203. številka. Ljobljana, v četrtek 4. septembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, lzimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalni ljudski shod v Šenčurju pri Kranju. 1000 krepkih gorenjskih mož se je zbralo na vrtu za župniščem. — „Slovenec" z dne 1. sept. 1902. Da, zbralo se jih je svetopisemskih 1000, in sicer zbralo na vrtu za župniščem. To pa zato, ker krasni Šenčur ni imel prostora za teh izmišljenih 1000 drugod, kakor pa na farovški greznici. Postavili so tam za oder nekdanjega hinavskega liberalca iz kitajske Šimenge, človeka z dolgim nosom in divjim pogledom, čifutskim cilindrom, farškimi opankami in z vso le njemu lastno neznačajnostjo. Shod. Predsednikom je bil voljen kranjski dekan, dolgonosi, prečastiti gosp. Anton, namreč oni Anton Koblar, ki je v Kranju na semnju prodajal vole, in sicer brez greha, saj si sam sproti odpušča grehe, javno pa lagal v neki cunji, da jih ni prodajal. Kapelan Traven je postavil predsednikom shoda tega moža. Ni nam sicer znano, kako je kapelan prišel do tega in da bi imeli kapelani sploh tako pravico, otvarjati ljudske shode, katere sklicujejo deželni in državni poslanci. Naš kapelan zdel se nam je dosedaj še zadosti pameten človek, a volk v ovčji koži se je pričel vendar le oglašati. Ta človek je hujskal, ne očito, temveč skrivaj, kakor nekdaj farizeji. Na ta shod je privabil s sladkimi besedami one malarje, ki brezplačno z lepodišečimi barvami barvajo poštenim možem hiše. Da so to bratje kakega kapelana, ni nemogoče. Ti junaki so iz one podružnice, o kateri je župnik Miha rekel, da je prepričan, da so liberalci boljši ljudje, kakor klerikalci. Pobiral je biro, obenem pa tudi agitiral za shod. Ta kmetski prijatelj, zraven pa še predsednik posojilnice, je spravljal ljudske žulje v nenasitno bisago, povrhu pa gonil odrte ovčice v Brejčev hlev. Koblar predseduje. Dekan, ki je zelo rad »med živimi«, je čakal že na odru, da izblekne kapelan predlog. Ni še utihnil kapelan, je že otvoril dekan Po Gorenji Italiji. Spomini s pota. 3. Turin. (Dalje.) Razstavni prostor je najkrasnejši, kar si ga more človek misliti za tako svrho. Široke, svetle in zračne planote so dale dovolj prostora za velikanske stavbe, posamezni paviljoni so mično skriti med košatim drevjem mimo pa teče temno zeleni Pad. Z nasprotne strani zre nizdol po rebru hriba razpoložena trdnjavica, ob nji nebroj ličnih vil in palačic. Tu vladata mir in tihota. Le proti večeru začno igrati pred raznimi restavranti in kavarnami majhni orkestri ter grmf iz daljave bobnanje in ropotanje afričanske družbe, ki se producira občinstvu v divjih bojnih plesih in vajah. Afričani in Afričanke v Turinu pa se kažejo v čim najpristnejšem milieuju, zato imajo razsežne originalne kraale ter so tako moški kakor ženske oblečene čim najskromnejše. Italijani so pač nagote vajeni, zato jih tudi črne Eve in črni Adami prav nič ne ženirajo . .. Pod glavnim razstavnim poslopjem zatvornice svoje modrosti. Dolgonosi nekdanji brezverec, bivši liberalec, sedaj pa dedič »med živimi«, je zavzel mesto predsednika in se je že smatral izvoljenim predsednikom v trenutku, ko je videl par rok nad glavami najete ljubljanske fakinaže in kranjskega Skalja, lectarja Sinka, vernega Jegliča, njegovih pobočnikov: klobučarja Ovčjaka, zalagatelja kon-sumnih društev, trgovca Hlebša in šen-čurskih farovskih biričev, katerih osebnosti so pa tako umazane, da niso vredne, da bi jih oblizala barva »Narodne tiskarne«. Koblar, v svesti si predsedniškega dostojanstva, nastopi kakor paša med ja-ničarji. »Dol s Koblarjem! Pereat, Tone! Ali si še med živimi ?a — Pustite ga te hanta! pravi star mož, »naj zija, saj drugega ne zna«. Nasprotna stranka zažene hrup, klici »10.000 kron« pripravili so nekdanjega liberalca ob razum. Mrzlovkin Tone je zijal, kakor bi pričakoval Šuster-šičevega svetega duha. Naposled da besedo dr. Brejcu. Dr. Brejc je bil že takoj pri prvi besedi svojega govora pozdravljen z gromovitimi klici, kakor: Bravo, Šnajderca! »Pojd' fotografirat! Pereat! Dol ž njim!« Žlindra! Umazane roke! Brejc hoče govoriti, a ne more. Ponavljal je prvi del svojega naučenega govora najmanj sedemkrat. Vsaka beseda iz njegovih ust, katere pa zborovalci radi velikega šuma liberalnih udeležencev niso mogli razumeti, je bila psovka ali hujskanje napredni stranki. Ker hujskanja le ni bilo konca, navalili so najeti pobalini, katere so pritirali cerkljanski Kos, ljubljanski Kregar in razni drugi pijače žejni mešetarji na shod. Pričela se je prava rabuka. Brezverni, za vero vneti križarji so porivali pristaše narodne stranke, hoteč jih v svoji surovosti odstraniti iz pozorišča. Mirno so za htevali ti svojih pravic. A nasprotniki so s surovostjo združili še nasilnost. Posebno so se odlikovali: konkurent patra Hijacinta, slavni tovarnar za liberalne zimske kape, Jože Kristane, po domače Ivanov Jože, mož, ki rad laže in se dobro počuti s poje velika in razsežna fontena, kjer brizga in skače, teče in bljuje voda. Razne povodnje vile in povodnji možje obkrožajo male vodopade in vodomete, katere razsvetljujejo zvečer raznobarvni reflektorji ter provzročajo čarobne svetlobne efekte. Razstavni odbor šteje celo vrsto ravnateljev ter tajnikov in nebroj odbornikov, vendar pa se za reklamo ne dela skoraj ničesar. Do Milana sploh ni bilo videti nikakega lepaka. Odbor zastopa mnenje, da je za umetnost reklamsko bobnanje sploh nedostojno ter da se dobra stvar itak dovelj sama priporoča. Razstava je seveda zategadelj dokaj slabo posečena; razen Francozov in potujočih Angležev ni nikogar. Izmed avstrijskih listov je edina dunajska »Reichs-wehr« poslala svojega poročevalca, tako da sem igral ulogo druge bele žurnali-stovske vrane iz Avstro-Ogrske. Akcije, ki imajo nominalno vrednost 200 K, so padle radi slabega poseta že na 30—20 K, a na borzi zato vendar skoraj nihče ne vprašuje po njih. Mnogo-glavni odbor brez iniciative in ignoriranje reklame torej razstavi ni v korist. Vsa razstavna poslopja so zgrajena v najmodernejšem secesionistovskem slogu. Tu so pisane hišice s ploskvimi strehami, sestvom svojega brata, cerkveni basist, mašiner na ženitovanjih in novih mašah, prireditelj romarskih vlakov in redni plačnik denarnih kazni v teh zadevah, ovaduh, trgovec z gobami in s cerkvami, župnikov ljubljenec, načelnik krajnega šolskega sveta itd. itd. Šenčurski organist Korl, pri katerem je pred kratkim časom cerkveni ključar zasačil Marijinega otroka v Evini toaleti; dalje Bunder, čegar živina se prav rada pase po tujih pašnikih, li-tograf (izučen na ljubljanskem Žabjeku); šenčurski tambor, po domače Krašovec; Copatov Šnek in farovška kuharica Micka. Počastimo med drugimi še našega župnika Antona Kukeljna, ki je prodal 30 križev za 30 srebrnikov. Razpust shoda. Klerikalne pijane zverine so se zaganjale v naše može, in skoro bi se bil vnel pravi pravcati tepež. Okrajni komisar, uvidevši ta položaj, vstane raz sedeža in oznani zboro-valcem, da je shod razpuščen. Ker je bil shod razpuščen, razšli so se pristaši liberalne stranke. Kako je prišlo do tega, da se je nadalje zborovalo, nam je uganka. Brejc nadaljuje na to nenavadno hitro svoj govor. Mož ni povedal ničesar stvarnega, ampak psoval v enomer. Bavil se je največ z nezaupnico, katero so mu izrekli na Poljanskem shodu. Da ga boli, je umevno, ker so jo izrekli možje, ki so glasovali zanj, ne taki, ki so glasovali proti njemu. Imeti mora jako občutno kožo, ker ga je ta nezaupnica tako razdražila, da je svojo kožo prišel zdravit v Šenčur, kjer bi mu jo pa bili kmalu izdatneje ustrojili. Pri zaupnici, katero je predlagal dekan Koblar, vzdignilo se je kakih 50 rok. Pripomniti pa moramo, da sta šteli dve za eno osebo. Na koncu njegovega govora so bili liberalci zopet na mestu ter so s »pereat«-klici, žvižganjem in kravjim zvoncem podpisali Brejcu zaupnico. Za Brejcem nastopi dr. Krek, ki je s svojim stvarnim govorom nekoliko ublažil razburjene duhove, med drugim pa tudi zasolil nekaj resničnih lekcij našim srboritim klerikal- nagnjenimi fasadami, krivimi stenami, širokim, nad streho sezajočim stebrovjem, različno zapletenimi dekorativnimi črtami in kačastimi vrezki, jajčastimi okni, okroglimi vhodi in z baroknimi stukaturami. Čudne, fantastične stavbe, kakor v pravljicah, v prvem hipu skoraj komične in smešne hišice! Vse abnormalno, po vsej sili novo in najnovejše! A človek se privadi sčasoma tudi te bizarnosti in končno se mu zdi vse skupaj originalno, dasiravno ne lepo. Najsimpatičnejše je glavno poslopje z velikansko kupolo, ob kateri stoje v dveh vrstah v krogu skupine plešočih deklic ter lovorove vence dvigajoči geniji. To poslopje je pravcat labirint z raznimi postranskimi trakti, križajočimi se širokimi hodniki, galerijami in neštetimi sobami in sobicami. Treba je vzeti karto v roko, da se človek ne izgubi. Pred poslopjem stojita dve fonteni s figuralnimi posnetki Rodinove ekscentričnosti, a ne njegove genialnosti in izvirnosti. V tej silni in krasni palači, ki pa ima tako tanke stene, da je vdrl dež že parkrat vanjo ter napravil zlasti veliko nemški razstavi škodo, so se združile ter se prostorno prav lepo in komodno raz- cem. Priporočali bi mu, da bi — ako ima kaj vpliva — deloval tudi med svojimi ožjimi tovariši v onem smislu, kakor je na shodu govoril. Žal, da se pri Kreku, ki je osebno častivreden mož, le prepo-gostokrat opazi, da drugače govori, dela pa drugače. Konec. Koblar je po govoru dr. Kreka s prav kratkim stavkom zaključil shod. Ta slavni zgodovinar je namreč tako-le sklenil: »Glejte, tam v cerkvi imate s v. Jurija, kije premagal zmaja, to je prvega liberalca. Občina Bled proti ob-strukciji. Z ozirom na škodljive posledice, katere so nastale vsled zaključenja deželnega zbora, je bila v seji blejskega občinskega odbora predlagana in sprejeta naslednja resolucija: Občinski zastop občine Bled izreka svoje ogorčenje in grajo nad postopanjem katoliških poslancev v deželnem zboru dne 21. in 23. junija t. 1. ter jim izreka svoje popolno nezaupanje, ker so preprečili plodonosno delovanje deželnega zbora in onemogočili vsako podporo iz deželnih zakladov v prid kmetijstva. Za občinski odbor na Bledu I. Peternel, župan. Opomba: Gospodu posl. Pogačniku! Povejte, zakaj se strinjate z umazano ob-strukcijo? Vprašamo Vas: Kje so obljubljene bohinjske planine, kje je šelska planina, kje je naša kmetijska šola, k j e j e podpora za most preko Save pri Piškotarju, kje so podpore za Kropo, kje so druge podpore, ki jih Gorenjci potrebujemo V Mi smo mnenja, da se le zato strinjate z žlindro, ker ne smete biti prav nič samostojni ali pa zato, da vam ni treba delati. Žlindra je bila tudi letos na Bledu, opazili pa smo, da je tudi pri kmetih ob ves kredit. delile vse udeležene države, izimši Avstrijo (Cislitvanijo). Avstrija si je pa sezidala svoj lasten paviljon in še posebej moderno »dunajsko vilo«. Razen teh stavb so raztresene po parku med bohotnim drevjem še impozantne, seveda do rafiniranosti secesioni-stovske palače za avtomobile in mednaroden kaferestavrant, dalje kuriozen paviljon za razstavo fotografij, paviljon za razstavo vin in likerjev, paviljon za časopisje, paviljon za odbor in časnikarje in razne moderne vile z razstavo pohištva. Med njimi se vijejo gladki peščeni poti, ob njih nasadi eksotičnega drevja in zelenja ter pred poslopji gredice in skupine cvetlic in rastlin. Ta mednarodna razstava pa je vendar le docela italijanska in francoska. Po vseh paviljonih, vilah in palačah ga ni človeka, ki bi znal govoriti še kak drug jezik. Samo v velikonemškem oddelku sem našel tajnika Nemca in pri vhodu v umetniški oddelek ima svojo izložbo dunajski žid Honig, sicer prav ljubezniv mož s še ljubeznivejšo ženico. Mene je seveda v prvi vrsti zanimala avstrijska razstava, ki jo je priredilo naučno ministrstvo ter jo sub- IT IJifihljani, 4 septembra, cehi in dri. zbor. Eksekutivni odbor čeških državno-in deželnozborskih poslancev se snide sredi septembra v Pragi. Teh konferenc se bodo udeležili tudi izven Prage bivajoči člani kluba. Brnska »Moravska Or-licea javlja, da se je posvetoval te dni minister dr. Rezek z nekaterimi češkimi politiki, med drugimi tudi s poslancem dr. Stranskvm. Podpredsednik poslanske zbornice, dr. Začek dementira vest, da bi bil imel v zadnjem času razgovor s pl. Koerberjem. Vse kaže, da so čehi še povsem needini glede bodoče taktike v državnem zboru, kar pričata zlasti nasprotujoči si izjavi dveh najuplivnejših čeških mož, namreč pismo dr. Pacaka v »Slavische Correspondenz« in pa govor poslanca Žlička v Boskovicah. Glasilo poslanca Stranskega, »Lidove Novinv« skuša važnost tega govora zmanjšati, češ da ga niso volilci odobravali in so ostali hladni. Klerikalni »Hlas« pa porablja seveda različna mnenja čeških politikov v svoje namene ter izvaja iz tega, da so voditelji Mladočehov nezmožni in bi bila edina rešitev iz te zmešnjave popolno uničenje mladočeške stranke, vsled česar bi prišli na krmilo zopet Staročehi. Macedonsko vprašanja. »N ovoje Vremjaa, ki je vedno dobro informirana, javlja iz turške stolice, da se vrše v palači avstroogrskega poslaništva dan na dan posvetovanje med poslaniki velevlasti in turškim ministrom vnanjih del glede macedonskega vprašanja. Uspehi teh posvetovanj pa so za sedaj še tajni. Vendar se trdi odločno, da so imenovali turški ministri vnanjih in notranjih del pravosodja in trgovine ter vakufsa komisijo, ki pojde v Macedonijo. »Novosti« predlagajo, naj bi se izposlo-vale za Macedonijo reforme in naj bi se dala Macedoniji — kakor Kreti — avtonomija s krščanskim guvernerjem. Kar se tiče načrtov bolgarskih in srbskih politikov, ki delajo na to, da bi se razdelila Macedonija med Bulgtre in Srbe, menijo »Novosti«, da bi spravili ti načrti mir Evrope v nevarnost Viljem v Poznanju. Nemški cesar, cesarica in prestolonaslednik so dospeli 2. t. m. zvečer v Poznanj, kjer je bil vojaški sprejem. Cesar je v mesto jahal. Pri »berolinskih vratih« ga je sprejel nadžupan "SVittig, ki je dejal tele nesramne besede: »Le v senci državnega praporja in po poti pruske vlade more in hoče Poznanj napredovati in iz vsakih prs se dviga danes obljuba: Jaz sem Prus in ostanem Prus!« Cesar ja bil tega pozdrava vesel ter je naznanil, da je ravonski zakon za vselej odpravljen. Cesarja spremlja tudi Biilow. Sprejema se je udeležila duhovščina z nadškofom Stablewskim, poprusenim Poljakom. Poljaki so demonstrativno ostali doma ali pa so odpotovali. Nekega poljskega žurnalista so radi člankov proti sprejemu cesarja zaprli. Doslej še ni po ročil o kaki cesarski govoranci, a dolgo pač ne bo več čakati. vencioniralo s 24.000 K. Dalo je sezidati tudi razstavni paviljon ter poverilo prireditev dvornemu svetniku Arturju pl. Scali, ravnatelju avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaju. Paviljon je nesrečna stavba renomiranoga arhitekta Baumanna, ki pa ni pokazal z njo niti sence originalnosti. Dolga, a nerazmerno nizka hižica leze nekako v tla ter dela docela neznaten vtisk. Na vseh štirih oglih steza ženska ligurica roki z vencem kvišku, kakor bi beraško otroče ponujalo na prodaj velo cvetje. Pred vhodom stoji na skromnem podstavku doprsen kipec cesarjev, kipec, ki bi bil zadostem kvečjemu za majhno dvorano, ki pa se na prostem popolnoma izgublja. Po visokih stopnji-cah, katere krasita na vrhu dva visoka korintska stebra, se pride v dolgo in ozko dvorano, ki je z razstavljenimi predmeti uprav natlačena. Ob straneh je več sobic s popolno moderno hišno opravo, po sredi in po kotih pa so pod steklom razloženi različni umetnoobrtni izdelki, večinoma dunajskih, čeških in tirolskih tvrdk, slikarjev, kiparjev in arhitektov. Dela iz brona, srebra, mramorja in bakra, porcelan, steklo, lestenci, preproge, vezenine, različno usnje, ure in pohištvo tvorijo Roosevelt in monroe-doktrina. Predsednik Zjedinjenih držav je imel nov agitatoričen govor ter je dejal med drugim: Mi nikakor ne smatramo monroe-doktrine kot napadalno sredstvo, ki ne pomeni, da hočemo proti kaki vlasti nastopiti s silo, nego izraža le princip naše, v tem delu sveta največje moči, da se Amerika ne sme smatrati objektom po litične kolonizacije kake evropske vlasti. Monroe-doktrina je doktrina miru, ki naj zajamči Zjedinjenim državam sredi določenih mej miren razvoj na tem delu sveta. Uvaževala pa se bo ta doktrina le, dokler bomo imeli močno ladijevje. Baharjenje in renomiranje je vedno znak slabosti. Zato pa naš narod ne potrebuje, da bi v njegovem imenu baharili njegovi držav niki. Najmanje pa more želeti narod, ki spoštuje samega sebe, da bi nastopali njegovi državni zastopniki proti kaki vlasti, ji grozili in jo žalili. Postopati moramo proti vsem vlastim s spoštljivo uljudnostjo, da se bodo vedle tudi do nas takisto. Vlasti nam morajo izkazovati ono miroljubno obzirnost, ki jo odločno zahtevamo. Delati pa jim tudi sami ne smemo krivice, katere sami ne prenašamo. Da iz vršimo svojo doktrino, pa moramo imeti tudi sredstva, sicer smo le prazni bahači. Najnovejše politične vesti. Z dunajske tehnike. Na dunaj sko tehniko se bodo sprejemali visoko-šolci le iz Sp. Avstrijskega in iz onih dežel, kjer ni tehnike. — Turško ladijevje. Turčija se pogaja s Kruppovo ladjedelnico »Germanijo« radi nabave ladje oklopnice, ki bi varovala obrežje. — Nov izbruh Mont Peleea je bil v soboto; kak ih 1000 ljudi je ponesrečilo. — Nemški cesar v Poznanji. V Poznanj je prišel na povabilo nemškega cesarja varšavski guverner Čerkov, dalje poveljnik, polkovnik in 16 častnikov pe-trogradskega telesnega pešpolka Friderika Viljema III. — Rio deJaneiro. Brazilski finančni minister Murtinho je demisioniral, da se more vdeležiti volilnega gibanja. — Zločinstvo na železnici. Lvonski brzovlak je zdirjal s tira na progi v Dijon. Zločinci so hoteli v zmešnjavi ropati; pet jih je bilo prijetih. — Portugiške kronske dragotine so bile zastavljene v mestni lisbonski zastavljalnici. — Cesarjev dar. Cesar je daroval za shod prirodoslovcev in zdravnikov v Karlovih Varih 20.000 kron. — Admiral Palumbojez laškim bojnim ladijevjem dospel v Carigrad ter ga je sultan sprejel v avdijenco. — Srbi in Hrvati, Poljaki in Malorusi — lepi bratje, kaj ne? Dopisi. Z Dolenjskega. Državno cesto so od Novega mesta do Jugorja proti Metliki uravnali tako, da je mogoče nekaj tovora prevažati brez priprege. Ali ravno tako hudi klanci in še več takih je še na strani proti Metliki, kakor so bili tustran Gorjancev. Država uravnava zdaj državno večino razstavljenega blaga. Tudi nekaj plastičnih in slikarskih dekorativnih del je tu. Kranjsko zastopa le ljubljanska »Kunstwebe-Anstalt« z nekaterimi lepimi vezinami. Vseh razstavljalcev je 111, ki se pa spričo skrajnje nedostatnega prostora vzlic vsej krasoti in solidnosti del neugodno reprezentujejo. Vsi predmeti so izbrani ter jih je izložil in razdelil z največjo vestnostjo sam dvorni svetnik Scala, ki pa ^adi nesrečnega paviljona vendar ni mogel ustvariti ničesar, kar bi imponiralo. Avstrija si je s svojim posebnim paviljonom napravila pač le velik trošek, ik je bil tem nepotrebnejš , ker bi bili našli razstavljalci v glavnem poslopju mnogo več ter neprimarno ugodnejšega prostora. Paviljon dela od zunaj vtisk vrtnarske hišice, od znotraj pa prozaičnega akvarija. Privilegirani avstrijski razstavni arhitekt Ludovik Baumann je pač iznova dokazal, da more vladni protekcionizem državo samo blamirati. Še čudnejše pa je, da je komercialni zastopnik Avstrije žid Taussig, američanski državljan. C. kr. naučno ministrstvo je napravilo s tem napako, ki je možna pač le v naši državni polovici, kjer so parlamentu kulturna vprašanja deveta briga! (Dalje prih.( cesto od Trebnjega naprej. Tista cesta rabi zdaj le kmetom, da gnoj po njej vozijo in ob sejmovih prašiče. Železnico ima ta okraj in dosti postaj. Tam uravnavanja državne ceste še ni treba. Kolesarji že pridejo tudi čez klance. V Ameriki zasluženi denar je belokranjske vinograde že precej obnovil. V par letih bo dosti vina v Belikrajini. Nekdaj je bila Belo-krajina vinska klet Gorenjcem. Zdaj so se Gorenjci že navadili na druge kleti. A prišli bi tudi v Belokrajino, ker jim to močno, dobro vino ugaja; ali — klanci, visoki klanci! Preveč stanejo priprege in nevarna vožnja je. Ne bodo se zopet vrnili kot kupci belokranjskega vina. Belokra-jina je tako zapuščena, da bi se ranjki cesar Jožef II. zjokal, ko bi prišel tja. Kmet je po večjem v Ameriki; kmetija, razun vinogradstva, pa grozno razpada. Že so slučaji, da kmetje, kakor na Kočevskem, vrata od hiše in hlevov zabijejo ter potujejo z vso družino v Ameriko. Ne bo dolgo in kmetijski svet Belokrajine bo dober kup. Vina se bo veliko pridelalo. Hrvati ga imajo sami dosti, čez Gorjance se v Belokranjsko ne more zaradi velikih klancev. O železnici ni nič slišati. Kar je še prometa, gre v Karlovec. Že danes je Kar-lovec središče prometa Belokrajine. Mad-jari profitirajo, kar ima ta izžeta Belo-krajina še soka. Obe belokrajnski mesti ne moreta vspevati. Črnomelj je še skoraj tak, ka-koršen je bil v času življenja nemških vitezov v tem kraju. Grajščine Belokrajine so zaspale. Hoste že skoraj nič ni. Belokranjci premišljujejo o tem, ako bi ne bilo boljše zanje, ko bi se njih zemlja priklenila Hrvaški Madjari bi kmalo dovolili tobak pridelati v tej za to rastlino, kakor Bosna inHercegovina pripravni zemlji. Dobili bi železnico in nemara bi Kolpo uglobili, da jo za parobrode in prometno zvezo z Dolenjo Savo pripravijo. Nekaj takega je že zdaj slišati. Madjarski inže-nerji so že o tem projektu po Metliki govorili. Potem pride tudi madjarska železnica do Kolpe. Reče se lahko, da ameriški denar Belokranjce še pri življenju zdrži. To je žalostno za cisl. državno vodstvo. Madjari Cislitvaniji dosti škode delajo; ista pa naravnost tira ves promet velike in lahko bogate Belokrajine v Karlovec. S tem seveda oškoduje tudi centralo Dolenjske, Novo mesto. Tudi to ne more naprej, ker je Belokrajina od nje odvezana po cesti, na kateri naj zlodej vozi. Brežičani dobijo most čez Savo. Promet kmetije iz kostanjeviškega, krškega okraja bo šel v Brežice. Druga polovica Dolenjske pa tako že po večjem z Ljubljano trži. Tako pač ne more Kranjska priti do večjih mest, središč prometa in manjša mesta se morajo Bogu zahvaliti, da se ljudstvo še rado pravda, da iz Amerike denar pošilja za pravde in da treba dosti uradništva v njih. Iz Žužemberka. Pri vsakem ša tako težavno započetom delu se naleti na ovire, tam kjer bi jih ne bil nikdar pričakoval. Tako se je zgodilo tudi meni in dvema gospodoma. Gotovo je potrebno, da se vse začne s premislekom, kar smo tudi mi storili, krivda nas ne zadene, ako je bil slavni odbor pri seji drugih misli Misel gospoda predsednika se nikakor ne da pobijati, ker je zares njegov ugovor popolnoma umesten. Vse graje vredno pa je, da se meni in ostalima sotrudnikoma posmehuje neki mladi odbornik. Nas je hotel osmešiti pri odborovi seji. Povemo Vam, da se resna stvar vendar ne pobija z dovtipi, kakor ste Vi napravili. V takih stvareh bilo bi boljše, ko bi bili malo bolj resni, sicer bodete imeli, kakor jo imate tudi sedaj, priliko, se poslej poprijeti dela, kakor smo mi doslej storili, drugače Be Vi niste potegovali za stvar, marveč za kaj drugega. Sicer pa stvar ni pokopana, kar je povdarjal gospod predsednik, am pak preložena za poznejši čas. Zatoroj.se sedaj poprimemo dela s podvojenimi močmi. Vi, gospod C ... pa ne zbijajte šale iz resne stvari, prilika Vam je dana, da zidate, ne pa podirate. Torej na delo! — Č-. Rimski klerikalizem in še to in ono. XXIX. Spovedna morala je v najtesnejši zvezi z razvojem izpovedi. Več stoletij je za pokoro z a d o s t o val a K r i s t u s o v a morala, ali ko se je začelo ustno izpovedovanje, so nastale izpovedne knjige. Te so v 11. stoletju obsegale daljša ali krajša navodila, kako naj duhovnik ravna pri izpovedi. Ko pa je postalo izpovedovanje dolžnost vsacega kristijana in so se morale izpovedovati tudi najbolj malenkostne stvari, niso ta navodila več zadostovala. Spovednik je moral dostikrat po lastnem spoznanju soditi, kar marsikaj ni bilo ravno labko. Da se duhovnikom to olajša in se jim da navodila za vse slučaje življenja, sestavila je cerkev moral ko, po kateri naj se ravna duhovnik pri izpovedi in tudi sicer v življenju. Tako, jako znamenito delo je spisal dominikanec Raj-mondo di Pennafort 1. 1238. Naslov mu je »Summa de poenitentia«, v predgovoru pa je rečeno, da ima knjiga omogočiti duhovnikom, dajati primerne nasvete v v različnih, časih jako težavnih vprašanjih ter izrekati pravične sodbe v spovednici. Takih spisov, časih prav bistroumnih, je izšlo mnogo. Uspehe srednjeveških teh moralistov je zbral Silvester Prierias (-f- 1523) v knjigi »Summa Svlvestrina«. Ta moralna teologija se je pozneje gojila s posebno vnemo. Začelo se je najnatančnejše specializiranje vseh mogočih in nemogočih grehov, zlasti svinjarstvu so ti možje posvečevali najintenzivnejšo pozornost. Tehtali so vsak grehek pri tem pa popolnoma pozabili na mišljenje. Največja hiba teh moralistov je probabilizem. Ustvarili so ga t mi stiski teologi, jezuvitje pa se mu pripomogli do veljave v cerkvi. Bistvo proba-lizma je: pri vprašanjih nravnosti se ni treba držati strogega tolmačenja nravnih zakonov, ampak dovoljeno je, držati se milejšega, ako tra le jeden sam cerkveni učitelj tolmači. Probabilizem sloni torej na temelju, da se je v dvomljivih slučajjh držati avtoritete cerkvenih učiteljev. Če kdo sam sodi, da je storil greh, a more najti le jedno samo cerkveno avtoriteto, ki pravi, da njegovo dejanje ni grešno, je že zavarovan in opravičen. Zaradi boljega razumevanja naj navedemo nekaj slučajev. Ali se mora kdo postiti, tudi če je vsled telesnega napora utrujen? Nekateri moralni teologi pravijo : d a. Tudi tedaj, če se je utrudil z namenom, da se ne bi postil? Razni moralni teologi pravijo tudi: da. Moralni teolog Excobar pa odgovarja na obe ti vprašanji z n e. Kdor se torej nalašč utrudi, da bi se mu ne bilo treba postiti, tisti je opravičen, da se ne posti. Ali sme duhovnik maševati, koje storil kak posebno velik smrtni greh? Moralni teolog V i 11 a 1 o b a s (t 1637) pravi ne, češ, da je duhovnik v grehu, torej nečist, Sanzius (f 1579) pa pravi, da sme tudi tak duhovnik maševati in Bau-nius pravi istotako. Torej, če je duhovnik storil kak smrtni greh najgrje vrste, sme vendar še isti dan maševati. Če kdo prvič greši proti šesti zapovedi, ali mora ta greh pri spovedi povedati? Znameniti Suarez pravi: dekleta so dolžna to povedati zaradi delloracije, fantje pa ne, ker se pri njih ne zgodi defloracija. Esoobar pravi: »Jaz se strinjam z Va-scjuezom, da tudi dekle ni dolžno to izpovedati, tudi če je še pod nadzorstvom starišev, zakaj če se je iz ljubezni udala, se ni zgodila oskrumba. Tudi ne stori krivice niti sama proti sebi, niti proti sta-rišem, ker sme s svojo nedolžnostjo svobodno razpolagati. Dekletom torej ni treba izpovedati tega prestopka proti 6. zapovedi. S tem, da so postali cerkveni učitelji avtoritete, se je čisto gotovo zadušil glas vesti in se je širila nenravnost. Moralni teolog Busenbaum je celo naravnost svetoval, naj ljudje prezirajo pomisleke vesti in če gotovo ne vedo, da je kako dejanje smrtni greh, naj s e d r ž e m n e n j a, da tisto dejanje ni smrtni greh. Tak je probabilizem. Na ta način ja bilo seveda lahko vsak greh zmanjšati. Moralni teologi Lavmann, Regi-nald in drugi dovoljujejo na primer poslom, da se smejo skrivaj »o d skori o vat i«, če ne dobivajo tiste plače in tistega živeža kakor je navadno v drugih hišah, če to store, ni greh, samo ve č ne smejo vzeti! Escobar Dritrjuje Lessiusu, da človek, ki je napravil bankerot, sme prikriti od blaga toliko, kolikor je njemu in njegovi rodo-vini potrebno za dostojno življenje! Moja dovoljuje, da krčmarji prilivajo vinu vodo, in da kmetje devajo med žiio smeti, pa to blago prodajajo po navadnih conah, samo če to pokvarjeno blago ni slabše nego blago, ki se v obče prodaja. Namenoma nismo navedli izgledov s polja nečistosti, kajti tu se dovoljuje še vse druge reči. Naj se le pogleda, kar je Tomaž Sanchez pisal v svoji leta 1592. natisnjeni knjigi »de matrimonio« in čitatelj bo strmel. In Sancheza prepisujejo moralni teologi še dandanes in njegova morala je temelj tisti praksi, ki je še dandanes v navadi. fcs9f Dalje v prilogi. jHm Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. septembra. — Punt v klerikalni stranki. Javna tajnost je, da stav klerikalni stranki dve struji in da vlada zlasti glede ob-strukcije med poslanci nejedinost. s u steršičeva frakcija terorizira sicer ves klub, a vzlic temu je Šuster-žičevo govoričenje o popolni jedinosti in soglasju vseh poslancev golo runo m i -ranje, navaden h u m b u g. Glavar Deteta, Povše in njiju ožji pristaši čisto nič ne prikrivajo, da so nasprotniki obstrukcije. Seveda se ne upajo izvajati konsekvenc, ker so s posebnim reverzorn vezani, da ne zapuste Šusteršičevega kluba, oziroma, ako ga zapuste, da morajo odložiti mandate. To je vzrok, da Detela, Povše in drugi ne nastopijo javno proti obstruk ciji- Seveda, ako bi škof le migni 1» bi bilo hitro drugače, dokler pa bo škof sam najvn etejši pristaš obstrukcije, bo veljala Šusteršičeva komanda. V stranki sami pa mora biti že pravi punt, kajti sicer bi Šusteršič gotovo ne bil grozil, da pusti ustreliti izdajice. Na shodu v Vipavi je puntarjem v lastni stranki za-klical: »Vsakdo pač dobro ve, da, če kdo med vojsko, ko se gre za popolno strmo-glavljenje liberalcev, če kdo sredi vojske zapusti zastavo, da mu bo ljudstvo pokazalo pot ven iz javnega življenja. Kdor v vojski postane izdajica, tega v vojski ustrele. In če bi bil Peter aliPavel, ki bi to storil, tedaj bi mu ljudstvo (!! čitaj: ŠusteršiČevi popi) pokazalo, da nima v njegovem imenu več nastopati«. — Tako je grmel Šusteršič na shodu v Vipavi. Čemu? Ako bi bili klerikalci res jedini, potem bi pač ne bilo treba groziti z naglo sodbo, s politično smrtjo ljudem, ki zvesto stoje pri zastavi. In vendar je grozil Šusteršič, tako ostro grozil, da ni dvoma: punt v klerikalni stranki mu je postal nevaren, Šu steršič se boji punta. V njegovo tolažbo mu povemo, da tudi ta punt ne bo imel posledic, dokler bo škof stal na strani obstrukcije. — Pred volitvami! Iz Štajerske se nam piše: Umirovljeni profesor tržaškega gimnazija, g. dr. Karol Glaser, je blag mož, kojemu mora vsakdo priznati, da ima res velike zasluge za slovenski narod. Te zasluge pridobir si je na pisateljskem polju, oziroma kot učitelj. Ker pa mora vsak pravi učenjak imeti kako napako, seveda tudi dr. Glaser ni brez nje. Pred vsakimi volitvami, državnozborskimi in deželnozborskimi, loti se ga čudna bo lezen — on postane nervozen — rad bi bil poslanec. In spet se je oglasil. V tržaški »Edinosti« preludira našim dežel-nozborskim volitvam. Kakor kaka politična Kasandra nas opozarja, da naj vendar volimo kakega umirovljenoga profesorja — imenuje imena Jesenko, Krek, Pleteršnik, pri tem pa kaže nase. Ne vemo, če bi se nam imenovani profesorji v obraz ne smejali, ako bi jim ponujali mandat v naš deželni zbor. Možje, ki so vse svoje živ ljenje delali v prid naroda, naj bi šli v našo deželno zbornico, da bi jih tamkaj rovtarski napadali in psovali in zasmeho vali nemški kričači ? Prezaslužni so, da bi jim na stare dni nalagali tako breme. In če pogledamo dr. Glaserja, si pač ne mo remo kaj, nam se zdi, mož bi pri prvi ra-buki pobegnil iz zbornice — iz strahu bi postal abstinent. Abstinenci pa je pri nas odzvonilo, če je tudi jako ljuba komodnim ljudem. Naše ljudstvo zahteva, da gredo poslanci v Gradec. Zato je pa treba čilih, nevstrašnih moči, praktičnih mož, ne učenjakov, in naš žiljavi dr. Dečko naj jih vodi v zbornico. Ker dr. Glaserja spoštu jemo, zadostuje naj to, kar smo rekli glede njegove fizične zmožnosti za poslanca in upamo, da kmalu konča svoj članek »Učenost v službi politike« . . . zdi se nam namreč nekaj čudno, če profesor, učenjak postavlja učenost v službo politike. — Novo politično društvo za Spodnji Stajer. Iz Žalca se nam piše: V Žalcu se je ustanovilo društvo: »Poli tično in gospodarsko društvo za Spodnje Štajersko«. Društvo ima namen združiti vse rodoljube izmed vseh slojev spodnje Štajerskih Slovencev, iste organizirati v skupno edino radikalno postopanje v dosego naših pravic in potrebščin na go spodarskern in političnem polju ter v okvirju postavnih predpisov dvigniti gmotno stanje in politično veljavo prebivalcev Dolenje Štirske. V nedeljo dne 14. septembra 1902 popoludne ob 2. uri, vrši se prvi občni zbor tega društva in sicer v dvorani gostilne Franc Hodnika v Žalcu. Pri tem zborovanju se voli stalni odbor, se stavijo razne resolucije, se bode pogovarjalo in sklepalo o bodočih deželnozborskih volitvah, o bodočih naših poslancih in gospodarski pa politični organizaciji sploh. Vsi rodoljubi slovenski od blizo in daleč naše Sp. Štajerske se prijazno vabijo, da se kolikor možno v mnogem številu vdeleže tega, za ves Spodnji Šta-jer toli velevažnega zborovanja, ker se gre zato, da se nastopi enkrat pot nese bičnega dela za splošni blagor domovine. — Zabita babnica. Prijatelj na šega lista nam piše: »Ko sem danes 3. septembra v gostilni J. Ferjan na Savi pri Jesenicah vprašal, ako imajo »Slov. Narod«, mi je v na to sledečem razgo voru rekla gostilničarka, »da tudi tisti ni nič vreden, ki po »N a -rodu« vpraša« V ti hiši so zagrizeni klerikalci, česar prej nisem vedel « Tako naš dopisnik. Ta gostilničarka je tudi nam znana kot zabita ženska in jej torej ni zameriti, če v svoji brezmejni neumnosti prežvekava, kar ji je natvezil kak tonzurirani pijanček. Liberalci, ki hodijo v to gostilno, pa si naj sedaj zapomnijo, koliko so vredni v tej itak slabOglasni hiši. Klerikalci na Savi in v Jesenicah so postali že tako bahati in nesramni, da bo treba proti njim odločneje nastopiti. Proč s popustnostjo, klerikalcem se mora stopiti na kurja očesa. Somišljeniki! Z a -htevajte v vsaki gostilni »Slovenski Narod«. Ferjanki na Savi pa želimo, da bi še dolgo prodajala svoje ponarejeno vino in štemala kaplane, če jo bo še kdo maral. — Vojaštvo pod farovškim nadzorstvom. Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Vojaštvo 27. domobranskega polka je dobilo originalno povelje, katero je provzročil g. trnovski dekan. Ta se je namreč pritožil na polkovo poveljništvo, da vojaštvo njega ne pozdravlja, in da mu vojaki pohujšujejo device s pohujšlji-vimi pesmicami, kakor so: »Ljub'ca moja, kaj si strila, da ti druzga ljubit greš« itd. Vojakom je bilo nato zapovedano, da se mora gospodu dekanu z vojaškim pozdrav ljenjem izkazovati čast kakor vsakemu avstrijskemu častniku, in da mora postajna straža takoj privreti iz stražnice ter ga pozdraviti kakor kakega generala. Vojaki sicer nismo tako neolikani, da bi tako visokega gospoda, kakor je trnovski dekan, dostojno ne pozdravljali; a stvar je taka, da vojaki, ki celi dan po skalovju kolena lomijo in po jarkih skačejo, lahko pozabijo visokemu gospodu dekanu »sa-lutirat«, posebno tukaj, kjer pride vojaštvo vsaki dan skoro do zadnje nitke premočeno od potu z vaj. Kar se tiče naših pesmic, mislimo, da niso tako pohujšljive, kakor tiste, ki jih nekateri častniki pojo namreč: »Du Schweinhund, Sohweinkerl, uirst dich streken, du Lump, Gauner, Ge-sindel, elendiger Hund, wirst du dich streken, der Schvveinkerl muss lOmal beim Raport erscheinen,damit derSchuft deutsch melden kannc To so pohujšljive pesmice, kaj ne, gospod dekan ? V vsaki drugi državi bi se višji častniki le smejali farškim zahtevam, kakor si jih je drznil staviti na vojaško poveljstvo častihlepni trnovski dekan, a naši poveljniki so seveda takoj pokorno uklonili svoje tilnike pred njim. Zato pa se sedaj smeje priprosto vojaštvo, ker še ni tako potlačeno, da bi si dopu stilo narediti iz vojašnice — kapucinski samostan. — Iz Podkraja na Vipavskem se nam piše: Dne 31. avgusta smo imeli velik strah v cerkvi. Naš Mezeg je imel raznovrstne pridige. Prva je bila po njegovem mnenju samo za klerikalce. Potem je rekel: odprite duri, da bodo tudi liberalci slišali. (Mezeg hoče namreč imeti vrata vedno zaprta, bodisi poletu ob hudi vročini ali pozimi. Tega ne vidi, da je za vratmi vedno prenapolneno in da ljudje ne morejo v cerkev, dasiravno ima očala* In tisti, ki ne more v cerkev, je »leberalec«). Potem začne brati neki list, v katerem je bilo veliko liberalcev in grehov. Ko to iz-gotovi, vzame v pretres občinski odbor« zakaj da je ta izvolil za častna občana g. I Božiča in g. dr. I. Tavčarja. To Vam je bilo gromenja! Pravil je: Ali je Božič iz svojega žepa dal za mostova čez Belo? Udari se po prsih. Mi davkoplačevalci moramo to plačati. Mezeg, le počasi s peskom v oči, da ga ne zmanjka. Vprašamo Vas: Zakaj so poslanci, ali da kmetu izposlujejo kako podporo, ali da bi ga sami podpirali? Ko bi bilo zadnje, bi gotovo ne bilo nič žlindre v deželnem in državnem zboru. Dalje je vprašal: Zakaj bi Jegliča ne izvolili častnim občanom? To bi se precej zgodilo, samo da bi nam storil to uslugo, da bi Vas prestavil! Pravil je tudi, da si morajo liberalci nov tempel zidati. Oj, dragi Tonče! Mi ga že imamo, ker so ga naši predniki zidali za hišo molitve, ne pa za hišo agitacije, zabavljivoati in takega rohnenja, kakršno vi uprizarjate. Ako vam ni prav tukaj, saj niste privezani! Pojdite raje danes ko jutri. Saj povest o trnu nam bo vsejedno ostala v spominu. Potem pravi: Kdor »Narod« bere in ga podpira, ima smrten greh, ker piše čez papeža in škofa. Mogoče mislite, da ste tudi vi že škof, ker vas včasih malo opiše? Take in enake smo toraj slišali. Nazadnje je še v svoji bledi jezi rohnel: Katoliški možje, združimo se in pojdimo na katoliški shod v Vipavo, da bomo slišali g. Šusteršiča in g. Žitnika. No, nekaj njegovih podrepnikov se je res zbralo, ker pa teh ni bilo za dva voza zadosti, zbral je tudi štiri podrepnice. Ena je bila kruljeva, druga puklasta itd. Vračali so se ponoči okoli l1/,. ure, pevaje: »Je pa davi slanca padla, na zelene travnike«. Pa še ono Mezgovo bi naj bili, ki se glasi: »Dekle povej povej, al' me še ljubiš kej«; pa so bili gotovo preveč zaspani. — Poljedelsko ministrstvo je dovolilo c. kr. kmetijski družbi naslednje podpore: za povzdigo živinoreje 9000 K, za povzdigo svinjereje 1000 K, za pospeševanje ovčarstva in čebelarstva 1000 K, za povzdigo ribarstva 1000 K, za drevesnice 1600 K in za nabavo raznih potrebščin 2000 K. — Himen. Poročila sta se gosp. Matej Senčar in gdč. M i n i c a Lubec. Čestitamo! — „Rokovnjače" bodo igrali dijaki v nedeljo, dne 7. t. m. v Breznioi (gostilna čop) pri Žirovnici. Istega dne bodo igrali dijaki isto igro v Stari Loki. — Knjige brezplačno. »Pedagoško društvo« v Krškem daruje obmejnim slovenskim učiteljem, drugim pa priporoča sledeče knjige po znižani ceni: 1. »Učiteljski pravnik« (nova knjiga) cena 1 K. 2. IV, V., VI., VII. »Pedagoški letnik« prej 2 K, sedaj po 60 v. 3. »Jezikovni pouk« prej 1 K 20 v., sedaj 80 v. 4. »Nazorni pouk« prej 2 K 60 v., sedaj 1 K 80 v. 5. '»Navod k početnemu risanju« prej 80 v, sedaj 60 v. 6 " »Pouk o črtežih« prej 80 v, sedaj 60 vinarjev. 7. * »Stavbni črteži« prej 2 K, sedaj 1 K. * Te tri knjige se priporočujejo osobito rokodelcem, zidarjem, tesarjem in drugim. Te cene veljajo za naročnike, ki naroče knjige naravnost pri odboru v Krškem. — Pri cenah je vračunjena tudi poštnina' — Pevska slavnost v Ptuji. Ker je umevno, da se pri razpošiljanju vabil vrine pomota v tem, da eden ali drugi ne dobi vabila, blagovoli naj se to z ozirom na ogromno delo in velikanske priprave oprostiti. Dotičnim veljaj splošno vabilo, objavljeno v vseh slovenskih časnikih V nedeljo 7. septembra bodi v Ptuji sestanek vseh Slovencev. Slabo vreme naj nikogar ne oplaši, ker je tudi za ta sicer neljubi slučaj vse preskrbljeno. Na svidenje! — Požar v Žalcu. Včeraj ob 6. uri v jutro pričelo je goreti v sušilnici za hmel, last g. Rudolfa Senica, sredi trga. Nevarnost je bila radi blizo stoječih s slamo kritih poslopij velika. Požarna bramba žalska je bila takoj na mestu z brizgal-nicami. Prihitele so požarne brambe iz Sv. Petra, Braslovč, brizgalne iz Polzele, Gotovelj, Arjevasi. Ogenj se je z naporom omejil na gorečo poslopje. Škoda je radi zgorelega hmelja velika. Poškodovanec je zavarovan. — Izgredi v Zagrebu. Včeraj se je vrnil ban in dal raglasiti naglo sodbo — župan Mošinski, policijski načelnik Katkaos in državni pravdnik Juričič so odstopili — to je signatura položaja v Zagrebu. Sklicanega je toliko vojaštva, da bo lahko vzdrževati red. V trenotku, ko je bila razglašena nagla sodba, so malone z vseh hiš vihrale narodne trobojnice. Večjega kontrasta si skoro ni misliti. Vojaštvo je zasedlo skoro vse javne trge in ulice. Te varnostne odredbe so bile jako potrebne, kajti, kar se je zgodilo v noči od torka na sredo, je strašno. Bila je prava revolucija z vsemi njenimi grozotami — s požigi in plenjenjem. Najhujši boj je bil na Prilazu, kjer stanuje višjesodni svetnik Stojanovič, pri tleh pa bivši profos Wittas (ogrski korespondenčni urad pravi, da je stotnik). Iz te hiše so na demonstrante streljali in metali kamenje. Neki mesar je bil smrtno-nevarno obstreljen. Na to so demon-strantje naskočili hišo in vse razdejali. Wittas je padel na kolena in zatrjeval, da ni streljal, a množica ga je strahovito pretepla, da je krvav obležal na cesti. VVittasa so prenesli v bolnico. V Moravski ulici so izgredniki vlomili v prodajalno nekega Srba in vse demolirali. Napravili so tudi barikado, šele hulanci so jih razgnali. Zaradi ropanja so bile aretirane tri ženske in dva moška. Včeraj dopoldne so izgredniki vlomili v nekaj trgovin v Ilici in jih izpraznili. Vojaštvo varuje zlasti vladno poslopje in razne urade. Tudi v raznih drugih krajih so se zgodili veliki izgredi. V Vrabčah je množica naskočila hišo nekega Srba in napadla orožnike s kamni. Orožniki so streljali. Neki kmet je bil ustreljen, mnogo drugih pa ranjenih. — S strehe padel je danes pred-poludne delavec Karol Cimernan, stanujoč na Glincah št. 60 in se tako poškodoval da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Delal je na strehi pri podiranju li-cealnega poslopja in padel skozi neko luknjo na stropu, katera menda ni bila pokrita. — Obstreljena je bila včeraj popoludne 73 let stara posestnica iz Tšioe pri Bledu. Obstrelil jo je lovec, ki je streljal jerebice in ni videl žene v koruii. Dobila je strel v levo roko in v vrat. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Ne obrekuj. Vdova Marija Parice v a, stanujoča v Konjušnih ulicah št. 11, ni nič kaj priljubljena med stanovniki v hiši, ker preveč rada ljudi opravlja in seje prepir. Včeraj pa jo je skupila. Ker je zopet obrekovala neko staro ženo, jo je nje sin tako nabil, da je šla k zdravniku po »testat«. — Nepreviden voznik. Danes zjutraj ob 7. uri je na križpotu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulio mesar Gašper Malenšek iz Broda št. 17, povozil i vosom vdovo poštnega uradnika Amalijo Weissj stanujoČo na Dunajski cesti št. 17. Poškodovana je na glavi in na nogah. — Tatvine v Kolodvorskih ulicah. Oskrbniku Filipu Spitzerju je nekdo danes ponoči v Češnovarjevi gostilni vzel rujav površnik, vreden 60 kron. — Gostilničarki Mariji Kuzolovi v Kolodvorskih ulicah štev. 26 je bilo iz gostilniške sobe ukradenih pet namiznih prtov. Tat je neznan. — Na južnem kolodvoru are-tovan je bil včeraj popoludne delavec Jakob Poklenk, stanujoč na Glincah št. 8. Pripeljal se je bil s poštnim vlakom iz Trsta, kjer je bil ukradel neki Mariji Ko-smatinovi 35 kron. Tržaška policija je to naznanila ljubljanski in ta ga je tukaj prijela in izročila sodniji. — Konja sta ušla včeraj zvečer iz Perdanovega hleva na Cesarja Jožefa trgu. Dirjala sta po Poljanski cesti, po Škofjih ulicah in po Sv. Petra cesti na Zaloško cesto, kjer sta se zatekla na Der-mastijevo dvorišče. Tukaj so ju ujeli. Nesreča se ni nobena pripetila. — Ženo pretepal je nožar Jernej Juvan na Černučah, in sicer tako, da je obležala nezavestna. Prepeljali so jo še nezavestno v bolnico. — Pobegnila sta od stavbe Ur-bančeve hiše na Sv. Petra cesti prisiljenca Franc Piskernik in Cesare Vesco. • Najnovejše vesti. Kecske-m e t h y - j a pismo je priobčil predvčerajšnji „Pesti Hirlapu. Pisal ga je 18. avgusta iz Cincinnattija v Ameriki. Jeli pravo V — Sam seje ovadil v Dunajskem Novem mestu Edvard Kraupp, ki je svojemu šefu v Badenu poneveril več tisočakov. — Čeh — dedič ameriških milijonov se išče. V Nowem Yorku je namreč umrl milijonar Muller, rodom s Češkega Broda ter je zapustil 14 milijonov dolarjev (kakih 70 milijonov K) in se noče nihče zglasiti za stričevo dedščino! Jaz to nisem ! — Poslanec W o 1 fin njegov organ rOstd. Rundschau" napredujeta . . . Čuje se namreč, da list ^zaspi" ali da se pravzaprav preseli v Liberec ter združi s tamošnjim „D. Volksztg." Wolf seveda gre tja tudi. Gospa Seidlova je blizo tam doma. * Župnikova žalitev. Pred krat kim sta se imela poročiti v cerkvi Device Marije na Dunaju gdč. Berta W., uradni-kova hči, z nekim belgijskim delavcem. Župnik Mihael Hersan je ženina dan pred poroko nalagal, da so bili nevestini sta riši že sodnijsko kaznovani in radi tega se je poroka razdrla, ženin se je odpeljal v Belgijo. Oče nevestin je vobče spoštovan mož in ni bil nikdar kaznovan. * Neljuba pomota. S Sndlingu na Nemškem se je imel predkratkim poročiti mlad udovec. Vse je bilo že pripravljeno, v nedeljo bi imela biti poroka. V soboto zvečer pa je prišel iz župnišča sluga, ki je izjavil, da se poroka nikakor ne more vršiti, župnik je namreč pomotoma oklical mladega udovca z njegovo bodočo taščo, mesto s pravo nevesto. Vse prošnje niso nič pomagale; ker se ženin ni hotel zadovoljiti z vsiljeno mu, že precej staro nevesto, je moral odložiti poroko za tri tedne. * Velikanska povodenj. Kakor poročajo iz Kalkute, sta prestopili vsled velikega deževja reki Sagniti in Vischum-mati bregove, radi česar je začela drčati zemlja v dolino Katmandoo. Mesto Patau je zelo poškodovano. Par sto ljudi je mrtvih. Društva. — Telovadno društvo Sokol" v Postojini priredi povodom otvoritve novega salona v hotelu g. F. Paternosta v nedeljo T. septembra 1892 koncert in veselico z igro in plesom. l.Schneider: rKošnicau, izvaja tamburaški zbor. 2. Udall: rDu mein Gierl", izvaja tamburaški zbor. 3. Farkaš: „Venec hrvatskih pesmij-% izvaja tamburaški zbor. 4. Vilhar: „Po jezeru", izvaja tamburaški zbor. 5. M. Vilhar: „Župan". Veseloigra v dveh dejanjih. 6. Kubišta: „Venec slovenskih pesmij", izvaja tamburaški zbor. 7. FarkaŠ: „Tamburaška koračnica*1, izvaja tamburaški zbor. 8. Ples in prosta zabava. Pri koncertu udarja sokolski tamburaški zbor. Pri plesu svira postojinska godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. z družino 2 K. Ker je čisti dohodek namenjen za društveno zastavo, se preplačila hvaležno spremajo. — Društvo Zvezda" na Dunaju bode imelo v nedeljo, 7. septembra 1.1. v dvorani »Ressource« Dunaj, I Reichs ratsstrasse štev. 3 (za palačo državnega zbora) svoj mesečni zabavni večer. Začetek ob 4. uri popoldne. Slovenski gostje dobro došli!_ Telefonska in brzojavna poročila. Praga 4. septembra. Poslanec za praško staro mesto, Gvidon B e l s k y, je odložil svoj državnozborski mandat. Zagreb 4. septembra. Nastal je zopet mir, ker je sedaj dovolj vojaštva in orožnikov v mestu in ker je razglašena nagla sodba. Aretirane so bile tri esebe, ki so trgale plakate, naznanjajoče uveljavljenje nagle sodbe in neki mož, ki je to odredbo javno obsojal. Vsi štirje pridejo pred naglo sodbo. Ulice so popolnoma zapuščene. Zagreb 4. septembra. ProfosVit-tas ni več v smrtni nevarnosti in bo najbrž okreval; mesar Mihael Edi, na katerega je Vittas streljal, umrje po sodbi zdravnikov gotovo vsled ran. Sofija 4 septembra. Policija je aretovala generala Cončeva in ga poslala sem. Tu je bilo aretiranih več članov macedonskega odbora, ki ga je sestavil Čončev. Podpolkovnik v rezervi in pooblaščenec tega macedonskega odbora, Nikolov, je bil aretovan na meji in v Dobriču interniran. Vzrok je to, da je Čončev s svojimi pristaši organiziral četo, ki naj bi vdrla v Ma-cedonijo in pri slavnosti na Sipki pripravljal veljjco demonstracijo. Poznanj 4. septembra. Nemškega cesarja je prišla pozdravit tudi deputacija ruskih častnikov pod vodstvom generala Čertkova. Pri dineju je cesar napil ruskemu carju, povdarjaje tesno prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo. London 4. septembra. »Daily Express" trdi, da je v Lizboni nastal velik škandal Vlada je vzela iz kraljevske krone in iz kraljevskega žezla vse demante in jih nadomestila s kristali Demante je zastavila za milijon funtov šterlingov. Narodno gospodarstvo. Organizacija zasebnih uradnikov. (Slovenskim odvetniškim in notar s ki in uradnikom ob ustanovitvi II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani.) Časovne razmere narekavajo vsakemu tudi najneznatnejšemu stanu nujno potrebo organizacije; kajti le z združenimi močmi se kaj doseže, le skupno in solidarno delovanje izposlovati ne le celoti, ampak tudi vsakemu članu celote pravice, katere mu gredo po božji in človeški postavi. To nujno potrebo so spoznali večinoma vsi stanovi in so se organizovali deloma iz svoje moči, deloma jih je in še bode orga nizirala država. Poglejmo n. pr. uzorne organizacije delavskih stanov, na katere takozvani višji krogi z zaničevanjem gledajo. — Kaj so pa s svojo organizacijo dosegli, naj se ista na katerikoli temelj opira ? — Do segli so, da se na miglaj vodstva in dostikrat na migljaj ene same osebe dvigne na tisoče delavcev kakor en sam mož za inte rese stotinke pa še manj stanovskih tovarišev, in da se pred zaničevanimi delavci zboje tiuančni in državni mogočneži! To je slučaj organizacije iz stanu. Po državni oblasti pa je n. pr. v teku organizacija kmetov. — Po dolgotrajnem in vstrajnem trudu, največ pa po Človekoljubnem prizadevanju nekaterih državnih poslancev so pa nestalno nameščeni uslužbenci državnih uradov ravno sedaj dosegli vse, nemara še več kakor so težili. Naš stan pa se ne zgane za svoje koristi! Stan spi, katerega člani so večinoma dospeli do več kakor srednje ali površne izobrazbe, od katerih se po justičnih reformah zahteva vedno več sposohnosti za samostojno duševno delo. Kaj pa bi mogli in morali, če se orga-ni/.ujemo, doseči v korist našega stanu in in zajedno v korist naših šefov! Kajti nikdo ne bode oporekal, da sta v malo katerem poklicu uslužbenec in službodajalec eden na druzega tako navezana, kakor pri advokaturi in pri notarijatu. Na zgoranje prašanje iščimo odgovora v dvojnem oziru, namreč glede na interese našega celega stanu brez razlike narodnosti, potem, da gremo od generalibus atl specia-lia — glede na posebne interese slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. I. V splošnem interesu smatrati je kot potrebno, da se doseže zlasti sledeče: 1. zakonodajno rešitev stanovskih razmer, 2. posredovanje med službodajalci in uradniki, 3. vzgojo in izobrazbo uradnikov za vspešno zvrševanje njihovega poklica. II. Kot slovenski uradniki pa težimo za dosego vsestranske in brezizjemne ravnopravnosti v vseh delih naše mile domovine. Ad I. 1. Katere so pa stanovske razmere, ki jih je rešiti zakonodajnim potom? a) Pred vsem nam je uradnikom samim za preskrbljevanje v slučaju bolezni, po do-vršitvi gotovega števila službenih let in v slučaju onemoglosti; v slučaju smrti uradnika pa za preskrbnino zaostalim; b) določitev minimalne plače plače za posamezne kategorije uradnikov; seveda bi bilo to minimalno plačo določiti tudi z ozirom na krajevne razmere, to je po krajevnih razredih; c) določitev maksimalnega in jednotnega delavnega časa, omejitev dela čez uradne ure, posebnega honoriranja istega in določitev nedeljskega počitka, poslednji naj bode — kakor to zahtevajo vsakokratne krajevne razmere — popolen ali več ali manj omejen. Če dosežemo posebno določitev minimalne plače in maksimalnega delavnega časa, potem bodemo pri event. iskanju postranskega zaslužka pač radi vprašali šefa, če temu pritrdi ali ne; d) uvedba disciplinarnih razmer. Nikar si ne prikrivajmo, da je zadnja prav potrebna; koristna bi bila pa nam in našim šefom. Ravno iz poslednjega stališča nam pač gg. šefje ne smejo očitati neskromnosti, ako v svrho dosege označenega smotra zahtevamo ustanovitev korporacij, podobnih odvetničkim, notarskim in zdravniškim zbornicam; ime teh korporacij naj bode postranska stran. — In če bodo naši šefi v taki korporaciji imeli tudi svojim interesom ustrezajoče sredstvo, naše obnašanje kontrolirati, potem bodemo od njih tudi smeli zahtevati, da ugled svojih uradnikov ščitijo v pisarni in izven pisarne, zlasti pa pri vseh uradih. Saj vendar znano, kaj si marsikdo nam nasproti dovoli! Gg. šefi pa imajo našo užaljenost dostikrat pretirano občutljivo. Poslano.*> Listi so poročali, da je bil moj sin, ključar Henrik Ošaben, vzet v zapor, ker je bil na sumu, da je na več krajih poskušal vlomiti. Preiskava pa je sedaj dognala, da je bil moj sin popolnoma po krivici osumljen, vsled česar je c. kr. deželno sodišče glasom v mojih rokah se nahajajočega potrdila s sklepom z dne 30. avgusta 1902 opr. št. Vr. IX 971/2/16 kazensko postopanje ustavilo. Pripomniti mi je tudi to, da tudi trditev, da bi bil moj sin brez posla, ne odgovarja resnici. V Ljubljani, 2. septembra 1902. Martin Ošaben, sprevodnik južne železnice. *) Za vsebino ton spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 12118) Borzna poročila. Dunajska borza dne 3. septembra 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 PO Skupni državni dolg v srebra .... 101 H5 Avstrijska zlata renta....... 121 55 Avstrijska kronska renta «"/„ .... 100 15 Ogrska zlata renta 4°/0....... 181*10 Ogrska kronska renta 47„.....98 — Avatro-ogrske bančne delnico .... 168H - Kiaditne delnice......... 687*75 London vista.......... 23937 Nemfiki državni bankovci za 100 mark 116 97 90 mark . . s.........2341 20 frankov...........1904 Italijanski bankovci........ 94 70 C kr. cekini...........1127 Žitne cene w Budimpešti dn<5 4. septembra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 679 „ april.....„ 50 „ „ 7 07 Rž „ oktober....., 50 „ „6 03 Koruza „ september ... „ 60 „ „ 536 ,. april.....„ 50 „ „ 539 Oves „ oktober . . . . „ 50 n „5 47 Efektiv. Zdržno. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Helonsine nstna iD zobna vofla katera t-f rti 1 dlesno in odstranjuje neprijetno rsapo Iz ust. 1 Htekleiilea x navodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. Edina zalojra. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, niedec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurglčnlh obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519-27, Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu. M jteorologično poročilo. VMlua nad morjem 806-2 m. Srednji tračni tlak 736-0 mm. Cas opazovanja Stanje £9 baro-motra v mm. as Vetrovi Nebo lil * — ■a a 9. zvečer 7. zjutraj 2. p o pol 73' 1 740 2 39 0 18 9 15 2 271 jbrezvetr. si. jug si. jjvzh. jasno megla jasnu Srednja včeraj&nia temperatura 19 5°, nor-male: 16 6". Mesto posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žaluatno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega brata, strička in svaka, gospoda Alojzija Kremžar-ja magistratnepa svetnika dunajskega mesta v pok. in lastnika velike zlate Salvatorjeve kolajne ki je po dolgi, zelo mučni bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče v 60. letu starosti danes ob 3/«7. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bode v petek, dne 6. septembra ob V.6. uri popoldne v mrtvašnici deželne bolnice, Zaloška cesta št. 2 svečano blagoslovilo in potem na pokopali&ću pri sv. Krištofu v lastem grobu položilo k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v soboto, dne 6 septembra, ob '/«8 uri v župni cerkvi pri sv. Petru Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 3. septembra 1902. ■ (2119) Žalujoči ostali. H Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubi soprog, oziroma brat in stric, gospod Ivan Bojt gostilničar In posestnik v D. M. v Polju sinoči ob '/«10. uri, po dolgi bolezni, star 39 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega ranjcega bode jutri, v petek, dne 5. septembra t. 1., ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v D. M. v Polju na ondotno farno pokopališče. Sv. maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah. Dražega ranjcega priporočamo v blag spomin. (2115) D. M. v Polju, 4. septembra 1902. Marija Bojt. Mlad trgovski pomočnik slovenskega, nemškega in italijanskega jezika zmožen, želi službo preme-niti. (2108-1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar«. vsprejme takoj (2065-3) Ivan Kastelic, Florijanske ulice 25. Pekarija v Celju Graške ulice wt. 19 i2056-5) ki je žo dolgo časa ondi ter ima razsežno okrožje odjemalcev, se radi posestnikove bolehavosti pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Pojasnila daje lastnik istotam. Velike nove kleti se oddajo v najem, oziroma se produ popolnoma nova hiša na Selu ob Zaloški cesti (pri žrebčarski vojašnici). Več se izve pri Ivanu Bricel u v Mostah pri Ljubljani št. 47. (2050—3) Na prodaj imam prav dobro belomrdeče vino iz slavnoznanih Sromeljskih vinogradov (2093 -2) A Levak v Brežicah. Pouk na glasovirju dajo (2120-1) Amalija Slatner Gosposke ulice štev, 4, I. nadstropje na levo. I I I V jako prostorne, nahajajoče se II I A ^ v bližini železniške tovarne, li I A ^6r 86 £radi sedaj železni I I I U W "ka Pro^a in bode promet še veliko večji, ae radi družinskih razmer prodajo po jako ugodnih cenah v Jesenicah na Gorenjskem. Lte imajo 22 stanovanj ter je tam tudi gostilna in trgovina z mešanim blagom. Gostilna je dobro obiskovana in tudi trgovina ima velik promet. Zraven so sobe za tujce. i2l02—1) Naslov pove upravnistvo »Slov. Nar.« Št. 17. Razpis častnih nagrad. Češko slovenski spolek v Pragi, pod predsedstvom velikega prijatelja slovenskega naroda in zlasti slovenskega uči-teljstva, gospoda Jana Leg-a, hoče še nadalje podpirati slovensko mladinsko slcvslvo s častnimi nagradami. V to svrho je zopet poslal 160 K za dve častni nagradi za dva najboljša mladinska spisa. Radostno objavlja podpisano vodstvo ta plemeniti ukrep naš h bratov Čehov ter razpisuje s tem dve častni nagradi po 100 in 60 K za najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po 3 tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopise je poslati pred-sedništvu Zaveze do 31. decembra 1.1. Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa. Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last Zaveze in izideta kot IV. in V. zvezek »Mladinske knjižnice«. Vodstvo ,,Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 31. avgusta 1902. Tajnik: Predsednik: Drag. Česnik. L. Jelene. 4 Gospodu lekarničarju ^ < GABRIJELU PICCOLt ► v l,|ubl|anl. ^ ► ► ► ► ► ► ► ► l1. Vase železna** Tino sem s prav dobrim uspehom t porabljal pri neki gospe", ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej, da mi doposljete Se Seat steklenic zgoraj navedenega vina. Ur. li. Filrber c. kr. štabni zdravnik. V Gorici, 6. junija 1901. 4 11507-6) Išče se stanovanje v Spod. Šiški obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti, drvarnice in nekoliko vrta. Najbolje, da bi se nahajalo pri državni cesti. (2110—1) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«. Vrtnar se išče. Več se poizve v c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani. 2070-3 Najboljša studenčna sesalka na svetu! Genial-sesalka črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi v visoko položeni nabiralnik, a (1088-19) Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ant. Kunz c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice (MiliriscMVeisskirclitB). 2enitna %>*>• ^ -*>c§- ponudba. j| l{čitelj, veleposestnik in rezervni častnik je/i se tem potom v kratkem poročiti S poštno upraviteljico ali trgovsko izobraženo ali j olikano ter domače vzgojeno, t8—27 let stajo gospodično s primernim premoženjem. (2092-2) Samo popolnoma resne ponudbe naj se pošljejo pod ,3adovoljnost" do dne tO. septembra na upravništvo „Slov. /Varoda". Ces. kr. avstrijske £fe državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod Is C^cbljan« y-t. kol. Proga «•» Trbiž. Oi> 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Inomost, Morakovo, Ljubno; čez Se'zthal v Aussee, Solnograd, Ces JPein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob i. uri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeete, Ljubno. Dunaj; čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čea Kleio -Reifiing v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Ainatotten ua Dunaj. — Ob H. ari 51 m do^cldne osobni vlak v Trbiž, Pontabsl, Beljak. Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. -- Ob 3 uri 56 m pojioiadne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno j čez Selztbal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Ino-moit, Bregenc, C:.Hh, Genevo, Pariz j Cez Klein-EUidiug v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Oab, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. Ob nedeljab in praznikih ob 5. uri *1 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po nuCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi'1. in II. razreda). Proga v JKovouie*to Le v Kočevje. Osobn: vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutrjy v Novomestcv Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludae istotako, ob 7. ur' 08 *a zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ .LJubljano jiiž. kol. Prog« is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Lj ubijana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inoinosta, Fran-zcasieste, Solnograda, Lonca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri ls m zjntra; osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m uopoldne osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, iz Lipska, Kariovih varov, Beba, Marijinih varov, PLsuja, Budejcvic, Solnograda, Linca, bteyra, Pariza, Osnova. Curilia, Bregenca, lno-mosta, Zella ob jezeru, Lend-Qaste lepa bukova drva seženj po 12 kron iz kolodvora Višnja gora. — Več pove (2047—3) oskrbništvo graščine VVeichsel-bach, p. Višnja gora. Mlad, soliden gospod —išče ■ i lepo meblovano sobo pri kaki boljši rodbini. Ponudbam, kjer bi se dobila tudi hrana, se daje prednost. Ponudbe pod šifro ,,A. E."( poste restante, Ljubljana. . (2090—2) Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—79) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. (21 IS) Žrebanje dne 5. septembra 1902. .....m- Žrebanje dne 15. septembra 1902. k Pa!ffy srečkam..........aK12'|, Žrebanje due 1. oktobra 1902. I Tiskim srečkam..........a K 6 se dobe pri „Ljubljanski kreditni banki". Glavni dobitek: K I00.000 K 84.000 K I80.000 Št. 807. Razpis službe. (2062—2) Na I. mestni deski petrazrednici je stalno popolniti učno mesto. Prosilci za razpisano službo naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo n&jjkasrieje do 23. septembra t. 1« pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Zakasnele ali pomanjkljivo opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 23. avgusta 1902. Žrebanje nepreklicno = 25. septembra 1902 Glavni dobitki* 30.000kn" Olomuške razstavne srečki a 1 krono liriporora j T. O. l£iL"2"BI3 v Ljubljani. (1981—8) _© Vsi dobitki se izplačajo ilonlteljem v gotovini po odbitku lO°/0. @- Opr. št. 14/2/1. Konkurzni edikt. (2104-1) Na premoženje pod tvrdko •.Franz Detterfci, trgovina s šivalnimi stroji in šivalnimi potrebščinami, registrovane trgovke JLnc Marije Detter V I,j ubijani« je bil dne 2. septembra 1902 (trgovski) konkurz razglašen. Konkurzni komisar: c. kr. deželnosodni svetnik Fran Vctlrnij.tk v Ljubljani. Začasni oskrbnik mase: g. dr. Karol AHazliizU. odvetnik v IJiibljaul. Dan roka: dna 15. septembra 1903 predpoidne ob 9. uri pri podpisani sodniji, soba št 112 (pred konkurznim komisarjem). Rok za zglasitev: do dne 97» oktobra 1909. Likvidačni in poravnalni rok: dne tO. novembra 1903 predpoidne ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 112 (pred konkurznim komisarjem). C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 2. septembra 1902. Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) se prične šolsko leto 1902/3 s slovesno službo božjo dne 18. septembra 1902. Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16. septembra od 9.—12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1, št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. (2099—2) Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V Ljubljani, dne 3. septembra 1902. Lekarna #„pri orlu" ■w Ijjnbljani. Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik priporoča: s5 S " 2 :0 1 U C ft .P. 0 O O . Hm t> I 2~ ° . o a. a 2 03 Pl t> T3 MS Z> ft" K o>o73» r~ 2 5 ft'"' S ™ p >o"S» ft g «™ rH ^ O ^T.-, u rt ^ OH y*<.r-, — ^.rt Sj< o - 3 £ 2 A m —< - rt —• -S >7J C 23 rt £ O 1 «3-&« n «0 » ca ^Vc« • ■« g o -S S ^ ^ 6 -S S h o I Hi - ~ O T3 . i • O Nhi « «= ft t-5 - »m 0> « o.H SfS ' j± 2 !S > ~ ■ a B © o m » oo a 1 « >:a o o S o "S c* © O 0^2, e ^3 o — rt i sss m ca >> I * 1 i Stari trč št 21. Glavni trg št 6. " Pekarija in 0» i • 9 Jakob Zalaznik Prodaja moke In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg štov. 32. «* it i* ■t a I Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 36 R. Miklauc Ljubljana, Spitalske ulice št. 5. ES Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se odda s I. novembrom. (2106—l) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Kot instruktorica želi mesta gojenka 3. letnika učiteljišča. (2109-D Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Mlad trgovski pomočnik se sprejme v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom na deželi. Prednost imajo tisti, ki so se šele izučili. »prejme se tudi priden deček kot učenec. Ponudbe pod ,,Maja 3090" uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (2113—1) Cenjenemu občinstvu se uljudno naznanja sklep „Zadruge mesarjev in sušilcev" v Ljubljani, da bodo glede nedeljskega počitka tudi nadalje imeli svoje prodajalne ob nedeljah samo do 9. ure dopoludne odprte. V Ljubljani, 31. avgusta 1902. Josip Kozak načelnik „Zadruge mesarjev in sušilcev11. (2ii7) Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humorja priporočamo ll_ 'I____^ii spisal Rado Murnik. Velika0 8. Str. 229. Vsebina Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. a832-16) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schvventner - v Ljubljani, Dvorski trg 3. 15 let starega, ki ima veselje do mesarije, sprejme takoj (2105—1) Franc Lovše, mesar. Jurčičev trg. V stanovanje in na brano se sprejmeta dva dijaka, oziroma tudi dečka iz nižjih šol iz boljše rodbine. Kje, pove upravništvo »Slov. Nar.«. _ (2107—1) in uhe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-166) Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. Jinton J. Šusteršič lekarnar pranja Šusteršič rojena Jerman poročena. 3(rško, dne 2. septembra 1902. (2114) Dne 18. septembra t. L se začne 40. šolsko leto. Sprejemajo se absolventi nižjih srednjih Sol, kakor tudi meščanskih šol (ti pod gotovimi predpogoji). Sprejetje iz drugih enako postavljenih šolskih zavodov je odvisno od dovoljenja vis ministrstva. Zavod je sprejel ono dalekosežno novo organizacijo, ki kar najsigurneje daje možoost dijakom, da lahko zmagujejo obilno učno gradivo, ki se mora na trgovskih akademijah vsled dvojne smeri (splošna in strokovna izobrazba; proučiti. V prvem letniku se v obče poučuje le en tuji jezik. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce, kakor tudi za učence, ki še niso dovolj zmožni nemškega jezika. v Z zavodom je združen Jednoleten aniturljentskl tečaj (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol in tem enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem ali pa hočejo kot visokošolci (juristi) svoje znanje razširiti času primerno. Tudi se vzdržujejo prosti, na nikako določeno predpripravo navezani pol- in eelo-leiiii tečaji za gospode in posebej za dame. (Začetek 18. septembra in 15. februvarja. Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi preskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Ciradeu, Kaiserfeldgasse št. 25. (1724—7) Ravnatelj: J. Berger. Podpisano založništvo usoja si obvestiti si. šolska vodstva, da je izdalo: Nastenske slike za Cernivčevo Prvo računico. Zbirka obsega 25 slik. Velikost: 53 x 35 cm- Cena nalepljenim na lepenki kron 9*—. Dalje priporočam: Dimnik: Avstrijska zgodovina za ljudske šole. Cena broš. K 2-—, vez. v platno K 2-60, po pošti 20 vin. več. Z cdiičnim spoštovanjem (2094—2) Jernej Bahovec (prej Jos. Petrič) trgovina papirja itd. itd. — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. Štev. 10135. Razglas. (2111—1) Deželni odbor kranjski otvarja s tem splošno ponudbeno obravnavo gled(' zavarovanja dež. gledališkega poslopja y Ljubljani proti požaru. Vsa stavbina vrednost z inventarno opravo vred znaša po izvršenih odpisih 415.600 K. Kolekovane in zapečatene ponudbe, katere je na ovitku opremiti z nadpisom : »Ponudba za zavarovanje deželnega gledališkega poslopja«, se morajo vložiti do IS, septembra t. 1. 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega. Ponudbe morajo nadalje obsegati izrecno izjavo, da so ponudniki natančno vpo-crledali pri deželnem stavbnem uradu razpoloženi zavarovalni predlog ter da brez pridržka pripoznajo, da se popolnoma strinja z razmerami poslopja in premičnin. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. septembra 1902. Prosiš, ii kolesarji, blagovolite citati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka f|Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno Ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. w (114-66) Priporočam se z velespoštovanjem trgovec in urar na Mestnem trgu. mMmm Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam wuM-w.MxM «-«*■**. j. S. Benedikt" Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. I Darila za vsako priliko! | |j Frid. Hoffmann | v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo naj- jjj večjo zalogo vseh jjj vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. v žepnih in sten- j akih urah so vedno j v zalogi. *£3T Popravila se Izvršujejo nsjtočneje. i ssamBBBBBtBMjmm Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja nQ-02nLOgrra,32CLOTr za zaznamovanje perila. Zaloga S- grammophoiiov s ki igrajo izrecno močno in natančno. -1 s i- I *** + » + + ** + + * + * + »» + * + * + * + * + * + -ttTt r* . r -i Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 4156 96