g T E V. 40. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« L £ T O 43
V LJUBLJANI, DNE 1. OKTOBRA 1930
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 1.0 Din. Izhaja ?sako sredo. Spisi in dopisi naj se poSiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Kaj moramo presaditi iz tujine na naša tla.
Neštetokrat slišimo, kako nagredni so kmetje v zapadnih evropskih deželah. Kmetijski strokovnjaki nam opisujejo Dance, Švicarje, Belgijce in Nizozemce. Pripovedujejo nam o njihovi živini in njihovem mlekarstvu, o njihovih pašnikih in travnikih, njih poljedelstvu, gnojenju, krmljenju itd. Uspehi, ki jih dosegajo ti narodi v kmetovanju, nas upravičeno presenečejo. Prav je, da se pri njih učimo. Ne da se pa seveda vsega kar prestaviti v naše razmere. Danec lahko proda vse na Angleško, ker mu leži pred nosom, pri nas je to nemogoče. Nizozemec ima samo neskončno ravnino, kjer se paše na skrbno gojenih pašnikih prvovrstna žival, mi živimo večinoma v hribovitih krajih. Tudi se ne da vsega doseči naenkrat. Nizozemska mlečna proizvodnja se je razvijala do te višine, laliko rečemo stoletja, in švicarsko prvovrstno žival so vzgajali tamkajšni samostani pravtako stoletja. Mnogo stvari se torej da posnemati, mnogo se lahko naučimo, ne da se pa vse presaditi na nova tla.
Ena stvar pa je, ki se je moramo naučiti temeljito od teh narodov, če hočemo napredka v kmetijstvu. Ena stvar je, brez katere niso napredovali tam in brez katere ne bomo pri nas. To je smisel za skupnost. V našem kmetu je silovito ukoreninjena misel: vsak sam zase. Ob vsaki priliki pride to na vrh. Kolikokrat zmaga sebičnost, ko bi bilo treba delati za vse enako, koliko lepih ustanov je uničila tista sa-mopašnost nekaterih voditeljev, ki so hoteli imeti sami hitro kor;st, niso pa prav nič gledali v bodočnost. Če hočemo doseči velike reči, jih bomo le z druženimi močmi in le če bomo znali za skupno stvar kaj žrtvovati.
Tega se moramo predvsem učiti od vpadnih naprednih kmetov.
Nizozemski kmet vzdržuje čisto sam vse svoje velike organizacije. Članarino za Svojo »Kmetsko zvezo« plača "bolj gotovo kot davek. Živino zavaruje Kmetska zava-***alnica za živino le tistemu, ki je reden «lan Kmetske zveze. Ocenjevanje živine in
nadzorstvo hlevov vrše kmetje zastonj, brez odškodnine. To delo izvršujejo posestniki, ki so jih sami izbrali kmetje, ki imajo zavarovano živino. Zato pa potem tudi uspeva živinsko zavarovanje! In pri mlekarstvu! Vsi kmetje, ki so člani mlekarske zadruge, morajo oddati vse mleko, ki ga doma ne porabijo, mlekarni. Kdor bi se tega ne držal in mleko sam prodajal, ga izključijo in ne vzamejo od njega nikoli kaplje mleka več. In kdor bi si dovolil mleko mešati z vodo, ga zadene taka kazen, da si to za vedno izbije iz glave. Da more mlekarna obratovati, puste eno sedmino denarja, ki ga dobe za mleko v zadrugi. Ta denar dobe šele čez eno leto. Tako omogočijo, da mlekarne sijajno prospevajo. To pa je tudi kmetu poroštvo, da svoj pridelek vselej gotovo in dobro proda. Prav podobno je z drugimi pridelki in s potrebščinami, ki jih rabi kmet v svojem gospodarstvu. Vsa umetna gnojila kupi potom svoje zadruge oziroma svoje Kmetske zveze.
Ta veliki smisel za skupnost, za organizacijo, ta daje uzozemskemu kmetu tisto moč, ki jo ima danes. Ta je tudi predpogoj kmetskega napredka pri nas. Brez tega ni močnih zadrug, ni močnih stanovskih organizacij! Tega se mora naš kmet naučiti, če nočemo zaostajati za drugimi naroda. Ne gre to čez noč! Stara navada železna srajca. Toda čim razumnejši je naš kmet, tembolj se mora tudi zavedati, da jo njegova moč v skupnosti. Ker je »Domoljub« kmeto\o glasilo, zato to misel mora poudarjati. Enkrat mora postati skupna misel vsega našega kmetskega prebivalstva I
Vsega ne moremo presaani na nc5a tla, kar dela zapadnega kmeta naprednega, to misel skupnosti pa moremo in moramo.
Vrtec in Angellek sta dva najboljša mladinska lista, , brez katerih bi ne smela biti nobena krščanska družina. Podpirata dobro vzgojo vaših otrok. Naročite iu svoiim otrokom.
Anton Sušnik:
Za kmetske obrtnike.
V ministrstvu za trgovino in industrijo pripravljajo nov obrtni zakon. Znano nam je, da razne obrtne organizacije od vseh strani pošiljajo spomenice in vloge, v katerih zahtevajo, da se mora vsako izvrševanje obrti na kmetih brez obrtnega lista enkrat za vselej prepovedati. Vsako, tudi najmanjše delo in popravilo, ki ga kmet potrebuje pri svojem gospodarstvu, sme izvršiti samo oblastno potrjeni obrtnik.
Kdor ne pozna gospodarskega življenja na kmetih, si ne more niti predstavljati, kakšne posledice bi povzročila taka določba v obrtnem zakonu. Če to obvelja, potem za Božič v kmetsko hišo ne bo smel več stopiti klavec iz domače ali sosedne vasi. Ampak kmetski gospodar n. pr. iz Brezij pod Sve--tim Primožem bo moral stopiti dve uri daleč v Kamnik po mesarja, če bo hotel za Božič imeti koline v hiši. Ali če bo kmet na Št. Urški gori hotel prekriti gospodarsko poslopje, ki ima slamnato streho, bo moral iti v Kranj po koncesioniranega obrtnika, r— In vsako kolo, ki se bo strlo pri težkem vozu bo treba iz zadnje gorske vasi nesti v več ur oddaljeno mesto ali trg v popravilo. I. t. d.,i. t. d.! — Koliko nepotrebnih potov in stroškov, koliko jeze in trpljenja! Izguba na času in na denarju, izguba pri gospodarstvu!
Sicer pa bi bilo večkrat naravnost nemogoče ravnati se po takih predpisih obrtnega zakona. Kajti mnoge vasi v dravski banovini zlasti v goratih krajih, so tako daleč oddaljene od mest in raznih obrtnih središč, da je kmetu pri najboljši volji nemogoče vsak čas iti v mesto, ali trg in si nabavili, oziroma naročiti pri obrtniku razne gospodarske potrebščine. Večkrat, in to zlasti v času največjega dela pa je treba tudi kako popravilo izvršiti takoj, če noče imeti, kmet pri svojem obratu občutne izgube. Kdo. naj to stori? V mesto ali trg je predaleč, oblastno koncesioniranega obrtnika pa v vasi ni. V takih krajih se namreč oblastno potrjeni obrtnik sploh ne more naseliti, ker ne bi imel toliko dela, da bi mogel živeti. Izkušnja je to že ponovno dokazala.
V takih vaseh je Kmet nujno navezan na domačega obrtnina-samouka. Taki obrtniki so mali kmetje, ki so poleg kmetijstva, od katerega ne morejo živeti, pečajo še s kako obrtjo, ki io izvršujejo ko t postranski zaslužek brez obrtnega lista. To pa zato, ker ne morejo doprinesti dokaza o usposobljenosti in od oblasti ne morejo dobili dovoljenja za ivrševanje obrti. Tak kmetski obrtnik napravi gospodarju, kar potrebuje, naredi hitro in za kmeta dosti dobro, zraven pa veliko bolj poceni, kar mora v današnjih časih še posebno priti v poštev.
Zato si dovoljujemo predlagati, naj se v obrtnem zakonu', ki še pripravlja, napravi izjema za take kmetske obrtnike in naj se jim dovoli izvrševanje obrti, oziroma naj se ohrani stanje, kakor je bilo dosedaj. Taki kmetski obrtniki so: klavci, krovci, tesarji, ki postavljajo razne kolibe in kozolce, ko-larji, zidarji, ki izvršujejo manjše nebistvene adaptacije, v gotovem oziru tudi mizarji, kovači, kleparji itd. Taki obrtniki -samouki so večkrat narvnost pravi dobrotniki za kmeta, ki mu je nemogoče za vsako malenkost v oddaljenem mestu a1! trgu iskati oblastno koncesioniranega obrtnika.
Mi mislimo, da je v interesu države, da v sedanjem težkem položaju oblasti kmeta v vsakem oziru podpirajo in se izogibajo vsega, kar bi utegnilo še poslabšati njegovo gospodarsko stanje.
Jugoslovanska kmetska zveza je v tem oziiu posredovala pri ministrstvu za trgovino in obrt in izročila tudi tozadevno spomenico. Dobila je zagotovilo, da se bo njen predlog upošteval, kar največ mogoče.
Zavarovanfe proti toč?.
(Nadaljevanje.) Precenitev škode. - Izplačilo odškodnine.
Zavarovanje je neobvezno, prostovoljno. Vsak, ki se želi zavarovati, mora izročiti društvu ponudbo, v katero se vpiše vsaka parcela posebej, navede občina, v kateri se nalaga, vrsta pridelkov, katere zavaruje, donos, katerega pričakuje in vsota, za katero pridelke zavaruje. Ponudbe za zavarovanje se ne sprejemajo po 31. juliju. Zavarovanje se mora vsako leto do 21. maja obnoviti.
Če je toča napravila škodo, se mora škoda tekom treh dni s priporočenim pismom javiti ravnateljstvu, odnosno v roku šestih dni, ako so poškodovani vinogradi, sadovnjaki ali vrtovi. V prijavi se mora naznaniti namestnik, kateri bo zavarovance, ako bi bil on odsoten, nadomr-stoval pri precenitvi škode. Precenitev se ne vrši in ne da odškodnine, ako zavarovanec ne prijavi škode ali pa isto prepozno prijavi. Dokler se ne izvrši cenitev škode, ne sme zavarovanec ničesar spremeniti na poškodovani parceli. Izjema je dovoljena le v slučaju, da je n. pr. žito zrelo in se mora takoj požeti. Društvo določi dan, kadar treba preceniti nastalo škodo. Društvo ima v to svrho 178 strokovnjakov, katere je izvolil upravni odbor na predlog ravnatelja. Strokovnjaki se volijo iz vrst kmetov, ki so izvršili kmet. šole, profesorjev kmet. šol in kmet. strokovnjakov. Strokovnjak ceni škodo v 2«
navzočnosti poškodovanega ali njegovega namestnika, pregleda vse parcele, 'ugotovi, kolik bi bil donos posameznih parcel, ako bi ne prešla teža in procent zmanjšanega donosa. Na posebnih obrazcih, katere podpišeta strokovnjak in oškodovani, se zabeležijo ugotovitve strokovnjaka. Ti obrazci se pošiljajo društvu; cenitev je odobrena, ako društvo tekom 20 dni ne izvrši revizije cenitve. Ako zavarovanec ni zadovoljen s cenitvijo, ne podpiše obrazca in zahteva ponovno cenitev. V tem slučaju izbereta zavarovanec in društvo vsak po enega strokovnjaka, kateri izvrše cenitev pod predsedstvom strokovnjaka, ki je izvršil prvo cenitev, Ako oba strokovnjaka soglašata, postane cenitev obvezna. Ako pa ne soglašata, se njih navedene vsote seštejejo in dele z 2; na ta način dobljena številka se smatra kot končno veljavna. Če zavarovanec tudi z drugo cenitvijo ni zadovoljen, se lahko pritoži na upravni odbor in če ga tudi odločitev upravnega odbora ne zadovolji, na glavno skupščino. Odločitev glavne skupščine je končno veljavna, sodnijska pot je izključena. Stroške za prvo cenitev nosi društvo, pri ponovni cenitvi plača vsaka ^stranka svojega strokovnjaka. Društvo da navodila strokovnjakom za cenitev škode, prireja tozadevne tečaje, zbere v krajih, kjer pogosto pada toča, večje število strokovnjakov, da skupno cenijo škodo.
Ko sta država in kanton plačala svoj prispevek, sestavi društvo spisek vse odškodnine, katero mora dati poškodovanim. Ako je cela odškodnina višja ko premije zavarovancev in prispevki države in kantonov, se vzame manjkajoč znesek iz rezervnega zaklada ali pa predpiše vsem zavarovancem še naknadna premija, ki se mora vplačati v 14 dneh aH pa odškodnina zmanjša. Zavarovanci dobe natančen račun o odškodnini, katero dobe izplačano potom poštne hranilnice v mesecu oktobru. Ako pa zavarovanec nujno rabi denar, dobi od društva že prej izkaz o višini odškodnine, s katerim gre v poljuben denarni zavod in dobi posojilo. Pravico do odškodnine zgubi, kdor namenoma škodo poveča, daje neresnične izjave ali se zavaruje pri dveh društvih.
