah prek elektronskih služb. Izredni tehnološki podvigi v zvezi z raziskovanjem vesolja bodo na vrsti leta 2068. Napredujoča naselbina na Mesecu bo tedaj slavila že svojo 50-letnico. To bo največja skupnost, katere prebivalstvo bo nenehno naraščalo s prilivom doseljencev z Zemlje. Razvoj podzemeljskih mest na Mesecu in tehnika, ki jo bodo odkrivali njegovi prebivalci na področju prehrambene uporabe mikroorganizmov, bo vzpodbujala enake procese na zemlji. Do leta 2068 bo že tudi na Marsu majhna naselbina, delali bodo poizkuse s človeškimi poleti z Marsa proti Veneri in Merkurju. Pristali bodo tudi na Ceresu, največjemu asteroidu. Za ostale planete se bodo šele začeli zanimati. Leta 2068 bodo že poročali o pripravah na prvi človekov let do Jupiterjevih mesecev. Ali bodo še veliki nerešeni problemi, ki jih bo moral reševati svet leta 2068? Na področju znanosti in tehnologije, bosta nerešena še dva velika problema. Predvsem leta 2068 še ne bodo premostili prepada med sončnim sistemom in drugimi planeti, ki krožijo okrog drugih zvezd. Drugič, popolni prodor v človekove možgane bo tudi tedaj še nedosežen cilj. Biokemične lastnosti drugih tkiv bodo proučili zelo podrobno, mogoče bo »ustvariti življenje" v epruveti, to je sintetizirati molekule nukleinske kisline, ki so sposobno, da se same reproducirajo. Prvi nebotičnik podirajo Ko je tovarna šivalnih srojev Singer zgradila leta 1908 na južnem koncu Man-hattcna v New Yorku 187 m visoki poslovni nebotičnik, je vse govorilo o tem kot o senzaciji leta. Singerjev nebotičnik je bil takrat najvišja poslovna stavba sveta. Leta 1889 zgrajeni Eiffelov stolp v Parizu je sicer visok 300 m, toda zgradili so ga bili v glavnem kot posebnost; za ves svet je bil Singerjev nebotičnik najvišja stavba, v kateri so delali ljudje. Zdaj, po 60 letih, bodo podrli nekdanjo krasoto, da si bo neka ameriška jeklarska družba postavila na tistem mestu glavni stan v podobi jekla, stekla in betona. Podiranje prvega nebotičnika je za gradbene delavce prav takšna novost, kakor je bila za njihove de- de graditev pred šestimi desetletji. Takrat je bil, tudi zdaj je veter njihov najhujši sovražnik. Ko so bili delavci leta 1908 polagali na strehi velike bakrene plošče, so bili v nenehni nevarnosti, da jih bo veter odpihnil z gladke podlage, zdaj, po 60 letih, so morali razdiralno delo zaradi močnega vetra že večkrat prekiniti za nekaj dni. Singerjev nebotičnik je bil ob zgraditvi višji kot philadelphijski magistrat, dotlej najvišja stavba, ki so v njej delali ljudje. Nekaj let po Singerjevem so zgradili na Manhattnu še višji nebotičnik, 213 m visoki sedež zavarovalnice Metropolitan. Leta 1913 se je vzpel 381 m visoko nebotičnik Empire State, ki ima 102 nadstropji in je še vedno najvišja stavba na svetu. Sredi leta 1950 so postavili na tem nebotič- niku 68 m visoki stolp RTV, tako, da je zdaj vrh te stavbe 449 m nad ulico. Zaradi tega stolpa bo Empire State najvišji nebotičnik tudi po zgraditvi poslovne stavbe, ki bo v njej center svetovne trgovine. Ta nebotičnik bo z višino 411 m in s 110 nad-stopji sicer presegel pisarniški del Empire State, zaostajal pa bo za njegovo celotno višino. Za Singerjev nebotičnik, takrat pionirsko stvaritev moderne arhitekture, je pripravil načrte Ernest Flagg. Še pred meseci so govorili, da bi bilo treba stavbo zaščititi kot spomenik, toda ni bilo ne zasebnika ne združenja, ki bi bilo pripravljeno kupiti, prenoviti in kasneje vzdrževati stari nebotičnik. Tako se je začelo podiranje, počasna smrt prvega nebotičnika. Drobne zanimivosti © Znanstveniki so izračunali, da pade vsako leto na zemljo povprečno 120.000 kubičnih kilometrov dežja in drugih padavin, če bi bila ta količina enakomerno porazdeljena po vsej zemeljski krogli, bi bil sloj visok 850 milimetrov. 9 Italija je prva dežela, kjer je stopila v veljavo zakonodaja o patentih. Tako je prvi patent izdala beneška republika že leta 1459: listina je napisana v latinščini in se tiče nekega izuma z področja tiskarstva. ®l Največja veleblagovnica na svetu je ..Macv" v središču New Yorka. Ima 190.000 kvadratnih metrov prodajnih površin in zavzema cel nebotičnik. Naprodaj je 400.000 različnih artiklov, letni promet pa se vrti okoli 500 milijonov dolarjev. Uslužbencev je pri „Ma-cyju" okoli 11.000. V starem Rimu so delili dneve na srečne in nesrečne. Z največjo grozo jih je navdajala pri štetju dni številka XVII (17), ker dajo črke te rimske številke, če jih zamenjamo med seboj, latinsko besedo VIXI (živel sem), kar spominja na smrt. Morda izhaja še iz teh pradavnih časov vraža, da prinaša številka 17 nesrečo. Rude in hrana iz morja U Tant je obvestil članice OZN, da je raziskovanje in izkoriščanje naravnih bogastev v oceanskih globinah tako drago, da se lahko s tem ukvarja le nekaj držav oziroma največjih zasebnih združb. Če nameravamo res ohraniti zakonite pravice celotne mednarodne skupnosti do teh bogastev, pravi U Tant, bi bilo treba čimprej razmisliti o mednarodni ustanovi, ki bi imela ustrezna pooblastila. Po naročilu generalne skupščine so izdelali strokovnjaki posebno študijo o rudnih ležiščih na morskem dnu in pod njim ter o virih hrane pod gladino svetovnih oceanov. Maja bodo o tem razpravljali v ECOSOC, jeseni pa na rednem zasedanju svetovne skupščine. Strokovnjaki, ki so pripravili študijo, računajo z velikanskimi zalogami nafte in zemeljskega plina, soli in kalija ter v oceanskem dnu s premogom, z železno rudo in z redkimi kovinami. Omenjajo tudi ležišča kroma, niklja, kobalta in plutonija. V zemeljskih plasteh tik pod morskim dnom so po njihovih ocenah diamanti in zlato, največ pa si obetajo od .podvodnega dnevnega kopa" fosforne in manganove rude. .Tretja plast", ki so se z njo ukvarjali sestavljala študije, je morska voda. Primer: v vodah Rdečega morja so odkrili nenavadno visoko koncentracijo kovin, katerih pridobivanje utegne biti nekoč velikea gospodarskega pomena. Študija ugotavlja, da bo moralo človeštvo mnogo bolje poznati značilnosti morja in oceanov, preden bo mogoče izkoriščati ta bogastva, hkrati pa poudarja, da morajo Združeni narodi čimprej postati eden poglavitnih razsodnikov pri izkoriščanju feh obče človeških dobrin. "iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii,iiiiiiiiiiiiiiii!i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiniiiiinini q ■n -< _ r- > £ o 10. nadaljevanje „V okoliških vaseh je zadnje dni precej nemških sil faradi naše zadnje akcije," je opozarjal komisar. „Ne vem, bi lahko poskusili." .Priprava za to bi nam vzela precej časa. Morali bi 'zdelati dober načrt in počakati na privolitev štaba brigade. Tokrat bi se raje omejili na manjšo akcijo, kjer bi dobili tudi nekaj orožja brez velikih žrtev,” je menil komandant. Vsi v sobi so prisluhnili. Komisar pa se je prav skrivnostno držal. .Tovariši," se je zopet oglasil doktor, „po nesrečnem napadu na naše skrivališče v .Benetkah' sem v mestu zvedel, da se Nemci pripravljajo na veliko očiščevalno akcijo P° vseh bližnjih krajih in okoliških gorah. Zelo previdni mo-famo biti. Krepijo svoje postojanke v dolini in za osvežitev syojih moči so iz Nemčije pripeljali poseben bataljon gorkih strelcev. Ti so prav gotovo pripravljeni za nas, ker