foitntna plačana v goiovlai Doma p CjtsMitmie olitohra 1938 Ob obletnici dr, Krekove smrti Kaj naj poyemo danes našim braicetn o Kreku, ki smo se ga posebno živo spominjali minuli teden, ko je v soboto, 8. oktobra, minulo 21 let po njegovi smrti? Debela knjiga hj nastala, Ce bi se zbralo vse, kar se je po njegovi smrti o njem pisalo. Skozi vse leto bil lahko prinašal »Domoljube o njem članke, pa bi še ne zmanjkalo gradiva. Pisali bi lahko o njem kot silnem organizatorju kmečkega in delavskega stanu, kot navdušenem Slovanu, kot možu neverjetno široke izobrazbe, kot človeku zlatega srca. Ker gre »Domoljub« po večini med kmečke bralce, bomo povedali samo nekaj besed o Krekovi skrbi za kmeta. Krek ni bil kmečki sin. Njegov oče je bil učitelj, umrl pa je že v mladih letih, ko ni bil njegov prvorojenec (naš Janez Evangelist) niti 10 let s* a r. Kako je torej prišlo do tega, da se je Krek tako zelo zanimal za kmečki stan? Saj so razmeroma redki primeri, da bi bili pokazali ljudje, ki se niso rodili na kmetih, prav posebno ljubezen ravno do kmečkega stanu. Takole je bilo. Po očetovi smrti se je Krekova mati preselila v Selca gad Škofjo Loko, kjer je odprla trafiko. Ker je bila žena želo zgovorna in bistra, so se radi shajali v njeni hiši tobakarji in se pogovarjali o težavah kmečkega stanu, o občinskem gospodarstvu, o kmetovem trpljenju in veselju. H Krekovi materi so zahajale tudi kmečke gospodinje, že so jih opravki privedli v Selca in so bile prisiljene v Selcih prenočevati. Prenočevale so kar v gostoljubni hiši Krekove matere. Iz pogovora s svojimi gosti je spoznavala Krekova mati, kaj vse prestane kmečka gospodinja, posebno v gorskih krajih. Rekla je: »Ce bi mi kdo hotel podariti grunt, da bi ga morala sama obdelovati — jaz ga tožim na krvav pečat!« Tako je spoznaval Krek v domači hiši, kje kmeta čevelj žuli. Ker je bil sam tudi &elo skromen in prijatelj družbe, je mnogo zahajal po kmečkih hišah. Imel je na ljudi veliko privlačno silo; vsak se je rad pogovarjal ž njim, vsak mu je lahko zaupal svojo žalost in svoje veselje. Prav zaradi svojega dobrega srca je imel Krek tako jasen vpogled v življenje vseh stanov in ni nikoli smatral svojega duhovniškega stanu za kaj drugega kakor za slan, ki ima nalogo, da skrbi za druge. Duhovniški stan je kratko imenoval kar »stan za druge«. Njegova vodilna misel je bila: Delo morabitidobroplačano! Denar brez dela naj prinaša kar mogoče malo dobička, kajti, kdor ne dela, če bi lahko delal, naj tudi £elo 51 9 ŠTies*. ne je! Kako naj se pomaga kmetu, da bo njegovo delo bolje plačano? Predvsem bi bilo treba kmeta rešiti iz rok oderuhov. Ce zaide kmet v stisko, da potrebuje denarja, naj ga dobi poceni na posodo. Čim nižja je obrestna mera, toliko bolje je ne samo za kmeta, ampak za večino ljudi. Da bo pa denar poceni na razpolago, je treba v vsaki fari ustanoviti hranilnico in posojilnico. Težke denarne razmere so v zadnjih letih hudo škodo prizadejale našim kmečkim raj-fajznovkam. Eno pa lahko rečemo: Nikjer v naši državi ni obrestna mera za dolgove po kmečkih hranilnicah in posojilnicah nižja nego v Sloveniji. Bili so časi, o katerih je rekel pokojni pisatelj Jaklič, ki je bil sam navdušen zadrugar, da je imela vsaka vas svojega oderuha. Krek je učil: Če nimaš denarja, ne delaj dolgov ne v trgovini in še manj v gostilni, ampak pojdi v posojilnico! Tam natančno veš, koliko te bo posojilo veljalo. Trgovec ni zato tukaj, da bi dajal na posodo. In če daje, si mora pri tebi obresti v tej ali oni obiiki dobro zaračunati. Prav tako gostilničar. Zaležeš v dolgove, da sam ne veš, koliko si dolžan. To je pa začetek konca! Treba je skrbeti tudi za to, da bo kmet svoje pridelke bolje prodajal in da bo svoje potrebščine ceneje kupoval. Temu namenu naj služijo nabavne in prodajne zadruge. Takih zadrug se je ustanovilo pri nas obilno. Posebno dobro znana je ena zelo trdna in močna zadruga, ki sicer ni kmečka, ki jo pa imenujemo zaradi tega, ker šteje med svojimi člani tudi prav mnogo kmetov. To je tako imenovano »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«, ki šteje danes gotovo vsaj kakih 35 prodajaln po raznih krajih Slovenije. Krek je skrbel tudi za to, da bi kmet bolje — jedel. Zato je ustanavljal za kmečka j dekleta gospodinjske tečaje, kjer so se učile S Volitve bodo Ministrski svet je sklenil, da se narodns skupščina razpusti in razpišejo nove volitve* ki bodo 11, decembra letošnjega leta, in sicer po dosedanjem volilnem redu. Sklep so kraljevski namestniki odobrili. Seje senata, sklicanega na zasedanje dne 20. oktobra so oveljstva naše vojske napredoval divizijskega generala. 0 40 letnico svojega mašniškega posvečeni« je obhajal koncem septembra naš rojak kapuci« p- Oton Kocjan v Marijini baziliki v jjoreto v Italiji. Na mnoga letal o Na teološkem oddelku ljubljanskega vseučilišča je imenovan za predavatelja iz cerkvenega govorništva Al. Košmerlj, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Čestitamo! o V Indijo na misijonsko delo odpotuje ]7. oktobra naš novi misijonar g. Anton Ga-brič D. J- Bog blagoslavljaj njegovo delol domače novice JUUJ, ........n ----------------------------------• • ----------- d Mnogo prvovrstnih jabolk raznih sort ie bilo te dni na ljubljanskem trgu. Jabolka so bila od 2—5 din kg. Domačih hrušk je prav malo na trgu. Nekateri se zanimajo za tepke, ki jih ni dobiti. Treba je pripomniti, da se tepke najlažje ohranijo tja do drugega poletja, ako jih ljudje spravijo v kadi, nalite i vodo. Voda je polem poleti najboljša pijača iu tepko ostanejo notri popolnoma ohranjene, kakor ste jih dali v kad. Konserviranje tepk so včasih gojili kmetje na Notranjskem. Ta dobri sadež sedaj izginja. Tepke, ki jih je bilo na trgu prav malo, so bile po 3 din za kilogram. d Duhovne vaje na Mali Loki bodo za žene od 12. do 16. novembra. Za dekleta od 26. do 30. novembra in pred božičem od 17. Ob veliki udeležbi vernikov od blizu in daleč je skof dr. Rozman ono nedeljo blagoslovil na ^Hieljevem novo cerkev sv, Turessije Detet« Jezusa do 21. decembra. Vzdrževalnina je 85 din. S tem je všteta tudi vožnja iz Ljubljane in nazaj. Priglasite se takoj na naslov: »Dom Brezmadežne«, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale. d Razstava povojne slovenske knjige. Društvo slovenskih književnikov je priredilo te dni v Ljubljani razstavo slovenske knjige. Na razstavo smo lahko ponosni vsi, ki "slovensko čutimo. d Bodite pri nakupu obleke oprezni. —• Ljubljanska policija je dobila obvestilo o velikem vlomu, ki je bil izvršen dne 16. septembra v vasi Aržišče pri Kostanjevici. Tatovi so vdrli ponoči najprej v hišo Josipa Bar-dika ter mu ukrade! 6000 din gotovine in več obleke. Posesinikovemu bratu Antonu so odnesli tudi več obleke ter 178 din v kovancih. Oba brata sta oškodovana za 9690 din. Se isto noč so vlomili pri posestniku Josipu Lahnerju v isti vasi ter odnesli mnogo obleke, perila in obutve, dalje dva kosa svinjskega mesa ter pet bankovcev po 100 din. Lahner trpi 3080 dinarjev škode. Oblasti se zelo trudijo, "da bi izsledile vlomilce, ki bodo nedvomno poskušali tako velik kup obleke spraviti čimprej v denar. d 100 let je doživela. V Samoboru na Hrvaškem živi sama zase in ločena od hrupnega sveta gospa Irma pL Hirling, ki se je rodila v Varaždinu dne 7. oktobra leta 1838, torej je bila pred kratkim 100 let stara. Kot dekle se je poročila z avstrijskim stotnikom pl. Hirlingom, ki je bil glavni oskrbovatedj avstrijske armade ob okupaciji Bosne. Nekaj časa sta z možem živela v Zagrebu in tudi na Dunaju, dokler se nazadnje nista preselila v Samobor, odkoder je doma njena rodovina po materini strani. Po svetovni vojni, ko je postala vdova, bi bila gospa morala postati romunska državljanka, kakor bi bil postal tudi njen mož. Ona pa je hotela ostati v svoji hrvaški domovini. Sto let stara gospa je še vedra in krepka. Pred dvema letoma je še hodila na sprehod, sedaj pa ne more več. Pač pa se sprehaja po vrtu, igra rada karte in prebira časopise. d Pri zaprtju aH pa pri motnjah » prebavi vzemite zjutraj aa tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Tretjega iz Kolmanove družbe so prijeli. Medtem ko se roparska napadalca Kol-man in Bosanec Hojdelič, ki sta zagrešila poleg drugih grehov tudi surovi roparski napad na prof. dr. Knifica iz St. Vida ter nešteto drugih vlomov, že bridko kesata v sodnih zaporih, pa policija poizveduje dalje, ker pravilno sklepa, da ta dva zločinca nita mogla biti sama, temveč da jih je bilo cela tolpa. Sedaj je zaprla tretjega člana le tolpe, pogla var je bil seveda Kolman, ki kot Slovenec najbolje pozna naše kraje, člani pa so skoraj sami Bosanci. Tretji zločinec je Saleh Aleka-sevič, star 28 let in doma iz Bosanske Krupe. Sedaj je že priznal, da je vlomil konec avgusta. v mlekarno Marije Režekove od koder je odnesel 2380 din gotovine in več živil. Pomagal pa mu je Hojdelič, s katerim sta si razdelila plen. Ta najbrž ne bo zadnji iz Kolmanove tolpe, katerega je policija prijela. d Banska uprava r Ljubljani je izdala okrožnico o zatiranju San-Josejevega kaoaria. 1. Prodajati sme sadike le oni drevesničar, ki je dobil dovoljenje za prodajo od kralj, ban« ske uprave. Brez takega dovoljenja ne sm$| sadik nihče vnovčevati. 2. Vse sadike in njitt deli (razen korenin) se morajo pred oddajo razkužiti na ta način, da se potopijo v raz* topino 6% neodedrina ali 12% arborina aH 20% žveplovo-apnene brozge, 3. Vsak drevesa ničar mora voditi knjigo, iz katere, je razvid« no, komu in kdaj so bile sadike prodane. Pra» dajalec je dolžan izdati za vsako odprodanoi količino sadik račun, v katerem mora oznain čiti, komu in koliko ter katere sadike je od* dal. Na zadnji strani računa mora drevesni* čar-prodajalec potrditi z lastnoročnim podpi* som, da je sadike razkužil s potapljanjem vi predpisanem razkužilu. Pri odpravi sadik p Jezusa. 2e takoj v uvodu pa je čestital arhitektu in stavbeniku, ki sta dovršila tako lepo umetnino. Skof je potem daroval sv. mašo, pri kateri je pel inežani zbor Mladinskega d da bi 80 28 daljši obranila 8,n,li- d Zgodaj je dobil brke. Belgrajski časopisi poročajo o nekem Zonaru Glogu i z vasi jfovi Dol pri Nevesinju. Danes je deček star že osem let, a nosi že dve ieti košate brke tudi po ostalih delih telesa je močno po-LgŽen. Nekateri znanstveniki so se za dečka iačeli zanimati, toda njegov oče ga noče pu-gliti njim v roke. Otrok sam se skriva, ker »e boji, da bi ga kdo ukradel. Fantiček je tudi košat in močan, le v rasti v višino je nekoliko aoslal. Meri namreč le 90 cm. d Prvi tramvaj k Sr. Križu. Dne 5. oktobra popoldne je stekel k Sv. Križu prvi tramvaj. Ob tej priliki je bila velika slovesnost, ki se je je udeležilo poleg številnega pbčinstva tudi veliko število odličnikov, med njimi župan dr. Juro Adlešič z nekaterimi člani mestnega sveta, dalje predstavniki Maloželezniške družbe, inženirji, ki so vodili delo, delavci in lepo število novinarjev. Povabljenci so se v dveh vozovih odpeljali po novi progi k Sv. Križu, kjer je imel slavnostni govor zastopnik Maloželezniške družbe, občinski svetnik vseučiliški profesor inž. Hro-vat, ki je podal zgodovino novih tramvajskih prog in branii tramvaj pred nekaterimi pristaši drugačnih prometnih vozil. Nato pa je stolni kanonik in občinski svetnik arhidiakon (nadzornik nad gotovim številom dekanij) dr. Tomaž Klinar s svojima spremljevalcema šem-petrskim župnikom Košmerljem in upravnikom svetokriškega mrliškega urada Legatom blagoslovil novo progo. Ob tej priliki je imel tudi kratek nagovor na vse navzoče. Po blagoslovitvi pa je bil v gostilni pri Pavšku pripravljen za povabljence prigrizek. Tedaj je imel župan dr. Adlešič daljšo napitnico, v kateri se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli s svojim delom do zgraditve to proge. Naslednjega dne so začeli na novi progi z rednim prometom. d Takih pa ni mnogo med nami. Poseben ljubitelj otrok je bil varaždinski učitelj Miliovil Pavlinovič. Nedavno je praznoval zlato poroko, pri kateri so bili tudi vsi njegovi otroci, šest po številu, ki so vsi študirali. Po- , leg tega se je slovesnosti udeležilo tudi ne- j kaj njegovih obdarjencev, ki jih je Pavlinovič i Izprememhe temperature «0 čeato vzrok prehlada, kf Ima lahko posledico dol-gotrajno bolezeo. Mislite prt. prvih znakih o b o I # n jf a Aspirin tablete in na'„8ayerM^ Je_v kril, ki jamči za pristnoatf ASPIRIN TABLETE 2 8AYER-JSViM KRIŽEM. OjU« cof. S, br, 437 od tO. I, J9U. skozi vse šolanje podpiral s tem, da jim je dajal hrano in stanovanje. Vseh takih srečni-kov je bilo 63, ki so vsi v dobrih službah. d Velika kazen za mali greh. Zaradi enega samega grozda je ubil človeka Aleksander Stankovič iz Slišanov pri Leskovcu. Andjel-kovič se je zvečer vračal skozi vinograde proti domu. Ko je hodil mimo lepih grozdov, se je pa na Stankovičevem vinogradu spozabil in utrgal grozd. Takrat pa je že počil strel, a Andjelkovič se je zgrudil mrtev. d Polžja kupčija s Francijo. V okolici Ča-kovca v Medmurju vsako leto nabirajo polže, da jih potem izvažajo na Francosko, kjer taka reč gre v dober denar. Tudi letos je šlo iz Medinurja v Francijo že cele tri vagone polžev. Sedaj pa je izvoz zastal, ker Francozi niso voljni kupovati polže tako drago, kakor so jih kupovali prvi dve leti. Trgovci so kmetom plačevali polže po 1 dinar in poldrugi dinar kilogram, sami po so jih izvoznikom prodajali po dva dinarja do po dva dinarja Fašisti za čisto italijansko kri Veliki fašistovski svet se je sestal v Rimu In obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo italijanske domače in zunanje politike. Izrečno se je bavil tudi z judovskim vprašanjem in sprejel glede tega naslednje sklepe: 1. Prepovedani so zakoni Italijanov in Italijank z ljudmi, ki pripadajo judovskemu, zamorskemu in drugim nearijskim plemenom. 2. Vsem civilnim in vojaškim državnim uslužbencem so prepovedani zakoni s tujkami, pa naj bodo kateregakoli plemena. 3. Za poroko Italijanov in Italijank s pripadniki drugih arijskih plemen (Slovencev, Hrvatov, Nemcev?) bo odslej potrebno poprejšnje dovoljenje notranjega ministrstva. 4. Treba jo poostriti vse ukrepe proti tistim, ki škodujejo ugledu italijanskega plemena v deželah italijanskega cesarstva. 6. Veliki fašistovski svet poudarja, da je bilo svetovno judovstvo po prepovedi prostozidarska v Italiji duša vsega protifašističnega gibanja na vseh področjih in da je bilo tuje judov3tvo, kakor tudi izseljenci italijan, Judje v nekaterih dobah, zlasti 1924 in 1925 ter med abesinsko vojno enodušno nasprotno fašizmu. 6. Judje, ki so se po letu 1923 priselili v italijansko cesarstvo, niso iskreno naklonjeni fašizmu, ker je ta duhovno in politično nasproten mednarodnim stremljenjem judovstva. 7. Svetovno judovstvo je v Španiji na strani boljševikov. 8. Zato veliki fašistovski svet meni, da ni mogoče preklicati zakona, ki prepoveduje tujim Judom vstop v Italijo in da je neobhodno potrebno izgnati takoj vse nezažljene Jude. 9. Notranje ministrstvo bo po navodilih velikega italijanskega faši3tov-skega sveta določilo, kateri italijanski Judje, ki so se priselili zadnja leta, bodo izgnani, in koga je po novi zakonodaji treba smatrati za Juda. 10. Italijanska vlada nebo z ničemer omejevala verske svobode tistih Judov, ki bodo po izvedbi nove zakonodaje ostali v Italiji in cesarstvu in tudi ne bo prepovedala kulturnega udejstvovanja, seveda v okviru njihove plemenske skupnosti. in pol za kilogram. Zaradi tega ni čuda, če s izgubili leta 1918 mesto Radgono, v nemške roke. V samem mestu Radgoni biva dane3 nad 800 Slovencev, ki govore slovenščino. V. zadt.jih letih se je priseulo v Rn-lgono tuli precej naših ljudi, ki so povečini hlapci in dekle. Vsa ta mala narodna manjšin« v veliki Nemčiji še šteje dan?1-: nekaj nad 2500 prebival* ev. Zgoraj navedene vasi so še vedno nad 75 in celo nad 80 odstotkov slovenske. Prebivalci govore po prekmurskem slovenskem narečju. V tem delu slovenskih naselbin je mnogo družin, v katerih noben član ne zna nemščine, ali vsaj zelo malo. V nekaj povojnih letih je še delno ostal slovenski jezik v šoli. V cerkvi se je nekaj let oznanjala božja beseda v slovenščini. Slovenski pouk v šolah je že pred nekaj leti izginil, kakor tudi iz cerkve čas pri Svetlinu tako hitro potekel. Ko se je domislil, da bo treba oditi, je kazalec na stenski uri spodrsnil na zadnji postaji polnočne strmine. Vstal je z izgovorom, da se je predolgo zamudil, a je spet sedel in pozabil, da je pri sosedu. »Naj le sedi,« si je mislil Svetlin in odšel počivat'. Materi županji se je tudi že zehalo in dremalo. Ida pa je zadrževala, kot bi ji šlo za stavo. Svetilka, viseča s stropa, je začela pešati, a ji niso hoteli priliti olja. To je bil Rožancu glasen opomin, naj ne odlaša več z odhodom. Pogleda! je na uro ter se zgrabil za glavo. . »Pa že kaj pridi!« ga je vabila Ida ter ga spremila v vežo. Rožanc ji je ob odhodu stisnil desnico. Tako srečen še ni šel nikdar od Svetlina. Brez skrbi in z jasnim pogledom v bodočnost. Res je zadeva poravnana z novim posojilom; toda, ako vzame Ido, mu dogovorjene polovice ne bo treba vračati. Drugi dan je bi! mladi Rožanc nenavadno dobre volje. Z lahkimi koraki je hodil okrog doma ter si med delom veselo požvižgaval. Oče je ugibal to in ono, a nič pravega ni mogel pogoditi. Ko pa je izvedel, da- sta z županom našla usodno pomoto ter je blagajna spet urejena, je bilo tudi njemu olajšano neko mučno breme. »Uboga Ana!« se mu je tožilo po umrli hčeri. »Prav zaradi to pomote je morala revica umreti!« Tone se je moral uživeti v novo vlogo. Tatu, o katerem je bil tako prepričan, je bilo treba pozabiti, kar ni bilo lahko ter je zahtevalo mnogo premagovanja. Vlom in tatvina, ki sta se resnično izvršila, sta se morala umakniti izmišljeni pomoti. Mož je živel v upravičeni skrbi, kdaj se bo nepremišljeno zagovoril Skrbno je izbiral in pretehtal vsako besedo, preden jo je izgovoril. Glas po reviziji občinske blagajne je počasi popolnoma utihnil. Možje, ki so jo zalitevali v msdsehojjiih pogovorih, so naposled spoznali, da prekanjenemu županu ne morejo do živega. Do- slovenska beseda. — Cvetje na Hitlerjev avtomobil je odslej prepovedano metati, ker je bil te dni Hitler od nekega velikega šopka lažje ranjen. — O slovaški avtonomiji razpravlja nemško časopisje in pravi, da je do nje prišlo po načelu o samoodločanju narodov. Slovaškemu narodu bo v novem položaju veliko do tega, da skupna država ne bo več vzdrževala zvez, ki bi bile naperjene proti češkoslovaškim sosedom, kakor je bilo to prej. s To in ono iz Korotana. Bivša samostanska šola v Št. Pavlu se vodi v novem Šolskem letu kot gornja šola za dečke. — Državljavni od 15. leta naprej dobijo osebnostne izkaznice. Legitimacije so obvezne za fante od 17. do 18. leta, za posestnike obmejnih izkaznic in za Žide. — Zadnjo septembrsko nedeljo se je podal celovški župan dr. Franz s 135 uradniki v Grabšlanj na po-ije pobirat krompir. Kmetje so Celovčane pogostili z moštom in prigrizkom, poljska s Ukrajinci dvigajo glavo. Kakor znano, je Poljska v imenu samoodločbe narodov zahtevala, da pride pod njeno okrilje okrog 50.000 čeških Poljakov, kar je dosegla. Zdaj zahtevajo poljski Ukrajinci, ki jih je nad 8 milijonov, od Poljakov avtonomijo, in bo poljska republika imela najlepšo priliko, da pokaže, kako ona pojmuje pravico samoodločbe narodov in pa — pravo vseslovansko misel. Na Poljskem so pa še druge manjšine dokaj močne. Belorusov je 2 milijona, Nemcev je istotako približno 2 milijona. Nadalje živi v poljskih državnih mejah pol milijona I.itvancev in preko 2 milijona Židov. — Po zanesljivih podatkih je položaj narodnih manjšin ca Poljskem vse prej kot rožnat. Široka avtonomija je po nemali zaslugi Nem-cev postala vroča želja vseh doslej tako ali tako zatiranih narodov. Bouolliib najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vara pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljnb«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. francija s Večjo skrb konjereji, kot oskrbi na reda. Letopisni urad je v Franciji izdal podatke o ljudskem gibanju za prvo tromesečje 1938. Po podatkih je razvidno strahotno nazadovanje rojstev. V prvem četrtletju 1938 ni bilo naštetih samo manj porok in ločitev, marveč je tudi zaznamovan strahoten padec rojstev, in sicer za 36.684 napram 19.066 lanskega leta. Konec septembra je bil v Limogesu 20. francoski državni zbor, kako bi se zmanjšala umrljivost dojenčkov in bi se zvišalo število rojstev. List »Pariš Soir« opominja, da io ne bo več Slo, da bi v Franciji posvečali večjo pozornost konjereji ko pa oskrbi lastnega naroda. — Neki industrijec v Lillu je zakopal v času razburjenja 700.000 frankov v tujih valutah v dva zaboja na svojem vrtu. Ko pa je pred kratkim hotel odkopati denar, je opazil, da mu je nekdo ukradel en zaboj, v katerem je bilo 400.000 frankov. DROBNE NOVICE Komunistično stranko na SSovaSkesn je razpustila slovaška avtonomna vlada, Italija je odpokitcala is Španije 10.000 italijanskih prostovoljcev. Vladno zunanjo politiko je odobrila francoska zbornicall Avtonomijo po cglcdu Slovaške je do. bila v sporazumu s Cehi tudi Podkarpu|Hka Rusija. Beg zlata iz Evrope v Ameriko je po podpisu sporazuma v Monakovem močno ponehal. Po zasedbi Sudetor bo Nemčija zahtevala povrnitev afriških kolonij, piše nekatero časopisje. 55« km dolgo avtomobilsko cesto čez švedsko bodo začeli v kratkem graditi. »Belo knjigo« (spomenico) t> dogodkih zadnjega meseca pripravlja češkoslovaška vlada. Nalezljive bolezni so se začele širiti med japonskimi vojaki na kitajskih bojiščih pred Han kovom. Do hudih napadov je prišlo med policijo in komunističnimi železničarji v francoskem Maroku. Leiala španskega nacionalističnega generala Franca so vrgla na rdečo Barcelono 250 tisoč kilogramov kruha in 345.000 škatlic cigaret ... Odbor češke socialistične stranke zanika vesti, da bi se bila ta stranka združila s komunisti. Ameriški državni predsednik Kooserelt se je z družino udeležil službe božje v zahvalo za ohranitev miru v Evropi. Razlastitev ameriških kmetov, ki imajo posestva v Mehiki, je sklenil izvesti predsed-niknik Cardenas. Španija nameravajo baje razkosati na nacionalistično in socialistično prizadete velesile. 50 letnica vojaškega službovanja je praznoval italijanski maršal Badoglio, osvojite!] Abesinije. Uporni Arabci so zopet poškodovali angleške petrolejske cevi, ki drže iz Iraka do Sredozemskega morja. godek je bil pozabljen, ne da bi prišel na ušesa oblastem. Življenje na Rovišču je spet teklo po navadnih starih potih. Posebnost za one, ki so je za to zanimali, je bila novica, da se med Ro-iancem in Svetlinom pletejo zveze bližjega sorodstva. . Mnonje, ki je nastalo med sosedi, je bilo kaj različno. Nekateri so vedeli, da se Ida ponuja Rož&ncu, ker ji bije že poslednja ura. Drugi pa so trdili nasprotno. Tone je pri Svetlinu liuhaa in pečen, kar ne bo ostalo brez slabih posledic. In grehu bo sledilo pohujšanje — dobre mamice so se že resno bale za svoje doražčajoče otroke. Takih se slabi zgledi kaj radi primejo, ker še ne poznajo nevarnosti in niso dovolj pametni, da bi se upirali skušnjavi. »Vzame naj jo, saj ima kmetijo«, so godrnjali po vasi. »Aii pa naj odneha!« Podobne opazke so prišle na uho tudi staremu Rožancu. Neži, ki je gospodinjila pri hiši, mu je povedala, kaj pravijo sosedje. Molčala je dolgo časa, zakaj njena navada ni bila, da bi bila delala zdražbo. Vsega, kar je slišala, mu seveda nI znosila na ušesa. »Tedaj bo le res...« je užalostilo očeta. Tudi sam je bil že nekaj slutil, ker je zet tako pogosto odhajal zdoma. Smilila sta se mu otroka, pa tudi domačija, kateri je spet grozilo razdejanje. Neža je prosila očeta: »Recite mu, naj krena na drugo pot... Svetlin že ve, zakaj mu ponuja nevesto. Ljudje vam obetajo slabe čase...« »Zaman so moje prošnje in opomini«, je prihajalo starcu iz potrte duše. »Ana je bila pridna in poštena, a pri Svetlinu so jo spravili na kriva pota. Ujeli so jo na pijačo. Toneta pa motijo z denarjem. Vem: bolezen je nekaj stala in pogreb je plačal — Svetlin mu je posodil.« »Takega mnenja so val pametni s«,sedje.< —* Izkušena ženica je vedela, da bo morala od hiše, čim pride do ženitve. Z Ido se ne bosta razumeli. Prosila je očeta, naj razdere, dokler sa že dA razdreti. Starec je spregovoril odločno besedo. »Takole pa takole pravijo«, je prijel na kratko zeta ter mu dal na izbiro: »Ali proč od Svetlina, ali pa mi izplačaj vse do slednjega beliča, kar mi še dolgujež...« Zet se je preslrašil tako, da ni vedel, kaj naj bi mu odgovoril. »Oče, ne bodite vendar taki!« je rekel čez nekaj časa. »Kdo vas je spet naščuval proti meni?« »Ti sam 1113 ščuvaš, ker me ne poslušaš. Zato pa ob tednu ves denar z obrestmi, ali pa ml nikdar več ne prestopi Svetlinovega praga.« »Oče, ali je to vaša poslednja beseda?« ga je vprašal z nejevoljo. »Kar sem rekel, setn rekel«, je pribil kakor s kladivom. »Na tebi je, ako hočeš, da bom spregovoril drugačno besedo.« »Tedaj sva končala.« — Tone jo bil že to-goten, a se je čudovito hitro pomiril. Spomnil se Je Svetlina, ki mu bo dal denarja, da bo izplačal očeta. Posojilo seveda — na račun dote. Ida ne pojde prazna od hiše. Svetlinova želja je bila, da bi pregovorili očeta, lllm, denar, denar!« ga je zavračala s prezirom. »Celo kokoš ga ima, k! zleze zvečer v svoj knrnik... Ti pa nimaš kurotka, odkar so te napodili .. .« »Tedaj me n® niaraš?« je dejal užaljen. »Čemu mi p« boi?« ee jc hiidovsla. »Za sitnost in za nadlego? Sama sebi sem napotil« »Kam pa naj grem?« živ ne morem pod sem-Ijo...» »K Janezu v bajto. Tam se bo® denarja lahko znebil.« Brat se je ponižal: »Vsaj kak teden naj bom pri tebi... Dotlej, dokler se ne sprijazniva s sinom ...« »No, kak teden ie lahko ostaneš. Medlem si pa poišči drugo stanovanje.« Rožanc je ostal v Metuljah pri svoji sestri. Gledala sta se kakor pes in mačka. Mož, ki je bil tako navezan na svojo domačijo, se je v tuji hiši dolgočasil. Vse njegovo prizadevanje je merilo na to, kako bi se čimprej sprijaznil z Jnmnikom, svojim sinom. Pokazal mu bo, da zna biti dober oče; sin pa naj potem ravna po svoji volji. Ako Je pameten, bo sprejel oieta z obema rokama. Jamnik je bil mož v najlepših letih, priden, skrben in varčen — prava podoba svojega očeta. Njegova hišica, nekdanja Rožanfeva bajta, je stala ga drugem kraju vasi, ne daleč cd znamenja. Zraven je bila tudi njivica in nekaj vrta. Pozneje Je prikupil travnik, da je lahko redil kravieo; njivica pa mu je dala krme za dva prašiča. Oženil se je z revno deklo, s katero sta se dobro razumela. Z otroki ju Bog nt preveč, oblaeo-||«ril. Imela sta sinčka, ki je že hodil v šolo, hčerka pa jima je umrla, ko je imela žele neka) Biesecev. Imeli m ga za sajbolj pridnega človeka na Rovižču. Delal je otl »ore do mraks najprej doma, as kar je žele pomagal sosedom. Vmešavanja v tuje zadeve m poznal, ker zato ni bilo potrebnega Saša. Govoril je malo; a tisto, kar je rekel, je držalo. Novice, ki so nastale v domači vasi, p« le nieo Sle tiho mimo njega. Njegova žena, zgovorna in prijazna ženica, jih je pridno nabirala veg dan in po večerji mu jih je piroesls ua krožniku brez kake dodatne primesi. Kakor je kupila, tako je navadno prodala. Tako sta včasih bdela po dolge ure, dočim sta — kadar ni bilo kaj posebnega — takoj pomolila in šla počival. Nekega večera ste spet sedela dalj časa. Janez je bil ves dan v gozdu, kjer je sekal drva. Vsa utrujenost pa ga je minila, ko ga je žena vprašala po večerji, ali ve, kaj je novega pri Rožancu. »Nič ne vem,« je zanikal skoraj z nejevoljo. »Saj veš, da sem bil ves dan zdoma.« »Rožanss sta ee sprla ia mladi je pogasi starega v Metulje ...« »Ali res?« ga je presenetilo, čeprav z očetom nista bila posebna prijatelja. Zameril mu je, ker se je oženil drugič, ko je bil sin ie dorasel mladenič. Nato pa spet, ker je dal posestvo hčeri iz drugega zakona, njemu pa za doto razbito kočo. Glasnega prepira sicer zaradi tega ni bilo med njima —- vsa nevolja je bila izražena v molčaniu. Ko je Sel Janez od doma, se je zarekel, da ne bo prestopil zlepa domačega praga. Oče pa — bogat kakor je bil — tudi ni imel v bajti ničesar iskati. »Sprla sla se zaradi ženitve,« je nadaljevala. »Očetu so Svetlinovi kakor trn v peti. Tone pa ne odneha, ker so ga privezali nase: Ida z jezikom in Svetlin z denarjem.« »Tone ni neumen,« je menil Jamnik. »Edino ta bi ga rešila. Dolgove bi plačala in kar je poglavitno — vzela bi ga v roko. Dekle ni napačno; zasuče se kakor vreteno in prime za vsako delo. Svetlin pa ni kaj prida ...« 2 en a je morala povedati do kraja: »Rožanc ga v ljubljansko bolnišnico. — Po daljši in mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal posestnik tia Vidmu Valentin Hočevar, ki je dosegel 80 let starosti. Bog mu naj bodi milostljiv. Hov« gora pri Dobrepolju. V nedeljo, dne 2. oktobra smo v naši vasi otvorili enorazreduo šolo in hkrati prvič sprejeli v našo sredo novo-došlo učiteljico Olgo Madon. Otroci so ji priredili prav ljubek sprejem. Sredi vasi jo je pa sprejel v imenu odraslih vaščanov posestnik Suler, ki se je poleg posestnika Perka največ prizadeval za ustanovitev naše šole. Slavja »ta se udeležila iudi dobrepoljski župan in šolski upravitelj, ki sta imela ua zbrane ljudi pomembne nagovore. Poslala se je zahvalna brzojavka dr. Natlačenu. Skocjan pri Mokronoga, V petek, 7. oktobra se je ob 9 zvečer oglasil plat zvona in naznanil požar pri posestnici Tereziji Goli v Goriški gori. Zgorelo je vse, razen stanovanjske hiše. Zgorela je tudi krava, bilo je nničenega več hektolitrov letošnjega vina in še več drugega letošnjega pridelka. Zavarovalnini! je prav nizka, zato pa trpi nesrečnica veliko škodo. Kako je požar nastal, še ni znano. Domneva se pa, da je zažgala zlobna roka. — Poročati moramo, da se. prebivalci iz St. Bučke pritožujejo zaradi kaljeaja nočnega mirti. Tudi tukaj bi bilo dobro, da bi se orožništvo issalo bolj pozanimalo za to stvar. Dobrepolje. Pri železniški postaji v Pred-strugah so imeli v noči na torek v gostih debelega kosmatinca. Prišel je na koruzo, ki visi v kitah na poslopju pri posestniku Lobkarjn. Psi so nanj močno lajali, medved pa je pričel glasno brundati, ker ni mogel doseči koruze. Nato se je počasi odzibal v gozd, odkoder je prišel. Odkar se ue smejo več streljati medvedi, ni v naših krajih ta živa! nič kaj redek gost. Zdenska vas pri Dobrepoljah. Zadnji čas nas kar redno obiskujejo razni nepridipravi. Ono nedeljo je bilo v zgodnjih jutranjih urah vlomljeno v nišo posestnika Erčulja v Zdenski vasi ter je tat v pritličju pretaknil vse omare. Ko pa je začul hojo domačega sina, je brez sledu izginil in odnesel s seboj nekaj denarja in oblačila. Ob zadnjem sejmu, ki je bil na Zdenski • rebri, se je iznenada pojavila tatica. Pri neki kramarski stojnici je izmaknila več parov nogavic in pletemih ženskih jopic. Tatico je pa opazoval neki sejmar, ki jo je vpričo je izplačal očetu izgovorjeni delež ter mu pokazal vrata.. .< Mož je spoznal Svetlmovo delo. »Posodil nt« je in Rožanc bo nekoč še plesa!, ko ho treba vrače vati.« »AH pa ho dolg odpustil nevesti za doto?« »Mogoče,« je komaj vedel, kaj je spregovorila. Hjegove misli so bile pri Rožancu. »Tedaj je o£e najbogatejši človek na Rovišču ... Že prej ni bil brez denarja ...« »Gotovo ga imajo pri sebi,« je menila ona. »Nevarno je, da hi jih kdo oropal...« »Pri nas ni takega človeka, ki bi ubijal,« j« sodil Jamnik. »Tatovi pa niso izključeni; celo pri Rehtariei so se menda oglasili...« Ona je vedela, da so ji odnesli nekaj drobiža. »Skoda!« je rekel Jamnik. »Koliko časa se jI bo pocnalo!« Rehtarica se je ukvarjala z branjarijo. Pobirala je jajca in maslo, katero je nosila na trg v bližnje mesto. Preživljala se je s skromnim dobičkom, ker pri koči, v kateri je bivala, ni bilo drugega kakor nekaj vrta. Redila pa je celo jato kokoši, ki so bile sosedom v pravo nadlego. Branjevka je bila vdova ter je imela brhko hčerko, kateri je bilo ime Albina. Vzgojena je bila tako, da ni bila za nobeno rabo. Poleti ji je bilo vroče in pozimi jo je zeblo. Delo, pri katerem hi si bila umazala roke, ji je bilo zoprno ter se ga ni dotaknila. Pred meseci se je vrnila iz mesta, kjer je služila pri neki boljši družini. »Hitro se je naveličala,« je dejala žena. »Ali ne pojde več nazaj?« je zanimalo Jam-nika. »Kako, če se bo pa omožila ...« »Kdo ti je pa že to povedal?« »Rehtarica sama. — Ali veš, kdo hodi za njo? No, kaj bi rekel?« »Ugibal ne bom, ker so ml ne ljubi...« »Svellinov Nande jo nekaj meša,« »i marala mučiti dolgo časa. fiSadaljevaaj« tbsdi.) rseh navzočih razkrinkal Orožuiki so ji temeljilo izprašali vest. Zaradi svoje predrznosti bo pa imela ie druge sitnosti. — Prav ta dan je prazen lov orni avtomobil iiir>el po spolzkem in razmočenem hribu, iofer je spal v avtomobilu in z noro nerede premaknil zavoro. Avtomobil je podrl najprej kramarsko stojnico, dalje je razbil en voz. drugi voz ga je pa zadržal in sedaj se je Šofer šele zbudil. Avtomobil je bil zelo poškodovan. Metlika. Trgatev je minila, vinogradniki pa s« razočarani, ker niso nabrali tiste količine kakor so pričakovali. Posebno -so prizadeti ii-»»gradniki po nizkih legah, kjer jim je pomladanska slana uničila tretjino pridelka. Tudi sladkobe nima. kakor se je pričakovalo, treba bo vino osladiti. da -se bo lažje prodalo. — Gasilske čeie v naši župniji so dobile po 1000 dinarjev podpore od ministrstva za telesno vzgojo. — Vas Grabrovec si bo uredila lepo občinsko pot proti Bošinji Tast Vas je dobila podporo Kanshe uprave r znesku 10.000 din, ostalo bodo vaščaai naredili s kolutom. — Cestni odbor je znižat klanec nad Lrhom v Metliki. Ptdkor Grade«. Pograjska fara praznuje letošnje leto kar tri važnejše obletnice. Prvo, najvažnejšo, smo praznovali že 10. julija, ko smo nepozabnemu rojaku škofu Jakobu Trobcu na njegovi rojstni hiši vzidali spominsko ploščo. pri farni cerkvi pa blagoslovili lemeljni kamen za Trobcev dom. — V nedeljo. i6. oktobra ob 5 pop. bo t Marijini hiši skioptično predavanje o Polhograjskih dolomitih. Videli bomo krasoto Pograjske in Črnovrške fare, spoznali pa tudi važnejše zgodovinske spomenike. Ob tej priliki se bomo spomnili še dveh drugih jubilejev, namreč 100 letnice do tedaj nepoznane planinske rože Daphne Blagavane, nazrane po Slovencu zrofu Blazavu. ki io je pred 100 leti odkril znanstvenemu svetu in s tem odkritjem napotil celo saškega kralja Friderika II., da je prišel v Polhov Gradec in se osebno potrudil k Sv. Lovrencu, da je utrgal blagajevko, ki je med ljudstvom odslej dobila še drugo ime: Kraljeva roža. — V nedeljo, dne 23. oktobra ob 3 pop. bo občni zbor Fantovskega odseka. K občnemu zboru vljudno vabimo poleg članov še druge fante in prijatelje katol. mladine. — Na Brišah je umrl za težko rakovo boleznijo Ravnahrib Matevž, dolgoletni hranil-nični odbornik, v Srednji vasi pa Franc Kos. Žalujočim sorodnikom želimo iskreno sožalje, umrlim pa večni pokoj. Kostanjevica. Vinska trgatev je končana, "roti vsemu pričakovanju je izpadla n bo posegal v vse panoge kmetijstva. Ločine nad Škofjo Loko. Nova šola Je, hvala Bogu, že pod streho. Bo krasna trirazrednica in upamo, da bo čez eno leto že služila svojemu. namenu. Nove šole se že zdaj veseli prebivalstvo, prav posebno pa učiteljstvo in šoloobvezni otroci Št Jurij pod Knmom. Želeti bi bilo, da b! bilo v naši fari več dnevnega časopisja; komur je mogoče, naj naroči »Slovenca« ali »Slovenski Slovenski dom JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IH STANE MESEČNO SAMO 18 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI >SLO-VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ 8TBVILK LISTA NA OGLED, dom«. Sicer naj bi pa ne bilo nobene družin« v fari, ki ne bi imela »Domoljuba« in »Bogo, ljuba«. Zastojmik katoliškega časopisja t oa« fari daje vsako nedeljo po prvi maši in TJaJt petek v župnijski veži vsa pojasnila o uašoa časopisju. Ce kdo žoli kakšnih tozadevnih po, jasnii, naj se kar pri njem oglasi. Jezica. Nagradno tekmovanje v varčevu, nju. ki ga je razpisala naia domača branil, niča, se l>o začelo v nedeljo dne !6. oktobra ter bo trajalo eno leto. Vsako nedeljo od 9 do 11 dopoldne bosta po dva zastopnika hranilnic« sprejemala vloge zaradi iekmovanja v prve»e razredu ljudske šole na Jezici. Vsak tekmovalec-varčevalec bo za vsak znesek preje! potrdilo* ob koncu leta po končanem tekmovanju pa ho hranilnica za skupno vlogo izdala vložno knji« žico. Vsak vlagatelj, ki se bo z rednimi moi sečnimi vlogami udeleževal tekmovanja, bo vsak čas mogel dvignili vso svojo vlogo, če bo to hotel. Seveda pa bo s tem izgubil pravico do razpisanih nagrad. — Doslej je zanimanj« za tekmovanje zelo živo, pri hranilnici se j« že oglasilo precej vlagateljev, ki so že zadnjo nedeljo hoteli vložiti manjše zneske v hranil, nico. Nekateri so tudi že prišli po domače hm« ndnike, ki jih je hranilnica naročila zadostno število, da ga lahko prejme vsaik, kdor želi nt ta način svojim otrokom nuditi primerno, pri« liko za varčevanje. Pripomniti je treba še, da bo hranilnica vloge na nagradno tekmovanj« sprejemala posebej v Ijod-ii šoli, dočim bo ostalo poslovanje hranilnice še zmerom pri g, prof. Lenarčiču r Mali rasi. lam se dobe tu« pojasnila glede posojil. Ig, Umrl je gospodar Janez Smolo. Po daljši bolez.ni se je poslovil od uas. ta tako priljubljeni mož Pokojnik je bil zelo prilj;w den, za vsakega je imel primerno besedo. ema» liujočemu je vlil poguma, žalostnega spravil t dobro voljo, vsakomur, ki ga je vprašal za svet, je modro in pametno svetoval. Bil je ob« činslci odbornik, predvsem pa požrtro.-alen član prosvetnega društva. Pri vseh prireditvah T dvorani in lansko leto pri taboru je on vodil blagajno in za novo društveno zastavo je prm rej daroval. Društvo, domača družina in fara je z njim mnogo izgubila. Njegor pogret j« zadosti glasno govoril, kako priljubljen je b8 pokojnik r fari. Pokojnika borno ohranili t lepem spominu. Gospod po mu bodi dober pla5» ni.kl Žalujočim domačim pa izrekamo iskrend sožalje. Klenik pri Vačah. Po mučni bolezni je umrl družinski oče Cvetežar Janez t starosti 52 lst< Prosvetno društvo se je ndetežilo pogreba z za* stavo. Pokoj njegovi duši! Bučka. Cviček je že za »obroči«. PrideleS je zaradi hude suše znamo skromnejši kot lanL Da bi se vsaj dal spraviti v denar! — Tudi na koruzi sc pozna suša. ker je slabše obro« drla kot lansko leto. — Po dolgi suši iman>4 deževje, ki ovira jesensko delo. — V Ijubljan« ski bolnišnici je umrla 33 letna Mlakar Jožef® iz Jermanvrh«. Zapušča moža in troje majhnih otrok. Naj ji sveti več-na luč! Sv. Andraž v Halozah. Trgatev, katera sS zdaj vrši v ugodnem vremenu, nam obeta do* bro vinsko kapljico, ki je glavni vir dohodfcotl za revnega haloške^a vinogradnika. Žal, da rajo ljudje prodajati vino po sramotno nulkiB cenah, po t.50 do 2 din za liter, da vsaj za sh<» preživi sobo in svojo družino in poplača razn« dolgove. Zato ni čudno, da gre toliko, prej dobro stoječih oosestev, danes na boben. Ve« »DOMOLJUB«, dne 12. oktobra 1««« Stran 13. Stev^ 41. Uko krivico pa delajo haloškemu -vinogradniku trinski trgovci in krčmarji, ki prodajajo naše S^io haloško vino za Ljutomerčama, hrvatsko oa 'ki je P° kakovosti dosti slabše, pa za Ha-Cana. Nujino potrebno je, da tu nastopijo „erodajne oblasti in določijo vinu pravo cc.no in popravijo te krivice, ki so 66 do zdaj godile Sfoškemu vinogradniku. Siov. Konjice. V zadnjem času se prš nas i uspehom dela na socialnogosipodarAem polju. Pod vodstvom delovnega in za splošno korist gojili župljanov vnetega g. arh.idia.kcna imamo taznomovati nekaj prav potrebnih, dalekosežnih ustanovitev. Talko smo prišli do meščanske šole, tt je vzdignila «kraja precej prahu — a jo jdaj vsi politični nasprotniki upoštevajo, hiralnice. katera tudi nekaterim nergačem ni dala — cesto na pokopališče in celotno ureditev ter ustanovitev pre®otrobaie »Ljudske go-(jpodaT-ske zadruge«. Kako je biln slednja za-željena, priča najbolj to, da ljudstvo ni moglo dovolj naglo dočakati otvoritve. Vsi so jo z veseljem pozdravili. Ljudstvo je g. arhidiakonu nadvse hvaležno in želi, da nadaljuje neprekinjeno /spočeto oseb nad 75 let starih. Umrl je od kapi zadet Berlič akol) iz Vel. Kostrevniee v starosti nad 80 let. " nedeljo pa sir.o .pokopali Kavšek Uršulo iz tanga potoka, staro 8? let. Naj v miru počivajo! — Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in praznik od 9 do 10 dopoldne. I* pridno segajte po knjigah I — Preteklo nedeljo je imelo šmartinsko okrožje Fantovskih odsdkov v Društvenem domu v &mart-nem letni ol>čni zbor. Za predsednika okrožja je bil izvoljen brat štros Ivan iz Litije. I.nčine nad' Škof jo Loko. TWe 2 oktobia erao položili v grob Ano Luznar. Bila jo že v I 79. lst. popoldne v Prosvetne mdomu v Trebnejm priredila si jajno uspelo akademijo, saj je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Spored je bil jako bogat in pester in lepo izpeljan. Zlasti tridejansika igrica »Bom že še« je našla mnogo odobravanja ter je bila istočasno v pouk in svarilo našim malim. V nepozabnem spo- minu bodo ostali kočevski slepci pri nas, saj take lepe akademije že dolgo ne pomnimo. --i1 Ob priliki občnega »bora prosvetnega društva »Baraga« v Treton jem bo v nedeljo 16 oktobra SI Prosvetnem domu akademija. Primskovo pri Litiji. Žitna letina je bila pri nas dobra, kot že več let ne. Tudi krompirja se je precej pridelalo. Zelo malo pa sadja, ls tu pa tam kako jabolko. Trgatev bo v kratkem končana. Vinogradniki, ki imajo vinograde v prkaskovških goricah, tožijo, da so natrgali veliko manj kot lani. Rob-Krvava peč. Zadnjič je predaval V Društvenem domu v Robu ravnatelj Gabrov* žek iz Ljubljane o denarnem vprašanju in po>-kazal na vzroke denarne in gospodarske krize, ki je vladala zadnja leta po svetu in začrtala, rane tudi v našem kmečkem, gospodarstvu. Po* udaril je važnost vlaganja prihrankov v domače hranilnice, ker ie na ta aačin bo mogoče pomagati kmetovalcem in jim priskočiti na pomoč, ko bodo v sili. — Zdravnik iz Poni-kev pa je ljudem razložil načrte o napravi vodovoda. — Za cesto Rob—Krvava peč je bilo leitos nakasanih okoli 40.000 din ki se je z de« lom nadaljevalo od vasi Sekiršče proti Krvavi peči. Upamo, da bo cesta prihodnje leto dovršena. — Učiteljica Pucova je šla iz Roba na višjo pedagoško šolo, na Rob pa je bil premeščen učitelj Greibenc. Rafaelova družba sporoča izseljencem—« po vrat kom: Ponosno opozarjamo vse izseljenske povratnike, naj ne hranijo denarja, ki so si ga v tujini s trudom zaslužili in ob pomanjkanju prihranili ,na svojih domovih ali pri sebi, ker je ravno inzseljenski povratnik' različnim tatovom in žeparjem najbolj iskana in priljubljena žrtev. Da vaših prihrankov no odnese tat, naložite svoj denar v hranilnicah! in bankah, kjer morete takoj preprečiti izplačilo denarja, če bi vam nekdo knjižico ukradel. Izseljenskemu povratniku Pavlu Stepče-viim iz Jukinea, ki se je vrnil iz Kanade, s® odnesli feparji 120.000 din, ki jih je nosil 8 seboj. Komur jo mogoee dopovedati, mu b® ta primer jasen opomin. LJUDSKA POSOJILNICA I IJlBIMNf registr. sadruga % neona, savess® (v lastni palači) obrestofe Hranila® vloge Nove Sil store vi©©©, ki so v celoti vsak 2as razpoložljiv©, obrestuje po proti odpovedi do 3*/t tmSM * nrtOMatV^fcirar^urt v<„»ss Kmečki krediti Nobenega dvoma ni, da bo kmet ve«ino potreboval kredit. Slaba letina ga prisili, da mora kupiti spomladi krmo, seme itd., za kar večina potrebuje kratkoročnih kreditov. Pri hlevu ali kozolcu. je potrebna nova streha, dragi kosci ga prisilijo, da kupi kosilni stroj itd in zopei potrebuje srednjeročnega kredita. Pogori, izplačati mora dote itd., a to ne gre brez dolgoročnega kredita. Skratka: brez kredita kmet ni mogel izhajati doslej in ne bo mogel poslej, pa naj bo še tako skrben in varčen. Za kmečki kredit so skrbeli v drugi polovici preteklega stoletja — oderuhi, ki so priti-raii našega kmeta na beraško palico. Iz njih krempljev so ga potem v zadnjih dveh predvojnih desetletjih rešile naše podeželske rajf-ajznovke, ki so r glavnem nepozabna zasluga rajnkega Evangelista. Te so svojo nalogo vršile naravnost vzorno in v veliki meri se imamo ravno njim zahvaliti, da je stal naš kmet pred vojno na tako trdnih tleh. Po vojni smo pa doživeli v tem pogledu prav hude izpremembe, Obilica denarja v prvih povojnih letih je sicer povzročila, da so kmetje plačali večino svojih dolgov. Razne okoliščine in vzroki — med katerimi večkrat lahkomiselnost ni bila zadnji vzrok — so povzročili, da je tičal naš kmet okoli leta 1930 iznova globoko v dolgovih. Tedaj ie nastopila kriza in kmet ni mogel ne naprej in ne nazaj. Kriivi je prisilila oblasti, da so uvedle nekak odlog plači! za kmečke dolgove; temu je nujno sledilo uničenje vsega kmečkega kredita, vzporedno je prišlo omrtvičenje vsega našega kreditnega za-drdužništva. vedno večja centralizacija vsega denarja v Belgrad in polom je bil pred durmi. L. 1935 je začela svetovno gospodarska kriza precej naglo ponehavati, toda naš kmet je to izboljšanje občutil le, prav neznatno. Cene so se dvignile le za sppzusnje, kredit je bil še vedno mrtev, kar je nujno moralo imeti zlo posledice za vse naše narodno gospodarstvo. Jeiseni 1. 1936 je ijdala sedanja viada potem svojo znano uredbo o kmečki razdolžitvi, ki ima gotovo več dobrih nego slabili strani in vkljub hud im bremenom, ki jih nalaga, kmeta vendarle počasi vleče iz prepada prezadolžitve ter ga utegne tudi izvleči, če nam čas ne pri-aese kakih novih pretresov. S to uredbo bi bilo 4oi j vprašanje zadolžitve na nek način rešeno, ne pa še vprašanje kmečkega kredita, ki je bil v prejšnjih letih že tako do dna omajan, a brez katerega kmet ni moge! ia ne bo mogel izhajati. Tu sta stali napoti še vedno dve hudi oviri, to je omrtvičenje naših kreditnih zadrug in pa omajano zaupanje v zadrugo. Šele lotos je naša zadružna organizacija s pomočjo banovine odstranila prvo oviro, žal pa #toji na poti še vedno druga, ki je morda hujša **i prve in je jedro vsega vprašanja, od kate-»ega je odvisno vse drugo. Kmečki stan ima po vsem svetu že polsto-letne — torej dovolj dolge — izkušnje s svojim kreditom in po vsem svetu so ee doslej še najbolje i/kazale rajfajznovke. Zakaj ravno te, ne moremo tu obširno razlagati Ogledujino si to vprašanje od katerekoli strani in b kakršnegakoli položaja, doslej še ni nihče ia nikjer mogel iznajti načina, ki bi bolje služil preskrbi kmečkega kredita nego so to rajfajznove posojilnice, kakršnih imamo pri nas nad 500. Za kmečki kredit mi Slovenci ne potrebujemo prav ničesar novega, temveč le redno poslovanje že obstoječih rajfajzuovk. Kriza kmečkega kredita pa obstoji danes ravno v tem, da te rcjfajznovke še ne delujejo redno. Vsa skrb gre iorej za tem, da ustvarimo redrto poslovanje, brez katerega naš kmet ne more in na bo mogel izhajali. Da pa do tega vendarle pri- j demo, je pa nujno potrebno dveh činiteljev, iti sicer: a) vseh oblasti, b) k.me6koga ljudstva Oblasti so v tem pogledu v preteklih letih zagrešile celo vrsto neodpustljivih grehov in napak Ko je začela groziti našemu zadružništvu kriza, niso odgovorni činitelji mignili niti s prstom, da bi preprečili omrtvičenje našega kreditnega zadružništva, temveč so šli in zlorabili to stisko tako, da so ustanovili v Belgradu nekaj novih, strogo centralističnih denarnih zavodov, ki naj bi po njihovem zatrjevanju rešili pereča vprašanja, v resnici so pa to stisko le zlorabili za to, da so začeli vleči v Belgrad še tiste uboge pare, ki so nam ostale. Tako je danes v štirih velikih državnih denarnih zavodih — v Narodni banki, v Hipotekami banki, Priv. agrarna banki in v Poštni hranilnici — osredotočena skoraj vsa razpoložljiva glavnica, dočim sta zasebno in pokrajinsko denarništvo ša vedno v največji stiski, oziroma osiromašena. Nič bi ne mrmrali proti tem državnim zavodom, če bi poslovali v svobodni konkurenci z zasebnim denarništvom, toda država je v raznih oblikah ogromne vsoie kratko in malo odvzela pokrajinam ter jib prisilno osredotočila v Belgrad (n, pr. pupilar-ni denar, razni fondi itd.!. Dolžnost vsake stranke ia politike, ki ni izrecno centralistična, je, da se s tem sistemom neha in da se denar vrne zopet pokrajinam, katerih last je. Dalje je dolžnost države in vsake politike, ki ui izrečao protiljudska in proti kmečka, da se da kmečkemu kreditnemu zadružništvu največje ugodnosti v obliki zmanjšanja raznih davščin, stroge omejitve obrestne mere navzgor pri drugih denarnih zavodih, hitrih in cenenih kreditov v slučaju potrebe, stroge prepovedi vsakega špekuliranja z zadružnim denarjem ia ostrih osebnih kazni za vse take prestopke itd. Država in njena politika ne smeta o ljubezni do kmeta, samo govoriti, temveč morejo biti taki tudi ukrepi, Kreditno zadružništvo je edem izmed stebrov, s katerimi naš kmet stoji in pade. Besed smo eiii do grla, videti hočemo tudi dejanja. Drugi, še važnejši činitelj. od katerega sta odvisna moč in zdravje našega zadružništva, je pa ljudstvo samo. Naše zadružništvo je v spretnih ki poštenih rokah, to moremo mirno trdiji in zapisati, a kakor povsod in vedno na svetu, tako se tudi sem uiihotapi kdo, ki v te vrste ne spada, bodisi da se pregreši s sebičnostjo, bodisi da se je izkaza! nesposoben. Take je žreba brezpogojno izločiti iz zadružnih vrst, pa naj bo kdorkoli. Človek, ki je enkrat povzročil stisko zadruge, ne spada več njej na čelo, to je menda jasno kot beli dan. In končno so zadružniki sami. Dokler ne bomo imeli zrelih zadružnikov, tudi dobrih zadrug ne bomo imeli. To nam kažejo nedvoumno polomi tolikih naših mlekarskih zadrug in pa doslej še skoraj brezuspešni poskusi, da bi prišli do dobrega mlekarskega zadružništva. V našem ljudstvu je še vse premalo resničneg« ia pravega zadružnega duha, pač pa pra» mnogo sebičnosti, ki ni v škodo le celoti t več celo dotičnikom samim. Kako naj bi n ^ uspešno delovala mlekarska zadruga, če n« živinorejec zadrugo le tedaj, kadar je mlt£* na preostaja nje in nima kam drugam z * ko pa m loka primanjkuje, pa pusti zadrugo na cedilu. Pa ostanimo pri kreditnem zadružništvu Naš kmet prav dobro ve, da v stiski skoraj nima kje drugje iskati pomoči kot pri domači rajfajznovki. Tedaj je domača zadruga pač do, hra. Toda kadar ima kake pare na preosiajanje tedaj se žal le prepogosto zgodi, da ne zaupajo denarja domači hranilnici, temveč ga le preradi nesejo v 'kak mestni denarni zavod. A če domača zadruga ne bo imela vlog, od kod naj dobi potem sredstva za posojila. To je menda jasno kot beli dan. Iz razumljivih razlogov se je zadnja leta naselil po kmetih nekak strah, češ da domače hranilnice niso varne in da je denar mnogo varnejši r državnih denarnih zavodih. \e moremo o tem pisati vsega, kar bi radi povedali, toda le eno mirno lahko rečemo: Preti kakimi petimi leti je ravno pisec teh vrstic prav v »Domoljubu« razlagal, naj se nihče ne boji za denar, ki ga je zaupal domači rajfajznovki, ker ta denar propasu ne more. Mnogi 'tas tedaj niso ubogali iti so raje pod ceno prodajali knjižice, danes se kesajo, a tisti, ki so nam verjeli, so nam danes za lo hvaležni Danes s polnim premislekom trdimo naslednje: morda ni naš denar prav nikjer tako varen, kakor je ravno v naših podeželskih raj« fajznovkah. Zdrava pamet nam to narekuje, Kmet Jože ima par tisočakov gotovine in jih nese k fari v domačo hranilnico. Sosed Janez je v potrebi in gre zopei k fari v domačo hra-ailnico iskat na posodo. Hranilnica da Janezu na vknjižbo tiste tisočake, ki jih je Jože pri* nesel. Kako — kar vsak naj samo malo po« misli — naj zdaj Jože ali hranilnica svoj denar izgubita. Nemogoče! Res je, kriza je bila in v zadnjih letih Janez denarja ni moge! vrniti, hranilnica ga ni smela pognati na boben, zato Jože tudi ni mogel dobiti svoje vloge nazaj takoj, a s tem denar še ni bii izgubljen, /daj so se stvari izboljšale in danes ga po večini že zopet lahko dobi vsega. Že ta preprost pri« mer nam menda dovolj jasno pove, kako ia stvar stoji. Če je Jožetov denar kje varen, potem je nedvomno najbolj pri njegovem neposrednem sosedu Janezu varen, ki mu ga j« posodil s posredovanjem domače hranilnice. Gotovo je bolj varen, nego bi bil, če bi ga denarni zavod t mestu naloži! v Bog ve katero tovarno ali podjetje kje daleč od naše domače zemlje. Dolžnost državne politike je, da zadružnfi štvo z vsemi sredstvi podpira, a ne da mu meč« polena pod noge z državnimi denarnimi zavodi. Uspešno bo pa naše kreditno zadružništvo pw slovalo le tedaj, če zraste v našem ljudstva pravi zadružni duh ter zavest skupnost: in za« vednosti, —ec. c«tsopis$e v • •• Znano je, da so Belgijci zelo napredni v vsakem ovziru. Za zgled nam morajo biti prav posebno s svojim časopisjem, ki je razpredeno in organizirano do vseh potankosti. Ne samo, da imajo veliko število vodilnih katoliških dnevnikov in tednikov, marveč imajo tudi za vsak stan in vsako pokrajino in to za flumsko in valonsko prebivalstvo svoj list. Sami Belgijci pravijo, da se ne more prav nihče izgovarjati, da ne mara brati katoliških listov, ker ne dobi v njih tistega, kar ga zanima, Vzorno je urejeno farno časopisje. Število farnega časopisja je v zadnjem desetletju poskočilo od 100.000 izvodov na milijon izvodov. Poleg dnevnikov, tednikov in farnih listov imajo belgijski katoličani mnogoštevilne časopise, ki se bavijo * umetnostjo in športom, vendar vse t luči ka- toliških načel in prav nič ne zaostajajo z.S najboljšimi liberalnimi časopis: iste vrste, ne po vsebini in ne po opremi. V Belgiji imajo skupno 64 dnevnikov političnega značaja — od teh je katoliških 30 ia od 614 tednikov jih ima« jo katoličani 316 v svojih rokah. Dnevna na< klada vsega belgijskega časopisja znaša 2,200.000 izvodov; od teh je katoliških 937.000 izvodov, protikatoliških 563.000 izvodov in 700.000 ne« vtralnih. če vzamemo število prebivalstva, ka« terega je v Belgiji 8 milijonov, potem vidimo* da je vsak osmi Belgijec naročen na katoliški časopis, vsak 16. na protikatoliški in vsak 11» na nevtralen list. Slovenci bi se najbrž n« mogli meriti z njimi. ¥ vitko hiio »Dotaol!aba«J U naših de&šiev poi pri Ljubljani. Vse člane, članice in od-, j.nj prosv. društva vabim« na redni letni Pni zbor, ki bo v nedeljo, dne 16. oktobra h 5 p<>l> v prosvetnem dom« v Dolu. Nu tem Zborovanju l>o govoril o nalogah katol. pro-■eie med slovenskim narodom stilski nadzornik Franc Erjavec iz Ljubljane, zato pridite polno-jlevilno. - Odbor. Mekinje. Občni zbor Prosvetnega društva . v nedclio, dne 16. oktobra ob 3 popoldne. Tjem bo hkrati združena proslava 20 letnice J.,»/»slaviie. Po možnosti naj bi se tega Tsi E£T _ lani jih je 263 _ udeležili. -Kakor je l»i'a v 4era notranjščina naše 5 _nc cerkve vsa prenovljen«, prav tsko tudi notranjščina našf šole, deloma tudi notranjščina Društvenega domu, tako bodo sedaj vsa tri aaša kulturna žarišča bolj privlačna. Mengeš. Prosvetno društvo v Mengšu je v nedeljo 2. oktobra 1938 «Im"«< »bor. Društvo se je po novi vpostavMvi zelo lepo razgibalo v vsestranskem deln, Pri volitvah jc bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor iiotiin predsednikom kaplanom Mikužem na ,](, _ v torek 4. oktobra 1958 pa so polagali U„čune fantje od Fantovskega odseka. Lej»o iievilo fantov in mož se je zbralo k občnemu uboru in z velikim zanimanjem sledilo poro-čilom. Vsak teden preko celega leta so imeli lepo obiskane fantovske večere in uspeh tega jm-«*o perilo tako čudovito telo, liakor »»ban« tSra^of jterilo; Radion belo. RADION H< ČISTEJŠE BELINE OD KADSON BELlNti 18.40 26 Radio orkester. 21 Chopinov klavirski večer. 2230 Plošče. — Sobota, 15. oktobra: 13.20 Plošče 17 Otroška ura. 17.4« Plošče. 17.50 Pregled sporeda. 18 Radio orkester. 18.40 Odlomki iz Orne gore. 19.50 Beseda k prazniku. 20 O zunanji politiki. 22.15 Plošče. — Nedelja, 16. oktobra; 8 Plošče, ai.5 Saksofon. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe. 11 Plošče. 11.30'Koncert.'13.20 Pevski koncert. 14 Plošče. 17 Kmetijsko ura. 17 30 Plošče. 18 "Veseloigra. 19.50 Pitsan vCcer. 22.15 Prenos.lahke glasbe.. — Ponedeljek, 17. oktobra: 13.20 Radijski orkester. 18 Zdravstvena' ura. 18 20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos. 22.15 Radijski orkester, -- Torek, 1& oktobra, ti Šolska ura. i3-20 Radijski orkester. 18 Radijski šramel. 1840 Vzgoja v družini. 19.50 Vesela kronika. 20 Kvintet. 20.45. Radijski orkester. 22.15 Plošče. — Sreda, 19. oktobra: 13.20 Plošče. 18 Mladinska ura. 18.30 Plošče. 18.40 Pravna ura. 19.50 Uvod v opero. 2® Prenos opere iz Ljubljane. Metli oglasnik Vsak« drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovco, ako kupujejo kmetiiake potrebščin« ali prodajajo svoj* pridelke ali iJčejo poslov onroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbina za male oglase te plačuje napi«). notarski vajiRts zdrav, močan, 15 let star, išče mesta. Nssiov v upravi »Domoljuba« pod štev. 16.105, »*„» v»len vsega rSbl kmečkega deia, vojaščine prost, dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbo upravi Domoljuba pod »Zvestoba« štev. 16.180. Malta li briiBii pečke, mešane ali sortirane, kuoi Cerne Anton, Zg. Šiška 25. f 8WidlI;^rine' Medvod. Domžal ali Kamnika vzamem na razgledni točki vriajem ločeno sobo s kuhinjo za nedeljski odmor. Izvršim popravila. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Odmor« štev. 15.827. &esea sslojsli dvodelni, naprodaj. — Petrič, Zaloška cesta 6, Ljubljana. Rolesa, šivalne stroj«! radio aparate kupite ceneje kot kjerkoli drugje le pri ivrdki Plevel v Preski pri Medvodah. MiBjsfti fcretigaca in šivalni Stroj i okroglim čolničkom naprodaj za 1400 dinarjev, Ljubljana, Kladezna 26 za poljska dela sprejme Trtnik, Klane, Škofljica. pridno, sprejmem na kmetijo. Zadnikar Jofef, Črna vas 205, Ljubljana. Kupim konja od 2-3 let starega V zameno dam novi voziček na peresih. — M. Hrome, kovač Sneberje pri Ljubljani. Za mtom °tg obleke, perila in vsa praktična oblačiia. — Presker, Sv. Petra e. št. 14, Ljubljana. »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si labko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din; 10 za"v. po pošti 72 din, ter pri poročamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Hi pozabiti dadobite prvovrstni šiv. stroj, kolo, otroški voziček, radio aparat ali kakršenkoli drug predmet, ki popolnoma odgovarja novim, za majhen denar samo pri »Promet« v Ljubljani, nasproti Križanoke cerkve. Ogled tudi ob nedeljah dopoldan. Milijo pridno? za gostilno in posestvo, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 15 938. Ppsnsslllv isiln nov ali dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 15.9b3. tocJisgg fanta 15 let starega, poštenih staršev, sprejmem za hlapca ali vajenca takoj. — Franc Sienko, pekarno, Šmarska cesta, Mste-Ljubljana. 5 oktav, 6 regis-rov, 1 kol, skoraj še nov, proda za 2.700 dinarjev Prosea Janez, Krka pri Stični. BiifflS^^ omarico s 24 ploščami (skoro nove) usodno naprodaj. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 16.110. Rnleca najnovejši le-HOlCSa tošnjj modeli v največji izberi že od Din 550-— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). ali hišo z vrtom, labko s slaro osebo, najraje na Dolenjskem. Ponudbe poslati upravi Domoljuba, Jesenice. [(3|PBilSS SjlBIStBi&B okvire in plošče dobite pod ceno pri Franc Mežnar, Ihan. TnriTiTt starega, sprejme takoj Ivan Goljar, Ljubljana, Linhartova ulica štev. 30. iz starega pokopališča sv. Krištofa dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar, pokopališče sv. Križ, Ljubljana. Mw in fige DUdi Sevev & Komp., Ljubljana. Hn potrebujete, da 7.a3luiito 1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor. sprejme Ivan Kukec, St. Janž, Dolenjsko. Zaralžsfi gozd 9 ha naprodaj. Voda Jože, Podgrad 8, Dev. Mar. Polje. M8SI0V3 esenca Mosito Z našo umetno esenco Mostin si labko vsakdo i malimi stroški pripravi izborno. obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20 —, po pošti Din 85"—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Drogerija Kaiic, Ljubljana, Židovska ulica 1. Ifagpslsns skž8 za praznike pokojnih dobile v dobri kvaliteti in usodni ceni v prejšnji Dolenčevi trgovini v Ljubljani, \Volfova ulica štev. 10. PrBdTšri"^: čez 3 ba, v Straži št 14 pri Rafolčah. St. Vid nad Ljubifano. Fantovski odsek vpri-zori v nedeljo, 16. oktobra ob pol 8 zvečer igro »Faust«. Celo igro spremlja salonski orkester pod voidstvom priznanega konservatoirista g. Zižmonda. Režiser: g. J. Arhar, Vstopnice nabavite v pred-prodaji pri gdč. Kautman. ostankom P;«d vselitvijo V aave lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo ter smo cene znižali do skrajnosti. Posebr.o pa smo znižali cene za moške in ženske obleke, zimske suknje iu plašče, kakor tudi ostankom od vseh vrst blaga. Na zalogi vse vrste odeje, deke, gradi za modrece, žima, morska trava itd. ter sploh vse kar je potrebno za nevestine bale. Priporoča se vsem bralcem Dorno- ljuba tvrdka p f Goric*!* LJubljana, Sv. Petra c. 29 in 30 V vsako hiša »Domoljuba«! Trpežne £evlfe smučarske, štefletne, škornje in druge, najugodneje dobite pri JerneJ-u JeraJ, Zapoge tO S Smlednik S Advokat dr. Maček Viktor LJUBLJANA, OalmatinoT« ulica 10, telefon 32-77 je preselil svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice 3 v Dalmatinovo ulico 10, nasproti hotela Štrukelj, konec ulice, pritličje. Flanela, barhande, deke, pokrivala, pletene jopice kakor tudi vso drugo msnufakturno in špecerijsko blago kupite najceneje pri Miiller-Ju, Grosuplje Kmetovalec ! Najboljšo slamoreznico. mlin in prešo za sadje In grozdje, trijer, čistilnik, plug in brano, kotel za krmo in žganje, pumpo za vodo in gnojnico, poljo. delsko orodje, vse stavbene in vodovodno po-trebščine, železo, črno, pocinkano, bakreno in me. deninasto pločevino in vso drugo železnino dobili po nizkih cenah v stari domači trgovini Fr. Stupica v K|ubl)ant Gosposvetska cesla št. j. » bakrenim ali Jeklenim t ognju pocinkanim kotlom. nrzopartmiftri T«£»!■>! ikAtfll ™ii aiatemov in velikosti, ter raj. £«gUilSl nvil! nornlM druge Kotle za pralnic«, kuhan!« krma 1.1.4. bakreno In telesce, - ..Sicnal" aoar&te proti vloma, katert s]«n»H»!rajo ■ atrelom. -Zajamčeno prvovrstno Stlmo ta sioljalite cene dobite vedno pri maki Moflarfta tfr.zo.z.tl.|KM|an« MIMtanua uilcc it n leielon li n Sprejemamo poprfcTtlaJ Zahtevajte prospeetel Posor gozdarji! Najcenejše in najfinejše orodje izdeluje kakor sekire, malarine,. krampe, plankače, cepine Pontafler, cepine kmečke. — Pošiljam po pošti na drobno in debelo. Krmelj Matevž, sekirni kovač, Log, Sk. Loka, blago za damske obleke in plašče moške suknje in obleke v veliki izbiri nudi — državnim in samoupravnim uradnikom tudi na mesečno odplačevanje Obiafilnitl za Slsveaijo - Ljubljana Tvršera eesla 29 (hi, Dspodarske zveze) OBČINA AMBRUS razpisuje mesto tajnika Prosilci naj se izkažejo z dokaz" usposobljenost i. Plača in nastop službe po dogovoru. Zulasitl se je osebno ali pismeno do 30. oktobra IfliS pri občini Ambrus srez Novo mesto. Kiparska, pozlalarsfta klavnica lastna izdelava kipov iz Sesa, gipsa. umetnem kamna, za na prosto. Božične jaslice vsake vrste. Kipi iz lesa sv.Terezike KO cm D.n 920'—, 120 cm Din 1670'— Renoviranje oltarjev itd. cene nizko, za delo se jamči. Dragofln Kravat, »mižale izdelovatelj oltarjev, podob in križev pota. Movo brini® in fsge v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki Fraa Pogrtnik. Ljubljana, Tyr!eva c tn«n«iii<*)33 v Javnih skladiščih (Balkan) Dobernik je bil vedno navihan, kar dokazuje tudi tale dogodek. Nekega dne je šel k polirju, da bi ga ta vzel v delo. Spotoma pa je srečal Cavnarja: »Mar greš za delo vprašat?« ga je usla" vil Cavnar. — »Ne bo nič, jaz sem bil ravnokar tam, pa pravi, da ne rabi nikogar več,« Dobernik je stopil do polirja: »Gospod pohr, onile tamle, ki ste ga odstavili, pravi, da nimate pravice Koga v delo »prejeti.« »Kaj 71« se je zadri polir, »da nimam pravicei Takoj mu dokažem, da jo imam. Tam imate to" pato, pa takoj pričnite delati.« »Domoljub« slanei W din ta celo leto, za Inozemstvo 60 din. - Deise In »plse sprejema o redu iS« v o »Domoljuba« naročnino, inse-» reklamacije pa oprava »Domoljuba«. - Oglasi ,e Mračnnavajo po posebnem cenlkn. ~ Telel.n urednišUa In aprave, M-«* Izdajatelji