Društvo uživa velike ugodnosti, je oproščeno davkov in taks. Društvo je pod nadzorstvom države.
Leta 1880 je štelo društvo 5471 zavarovancev, leta 1922 že 86.870 zavarovancev, premije (pozneje s prispevki države in kantonov) so znašale leta 1880 312.648 frankov, leta 1922 3,204.198 frankov, rezervni fond je narastel od 28.662 frankov v 1. 1880 na 7,200.721 frankov v 1. 1922. Rezervni fond omogoča, da se lahko tudi v letih, ko je škoda ogromna, popolnoma izplača cenjena škoda.
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzagemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
Novice iz Belgrada.
Najvažnejši dogodek v našem notranjepolitičnem življenju je
cdstop ministra dr. Antona Korošca,
ministra za gox.dove in rudnike. Na njegovo mesto je imenovan
ban naše banovine inž. Dušan Sernec,
ki je pred kraljem že prisegel. — Banovt posle v Ljubljani pa bo vodil dosedanji pomočnik bana dr. Pirkmajer.
V	poljedelskem minstrstvu se pripravlja pravilnik, ki naj reši
vprašanje izboljšanja kakovosti naših žit.
Pravilnik predvideva vse potrebne mere za dvig našega poljedelstva in nalaga dolžnosti državnim organom in obenem poljedelcem, ki morajo skrbeti, da se dvigne naše poljedelstvo na dostojno višino. Vršili se bodo brezplačni poučni tečaji, ki se jih bodo morali udeleževati vsi poljedelci.
Načrt ministrstva za javna dela glede
izgraditve jugoslov. cestnega omrežja
obsega dva dela: najprvo zgradba novih cest, potem pa temeljito času primerno popravo' že obstoječih ccst. Gradbo in popravo cest bodo oddali podjetjem, ki bodo za predmetna dela preskrbela denarno kritje.
V	prometnem ministrstvu delajo na tem, da se čimprej zgradi
drugi tir na progi Zidani most — Zagreb
v dolžini okrog 89 km. Ko ljubljanska železniška direkcija dovrši podrobne načrte, bodo ti predloženi tvrdkam, ki so stavile ponudbo za zgradbo in denarno kritje za njo. Razlastitev zemljišča je že izvršena. Vse delo bo veljalo okrog 120 milijonov dinarjev.
V	istem ministrstvu so končali delo na
zakonskem predlogu o kmetijskih šolah.
Načrt so poslali vsem kmetijskim šolam in kmetijskim ustanovam, da izrazijo o njem svoje mneje.
Prosvetna knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru.
Odlični znak prosvitljenega človeka je znanje vseh perečih sodobnih domačih in svetovnih vprašanj ter pravilna sodba o njih. Da bi se lahko o raznih važnih vprašanjih oso bito v društvih razpravljalo, se je Prosvetna zveza v Mariboru odločila za mesečno izdajo »Prosvetne knjižnice«, ki jo je pri njej dobiti za tako nizko ceno, da v primeri z velikim duševnim dobičkom izdatka nikdo nili n® čuti. Ako naroče društva kot poverjeniki za članstvo najmanj 5 izvodov, stane vsak izvod s poštnino 18 Din. Avgustova številka je prinesla lepo in poljudno razpravo o sodobnih nalogah ljudske pro-svete, septemberska pa je za obletnico koroškega plebiscita priobčila kratko razpravo o koroških Slovencih. Oktoberski zvezek prinese pregledno razpravo o jugoslovanski književnosti. Izidejo še razprave o boljševizmu, kaj je in kaj hoče, o Ciril-metodijski misli, o temeljih državnega zakonika, o gospodarstvu Jugoslavije itd. itd. Med vsemi slovenskimi knjižnicami je ta najcenejša, torej ni iz-
fovora, da bi« si je ne mogel naročiti, komur je oličkaj za duševni napredek in samoizobrazbo. Knjižnica je osobito dobro došla vsem društvom, ker nudi obilo lepega gradiva za društvena predavanja kakor tudi vprašanja za prosvetne tekme. Novi naročniki se naj čimprej priglase, da uredimo naklado.
$tev. 40.
PO SVITU
•s; it ' ' v' ■ v ,
Italija. i	a .
s Raznoj,tX}a,$a je odobrila načrt za letališče med Ajševico in' Šempasom. Letališče bo obsegalo 58 ha zemljišča. — V Rimu se bo vršila oktobra razprava proti drugi skupini obtožencev z Goriškega, Tržaškega in Istre, ki so obdolženi proti-državnih zločinov. Na zatoženi klopi bodo sedeli med drugimi Jelinčič, dr. Sfiligoj in učitelj Rutar, skupno 32 oseb, 27 jih je pobegnilo v inozemstvo. — V Gorico je prišel te dni F. Kocijančič, katerega so pred 15 leti proglasili za izgubljenega. Bil je pa ujet in je ves ta čas prebil v Rusiji. — V Gorici sta umrla znana gostilničarja Franc Kos in Peter Bitežnik.
—	Vlak je do smrti povozil 41 letno Marijo Marušičevo iz Rupe. — Strela je zažgala Zgavčevo hišo na Gradišču pri Vipavi, ki je popolnoma zgorela, —- Požar je upepelil Ogradnikovo hišo v Šempasu.
—	Ogenj je uničil Berbučevo poslopje na Cesti. — Župno cerkev so lepo prenovili v Ozeljanu. — Hiša in hlev sta zgorela posestniku in gostilničarju Jožefu Rojcu v Prapročeh. — Na lovu je bil po nesreči ustreljen Ivan Rodela iz Rižane. — V Idriji so pokopali krojaškega mojstra Leopolda Tratnika, 80 letno Ivano Bizjakovo in 68ietno Nežo Govekarjevo. — Pri Sv. Luciji sta odšla na drugi svet 72 "letna Katarina Kragelj in 65 letni Anton Kragelj.
—	Te dni je nastal požar v hiši Filipa Mahniča, v rojstnem domu pokoj, škofa Antona Mahniča v Kobaridu na Krasu. Poslopje je do tal zgorelo.
Avstrija.
s Vladna kriza. V avstrijski republiki je izbruhnil spor med vojnim ministrom Vaugoinom ter trgovin, ministrom Schu-sterjem. Ministra sta prišla navzkriž zaradi vprašanja, kdo bo ravnatelj državnih železnic, govorijo pa tudi o nekih korupt-nih dejanjih. Vlada je podala ostavko, katero je zvezni predsednik Miklas sprejel in poveril sestavo nove vlade vojnemu ministru Vaugoinu. Ker so Velenemci in Landbund odrekli sodelovanje s krščanskimi socialisti, bo Vaugoin najbrž sestavil vlado samih krščanskih socialistov, razpustil zbornico in šel v novembru na nove volitve. Bivši avstrijski kancler dr. Seipel, ki je ta čas na Švedskem, je bil nujno poklican domov k razpletu ne baš lahke vladne krize. Treba poravnati spor v krščansko socialni stranki, ker se sicer kaj lahko zgodi, da bodo, kakor v dunajski mestni občini, tako tudi v avstrijskem parlamentu zavladali socialni demo-kratje. ti
Cehoslovaška.
s Kri ni voda. Češkoslovaški Orli so poslali jugoslov. poslaništvu v Pragi z ozirom na znane dogodke sledeče izjavo: "Strmimo in zgražamo se nad nečloveškim ravnanjem italijanske fašistične justicije s sinovi slovenskega naroda. Osupljeni gledamo, kako je mogoče pred očmi celega
DOMOLJUB
sveta zavijati v obliko redne sodne obsodbe umor slovenskih fantov za njihovo ljubezen do svojega naroda. Manjka nam dovolj ostrih besed, da obsodimo žalitve in nesramno pisanje fašističnega tiika v Italiji o narodih združenih pod žezlom jugoslov. kralja, in o Slovanih sploh. Zakrknjeno sovraštvo italijanskega fašističnega tiska proti vsemu, kar je slovanskega, je jasen cilj obsojevrednega postopanja italijanskega fašističnega sodišča proti slovenskim mučenikom. — Izvolite sprejeti, blagorodni gospod urednik, izjavo naše ljubezni in spoštovanja našim slovanskim bratom, zvesto stoječim pod že-zlom Vašega velikega kralja, kakor tudi željo, da bi vsi ti narodi pod Njegovim vodstvom se razvili v najmogočnejšo jugoslovansko državo.«
Švica.
s Udarec narodnim manjšinam. Na
zadnjem zasedanju Zveze narodov v Ženevi se je za narodne manjšine posebno zavzemala Nemčija, tista Nemčija, ki je hotela pred svetovno vojno ponemčiti ves svet. — Razločujejo dvoje vrst narodnih manjšin. V prvi vrsti so manjšine, ki jim je v mirovnih pogodbah zajamčen prost razvoj in vsako varstvo narodne samobitnosti, n. pr. manjšinam na Češkem in Poljskem, v drugi skupini so pa tiste, o katerih v mirovnih pogodbah ni govora ter zaradi tega ne uživajo zaščite Zveze narodov, n. pr, primorski Slovani. Proti nemškemu predlogu je posebno odločno govoril poljski zunanji minister Zaleski. Uprl se je vsaki spremembi, dokler ne bo sklenjeno,- da je varstvo manjšin enako obvezno za vse države, njene članice.
Rušila.
s Boj brez upa zmage. Boljševiki so otvorili visoko šolo, kjer naj se vzgajajo voditelji za protiversko gibanje. Šola ima štiri oddelke. Na prvem se pripravljajo študentje za pobijanje katoliške cerkve, na drugem za pobijanje pravoslavne cerkve, na tretjem za pobijanje židovstva, na četrtem za pobijanje vsakega verskega čuvstvovanja in prepričanja sploh. Rusko delavstvo pa strada in hodi raztrgano po ruskem boljševiškem »raju«!
Amerik®.
s Revolucija na vseh straneh. 2e zadnjič enkrat, smo poročali o državnem prevratu v Argentini. Par študentov, par častnikov in en general po vrhu, pa se gremo revolucijo, ki potisne prave zastopnike naroda v kot, v zapore in celo v smrt. V južnoameriški republiki Peru so napravili sličen poizkus. Oni dan pa so se v republiki Chile dvignili uporni generali, a so »ta kratko« potegnili, ker so državi zvesti vojaki mislili s svojo glavo. Te dni se igrali revolucijo tudi v državi Equa-dor, kjer so večinoma Indijanci in mešan-ci: pol Indijanci pol Španci. Le kdaj bo ljudi srečala pamet!
s Razno. V Clevelanau so umrli: John Legan iz vasi Podgora, fara Žužemberk, Ignac Petan iz Podsrede pri Brežicah in Marija Gržina. — G. Anton Avsec je od-
fitev. 4»5.
nm * - * ] ^
Občutite ll bodlfafe
v nogah, mišicah, členkih ? Ako Vam je otrpnil vrat, če Vas trga v zobeh ali glavi vsled prehlajenja nabavite si takoj 1 ste-klenico
»ALGE«
za masažo in že po prvem masiranju bo bolečina prenehala.
»ALGA« v lekarnah in drogerijah Din 16.—,
šel te dni v Lemorit, 111., kjer se bo posvetil duhovskim študijam. — Skušnjo za odvetnike so napravili sledeči Slovenci: Viktor Karlinger, Jožef Klavžer, Frank Rus in Jožef Križman. V Clevelandu je sedaj 19 slovenskih odvetnikov. — V West Allis Wis. je umrl Frank Berans iz vasi Smokuč na Gorenjskem.
Drobne novice.
Zopet je došel v Bolgarijo bivši cat Ferdinand. Politično udejstvovanje so mu prepovedali.
Nelepljene cigarete bodo zopet izdelovali na Češkem.
200 milijonov Din je podedovala neka učiteljica v Budimpešti po svojem stricu v Ameriki.
16.000 oseb se je zdravilo pretekli mesec pri znanem Zeileisu v Galspachu.
1,680.000 članov je vpisanih sedaj v italijanske fašistovske mladinske organizacije.
Shod vseh učenjakov sveta bo menda prihodnje leto v Rimu.
4296 bivših avstrijskih uradnikov je bilo 1. julija 1930 v italijanski službi.
Proračun Zveze narodov za leto 1931. znaša 360 milijonov Din. Precej!
Brzovlak je trčil v osebnega na kolodvoru v Moskvi. 600 ranjenih, 300 mrtvih.
Potres je popolnoma razrušil v ruskem Tadžikistanu 20 mest in vasi. 175 mrtvih, 400 ranjenih.