sodijo, da so bolj vajeni gorskega vojskovanja. Z nami imajo *e vražje slabe izkušnje; povsod nas love in nikjer nam ne morejo do živega." .Ogledniki in domačini nam sporočajo, da postaja *Qdnje dni tudi v naših gorah bolj živahno. Naše izvidnice So opazile več drvarjev, kot se jih navadno zadržuje tukaj v tem času. To so lahko najboljši nemški vohljači, ki ne dr-varijo, temveč stikajo za nami po gozdovih; z njimi smo imeli že večkrat slabe izkušnje. Pred nastopom ostrega mraza bomo morali naše taborišče preseliti više proti sedlu gorskega vrha,” je razlagal komisar. Vstal je in vzel iz predala obvestilo, ki ga je zjutraj prinesel štabni kurir. .Dobili smo obvestilo, da lahko na orožniški postaji dobimo nekaj novega nemškega orožja. Treba bo čimprej na pohod." Vrata so se cvileč odprla in vstopil je štabni vodnik, ki je najavljal komandirja jurišne desetine. .Kar vstopi naj, ravno prav prihaja," je dejal komisar in si prižgal pipo, v katero si je natlačil neko posušeno travo, omešano z jagodnim listjem. Vstopil je mlad komandir, postaven in plečat Gorenjec. Malo v zadregi si je mencal roke. Vedno, kadar se je zadrževal v štabu, se ga je lotevala ta presneta zadrega. .Kaj nam boš povedal, tovariš komandir?" ga je prijazno vprašal komandant. .Tovariši, z borci smo razpravljali o nameravani akciji. Menijo, da bi za vso to stvar zadostovala jurišna desetina. Odpočili so se in komaj čakajo dela." Ko so se o vsem pogovorili, je komandant zaključil posvetovanje in naročil komandirju, da mu pripelje Črta. Komandant ga je krepko potrepljal in dejal: .Črt, prekaljen borec si in desetkar. Posvetovali smo se in sklenili, da boš ti vodil jurišno desetino v trg." Črt je pogledal najprej komandirja, nato še komandanta, kot da bi ne verjel svojim ušesom. Komandant se je zadovoljno namuznil. .Dobro poznam trg, tovariš komandant!" je potem povedal. »No, Črt," je zaključil komandant. .Vse ostalo ti bo podrobno obrazložil komandir. Čas odhoda ti že pravočasno sporočimo, določil ga bo komisar. Sedaj pa pojdita in se pogovorita še z borci." Pri tabornem ognju so posedali borci in si ogrevali premrle roke; jesen je s svojo mrzlo sapo že globoko posegla v gozdove. Polglasno so se pogovarjali. Obujali so spomine in si z ugibanji, kakšna bo njihova nova naloga krajšali čas. V bližini se je sprehajal stražar in poželjivo opazoval prižgano cigareto, ki je krožila med borci. Srečko, ki je poležaval v bližini na nasekanih smrekovih vejah, se je za trenutek zazrl v njegov od rahlega plamena obsojani obraz in mu nagajivo dejal: „Le hitro hodi, ti bo prej potekel čas, pa bo še kaj zate ostalo." Stražar mu je požugal z roko. Ko pa je Srečko dobil ostanek cigarete, se je odrekel dimu; ugasnil jo je in spravil v žep ter dobrodušno dejal stražarju: .Prav zares ti jo prihranim; pokadil boš, ko se zamenja straža. Do takrat potrpi. Stražar je poznal Srečka in njegovo tovarištvo. Zadovoljen si je pomel roke, saj je bil strasten kadilec in so bili posebno zanj zdaj hudi časi. Eden izmed partizanov se zgane, ozre na jasno in vzklikne : .Bolj tiho, tovariši. Poglejta komisarja in komandirja, nekaj razpravljata. Morda ujamemo kakšno besedo." Vsi so prisluhnili. Potem je Srečko zmotil tišino: .Ste slišali? Dovolj smo poležavali. Zopet bomo udarili." Med borci je završalo. Iz teme se je slišal komisarjev glas: .Tovariš komandir, ne pozabi poslati dva borca v izvidnico pred jutrišnjo akcijo!" Pri razpoloženih in skoraj nestrpnih borcih, ki so že razmišljali o predvideni akciji, se je pojavil stari Jaka, ki je bil po potrebi tudi bataljonski kuhar. .Hej, fantje! Kje pa je naš komandant? Ste ga kaj videli?" 6 — Štev. 27 (1361) 12. julij 1968 Zadolž. kmetijstva rahlo narašča V zadnjih letih je zadolženost avstrijskega kmetijstva rahlo narasla. Leta 1966 je znašala okroglo 12 milijard šilingov, kar pomeni, da je bila za 4 milijarde višja kot leta 1962. Tudi leta 1957 je njegova zadolženost naraščala. Po aktivnem kmetijskem premoženju katerega vrednost je leta 1966 znašala 155 mi- Pri zadolženosti kmetijstva v naši državi je treba razlikovati med dvema vrstama dolgov in sicer med dolgovi, od katerih je treba plačevati običajne obresti, in med dolgovi, za katere je država obrestno mero znižala. To so takoimenovani Agrarni investicijski krediti (AIK). V primerjavi prve vrste dolgov z drugo vrsto, s takoimenovanimi AIK, postaja očitno, da dolgovi po običajni meri kmete čedalje manj bremenijo in da se ile-ti v vse večji lijard šilingov, je bilo s tem kmetijstvo leta 1966 zadolženo s 7,7 odstotka. Sedanja zadolženost kmetijstva zdaleka ni tako huda kot je bila v letih 1930—1940. Pred 30 leti je zadolženost kmetijstva znašala 40 do 50 odstotkov njegovega čistega premoženja, ki je po sedanji vrednosti znašalo 10,5 milijarde šilingov. 5970 milijonov šilingov odpadlo le 43 odstotkov na AIK, je leta 1966 od 12 milijard šilingov odpadlo na nje 95 odstotkov. AIK pa so v tem času utrdili tudi položaj kmetijskega kreditnega zadružništva in povečali njegov denarni obtok v neposredno pomoč kmečkim ljudem. Lani so bile namreč kmetijske hranilnice in posojilnice na znesku kreditov, ki so jih kmetje najeli, udeležene že z okroglo 60 odstotki. meri poslužujejo ugodnejših agrarnih investicijskih kreditov, ugodnejših tako glede obrestne mere kakor tudi po možnosti dolgoročnejšega obročnega odplačevanja. Ti krediti so spričo tega zelo pripravni za ureditev kmetijskih poslopij, za dokup kmetijskih zemljišč in za izpopolnitev in zboljšanje kmetijske mehanizacije. Medtem ko je leta 1957 od skupnega kmetijskega dolga v višini Prihodnje leto spet viški prašičev Vmesno štetje prašičev, ki je bilo 4. junija, je pokazalo, da je število plemenskih svinj mnogo višje kot je bilo pred letom dni. Brejih plemenskih svinj so našteli 170.200, kar je za 17.200 brejih svinj oz. za 11,2 odstotka več kot 3. junija 1967. Letošnje junijsko število brejih svinj je zelo podobno številu junija 1964, kateremu je pomladi 1965 sledila prekomerna ponudba klavnih prašičev. Kakor tedaj, računajo strokovnjaki tudi sedaj, da bo prišlo v prvem polletju 1969 do ivška okoli 100.000 klavnih prašičev, ki jih ne bo mogoče odkupiti drugače, kakor pa za izvoz in za vskladiščenje, če se kmetovalci ne bodo pravočasno spametovali. Spametovati se bo treba glede pripuščanja plemenskih svinj in glede pitanja. Oboje je odvisno od kmetov samih. Kar tiče pripuščanja plemenskih svinj, je sedaj čas, da iz kakršnega koli vzroka slabih plemenskih svinj ne pripuščamo več. Slaba pa je zlasti tista svinja, ki nam na leto ne da vsaj 16 do 18 pujskov. Slaba pa je tudi tista svinja, ki je kratka in zamaščena. Pujskov in pitancev od nje se bo vsakdo branil. Zato takih svinj ne pripuščajmo več, marveč počakajmo na jesenski čas in dokupimo na plemenskih sejmih mlade svinjke sodobnega mesnatega, to je stegnjenega tipa. Kar pa tiče pitanja prašičev, pa do prekomerne ponudbe 100.000 pitancev v prvem polletju prihodnjega leta ne more priti, če bomo približno od decembra naprej prašiče pitali samo na 90 do 100 kg, namesto na 100 do 120 kg. Tako bomo že pravočasno preprečili, da bi prišlo do prekomerne ponudbe s tem pa tudi do padca cen, ki je koncem koncev najbolj nevaren. Trg z lesom se je rahlo poživil Pred kratkim objavljeno poročilo o izvozu lesa v prvih petih mesecih kaže, da se je izvoz rezanega lesa letos povečal. Povečal se je na 15 odstotkov na okroglo 1,195.200 kubičnih metrov. S tem je bil letošnji izvoz rezanega lesa tudi za 8,6 odstotka nad povprečjem izvoza v prvih petih mesecih zadnjih petih let. Ta izvoz in zadržane sečnje na drugi strani so pomagale, da so se začela natrpana skladišča po žagah nekoliko prazniti. Trajnosti ugodnejših pogojev na trgu z lesom vendar tudi ta poživitev še ne more zagotoviti. Sicer je res, da se je izvoz v Italijo, kamor izvažamo največ rezanega lesa, spet narasel, res je tudi, da se je poživil izvoz na Bližnji vzhod in v Grčijo, toda ravno tako je res, da postaja mednarodna konkurenca na trgu z lesom čedalje ostrejša. To potrjuje med drugim tudi dejstvo, da je letos izvoz v Zahodno Nemčijo nazadoval za 5,8 odstotka, končno pa potrjuje to tudi nazadovanje izvoza stavbenega lesa za 9 odstotkov, jamskega pa celo za 44 odstotkov. Čeprav je istočasno narasel izvoz hlodovine za 15 odstotkov, je bil skupni izvoz teh sortimentov letos za 3,4 odstotka nižji od izvoza v prvih petih mesecih minulega leta. Toda neglede na vse to in neglede na to, da strokovnjaki lesnega gospodarstva letos še ne računajo na stabilizacijo položaja na evropskem trgu z lesom, ta razvoj upravičuje upanje kmetov, da cene lesa ne bodo več padale. Kakor izgleda, se bodo dr- žale na sedanji višini, na njihovo zboljšanje je vendar računati šele prihodnje leto, seveda le, če bo ostalo pri sedanjem razvoju na trgu z lesom. Domača ponudba klavne perutnine še ne zadošča Med letom 1965 in 1967 je proizvodnja klavne perutnine narasla od 33.818 na 39.646 ton, proizvodnja jajc pa je padla od 83.530 na 81 tisoč 780 ton. Proizvodnja jajc v glavnem že krije potrebe na domačem trgu. Uvoz jajc je v teh treh letih znašal le 16 do 19 ton. Veliko večja pa je bila potreba po uvozu perutnine. Leta 1965 je je naša Trg čedalje bolj diktira kmetijsko proizvodnjo Do te ugotovitve je pred kratkim prišel namestnik generalnega sekretarja Avstrijske Raiffeisenove zveze, dr. Herbert K l e i s s , ko je na letošnjem delovnem zasedanju na Dunaju govoril o vprašanjih sodelovanja med proizvodnimi skupnostimi in kmetijskimi zadrugami. Do taiste ugotovitve pa je prišel tudi nedeljski ustanovni občni zbor „Rožanskega krožka za pitanje in vnovčenje goveje živine" , ki je bil v Bilčovsu. Trg čedalje bolj diktira kmetijsko proizvodnjo. Ta resnica je neizpodbitna. Čim bolj na trgu — vseeno, če v naši državi ali drugje v Evropi — narašča ponudba kmetijskih pridelkov in čim bolj se tu in tam pričenjajo kopičiti viški mleka, mesa, žita, sadja in zelenjave, tem bolj postaja trg zahteven in tem bolj uveljavlja svoj vpliv na njihovo ceno. Trg pa so potrošniki, bodisi v mestu, bodisi v industrijskih centrih, bodisi na vasi. Potrošniki kupljenih kmetijskih pridelkov in izdelkov iz njih so v čedalje večji meri tudi kmečki ljudje. Vsi hočemo kvalitetnejša živila, kar se da daleč pripravljena za uživanje in kar se da okusno ovita. Taka je resnica današnjega časa. Nihče, ki prideluje mleko, meso, žito ter sadje in zelenjavo, se ji ne more izogniti. Ne more se ji izogniti, ker sta od kvalitete ponujenega pridelka v čedalje večji meri odvisna možnost njegovega vnovčen ja in višina cene, v zadnji konsekvenci torej rentabilnost kmetovanja. Čim bolj liberalizacija trgovine s kmetijskimi pridelki napreduje, tem manj so posamezne dežele v stanju, da za daljšo dobo zaščitijo svoje kmete pred uvozom boljših in cenejših kmetijskih pridelkov. To najbolj občutimo na Koroškem, ko imamo na trgu s kmetijskimi pridelki čedalje bolj opravka s cenejšo konkurenco iz Štajerske in Zgornje Avstrijske. Da je kmet posameznik v pogojih takega trga čedalje bolj nebogljen, poudarjamo in dokazujemo že nekaj let. Kakor pri nas, poudarjajo taisto tudi strokovnjaki po drugih deželah. Ozdravitev od te nebogljenosti je mogoča samo po poti proizvodnih skupnosti ali krožkov, v katere se združijo kmetje z isto proizvodno smerjo, bodisi s smerjo zreje pujskov ali pitanja mesnatih prašičev, bodisi s smerjo pitanja in vnovčenja kvalitetno izenačenih mladih bikcev, bodisi s smerjo pitanja in vnovčenja perutnine ali pa s smerjo pridelovanja sadja in zelenjave ter oljaric in podobnega. Tudi o tej poti kmetov, ki mora biti navezana na eni strani na špecialno kmetijsko pospeševalno službo, na drugi pa na sodobno vodene zadružne vnovčevalne in predelovalne ustanove, je bilo že mnogo govora. Nemci so po tej poti prišli v razmeroma kratkem času desetih let do kvalitetno izenačenih mesnatih prašičev, Francozi so take skupnosti uzakonili že leta 1962, letos 15. januarja pa jih je celo priporočil Evropski parlament kot pripravne za proizvodnjo izenačenih kmetijskih pridelkov, ki so edino sposobni, da jih lahko prevzameta predelovalna industrija in veletrgovina. Tudi v Avstriji so se te proizvodne skupnosti že uveljavile, enako na področju rastlinske proizvodnje (pri sladkorni pesi, pri sadju in zelenjavi, pri pivovarskem ječmenu in v hmeljarstvu) kot na področju prireje mesnatih prašičev in na področju pitanja piščancev. Najnovejši otrok teh prizadevanj je v nedeljo v Bilčovsu ustanovljeni Rožanski krožek za pitanje in vnovčenje goveje živine. V njem je združenih zaenkrat 57 kmetov, ki redijo sivorjavo in simodolsko govedo s ciljem, da bodo v partijah ali skupinah pitali mlade bikce in jih pripravili tako, da bodo z njimi lahko konkurirali na italijanskem trgu. Korak teh kmetov je pomemben tembolj, ker moramo vsako tretje govedo, ki ga na Koroškem priredimo, prodati izven dežele. Letna kapaciteta tega krožka bo zaenkrat znašala 200 do 250 opitanih bikcev. Da se bo moral vsak od teh kmetov podvreči določenim smernicam in sklepom krožkovega odbora se razume samo po sebi. Drugače tudi ni mogoče priti do izenačene kvalitete in do zagotovljenega pravočasnega odkupa ponujenih goved, ki jih bodo člani krožka priredili. eno iržava uvozila 11.327 ton, leta 1966 izvodnja. Z drugimi besedami: 2.619 ton, lani pa 12.587 ton, če- tretjino klavne perutnine mora naša nav ie naraščala tudi domača Dro- država še vedno uvažati. BimillllllllllllllllllllllllllMIlIRh HIHIIIIIIIIIIIHIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMUlIHIIlIHIIIUHIIHIIHIHIIIIHtllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIHIIIlll! llllllllllllllllllllimilltllllllllllllillllllllllllllllllllllimillllllllllllimillllllHIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir „Hm, daleč ne bo," se je oglasil nekdo. »Najbrž nima časa misliti nate, Jaka. Saj veš, s tvojo kuhalnico si le kaj malo pomaga." Vesel smeh je spremljal šaljivca. »Tiho, jezik,* se je razhudil Jaka. »Če bi ne bilo mene in moje kuhalnice, bi vi presneto tanko piskali. Le počakaj, pol porcije dobiš manj, in ..." »Hej, kaj pa je, kdo me išče?" se je zaslišal iz teme komandantov glas. Kmalu se je izluščila njegova postava. »A, ii $i , kuhar," je dejal in stopil k Jaki. »Te imajo v pesteh, kaj?" »Seveda, tovariš komandant, drugače jim pa jeziki otrpnejo. Večerja čaka; kako dobra je polenta, čeprav nezabeljena!" »Prav, tovariši, na večerjo, potem pa k počitku! Jutri moramo biti sveži in spočiti." Drug za drugim so borci odkorakali za kuharjem, da mu izpraznijo kotel. Slana je še ležala na listju in prvi jutranji žarki je še niso načeli, ko se je partizanska izvidnica že vračala s svojega pohoda. Gosto mokro vejevje, ki so ga odrivali, jim je vlažilo obraze. Dobro so opravili nalogo. Izvidnica se je bila približala trgu, si ogledala položaj in na robu naselja ustavila nekega domačina, ki ji je precej natančno popisal življenje na orožniški postaji. »Deset orožnikov je na postaji," je zdaj med hojo razglabljal Franek. Janez, ki je korakal zraven njega, je malomarno zamahnil z roko in rekel: »Tem bolje, bomo dobili deset pušk več. To bodo naši veseli." »Stoj!" se je zaslišal stražarjev glas v bližini taborišča. »Geslo!" Ko je dobil pravilen odgovor, se je stražar obrnil in zaklical v taborišče: »Hej, izvidnica se vrača!" Komandant je pazljivo poslušal poročilo izvidnice, se posvetoval s komisarjem in poklical Črta. Črt je takoj uganil, da so poročila ugodna in mora pohod uspeti. »Črt," je začel komandant, »pripelji jurišno desetino in jo pouči o vsem. Vsak drugi naj ima puško, eden lahko Strojnico, ostali pa ročne bombe. O vsem ostalem pa si že tako poučen. Sedaj kar hitro na delo, ne smemo zamuditi niti trenutka!" črt je pohitel. Y kratkih besedah je radovedni desetini obrazložil podrobnosti, jo razvrstil pred štabom in sporočil komandantu, da je z desetino pripravljen. Komandant je pregledal skupino in njeno orožje. Bil je zadovoljen. »Predvsem pazite na zasede. Tudi Nemci imajo dobre obveščevalce. Srečno pot, tovarišil" Črt je bil nemalo ponosen na svojo udarno desetino. Ko so se vračali iz štaba, je na poti srečal komisarja, ga ustavil in dejal: »Tovariš komisar, tu so moji borci, pripravljeni za akcijo." Komisar se je presenečen nasmejal, ko je med njimi zagledal tudi kuharja Jaka. »Tudi ti pojdeš, Jaka? Kako bomo brez kuharja, hm." »Tja pojdem, pojdem! Samo s kuhalnico ne moremo preganjati Nemcev; nič strahu ne kažejo pred njo." »Dobro, dobro, Jaka, saj tvoje roke zaležejo za dva. To jih boš pestil," je odgovoril komisar, potegnil iz žepa žepno svetilko in osvetlil načrt naselja, ki ga je imel v rokah. »Poglej, Črt, po tej začrtani poti boste hodili; varna je. Načrt vzameš s seboj. Ob določeni uri pa na pot!" Borci so odšli v svojo kolibo, da se pripravijo na tvegan pohod. Posedli so na praprotna ležišča ter kramljali in čakali. Njihov živahni pogovor je prekinil brkati Jaka, ki je nasmejan vstopil: »Fantje, dans bomo pa v trgu zaropotali!" »Pa jih boš kar s kuhalnico namlatil, Jaka," ga je podražil suhljat borec, ki je s koncem srajce drgnil puškino kopito. »Hm, veš, pa bodo bolj poskakovali, kot če jih boš ti s kopitom pobožal," se je odrezal Jaka in se zleknil na ležišče. Skozi špranje v steni je silil veter, smukal mah, ki je bil zatlačen med deske, ga cetral in raznašal po kolibi. Pozno popoldne je vstopit Črt, oprtan za odhod. Borci, ki so postajali že nestrpni in se jim je urni kazalec prepočasi premikal, so skočili na noge. »Vendar že, pajdemo?" »Pazite, da vam ne bo ropotalo orožje in pogovarjajte se le šepefaje. Napnite ušesa in odprite oči. Pohod!" je zaključil Črt. Drug za drugim so borci zapustili taborišče. Skoraj neslišno so odmikali pred seboj gosto vejevje, se izogibali (koreninam, ki so se krivenčile po mahu, in napenjali oči, da bi mogli skozi gostejše zelenje pravočasno opaziti vsako najmanjšo senco. Hodili so v popolni tišini. Ko so tako po dolgi hoji prišli na rob goščavja, je Črt, ki je korakal na čelu svoje skupine, dvignil roko. Desetina se je ustavila. Črt je zašepetal: »Smo že v bližini trga. Janez, ti boš prerezal telefonsko zvezo do orožniške postaje, Jaka pojde v izvidnico, vsi ostali pa bomo počakali, dokler se Jaka ne vrne.” Borca sta izginila. Črt je izvlekel iz žepa načrt in razmišljal. »Tovariši, razkropili se bomo ter se po dva rn dva približali trgu. Biti moramo nadvse previdni." Posedli so. Črt se je splazil prav do roba gozda, se naslonil na debelo bukev in čakal na dogovorjeni znak. (Se nadaljuje) MAEVA PARCK Lepa svetlolaska Še ko je šla po dolgem hodniku proti velikemu frizerskemu salonu, je Izabela Williams opazila pred seboj izredno elegantno plavolasko. Že sam pogled nanjo jo je spomnil na bolečino, ki jo je nosila v sebi. Ko bi bila jaz takšna . . . Morda bi Fred pozabil na svoje načrte, da jo bo zapustil. Zamižala je. Mlada in privlačna plavolaska je stopila v isti salon, v katerega je hodila tudi sama. Uslužbenka pri vhodu je pogledala v knjigo in rekla: — Miss Farell, pričakujemo vas. Kabina št. 7. Izabelina frizerka je bila gospodična Karla. Odšla je naravnost k številki 9, mimo številnih kabin, v katerih so ženske sedele pod velikimi havbami in si sušile lase. Plavolaska je stopila v kabino s številko 7. Izabela je zagledala gospodično Joan, simpatično plavolasko, ki se je smehljala klientki, sedeč v udobnem naslanjaču. Stopila je v kabino s številko 9, kjer jo je Karla veselo pozdravila, saj je Izabela redno zahajala v ta salon. Prijetno se je počutila, ko ji je Karla umivala lase, čeprav se ni mogla otresti neprijetnih misli, da do zdaj ni mogla ničesar opaziti. Fred je gotovo že dolgo poznal tisto žensko, če je sklenil, da bo pustil mesto direktorja tvrdke in odšel v Mehiko, v izgnanstvo. Če ne bi bila našla skritih letalskih vozovnic, ko je iskala potrdilo o registraciji avtomobila, ne bi bila nikoli doumela, zakaj je Fred tako pozno prihajal domov. Zdaj, ko je retrospektivno analizirala podrobnosti, je razumela, da je dolge mesece pripravljal svoj odhod. Tisto, kar jo je bolj skrbelo, je bilo, da še ni zbrala poguma in se z njim pogovorila. Drevi bo to storila, zato je tudi prišla, da si uredi lase, v trgovini pa je že kupila lepo obleko. Kakšno pravico ima Fred, da jo zapusti, ko je napravil kariero v podjetju njenega očeta? In zdaj, po tolikih letih, odhaja z mlajšo in lepšo žensko v neko eksotično državo z denarjem, ki si ga je nabral v dobro uspevajočem podjetju, ki ga je ustanovil že njen stari oče. Le kaj bodo rekle prijateljice? Ko je prišla na to misel, je bila skoro pripravljena skočiti ven kar z mokrimi lasmi in poiskati moža, da bi se pogovorila. — Dokler se vam lasje ne bodo posušili, je rekla Karla, bom šla počesat neko drugo stalno stranko. Potem ko je pozvonila, je mirno čakala, da ji bo Liz odprla vrata. — Jaz sem gospa Williams, je dejala, ko je na vratih zagledala Lizin obraz, ki jo je zmedeno gledal. — Ali lahko vstopim? — Seveda, samo izvolite. Odprla je vrata in stopila ob stran, da bi obiskovalka lahko šla mimo. Iz torbice, v kateri ga je nosila, ko je razmišljala, ali naj ubije sebe ali Freda, je Izabela potegnila revolver, ki ji ga je pred več leti podaril oče. — Nikomur ne dovoljujem, da mi SZREKI © Občudovanje je dražeča jed; vendar se ničesar na sveiu bolj ne preobjesfe. (Leisevvitz) X • Bi radi zvedeli, kaj ljudje mislijo! Ne poslušajte, kaj govorijo, marveč proučite, kaj počenjajo. (Beauchene) X • Sleherno tvoje početje naj bo takšno, ko da ti je poslednje v življenju. (Latinski izrek) X 9 Vsak večer, preden zaspiš, premisli, kaj si počel čez dan in se vprašaj: „Kaj bi rekla moja mati in oče, če bi vedela, kaj sem delal!" (Sttembrini) X • Trenutek lahko napravi ju- naka, toda potrebno je celo življenje, da naredi dobrega Človeka. (Brulat) X 9 Človek brez plemenitosti ne more biti dober, lahko je samo dobričina. (Chamtort) X 9 Prvi pogoj človeške dobrote je nekaj ljubiti, drugi pa, nekaj spoštovati. (EMot) prevzame moža, je mirno rekla in prestrelila Farellovo naravnost skozi srce. Streljala je tako, kakor jo je bil naučil oče. Dala je revolver zopet v torbico. Strela ni nihče slišal. Sedla je v avtomobil in se odpeljala domov. Odslovila je pomočnico in odšla v svojo sobo. Revolver in rokavice je skrila v skrivni predal velike francoske pisalne mize. Potem ko je oblekla novo obleko, je sedla in čakala, da se vrne Fred. Tako privlačen je bil videti z veliko usnjeno potovalko v roki. Veselo se mu je približala in ga poljubila. Saj je imela tudi razlog za to: ni izgubila moža. — Izabela, ji je dejal zmedeno. — kako lepa si videti. Že dolgo te nisem videl takšne. »Uspelo je,“ je pomislila in rekla: — Pripravila sem ti pijačo. Medtem ko je mešala, se je obrnila k njemu in opazila da ni slekel plašča in ni odložil torbe. — Zakaj pa se ne slečeš? ga je presenečeno vprašala. — Ne vem, kako naj ti odgovorim, je dejal po daljšem premoru, — toda jaz sem našel drugo. „Vem,“ je pomislila, ne da bi umaknila pogled od njega, ko je ves zmeden stal pred njo. -— V načrtu sem imel, da bom odšel šele čez dva tedna, toda družba me pošilja na službeno potovanje, zato sem sklenil, da bom šel nocoj. Morda je bolje tako. Brez solz in žalovanja. Zagotovil sem ti prihodnost in ne skrbi zanjo. Pri odvetniku sem vse uredil. Upam, da boš pristala na tiho ločitev. Ker ni odgovorila, je tiho nadaljeval: — Odhajam z večernim letalom ob desetih. »Tako ti misliš," je razmišljala pri sebi in obžalovala, ker ne bo mogla biti tam, ko bo našel svojo drago ležati nepremično na tleh v dragocenem stanovanju. Nikoli ne bo osumil nje, ker je prepričan da ni nikoli slišala za Liz Farell. _— No, je dejal tiho. — Zbogom! Pisal ti bom saj ne vidim razloga, zakaj ne bi ostala dobra prijatelja. Položila je roko na usta, da se ne bi zasmejala. Fred si je to razlagal drugače. — Samo brez prizorov, Izabela, je dejal hitro. — Če pošteno pregledaš vso zadevo, boš videla, da že dolgo časa drug drugemu nisva nič pomenila. »Pojdi,“ si je mislila. »Kaj hitro se boš vrnil." Vzel je klobuk z mize in se znova obrnil. — Iti moram na letališče, Joan me bo čakala, je rekel in odšel. Šele ko je slišala, kako je skočila ključavnica, se je zavedla, kaj ji je dejal. Joan, kabina 7, frizerka bivše lepe plavolaske iz Cvetnega naselja. Anekdote Caruso se je prehladil in ni mogel nastopiti. Gledališki ravnatelj je ves iz sebe kričal: „Kaj naj storim! Le kako ste se mogli prehladiti." „To so posledice premiere," je dejal pevec. »Kakšne posledice premiere!" se je začudil ravnatelj. »Čisto preprosto: na odru so se zadeli vaiovi navdušenja, nato sem zašel v vihar oboževalk in prišel ves razgret domov, ko me je polila mrzla prha kritik. Kdo se ne bi prehladil v takšnih okoliščinah!” XXX Dramatik Luigi Pirandello je stopil k odvetniku, da bi vložil tožbo za ločitev zakona. »Kakšni so vaši razlogi!" ga jevprašal odvetnik. »Poročen sem," je zasikal Pirandello. XXX V majhnem ameriškem mestu je imel Caruso na programu tudi Brahmsovo pesem »Kovač". Tik pred začetkom koncerta pa je slišal, da hoče neki moški v osebni zadevi po vsej sili takoj priti k njemu. Caruso ga je sprejel. »V programu sem bral," je začel vsiljivi obiskovalec, »da boste nocoj peli tudi pesem o kovaču. Jaz sem edini kovač v tem mestu in vas prav lepo prosim, da bi vstavili v pesem še to, da popravljam tudi otroške vozičke.” XXX Kardinal La Rue se je posmehoval velikemu igralcu Dan-courtu, češ da je glumač. Dansourt mu je v hipu vrnil zaušnico: »Med nama je zgolj podnebna razlika; jaz sem glumač v Parizu, vi pa v Vatikanu." XXX Med potovanjem čez »veliko lužo” je bilo Carusu zelo slabo in je slonei ob ladijski ograji. Mična sopotnica, ki bi se bila rada seznanila z umetnikom, ga je vljudno vprašala: »Ali naj vam prinesem večerjo na krov, mojster!" Caruso je šepetaje odvrnil: »Storite to, mala, in jo tudi vrzite sami čez krov.” XXX Igralca Fiorenta Dancourta so ob šestdesetletnici vprašali, kakšna je skrivnost njegovega uspeha. Dancourt jim je rekel: »Iskreno vam priznam, da sem se svojih vlog zmerom učil sredi krav, ki so se pasle. In kadar sem nanje napravil vtis, sem bil prepričan, da bom uspel tudi pri pariški publiki." XXX Pirandello je malo pred svojo smrtjo prišel v Pariz, kjer so mu njegovi navdušeni občudovalci priredili banket. Po slavnostnih napitnicah je moral spregovoriti tudi slavljenec. Ta se je v začetku svojega govora opravičil z naslednjimi besedami: »Toliko časa sem porabil z učenjem, kako je treba pisati, da se nisem utegnil naučiti, kako je treba govoriti." XXX Slikar Maks Švabinski je pograbil vse dežnike v svoji predsobi in jih zaklenil v omaro. »Nocoj dobimo goste," je pojasnil svoji nečakinji. »Pa vendar ne vabiš tatov!" se je začudila deklica. »Seveda ne,” je odvrnil Švabinski, »samo bojim se, da bi utegnil kdo kak dežnik prepoznati." Dala ji je najnovejši modni časopis, vključila sušilnik za lase in odšla iz kabine. Ostala je sama in začela je podzavestno obračati liste. Prenehala je, ko je iz sosedne kabine slišala govor, ki se je mešal s tihim brnenjem sušilnika. „Da,“ je bilo slišati veseli glas, »ponoči bova odpotovala v Mehiko. Fred bo tamkaj zahteval ločitev, če se žena ne bo hotela ločiti tukaj. Pravi, da je to najboljša pot. V podjetju je vse uredil, ker se noče vrniti vanj, saj ga je ustanovil njen ded. Ima dovolj denarja, da si lahko poišče drugo službo." Izabela si je pokrila ušesa, ker ni mogla še naprej poslušati. Če v tistem trenutku ne bi prišla Karla, ni vedela, ali bi bila še ostala. To torej |>omeni, da je tale lepa plavolaska zenska, zaradi katere jo Fred zapušča! Tisti trenutek je spoznala,^ kaj mora storiti, in že ji je bilo laže. Preden je odšla, je v ogledalu spet videla plavolasko, ki je tudi odhajala. — Na svidenje, Joan, je rekla, ko je odhajala. — Zbogom, gospodična Liz, je slišala Joanin odgovor. Olajšano se je oddahnila. Ni je treba zasledovati, saj je izvedela njeno ime: Liz Farell. Elizabeth Farell. Ko je stopila na ulico, je poiskala najbližjo telefonsko govorilnico. V imeniku je našla ime in naslov. Elizabeth Farell, 107 A, Cvetno naselje. Ko se je odločila, je sedla v avtomobil in se odpeljala v tisti najimenitnejši del mesta. V bližini je parkirala svoj avtomobil. Srce se ji je stiskalo ob misli, da njen mož morda plačuje stanovanje v tem kraju. JAMES RONALD V gosteh Marstone je močno vzdihnil, snel naočnike in odrinil pisalni stroj. S pogledom je ošinil nekaj zadnjih strani svojega novega rokopisa in nezadovoljno odkimal z glavo: to, kar je napisal, je bilo sivo, neprepričljivo, neživljenjsko. Prav tam, kjer je junak zgodbe priznal svoji ženi, da je morilec, se je zgodba skazila. Marstone je napeto mislil, vendar si ni znal predstavljati, kako bi žena v takšnem trenutku reagirala, kaj bi storila, kaj bi rekla... Ali bi se zgrozila in se odrekla moža? Ali bi ga objela, kot da ga hoče obvarovati pred kaznijo? Ali bi s prvimi besedami pokazala presenečenje in gnus ali samo zaskrbljenost zaradi moža? Marstone tega ni vedel. Nekaj ur si je poskušal zamisliti ta prizor, vendar mu ni uspelo. Marstona je to zelo jezilo, kajti imel je dovolj razlogov, da bi moral dokončati svoj novi roman. Philip Armstrong ga je obiskal pred nekaj tedni, preden je odšel na novo potovanje v Brazilijo. Philip je bil Marstonov najboljši prijatelj. Do Phi-lipovega odhoda je preostalo samo nekaj dni in Marstone ga je videl samo pri kosilu in večerji. Toda ti trenutki so bili prekratki, kajti Marstone je tudi tedaj mislil na svoje delo. Tako se je zgodilo, da ni bilo časa, da bi se pogovarjala o nekdanjih pustolovščinah; da bi odšla na izlet, kot sta se domenila, ali odigrala partijo golfa. Marstone se je vsak dan zjutraj zaprl v svojo sobo in do poznega večera tipkal. Novi roman ga je prevzel. Napisati ga je moral do konca, šele potem se bo lahko znebil živčne napetosti in se posvetil čemu drugemu. In Mira? Marstone je bil vesel, ker ji je bilo vseeno, ali se Philip dolgočasi ali ne, čeprav tega ni pokazala. Mira! Ob misli na svojo ženo se je Marstone nasmehnil in obraz se mu je raznežil. Nihče ni' imel boljše žene. Bila je edino bitje, ki je vedelo, kaj potrebuje, ki je čutilo, da ga je treba pustiti v miru, kadar se je posvetil svojemu delu. To je vedela in vselej je ganljivo poskrbela, da ga ni pri delu nihče vznemirjal: Mira je igrala golf s Philipom, čeprav je golf sovražila. S Philipom je odhajala na dolge sprehode, čeprav bi se raje zleknila v naslonjaču in brala dobro knjigo. Nekajkrat je odpeljala Phili-pa z avtomobilom v okolico, da bi lahko občudoval naravo. Kratko in jasno, Mira je počenjala vse, kar je mogla, da bi Philipu nadomestila tisto, kar mu je odrekel njen negostoljubni soprog. Dokazala je, da je pravi angel. Sicer pa ju je bilo lepo pogledati, kadar sta bila skupaj: visokega črnolasega in krepkega Phi-lipa — in Miro, krhko in vitko plavolasko, edino žensko, ki jo je Marstone ljubil. Marstone se je zleknil v stolu in si prižgal cigareto. Pod sivimi očmi je imel temne sence. Ni vedel, kako naj konča knjigo. Iz pisalnega stroja je vzel do polovice popisan list in vnovič prebral vrstice, ki jih je napisal, preden se je pretrgala ustvarjalna nit: »Samokres je visel v Richardovih prstih. Ko je njegova žena stopila v sobo, se je naglo obrnil in nekaj trenutkov strmel vanjo s široko odprtimi očmi. — Kaj se je zgodilo? je prepadeno kriknila. — Tako čuden se mi zdiš! Richard je stisnil presušene ustnice. — Pravkar... pravkar sem ubil človeka! — je drhteč zastokal. Tako! To je pisalo na papirju. In zdaj, kako naprej? Kaj pravi žena v takšnem trenutku? Kaj stori? Marstone se ni mogel ničesar spomniti. V istem trenutku je na stopnicah slišal Mirine korake. Tedaj se ga je nenadoma lotila vražja misel. Strašna je bila, toda če jo zdaj zavrže, bo moral napenjati možgane, vendar ne bo odkril resnice? Miri bo takoj zatem vse pojasnil, razumela ga bo! Vendar se je obotavljal, preden je odprl predal in segel vanj. Toda v sedanjem stanju ni smel in ni mogel zavreči načrta, ki se ga je spomnil. Marstone je vzel samokres iz predala. Orožje je mlahavo viselo v njegovih prstih, ko so se vrata odprla. Mira je obstala na pragu. Umaknila se je, ko je zagledala soprogov izčrpani obraz. »Arthur, kaj se je zgodilo?" je zakričala. »Tako čuden se mi zdiš!" Marstone si je obliznil suhe ustnice. Načrt je bil odvraten, toda zdaj ni mogel več nazaj. »Pravkar ... pravkar sem ubil — Philipa!" je zastokal. Mira je v grozi razprla oči. Z rokama je mečkala obleko na prsih. Potem se je zamajala. Marstone je planil k njej. Objel jo je okrog pasu, ko je omahnila. Imela je pepelnat obraz. »Mira!... Draga Mira!" Mira je premaknila ustnice. Šepetala je in Marstone skoraj ni razumel, kaj je hotela povedati. Prav počasi, prav tiho je rekla: »Mislila sva, Philip in jaz ... da nisi... ničesar ... Mislila sva, da sva varna!" Težko mu je padla v naročje. Onesvestila se je. Marstone je dvignil glavo in zagledal Philipa. Njegov prijatelj si je židano žvižgal in se po travniku bližal hiši. r Avstrijski dogodki <______________________ £ Dravska elektrarna Bistrica V dravski elektrarni Bistrica-Bilčovs so pričeli s preizkusnim obratovanjem drugega agregata. Odslej naprej deluje elektrarna s polno zmogljivostjo ter proizvaja dnevno 1,75 milijona kilovatnih ur. Do zdaj je v 24 urah proizvedla največ 1,8 milijona kilovatnih ur. Nivo vode v umetnem jezeru je le še 2,5 metra pod maksimalno višino, že zdaj pa znaša efektivni padec vode 21 metrov. 0 Prihranki Avstrijcev naraščajo Iz poročila zveze kreditnih bank je razvidno, da so se prihranki privatnih gospodinjstev v Avstriji v zadnjem letu povečali za 12 milijard na skoraj 100 milijard šilingov. Od tega odpade 80 odstotkov na hranilne vloge, 10 odstotkov na vrednostne papirje, 6 odstotkov na življenjska zavarovanja, 4 odstotke na delnice in 4 odstotke na kapitalne naložbe. Trenutno je v obtoku za 53 milijard vrednostnih papirjev; od teh je 20 odstotkov v posesti privatnih gospodinjstev. Obrestna mera dalj-noročnih vrednostnih papirjev se giba med 7,5—8 odstotkov, če pa je nakup teh papirjev povezan z davčnimi olajšavami, pa se dvigne celo na 10 odstotkov. Oddajnik jia gori Kulm Avstrijska radio-televizijska družba je zgradila na gori Kulm na Štajerskem kombiniran oddajnik, ki bo oddajal dva radijska in en televizijski program. Oddajnik, ki stoji na višini 1786 metrov, bo velikega pomena za dolino gornje Mure in za severne predele Koroške. Graditi so ga pričeli leta 1964, stroški gradnje, vključno preskrbe z elektriko pa so znašali 5,2 milijona šilingov. V oskrbovalnem območju televizijskega oddajnika na gori Kulm prebiva o-krog 16.000 prebivalcev, od teh 5.000 na Koroškem, v območju radijskega oddajnika pa okrog 19.000. S priključitvijo tega oddajnika se bo oskrbovalno območje s televizijskim programom na Štajerskem povečalo na 77,2 odstotka, na Koroškem pa na 73,7 odstotka. CA NOVICE I IZ li 0 Izseljeniški piknik Na dan borca je bil v Škofji Loki izseljeniški piknik, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, med njimi nad 1000 izseljencev iz ZDA, Kanade in evropskih držav. Ob izredno lepem in sončnem vremenu je goste pozdravil predsednik slovenske izseljeniške matice Franc Pirkovič. Po uradni otvoritvi piknika so odprli razstavo Groharjeve slikarske kolonije, popoldne pa se je začel bogat in pester kulturen program na grajskem vrtu. Še posebno priznanje in navdušenje so za svoj nastop poželi pevci iz Clevelanda pod vodstvom Cilke Valenčičeve. Program, v katerem je sodelovalo več slovenskih ansamblov, folklornih in kulturno umetniških skupin, je izredno zadovoljil izseljence in vse, ki so se piknika udeležili. 0 Letalski miting Pretekli četrtek je bil na ljubljanskem letališču v Brnikih velik letalski miting, na katerem so nastopili letaloi iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Zahodne Nemčije, sodelovala pa je tudi ameriška tovarna letal „pi-per“. Prireditev si je ogledalo okrog 50.000 gledalcev iz raznih krajev Slovenije pa tudi Hrvatske, Avstrije in Italije. Gledalci so bili posebno navdušeni nad skupino pilotov iz Češkoslovaške, ki je na letalih tipa »trener" izvajala vratolomne skupinske akrobacije. Tudi trojka pilotov moderne revije „Burda“ iz Zahodne Nemčije je s predvajanjem številnih akrobacij na „piperjih“ požela obilo aplavza. Svetovni prvak v akrobaciji za leto 1960 pa je z akrobatskim letalom „zlin“ izvajal takšne figure, kakršnih na ljubljanskem nebu še niso videli. 0 Mednarodni turnir v kotalkanju Konec preteklega tedna je bilo v Velenju mednarodno prvenstvo Jugoslavije v umetnem kotalkanju. Pred 1500 ljubitelji te športne panoge je nastopilo šest državnih reprezentanc: Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Nizozemska, Italija, Anglija in Jugoslavija z 59 tekmovalci. Na letošnjem kriteriju so zmagali: v moški in ženski konkurenci posameznikov ter v tekmovalnih parih tekmovalci iz Zahodne Nemčije, v disciplinah plesnih parov pa Angleži. Tujski promet v Avstriji zopet narašča Avstrijski tujski promet je po lanskoletnem mrtvilu zopet zaživel. V prvih štirih mesecih tega leta je avstrijsko gospodarstvo beležilo dotok 5,5 milijona šilingov tujih deviz, to je za 14 odstotkov več kot v istem razdobju prejšnjega leta. Še močneje, in sicer za 32 odstotkov pa so narasli zdatki avstrijskih turistov v inozemstvu. Od 1,3 milijarde šilingov v prvih štirih mesecih lanskega leta so se ti izdatki v istem razdobju letošnjega leta dvignili na 1,8 milijarde šilingov. Aktivna bilanca za mesece januar—maj potemtakem izkazuje 3,6 milijarde šilingov, to je za 7 odstotkov več kot lani. V prvih štirih mesecih letošnjega leta Je prenočilo v Avstriji 8,5 milijona inozemcev. Od teh je bilo nad 70 odstotkov Nemcev, za njimi pa so sledili turisti iz Benelux-dežel, Francije in Združenih držav Amerike. Največji porast prenočišč pripada z 20 odstotki Franciji, zatem pa sledijo Beneluz-države s 14 odstotki, Anglija in Združene države Amerike z 9 odstotki, Italija z 8 odstotki in Zahodna Nemčija s 3,5 odstotka. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.65, 10.00, 12.65, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in prazni* kov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 13. 7.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 15.00 Koroški roman — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.50 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Na dobro sosedstvo — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.10 šport — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 14. 7.: 6.05 Orglska glasba — 7.35 Jutranji koncert — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.55 Iz domovine — 16.30 Dunajske melodije — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Koroški portret — 19.00 šport — 20.10 Operetni koncert — 21.30 Farkaš: Sni poletnih noči — 22.10 šport. Ponedeljek, 15. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Orkester dunajske ljudske opere — 10.05 Veliki radijski orkester — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Referent za ljudsko prosveto — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 17.45 šport — 19.15 Prispevek k psihologiji kazni — 20.10 Slušna igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov — 22.10 Aktualni pogovor o športu. Torek, 16. 7.: 5.05 Z veselim zvokom — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Koncert na prostem — 10.05 Glasba severnih dežel — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Iz notne mape avstrijskih skladateljev — 18.45 šport — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Dirigira Robert Stolz — 22.10 šport. Sreda, 17. 7.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Glasbene impresije — 9.30 Poročila iz umetnosti in znanosti — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Ljudske pesmi iz Nižje Avstrije — 15.15 Koroški avtorji — 15.30 Glasba iz Koroške in Slovenije — 17.10 Operetni koncert — 19.15 Obisk pri koroških godbah na pihala — 20.10 Reportaže — 21.00 Za prijatelje gora — 21.15 Neznano in redko iz avstrijske ljudske glasbe — 22.10 šport. četrtek, 18. 7.: 5.05 Jutranji pozdrav z glasbo — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Staro, a vendar dobro — 9.30 V tujini ni prijetno — 10.05 Gornjeav-strijski skladatelji — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Okrog Trautenfelsa — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 19. 7.: 5.05 Godba na pihala — 18.15 Priljub* Ijene melodije — 9.00 Moja domovina, moj dom — 9.30 Evropska zborovska glasba — 10.05 Pester spored melodij — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport — 22.20 Pogled k sosedom: Madžarska. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 13. 7.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 15.00 Orkestralni koncert — 17.10 Evropske slavnostne igre —■ 18.00 „Viva la mušica" — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Slavnostne igre — 22.10 Profili jazza. Nedelja, 14. 7.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Kulturne vesti iz Avstrije — 11.15 Slavnostne igre v Bregenzu — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 16.00 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Bolgarske impresije — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.15 Pesmi Gustava Mahlerja — 21.25 Komorna glasba — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Dunajska glasba. Ponedeljek, 15. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 14.45 Mednarodna gospodarska poročila — 15.00 Nastanek in usoda del mojstrov upodabljajoče umetnosti — 17.15 Knjiga tedna — 17.45 šansoni — 20.00 Evropski koncert — 21.30 Čas, v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 16. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Slavni orkestri — 17.15 Radijska pripovedka — 19.45 Pesmi in balade — 22.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 22.10 Indijska pesnitev — 23.10 Velja za nas vse — 23.20 Eksperimentalna glasba. Sreda, 17. 7.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 15.00 Zgodovina cepelinov — 17.15 Romunski pesnik Pastior — 19.45 Drama — 22.10 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Kriminalna slušna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 18. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 15.00 Obiski v ateljejih — 17.30 Iz raziskovalnega dela .naših visokih šol — 19.45 Pesmi Johannesa Brahmsa — 20.00 Za in proti — 20.45 Klavirske sonate Ludwiga van Beethovna — 21.30 Literarna spričevala znanih osebnosti — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijski skladatelji. Petek, 19. 7.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 15.00 Stranski poklic: biologija — 17.15 Znameniti znanstveniki — 19.45 šansoni — 20.00 Slušna igra — 21.05 Cosmovision 65 — 21.15 Glasbene šarade — 22.10 Medicinsko mesečno poročilo — 22.30 Kriminalna slušna igra — 23.10 Glasba iz Dunaja. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 13. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Nedelja, 14. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 15. 7.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda, za ženo in družino — 18.00 Pod lipo zeleno pa fantje pojo. Torek, 16. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 18. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. četrtek, 18. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Solistična ura — Cerkev in svet. Petek, 19. 7.: 14.15 Poročila, vreme, objave — D. Konc: Prelepa gorska nageljroža, mladinska spevoigra. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevna oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Dane9 za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični no-potkl — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma In po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 1J. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško potovanje — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 V planinski koči — 12.10 Odmevi iz naših krajev — 12.40 Srbske narodne pesmi — 14.05 Od melodije do melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden. Nedelja, 14. 7.: 8.05 Radijska igra za otroke — 8.48 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 čez hrib in dol — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Zabavno glasbena oddaja — 15.05 Popoldne ob lahki glasbi — 16.00 Radijska igra — 16.40 Deset minut z orkestrom Henry Pourcell — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 15. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Operetne uverture — 12.15 Od pomladi do jeseni — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični koncert — 14.35 Voščila — 15.40 Poje mešani zbor „France Prešern" — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 20.00 Koncert iz Dubrovniških iger — 22.10 Radi ste jih poslušali. Torek, 16. 7.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško potovanje — 9.15 Kaj pojo otroci — 9.30 Igra orkester Herman Jurgen — 12.10 Prizor iz Donizettijeve opere — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Koncert zo oddih in zabdvo — 15.40 V torek na svidenje — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših študiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Marjana Deržaj — 20.00 Radijska igra — 21.15 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba. Sreda, 17. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Zabavno glasbena oddaja — 12.10 Domača simfonična glasba — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 15.40 Igra harmonikarski orkester — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Simfonični koncert — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Opera — 22.10 Zaplešite z nami. četrtek, 18. 7.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško potovanje — 9.30 Od vasi do vasi — 12.10 Odlomki iz opere ..Deseti brat" — 12.40 Koračnice — 14.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 15.40 Recital Beethovnovih pesmi — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba za turizem — 19.15 Poje Eldo Viler — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno-glasbeni večer. Petek, 19. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Zabavno glasbena oddaja — 12.10 Skladbice Sergeja Prokofkeja — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Igrajo mali ansambli — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Koncert zbora RTV Sarajevo — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov Jazza. TrcLevizua AVSTRIJA Sobota, 15. 7.: 18.05 Od tedna do tedna — 18.30 Dober večer v soboto, želi Heinz Conrads — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Počitniška doživetja — 21.15 Športni žurnal — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Kriminalni film. Nedelja, 14. 7.: 17.00 Za otroke — 17.30 Kontakt — 17.40 Za družino — 18.10 Mesto in dežela — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Lucretia, drama — 22.35 Čas v sliki. Ponedeljek, 15. 7.: 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Playboy — 19.27 Šport — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Solo za ONCEL — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Posebej za vas. Torek, 16. 7.: 18.35 Lovec in njegov gozd — 19.00 Doživetja Hirama Holidaya — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.15 Filmska veseloigra — 22.05 čas v sliki. Sreda, 17. 7.: 17.00 Za otroke — 17.45 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Za družino — 19.09 Tammy — 19.27 Šport — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Mrs. Dally — 21.50 X minus 32 — 22.50 Čas v sliki. Četrtek, 18. 7.: 18.30 Športni kaleidoskop — 19.00 Indijanec Mato — 19.27 Zanimalo vas bo — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Hiša ob krvavih bukvah — 21.29 človek ne jezi se — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Avstrijski mladinski kulturni teden na Tirolskem. Potek, 19. 7.: 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.27 šport — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Kralj šaljivcev — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Na dveh frontah — 22.30 Glasba pred polnočjo. JUGOSLAVIJA Sobota, 13. 7.: 18.25 Zgodba o Kojotu Chicu, film iz serije Disneyev svet — 19.15 S kamero po svetu — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Karavana zapravljivčkov, I. oddaja — 22.00 Skrbnik, ameriški film — 22.50 Kažipot — 23.05 Poročila. Nedelja, 14. 7.: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Vilija Petriča — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Zgodba o Kojotu Chicu, serijski film — 11.35 Cirkus, angleški film — 12.00 Nedeljska konferenca — 15.15 Luzern: Mednarodna regata — 17.40 Karavana — 18.10 S pesmijo in plesom po Sloveniji — 19.05 Otok zakladov — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.50 Poletje z vami, zabavno glasbena oddaja — 21.50 Športni pregled — 22.35 Dnevnik — 22.55 Prvenstvo Jugoslavije v water-polu. Ponedeljek, 15. 7.: 18.30 Po Sloveniji — 18.50 Reportaža — 19.20 Obrežje, oddaja za italijansko narodno skupino — 19.45 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vitomir Zupan: Sarabanda za obešence, drama — 21.25 Najnovejši uspehi jugoslovanske glasbe — 21.55 Poročila. Torek, 16. 7.: 18.30 Risanke — 18.45 25 minut Pere Dimfitrijeviča — 19.10 Svet na zaslonu — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.40 Marijana, sovjetski celovečerni film — 21.53 Sem Ribničan Urban, oddaja iz cikla Naši zbori — Poročila. Sreda, 17. 7.: 18.40 Kljukčeve dogodviščine, lutkovna serija — 19.05 Koncert gojencev Akademije za jazz iz Gradca — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Od Plečnika do današnje arhitekture, oddaja Kulturne diagonale — 22.20 Rjavolaska, serijski film — 23.21 Poročila. četrtek, 18. 7.: 17.30 Buffalo Bill, serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Poje Rita Pavone, zabavno glasbena oddaja — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.55 če bogovi hočejo, dramatiziran roman — 21.55 Zgodba o deklici Giseli — 22.25 Poročila. Potek, 19. 7.: 18.20 Koncert med slikami — zapojte z nami — 19.05 Naš globus, zanimivosti v svetu — 19.35 Mahalia Jackson poje — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Lahkoživka, francoski film — 22.05 Poročila — 22.35 Simfonični koncert. Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR»Co T ^ Dobrla ves-Eberndorf HLADILNIKE pohištvo talne obloge barve Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR