UDK 808.48 : 808.63 : 808.61/.62 Janko Jurančič Filozofska fakul te ta . L j u b l j a n a O SLOVENSKEM IN SRBSKOHRVATSKEM AKCENTU Slovensko tonemsko naglaševanje je v konstantnem tesnem razmerju s srbo- hrvatskim, netonemsko pa je s srbonrvatskiin primerljivo le glede mesta na- glasa. To razmerje Slovenci odkrivamo in natančneje določamo od druge po- lovice 19. stoletja. The tonemic accentuation in Slovene stands in a constant close relation to that in Serbo-Croatian, whereas the dinamic accentuation in Slovene is com- parable to that in Serbo-Croatian only as regards the position of the stress. This relation has been found out and more closely defined by the Slovenes since the second half of the 19th century. Slovenski in srbskohrvatski (hrvatskosrbski) jezik sta svoj akcent po- dedovala iz praslovanščine, z manjšimi razločki po narečjih že v začetku. Tisočletni razvoj obeh jezikov v neenakih pogojih je karakteristične po- teze slovenske in hrvatskosrbske akcentuacije čedalje bolj poudarjal in razlike večal. Keltski, ilirski in tračanski substrat ter germanski, ro- manski, madžarski, grški, vlaški in turški adstrat so odločilno vplivali na razvoj te akcentuacije. Naselitev Južnih Slovanov na meji med grško in latinsko kulturno heniisfero je usmerila razvoj v razgibano izdiferen- ciranost v političnem, družbenem, ekonomskem in kulturnem življenju in odločilno sodelovala v jezikovnem razvoju. Med prve akcentske inovacije štejemo izenačitev praslovanskega akuta s cirkumfleksom v srbskohrvat- skili govorih, ki so se pozneje izoblikovali v jedro štokavske narečne sku- pine. To je bil akcentski odmik od čakavščine, kajkavščine in sloven- ščine. V 15. stol. se je v osrednjih štokavskih govorih, na ozemlju Herce- govine, centralne in vzhodne Bosne ter zahodne Srbije, spočel štokavski akcentski premik. Oba dotedanja akcenta, dolgi in kratki s padajočo in- tonacijo, sta se pomaknila za en zlog proti začetku besede. Novo nagla- šcni zlog je bil akut i ran: žena, гйки. Prvotni akcent s padajočo intona- cijo je ostal samo na prvih zlogih: mîsao, Upa, mêso, jesën, rndiš, m&ti, ôvce, ghvôr, sûhl, muka. Čukavščina ukcenta ni premaknila, ni skrajšala dolžin in ni odpravila intonacij. Njena akcentuacija predstavlja v glav- nih potezah praslovansko akcentuacijo, kar je prvi opazil čakavec Antun Mažu ranic.1 1 Antun Mažuranič, O važnosti akcenta hrvatskega za histori ju Slavja- nah, 1864. Danes je odnos med praslovanskim, čakavskim, štokavskim in ruskim akcentom takle: psi. čak. štok. rus. rijba riba riba rijba rQkç гпки rüku гйки žena žena žena žena rokâ rüka rûka rukâ Tako se torej ruske besede po mestu akcenta ujemajo s čakavskimi in štokavskimi, če so le-te cirkumflektirane. Čakavske in štokavske besede se ujemajo tudi v intonaciji. Besede pa, ki so v novoštokavskih govorili akutirane, imajo v čakavščini in ruščini akcent za en zlog dalje proti koncu besede, v čakavščini s padajočo intonacijo. v ruščini pa brez into- nacije. Nadal je vidimo iz gornjih primerov, da na prvem zlogu štokav- skili besed lahko stoji kateri koli akcent, na notranjih zlogih pa samo akutirani akcent: Istina, misliti, sünce, bfidim — lopata, hvaliti, gornjo- zemac, lakômstvo, Dalmatinac, izgovoriti. V štok. so dolgi samoglasniki ali v akcentu i ranem zlogu ali v zlogih za akcentom: ràditi, râdnïk, râd- nički, pbdätäkä, vokativ Dalmatinèe; — v čakavščini pa, ki je ohranila psi. stanje, je lahko dolgi zlog tudi v zlogu pred akcentom: гпкћ. V novo- štok. akcentuaciji so enozložnice seveda le cirkumflektirane: car, drug < < psi. саП', drug«, konj, konja, bûn, bana < psi. konjb konja, Ьапъ bani) ; v genitivni obliki imamo tu rastočo intonacijo, ker je akcent prešel na prvi zlog v okviru štokavskega premika. Štok. premik je še nedokončan proces. Začel se je v hercegovskem govoru v 15. stol., danes pa zajema pe- riferijo novoštokavskih govorov. Intonacija skupa j s samoglasniško kvantiteto v srbohrvaščini loči po- men: dû ga »tabula, n. die Daube«, duga »iris, der Regenbogen«; grud »urbs, oppidum, die Stadt« — grad »grando, der Hagel«; gora »nions, der Berg« — gorä »komp. od zla«; küpiti »emere, kaufen«, kftpiti »col- li gero. zusammenlesen« itd. Sedanji način zapisovanja akcenta s sainoglasniškimi kvalitetami se v slovenskem knjižnem jeziku polagoma udomačuje od začetka pismene tradicije2 in je organsko zrasel iz narave slovenskega jezika. Pr i Hrenu je tako zapisovanje že doka j utrjeno. V 2. polovici 18. stol. imamo tekste, kjer so akcentski znaki zelo redki, so pa že trije3. V začetku 19. stol. je 8 P rim. J. Dalmatin. Biblia, Novi testament, ponatis, L j u b l j a n a 1969, list 43, 2. stran: téh mèrtvih ... hm ony ga né f nié Ii nifhter ve/, h v prüf hat i... itd. 3 Prim. Bran j a inu evangeliumi, na nedele, inu prasneke zlies čelu lej- t u . . . V' Lublani, skns Joan. F r id r ika Eger ja , stiskavzu Kraynske dushele, 1777; k j e r koli v knj igi . akcentuiranje teksta prišlo v splošno navado.4 Prešeren je svoje Poezije dosledno izakcentuiral. Danes porabljamo te znake v vsakdanjem pi- sanju le. kadar gre za ločevalen pomen, npr. drobnica »necepljeno drevo in njegov sadež«, drobnica »ovce in koze«; gredo »3. os.mn. sed. č. od iti«, gredo »akuz. edn. od greda«, ali če želimo poudari t i mesto akcenta v be- sedi: Justiniânus, in široko ali ozko izgovorjavo samoglasnika: grebsti, grclôba, lêglo, leča. Ko se je v začektu prejšnjega stoletja slovenska družba ovedela po- membne funkci je knjižnega jezika, so posamezniki začeli globlje razmiš- ljati o pomenu akcenta. V. Vodnik je, kot znano, prvi opazil muzikalno naravo slovenskega akcenta. Slovničarji Jernej Kopitar. Franc Metelko. Peter Dajnko in Anton Murko že teoretično razpravl ja jo o akcentu.5 Ko- pitar je rabil ostrivec za poudarek na dolgem ozkem e ali o, krativec pa na kratkem ali dolgem širokem samoglasniku.6 Murko loči é in 6 kot dolgi ozki e in o ter é in ô kot dolgi široki e in o.7 S krativcem zaznamuje kratke samoglasnike.8 Tudi Dajnko porablja strešico, ostrivec in krativec, kjer se mu zdi potrebno.9 Metelku sta zadostovala ostrivec in krativec, kajt i za široki e in o je imel posebne črke.10 4 Prim, teksl v delili: Tomaslia Kempzhâna Hoja sa Kristusam . . . Janes S a l o k a r . . . V' Lublâni 1820; — Lifti in Evangel j i v' nedel je in prasnike zeliga l é t a . . . V' L jub l j an i 1833; — Petere Mojsesove bukve, ok ra j Гћапе. Na fvetlo dal dr. Simon Klanzhnik . . . V' L j u b l j a n i 1840. — O rabi akcentskih znamenj izpr ičuje tekst citiranih del na kater i koli strani. 5 J. Kopitar. G r a m m a t i k . . . str. 152. 159. 208—212; — F. Metelko, Lehrge- b ä u d e . . . , str. 18 id.; — P. Dajnko, L e h r b u c h . . . str. 7—8; — A. J. Murko, Theoretisch-practische G r a m m a t i k . . . str. 11. 0 Gl. Kopitar, o.e. str. 167: Wir schreiben also jè er ist, und jé er isst: fhè noch, shé schon; slièna das Weib, shén der Weiber usw. — Dergleichen auch otrok das Kind, otrok der Kinder; kdnj das Pferd, konj der Pferde; môlim ich betlie. môli bethe du (auch die Motten); nod im ich leite, vôdi leite du (auch dem Wasser) u. s. f. 7 Primeri: reč Sache, reçu Aente, smèrt Tod; тог Mann, nož Messer, gôr hinauf, о. c. str. 11. 8 Primeri: smèrt Tod; ä i û so dolgi, à i ù pa kratki samoglasniki, gl. I.e. " Primeri: 1. ti é i 6 й у sind gedehnt, d. i. lang, z. В. gliid der Hunger, méd Honig, lim die Mistel, door der Hof, vûk der Wolf, vyk die Lehre, wie im Deut- schen: Aal, See, nie. Loos, Ruh (o.e. str. 7); 2. à è i à ù y sind geschärft , d . i . kurz. z. 11. bât der Knittel, mèd der Messing, nit der Faden, nôx das Messer, giič das Gespräch, krvli das Brot, wie im Deutschen: Macht. Recht, Licht. Lob, Mund. 3. à ê t ô û y sind mitteltönend, d. i. kürzer als die gedehnten, doch aber länger als die geschärf ten, und haben nur an solchen Sylben statt, die bald länger, und bald kürzer gesprochen werden, z. Ii. brùt. brata der Bruder, čep. čepu der Zapfen, vtič. vtiču der Vogel, krôp, krôpu heisses Wasser, gùc, gûèa da« Gespräch, slyh. slylin dus Gehör . . . (o.e. str. 8). 10 Z ostriveem je označeval dolge, s krativcem pa kratke samoglasnike: Gla- dak kot dôbovu skorja. S trebûham za krûham (o.e. str. 274). Zi ine lép, z nôtre slép (str. 276). Gad in,) pila (str. 281). Začetnik zapisovanja akcentov pri Srbih je Luka Milovanov,11 ki je prvi opazil, da so samoglasniki dolgi in kratki ter padajoče in rastoče intonirani. Predložil je tri akeentske znake: strešica nam kaže dolge sa- moglasnike s padajočo, ostrivec dolge samoglasnike z rastočo intonacijo, krativec pa kratke samoglasnike brez ozira na intonacijo. У kratkih zlo- gih intonacije še niso razločevali. Troakcentski sistem Luke Milovanovu je sprejel Vuk Karadžič za svoj slovar srbskega jezika.12 Pri drugi izdaji slovarja je sodeloval lingvistično izobraženi Duro Daničič. ki je ugotovil padajočo in rastočo intonacijo tudi v kratkih zlogih in dodal četrti akcent- ski znak, dvojni krativec za kratko padajoči akcent, enojni krativec, pa je ohranili za kratko rastoči poudarek.13 Vukova akcentuacija v slovarju je osnova za š tudi j akcenta v štokav- ščini ter velik prispevek za š tudi j slovanskega akcenta sploh. Prednost Vukovih zapisov akcenta je v tem, da je to delo opravil en sani človek, ki je imel izreden posluh za intonacije in ki se je pri tem oprl na eno samo narečje z določenim akcentskim sistemom, na govor v Tršiču ob Drini. S tem je bilo že v začetku izključeno kakršno koli mešanje akcent- skili sistemov iz različnih dialektov. Monolitnost v akcentskein sistemu je nato olajšala delo Duru Daničiču, ki je v svojih »člankih« podal pre- gledno podobo knjižnega akcenta, kakor se nam kaže v samostalnikih, pridevnikih in glagolih.14 Vukova in Daničiceva določila glede knjižnega akcenta so sprejeli tudi hrvatski lingvisti. T. Maretič, Fr. Ivekovič in I. Broz.15 Z dunajskim dogovorom 1850 dosežena idealna enotnost srbskega in hrvatskega knjižnega jezika na vukovskih jezikovnih načelih je bila že v začetku nepopolna zaradi tega, ker je pri srbskih avtorj ih že domi- nirala ekavska izgovarjava starega ja ta (B. Radičevič in nato J. Jova- novič, D. Jakšič idr.), srbska moderna pa je nato v celoti uveljavila šu- madijsko-vojvodinsko narečje oz. njegov beograjski govor. Z drugačno usmeritvijo knjižnega jezika se je zrahljala tudi enotnost v akcentu knjižnega jezika. Poleg akcentskih dublet iz vzhodnih narečij, ki sta jih priznavala že Daničič in Maretič, npr. pletémo, čitarno, driiifio (lier- 11 Luka Georgiievič Milovanov, Opit k sličnorečnosti i slogomerju. Delo je napisano IKK), objavil pa ga je V. S. Karadžič 1855 v Pešti. 12 Srpski r ječnik , istolkovan n jemačk im i latinskim ri ječima. Skupio ga i na svijet i/.dao Vuk Stefanovič. U Beču 1818. " Pr imeri i/, izdaje 1852: kûc'u. pâmtiti , žena, rûka. 14 Č lanke je ob jav l j a l v Slavische Bibliothek od 1856 dal je , nato v Glas- niku Druš tva srpske slovesnosti in v Radu; JAZU je posebej izdala: Akcenti u glagola. 1896: Akcenti u imenica i p r id jeva , 1913. 15 T. Maretič, Gramat ika i stilistika hrvatskoga ili srpskoga knj ižcvnog je- zika. Zagreb 1899; — I. Broz. Hrvatski pravopis. Zagreb 1892: — Rječnik hrvat- skoga jezika. Skupili i obradili Dr. F. Ivekovič i Dr. I. Broz, U Zagrebu 1901. ceg. plètëmo, cltämo, držimo) — brojčči, držeči, hotééi, stoječi, želeči, budilči (herceg. brojêci, drzçci, koteči, stoječi, želeti, b ud uči) se pola- goma uveljavljajo še druge akceniske dvojnice iz vzhodnih narečij, npr . v Ristič-Kangrgovem slovarju činovnik, rečnik, posétiti idr.,10 kar Ive- kovič-Brozov slovar akcentuira činovnik -îka, rjècnïk -ika, posjetiti. Poleg vukovskih akcentov и dogadâju, и govoru, и Osijèku, na kamènu itd. se danes uveljavlja akcent и dbgadäju, и gbvoru, и Osijeku, na kamenu. Prav tako poleg klasičnega gen. mn. m gradova, krajévâ ali gen. inn. ž oblasti zmaguje inovacija gradova, krajëvâ, <)blasti. Inovacije so se pokazale tudi v hercegovskem narečju, npr. mène, kod mene (vu- kovsko mène, kod mène), ki žive v zbornem jeziku ob klasičnih primerih. Gramatična li teratura se je dolgo časa sprenevedala, dopuščajoč samo tiste akcente in tiste dublete, ki jih je predlagal Daničic in potrdil Ma- retič. Da bi se sprtičo vse večje socialne vloge, ki jo ima knjižni jezik v naši družbeni ureditvi, rešila tudi akcentološka problematika, se je uprava RTV Zagreb 1956 posvetovala z uglednimi domačimi lingvisti o vprašanju akcentske norme. Komisija je sklenila, da se n a j ohrani vu- kovska akcentuacija, dovoljeni pa so tudi dubletni akcenti večjih dia- lektičnih območij ter akcentske inovacije, ki niso v nasprotju z načeli novoštokavskega akcentskega sistema.17 Nadal jn ja posvetovanja so sle- dila v komisiji za skupni pravopis in v pr ipravl ja lnih posvetovanjih za slovar knjižnega jezika, ki n a j bi izšel v redakciji obeh Matic.18 S tem je konzultacija o normi knjižnega akcenta zajela tudi vzhodno jezikovno območje.1 ' Končno na j še na kratko pojasnim, v kakšnem razmerju so s štokav- sko akcentsko normo izposojenke iz tujih jezikov in kakšno je načelno razmerje med štokavskim in slovenskim knjižnim akcentom. Najstarejše izposojenke, ki jih v štokavščini lahko akcentološko opa- zujemo, so besede iz cerkvene terminologije, izposojene iz grščine, latin- ščine in stare visoke nemščine, npr. štok. pùtir, jeoandèlje, oltar -ara, crkva, pôst < potérion, euangélion, lat. altiire, stvn. alt uri, gr. kijriakč, stvn. kirililia, stvn. fasta. Besede so pri nas rastoče intonirane, če je akcent v štokavščini premaknjen, padajoče pa, če je akcent štokavske besede na istem mestu kakor v originalni besedi. " Rečnik srpskohrvatskog i neinačkog j e z i k a . . . I/.radili Dr. phil. Sveto- IIIi r Uistič i Jovan Kangrga, Beograd 1928. Ljudevit Jonke, Književni jezik u teor i j i i praksi , Zagreb 1964, str. 40. 1 Kječnik hrvatskosrpskoga knj iževnog jezika, I—11. Zagreb — Novi Sad 196? (lat.); — Rečnik srpskohrvatskoga knj iževnog jezika, I—II, Novi Sad Zagreb 1967. Ill 1969. IV 1971 (cir.). 111 Prim. Lj. Jonke, Pravopisna komisija o akceniinia, Jezik 1957, VI 1. Turške izposojenke so razen redkih izjem vse rastoče intonirane in skoraj vse brez dolžin, čeprav dolgi samoglasniki v turščini niso redki in tudi odnos intonacije ter akcentskega mesta naših turcizmov do tur- ških originalov ne ustreza vedno gornjemu pravilu o akcentuaciji što- kavskih izposojenk. Akcentsko in kvantitetno razmerje turškega in srbo- hrvatskega knjižnega jezika bo treba šele raziskati. Oksitonirane izposojenke iz zahodnoevropskih jezikov in besede iz znanstvenih terminologij so prilagodile svoj akcent štokavskim princi- pom akcentuacije: štok. šofer, magnetofon, palatin, gen. šofčra, magneto- fona, palatina —• fr. chauffeur, n. Magnetophön, n. Palatin, lat. pala- tinus. Izposojenke z akcentom na osnovi (na prvem zlogu v besedi) pa so v štokavščini pogosto padajoče intonirane, ker se glede akcentskega me- sta izposojenka in originalna beseda ujemata: štok. màjûr, liïkativ, sprin- kler, vestem, vêterhanzl — madž. major (n. Meierhof), lat. locus, loca- tions, angl. sprinkler, vestem, п. Wetterhahn itd Razmerje med slovenskim in štokavskim akcentom je do neke meje podobno razmerju med čakavskini in štokavskim akcentom, vendarle samo do neke meje, kaj t i tudi v slovenščini so nastali akcentski premiki, ki niso skupni ne s čakavščino ne s štokavščino. Prvi in najpogostnejši tip razmerja je ta, da je štok. akcent za en zlog bliže začetku besede: slov. loj>ata (lopata)20, ponos (ponds), kovač (ko- vač), pastir (pastir) — štok. lopata, ponos, kovač, pastir. To akcentsko razmerje je posledica štokavskega premika akcenta. V slov. t ipu: zlato (zlato), meso (meso) — štok. zlûto, mêso itd. je raz- lika nastala zato, ker je slovenščina premaknila prvotni cirkumfleks na naslednji zlog. S tipom: slov. zvezda — štok. zvézda, zvijèzda sc oba jezika ujemata, ker je tudi slovenščina premaknila kratki akcent z zadnjega na pred- zadnji dolgi zlog. Štok. primarni akcent se vsaj glede akcentskega mesta, pogosto pa tudi intonacijsko in kvantitetno, ujema s slovenskim: štok.: brhdva, brUšno, crevlja, kamen, mati, mesec, sküta, škdla itd. , Poprej je bilo rečeno, da je Vuk St. Karadžič izgradil svoj akcentski sistem na govorici naselja Tršič v Podrinju. En avtor in en govor je Vu- kovi akcentuaciji zagotavljal enovitost in sistemskost, ki pa so jo kmalu potem začeli motiti vplivi narečnih akcentuacij in inovacije v hercegov- skem narečju. Akcent slovenskega knjižnega jezika pa je kakor knjižni jezik sam sinteza različnih dialektičnih značilnosti. Slovensko jezikovno področje se načelno loči po tem, da imajo nekateri periferni dialekti V oklepajih je konvencionalna slovenska akcentuacije. ekspiratorni, centralni pa v glavnem še muzikalni akcent. Jezik z muzi- kalnim akcentom je karakterističen t ud i za Ljubljano, ki zaradi svoje po- litično-kulturne pomembnosti v slovenskem prostoru odločilno vpliva na knjižni jezik in njegovo akcentuacijo. Ta vpliv pa vendarle ni tako mo- čan, da bi popolnoma izključil part icipacijo narečnih akcentuacij. Niso pa samo vzhodni, štajerski govori, ki motijo enotnost naglaše- vanja v slovenskem knjižnem jeziku. Enotnosti ni niti med gorenjskimi in dolenjskimi govori, da primorskih posebnosti v akcentu ne omenjam. Poskus Л. Breznika v 30-ih letih, d a bi akcent centralnih slovenskih go- vorov postal edina norma v knjižnem jeziku za celotno jezikovno ob- močje, ni uspel. Do približno izenačenega akcenta v knjižnem jeziku je vsekakor še daleč, vendar pa ne predaleč, kajti moderna komunikacijska sredstva, kakor so tisk, gledališče, radio, televizija, šola, društveno in or- ganizacijsko delo, novi način življenja in dela v tovarnah, delavnicah, zadrugah, gospodarskih organizacijah in uradih naglo izglajuje razločke tudi v akcentu, čeprav je akcent eden najbol j trdoživih elementov v je- ziku. Vpliv Ljubl jane kot gospodarskega, političnega in kulturnega sre- dišča slovenskega jezika je odločilen, moramo pa računati tudi z od- porom paralelnih središč, ki se z naglo rastjo mesta oblikuje v Mariboru na vzhodu in v Kopru na zahodu. Ne moremo pa zamolčati niti vpliva štokavskega akcenta, ki se po javnih občilih prenaša v slovenščino, npr. demokracija, televizija za slov. demokracija, televizija itd. Р Е З Ю М Е Праславянское ударение пережило » словенском и сербохорватском языках за более чем тысячу лет самостоятельного развития довольно большую диффе- ренциацию. Оба языка в части своих диалектов потеряли интонацию и коли- чество, словенский язык толко в ударных слогах, а сербохорватский также и в заударных слогах. В части штокавских диалектов с передвижением ударения начиная с 15 столетия возникла восходящая интонация наряду с первичной нисходящей. Ударения штокавского литературного языка записиваются при помощи четырех знаков (двумя для нисходящей и двумя для восходящей инто- нации, на долгих и кратких слогах), впервые употребленных Вуком Ст. Ка- раджичем в Сербском словаре (Српскн рјечник 1818 и 1852), а в наше время они являются общепризнаными в хорватском и сербском языкознании. В науч- ной записи и словенский язык использует тонемичные знаки. Словенский и сербо- хорватский языки занимают своими акцентными системами особое место среди славянских язуков. 4 — SluvisUPiia r e v i j a