Bivše poslance poljske opozicije so poklicali na orožne vaje, da ne morejo agitirati za volitve v parlament. General Pilsudski zna.
Cena pšenice v Kanadi je padla na najnižjo točko po letu 1906.
Ostavko je podal generalni tajnik fašistovske stranke Turati. Veriga je začela pokati.
Zadnjo slovensko šolo, ono v Trstu, je dala ital. vlada zapreti. Šolo je obiskovalo nad 1000 otrok.
V Londonu je umrl Brian Maci,su, ki je leta 1915. poveljeval angleški armadi na solunski fronti.
5 let ječe je dobil pred belgijskim sodiščem Italijan De Rosa, ki je hotel usmrtiti italijanskega prestolonaslednika.
Svoj denar potegujejo iz Nemčije francoske banke. »Uspeh« zadnjih volitev v nemški parlament.
Konference za balkansko zvezo, ki se bo vršila v Atenah, se Bolgarija noče udeležiti.
Novi minister za socialno politiko na
Madžarskem je kanonik dr. Ernsi.
8'
KAJ I E NOVEGA
d Msgr. Stanko Premrl, slavni naš cerkveni in svetni komponist je obhajal 28. septembra petdesetletnico rojstva. Ko mu iskreno čestitamo k petkrižnemu jubileju, prosimo Boga, da naia ohrani gospoda monsšgnora zdravega in čilega do strajnih mej človeškega življenja.
d 75 iet je dopolnil g. Edaiund Glanz-mann, tovarnar v Tržiču. Dobrotniku reve-žev kličemo: Na mnoga leta!
d Glavna skupščina združenih katoliških duhovnikov Jugoslav-je se je vršila 24. septembra v Djakovu. Na skupščino so prišli odposlanci posameznih . škofijskih združenj, vsega skupaj okoli 50 delegatov. Skupščini je predsedoval zagrebški župnik dr. Lonearič, navzoč' je bi! tudi djakovski nadškof dr. Akšamovič. Razpravljala so se važna vprašanja, ki zadevajo duhovnike v materialnem in moralnem pogledu. Dan preje pa se jc vršil socialni tečaj za duhovnike.
d Seja zveze jU?os?ovar<skik mest se je vršila 59. septembra v Ljubljani. Zastopniki so razpravljali o davkih in drugih bremenih.
d Ljubljano je zapustil ljubljanski artilerijski brigadir gosp. general Aleksander Vukovie. V Beogradu namerava preživeti svoj zasluženi pokoj. Z Bogom in na mnoga Ifeta!
d. Urad* za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, ki je bil kot urad ■ ukinjen z odlokom g. ministrskega predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti, nemoteno dalje kot: Kr. banska uprava dravske banovine, VIII. odd. referat za pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni n.aslov, ki posluje povsem enako kot bivši Urad za pospeševanje obrti.
d 4047 učeaccv in nčenk je letos na vseh ljubljanskih ljudskih šolah. V prvi razred se je na novo vpisalo 844 učencev in učenk.
d Preveč učencev vsepovsod. V poljedelsko šo'o v Križevcih se je letos prijavilo trikrat toliko učencev, kolikor so jih mogli sprejeti. Sprejeli so jih Ie 40.
d Ljubljanska Glasbena matica pojde leta 1931. ali 1932. v Ameriko, kjer bo na povabilo v raznih mestih priredila več koncertov.
d Za pospeševanje živinoreje dobi dravska banovina od države nad 148.000 dinarjev.
d Privatne šole ne smejo pobirati šolnine. Tako je odredil minister prosvete.
d Mala (ampova Mimica iz Prečne je poslala gospodu, ki -Domoljuba« delajo, lepih, zrelih rdečih jagod, da bomo lahko tudi v Ljubljani vedeli, kako fletno je v Prečni, kjer taki božji darovi celo v tem času zore. Lepa hvala, Mimica; ne veš, kako se človek posladka, s takim sadom, ko mora navadno jesti le — kisle kumarice.
d Gorenjske gore so najlepše na sveto. Te dni sta prispeli v Ljubljano dve zanimivi potnici Mi s s Lucy Carr in Mis Hilda . CIapcott ter sta se ustavili pri svoji prija- '
teljici gospe Mikiavčičevi, soprogi prokuri-sta Zadružne Gospodarske banke. Ne moreta se načuditi naravnim lepotam naše domovine ter posebno o gorenjskih gorah pripovedujeta, da se jima zdijo najlenše na svetu.
d Dolenjski kmetje so zborovali dne 22. septembra v Novem mestu pod okriljem stanovske Kmetske zveze. Posvetovali so se o gospodarskih potrebah okraja in o svoji strokovni organizaciji. Gosp. župan Bru!c je vodil zborovanje, v kmetskem gib,niju v drugih državah je poročal bivši poslanec dr. Kulovec, nakar je bi! izvoljen odfcor Okrajne kmetske zveze. O potrebah ljudstva se bo poročalo na pristojna mesta. Dolenjski kmetje so zastavili za dosego svojih poučnih ciljev pravo pot.
d Na živinskem sejmišču v Kranju se vrši v soboto 13. oktobra t. 1. velika zadružna živinorejska razstava, združena s premovanjem, K a razstavo bo prignana zadružna živina iz podroija živinorejskih zadrug v Žabnici, Predosliah, Naklem, Šenčurju, Hrastju, Smledniku, Vogljah, Cerkljah, Trsteniku, Olševku in Stražišču. — Enaka razstava se vrši v soboto 18. oktobra t. 1. v Selcih nad Škofjo Loko za za-diužn oži v i no tamošnje zadruge. Obe razstavi bosta nedvomno prav zanimivi in poučni, zato je želeti, da ju poselijo živinorejci v čim večjem številu.
d V Kranju v dvorani Ljudskega doma se vrši od 10. do 13. oktobra t. 1. ogled uspehov raznih poizkusov z umetnimi gnojili, ki so se vršili v letošnjem letu kot prvo organizirano poskusno kolo« v dravski banovini. Razstavo priredi kmetijski referent v Kranju sporazumno in s sodelovanjem s Kmetijsko družbo, Agrikulturr.o-kemičnim uradom za kalijevo gnojenje v Zagrebu in tvornico za dušik v Rušah. Prireditev je prva h? vrste sploh in ima namen, predočifi in iasno pokazati kmetovalcem važnost gnojilnih poizkusov ter dobič-kanostnost pravilne uporabe umetnih gnojil. Z ozirom na vse to priporočamo kmetovalcem od blizu in daleč, da ogledajo to koristno prireditev.
d Kmetsko-gospodinjska šola v Kranju sprejema na svoj 6-mesečni gospodinjski tečaj, ki traja od 15. oktobra do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki so izpolnila 16. leto, in se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. Za pouk, stanovanje in hrano se zahteva mesečno 500 Din. Pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s strokovnimi Učitelji.
d Na dr. Krekovi meščansko-gospo-dinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične novo šolsko leto 1930 31 1. oktobra. Sprejemajo se notranje, ki plačajo 1003 dinarjev mesečno in zunanje 25 Din za kosilo. (Kosilo je obvezno za zunanie vsakokrat kadar1 kuhajo.) V zavodu bo nemška konverzacija. Nadaljna pojasnila daje šolsko vodstvo. Prospekti na razpolago. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra.
d Zanimiva odredba srbskega patri-jarha. Pravoslavni najvišji duhovni pastir patrijarh Barnaba je izdal te dni adredbo,
v kateri so navedeni vsi lokali, v katere svečeniki ne smejo zahajati. Razen tega so dobili navodila, kako naj se vedejo v javnosti. Prepovedano jim je tudi zahaja-nje v gledališča, kinomatografe in kavarne ter igranje kart.
d Novo avtomatično telefonsko centralo bodo v kratkem otvorili v Belgradu.
d Vse naj se razčistL V Kruševcu se vrši pred sodiščem razprava proti županu stopanjske občine Radovanoviču ter proti njegovim šestim tovarišem, ki so v občini zavzemali mesta uradnikov, tajnika, blagajnika, sluge občinskih odbornikov. Župan Radovanovič je obtožen, da je prikril za 41.000 Din obveznic vojne škode, last občine in šole. Razen tega imajo obtoženci na vesti še vrsto drugih grehov. Vseh zasebnih udeležencev, ki zahtevajo povračilo zgubljenih zneskov ali povzročene škode, je 60.
d Senator, na katerega so iešisti 'abko ponosni. Te dni se je v Splitu pojavi! dr. Anton Taconia, rojen Splitčan, ki je pa zdaj italijanski državljan in ceio senator v Rimu. Na ulici je mož srečal znanca iz nekdanjih dni, 77 letnega File Muljačiča, ki je znan dalmatinski narodni delavec. Muljačič je vprašal Taconia, če je res on govoril nad grobom nedavno umrlega in v Zadru pokopanega Giijano-vicha tako, kot so to poročali časopisi, namreč v duhu narodnih odpadnikov, češ, da se bo Dalmacija gotovo pridružila Italiji Senator Taconia je to pritrdil, hkratu pa se je nad starcem silno razburil, ga začel zmerjati, zaničevati, končno pa se je celo spozabil in starca začel dejansko napadali. Na obali se jc takoj zbralo mnogo ljudi, ki so s studom opazovali početje italijanskega senatorja, ki je potem, ko jc 77 letnega starčka povaljal po tleh, odšel proč. Ščititi ga je morala policija. Senator Taconia se je nato z ladjo odpeljal čez morje.
d Po 16 Jetih se je vrnil iz ruskega ujetništva Gjoko Caric iz Mitrovice. Žena in otroci, ki so med tem dorasli, očeta ne marajo sprejeti v hišo. Naselil se je pri bratu.
d Katoliki v Bosni. Leta 2920. je bilo v Bosni 440.000 katolikov, sedaj pa jih je 560.000.
d Angleško brodovje (7 ladij), ki se je mudilo na Reki 8 dni, je krenilo proti Splitu.
d Jugoslavija je prodala Švici v avgustu za 1,360.000 švic. frankov bla^a, kupila pa je v Švici le za 859.000 frankov. (En švicarski frank je okrog 11 Din.)
d Razstava sadja je bila otvorjena te dni v Toplici v Srbiji. Tamošnja okolica je posebno bogata na jabolkih.
d Maturo na gimnaziji je napravil te dni 67 letni g. Vidak Dabovič, učitelj v Carjevem selu. Pač velika vztrajnost pri tej starosti.
d Židovsko novo leto 5691 so praznovali Židje v torek 23. septembra posebno slovesno v Zagrebu.
d Ugodne številke. Naš uvoz v Grčijo je dosegel eno milijardo dinarjev, uvoz iz Grčije pa 30 milijonov dinarjev. Preteklo leto je bil naš izvoz skoro za polovico manjši.
0 0 II 0 V I N 1
d 200 vagonov jabolk je že letos izvozila štajerska sadjarska zadruga v Maribora.
d Izvoz našega sadja narašča bolj in bolj. V Pločniku in ICuršumlji na primer je bilo pred tednom dni pripravljenih za izvoz 200 vagonov najlepših jabolk in 60 vagonov prvovrstnih sliv, v okolici Knja-ževca pa 500 ton orehov izborne kakovosti, 1 kg po 3 do 4 Din,
d 2200 kg tuninov (rib) so ulovili ribiči en večer v Bakarcu v hrvatskem Primorju.
d Da je strup čebele izvrstno sredstvo proti revmatizmu sta dognala en dunajski in en berlinski profesor. Prav za prav je opozoril na zdravljenje revmatizma s pikom čebel že neki mariborski zdravnik, a njegova poročila v strokovnih listih niso bila dovolj opažena. Na Dunaju že delajo iz strupa čebel posebno zdravilo, ki ga vcepijo na revmatizmu bolnim menda z velikim uspehom.
d Umrl je č. g. Jakob Kleindienst župnik v pokoju. Svoj čas je župnikoval v Begunjah na Gorenjskem. Pokopali so ga v Solinu pri Splitu v Dalmaciji, kjer je zadnja leta prebival.
d V Ljubljani je umrl g Josip Kurent, dolgeletni zvesti uslužbenec pri Kranjski hranilnici. Pri zavodu je bil 41 let.
d Mlad dijak v Mariboru, 15 letni gimnazijec Stanko Bezjak je šel v okoliški vinograd. Zahotelo se mu je sladkega grozdja. In se jc zgodilo, da je čuvaj dijaka Bezjaka zalotil in ga s palico pobil do smrti.
d Na oreh je splezal, da ga otrese,
pa je izgubil ravnotežje in na tleh mrtev obležal cerkveni ključar Franc Zemua v Gorjah na Gorenjskem.
d Dve smrtni nesreči sta se zopet pripetili v Trbovljah. Od električnega toka je bil ubit brezposelni rudar Franc Kro-pej, pri rudniku se je smrtno ponesrečil rudar Nadrah Leopold, oče štirih nepreskrbljenih otrok.
d Gospodarsko poslopje in hiša sta pogorela kmetu Vogrinčiču Mihaelu iz Topolovca v Slov. Krajini.
d Do tal je pogorela hiša Ant. Mer-liarta v Zg. Doliču pri Slovenjgradcu.
d V teko ene ure je ogenj upepelil poslopje posestniku in delavcu Lubeju v Straži pri 'jtorah.
d Strela še vedno gospodari. Oni dan je v Straži na Dolenjskem ubila strela posestniku Igriču kravo, njega pa omamila, tako da je obležal nezavesten. Škode ima najmanj 3000.
d Toča je napravila veliko škodo dne 26. septembra zlasti v vaseh Sora, Rakovnik, Goričane, Ladja, spodnja Senica, deloma tudi v Medvodah, v Zbilah in v Zgornji Senici. Toča je že trikrat pobila, pa ni bilo še nobene cenitve. Jugoslov. akcija naj poseže vmes in nakloni težko prizadetim kako olajšavo.
d Umora obtoženi Josip Kralj iz Kresnic pri Metliki je dobil pred novomeškim sodiščem 12 let težke teče. Kralj ie oče devetih otrok.
d Notarsko pisarno na Vrhniki bo sedaj kot namestnik A. Komotarja vodil dr. Franc Penko.
Pismo iz Amerike.
(Eveleth.)
Tu vlada jako velika brezposelnost. Po vseh Združenih državah je na milijone delavcev brez dela. Tovarne in rudnike zapirajo in delavce odpuščajo. Tako pišejo tudi iz sosednje Kanade. — Kakor je razvidno iz časopisov, tudi po Evropi ni boljše. Kdo je vsemu temu kriv?
Imeli smo par mesecev prav hudo vročino, a sedaj se krajšajo dnevi in postaja tudi zrak hladnejši. Približala se bo 7ima, ko zopet ne bo mogoče pričakati spomladi. Ubogi reveži, ki ne bodo imeli dela. — Najlepše pozdrave vsem čitateljem »Domoljuba«. John Skopin.
Knjiga za kmeta.
(Št. Rupert.) Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu si je kupila knjigo »Domači živinozdravnik«, ki ima 640 strani in nad 200 slik ter popisuje bolezni domače živine in njih zdravljenje. Knjiga je v posojiinižui pisarni v upogled članom zadrug, ki imajo svoj sedež v posojilničnih prostorih. Na dom se ne posoja.
Knjižnica.
(Šmarje pod Ljubljano) Izobrazba ljudstva je že od nekdaj temeljila na pisani ali tiskani knjigi. Zato so povsod, kjer so hoteli izobraževati narod, ustanavljali zanj tudi knjižnice. Pri nas v Sloveniji gre ustanavljanje knjižnic, vsporedno z vsem prosvetnim življenjem in je mnogokrat merilo zanj. Tudi v Šmarju obstoji knjižnica že dolgo vrsto let in daje najlepše izpričevalo vsem, ki so se za tukajšnjo prosveto trudili. Ima lepo vrsto knjig, ki so se let03 bogato pomnožile z novimi. Prosvetno društvo je namreč sprejelo sklep, da hoče čisti dobiček cele delovne sezone, ki pričenja, nakloniti knjižnici in z ozirom na to je bilo mogoče najeli posojilo in tako knjižnico z novimi in darovanimi knjigami povečati in napraviti bolj privlačno bralcem. Pohvalno moramo omeniti pri tem požrtvovalno delo tukajšnjih dijakov in dijakinj, ki so knjižnico popolnoma preuredili. Tako delo je dijaku najbolj primerno in pri njem se pokaže, koliko ima novi rod smisla za ljudsko prosveto. Vsa čast domačemu dijaštvu! Se-
Gospodinje, ne delajte drugih poskusov z raznimi sredstvi, ki jih ne poznate, pač pa pcrite dosledno lc s tcrpentinovim milom »Gazela«. To milo, ki se odlikuje po izrednih vrlinah, ne odpove nikdar.
d Nagrobne spomenike najceneje m v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kun o v ar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. _
d Pri boleznih srca is poapnenja zil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josel« grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josei« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
veda vabimo, da se nove knjižnice vsi poslužujete, saj dobite v njej zelo mnogo zanimivih in zabavnih knjig, mnogo iger, mnogo poučnega in vzgojnega. Za majhno odškodnino si knjige lahko izposojujeto celo leto. Knjige, ki jih dobite tu, so dobre, pri vseh drugih pa morate biti silno previdni. Pridite torej vsaj pogledat!
Smrt vsorne mater«.
(Komenda.)
V	nedeljo dne 7. t. m. je umrla najstarejža žena v naši iari in v okolici sploh. Starost 94 let, ki jo je učakala pokojna Mam Ana ali Mežnarjeva mati, je le redkokomu dana. Bila je povsod priljub-ljena in spoštovana. 24 let je nosila pošto iz Komende v Kamnik in nazaj do leta 1896., ko je Komenda dobila svoj poštni urad. V Kamniku je bila znana pod imenom Komenska potovka. Pri tem je bila zelo vestna, poštena in postrežljiva. Vdova je bila 44 let. Živela je skromno in varčno. Vso skrb je posvečala svojim 4 sinovom, ki jim je pripravila pot do poštenega kruha. Posebno pa ji je bilo za dušni blagor svojih otrok. Sama je boguvdano živela. Bila je članica ženske Marijine družbe. Zadnja leta je bila vsak dan pri sv. maši. Letos po Vel. noči je začela pešati, pri zavesti pa je bilff prav do zadnjega. Za »Slovenca« in »Domoljuba«, ki ju je tako rada čitala in še vedno brez očal, se je zanimala še zadnje inesece. Bog bodi plačnik blagi Mežnarjevi materi!
f Župan Fr. Auman.
(Vir-Dob pri Domžalah.)
V	sredo dne 24. sept. smo položili v grob truplo g. Fr. Avmana, župana ter Sirom Slovenije znanega kovaškega mojstra na Viru. Kako priljubljen je bil občanom, priča njegov žalni sprevod, katerega so se udeležili prijatelji in znanci iz bližnje in daljne okolice, ter skupina vencev, katerih ni bilo nič manj nego 17 po številu. Po blagoslovitvi trupla je otožno zadonela pesem »Človek glej življenje svoje«, katero je pretresljivo zapel domači cerkveni pevski moški zbor. V sprevodu je bila šolska mladina s svojimi učitelji, skupina društvenih praporov, gruča vencev, močna četa uniformiranih gasilcev, domžalska godba, duhovščina s krsto in sorodniki, nato pa nepregledna množica občinstva. V cerkvi je zbor zapel »Usliši nas Gospod«. Ko so pokojnika položili v naročje matere zemlje, se je v imenu cerkv. pev. zbora poslovil od njega njegov pevovodja g. A. Mazovnik, v imenu občine in šolstva g. učitelj Urbančič, v imenu prosvetnega društva pa tov. J. Kavka. V slovo je zadonela večno lepa in pretresljiva »Vigred«, nakar se je množica z otožnim srcem in solznimi očmi počasi razšla. Slava njegovemu spominu ter pok<y njegovi blagi duši.
Gasilci.
(Stožice pri Ljubljani.) &
Naše društvo dobro deluje. V 23 letih imamo že tretjo novo brizgalno. Prva ročna, je pogorela lota 1912. ob priliki velikega požara v Tomačevem. Nato si je društvo nabavilo novo ročno, a letos pa motorno, ki bo blagoslovljena v nedeljo 5. oktobra ob 2 popoldne. Vsa čast tudi kumu in kumici DeS-man Francu in Alojziji v Stožicah, ki sta se žrtvo-vala v ta namen. Manjka nam pa še vseeno precejšna V30ta, ker bo treba nabaviti k motorju vse nove cevi. Zato posetito p«5" orireditev in pomagajte nam. — Odbor.
. Prenovljena cerkev.
(Pešata.)	' ..»• ■
Naša že preje tako vabljiva cerkvica šv. Petra Je sedaj na novo poslikana in sploh vsa prenovljena zunaj in znotraj. Delo jc izvršil g. Franc Mr-čun iz Biše, znan strokovnjak. Vse je prav lično izdelano. Na roženvensko nedeljo dne 5. oktobra bomo imeli v naši cerkvici sveto opravilo ob pol 10. Vabljeni vsi.
Žrtev Sare.
(Radmirje v Savinjski dolini.) Sava je ugrabila iz fantovskih vrst iz krega Avguštinove rodbine 21 letnega sina edinca, Franca Žinavca. Bil je član gasilnega druživa in splošno priljubljen mladenič. Na splavu se je JMHieareiiL Odšel je za bratom Jožetcin. — Sočustvujemo z žalostno Avguštinovo rodbino. Tvoje telo smo izročili zemlji, a Tebe, dragi prijatelj, bomo ohraniM v vednein spominu.
Belokranjski kotiček.
(Obisk smo imeli.) 24., 25.' in 26. septembra se je mudil v Beli krajini g, inž. Stipetič Marcel, vinarski nadzornik za savsko banovino, da ugotovi slanje naših vinogradov in določi čas trgalve. Po nekod je bil jako razočaran, ker je ugotovil, da so že potrgali, dasi-ravno je grozdju še mnogo manjkalo. Ljudje so se izgovarjali s tem, da je hotelo vse zgniti in da je razpokalo in se otresalo. Toda, le tudi je vse to resnično, pa je vendarle tudi res, da se s takim ravnanjem škoda le še povečuje, ker je tisti pridelek malo užiten in poraben, za kupčijo pa še celo nima nobene cene. In tole je bila ugotovitev gospoda nadzornika, da je grozdje najmanj zrelo in najslabše ravno po onih vinogradih, kjer s trgatvijo najbolj bite. Kjer bi morali najdalje čakati, so prvi potrgali. Res je škoda če gnije in se otresa, a še bolj je škoda, če se potrga nezrelo, ker iz nezrelega ne bo nihče napravil dobrega vina, iz gnilega pa se more napraviti še prav izfcorno vino. Kdor bo prišel k nam po vi — pa le veliko kupcev naj pride — naj vpraša najprej, kdaj je bilo potrgano grozdje, poiem naj šele pokuša in sklepa kupčije. Dobilo re bo pa kljub malo ugodni jeseni So precej prav dobrega vina.
Bazno.
(Podzemelj v Beii krajini.) Na Dobravicah je u.tonil 15 mesecev star olrok na domačem dvorišču v gnojnici. — V nedeljo dne 81. avgusta pa smo slovesno sprejeli novega gosp. župnika Andreja lica. ki bo odslej nam upravljal našo faro. Obilo bo dela, upamo pa, da bo dobri gospod z božjo pomočjo vodil faro vsem v zadovoljstvo in Bogu v čast. Upamo pa tudi, da mu bodo pomagali vsi, učitelji, starši in drugi, posebno pri vzgeji otrok s tem, da kar z besedo učijo, tudi z zgledom potrdijo.
Radio.
Vsak delavnik: 12.00: Dnevne vesti, plašče. 13.CO: čas. borza, plošče. 18.00: Radio-orkesler. 22.00: Poročila, napoved programa
Četrtek, 2. ok!.: 17.30 Otroška ura, 19.00 Telesna vzgoja otrok, 19.30 Srbohrvaščino, 22.00 Vrtnarski pomenki s prijateljico vrta, 203 Koncert meS. zbora ptv. društva >Ljubljanski zvon< in društvenega okteta, 21.30 Koncert Radio-orkeslrn.
Petek, 3. okt.: 19.00 Francoščina, 19.30 Gospodinjska ura, 20.00 Športna ura. 20.30 Prenos iz Belgrada.
Sobota. 4. okt.: 19.00 Angleščina, 19.S0 Aktualna ura. 20.00 Prenos opere iz Belgrada.
Nedelja, 5. okt.: 9-30 Prenos cerkvene glasbe, 10.00 Versko predavanje, 10.20 Kmetijska ura, 11.00 Dopoldanski koncert, 12.00 Tedenski pregled, 15.00 Nasveti za kmeta, 15.15 Kuharjev šramel-kvartet, 16.00: Novak: Ljubosumnost, veseloigra (St. .Iskobski gled. oder), 17.00 Plošče, 17.30 Hu-moristično čtivo, 20.00 Gg. Tone in Roman Petrov-čič pojeta slov. narodne pesini s spremljevanjem orkestra, 21.00 Valčkova ura, izvaja Radio-orkester, 22.15 Hawai-jazz.
Ponedeljek, 6. okt.: 19.00 Poljščina, 19.30 Hi-gijena mlek.ij 20.00 Rezerv, za prenos koncerta »Ljubljane'.
Torek, 19.00 Izraba naravnih sil za delo. 19.30 Nemščina, 20.00 Žena v literaturi, 20.30 Prenos iz Zagreba.
Sreda, 8. okt.: 19.00 Ruščina, 19.30 Ura dobre knjige: Krekovi spisi, 20.00 Prenos iz Prage: Filr harmonični koncert 6l
J. V.:	i
Novi kazenski za^on.
i	(Nadaljevanje.)
Očuvalna sredstva.
6.	Zaščitni nadzor. — Ko pride obsojenec iz kazenskega zaveda, je treba, da se od njega odvrne nevarnost, da vnovič zapade vabi k kaznivemu dejanju; treba je, da se uvede v pošteno življenje in da postane časten član človeške družbe. — To svrho ;ma odredba zaščitnega nadzora; ta obstoji v tem, da se taki osebi omeji svoboda kretanja in delovanja, da se radi nebrzdanega življenja ne nagne spet k slabemu. lega nadzora pa ne izvršuje policija, temveč drugi organi, tako: varstveno sodišče, društva za zaščito maloletnikov in druga pedobna društva, ki nastavljajo zaupne osebe, da skrbe za pošteno življenje in primerno službo (posel) nadziranca.
7.	Izgon. — Sodišče sme storilca, katerega bivanje v kakem kraju bi bilo nevarno javnemu redu, obsoditi poleg kazni robi je ali strogega zapora še na izgon iz tega kraja (torej le v slučaju, da se obsodi na kazen robije ali zatočenja). Ako je storil storilec kako kaznivo dejanje, na podlagi katerega bi moglo biti nadaljnje bivanje storilca v tistem kraju nevarno javnemu redu, sme sodišče poleg kazni odrediti, da se storilec izžene iz dotičnega kraia, toda le tedai, če ga obsodi na kazen robije ali strogega zapora. Izgnati ga more ali za gotovo dobo ali za vedno. Za vedno se more izgnati le inozemec, tuzemec pa najdlje za dobo treh let. Iz domovinske občine pa se ne sme nihče izgnati.
8.	Prepoved izvrševanja poklica ali obrti. — Pri kaznivih dejanjih, pri katerih zakon to posebej predpisuje, sme sodišče tistemu, ki je obsojen na robijo ali strogi zapor, prepovedati izvrševanje kakega poklica ali obrti, če je storilec namenoma ali radi hude nepazljivosti zlorabil svoj poklic ali obrt ali če je na isti način kršil dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic ali obrt, ako obstoja nevarnost, da se bo zloraba ali kršenje dolžnosti poklica ali obrti ponavljala. Ta prepoved pa ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let. Šteje se pa od dne, ko je glavna kazen prestana, zastarana ali odpuščena. Če je bila istemu storilcu še enkrat izrečena taka prepoved, mu jo sme sodišče drugič izreči za vselej.
2. Odvzem predmetov. — Predmeti, ki so bili napravljeni s kaznivim dejanjem (n. pr. ponarejeni denar) ali ki so bili vporab-ljeni ali namenjeni za izvršitev kaznivega dejanja (n. pr. orodje in druge priprave za-kovanje denarja), se smejo storilcu ali udeležencu odvzeti, če so njegova last. Zaplenijo se v korist istega fonda, v katerega se stekajo denarne kazni.
(Dalje sledi.)
Hranilnica na Jesenicah
v župnijcu najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.—17., v nedeljo od 15.—17. ure.
Če študent na rajžo sre...
(Ponotnc zgodbe.
;MJ. ' ' & 1
Saj res ne veift, . kje bi začel, ko je pa vsega toliko, kakor ob bogati letini. Zdaj so počitnice že skoraj za menoj, sem pa začel premišljevati vse svoje okoli-klatenje in potikanje, ki ni bilo še nikoli tako obsežno kot letos. Seveda človek vsako leto zrase v modrosti, pridnosti, v denarju in v željah. A v tein zadujem menda še najbolj.
Pa da ne bom kar tako govoril in okoli stvari tipal in s tem gospoda urednika jezil, povem kar zdaj, <la £>i rad malo popisal, kako smo trije ubogi slovenski študentje raj/ali p<i Italiji, videli Rim in svetega Očeta in še sto drufih zanimivih stvari. Vse X malo denarja v ž%u in z veliko hrepenenja v srcu. Bilo je veliko lepega in skop bi bil, če bi tega ne [*> vedul tudi drugim.
1. Na potu
Tam nekje po veliki noči mi je tov.irii Stanko prvič povedal, kako je on potoval |ki Italiji in me je silno navdušil za v se: za niesi-, za cerkve, za muzeje, za oljke, za ciprese in rt morje. Saj sem že sam poprej vedel za vse, a če ti to pripoveduje tak, ki je že »idol, te še bolj ogreje. Sklenil sem: letos grem pa v !t.i-lijo Do zdaj sem se vedno doma držal, zakaj bi enkrat ne skočil čez plot. Družbo sem lir/ dobil, zakaj takih ptiče* selivcev je med nami polno. In kmalu snu bili trije. To ie že od nekdaj najbolj popolno število, od vekomaj bi rekel — ker izvira od Sv. Trojice.
Prva je pri potovanju denar. Pri študentih se to pravi šparanje vse leto, od tistega redkega in majhnega preobilja denarja, ki ga študent ima. Drugo smo dobili s poučevanjem, z delom in na katerikoli pošten način. Prosili ne bomo nikjer, ne <k>nw ne drugje! Doma nam itak zmerom dajo, od drugih pa nočemo hiti odvisni. Kar nam je kdo radovoljno dal. smo veselo vzeli.
In neke lepe sol>ote smo kar na tihem izginili iz Ljubljane in noč nas je prestavila do jutra v — Zagreb.
Zdaj l>o morda kdo mislil, da hočem goljufati in moj resnejši tovariš, ki je bolj pesniški in rad bolj učeno piše, bo dejal, da sem neumen in da ljudi zo nos vodiui kukor nekateri politikarji.
Pa to ni res. Saj pravijo, da vse ceste peljejo v Rim. In če je to res, se mora priti v Rini tudi čez Zagreb. No, pa vam lahko vse bolj razumljivo povem. Iloteli smo za malo denarja čim več videti ,in smo se naineniil najprej v Dalmacijo in iz Dalmacije po morju v Benetke. Preračunali smo, da nas bo vse skupaj stalo šc malo manj, kot če se peljemo čez Rakek v Benetke z železnico. V Dalmaciji smo bili štirinajst dni. Dvajset fantov, Li smo se zbrali in uživali solnce in morje v samostanu Sv. Marijina otoku Mljetu. Kuhali smo sami in da luiiu ni bilo dolgčas, smo se, kadar se nam je ljubilo, pogovarjali o vsem mogočem. Tam je bilo, lopo, skoraj tako lepo kol v Italiji, na en način pa še bolj. To poudarjam za to, ker smo mi že tako udarjeni, da samo tuje hvalimo in našega ne vidimo, iepruv včasih tuje presega.
Mi smo se pa držali tega, da smo vsako lepo stvar, bodisi v naravi, v gorah, v ravnini, ob morju, v mestu primerjali s kako podobno pri nas in smo videli, da imamo pri nas marsikaj prav tako lepega.
A» mi trije smo morali kmalu zapustiti veselo družini na otoku Mljetu in se odpeljati v Split.
Zdaj se je začela šele naša prava pot in pravo študentovsko romanje, ko smo bili čisto sami seilii pripuščeni in pa še zato, ker se je takrat začela za nas sreča, ki nas ni popustila vse do Rima in še naprej.
Sedimo po hribu na krovu našega lepega, belega, velikega parobvodn »Kuinanovo«. Okrog nas so sami tujci, Čehi, Poljaki. In govorimo z mornarji o Italijanih in o >Moro»iniju«, ki je zadel baš pur dni prej v »Karadžordža« in ga skoraj preklal. Tu sem videl, kako naši Daliu«-
(inci žive z morjem. »Karndžorža« so vsi pobili kakor, kako božjepotno cerkev. Seveda, ,tij je mo.rje njili edina cesta in edini zaslužek. Kolnejo Italijane, in gorje tistemu, ki bi jih hotel zagovarjati.
Potem smo mi trije spet sami. In radi bi dobili kjerkoli kakršnokoli cigareto, zukaj vsi ...... v trdili oblasti krulju Nikotina, pa ne moremo- Niti kupiti jih ne moremo/Nazadnje sc 20 udarno v božjo voljo. Kur pride mimo neki go<|>od in nas vpraša, če kadimo. Vsi smo mu prav po levje prikimali. In dal nam je vsakemu tno lepo, mehko »Drino«. Bogve, kako mu je prišlo na misel, česa nam munjka. Mulo smo se še po razgovorih o lepi Sloveniji, ki jo je precej dobro ]H)zna! in odšel. Mi smo to srečo razpravljali prav do Splita, ki smo ga uzrli pod večer.
V Splitu je lepo ,kukor v vsakem mestu, ki ima dosti življenja in ki se razvija in ki ima še vse druge prednosti, kot jih ima Split. Split jc eno najstarejših mest v naši državi. Tu sem je prišel v penzijon cesar Dioklecijan, ko je zadosti preganjal kristjane Zgradil s.i je silno palačo, ki jo je videti še danes. Bila jc tako velika, da še danes v njenem obzidju prebiva tretjina splitskega prebivalstva. Njegov mavzolej (nagrobnik) jc <lanes stolna cerkev. Pred njo stoji 11 m visoki spomenik škofu Grgum Ninskeiiiu, ki sc je boril za slovansko bogoslužje v Dalmaciji. Spomenik jc ves iz brona. Naredil in podaril ga je Splitu naš najslavnejši kipar Ivan MeStrovič.
Poleg tega pa je še slo zanimivih stvori, muzeji, blizu Splita so izkopanine starega rimskega mesta Salonue s krščanskimi grobovi in napisi. To jc vse izkopal duhovnik Don Bu-lif, ki je zaradi svojih starozgodovinskih odbitij svetovno/lian učenjak. Ta si jc med ruševinami zgradil hišo i i. izkopanih ploč, ki jc taka kot hiša starega rimskega kristjana. Vse je rimsko, orodje, mize, svečniki, stopnice, eaše. V knjigi, ki leži na mizi, so vpisani učenjaki in knezi z vsega sveta. Nil j bolj zanimiv pa je Bulit-ov grob, ki je tudi zgrajen v rimskem slogu iz belega kamena z napisom: »Tu leži FrančiSek Bulic, grešnik in nevreden duhov-
Bik.<
Nam pa sc je zdel Split nadvse zanimiv zaradi tega, ker smo nesli nekemu trgovcu pozdrave od doma in nam jc zato dal na razpolago celo tretje nadstropje v svoji hiši, odkoder smo imeli razgled na ves Split, na ves pristaniški promet, na šctali.šče Marjan, kamor vodijo krasna kamenita stopnišča, na Dioklecijanovo palačo in na obalo, kar je ibilo najlepše zvečer, ko je vse žarelo v lučih in je vsepovsod polno ljudi.
S težkim srcem smo se ločili od Splita, kar je bilo za nas obenem slovo od domovine. Iz Splita smo nameravali namreč s parnikom priti v Benetke.
Kdor je potoval po morju, je šele videl, kako se da udobno potovati in da je potovanje res užitek. Mi trije smo dvojno uživali, lepoto narave in dalmatinskih gora, obale in morja in dobrote tega sveta, ki sta nam jih delili dve stari, bogati madžarski gospe iz Budimpešte, ki se je ■/. njima mudil in zabaval najbolj tretji od naše družbe, razlagajoč jim zemljepis Dalmacije, Videli smo, da smo Slovenci v zemljepisu dobro podkovani. Te Madžarke niso niti vedele, v kateri državi je Zagreb in Reka, ki sta ibi-la včasih vendar pod Madžarsko. Midva z drugim sva lc bolj poslušala in jedla, kar so nama gospe ponudile, tretji — da bo krščen, mu recimo Miško — jih je pa med tem tako navdušili za naše kraje, da so sklenile, da jo na po-vratku obilsčejo. Napisal jim je celo natančno pot, kod morajo iti, da pridejo v Bohinj, na Bled in v Ljubljano. Govorili smo seveda nemško ,mi boljše kot Budiine-peštanke in nazadnje so nam dale še naslov, da jih pridemo obiskat " Budimpešto. Kaj se ve, je dejal Miško, taka sivar nikdar napak ue hodi, kot smo videli v Splitu.
Ustavili smo se v šibenčku, kjer smo po-
f;lcdali stolnico in ozke stare ulice. Vsaka druga i i šil je podruni, klet, kjer brinova veja na zidu kaže, da tam točijo pristno in pravo dalmatinsko vino po — 2 Din, kolikor ga hočeš. Mislim, da nam nihče ne bo zameril, če smo ga malo srknili.
V Zadru smo stepili v Italijo. Zader je lepo mesto, samo nič prometa nima. Odkod naj ga
pa ima. Okolioe ni, le vodovod je na našem ozemlju. Tu se dobesedno vidi, da krivica ne more dolgo živeti. Žal, da trpe tudi in predvsem naši ljudje.
Od Zadra smo krenili na odprto morje v smeri proti Benetkam. Večerilo se je in na ob. zor ju so ležali težki oblaki. Tisti večer nismo slutili, da ibomo baš na morju prebili noč, ki bo za toliko ljudi usodna. Bila je to noč, ko je potres razrušil toliko naselj v južni Italiji.
Potres smo čutili tudi mi. Takole ob enajstih zvečer se je začelo. Polagoma. Nebo je bilo črno, da se je zdelo, kot da je morje in nebo eno. Na Miškov nasvet, 011 se je največ vozil po morju — smo se zvečer dobro najedli in zvlekli naslonjače na krov v varno zavetje dimnika sredi ladje. To jc Kilo središče korajže, drugi so vsi izginili v spodnje prostore, celo stara angleška gospa, ki je bila sicer jako mirna in nedostopna. Oba češka Nemca sta se utaborila nekje odzadaj.
V začetku smo norce brili iz ludje, fz valov, iz skakanja in iz samih sebe. Bilo je zabavno, do smo se podili po krovu. Pozneje smo obsedli, še pozneje utihnili in še pozneje so se oglasili želodci. Takole ob-dveh ponoči je vrglo Stanka h ograji, iz solidarnosti jo je potegnil za njim Miško in potem še jaz. Vsak kakih trikrat, štirikrat. Potem je Miško odkril, da je treba ležati vznak, popolnoma mirno in stegnjeno in tega smo se držali. Če je pa kdo šel poskušat moč svojega zdravja, ga je že po teh korakih vrglo h ograji s čudnimi, prevračujočimi glasovi.
Zjutraj smo bili čisto dobri, drugi pa vsi izmučeni. Se natakarji. Edino kapitan je vzdržal in nam pripovedoval, da je bilo nocoj nekaj posebnega, valovi so šli 5—6 metrov visoko in on je vso noč patruljiral po ladji in hrabril obupane prebivalce kabin, lci so se mu zjutraj na vse pretege zahvaljevali, češ, brez vas bi nas ne bilo zdaj tu. Posebno Budimpeštauke, ki so imele kabino prav na kljunu in jih je najbolj metalo.
Vsi pa postanemo zdravi, ko nenadoma zapazimo na obzorju Benetke, to se pravi otoke pred Benetkami.
35
RAZNO
Vkot Kitajke. V ne-«111 šangajrfiem listu ,e izšel c .p is, kakšna bodi prava Kitajka. Tam se bere: Moderna Kitajka mora združevati vse čedjiosti ii preteklosti z modernimi pridobitvami. Mora biti elegantno opravljena, pa ne nesramno. Prijazna t moškimi, a ne razbrzdana. Razumeti polittko, a ne se varajo mešati. Vedeti za svoje pravice, a ne jahati na n;ah. Mora biti obenem prijateljica » služkinja mojega moža. — K »reči prijavlja nio-drovaleo o moderni Kitajci še tole: Take vzorne Kitajke pa ne najdeš v felem >nebeškem car-•Iviu.
Klobuk iz šangaja. Oni
dan sla prišla dva dobro oblečena trgovca k nekemu zlatarju v Rotierda-mu ter mu ponudila dragocen, zlat prstan v na-"U|>. Zlatarju se je vsa reč "lela sumljiva in je ob-Hest il policijo. Pred mož-■ni l>ostave sta neznanca Pravila, da sta prstan in "lige dragu^e kupila v Jfiigaju na Kitajskem. Da »i podkrepila svoj« trdit-
| Hector Malot:
1 Brez doma.
t	Roman.

Ni se nam bilo treba bati, da nas ujamejo, toda lahko bi nam kdo zastavil pot in zdelo se mi je ravnokar, da to hočejo storiti dve ali tri osebe, ki so stale na poti. K sreči se je odprla stranska ulica, preden smo prišli do teli ljudi. Vrgel sem se vanjo s svojimi psi in ker smo neprestano tekli na vso moč, smo bili kmalu sredi polja. Vendar se nisem preje ustavil, da mi ni zmanjkalo sape, to je po najmanj dveh kilometrih. Tedaj šele sem se upal ozreti se. Nihče nam ni sledil. Capi in Dolce sla mi bila vedno za petami in Zerbino je prišel prav od daleč, ker se je bil med potjo najbrže ustavil, da požre svoj kos mesa
Klical sem ga, toda ker je Zerbino vedel, da je zaslužil strogo kazen, se je ustavil, potem pa je pobegnil, namesto da bi prišel k meni.
Zerbino je v skrajni lakoti ukradel oni kos mesa. Toda ta vzrok ni smel obveljati kot opravičilo, bila ie tatvina. Moral sem grešnika kaznovati, če ne, je bilo konec disciplini v moji četi: v prihodnji vasi bi Dolce oponašala tovariša in končno bi se Capi zapadel
UkUIMoral sem torej javno kaznovati Zerbina Zato pa ssveda se je moral prikazati pri meni m ni bila lahka stvar, pripraviti ga do tega! Obrnil sem se na Capija: »Pojdi mi iskat Zerbina!« Takoj je odšel, da izpolni svojo nalogo. Vendar se mi je zdelo, da je ta ukaz sprejel manj navdušeno kot To navadi in z pogleda, ki ga e obrn.l name,
preden je odšel, sem čital, da bi rajši postal Zerbinov zagovornik nego njegov orožnik. •
Ni mi preostajalo drugega kot da počakam na vrnitev Capija in njegovega ujetnika, kar je lahko trajalo še precej dolgo časa, ker se Zerbino vsekakor ne bi dal takoj pripeljati nazaj. Toda prav rad sem malo počakal. Z ene strani smo bili dovolj oddaljeni od vasi, da se nam ni bilo treba bati zasledovalcev, z druge strani pa sem bil tako utrujen od bega, da sem rad nekoliko počival. Sicer pa, kaj naj bi hitel? Saj nisem vedel ne kam, ne kaj početi.
Kraj, kjer sem se bil ustavil, je bil kot nalašč pripraven za počitek. Na svojem divjem begu sem nevede prišel do bregov »Južnega kanala« in potem ko smo od Toulouse-a naprej dolgo fasa hodili po prašnih krajih, smo zdaj stali v svežem zelenju: vsepovsod vode, drevje, trava in iz razpokane skale je izviral studenček. Bilo je divno in krasno sem bil spravljen-do prihoda svojih psov.
Že celo uro sem čakal, ne da bi zagledal enega ali drugega in že sem postajal nemiren; tedaj se je Capi prikazal sam s povečeno glavo.
»Kje je Zerbino?«
Capi se je plašno potuhnil. Ko sem ga pogledal, sem opazil, da krvavi na enem uhlju.
Brez pojasnila sem takoj razumel, kaj se je zgodilo. Zerbino se je bil uprl orožniku, namreč Capiju, ki je sam le nerad poslušal povelje, katero se mu je zdelo prestrogo in ki se je torej nalašč dal premagati.
Ali naj še njega okregam in kaznujem? Nisem si upal, nisem bil razpoložen žalostiti druge, saj sem bil sam dovolj udarjen od nesreče.
Ker Capi ni ničesar opravil, mi ni preostajalo drugega kot čakati, da se Zerbino sam od sebe vrne. Poznal sem ga: po kratki upornosti se bo udano pod«
6*
Propadanfe.
Kakor brez uma je današnji svet, zlasti tedaj, ko gre za tem, kdo bo v tej ali oni tekmi zmagalec. In časopisje polni strani z novicami o izidu žogometa, o vztrajnost-nem teku, o plavanju, o kolesarenju, o boksu itd. in uvršča zmagalce mod bogove.
To oboževanje je znamenje popolnega propadanja, je znamenje časa, ki ne pozna več tekme na polju duha, kulture in znanosti, pač pa ono visoko šolo, ki se kaže v tem, kdo ima močnejše mišice, kdo drugega krepkeje sune v telo, in kdo končno nastopa z večjo surovostjo in brezobzirnostjo napram sočloveku.
Ali ni današnji svet popolnoma sličen barbarom, in ali niso mnoge tekme, ki jih vidimo dandanes v velikih mestih, teh središčih kulture, na las podobne življenju in vrvenju avstralskih divjakov, ki jih še nista dosegli vera in kultura.
In ali je mnogi športnik, ki ga obožuje današnji svet res kako višje bitje?
Ali niso vsi tisti, ki so skoro pet let noč in dan, v strašnih vremenskih razmerah, ko je krvavi dež iz pušk in topov peklensko uničeval na vse strani, v največjem pomanjkanju in v nepopisljivih naporih vzdržali, ali niso vsi ti večji mojstri in večji junaki, kot mnogi današnji rekor-danti? In ali ni vsak invalid, ki gan za dnem z junaško potrpežljivostjo prenaša svoje gorje, vreden večjega našega zanimanja kot kak boksar, ki ima spretnost udara, drugače pa je stokrat prečrtana ničla.
In še to vprašamo: Kdo je bolj vztra-
jen in vzdrži več, ali tisti žogometač, ki neredko svojo stanovsko dolžnost zanemarja samo zato, da zadovolji svoji športni strasti, ali delavec — mnogo je taluh — ki že deset in več let vsak dan ob 4 zjutraj potuje v dve uri oddaljeno tovarno in se zvečer «b 6 vrača in še potem doma zgrabi za to ali ono delo, da lahko preživi družino? Njegovo kosilo je kos kruha, njegova pijača voda, pot do tovarne je strma in slaba, pa vendar gre skrbni oče vsak dan skozi celo leto po njej ob dežju in solncu, ob vročini in mrazu, v snegu in temi tja in nazaj, da lahko otročiče za nedeljo spodobno obleče. Kdo je torej večji junak in kdo bolj zasluži uvaževanja in poveličevanja našega in časopisja?
Včasih so imeli ljudje v teh stvareh drugačne pojme. Na prvem mestu je stal duševni delavec, nato je sledil vojak, bra-nitelj države, dalje gospodarski in delovni sloji in nazadnje šele rokoborci in žogo-meti. Danes pa je ravno narobe.
Ne oporekamo pametnemu športu, ako ima tudi nravno podlago, ki dviga človeški
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela ,Union\
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
duh navzgor k Bogu. Tako sta n. pr. po. sten skavtizem in modro gojena turistika in morda še kateri drugi šport. Proč pa s surovostjo, s poveličevanjem in oboževanjem samotelesne kulture 1
NAZNANILA.
n Iz Kamnika. Dramatični odsek društva »Kamnik« uprizori v »Kamniškem domu« v soboto 4. oktobra ob 8 zvečer in v nedeljo 5. okt, ob K4 popoldne Petrovčevo tridejansko dramo »Mrak«. Predprodaja vstopnic v trafiki Bremšak na Šutni.
n Prostovoljno gasilno društvo pri sv. Gregorja
vprizori v nedeljo, 5. oktobra igro »Deseti brat*. Ker ja fiisti dobitek namenjen za nabavo gasilnega orodja, uljudno vabi odbor. Začetek ob 3 popoldne,
Nove knjige m skladbe.
Društveni odri! Ali sle že pri Vas vprizorili Vodopivčevega »Kovačevega Študenta«, ki je poln najzabavnejSe in vesele vsebine? Sezitc po njem in se ga naučite do prihodnje prilike. Izvajali ga boste sebi in obiskovalcem vašega odra v splošno in prisrčno zabavo, z največjim uspehom. Kjer nimate na razpolago klavirja. Vam istega nadomesti lahko harmonij. — »Kovačev študent« vetja 82 Din in se dobi'v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Misijonski koledar 1931 je izšel in je U ve-činoma odposlan poverjenikom. Naročila naj se naslavljajo na »Misijonsko tiskarno Domžale-Grob-lje«. Koledar je, kakor vsako leto, skozinskoz zanimiv in bogato ilustriran. Dodanih je 16 strani slik v posebnem tisku. Cena 10 Din.
Sedem starih božičnih pesmi. Za tarahu-ra&ki abor priredil prof. M. Baiuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. Priznani strokovnjak na tem polju, pire,. M. Sajuk je s to zbirko naredi! veliko uslugo našim številnim tamburoškim zborom. Priredil jim je za igranje sedem najbolj znanih božič-
vrgel kazni in videl ga bom vsega skesanega. Zleknil sem se pod drevo in- privezal Joli-Coeurja iz bojazni, da mu ne bi prišlo na misel ubrati jo za Zerbinom. Capi.ia in Dolceja pa sem posadil k svojim nogam.
Čas je mineval. Zerbino se ni prikazal. Polagoma me je zajel spanec in zadremal sem.
Ko sem se prebudil, mi je solnce stalo že nad glavo, poteklo je torej že nekaj ur. Pa tudi brez solnca bi bil vedel, da je že pozno, ker je moj želodec krulil, da je že dolgo, odkar sem pojedel zadnji košček kruha. A tudi psa in Joli-Coeur sta kazala, da so lačni. In sicer Capi in Dolce z žalostnimi obrazi, Joli-Coeur pa s spakami.
Zerbina pa še vedno ni bilo od nikoder.
Klical sem, žvižgal sem, a vse zaman, ni ga bilo. Ker se je dobro najedel, je mirno prebavljal pod kakim grmom.
Položaj je postal kočljiv. Če bi odšli, nas ne bi dobil in bi se lahko izgubil. Če pa bi ostali, ne bi našli prilike, da zaslužimo nekaj soldov in kaj jesti.
In ravno potreba po hrani se je bolj in bolj uveljavljala. Obupno so se upirale vame oči mojih psov in Joli-Coeur se je praskal po trebuhu ter jezno kričal.
Ker je čas potekal in Zerbina še vedno ni bilo, sem še enkrat poslal Capija, naj poišče svojega tovariša, toda čez pol ure se je vrnil sam in mi je dal vedeti, da ga ni našel.
Kaj naj storim? čeprav je bil Zerbino kriv, da nas je spravil v ta strašen položaj, ga vendar nisem mogel zapustiti. Kaj bi rekel moj gospodar, če mu ne vrnem vseh treh psov? In kljub vsemu sem vendar imel rad navihanca Zerbina.
Sklenil sem torej, da počakam do večera. Bilo pa ie nemogoče ostati v takem brezdelju in poslušati krulenje želodca. To krulenje je bilo tem hujše, ker je bilo edin šum brez kake zabave in brez preslanka.
5*
Moral sem si izmisliti kako razvedrilo, ki bi nas vse štiri zaposlilo in zabavalo.
Če bi lakoto utopili v pozabljenju, bi bili vsaj v teh urah pozabljenja manj lačni.
Kaj naj bi torej počeli?
Ko sem premišljal o tem vprašanju, sem se spomnil, da mi je Vitalis pravil, da v "ojni, če je polk utrujen po dolgi hoji, začne igrati godba toliko časa, da vojaki med godbo pozabijo na utrujenost.
Če bi torej igral veselo pesem, bi morda tudi rni pozabili na lakoto.
Prijel sem za harfo, ki je bila prislonjena na drevo, obrnil sem hrbet kanalu, postavil svoje igralce v vrsto ter jel igrati najprej plesno melodijo, potem pa valček.
Skraja igralci niso bili nič kaj razpoloženi za ples in videti jim je bilo, da bi jim bil kos kruha bolj všeč. Toda polagoma so oživeli, ker je glasba storila svoje, pozabili smo na kos kruha.
Nenadoma sem začul jasen otroški glas:
»Bravo!«
"! Slišal sem za seboj in sem se hitro obrnil.
Na kanalu se je bila ustavila ladja, s kljunom obrnjena proti bregu, na katerem sem bil jaz. Oba konja, ki sta jo vlekla, pa sta bila na nasprotnem bregu.
Bila je to čudna ladja, da nisem preje se nikdar videl enake. Bila je dosti krajša kot navadne ladje na kanalih in je imela nad nizkim krovom neke vrste steklen hodnik. Pred tem hodnikom je bila veranda, obsenčena od plezalk, katerih zelenje se je tu pa tam obešalo na strešnih izrezkih, odkoder je padalo kot zastor k tlom. Na tej verandi sem zagledal dve osebi. Se mlado gospo plemenitega in otožnega izraza, ki je stala pokonci in otroka, dečka mojih let, ki je menda ležal.	' J
ve, je eden od dvojice pokazal svoj klobuk z znamko neke klobučarne iz Sangaja. Da bi tega ne storil! Na policiji so namreč že imeli obvestilo iz Pariza, da sta dva lopova ukradla nekemu meščanu dosti zlatnine, biserov in cm klobuk - z znamko iz Šangaja.
Letalke. Ust »Luft-flehau«, uradno glasilo Aero Cluba, pravi, da je v Nemčiji 14 žensk, ki imajo patent za leM|» po »raku. Sest cd tel jih sme _ uradno dovoljeni«! — tudi skakati iz tetah!. S padalom seveda.
V jabalnici. Po?1^ kako izborno zna moj mo* jahati. Zdi sc, da j« Kakor zrsšSen s konjem. -Saj res, skoro bi ne r» ločil, kje se začenja I«** in konča vaš ima.
Zaljubljeno p.smo. fe,k je pisal dekletu dolgo zaljubljeno pismo- * katerem je stalo: »11» zame vse na svetu. grem v ogenj, «e je "T
Vefrzbhka.
kralj Alfonz hran. m redkejšo zbirko svot«. * svojem muzeju .»• »»^ reč vse predmete, W v kaki zvezi z aten« na njegovo osebo, i !g steklenica za	V
kater« so mu ze b°i
E
nili iiapevov: Sveta noč, Slava na višavi, Glej zvezdice božje, Pastirci iz spanja, Angelsko petje, Zveličal- nam je rojen in Poglejte čudo godi. Naša društva bodo s temi komadi luli-io dala svojim božičnicam res pravo, božično razpoloženje. Segajte pridno po njih.
Vesoljni katekizem.
Bivši državni tajnik sv. očeta kardinal Gasparri se že dalj časa bavi s sestavo splošnega katekizma za celo Cerkev. Da bi tudi splošno ustrezal, je zamišljen načrt predložil vsem škofom in redovnim poglavarjem. Ti naj bi ga s svojimi strokovnjaki' vsestransko pretresli in prerešetali ter stavili svoje predloge. Ta način se je visokemu pisatelju pri izdajanju novega cerkvenega zakonika izvrstno posrečil. Po priznanju veščakov nima nobena država tako izvrstnega zakonika kot katoliška Cerkev. To je dalo povod, da hočejo na podoben način sestaviti še splošni katekizem. Po že dovršenem delu soditi, bo novi katekizem razdeljen v tri dele. Prvi del, namenjen otrokom, bo v kakih 30 vprašanjih obdelal temeljne pojme vere. Drugi del, za odraščajoče, bo vseboval celotni versko-moral-ni nauk. Tretji del, za dozorele, bo nudil še globlji pogled v versko-moralno zakladnico Cerkve, s posebnim ozirom na bogo-služno in obrambno plat katoliškega nauka. Izvirnik bo izšel v latinskem jeziku. Vsak narod si bo oskrbel natančno prestavo. To bo katoliško edinost še bolj učvrstilo.
Pripomnimo, da je izdala že pred pičlimi 400 leti Cerkev svoj vesoljni, tako imenovani Rimski katekizem, ki pa je bil
namenjen v prvi vrsti župnikom kot pripomoček za razlago verskih resnic. Gre torej samo za novo obliko, ki bo namenjena ne le učeči, ampak tudi poslušajoči Cerkvi.
Meh za smeh.
Pri Dornikovih so imeli krasno mačko. Ko je prišla teta na obisk, je mala Stanka s ponosom povedala, da je mačka vredna tristo dinarjev.
»Kako to?« pravi teta, »zadnjič si mi pa rekla, da je samo sto dinarjev vredna.«
»Že res,« pravi Stana, »ali od zadnjič je požrla dva kanarčka, ki sta bila vredna vsak po sto dinarjev.«
Bila je že nad 40 let stara, a še vedno se je smatrala mlado. Na neki veselici se je venomer držala nekega možkega, ki pa bi se je rad iznebil. Pride mu na misel ter pravi: »Ali se spominjate onega dečka, ki je v šoli od vas naloge prepisoval?«-
»Tako, vi ste oni deček, lej no?« je dejala vsa vesela.
»O ne, to je bil moj oče,« je odvrnil fant in šef k drugi mizi.
Žvagen ie imel revmatizem in ker ga domači zdravnik ni mogel ozdraviti, je šel nekega dne v mesto, da se tam pusti elektrizirati. Čez nekaj dni ga je domači padar vprašal, kako je. »Prav nič več me ne trga in lahko bi bil vesel, toda zdaj. pa nikoli ne vem, kakšno vreme bomo imeli drugi dan, vidite in to je zlo.«	'' -
Beli z o k je
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Cliloradont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilofc-neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
Samo 43 Din
pristna švicarska anker re-montoar nikel ura!
Samo 45 Din
fina in dobro idoča budilka!
Samo 130 Din
krasna kuhinjska stenska ura!
Razpošilja Trgovslct dom
Sfcrmccfti, Celic št. 19
Kar ne ugaja, se zamenja ali pa povrne denar.
Pišite takoj po noti, veliki, ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite zastonj!
V vsako hišo »Domoljuba«!
36
|enfku hoteli dati piti strupa. Nadalje hranj ostrorobati kamen, ob katerega se je kot otrok spotaknil in občutno ranil. Dalje vidiš zarjavel nož, s katerim ga je hotel ob nastopu vlade za-bosti neki anarhist. Zraven je okostje jezdnega konja, ki ga je 1. 1906 v Parizu razmesarila bomba, namenjena kralju. Grozne spomine vzbujajo tudi drobci bombe, ki je razmesarila ob kraljevi poroki dokaj njegovih spremljevalcev. Celo beli, svileni nevestini čeveljčki so bili vsi oškropljeni s krvjo. Poleg bombe leži samokres, s katerim je streljal na Alfonza atentator Sanchaz Alegrc, Kralj si je tedaj rešil življenje le s tem, da je s konjem pomandral napadalca. Ree, čudna, a pomenljiva zbirkal
Malo popra. Pri zadnjih angleških volitvah je poslanka Astor govorila na shodu ter podčrtavala razlike med moškim in žensko. Med drugim je jmeiila tudi to, da so ženske vedno lepše oblečene ko moški. »Saj so lahko,« zavpije vmes Ao-zborovalec, »ko pa »oramo mi plaievati vate toalete.«
Najbrže je ta deček viknil »bravo«. Ta prikazen ni imela nič strašljivega na sebi in ko sem se pomiril od presenečenja, sem se odkril, da se zahvalim svojemu občudovalcu.
»Ali igrate za zabavo?« me je vprašala gospa s tujim naglasom.
»Da zaposlim svoje igralce in pa tudi... za kratek čas.«
Otrok je namignil in gospa se je sklonila k njemu. Ko se je zopet vzravnala, me je vprašala: :>Ali hočete še igrati?«
Če hočem igrati? Igrati za poslušalstvo, ki mi je tako srečno prišlol Nisem se dal prositi. »Ali želite ples ali komedijo?« »Oj, komedijo!« je vzkliknil otrok. Toda gospa ga je prekinila, da bi rajši slišala
ples.
»Ples je prekratek,« je zaklical deček. »Če slavna gospoda želi, bomo lahko po plesu igrali razne komade, take kot jih igrajo v pariških
cirkusih.«	. .
To so bile stalne besede mojega gospodarja m skušal sem jih izgovoriti tako častno kot on. Če sem pomislil, sem bil še zadovoljen, da so odklonili komedijo, ker bi bil za prireditev predstave lahko prišel v zadrego, prvič ker mi je manjkal Zerbino, drugič pa tudi, ker nisem imel pri sebi oblačila in drugih
potrebščin. ^ ^ har{o in prifel z valčkom.
Takoj ie Capi prijel Dolcejo okrog pasu z obema prednjima tacama in začela sta plesati v taktu, Joli-Coeur ie zaplesal sam. Polagoma smo odigrali ves nas spored Nismo čutili utrujenosti. Moji igralci so vsekakor razumeli, da bo plačilo za njih trud obed in niso sko-narili s svojimi močmi bolj kot jaz.	.
Sredi igre sem nenadoma zapazil za nekim grmom
Zerbina, ki je drzno skočil sredi med svoje tovariše, ko so ravno prišli mimo njega ter je začel igrati svojo vlogo.
Obenem ko sem nadzoroval svoje igralce, sem od časa do časa pogledal malega dečka in zdelo se mi je čudno, da se ne gane, čeprav je z velikim zanimanjem sledil našim igram. Mirno je ležal popolnoma nepremično, le roke je zgibal, kadar nam je ploškal.
Je li bil hrom? Videti je bilo, kot da je privezan na desko.
Nevidno je veter porinil ladjo proti bregu, na katerem sem stal, in tedaj sem lahko videl otroka tako natančno kot da stojim poleg njega na barki: bil je plavolas in tako strašno bledega obraza, da so mu na čelu modre žile pod prosojno kožo vidno utripale. Njegovo obličje je izražalo bolestno nežnost in žalost.
»Koliko stane prostor v vašem gledališču?« me je vprašala gospa.
»Vsak plača primerno veselju, ki ga je zavžil.«
»Mama, tedaj bo treba drago plačati,« je menil otrok.
Potem je pristavil nekaj besed v jeziku, ki ga nisem razumel.
»Arthur bi rad videl vaše igralce od blizu,« mi je rekla gospa.
Dal sem znamenje Capiju, ki je z zaletom skočil v ladjo.
»In ostali?« je vzkliknil Arthur.
Zerbino in Dolce sta skočila za tovarišem.
»Še opico!«
Jcli-Coeur bi bil lahko skočil, toda nisem se mogel zanašati nanj. če bi enkrat bil na krovu, bi morda počel neumestne šale, ki bi ne ugajale gospe.
»Kaj je zlobna?« je vprašala gospa.
»Ne, milostljiva, toda ni vedno pokorna in zato se bojim, da se ne bi neprimerno obnašala.«
Proletarski kotiček.
p Lastno stanovsko hranilnico in posojilnico imajo viničarji v Slamnjaku nad Ljutomerom. Dne 1. julija je začela zadruga redno poslovati, 27. julija je imela svoj občni zbor. Zadruga šteje že 60 članov in bo gotovo v doglednem času velika opora vi-ničarskemu gibanju.
Napačna oddajna postaja. Oče je vrtel na radio aparatu, ko je naenkrat zastokal ter sedel na stol.
»Kaj pa ima?« ga je vprašala prestrašena žena.
»Zdi se mi, da sem dobil revmo,« je odvrnil mož.
»Le čemu ti bo ta postaja,« pravi ona, >*saj ne boš ničesar razumel.«
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „I)omoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke alf iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev fn narobe.	
Oddam v najem kmetski mlin ali pa na polovico zaslužka. Naslov pove uprava lista pod štev. 11251. Htiiečkn debli! jT1™ šleno za kmečko delo se takoj sprejme. Ivan Štrukelj, pos., Pržanj2, p. fit. Vid nad Ljubljano. Iščem tf8K!Dp?nšLerna- vo, od 14 let naprej za pomoč gospodinji in junetsko delo na deželi. Plačilo po dogovoru. -Naslov pove uprava Domoljuba pod .št. 11256. iji.|jrn od dobre m!e-JollulI karice,pincgav-ske pasme, brejo od 16.aprila ima naprodaj Marija Simončič, pos. MoSkrin p. d. >Na brezovem, občina Stara Loka pri Škof ji Loki. Uoz na peresih pripraven za čebelarje naprodaj. Rotar Matija, Vnanje Gorice 97, p. Brezovica.	Z50 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-aon, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovor!
	Čevljarskega vajenca poštenih staršev iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Zalokar. cev-ljarna, Mengeš 41.
	Bencin motor naprOdaj. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 10.971.
	Kle&laricevM$ okolici dobijo delo pri Osrednji čipkarski zadrugi, Ljubljana, Kongresni trg 2.
	Čevljarski vajenec se sprejme z vso oskrbo. Dermastja Franc, Dravlje 85, p. Št. Vid nad Ljubljano.
	Proda se hiša z vrtom, pod, 2 okni kozolca, z ofieko krito 1 živinjski in 2 svinjska hleva, njiva, 10 minut do farne cerkve. Več se izve pri lastniku. Ivan Rak, kro;ač; Gorenja vas, p. Š mar jota pri Novem mestu, Dolenjsko.
ffilinarskega vajenca za valjčni mlin išče Ivan Rus, Grosuplje. ilebln starejšo, ki je ugmu vajena neholiko kuhe, iščem. Julka Pov-šnar, gostilna. Kokra nad Kranjem.	
Moder je, kdor se od vsakega uči; močan je, kdor z uspehom kroti svoja slaba nagnjenja; bogat je, kdor je z malim zadovoljen.
O«- V VSAKO UISO »DOMOLJUBA«! r*C 8*
SE NE VERUJETE?
da Vas edino Radio Balzam reši: kurjih očes, bradavic, trde kože, žuljev, bul itd. Jaz s. Alojzija, bolniška Marijina sestra iz zavoda Vincentinum, se čutim dolžno Vam se zahvaliti, da sem popolnoma odstranila 41 let stare kurje oči, in vsi, katerim sem svetovala to izredno sredstvo. Bog Vam povrni za Vašo iznajdbo. Iz hvaležnosti bom vsakemu priporočala mazilo. Zahtevajte povsod samo; Radio Balzam. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje. Dva 28 Din, trije 40 Din — pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška ul 10a (Janševa 27).
Za jesen in zimo
priporoča po neverjetno nizkih cenah solidna in domača trgovina
F. & I. GORIČAR, »PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
vseh vrst sukna za moške in ženske obleke in površnike, plišev, žametov, barhentov, tlanele, raznovrstne kontenine, trikotažo in pletenine, kovtre, deke, zimske rjuhe, gradi za žimnice in slamrrja-če, dežnike itd. Velika izbira! Le prvovrstno blago. Naše geslo: Boljše je mali, a tem gostejši zaslužek.
Preklic.
Podpisana Antonija Novak roj. Lukatt iz Imen, preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila zoper Frančiško Novak, posestn. hčer na Vrheh št. 14. — Kar sem govorila, je neresnično in zlagano.	Antonija Novak s. r.
Berite! Poslušajte!
Povečal sem zopet svojo trgovino, kakor tudi zalogo z jesenskim in zimskim blagom iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn, radi tega Vam nudim krasno izbiro posebno v damskih plaščih, moških oblekah in suknjah ter v vsem drugem blagu, po zelo ugodni ceni, — Oglejte si zalogo in prepričani boste ter pri enem obisku bo Vaš trud poplačan! - Ne zamudite prilike, ker zima se bližal — Se priporoča z vsem spoštovanjem
VINKO SAVNIK, Radovljica.
■ ' V v
Opozorilo!
Načelslvo Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pti Litiji obvešča, da se g. Avgust Koprivnikar, dosedanji poslovodja lesnega oddelka ne nahaja več v naši službi ter so vsled tega vsa njemu izdana pooblastila, t. j. za sklepanje kupčij in za inkasiranje, neveljavna,
Načelstvo Kmet. nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji.
Prikrojevalni tečaj
krojačem, šiviljam, nešiviljam in pletiljam 8. oktobra. Revnejšim znižano. Rekomandacija služb. Iz. delava krojev. Prodaja žurnalov. — Krojno uči-liiče, Ljubljana, Starr trg št. 19.
Mlinarca: »Jaz sem vam včeraj posodila dve jajci, vi pa ste mi vrnili samo eno «
Graparica: »Samo eno? Potem sem se pa pri štetju zmotila.«
;w ^ - i- v;- *
Pilotne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza - Sušiva - Kašelj - Suhi kašelj - Zasluzenjc - Nočno potenje - Bronhialni katar Katar v grlu - Sluzni kašelj - Izmeček krvi - Vidigavanje krvi - Tesnoba - Astmatično hropanje Zbadanje i. t.d. SO ozdravljivi!
I is® če ozdravllcntli!
Zahtevajte tako] knjigo o moji
novi umelnosil nran|en|a
ki Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro nrrmaga, Telesna težlnn se povofn ter polahoo poapnenje kontno zaustavi bolečine
Besni mozie zdravniške znanosti
potrdijo prednost moje metode ter Jo radi priporočajo. CimproJ začnete z mojim načinom pre
hranjenja, tembolje bo za vas. Popolnoma zastonj dobite mojo khji ———————- ffo. iz katere bost«
črpali mnogo koristnega znanja. Koarar torej mučijo bolečine, kdor se hočo na-
filo osvoboditi svojih bolečin na teme-It in varon način, naj piše še danes. Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma breaplaCno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
in varon način, naj piše še danes.
ile ~
g
novemu načinu VaSe prehrane
——- — -.»— ■»	"*vscdujo oKropitev in aivijeniHO uienv
jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega sdravljenja pljuč.
M8i n'8'ov i" Oeorg Fulgner, Berlin - fteulcBlln
Ringbahnstrasse 24, abt. 617 (Deutschland)
Nekatere izboljšave novega Fordsona:
Uotor. Močnejši, vleče z lahkoto en trobrazdni plug, pogon s petrolejem.
Mazanje- Izboljšano vsled namestitve cedilca za olje.
Vžiganje. Isboljšano vsled uporabe visokonapetostnega magneta „Bosch".
Zavore. Uspešnejše vsled povečanja števila zavornih ploščic.
Hlajenje. Izboljšano vsled namestitve vodne sesalke s pogonom na jermen.
Krmilo. Izdatno pojačano.
Zračno čiščenje. Izpopolnjeno.
Operessnje. Spiralna peresa spredaj.
ro začenjate,
ako opravljate letos Vaša jesenska dela s Fordson traktorjem' S tem si pridobite zagotovilo dobre žetve in začnete" svoje gospodarstvo na ekonomični podlagi. Vsako delo na Vašem posestvu, naj si bo oranje, sejanje, vlačenje, valjanje, obdelovanje, ko3nja, spravljanje žetve, mlatenje, črpanje vode itd., bodete opravili popolno z novim Forasonom ter bodete s tem obvarovani pred raznimi vremenskimi uplivi. Poleg tega si prihranite večji del izdatkov, katere ste imeli poprej z uporabo vprežne živine. Z odstranitvijo iste zamorete povišati Vaše dohodke z rejo mlekaric in koristne živine.
Pozimi Vam bode koristil Fordson pri vlačenju lesa ter žaganju in kot stacijonarni pogonski motor.
Stalno pripravljen kot pomožna moč, neprekidna, sigurna v službi ter štedljiva v obratovanju Vam bode postal novi jFordson nujno potreben. Vaš najbližji Ford zastopnik Vam bode potrdil la dejstva z brezplačno in neobvezno predvedbo Fordsona na Vašem posestvu.
NAŠE ZADNJE PRECEJ ZNIŽANE CENE:
Fordson traktor z blatniki...................Din. 48.030 —
Fordson traktor brez blatnikov......................Din. 46.600'—
Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana.
LINCOLN fSIT35M Fordsoiv FORD MOTOR COH PANV

Budilke. stenske in lepne are
kupite najbolje in najceneje pri
H. SMIMR. immm i
Prešernova ol. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
^ Budilke od Din	" naprej
Budilke iz lesa od Din


naprej, brez budilke Din 48'—
SODE in mm
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIC, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa.
Ne preglejte tega znaka
kajti po tem spoznale pravo terpentinovo milo
Ideal vsake gospodinje I
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
PR3ATEL3!
so francoske linije najkrajše In
Zakaj najboljše
v 3užno in Severno Ameriko?
Zato, ker črta S.O Hawre-New-York je najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzoparniki „ (0 de France", „Psr!t'' itd., so v hit osti nepre-kosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. Potnikom se IZ Mub-Ijane de Par.za ni treba nič presedati. Vse to pa dokazujejo priznatna in zahvalna pisma. Najkrajša pot v Južno Amer.MO pa gre preko pristanišča Msrselll« 14 do 15 dni v Argentino.
Cie. Gle. Transatlanti-que, Chargeurs-Reunis, Transports-Maritimes
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker
Ljubljana- Kolodvorska 35
Najuspeinejie sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
«MASTIN»
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
Zahtevajte cenik zastonj in
pošt. prosto!	Slen8ke ure z bi(jem -
■	idoče štirinajst dni o<l 5
Din 380- naprej R HovaCI!
Najboljši trdi in mehki faahl in hOVsShl premog Vam nudi Družba Iliriji, Ljubljana
Dunajska c. 46. Telefon »so
On in ona sta šla v kino in tam videla prizor, kako se na platnu mož in žena objemata in poljubuieta.« Pa pravi ona: »Vidiš, dedec, zakaj pa ti tako ne napraviš?«
Nato on: »Bodi tiho stara, tebi se niti ne sanja, koliko plače dobiva ta-le za to «
Edino najboljši Sipini stroii in pletilni švit.
»Diibied' stroji ier kolesa
za rodbino, obrt In industrijo so le
los. Petellnca
GritZEier. /i d Ier
Najnižje cene1 Tudi na obroke 1
LlubJfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
On: »Mar misliš, da potovanje ne bistri um?«
Ona: »O pač, samo ti bi moral potovati okMu in okolu sveta.«
Svojo bogato zalogo prtporo-a za jesen In »lmo
Mavri*. Št. Vid pri Stilni
Kupuje surove kože tn sprejema iste tudi v stroj
Zadružna Gospodarska banka d. d.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
VLOGE NAD DIN 480,000 -
Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazila - akreditivi. — Borzna naročila.
BLED KOČEVJE NOVI SAD
PODRUŽNICE:
CELJE KRANJ S0MB0R ŠIBENIK
KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000 —
D JAKOV0
MARIBOR
SPLIT
Izvršuje vse bančne posie naikulantneje.
Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE.
Safes - deposits, — Prodaja srečk.
Izdajatelj: D?, Franc Kalmee.
r
Urednik: Jože Košiček.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel.