C) O E* Z TUJSKI n OKTOBER 1981 — ŠT. 19 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXII SKLIC SESTANKOV SDS V tem in prihodnjem tednu se bomo zopet sestali na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Naenkrat bomo opravili kar dve nalogi. Na zboru delavcev bomo obravnavali in sprejemali predlog začasne delitve čistega dohodka za letošnje tričetrtletje. V nadaljevanju bomo na sindikalnem sestanku — kandidacijski konferenci razpravljali o možnih kandidatih za delegate delavskega sveta, odbora samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije, in o njih tudi glasovali. Delegati delavskega sveta so že razpisali volitve v omenjene organe in aktivnosti s tem v zvezi že potekajo. Več o volitvah preberite v tej številki Predilca, na 5. strani! SKLIC ZBOROV DELAVCEV Na podlagi določil 53., 54. in 55. člena prečiščenega besedila statuta Predilnice Litija, sklicujem zbor delavcev delovne organizacije preko zborov samoupravnih delovnih skupin, za obravnavo in sprejem PREDLOGA ZAČASNE DELITVE ČISTEGA DOHODKA ZA TRIČETRTLETJE LETOŠNJEGA LETA, kot osnove za izdelavo periodičnega obračuna za to obdobje. Delavski svet bo na seji, predvidoma 29. oktobra 1981 ugotovil če je bil predlog začasne delitve čistega dohodka na zborih delavcev sprejet z večino glasov vseh delavcev delovne organizacije. Zbore delavcev po posameznih samoupravnih delovnih skupinah je potrebno sklicati v času od 21. do 27. oktobra 1981. Datum in čas zbora posamezne SDS določijo vodje in z vabili na razglasnih mestih o sklicu obveste delavce svoje SDS. Predsednica DS: Marija Penčur I. r. Obrazložitev: Na zborih bomo obravnavali uresničevanje letošnjih planskih obveznosti in predlog začasne delitve čistega dohodka, ki bo objavljen pred zbori v Informacijah. Navedeni zbori so tudi prilika za temeljito obravnavo vzrokov event. nedoseganja načrtovanih ciljev in dogovor za ukrepe, da bi v preostalem tromesečju s povečanimi napori cilje uresničili. SKLIC KANDIDACIJSKIH KONFERENC Na podlagi 79. člena prečiščenega besedila statuta delovne organizacije in v smislu določil pravilnika o volitvah organov upravljanja, zaradi določitve kandidatov za delegate v delavskemu svetu DO, disciplinski komisiji in odboru samoupravne delavske kontrole, SKLICUJEM kandidacijske konference samoupravnih delovnih skupin. Te se opravijo na podlagi sklicev oz. vabil, ki jih objavijo vodje za posamezno samoupravno delovno skupino. Za kandidacijske konference predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsednika. 2. Poročilo sindikalne organizacije o poteku pred-kandidacijske aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. 3. Razprava o možnih kandidatih za delegate delavskega sveta, odbora samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. 4. Izjasnjevanje in glasovanje o predlaganih kandidatih in ugotovitev izida glasovanja. Kandidacijske konference je potrebno sklicati v času od 21. 10. do 27. 10. 1981. Zapisnike o delu kandidacijskih konferenc je treba predložiti konferenci sindikata do 28. 10. 1981. V Litiji, 15. oktobra 1981 Predsednica konference sindikata: Ani Povše Pred 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije Pred nami je 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, katere namen je, da temeljito oceni uresničevanje vloge in nalog sindikatov pri uveljavljanju delavcev, kot nosilcev socialne politike in zagotavljanje njihove socialne varnosti. To je še zlasti pomembno v sedanjem obdobju okrepljenih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, kar je tudi bistveni pogoj za povečanje osebnega in družbenega standarda delavcev ter krepitev socialne varnosti. Predvsem se moramo zavedati, da je tudi socialna varnost odvisna od dela. O aktivnosti sindikatov v pripravah na 3. konferenco pa nam je napisal Karlo Lemut, sekretar občinskega sveta ZSJ v Litiji naslednji prispevek. Pri obravnavi socialne poli- bolj uveljavljajo kot nosilci raz-tike in zagotavljanja socialne voj a združenega dela in celotne varnosti delavcev je treba izba- družbene reprodukcije s tem pa jati iz stvarne ocene, da smo že tudi kot nosilca socialne politi-do zdaj na tem področju do- ke in zagotavljanja socialne var-segli zelo velik napredek. nosti. Bistveno so se zmanjšale so- Bistvo tega napredka je že cialne razlike med posamez-v samem uveljavljanju sistema nimi družbenimi sloji in ukinje-socialističnega samoupravlja- ne so nekatere socialne katego-nja, v katerem se delavci vse rije. Zagotovljena je pravza- Koliko časa bo še vzdržal napušč nad nakladalno rampo ob skladišču za bivšo stročnarno. Stebri so že močno nagniti. prav polna zaposlenost, vse prebivalstvo je zdravstveno in socialno zavarovano in njegovo zdravstveno stanje seje na splošno zelo izboljšalo. To se kaže zlasti v občutnem zvišanju življenjske dobe prebivalstva, v bistveni spremembi vzrokov smrti in v nizki umrljivosti dojenčkov. Vsi delavci so starostno in invalidsko zavarovani. Uvedeno je tudi starostno zavarovanje kmetov. V vzgojno varstvene ustanove je vključena tretjina predšolskih otrok. Vsi otroci so vključeni v osemletno osnovno šolanje in vsem je odprta možnost za nadaljnje izobraževanje. Predšolski otroci obiskujejo malo šolo. Približno 50 odstotkov vseh učencev in študentov dobiva štipendijo. Okoli 80 odstotkov delavcev ima zagotovljeno prehrano na delu. Polovica delavcev in njihovih družinskih članov izkoristi letni dopust zunaj kraja svojega bivališča. Vsi ti in še drugi stvarni dosežki na področju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev in občanov dokazujejo humano vsebino in dejansko učinkovitost samoupravne socialistične družbe ter pomenijo trden temelj za njen nadaljnji uspešen razvoj. Vsebina 3. konference ZSS, ki bo v mesecu novembru tega leta je vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. Zato je povsem naravno, da v vseh sredinah organizacij združenega dela osnovne organizacije zveze sindikatov vodijo aktivnosti v pripravah na 3. konferenco ZSS. Le objektivna ocena stanja na področju: — produktivna in smotrna izraba delovnega časa, — nagrajevanje po delu, — odgovornost do dela in opravljanje z družbenimi sredstvi, — zaposlovanja, — izobraževanja za delo in ob delu, — zdravstvenega varstva, — invalidskega varstva, — varstva pri delu, — prehrana delavcev med delom, — stanovanjske problematike, — otroškega varstva, — preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, je lahko trdna osnova za odpravljanje slabosti in krepitev zavesti in odgovornosti do dela. To pa je tudi »temelj« na kate- rem gradimo nadaljnji razvoj naše družbe kot celote s tem pa si posameznik-delavec tudi zagotavlja socialno in materialno varnost. Razgovori v Predilnici Litija, IUV TOZD Usnjarni Šmartno in Tekstil TOZD Pletilja Litija, ki so bili organizirani v toku aktivnosti v pripravah na 3. konferenco ZSS, so samo potrdili pripravljenost ogromne večine delavcev, da tudi z odpovedovanjem, delom preko polnega delovnega časa in podobno, prispevajo svoj delež k hitrejšem razreševanju in uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Vse bolj prevladuje prepričanje in spoznanje, da si srečo lahko človek ustvarja le sam. Zato si bodo delavci v okviru osnovne organizacije zveze sindikatov v Predilnici Litija, kolektivu, ki prav v najtežjih gospodarskih trenutkih dosega izjemne rezultate, prizadevali za dvig: a) zavesti in odgovornosti do dela vseh delavcev; b) za doslednejše nagrajevanje po rezultatu dela delavca; c) za doseganje še večje produktivnosti in kvalitete proizvodov; d) za varstvo pri delu in e) ustvarjanje pogojev za postopno zmanjševanje nočnega dela žensk. Delavci v IUV TOZD Usnjarni Šmartno bodo največja prizadevanja usmerili v a) izboljšanje delovnih pogojev (sedanji so v pretežnem delu proizvodnih oddelkov izredno slabi); b) dvig produktivnosti dela; c) izboljšanje delovne discipline delavcev in krepitvi zavesti in odgovornosti do dela in družbenih sredstev; d) varstvu pri delu; e) nagrajevanju po rezultatih dela delavca. Za ti dve organizaciji združenega dela velja splošna ugotovitev, da ni socialno ogroženih delavcev. Povsem drugačno pa je stanje v Tekstil TOZD Pletilja Litija, ki zaradi menjave proizvodnih programov ne dosegajo niti tolikšnega dohodka, da bi si zagotovili nemoteno poslovanje z razpoložljivimi sredstvi poslovnega sklada. Glede na to je tudi razumljivo, da so še vedno dokaj nizki osebni dohodki v odnosu na druge organizacije združenega dela v občini. To pa so le nekateri pogledi na uveljavljanje delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. Karlo Lemut Življenski in delovni pogoji predilniških delavk Predilnica Litija zaposluje pretežno žensko delovno silo. Delavci in delavke so, skoraj bi lahko rekli, neločljivo, tradicionalno povezani s predilnico, kajti mnogo je takih družin iz katerih so v predilnici zaposleni vsi, starši in otroci. Zelo so navezani na domači kraj, pa tudi stanovanjsko vprašanje je pri tem lažje rešljivo, kajti mnogi žive v skupnem gospodinjstu — starši in otroci. Pri snemanju sluha je pogovor potekal v obliki intervjuja še o ostalih problemih in težavah, ki težijo predvsem žene. To so glavobol, šumenje in zvonenje v glavi, stalna napetost, kronična utrujenost, nočno delo, bolečine v nogah in nenehno preganjanje dejstva, da jim primankuje časa. Izobrazba žena je izredno nizka. Interno kvalifikacijo si pridobijo delavke po dveh letih dela. Želje po večji in dodatni izobrazbi žene ne navajajo. Želja zapustiti to delo je v začetku delovne dobe večja, nato pa žene nekako otopijo. Glede družinskih skupnosti bi lahko rekli, da je skoraj dve tretjini (67,1 %) žena sicer poročenih, opaziti, pa je tudi relativnovelikodstotek(22,4 %) samskih žena, posebej če upoštevamo, da je 68,2 % žena mlajših od 35 let. Tudi razve-zanost ni majhna (5,1 %). Relativno veliko je zaslediti družin, ki ima po enega ali dva otroka, s tremi in več otroki je odstotek nizek. To kaže, da tudi ta populacija načrtuje družino tako, da ni preveč ogrožen njen celotni standard. Od vseh poročenih je večina takih zakoncev, kjer sta zaposlena oba. Pri čuvanju otrok si zakonca z izmenjavo turnusov urejata varsto otrok. Mož odide na delo, mati prihaja iz dela. S tem možje prispevajo k varstvu in skrbi otrok. Kljub temu, pa so otroci veliko sami, brez varstva ali pa samo z enim roditeljem. Zlasti pa je to naporno za mater, kadar prihaja iz nočne izmene, utrujena, toda ne utegne počivati, temveč prej odpravi otroke v šolo, nato prične kuhati in urejati gospodinjska dela. Za počitek ji ostane le popoldanski čas. Zvečer mora zopet na delo. Še težje pa je za matere z nešoloobveznimi otroki, ker zahtevajo popolnega varstva. Same žene navajajo, da se od enega nočnega turnusa do drugega nočnega turnusa skoraj ne spočijejo. Zaradi narave dela opravljajo delavke svoje delo izključno stoje. Praviloma je v proizvodnji delovni čas organiziran v treh izmenah (91,4 %), vključno z nočnim delom. Kar 8,4 % žena dela v eni ali dveh izmenah. To so predvsem tiste žene, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo delati v treh izmenah. To je takoimenovana »rezerva«. Delovni pogoji kot so delo v ropotu, stoječe delo ter nočno delo so pogoji, ki jih lahko štejemo med hujše stresorje, ki lahko pripeljejo človeka do kronične utrujenosti in s tem v zvezi v neko obliko nezainteresiranosti ali prikrajšanosti. Če človek slabše ali pa slabo sliši je za marsikatero informacijo prikrajšan, ima težave pri komuniciranju z drugimi ljudmi ali pa je v stalni nevarnosti, ker ni dovolj orientiran s katere strani mu preti nevarnost in se zaradi vsega naštetega marsičemu odreka ali celo odpove. Nočno delo in s tem stalno menjavanje življenjskega ritma, pogoste ločenosti od družine in manj spanja, so prav gotovo neustrezni pogoji, ki jih doživljajo predilniške delavke. Okolje v katerem živijo oziroma živimo vsi, bi lahko razdelili v dve obliki in to na delovno in življenjsko okolje. Delovno okolje v katerem prevladuje ropot, stoječe delo, umetna svetloba, vročina ter močna zaprašenost z bombažnimi kosmiči so ugotovljena dejstva, vendar moramo upoštevati še drugo dejstvo, da delavke prehodijo v 8 urah približno 8—9 km in, da ima vsaka delavka opraviti s tremi predilnimi stroji od katerih ima en stroj 320—340 vreten. Druga oblika okolja pa je življenjsko okolje delavk. Pogovor je dalje potekal o življenjskem okolju t. j. preživljanju njihovega prostega časa. Delavke nenehno spremlja in preganja dejstvo, da jim primanjkuje časa. Poleg težav, ki so jih ves čas same razvrščale (prvo bolečine v nogah, nočno delo, bolečine v hrbtenici, glavobol, utrujenost, izguba sluha) jim ostane zelo malo časa za počitek oziroma prosti čas. Pri vseh ženah je opaziti, da je prosti čas usmerjen v družinsko in gospodinjsko delo. Veliko se ukvarjajo z gradnjo hiš, vrtnarjenjem, ročnim delom, rejo domačih živali, ter obdelavanjem zemlje. Opaziti je bilo, da so delavke preobremenjene z obveznostmi v službi in doma, v družini in v nenehnem pomanjkanju časa. To potrjuje tudi misel o pol- delavski sredini, kajti te žene podaljšajo svoj delovni dan še za najmanj 6—8 ur. Delajo dva »šihta« na dan. Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, zakaj taka nezainteresiranost oziroma pasivnost glede nošenja zaščitnih sredstev kot so švedska vata in ortopedski čevlji. Po drugi strani pa se lahko vprašamo ali so sploh še zmožne kaj drugega delati ali biti zainteresirane za kar koli. Zanimivo bi bilo ugotoviti ali so tudi do družabnega in družbenega življenja tako pasivne. Zanimiva sta tudi podatka o kajenju cigaret in pitju alkohola. Kajenje cigaret je opaziti močneje pri mlajših delavkah, nato s starostjo ta želja po kajenju upada. Pri pitju alkohola pa je ravno obratno, saj se pitje alkohola s starostjo povečuje, zlasti je to opaziti pri ženah. To je lahko signifikantno, da morda žene premagujejo težave ravno s pitjem alkohola. Morda je tudi razvezanost pogojena s tem problemom. Na osnovi dobljenih rezultatov in povzetih dejstev kot so: nizka stopnja izobrazbe, glavoboli, šumenje v glavi, stalna napetost, bolečine v hrbtenici, kronična utrujenost, menjavanje življenjskega ritma, pogoste ločenosti od družine, pomanjkanje spanja, preobremenjenosti z obveznostmi v službi in doma, bolečine v nogah, pešanje sluha pogojujejo nezainteresiranost in sčasoma izolacijo. Predilnica Litija ima svojo socialno službo že nekaj let, ki je tesno povezana s službo varstva pri delu. Obe službi naj bi resnično skrbeli za uvajalne tečaje, kjer bi delavke in delavce prosvetili in seznanili s pravilnostjo uporabe zaščitnih sredstev, ter o svojih pravicah iz varstva pri delu tako s strani delavcev, kot s strani službe varstva pri delu. S preventivnimi ukrepi (uvajalnimi tečaji) bi delavce seznanili ne le o posledicah, ki nastajajo v zvezi z njihovim delom, temveč bi pripomogli k boljšemu počutju njih samih. Nočno delo je nenaraven poseg v način življenja človeka in se šteje pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela za poseben delovni pogoj. Vsekakor naj bi predilnica Litija nikoli ne nehala misliti na ukinitev nočne izmene. Zaradi narave dela je skoraj nemogoče misliti na kakršno koli drugačno delo kot stoječe, potrebno pa bi bilo razmišljati (predvsem tehnični strokovni službi; službi varstva pri delu in socialni stužbi) o krajši telovadbi med samim delom. Imenovane službe bi s strokovno pripravljeno spremljajočo raziskavo o učinku krajše telovadbe med samim delom gotovo dobile jasnejše rezultate. Osnovna organizacija sindikata naj bi v obliki svoje aktivnosti vplivala na preventivno vzgojo predloženih ukrepov pri delavcih in s tem pripomogla k osnovnemu zdravstvenemu varstvu delavcev, ki so zaposleni pr zdravju škodljivem delu, ter pred neugodnimi bolezenskimi posledicami, pri tistih delavcih, ki opuščajo ali ne upoštevajo preventivnih zdravstveno-tehničnih ukrepov. V skrajnem primeru tudi opuščanje oziroma neuporabljanje zaščitnih osebnih sredstev kot so: švedska vata in ortopedski čevlji. Z izgradnjo šotornih skladišč smo sprostili skladiščno rampo Kljub ugodnim poslovnim in proizvodnim rezultatom vseh slabosti še nismo odpravili V začetku letošnjega leta smo si opredelili, glede na težke gospodarske razmere v svetu in pri nas, naloge za uspešno in dosledno izvajanje proizvodnega in finančnega plana. Za nami je že 9 mesecev uresničevanja zastavljenih planskih nalog za leto 1981 in lahko že ugotovimo našo uspešnost in rezultate v proizvodnem in dohodkovnem pogledu. Ekonomsko-gospodarskeraz- mere v naši družbi so se še bolj zaostrile, kot so bile na začetku leta. Vseh planskih ciljev, ki smo si jih opredelili v naši družbi za leto 1981 ne izvajamo, zato smo priča še poglobljenim ekonomskim zaostritvam na področjih: uvoza in izvoza, povečanih inflacijskih tendenc, zmanjševanju družbene produktivnosti dela, še vedno nenehnem naraščanju skupne in splošne porabe nad realnimi možnostmi, velikemu zadolževanju v tujini, zmanjševanju akumulativne sposobnosti gospodarstva, finančne in devizne likvidnosti, naraščanju cen, energetski problematiki itd. Takšne razmere v našem gospodarstvu, ki predstavljajo že krizno situacijo, so terjale, da je zvezni izvršni svet Jugoslavije z odlokom izdal ukrepe, ki naj bi izboljšali, utrdili in stabilizirali gospodarski položaj Jugoslavije. Zato je prav, da tudi mi pregledamo in ocenimo ali je bilo naše delo in ponašanje v kolektivu učinkovito in v duhu stabilizacije. So naši proizvodni in finančni učinki resnično odraz našega dela in prizadevnosti. Odgovor bi bil, in to dokazujejo tudi rezultati, da naše planske naloge dovolj uspešno uresničujemo, vendar vrsta problemov in slabosti še vedno ostaja nerešenih. PROIZVODNI REZU MATI V 9 MESECIH Rezultati v dosežku proizvodnje v predilnici nasproti lanskemu letu in planu za leto 1981 so vsekakor ugodni, vendar bi bili lahko še boljši, če bi zmanjševali zastoje v proizvodnji, ki so bili v največji meri posledica odsotnosti delavcev (bolniške, dopusti itd.), če bi kvalitetneje vzdrževali stroje in dosegli zmanjšanje pretrgov v vseh fazah proizvodnje in končno, če bi delovna disciplina in odgovornost za opravljeno delo bila na višji ravni osebne zavesti in pripadnosti kolektivu. V sukalnici so proizvodni rezultati znatno slabši. V sukani preji je proizvodnja za 5% pod planom, v efektni preji za 17% in v previti preji za 3%. V su- kalnici je bilo procentualno mnogo več zastojev kot v predilnici. Vzroki so večji bolniški izostanki in neenakomerna razporeditev dopustov. K nedoseganju planskih nalog pa je vplivalo tudi individualno nedoseganje delovnih učinkov. (Krivda zajemanje podatkov po števcu.). Sukalnica ima glede na ugodni asortiman sukane preje do konca leta možnost, da popravi 9-mesečni rezultat in doseže planske naloge. Rezultati v proizvodnji so ugodno vplivali tudi na finančne učinke. Izračunan imamo poslovni uspeh za 8 mesecev letošnjega leta, ki kaže zelo dobre poslovne rezultate, kot se vidi iz spodnje tabele. (v 000 din) 1980 plan 1981 doseženo 1981 IND 1 “IUB 2 1. Celoten prih. 539.660 627.673 707.512 177 113 2. Dohodek 125-130 174.927 234.287 190 134 3. Cisti dohodek 93.779 134A64 172.736 184 129 4. OD 81.723 103.375 117.346 144 114 5. Ost. dohodka 12.056 31.089 55.390 257 178 6. Izvoz 55.529 70.853 82.634 149 117 1980 1 1981 2 doseženo 1981 3 IND 1 IND 2 PREDILNICA 2.373 t 2.267 t 2.510 t 105 no 1. Bombažna mikana preja 2. Bombažna česana preja 321 t 497 t 506 t 157 102 3. Sintetična preja 2.063 t 2.340 t 2.4J8 t 118 104 4. Flajerski stenj 901 1331 67 t 74 50 SKUPAJ 4.847 t 5.237 t 5.521 t 114 105 SUKALNICA 1.799 t 1.925 t 1.821 t 101 95 1. Sukana preja 2. Efektna sukana 199 t 2971 246 t 123 83 3. Previta preja 4.028 t 4.706 t 4.370 t 113 97 SKUPAJ 6.026 t 6.928 t 6.637 t 110 96 Iz zgornje tabele se vidi, da smo proizvodnjo v bombažni in sintetični predilnici v 9 mesecih povečali za 14% v primerjavi z lanskim letom in 5% nad planom. Pomemben je tudi podatek, da smo strukturo proizvodnje povečali v korist donosnejših vrst preje, kot je česana bombažna preja, katero smo povečali za 57% in sintetična preja, s povečano proizvodnjo za 18% v primerjavi z lanskim letom. K takšnim rezultatom v predilnici so vplivali naslednji faktorji: 1. Z novo investicijo vzpostavljen, dokončno usklajen tehnološki proces, 2. dokaj normalna oskrba z osnovnimi surovinami, 3. ugodna, povprečna številka preje, 4. boljša organizacija dela v proizvodnji in 5. večja produktivnost dela. Do konca leta lahko še izboljšamo finančni rezultat, v kolikor bomo dosegli: 1. Maksimalno možno proizvodnjo v predilnici in sukalnici, 2. spremenili strukturo proizvodnje v korist česane, sintetične in efektnih prej, 3. zmanjšali vse vrste odpadkov, 4. povečali izvoz iznad planiranega, 5. povečali produktivnost dela v celotnem kolektivu in individualno, 6. oskrbeli pravočasno osnovno surovino, bombaž in sin-tetiko. Naloge, ki so pred nami do konca leta so težke. Ukrepi, ki jih je sprejela jugoslovanska vlada na področju devizne uskladitve izvoza in uvoza so zelo ostri in vplivajo tudi na naše poslovanje. Težko je reči, če bomo do konca leta lahko normalno delali. V nekaterih tovarnah se zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in s tem ne možnosti nabave surovin že ustavljajo pogoni in delavci ostajajo brez dela. Da ne bi prišlo v naši tovarni do zastojev zaradi pomanjkanja surovin, je potrebno vložiti maksimalne napore za povečanje izvoza na konvertibilno področje, kakor tudi zaostriti neizpolnjevanje samoupravnih sporazumov z našimi partnerji v devizni participaciji, v tovarni pa še povečati odgovornost do dela in discipliniranega obnašanja vseh delavcev. Realizirati je potrebno vse stabilizacijske cilje, ki smo si jih zadali v začetku leta in s katerimi so bili delavci na samoupravnih delovnih skupinah seznanjeni. V akciji za stabilizacijo moramo v tem težkem gospodarskem trenutku biti še bolj enotni in učinkoviti v izvajanju svojih nalog. Nujno je, da se vsi zavedamo ne le svoje pravice, temveč in predvsem svojih dolžnosti, kajti v kolikor se bodo gospodarski odnosi in zmanjšana možnost uvoza še zaostrili in v kolikor težke situacije ne bomo obvladovali, bo lahko prišlo do zmanjšanja proizvodnje, s tem pa tudi do zmanjševanja zaposlenih delavcev. Prav je, da vsi, vse družbeno politične organizacije, vsi strokovni delavci, samoupravni organi in vsi delavci v tovarni spoznamo resnico in položaj v katerem smo in se tem razmeram primerno, tudi odgovorno ponašamo. JOŽE MIRTIČ Kako bomo določali in volili delegate? Volitve v samoupravne organe so razpisane za 13. november letos. Postopek evidentiranja delegatov vodi sindikat, ki je že pričel z akcijo. Izvršni odbori so v oktobru že evidentirali možne kandidate za delegate, o katerih bomo razpravljali in glasovali za uvrstitev na kandidatno listo, na kandidacijskih konferencah po samoupravnih delovnih skupinah. Čeprav se na volitvah voli sto več kandidatov. Izvoljen iz vsake samoupravne delov- bo tisti kandidat, ki bo dobil ne skupine po en delegat v de- več glasov, če bo na kandi-lavski svet, lahko posamezna datni listi za odbor samo-SDS uvrsti na kandidatno li- upravne delavske kontrole RAZPIS VOLITEV V DELAVSKI SVET, ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE IN DISCIPLINSKO KOMISIJO. Na podlagi 79. člena statuta delovne organizacije, je delavski svet na seji dne 30. septembra 1981, sprejel SKLEP o razpisu volitev delavskega sveta, odbora samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. I. Razpisujemo volitve v delavski svet, disciplinsko komisijo in odbor samoupravne delavske kontrole. II. Volitve bodo v petek, 13. novembra 1981. III. Od 1. oktobra 1981 potekajo roki za izvedbo posameznih volilnih opravil. IV. Na volitvah se voli 35 delegatov v delavski svet, 7 članov disciplinske komisije (od tega 2 člana z liste družbenopolitične skupnosti), in 7 članov odbora samoupravne delavske kontrole. V. Delegate v delavski svet volijo delavci po samoupravnih delovnih skupinah, tako, da je vsaka samoupravna delovna skupina zastopana v delavskem svetu z enim delegatom. Na voliščih se glasuje o celotni kandidatni listi. VI. Volitve bo izvedla volilna komisija, ki jo je imenoval delavski svet s posebnim sklepom. Predsednica DS: Marija Penčur I. r. več kot sedem delegatov, kolikor se jih voli, bo izvoljenih prvih sedem, po številu dobljenih glasov. Enako pri disciplinski komisiji. Po opravljenih kandidacijskih konferencah, na katerih bomo določali kandidate iz svoje samoupravne skupine za kandidatno listo, bo končno konferenca sindikata uskladila predloge in izdelala enotno kandidatno listo, ki bo morala odražati tudi socialno strukturo delavcev delovne organizacije in jo predala volilni komisiji. Ta jo bo pregledala še po formalni plati, in če ne bo ugotovila nobenih pomanjkljivosti, razglasila v Informacijah. Tako se bomo lahko pravočasno seznanili s celotno kandidatno listo pred volitvami. Čeprav je vsaka SDS zastopana v de- lavskemu svetu z enim delegatom, toliko se jih iz vsake SDS tudi voli, glasujemo vsi delavci o celotni kandidatni listi tako, da obkrožimo iz vsake SDS po enega delegata. Za odbor samoupravne delavske kontrole obkrožimo sedem delegatov in v siciplin-sko komisijo pet delegatov iz delovne organizacije in dva delegata iz liste občinske skupščine. Ker je celotni predvolilni in volilni postopek precej zapleten, je dobro, da na sestankih samoupravnih delovnih skupin, ki se bodo sestali v vlogi kandidacijskih konferenc, dobro prisluhnete sindikalnim delavcem, ki bodo vodili te sestanke, in pa članom volilnih odborov na voliščih, ki bodo pojasnjevali kako volimo. jyj. Kralj S POSVETOVANJA O DRUŽBENI PREHRANI Pretekli mesec je poslovna skupnost za družbeno prehrano v SR Sloveniji organizirala seminar za vodje obratov družbene prehrane. Dvodnevnega seminarja se je udeležil tudi naš upravnik Veno Pa-jer. Z njim smo se pogovarjali o novostih s tega seminarja, pa tudi o naših prehrambenih navadah. Kaj je bil namen seminarja? Poleg uvodnega predavanja predstavnika zveze sindikatov Slovenije, ki je spregovoril o namenu organizirane družbene prehrane, so predavali priznani strokovnjaki centralnega zavoda za napredek gospodinjstva — o sestavi jedilnikov, normativov za živila, pomenu prehrambene vzgoje uporabnikov prehrane, predavateljica zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo pa je spregovorila o vidikih prehranjevanja na delovnem mestu. Govora je bilo tudi o higieni v obratih družbene prehrane ter o opremi in prostorih. Ste na seminarju prišli do kakšnega novega spoznanja? V razgovoru je večina udeležencev seminarja, to je upravnikov, ugotavljala, da je čedalje več težav s tem, da so ljudje z dokaj dobro in obilno prehrano nezadovoljni. Na seminarju so bili predlagani količinski normativi, predvsem za meso, precej nižji od sedanjih. Splošna ugotovitev predavateljev je tudi bila, da je precejšen del delavcev nepravilno prehranjenih, že zaradi nepravilnega deleža energije iz posameznih hranilnih snovi v vsakodnevni prehrani. Izrednega pomena je pravilna razporeditev obrokov čez dan. Tako naj bi topla malica bila eden od štirih dnevnih obrokov in v dnevnem deležu udeležena z največ 25% potrebne energije. Vse prevečkrat pa je za marsikoga edini topli dnevni obrok. Poudarjeno je bilo, da imajo obrati družbene prehrane brez potrebe vpeljane tudi točilne mize s sendviči, ker so sredstva namenjena za topli obrok oz. za vzdrževanje potrebne energije med delom. Točilne mize pa, po nepotrebnem večajo režijo teh obratov. Kaj pa delavci, ki jim topli obrok ni všeč. Govorilo se je tudi o takoimenovani »varovalni dieti«. Kakšna in za koga je ta dieta? Ta dieta je namenjena delavcem, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo posluževati rednega toplega obroka, vendar morajo imeti za to zdravniško potrdilo. Obrok pa se z rednim kombinira tako, da ne povečuje režije obrata družbene prehrane. Če je npr. na jedilniku krvavica z zeljem, se pri obroku varovalne diete nadomesti krvavica s kosom govedine, ki ga večina lahko uživa. (Nadaljevanje na 6. strani) Hitrejše raztovarjanje in natovarjanje železniških voz Dne 19. 9. 1981 je začel veljati odlok o obveznem roku, v katerem morajo OZD, ki uporabljajo za prevoz blaga železniške prevozne storitve, razložiti oziroma naložiti blago v šestih urah po prejemu obvestila, da jim je prevozno sredstvo na razpolago na razkladalnem mestu. Ta uvedba je za Predilnico izredno pomembna, kajti z železnico prejmemo okoli 87% vseh dobavljenih surovin in izdobavimo okoli 24% od skupne količine preje. Za neizpolnjevanje zgoraj navedene uvedbe so odrejene zelo stroge sankcije. Z denarno kaznijo od 20.000.— do 50.000.— din je kaznova- na vsaka DO, ki blaga ne razloži oziroma ne naloži v šestih urah po prejemu obvestila, da ji je prevozno sredstvo na razpolago na nakladalnem in razkladalnem mestu. Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.000.— din pa je kaznovana tudi odgovorna oseba v OZD, ki stori ta gospodarski prestopek. S POSVETOVANJA O DRUŽBENI PREHRANI (Nadaljevanje s 5. strani) Doslej pri nas ni bilo dosti takšnih potreb in smo jih reševali s hladnimi obroki. Če pa se bo pokazala potreba in bo komisija za družbeno prehrano predlagala, bi bilo varovalno dieto možno uvesti tudi pri nas. Za tiste, ki so jo potrebni, ne za tiste, ki ne jedo vsega od kraja. Na seminarju ste prejeli tudi knjigo »Jedilniki za obrate družbene prehrane«. So v njej uporabne novosti za naš obrat? Že v uvodu, v načrtovanju prehrane obravnava knjiga fiziološke in prehranske potrebe organizma. Navaja, da so raziskave pokazale, da so potrebe odraslega človeka odvisne predvsem od spola, teže, starosti, vrste in pogojev dela. Na podlagi tega je izdelana tabela, ki izkazuje priporočene tabele kalorij, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, glede na vrsto dela, na dan. Po tej tabeli bi lahko naše delavce v grobem razporedili v tri skupine glede na dela, ki jih opravljajo: :— na lahka, srednje težka in težka dela, pri katerih je potreba po kalorijah zelo različna. Kako potem uravnavati prehrano za posamezne skupine? Lahko že z manjšimi porcijami za delavce na lažjih delih, pa tudi z zavestno odpovedjo npr. kruha, kar bi bilo v korist njihovega zdravja. Več bi morali tudi vzgajati delavce in jih opozarjati na pravilno prehrano, npr.: s parolami v menzi, z navedbo kalorij pri posameznem obroku, in podobno. Kakšni so predlagani jedilniki? Večji del teh že pripravljamo, le da so predlagane porcije manjše, z manj mesa. Nekaj pa je tudi novih predlogov, predvsem iz domače slovenske in jugoslovanske kuhinje. V naši kuhinji uporabljamo še veliko manj na pol pripravljenih jedi in ekstraktov, kar je bodočnost družbenih obratov prehrane, in še bolj uporabljamo pripravo jedi po načinu naših babic. Boste nove jedilnike uvajali? Postopoma jih bomo uvrščali med sedanji izbor toplih obrokov. Vendar naši delavci odklanjajo predvsem brezmesne in zelenjavne jedi, čeprav jih strokovnjaki zelo priporočajo. Zelo priporočajo tudi ribe, po katerih naši delavci tudi ne segajo radi, čeprav pripravljamo boljše in dražje vrste. Kot primer novega predloga smo pripravili sataraš, odziv delavcev pa je bil slab. Ali nameravate v prihodnje vpeljati tudi kakšne novosti v opremi kuhinje? Kuhinje že petnajst let nismo posodabljali, čeprav so se v tem času pojavile na trgu bistvene tehnične izboljšave. Malo smo odlašali zaradi tega, ker nismo vedeli, če bo menza v bližnji prihodnosti premeščena. Sedaj, ko je to že bolj znano, bomo predlagali komisiji in delavskemu svetu posodobitev kuhinje. Možno bi bilo prebiti steno, ki loči kuhinjo od jedilnice in tam namestiti pulte s posodami za hrano in organizirati linijo za izdajanje toplih obrokov. Nabaviti bi bilo treba stroj za pomivanje posode in preurediti kanalizacijo. M. K. Da bi preprečili kakršnekoli zastoje pri skladanju in nakladanju, bomo morali uvesti dežurno službo pri transportu tudi ob nedeljah, obnoviti bomo morali vse viličarje oz. avtokare. Zelo pa nam bo olajšalo delo, ker bo železnica uvedla novi tir za Matrez, tako da ne bo več tako dolge transportne poti. V. S. PLAČANE ŽELEZNIŠKE STOJNINE lesec leto 1980 leto 1981 januar 5516 din din februar 11278 " 5174 " marec 792 " 55556 " april " 1015 " maj 10854 " 50428 " junij 21894 " 20755 " julij 21255 " - avgust 8588 " 20855 " september Da bi kar najhitreje raztovorili železniške vozove so transportni delavci naložili bale kar na razkladalno rampo. Bilo pa jih je izredno veliko, tako da so bila nekaj časa zatrpana garažna vrata. Ne da se pomagati. V takšnih primerih bo treba malo potrpeti. TEDEN VARSTVA PRED POŽAROM Požarna stihija v nekaterih delovnih okoljih že ogroža stabilizacijska prizadevanja in socialno varnost delavca. Malomarnost, neodgovornost, nepoznavanje varnostnih ukrepov so tisti vzroki, ki puščajo za seboj pogorišča in bedo. Požari najrazličnejše vrste povzročijo naši družbi vsako leto ogromno materialno škodo. Prav tako uničujejo naravno bogastvo, gozdove in v mnogih primerih terjajo tudi človeška življenja. Poglejmo samo dnevne časopisne stolpiče na tistih straneh, kjer poročajo o izrednih dogodkih, nesrečah in podobno. V pomladanskih mesecih smo lahko brali in gledali televizijo, kako velik požar je bil v Ljubljani, v javnih skladiščih. Verjetno vemo vsi, da je pri vsakem tako velikem požaru potrebna solidarnostna pomoč, ki jo vsi občutimo. Zato nam ne sme biti vseeno, kako ravnamo kadar zapustimo stanovanje, prostore v službi. Ali smo se vprašali kje je nameščen gasilski aparat? Ali ga znamo pravilno uporabiti? Da bi dosegli tako raven, moramo vsa naša prizadevanja usmeriti v vzgojo človeka v vseh obdobjih njegove starosti. Seznaniti ga moramo z nevarnostmi in posledicami požarov, ga oborožiti z znanjem in zaupanjem v prepričanju, da sta varnost pred požarom ter pravočasno in strokovno ukrepanje tisti človekovi vrednoti, ki pomembno prispevata h krepitvi naše družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Tudi v naši delovni organizaciji se srečujemo s številnimi zanetki požarov, ki jih je bilo v lanskem letu 29. Z ukinitvijo četrte izmene predpredilnice so se tudi požari v naši delovni organizaciji zmanjšali za skoraj polovico, ker ima remont več časa za popravilo strojev in čiščenja. To pa nas ne sme uspavati. Požari po oddelkih in dnevih: dne 22. 5. ob 4.50 uri — čistilnica I. linija; 3. 3. ob 3.30 uri — predpre-dilnica mikalnik št. 2; 10. 4. ob 4.20 uri — pred-predilnica zatezalka Platt; Kratek stik v kabelskem vodniku sesalca povzročil vžig bombažnih pramen v raztezalkinih loncih Tretjega oktobra je bila delovna sobota. Proizvodni oddelki so obratovali do 13. ure. Popoldanska in nočna izmena je bila prosta. Remontna in čistilna skupina je čistila v bombažni predpredilnici šesti flye-jer (krilni stroj). Ostali stroji so enakomerno brneli. Posluževalke strojev so že nekoliko utrujene za stroji premišljevale kako bodo preživele konec tedna. Ob 11. uri, dve uri pred koncem izmene, prihiti dežurni gasilec k meni v pisarno in pove, da je nastal v predpredilnici za-netek požara. Gorela so bombažna pramena v raztezalkinih loncih. S hitrim posredovanjem se zanetek ni prenesel na oko- Na kablu je dobro viden preboj gumiranega kabla GG/J 3 x 2,5 M? 19. 5. ob 6.50 uri — pred-predilnica mikalnik št. 31; 31. 5. ob 8.35 uri je začelo goreti v komori Melanžirnice sintetičnih vlaken; 23. 7. ob 23.45 uri — pred-predilnica mikalnik št. 6; 12. 8. ob 0.30 uri — pred-predilnica flyer št. 1; 1. 9. ob 24.00 uri — predpre-dilnica mikalnik št. 13. Dne 8. 9. ob 12. uri je začelo goreti na stroju št. 60 v predilnici II. Ker je ogenj potegnilo v pnevmafil in zračnike so iskre letele po strehi predpredilnice. Hitra intervencija delavcev v oddelku je požar zadušila. Zaradi čiščenja kanalov je oddelek stal 2 uri. Dne 16. 9. ob 18.30 uri pred-predilnica Platt raztezalka št. 4; 12. 9. ob 23.00 uri česalnica. Česalni stroj št. 2. Iz razpredelnice je razvidno, da so požari nastali večinoma ponoči, in to v jutranjih urah, ker je delavec že manj pozoren pri svojem delu. Tudi občinska gasilska zveza je dala pismena navodila vsem društvom, kaj in kako naj organizirajo preventivno službo na svojem terenu. lico ali skozi rešetke v odsesalne kanale klimatskih naprav. Za delavca čistilne skupine, ki sta se »najedla dima« priskrbim pakirano mleko in odidem v predpredilnico. Ob prihodu v oddelek takoj duham vonj po tlečem bombažu. Na koncu šestega flyerja še stoji čistilna skupina in odstranjuje posledice zanetka. Ob stroju zagledam sesalec in osem loncev iz katerih so odstranili vrhnjo plast raztezalkinih pramen. Vodja čistilne skupine pove, da so na flyerju s sesalcem očistili na zadnji strani stroja bombažni prah. Ko so hoteli odstraniti prah še na prednji strani je pri priključnem vtiču kabla vrglo iskre na bližnja lonca s prameni. Pri gašenju zanetkov se vedno učimo. Zato odhitim k uredniku Litijskega predilca, da bi prizorišče zanetka požara fotografiral. 30 minut po zanetku požara sva z Maticem skušala rekonstruirati nastanek zanetka. Ko je Bojan dvignil pramen iz lonca so zagorela v sredini. Kako je prišlo do zanetka v sredini lonca, na katerega ni nihče računal? Ob kratkem stiku je verjetno iz kabla odletela iskra skozi obrobljen odprti držaj, ki je v sredini dolžine lonca. Bojan je pohitel po prevozno kad z vodo v katerega so namočili in odpeljali tleča pramena. Šele zunaj pred mehanično delavnico so pregledali in pogasili vsa pramena. Iz opisanega zanetka se posluževale! strojev in ostali delavci lahko marsikaj naučimo: — pred uporabo sesalca skrbno preglejmo kabelski priključek, če ni pri vtiču obrabljena izolacija; — po končanem gašenju skrbno preglejmo gorljive predmete in material v neposredni okolici, da se prepričamo, da je odstranjena vsaka tudi najmanjša nevarnost za razširitev požara, ki nastane, če ni odstranjeno tudi zadnje žarišče zanetka. Ob 13. uri je obrat predpredilnice obmiroval. Dežurni ga- silec običajno po končani izmeni ob sobotah zaklene dohodna vrata. Ali bi pravočasno odkrili in tudi pogasili ogenj, če bi zagorela pramena v popoldanskem ali nočnem času? Ob gašenju zanetka moramo pohvaliti gasilce, ki so požrtvovalno pogasili zanetek. Pri gašenju se je odlikovala posluževalka na devetem flyjer-ju NADA HANDANAGIČ. ki je požrtvovalno odstranjevala goreča pramena in tudi remontna skupina z ostalimi poslu-ževalkami flyerjev. Franc Lesjak varn. ing. Šele zunaj, pred mehanično delavnico so pogasili vsa pra- NEZGODE V SEPTEMBRU Na poti na delo je Mariji Tori, predici, na mokri cesti pred savskim mostom spodrsnilo. Zaradi obutve (natikači) in ker je imela polne roke (torbica, dežnik),, je padla po asfaltni cesti in si poškodovala koleni obeh nog. Ko je Anica Knez, posluževalka česalnih strojev, prišla zjutraj na delo, je v garderobi stopila na mokra, oziroma vlažna tla in si poškodovala stopalo leve noge. Transportni delavec Janez Gorišek je postavljal kontejner z rampe sukalnice na tla. Pri tem mu je kontejner zdrsnil in mu padel na palec desne noge in mu ga poškodoval. Na vojaških vajah štabov teritorialne obrambe Ljubljanskega območja si je Andrej Kralj, direktor finančnega sektorja, pri kondicijskem treningu poškodoval mišico leve noge. Rudi Zupan daje zadnja navodila gasilcem-tekmovalcem. Start! Vsak pozna svojo nalogo. Tekmovanje gasilskih desetin ob 95. obletnici Operativni štab je ob priliki proslavljanja 95-letnice tovarne organiziral tekmovanje gasilskih desetin in sicer v polaganju cevovoda na 105 m, z zbijanjem tarče. Tekmovanja se je udeležilo 10 desetin. Vsa moštva so pokazala, da dobro obvladujejo polaganje in spenjanje cevi. Tudi časi dokazujejo, daje bil boj za vrh zelo trd, saj si drugo mesto delijo kar tri ekipe z le sekundo slabšim časom kot zmagovalna — ekipa 2. izmene predpredilnice. Tudi ob tem tekmovanju se je pokazalo, da ima hidrantsko omrežje preslab pritisk, tako da smo morali prestaviti tarče za zbijanje iz 10 na 5 m oddaljenosti 'od ročnika. Čimprej bi bilo treba ugotoviti vzrok za tako porazen tlak vode v hidrantnem omrežju. Ob tekmovanju se je pokazalo, da bi bilo v prihodnje bolj precizirati propozicije in jih objaviti v tovarniškem glasilu ali pa ob progi postaviti več sodnikov oziroma časomerilcev. Nekajkrat je prišlo do sporov predvsem okoli tega ali so bile cevi izven metrskega pasu ali ne. Vendar so tekmovalne propozicije jasne — za vsako skreni-tev izven metrskega pasu sledijo kazenske točke. Tekmovanje je bilo tako tekmovalnega, še bolj pa požarno-preventivnega značaja, kajti zavedati se moramo, da bi vsak večji požar v delovni organizaciji pomenil katastrofo, ki se ji pa lahko izognemo le s preprečevanjem zanetkov požarov, oziroma takojšnjim gašenjem še manjših zanetkov. To pa lahko opravijo le gasilsko izurjeni člani delovne organizacije. Ta vaja je bila le del preventivnega delovanja. Še bolj važno pa je, da se vsak član kolektiva na svojem delovnem mestu oz. v delovni organiza- Bliskovito polagajo cevi na določen, 1 meter širok, označen pas. ciji neprekinjeno izobražuje iz varstva pred požarom tudi z obiskom gasilskih vaj in deluje tako, da do požara ne pride, oziroma da uspešno in pravilno ukrepa ob zanetkih. REZULTATI TEKMOVANJA GASILSKIH DESETIN 1. mesto — ekipa 2. izmene predpredilnice — 58 sekund; 2. mesto — s časom 60 se- - - _ kund si delijo: 3. izmena & ni minilo 40 sekund, že hitijo proti cilju. predpredilnice 1. izmena predilnice in sukalnice remont II; 5. mesto — s časom 61 sekund si delijo: ekipa meh. in elektro delavnic 1. izmena predpredilnice; 7. mesto — remont I — 62 sekund; 8. mesto — 3. izmena predilnice in sukalnica 65 sekund; 9. mesto — zunanji transport — 76 sekund; 10. mesto — 2. izmena predilnice in sukalnice 84 sekund. Andrej Krhlikar Prednostna lista za oddajo stanovanj v prvi polovici prihodnjega leta Prednostna lista, ki je bila objavljena, velja do 31. decembra 1981. Na podlagi te prednostne liste bomo oddali vsa stanovanja, ki bodo za oddajo v tem času. Prednostna lista, katere razpis objavljamo, pa bo veljala od 1.1. do vključno 30. junija 1982. V skladu s to prednostno listo bomo oddajali vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v tem obdobju. Ker še niso znana sredstva, ki bodo namenjena za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev v letu 1982, vas bomo o nakupu teh naknadno obvestili, če bodo stanovanja sploh v prodaji, kajti z gradnjo na Maistrovi ulici še niso pričeli, ker delovne organizacije niso prijavile potreb po stanovanjih, zaradi pomanjkanja denarja za nakup. Investitor gradnje stanovanj bo stanovanjska skupnost, zato si mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti ustrezno potrdilo, da ima finančna sredstva za gradnjo zagotovljena. Stanovanjska skupnost bo morala dobiti garancije tudi od organizacij združenega dela, ki bodo v skladu s planom reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev kupile stanovanja. Toda kot rečeno, delovne organizacije garancij v roku, ki je potekel 15. septembra 1981, niso predložile, zato še ne vemo kdaj bodo pričeli graditi. Obveščamo vse interesente, da je v razpisnem roku potrebno predložiti tudi vso dokumentacijo (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo o številu družinskih članov, potrdilo o OD za leto 1981). Za vsa stanovanja, ki so ocenjena z več kot 50 točkami (mišljen je točkovni sistem, s katerim so ovrednotena stanovanja in je bil sprejet z odlokom občinske skupščine 1973. leta), je potrebno vplačati finančno soudeležbo v skladu s 39. členom samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija. Odbor za stanovanjska vprašanja bo objavil osnutek prednostne liste, na katerega imajo delavci pravico vložiti pismene pripombe, v roku 8 dni po objavi, odboru za stanovanjska vprašanja predilnice Litija. Po obravnavi pripomb bo odbor za stanovanjska vprašanja sestavil prednostno listo, na katero bo možno vložiti zahtevek za varstvo pravic na DS delovne organizacije, najkasneje v roku 30 dni. Ko pa bo prednostna lista pravnomočna, na oddajo stanovanj ne bo možno vložiti zahtevka za varstvo pravic. Ker prednostno listo sestav-' ljamo ločeno za sobo ali garsonjero, enosobno in trosobno stanovanje, se mora prosilec o tem pred prijavo na razpis odločiti, kajti odbor za stanovanjska vprašanja kasnejših sprememb ne bo upošteval. Zato še enkrat opozarjamo, ne zamudite in se ponovno prijavite na razpis, kajti starih prošenj odbor za stanovanjska vprašanja ne bo upošteval, prav tako tudi ne bo upošteval zdravniških potrdil, ki so starejša od dveh let, kot tudi ne drugih potrdil, ki bodo predložena po razpisnem roku. Prijave sprejema tov. Vlasta Grom v kadrovsko splošnem sektorju predilnice Litija, do vključno 13. novembra 1981. Knjiga gostov v Fažani. Da se ne bi preveč mučili s pisavo na sliki, smo besedilo natisnili še pod njo. V knjigi piše: »Kak sem jo najde), tak sem jo pustil.« No, prikolico je pustil v zelo slabem stanju. Inventura v počitniškem domu Kot vsako leto je bil tudi v letošnjem letu, po končani sezoni, opravljen popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v počitniškem domu v No-vigradu in v počitniških prikolicah v Runkah in Fažani. Osebje v počitniškem domu se je na popis pripravilo, poskrbeli so, da je delo inventurne komisije potekalo nemoteno. Še posebno so bili člani inventurne komisije navdušeni nad popisom drobnega inventarja in osnovnih sredstev v kuhinji in točilnici. Material za popis je bil pripravljen, predmeti, ki so bili pokvarjeni ali nerabni že pripravljeni za izločitev, za kar gre največ zaslug glavni kuharici in upravniku. Vse drugače pa je v hišicah. Inventarja sicer ne primanjkuje, razen ležalnih stolov, ki so se med sezono uničili oz. zlomili. Opazna pa je bila neodgovornost posameznikov pri uporabi hišic (nočne svetilke, vtičnice, vzmetnice jogi . . .). Pri popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v počitniških prikolicah, pa so bili člani popisne komisije razočarani. Primanjkovalo je drobnega inventarja, prikolice pa niso bile zadovoljivo pospravljene, če izvzamemo morda 2 od šestih. Vsi, ki letujemo v počitniškem domu v Novigradu ali pa v prikolicah, se moramo zavedati, da je počitniški dom naš, da so osnovna sredstva, kot tudi ves ostali inventar, naša. V kolikor bomo hoteli še naprej prijetno preživeti dopust ob morju, v našem počitniškem domu, bomo morali bolje paziti na čistočo kot tudi na sredstva. Poostriti bomo morali tudi kontrolo nad uporabniki počitniških prikolic v Fažani in Runkah, kajti odnos nekaterih je skrajno neodgovoren. Zavedati se moramo, da moramo hišico kot tudi prikolico zapustiti v takšnem stanju, kakršno želimo sprejeti. V vsaki prikolici pa je tudi knjiga gostov, v katero se morajo vpisati vsi gostje. V knjigo je potrebno vpisati poleg ostalih podatkov tudi v kakšnem stanju si prikolico našel in v kakšnem si jo zapustil . . . Prišli: 1.9.1981 Marjan POTI-SEK, Šmartno, Lupinica 2, čistilna kolona predilnice bombaža; 1. 9. 1981Jožica POGAČAR, Litija, Zgornji Hotič 13, počitniški dom; 1.9.1981 Stanislav ČRNE, Šmartno, Ustje 4, kadrovsko splošni sektor. Odšli: 5. 9. 1981 Jože ČOZ, Šmartno, Bukovica 3, predpredilnica 1. izmena, smrt; 12. 9. 1981 Nada LOVRIČ, Litija, Ul. Luke Svetca 3, po- PRIŠLI čitniški dom, potek delovnega razmerja za določen čas; 12.9.1981 Josip LOVRIČ, Litija, Ul. Luke Svetca 3, počitniški dom, potek delovnega razmerja za določen čas; 12. 9. 1981 Jožica POGAČAR, Litija, Zg. Hotič 13, počitniški dom, potek delovnega razmerja za določen čas; 17.9.1981 Breda POVŠE, Zagorje, Cesta zmage 17, su-kalnica efektnih sukancev, po- - ODŠLI tek delovnega razmerja za določen čas; 15. 8. 1981 Janko BREGAR. Litija, Ponoviška 11, čistilnica 1. izmena, izključitev; 29. 9. 1981 Sanija TURSU-NOVIČ, Trbovlje, Kolodvorska 16, predilnica sintetike 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke; 30. 9. 1981 Velid SEFERO-VIČ, Litija, Trg na Stavbah 4, predilnica, potek delovnega razmerja za določen čas; 30. 9. 1981 Amalija JANEŽ, Litija, Ul. 25. maja 4, su-kalnica 3. izmena, upokojitev; 30. 9. 1981 Angela KOPAČ, Litija, Prvomajska 3, čistilnica odpadkov, upokojitev; 17.9.1981 Senada HUSA-NOVIČ, Trbovlje, Kolodvorska 21, predilnica sintetike 3. izmena, izključitev; V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 9. 1981 zaposlenih 1033, od tega 699 žensk in 334 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 13 mladoletnih oseb. M. ŠRAJ S KOLESOM V PRAGO Gremo v Prago! Ta misel se nam je vrtela v glavi vse od lanske jeseni dalje. Pozimi je vse to nekako lebdelo v zraku, spomladi pa so začele padati že konkretnejše odločitve kot naprimer: »Dečki, začnimo zbirati denar ali pa, na kolesa, da bo kondicija!« Tako smo se skoraj celo pomlad vsak dan vozili s kolesom na Bogenšperk, včasih tudi po dva-trikrat na dan, obenem pa smo tudi veliko diskutirali o tem našem cilju, ki se nam je zdel »kar zahteven«, saj smo bili do sedaj vajeni le potovanj, tam nekje, do 600 km. Konec junija smo imeli prvo, resnejšo enodnevno preiskuš-njo, turo Šmartno—Bohinjsko jezero—Šmartno, sredi julija a še dva in pol dnevno turo martno—Zagreb—Omišalj— Šmartno. Svojo kondicijo in voljo smo tako dobro preizkusili, denarja smo imeli tudi že nekaj, kolesa so bila utečena in strokovno pregledana, rezervni deli nakupljeni, bisage za prtljago izdelane (še najbolj so nam bile všeč prazne), pot na zemljevidu začrtana. Na avtokarti ni bilo opaziti nobenih »klancev«, kar nam je še bolj dvigalo moralo, tako smo po kratkotrajnih končnih pripravah v nedeljo popoldne, drugega avgusta, kolesarji Simon, Mare ih Stane veselo zajahali svoje »konjičke« in se polni nepričakovanih pričakovanj podali na pot pod geslom: »Praga pada!« Na začetku smo imeli malo težav s prtljago. Nenavajeni tako težke prtljage smo se počutili na kolesu nekoliko nestabilni, po nekaj deset kilometrih pa teže prtljage nismo več toliko čutili, poznalo se je samo še pri potiskanju na pedala. Že prvi dan nas je presenetila huda vročina. Pri vožnji navkreber smo se dobesedno kopali v lastnem znoju. Pot nas je vodila čez Velenje do Dravograda, prespali smo v šotoru, malo pred mejnim prehodom Vič. Zjutraj smo v Dravogradu nakupili hrano in še nekaj drugih manjkajočih potrebščin, ker smo pač mislili, da je v Avstriji vse veliko dražje. Na meji so nas cariniki malo začudeno gledali in spraševali kam smo namenjeni. Nam seveda še na misel ni prišlo, da bi povedali čisto po pravici, ker smo se bali natančnejšega pregleda. Na avstrijski strani je bilo vse še bolj lagodno in že nas je pozdravljal napis: »Will- kommen in Karnten.« Sami pri sebi smo si govorili: »Bomo videli če je res tako!« Pozneje smo ugotovili, da ta napis velja predvsem za tiste s polnimi žepi, revežev pa sploh nimajo preveč v čislih. Vendar pa cene niso pretirane. Kar kmalu smo ugotovili, da mi tako hitro dvigujemo cene, da nas niti avstrijske banke ne dohitevajo. »To je politika«, smo si govorili. Popoldne smo prispeli v Zeltvveg, mesto, ki je znano predvsem po dirkah za svetovno prvenstvo formule I. Mesto samo ni nič posebnega, kamor pogledaš reklame, tako za dirko, ki je bila potem čez štirinajst dni kot tudi za drugo potrošniško blago. Reklame te kar vlečejo, še bolj, ker nimaš denarja. Pozno popoldne se je začelo kisati vreme, začel je pihati tako močan veter, da smo v prvi prestavi res komaj poganjali pedala in ravno smo se tako »privlekli« do prve gostilne v Št. Michaelu že je začela padati toča, debela kot jajce. Kaj bi bilo, če nas bi to ujelo na prostem. Toča je kmalu prenehala padati, krenili smo naprej, toda že kmalu je začelo deževati tako, da smo se bili prisiljeni utaboriti kar v obcestni avtobusni postaji v vasi Stadlhof. Vsi, še navajeni domačega udobja, smo se kar malo zgrozili nad pogoji, ki nam jih je nudila narava. Skuhali smo si juho, potem pa smo se rahlo nejevoljni spravili v spalne vreče. Sam sem pogrnil polivinil pod klop v avtobusni postaji in kar kmalu zaspal, Mare in Simon pa sta spala kar sede na klopi. Zjutraj so nas domačini, ki so hodili na avtobus malo začudeno gledali, rekel pa ni nobeden nobene, dež pa je padal tja do druge ure popoldan. Bili smo že lačni, čakal pa nas je tudi prvi prelaz, 1211 m visoki Prabichl. Rahlo utrujeni od slabo prespane noči smo se zagrizli v klance, kateri so imeli ponekod tudi do 20% nagib. Tu šele pridejo prav do izraza močni avtomobili. Klanec, da svoje otovorjeno kolo komaj rinem navkreber, avto pa »šib-ne« mimo mene kot puščica in za nameček v najbolj strmem delu prestavi v višjo prestavo, na vrhu kar malo poskoči in že ga ni več. Presenetila nas je tudi zelo čista in negovana narava, nikjer ob cesti nobenih smeti, pri nas najdeš v vsakem gozdičku kakšen kup smeti, travniki so zelo skrbno pokošeni, po strminah pa so pašniki. Živina Posnetek pred glavnim mestom — PRAGO. se pase po taki strmini, da bi se moral še človek privezati. Iz vseh strani pa so se v dolino, kot bele lise, vili bistri potočki. Tudi ceste so nekaj posebnega. Namesto da bi jo vsekali v skalo, so jo postavili na stebre in ves čas se pelješ kakor po mostu. V Hieflau, majhnem mestecu ob reki Enss, ki ni večje od Šmartna, nas je presenetila trgovina z avtomobili. »Mesto kot Šmartno pa ima prodajalno avtomobilov Toyota«, smo se čudili. Kakšni ekonomisti pa so Avstrijci, da postavljajo trgovine v take kraje smo se spraševali. Prespali smo malo pred Altemmarktom v šotoru, ki smo ga postavili ob cesti, zjutraj pa smo se po ozki dolini reke Enss odpravili proti Steyr-ju, cilj pa nam je že bila Češkoslovaška. Steyr—tisočletno,lepo urejeno mesto, znano pri nas predvsem po istoimenskih traktorjih, ima kot vsa druga stara avstrijska mesta svoj značilen trg na katerem prodajajo zlasti spominke, ki pa so seveda za 100% dražji kot v trgovinah, ki so izven mestnega trga. Donavo smo prestopili malo pred Mauthausnom, kjer je bilo med vojno veliko koncentracijsko taborišče. Od daleč smo videli spomenik žrtvam, potem pa smo usmerili pogled proti Češki. Na poti po Avstriji smo srečevali kolesarje, prav tako otovorjene kot mi. Žanimivo je, da to niso samo mladi ljudje, ki so polni moči ampak tudi starejši, po oceni okoli 50—60 let. Videli smo vnuka in starega očeta kako počasi napredujeta s svojimi kolesi, to pa je seveda tudi neke vrste dokaz, da dolge ture lahko prevozijo tudi starejši seveda z upoštevanjem pregovora: »Počasi se daleč pride.« V Kamniški Bistrici smo, pred časom, srečali 76-letnega kolesarja, ki je z navadnim kolesom porabil iz Ljubljane dve uri. Rekel je, da bi kolesaril še več, če bi našel sebi primerno družbo. Tako smo se počasi vendar vztrajno približevali avstrijsko-češkoslovaški meji in sicer po pokrajini, ki smo ji nadeli strokovno ime »gor-dol«, to pomeni, nekaj časa voziš navkreber potem navzdol in spet navkreber itd., samo ravnine ni nikjer. Posebnost tega dela Avstrije so bile še graščine. Zdelo se nam je, kot da smo v 18. stoletju. Na meji ni bilo nič posebnega, jaz sem pričakoval vsaj tanke in oklepna vozila, pa o tem ni bilo ne duha ne sluha. Na češkoslovaški meji smo sicer brez potrebe čakali eno uro v pričakovanju, da nas bodo »totalno« pregledali, oni pa so se komaj zmenili za nas. Prespali smo v Kapljicah, hotelu, katerega posebnost je bila kopalnica. Iz pipe je izmenično tekla mrzla in vroča voda, tako da sem na podlagi izkušenj kaj kmalu gotovil, da je najbolje, če se umijem kar z mrzlo vodo. Po dolgem času smo spet spali v pravih posteljah. Prva značilnost, ki smo jo opazili, so bile nizke cene. Mare se je počutil pravega »šefa«. Finance smo imeli urejene tako, da je ves denar imel eden. V Avstriji je finance vodil Simon, na Češkem pa je to doletelo Ma-reta. To ga je bilo užitek gledati, vedno je kupoval najboljše, kar je mogel dobiti. Mare pa je tudi dobrega srca. Včasih je dal več napitnine, kot pa je vse skupaj dejansko stalo. Videti je bilo, da so natakarji že kar navajeni na visoke napitnine od tujcev, saj ob tem niso kazali kakšnega velikega veselja. Okoli popoldneva smo prispeli v Češke Budejovice, glavno mesto južne Češke. Ustavili smo se v glavnem parku in se podali na lov predvsem za hrano in pijačo. Jedli smo izredno dobre torte vseh vrst in pili pivo, ker druge dobre pijače menda sploh nimajo. Popoldan smo se po veliki vročini in cesti »gor- dol« odpeljali proti Taboru za katerega se spomnim samo, da ima tako tlakovane ceste, da se počutiš kot bi sedel na vibratorju. Proti večeru smo prišli do Benešova, kjer smo prespali v kampu za tujce. Bilo je že vse zasedeno, ker pa je upravnica opazila, da smo Jugoslovani smo vendarle dobili prostor. Opazil sem veliko previdnost ljudi, nekakšno konspiracijo. Cehi gredo lahko le vsakih pet let v eno od zahodnih držav, pri tem pa dobi vsak lahko za okoli 4.000,00 din deviz, to je pa seveda zelo malo, zato dosegajo devize pri njih na črni borzi zelo visoko vrednost. Njihova valuta so krone. Avtomobil Škoda stane od 50—60 tisoč kron, delavec zasluži od 3—5 tisoč, direktorji pa okoli 7 tisoč kron. Osnovna živila so tudi za njih poceni, vse kar je pa uvoženo pa je trikrat dražje. Hiše so pretežno pritlične, vendar lepo urejene. V manjših mestih ni veliko novih zgradb, tako da sem takoj opazil kontrast — na eni strani mesto s starejšimi stavbami, na drugi strani pa nova, moderna tovarna. Posebnost Češke so tudi jezera. V vsaki kotlinici je mlaka ali pravo jezero, ki je primerno za kopanje. Voda sicer tudi pri izvirih ni kvalitetna zaradi nizke podtalnice, zato pa so ljudje toliko boljši. Namesto vode ti ponudijo pivo ali oranžado, tako da nikoli ne ostaneš praznih rok. Čisto drugače kot v Avstriji! V petek, 7. 8. 1981 pa smo prispeli na dolgo pričakovan cilj — Prago ali po češko » PRAHA«. Pri znaku »Praha« smo se slikali in primerno času in kraju tudi veselili. Veselje pa nas je kmalu začelo minevati. Velika vročina, slabe in z velikimi kockami tlakovane ceste po starem delu Prage, pa tudi sama velikost mesta, so nam vzele vse veselje. Po krajšem iskanju smo le našli center starega dela mesta z železniško postajo, muzejem pred katerim stoji znani kip sv. Vaclava na konju, potem pa smo začeli iskati primerno restavracijo in zašli v Plzensko, kjer smo srečali tudi študente iz Zagreba. Ti so prišli tja z vlakom in sicer predvsem zaradi uživanja in zapravljanja denarja. Taki pridejo tu na svoj račun!? Mi smo se proti večeru že začeli poslavljati od Prage, ki je v primerjavi z našimi mesti izredno veliko, tako da potrebuješ najmanj en teden, da si ga vsaj malo ogledaš. Naš cilj je sedaj postala ZR Nemčija. Na poti iz Prage smo imeli prvo večjo okvaro. Pokvaril se je ležaj na prednjem Maretovem kolesu. Na presenečenje nas vseh so nam spet pomagali Čehi. Po- Sedemindvajset kilometrov neprekinjenega vzpenjanja! Takšnega klanca se seveda z našimi otovorjenimi kolesi ne da drugače premagati kot peš, ob tem pa moraš še krepko potiskati svoje otovorjeno kolo. Na začetku še z veseljem opazuješ prekrasno pokrajino, počasi pa te vse mine. V edino uteho so ti znaki, ki kažejo nadmorsko višino, kolo postane vse težje, višina čedalje počasneje narašča, cene v obcestnih restavracijah pa seveda naraščajo precej hitreje. Na vrhu smo že rutinsko napisali kartice, se slikali potem pa zaradi mraza in bližajoče se noči odbrzeli v dolino proti Heiligesblutu. Prespali smo v hotelu super A-kategorije — seniku. Tak je bil za nas. Kdor ne preizkusi spati v takih po- gojih, kot smo mi si res ne more predstavljati, kakšno udobje predstavlja senik s senom. Res se ne da opisati! Naš naslednji cilj je bila Jugoslavija. Edino kar je drugje boljše kot pri nas so ceste. Ko smo v Podkorenu prestopili državno mejo smo mislili, da se peljemo po makadamu!? Domov smo prispeli po 12 dneh, in 1500 prevoženih kilometrih. Na koncu smo ugotovili, daje Praga veliko bližje kot smo si to prej mislili. — Štiri dni, pa ste tam!? Ali ste že kdaj pomislili, da bi šli lahko na dopust s kolesom. Malo aktivne rekreacije čez celo leto, pa ne boste več potrebovali avtomobila. Lahko boste potovali s kolesom!!!! Stane Černe Mojster Mare vgrajuje podarjeno pesto na prednje kolo. darili so nam pesto sprednjega kolesa, tako da je bilo potrebno samo zamenjati špice, kar je za neizkušenega kolesarja že kar »malo mojstrstvo«, Mare in Simon pa sta to brez težav opravila. Kolesarjem ki bi se kdaj odpravljali na kakšno daljšo turo izven naše države in bi bili brez »tehnične ekipe. a’la Tof«, bi svetovali, da prej popolnoma razstavijo svoje kolo, ga dobro pregledajo in potem spet sestavijo. Če bo kolo potem boljše, lahko gredo na kakršno koli turo. Kolo je zelo občutljivo, še posebno če ga nespametno obremenjuješ. Čehi za podarjen del seveda niso nič marali, čeprav jim je Mare velikodušno ponujal tako dinarje, marke, krone in šilinge. Bil je »šef« to moram priznati. V nedeljo smo prispeli v Pas-sau (ZRN) in jo tudi na brzino popihali v Avstrijo, saj so bile cene »astronomske« v primerjavi z našimi, kaj šele češkimi, katerih smo se ravno dobro navadili. Mesto leži ob sotočju reke Donave in Inn in je znano po največjih orglah na svetu, ki stojijo v prekrasni cerkvi, tam nekje iz obdobja baroka. Po izredno burni noči, celo noč je padal dež, šotor je puščal vodo na vseh koncih, tako da smo spali kar v lužah, ki so nastajale v šotoru, smo naslednji dan že prišli v Salzburg, turistično mesto. Vsepovsod prodajajo spominke, ki pa seveda sploh niso poceni. Na prvi pogled se mi je zdelo, da Avstrijci živijo samo od turizma. Nimajo morja pa vseeno iztržijo petkrat več deviz kot mi! Avstrijci vedo kaj je turizem! Počasi smo se približali zadnjemu našemu velikemu cilju, gorskem prelazu Hoctor-Gross-glockner, visokemu 2504 m. V glavnem mestu Pragi — pred kipom sv. Vaclava HUMOR V banko plane zakrinkan moški ii zavpije blagajniku: — Roke dol! — Vi mislite verjetno roke gor! gj vpraša blagajnik ,7 Najlepša vam hvala, da ste me opo zorili, pravi ropar. Sedaj šele vem, zakaj se mi do zdaj š noben rop ni posrečil. BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO Meseca septembra je po vsej Sloveniji potekala akcija s tem naslovom. Namen tega je bil, da bi ugotovili koliko, za vožnjo pomanjkljivo opremljenih vozil vozi po naših cestah, in da bi preventivno in vzgojno vplivali na voznike. Kršitelje tokrat niso kaznovali, le opozorili so jih in seveda, morali so do določenega roka odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Vkrajih, kjer imajo za to potrebno opremo, so opravljali natančne tehnične preglede vozil, v Litiji pa take možnosti ni, zato smo se zadovoljili le s pregledom svetlobnih naprav, ročne zavore, gum, opreme pri vozilih, kar se pač lahko pregleda ob cesti. Pri nas je akcija potekala v torek, 29. septembra. Organizator akcije je bil občinski svet na preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pri akciji pa so sodelovali delavci občinske uprave — oddelka za notranje zadeve, postaje milice in AMD Litija. Vozila so ustavljali hkrati na treh mestih: pred lekarno, pred kegljiščem in v Šmartnem ter kasneje še v Gabrovki. Skupno so pregledali 191 vozil od katerih je bilo 150 brezhibnih. Pri 41 vozilih so ugotovili po eno ali tudi več pomanjkljivosti — točneje: 21 vozil je imelo slabe zavore, 6 vozil napako pri krmilnem mehanizmu, 23 vozil slabe gume, pri 31 vozilih pa niso delovale vse luči. Voznike so še povprašali, če uporabljajo varnostni pas. Le malo voznikov je bilo privezanih, večina je odgovorila, da ga uporabljajo na daljših vožnjah, kar 18 voznikov pa je »junaško« odgovorilo, da varnostnih pasov nikoli ne uporablja. Akcija je pokazala, da je precejšnja večina vozil na naših cestah brezhibnih, z vso potrebno opremo, kar je zasluga skrbnih voznikov. Zal pa je še precej vozil z nevestnimi vozniki, ki se ne zavedajo, da s svojimi vozili ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Takim bo potrebno še stopiti na prste. M. M. | w © Kljub modernemu nadvozu še lahko opazujemo takšne prizore. Prečkanje železniških tirov je zares nevarno, posebno zadnja leta, ko vlaki vozijo neprekinjeno, drug za drugim, v obeh smereh v zelo kratkih časovnih razmakih. Ali so res potrebne nove žrtve za opozorilo? IZLET V NEZNANO Planinsko društvo Litija organizira za konec letošnje sezone, 8. novembra 1981, izlet v neznano. Na cilju bo topla malica in veselo planinsko rajanje. Ura odhoda in ostale podrobnosti bodo pravočasno objavljene na plakatih. Prijavite se lahko v prostorih Planinskega društva v Litiji, nad staro telovadnico nasproti Centro-merkurja, vsak torek od 10.—12. ure in četrtek od 16. do 18. ure. Ob prijavi plačate 180.— din za malico. Vsak udeleženec se lahko tudi poteguje za nagrado (svinjsko glavo) s tem, da na listek napiše cilj izleta in to v kuverti, ob prijavi odda. Kuverte bodo odprli na cilju. Kdor bo najbolj uganil, dobi glavno nagrado. Vse informacije dobite pri Štefki Lipužič, proizvodni sektor, int. tel. št. 56. Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec,. Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom.Tisk: I K Gorenjski lisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.