VESTNIK
§	Poštni urad 9020 Ceiovec
E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E
E	izhaja v Ceiovcu	E
E	Er$cheinung$ort Kiagenfurt	E
E	Posamezni izvod 3 šiiinge	E
E	mesečna naročnina 12 šitingov =
§	P. b. b.	^
^ §
5m)nm)nmmt)mnmimm)ii!Mnm)mtmnnntnmmnunnntr:
LETMfK XXXi.
CELOVEC, PETEK, 8. OKTOBER 1976
ŠTEV. 41 (1782)
S svojo manjšinsko
poiitiko
Avstrija dokazuje, da se noče učiti iz zgodovine
..Raziikovanje med besedami in dejanji v bistvenih vprašanjih vodi vsako revoiucionarno in progresivno gibanje na stranpoti. To je nauk zgodovine, tudi zgodovine deiavskega gibanja. Ha odnose do nacionainega vprašanja so v zgodovini deiavskega gibanja vezani tako sijajni uspehi kot tudi tragični porazi. Vrni! sem se maio v zgodovino ne zaradi nje, ampak zaradi današnjega nauka. Mišem prepričan, da tako boigarski kot avstrijski sociaiisti upoštevajo nauke zgodovine o tem in aii upoštevajo nauke zgodovine deiavskega gibanja, ko zanikajo pravice makedonske nacionaine manjšine v Boigariji in pravice siovenske nacionaine manjšine v Avstriji."
Tako je izjavil dr. Aleksandar Grličkov, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ, ko je ob priložnosti mednarodne razprave o socializmu v sodobnem svetu (okrogla miza s tem naslovom je bita prejšnji teden v Cavtatu v Jugoslaviji) v pogovoru z urednikom ljubljanskega Dela odgovarjal na vprašanje, kako v luči visokih besed o socializmu v sodobni teoriji In praksi tolmači odnos bolgarskih komunistov do makedonske manjšine v Bolgariji ter avstrijskih socialistov do slovenske manjšine v Avstriji.
Da se Avstrija res noče učiti iz zgodovine, kaže vsa njena manjšinska politika, ki jo odgovorni dejavniki na deželni in državni ravni s svojim sramotnim kapitulantstvom pred nemškonacionalističnimi silami vedno bolj tirajo v nevarno smer enostranske revizije državne pogodbe in neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti.
Na nevarne posledice sedanjega povsem nesprejemljivega odnosa oblasti do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je pred dnevi opozoril tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ko je govoril na velikem ljudskem zborovanju v Novem Be-čeju, kjer so v počastitev 35-letnice vstaje odprli novi dom kulture, ki so ga s skupnim samoprispevkom In solidarnostjo postavili prebivalci, Srbi, Madžari in pripadniki drugih narodov in narodnosti v tem kraju.
Prav na tem primeru je Stane Dolanc opozoril, kako v Jugoslaviji v praksi izgleda vsestranska enakopravnost narodov in narodnosti. Povsem drugače pa je v tistih državah, v katerih ne spoštujejo niti osnovnih pravic nacionalnih manjšin, je dejal Stane Dolanc. „So države, na žalost tudi v naši sosedini, kjer še danes bolj ali manj odkrito in brutalno izvajajo politiko raznarodovanja naših manjšin. In to kljub grenkim izkušnjam v Preteklosti, kljub normam mednarodnega prava in postulatom sodobne civilizacije, kljub stališčem nedavne helsinške konference do Pravic nacionalnih manjšin in še Posebej — kljub črki in duhu dvostranskih in mednarodnih obveznosti."
Dolanc je naglasil, da je Jugoslavija globoko zainteresirana za Urejanje razmer v Evropi in za razsoj prijateljskih odnosov z vsemi državami, zlasti s sosednimi. „Toda
popolnoma naravno je, da ne moremo ostati ravnodušni tudi do položaja In usode naših nacionalnih manjšin — Slovencev in Hrvatov v Avstriji ter Makedoncev v Bolgariji — ki so danes izpostavljene političnim pritiskom, poskusom asimilacije in raznarodovanja. Ko delovni ljudje po vsej Jugoslaviji izražajo svojo neomajno solidarnost z bojem naših nacionalnih manjšin za njihove neodtujljive nacionalne pravice in celo za sam obstanek, pa nam iz tujine pripovedujejo, da to delamo iz razlogov, ki so povezani z našim notranjim položajem, in s tem želimo odvrniti pozornost od
naših lastnih notranjih problemov. Toda naj si v tujini ne delajo skrbi z našim notranjim položajem, saj ga lahko ocenjujejo samo naši delovni ljudje, ki so suvereni oblikovalci svoje usode in bodo to zmeraj tudi ostali."
Odločno pa je Dolanc zavrnil tudi podtikavanja vseh tistih, ki zavajajo javnost z dozdevnimi ozemeljskimi pretenzijami Jugoslavije (in s tem npr. na Koroškem utemeljujejo neki ^prastrah"). Poudaril je, da Jugoslavija nima ozemeljskih pretenzij do nikogar. „Zato vsi tisti, ki danes mečejo pesek v oči svojim in drugim narodom z gesti o nekakšni jugosiovanski nevarnosti, ne morejo nikogar zasiepiti in so njihove poiitične kombinacije, s katerimi žetijo prikriti svojo dejavnost proti našim nacionainim manjšinam, zeio prozorne. To je dejavnost, ki je v navzkrižju ne !e z mednarodnopravnimi normami aii z ideoio-gijo nekaterih poiitičnih strank, kakršno sicer razgiašajo, temveč tudi z duhom našega časa."
KOROSK!
SLOVENC!
so se predstaviti na Tirotskem
Prejšnji teden sta osrednji organizaciji koroških Slovencev izvedii prvi obisk v okviru ..turneje dobre voije", s katero nameravata tudi sodržavijane v drugih zveznih dežeiah seznaniti s siovensko narodno skupnostjo na Koroškem ter jih opozoriti na aktualna vprašanja manjšinske probiematike v Avstriji.
Prvi tak obisk je vetja) Tiroiski, kjer je v petek minulega tedna delegacijo koroških Siovencev sprejet tudi tiroiski dežeini glavar Eduard Waiindfer. Člani deiegacije — podpredsednik dr. Avguštin Maile in tajnik dipi inž. Feliks Wieser za ZSO ter predsednik dr. Matevž Grilc in tajnik Fiiip Warasch za MSKS — so tirolskega deželnega glavarja seznanili s položajem slovenske manjšine na Koroškem in mu obrazložili predvsem tudi smisel bojkota štetja posebne vrste. Zlasti so poudarili, da predstavljata štetje posebne vrste zlorabo avstrijskega prebivalstva v namen, da se po poti statistike zbriše koroške Slovence z njihovega etničnega ozemija. Prav tako pa so opozorili tudi na svoje-časno prizadevanje Avstrije v korist svoje manjšine na Južnem Tirolskem.
Deželni glavar WaHnofer, ki je bil sicer bolj redkobeseden, je kazal veliko zanimanje za položaj Slovencev na Koroškem. V teku pogovora se je nehote izkazalo, da zvezna vlada niti pristojnih mest na Tirolskem ni v zadostni meri seznanila o napovedanem ugotavljanju materinega jezika avstrijskega prebivalstva. Deželni glavar je bil mnenja, da na Tirolskem prebivalstva ne bo tako enostavno prepričati, da bi se udeležilo takega preštevanja. Sicer pa je Wallndfer priznal, da utegne imeti ravnanje avstrijskih oblasti s koroškimi Slovenci prej ali slej posledice tudi za avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem.
Člani delegacije so na tiskovni konferenci seznanili tirolski tisk o obisku pri deželnem glavarju in o položaju slovenske manjšine na Koroškem, novinarjem so izročili tudi vrsto dokumentov obeh osrednjih organizacij v zadevi ugotavljanja manjšine ter gradivo o položaju in vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ob koncu tedna pa so Tirolsko obiskale tudi naše kulturno-prosvet-ne skupine, o katerih nastopih obširneje poročamo na 4. strani današnje številke.
Z doslednim bojkotom štetja
bomo prekrižali načrte nemških nacionalistov
ČaJna pota koJt /ogikd, kt jo je zastopa/ zvezni kanc/er Jr. Rrerskp o k svojem okiska na Roroškem, kjer je z Jvema zkoroma — v Ve/ikovca in v Re/jaka — „araJno" zače/ široko „po-jasnjeva/no kampanjo" v zvezi z napoveJanim „ reševanjem" manjšinskega vprašanja. A/eni/ je namreč, Ja nima smis/a govorit:' o tern, Ja ki zakon o štetja posekne vrste in zakon o MdroJHrJ? skapinak /akko spet oJpravi/i. „Oka zagona sta že nekaj mesecev po/nopravno ve/javna trt ja je treka izvesti," se je g/asi/a njegova avtoritativna zapovej.
Da je pri' tavern svojem sta/išča popo/noma skregan z Jos/eJnostjo in s stvarnostjo, pove že Jejstvo, Ja je njegova v/aJa v poJoknik primeri/? ravna/a prav obratno; Tako je M npr. za^on o Jvojezičnik napisi/! poinopravno ve/javen ne (e nekaj mesecev, ampak nekaj iet, k/jak tema pa se ne viaJi ne kanc/erja niti posvetijo ni, Ja Zn' ga ki/o tre/?a taji izvajati. Ne, zavestno in namenoma zagona niso izvaja/i, ker se je tako pač gidsiio poveijc ncmškondciond/n;k in neonacistični/! si/, ki so /eta 7972 Jovo/j g/asno in razam/jivo Jemonstrira/e svojo oj/očenost, Ja Jvojezičnik napisov na Roroškem ne /<oJo trpe/e. ZJaj pa se v/aJa in kanc/er nenaJoma zaveJata svoje Jo/ž-nosti spoštovati in izvajati zagone, o kateri/) Jokro vesta, Ja so neapora/mi, ker so ki/i spenjeni proti interesom in argamentom ncposreJ-no prizaJete manjšine, /n k/jak tema, Ja se proti taverna načina ..reševanja" manjšinski/! vprašanj množijo pomit/eki in protesti taJi v vrstak v/aJ-ne stranke.
S takimi mnenji v vrstak /astnik jankcionarjev in zaapnikov je ki/ kanc/er Rreiskp konjronti-ran taJi na zkora v Ve/ikovca in je ki/ morja prav ta „oJpor" vzrok, Ja je kot šej stranke in v/aJe avtoritativno izjavi/.- zakoni se koJo izva-jd/i in pika/ Ravno s tem pa je sam ovrge/ svojo /astno trJitev, Ja so predmetni zakoni kot saj sporazama meJ tremi par/amentarnimi strankami „izraz vo/je najširšik p/asti prekiva/stva". Če ki ki/i res izraz /jaJske vo/je, potem o njikovi po-
treki in apravičenosti ne ki ki/o treka /jaJstvo še/e prepričevati/ 7ako pa je nekote potrJi/, kar smo mi že veJno trJi/i.- štetje posekne vrste in sejanji zakon o naroJnik skapnostik sta pos/eJica in reza/tat kapita/antstva oJgovornik po/itičnik Je-javnikov na v/aJni in strankarski ravni preJ nemškimi naciona/isti. $amo tako moremo raza-meti taJi kanc/erjevo izjavo, Ja je ki/ zakon o štetja posekne vrste nekakšen kompromis in pogoj za Josego sog/asja trek strank o manjšinskem vprašanja. To z Jragimi keseJami torej pomeni „ceno", za katero si je STO „kapi/a" poJporo osta/ik Jvek strank za „skapno" manjšinsko po/i-tiko. Da ki ki/o preJvsem treka iskati in najti skapno pot z neposreJno prizaJeio manjšino, pa v tek krogik očitno nikče ni mis/i/,- vse preveč jik namreč Jraži skrajno neJemokratična in za Janašnji čas povsem prežive/a mise/nost, Ja je manjšina okjekt, o katerem Jragi /akko po mi/i vo/ji karantajo in Je/ajo na njegov račan svoje ko/j a/i manj amazane račane.
V tej mise/nosti korenini taJi trJitev o neki „pravici Jo asimi/acije". A/eJtem ko Janes v meJnaroJnik joramik in pri ok/ikovanja meJ-naroJnopravnik norm s/ekerno ok/iko asimi/acije oksojajo kot Jiskriminacijo in ce/o kot etnični genociJ, pa jo v rivttriji taJi araJno postav/ja-jo in oznanjajo kot maksimo avstrijske Jemokraci-je in Jemokratičnosti. Tako je v Ve/ikovca kanc/er Rreiskp ze/o vekementno zagovarja/ tako „pra-vico", češ Ja mora imeti v Jemokraciji vsakJo možnost, Ja se zase in za svojo Jražino oj/oči, k kateri naroJnostt' se ko prizna/ (torej so črnci na vsak način Jiskriminirani, ker se zaraJt črne karve ne morejo „svokoJno" priznati oz. oJ/o-čiti za ke/ce/j,- poJokno pa oznanjajo ta višek Jemokratičnosti taJi tri v koroškem Ježe/nem zkora zastopane stranke v svojem skapnem sta-/išča, ki so ga te Jni okjavi/e v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
Rer imamo torej srečo živeti v Ježe/i takšne „popo/ne svokoJe", je seve Ja naša Jržav/janska Jo/žnost, Ja se pastimo prešteti. Tako nekako
izzveni poziv trek koroškik strank, ki pa se na nače/a Jemokracije in svokoJe povsem neapravi-čeno sk/icajejo tako Jo/go, Jok/er Jopaščajo, Ja njikovi voJi/ni preJstavniki in z/asti „ok/ikova/ci javnega mnenja" /akko nesramno napajajo Je/ prekiva/Stva, konkretno s/ovensko naroJno skap-nost, ki ji ce/o oJrekajo pravico, Ja si sama izkira svoje voJstvo. Govoriti /epe keseJe o svokoJi in Jemokraciji, Jejansko pa krezokzirno teptati osnovne pravice in svokoščine — to je praksa, ki se je pos/ažaje /e tisti, ki svojo po/itiko graJi na Jvo/ični mora/i.
^ Raj ki se potem čaJi/i, če tri koroške stranke v svojem skapnem poziva kar same seke postav/jajo na /až.* v enem stavka zagotav/jajo, Ja pravice manjšine niso oJvisne oJ štetja,- v Jragem stavka pa trJijo, Ja koJo reza/tati štetja s/aži/i za poj/ago pri izvajanja Jo/oči/ Jržavnc pogoJkc.
^ Raj ki se čaJi/i, če TTO poziva, naj se nikče ne vpiše za „vinJišarja", ker menja še n: znano, kam koJo take potem prišteva/i. Toskr-keti je treka, Ja se koJo vsi vpisa/i za Nemce, potem taJi ne ko več treka govoriti o izpo/nje-vanja č/ena 7.
$ /n kaj ki se končno čaJi/i, če prcJseJnik koroške STO že ve poveJati, Ja koJo „vinJišarje" morja /e apošteva/i — ko ko š/o za zastopstvo v manjšinski/! sosvetik,- eni reviziji Jržavne po-goJke JoJati še Jrago, v rfvstnji očitno ni nič kaJega.
Ok takem oJnosa Jo manjšinskega vprašanja in Jo tozaJevnik meJnaroJnik okveznosti se res ni treka več nikomar čaJiti. A/ožno je samo eno; Ja se vsa ta amazanija razga/i in se vsa ta Jvo-/ičnost razkrinka prej Jomačo in svetovno javnostjo. /n potrekno je samo eno; Ja na vse po-skase prepričevanja, zavajanja, izsi/jevanja, zastraševanja in pritiska ojgovorimo z Jos/eJnim kojkotom štetja in tako oJ/očno zavrnemo ^reševanje" našik živ/ienjskik vprašanj v ok/iki in s ci/jem, kot si to zamiš/jajo nemški naciona/isti.
NISMO ŠTEVILKE- NE DAMO SE PREŠTEVATI!
Diktatura nemškega nacionaiizma
Za mednarodno listino
posvečeno varstvu pravic manjšin in izboljševanju njihovega položaja
V okviru splošne razprave na zasedanju glavne skupščine OZN je prejšnji teden govorit tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miioš Minič, ki je nakazat pereče probteme današnjega sveta in opozorit na natoge, ki jih pri tem ima Organizacija združenih narodov. Ob tej pritožnosti je posebej spregovorit tudi o probiemu spoštovanja čtovekovih pravic in o obveznostih držav do manjšin. Poudarit je:
Mi pripisujemo veiik pomen zagotovitvi čtovekovih pravic in te-metjnih svoboščin, ki je sestavni det boja za odpravo vseh obtik odvisnosti, izkoriščanja in tujega gospostva. Vendar je treba gtedati na to v širšem okviru razvoja mednarodnih odnosov in boja za odpravtjanje vseh obtik odvisnosti in tujega gospostva. Čtovekovih pravic ni mogoče uresničevati v razmerah uvetjavtjanja site, ohranjevanja kotonia-tizma in neokotoniatizma, rasnega raztočevanja in apartheida.
Varovanje individuatnih pravic čtoveka je netočtjivo od pravice narodov do samoodtočbe, svobode, neodvisnosti, suverenega gospodarskega in sociainega razvoja, kajti posameznik tahko uresničuje svoje pravice samo kot det skupnosti. S tem je mištjena tudi pravica tjudi, ki pripadajo etničnim, nacionainim, verskim ati jezikovnim manjšnam, katerih pripadnikom po dotočitih sporazuma o državijanskih in poti-tičnih pravicah „ni mogoče odvzeti pravice, da imajo skupaj z drugimi čtani svoje skupine svoje posebno kuiturno živtjenje, da izražajo in izpovedujejo svojo vero ati da uporabtjajo svoj jezik".
Zaradi pogostnih pojavov nespoštovanja pravic manjšin, kar ne more biti brez vptiva na odnose med državami in narodi, sodimo, da mora OZN temu probiemu posvetiti ustrezno pozornost ter preiti k podrobni doiočitvi obveznosti držav, da bi potem sprejeti mednarodno iistino, posvečeno varstvu pravic manjšin in izbotjševanju njihovega potožaja. Tako bi Združeni narodi dati pomemben nov prispevek k okrepitvi mirotjubnega sožitja, sodetovanja in zbtiževanja med državami in narodi.
„Model dvojezične šole"
,Kreisky potrebuje nove partnerje". Tako je pred dnevi zapisalo glasilo koroške SPO ,Karntner Ta-geszeitung". Pri tem pa list, ki se je očitno že povsem oddaljil od ,demokratičnega" socializma in se s svojim pisanjem znašel na pozicijah ^nacionalnega" socializma, ni mislil kakšne partnerje pri kvartanju ali kaj podobnega, ne, mislil je vodstvo koroških Slovencev. Sedanji demokratično izvoljeni predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev niso več ^partnerji" za kanclerja Kreiskega, ker se ne uklonijo diktatu preštevanja. Zato morajo biti Slovenci tako močni, zaključuje KTZ svoj .demokratični" monolog, da si poiščejo novo vodstvo.
Treba je ugotoviti, da takšnega tona, kot se ga poslužuje komentator KTZ v omenjenm pamfletu, doslej še nismo zasledili v najrazličnejših napadih in izpadih proti koroškim Slovencem in njihovemu vodstvu. Tokrat je šel vsekakor predaleč; prestopil je mejo, kjer se neha demokracija in se začenja diktatura. In to je v pravem pomenu besede diktatura nemškega nacionalizma, ki si v svoji herrenvolkov-
ski nadutosti jemlje pravico, da drugim diktira, kaj smejo biti in koga si morajo izbrati za svoje vodstvo.
Ali pri koroški SPO res nočejo videti, kam vodi sedanja .linija" in kaj razodeva takšno pisanje njihovega glasila? Z nekvalificiranimi napadi na vodstvo koroških Slovencev vendar ne bodo mogli prikriti dejstva, da je proti takšni politiki tudi v njihovih lastnih vrstah čedalje več odpora. Diskusija med zadnjim nastopom kanclerja Kreiskega v Velikovcu pred funkcionarji in zaupniki stranke je dovolj jasno pokazala, da tudi znotraj SPU nikakor niso tako enotni in soglasni glede .potrebe" in .upravičenosti" posebnega štetja in glede .vzornosti" nameravane rešitve manjšinskega vprašanja.
Sicer pa je sploh že dejstvo, da morajo vlada in stranke zdaj za ceno težkih milijonov šilingov iz davkov, ki jih plačujejo tudi pripadniki manjšine, šele .prepričevati" javnost in celo svoje lastne strankarske funkcionarje, najboljši dokaz, da z zadnjimi manjšinskimi zakoni nekaj ni v redu, da fi zakoni predvsem niso izraz volje ljudstva,
marveč so rezultat .konsenza" med vodstvi parlamentarnih strank ter sad popolne kapitulacije le-teh pred nemškonacionalističnimi silami. Na tem tudi nasprotno zatrjevanje kanclerja Kreiskega ničesar ne spremeni, kajti še dobro imamo v spominu njegova zatrdila, ko je ne le enkrat zagotavljal, da odklanja vsako preštevanje manjšin, ker meni, da to ni potrebno za uresničitev manjšinskih določil državne pogodbe. Sedanje geslo „SPU drži besedo", pod katerim prireja vladna stranka zdaj svojo pojasnjevalno kampanjo, zato ne more nikogar preslepiti, da ne bi videl, kakšen preobrat je napravila ta stranka vsaj v svoji manjšinski politiki.
To pa seveda nikakor ne pomeni, da bi bili drugi dve stranki — OVP in FPU — v tem vprašanju boljši, samo zato, ker svoje protimanjšin-ske nastrojenosti nista spremenili, marveč sta ostali zvesti .liniji", kateri se je SPO pridružila v iskanju .konsenza". Zato za vse tri velja, da s takšno svojo manjšinsko politiko neodgovorno izpodkopavajo ugled Avstrije v svetu, kajti manjšinskih vprašanj vendar ni mogoče reševati brez sodelovanja neposredno prizadete manjšine in celo v nasprotju z njenimi upravičenimi pomisleki in utemeljenimi argumenti. Takšno .reševanje" nikdar ne more privesti do zadovoljive rešitve, marveč nasprotno odnose samo zaostruje. Zagovorniki in izvajalci takšne manjšinske politike pa se razgaljajo kot predstavniki brezobzirnega uveljavljanja moči večine — to je prakse, ki z resnično demokracijo nima ničesar skupnega.
Da se povrnemo k začetku: Če pa si misli kancler Kreisky svoje .nove partnerje" izbrati na način in v krogih, kot v besedi in stiki prikazuje KTZ v svojem poročilu o kanclerjevem obisku v Beljaku, potem smo prepričani, da bodo ljudje, ki po lastnih izjavah ne vedo, kaj da so, gotovo bolj poslušni in pokorni podaniki svojih gospodarjev. Samo deklarirati jih kot predstavnike slovenske narodne skupnosti bi pomenilo višek nesramnosti in podlosti!
Pred tedni se je začelo novo šolsko leto in po prvih poročilih, ki jih je možno dobiti .pod roko", je treba računati s tem, da se je število otrok, ki so prijavljeni k pouku slovenščine, ponovno zmanjšalo. Torej bo še manj slovenskih otrok deležnih osnovnošolskega pouka v materinem jeziku — kljub ureditvi, ki je baje .vzorna" za ves svet.
Da pa je šolstvo na narodnostno mešanem ozemlju res mogoče urediti tako. da imata enake koristi obe narodnosti, dokazuje primer dvojezičnega šolstva v Pomurju, v dvojezičnih občinah Lendava in Murska Sobota.
V lendavski in sobotški občini imajo v osnovnih šolah na narod-
nostno mešanem ozemlju dvojezični pouk od leta 1959. Gre res za enkraten model, ki je ob stalnem izpopolnjevanju prinesel lepe uspehe. Tako je na teh šolah kadrovska struktura učiteljev sploh najboljša v Pomurju: več kot 82% učiteljev ima višjo ali visoko izobrazbo, vsi drugi pa izredno študirajo. Učitelje dodatno usposobljajo z vsakoletnimi intenzivnimi seminarji madžarskega in slovenskega jezika.
Pri dvojezičnem pouku sta oba jezika popolnoma enakopravna predmeta in enakovredni komunikacijski sredstvi. Otrok je prost v svojem izražanju; izbere jezik, ki mu je bližji. To so dosegli tako, da v dvojezičnem pouku učenec raste v svojem jeziku, drugi pa mu daje možnost, da se ga nauči. Učenci se z izrednim veseljem učijo drugega jezika in v njem sproščeno govorijo, zagotavljajo predstavniki tamkajšnjega šolstva.
Popolna dvojezičnost je uresničena tudi v krožkih, šolskih proslavah, v stikih s starši, roditeljskih sestankih, zastopstvu v samoupravnih organih šol in otroških organizacij. Dobro so preskrbljeni tudi z učbeniki, ki jih imajo v slovenskem in madžarskem jeziku, za prve štiri razrede pa sploh dvojezične. V lendavski občini dobivajo učenci učbenike v celoti brezplačno, v soboški občini pa vse madžarske in dvojezične. Prav tako so dobro urejene knjižnice. Učenci imajo na voljo skupno 17.000 Slovenskih in 9 tisoč madžarskih knjig; nadalje imajo v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti v oddelku hungarike okoli 15.000 knjižnih enot, pri čemer knjige vaških knjižnic niso vštete, strokovne knjižnice pa razpolagajo skupno z okroglo 10.000 slovenskimi in madžarskimi knjigami.
Vsestranska skrb za madžarsko manjšino v Sloveniji je usmerjena k enemu samemu cilju: .Narodnosti, ki je zaradi svoje majhnosti nenehno ogrožena, moramo dati vse možnosti, da ji bo za njen obstoj in rast zagotovljeno še več kot enakopravnost."
Ali se s takšno miselnostjo v manjšinski politiki more pohvalit' tudi Avstrija?
Ne dajmo se zavajati
krivim prerokom in iažnim prijateijem
Začela se je široko zasnovana kampanja pojasnjevanja in prepričevanja, ki ima namen, da bi ljudi prepričala o ..nujnosti" preštevanja in o ..vzornosti" manjšinskega zakona. Viada, stranke in razne organizacije pošiijajo iz kraja v kraj svoje odposlance, posebno pa se ta plaz zgrinja nad našim človekom, da bi mu z lepim in grdim zabičali, da je njegova dolžnost, da gre na volišče in se pusti prešteti.
Toda koroški Slovenci nismo številke — smo ljudje! Zato se tudi ne damo preštevati in bomo na tak način reševanja naših življenjskih vprašanj odgovorili z bojkotom štetja. To pomeni, da bomo pri poizvedbi materinega jezika:
#	aii navedli kot svoj materni jezik karkoli že in na poli prekrižali kakršnokoli danih možnosti, samo ne slovensko;
#	ali bomo glasovali neveljavno;
^ ali pa bomo ostali enostavno doma.
To bo naš odgovor raznim krivim prerokom in iažnim prijateljem, ki nas bodo v prihodnjih tednih skušali prepričevati, izsiljevati in nam groziti: NE DAMO SE PREŠTEVATI!
KMEČKOZBORSKE VOLITVE:
Skupnost južnokoroških kmetov spet kandidira
Za nastop Skupnosti južnokoroških kmetov pri kmečkozborskih volitvah 21. novembra letos so se domenili predstavniki Slovenske kmečke zveze in Kmečko gospodarske zveze že na poletnem sestanku v Sekiri.
Odločitev obeh slovenskih kmečkih združenj, da nastopata skupno pod imenom Skupnost južnokoroških kmetov, je še posebno pomembna v času, ko pritiskajo vse parlamentarne stranke na našo narodno skupnost in jo hočejo prikrajšati za vse tiste pravice, ki ji gredo po državni pogodbi. Slovenci smo se odtočili, da se temu pritisku upremo z bojkotom jezikovnega štetja, prepričani, da tako najbolj primerno in uspešno branimo svoje narodnostne in življenjske pravice. ..Število", ki ga bo prineslo štetje, bo za nas Slovence usodno v vsakem oziru, zato moramo doseči tako število, ki je za oblasti neuporabno.
Pri volitvah v kmetijsko zbornico pa takega vidika ni, ker kmetje volijo svoje poklicno zastopstvo. Tu je število brez posledic za celovitost narodnostnih pravic. Seveda pa je kandidatura Skupnosti precejšnjega pomena za življenje in razvoj narodne skupnosti. Saj gre za to, da si izvoli slovenski kmet svoje primerno zastopstvo in tako kot še vedno pomemben sloj doprinese svoj delež h krepitvi obstoja naroda.
Če Slovenci dnevno doživljamo, kakšno proti-manjšinsko politiko uganjajo avstrijske parlamentarne stranke, pač tega dejstva prav ob volitvah v kmetijsko zbornico ne bi smeti pozabiti, zlonamernega početja teh strank ne bi smeli še honorirati z našimi volilnimi glasovi. Le-te namreč moremo dati edinole Skupnosti — če smo dovolj dosledni.
Po novih zakonskih določilih ne bo več ne krajevnih kmetijskih odborov in ne okrajnih kmetijskih zborov, kandidati so postavljeni samo še za občni zbor kmetijske zbornice v Celovcu, kar pomeni, da odslej izvoljenega krajevnega in okrajnega kmečkega zastopstva, v katerem je slovenski kmet doslej tu in tam le soodločal, ne bo več. Povečali pa so število mandatov občnega zbora
Kmetje in kmetice, voiiini upravičenci, pridite na zborovanje Skupnosti južnokoroških kmetov v ponedeijek 11. oktobra ob 19.30 uri v de!av-ski zbornici (predavatnica )!) v Ceiovcu!
kmetijske zbornice od 24 na 36. Se pravi, mandat bo stal manj glasov kakor doslej. S tem so tudi izgledi Skupnosti na mandat precej boljši.
Na drugi strani pa ni jasno, ali bo število vseh volilnih upravičencev približno isto kakor zadnjič (leta 1971). Poleg nazadovanja števila kmečkih obratov v preteklih letih je treba tudi še upoštevati nova določila glede volilne pravice. Kratko povedano: kmetje, ki so že v renti, nimajo volilne pravice; ima jo pa — drugače kot do sedaj — tudi soproga (oz. soprog), če je soprog (oz. soproga) volilni upravičenec, ker je lastnik kmetijskega ali gozdarskega obrata s površino najmanj 1 ha. Volilno pravico imajo še lastniki zemljišč, ki se kmetijsko ali gozdarsko izkoriščajo, s površino najmanj 1 ha, dalje tudi najemniki in uživalci omenjenih obratov in zemljišč, ako vodijo kmetijsko ali gozdno gospodarstvo na svoj račun
in če znaša površina več kot 2 ha. Volilno pravico imajo nadalje osebe, ki se na svoj račun ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo in jim je ta glavni poklic (kot na primer perutninarji in vrtnarji) ter v javnih razglasih navedene pravne osebe in vodilni nameščenci. Priprave na volitve se vršijo po uradnem volilnem koledarju, ki predvideva, da so od 13. do 22. oktobra na občinskih uradih na vpogled volilni seznami. V tem obdobju je možno tudi vložiti ugovor (pri občini), oblast ima glede tega odločiti do 28. oktobra, proti odto-čitivi je možen v dveh dneh priziv na občino, najkasneje pa do 31. oktobra.
Volilni predlog s kandidatno listo je treba vložiti pri deželni vladi do 29. oktobra 1976. (O drugih podrobnostih bomo še poročali.)
Medtem je Skupnost tudi že imenovala dva za-stopnika-zaupnika za deželno volilno komisijo, prisednika in namestnika za okrajno volilno ko-msijo v Velikovcu (v drugih okrajih te pravice Skupnost nima) ter prisednike in namestnike za občinske volilne komisije okraja Velikovec. Kakor določa novi volilni red za kmečkozborske volitve, Skupnost ne bo zastopana v nobeni komisiji volilnih okolišev (Sprengelwahlbehorde), te komisije imajo namreč po novem le še tri prisedniška mesta, katera pa bodo seveda zasedle številčno močnejše stranke, upoštevajoč okrajne rezultate zadnjih volitev v kmetijsko zbornico.
Skupnost južnokoroških kmetov bo na zborovanju v ponedeljek 11. oktobra v celovški delavski zbornici sprejela kandidatno listo, sklenila program in določila smernice za volilno kampanjo.
Po naročilu Skupnosti južnokoroških kmetov: Franc Weden;g
Manjšinska problematika
v Avstriji
predstavljena javnosti v večjezični dokumentaciji
Pred nedavnim so na posebni tiskovni konferenci v Ljubijani predstavniki inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubtjane in Zavoda za migracije in narodnosti iz Zagreba predstaviti zanimivo in potrebno pubtikacijo, ki se nanaša na potožaj stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Pubtikacija, ki nosi nastov ..Sodobna vprašanja stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji" in je izšta v več tisoč izvodih v stoven-sko-hrvaški, angteški in nemški verziji, vsebuje gradivo s posvetovanja o aktuatnih vprašanjih stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki je bito 28. maja tega teta v Ljubtjani. Namen majskega posveta je bit, da se ugotovi, v kakšni meri odgovarjata zakona o narodnostnih skupinah in tjudskem štetju oziroma ugotavtjanju manjšin temu, kar do-toča avstrijska državna pogodba. Na majskem posvetu so definirati točke, v katerih zakona, ki sta tedaj bita še v stanju osnutka, revidirata dotočita državne pogodbe. Poznejši razvoj izstedkom in sktepom posveta z ničemer ni odvzet aktuatnosti.
Ne dajte se ztomiti
z vami je ves napredni svet
Med protesti zaradi protimanjšinskih ukrepov v Avstriji ter izrazi sotidarnosti s koroškimi Stovenci v njihovem boju proti štetju in za uresničitev pravic je tudi nastednje pismo, ki so ga gimnazijci iz Ljutomera postati dijakom stovenske gimnazije v Ceiovcu:
„Vsa Jugostavija, posebej pa še mi Stovenci, najostreje obsojamo statišče avstrijske vtade do vas, dragi rojaki. Tudi mtadi na tjutomerski gimnaziji se ne strinjamo z nedemokratičnimi in šovinističnimi razmerami pri vas na Koroškem. Podpiramo vaša prizadevanja za ohranitev stovenske kutturne dediščine in vaš boj proti raznarodovaini potitiki v Avstriji. Najostreje obsojamo avstrijsko potitiko, ki vodi k uničenju manjšin.
Mi si tako ne moremo raztagati prizadevanj za popuščanje napetosti v Evropi in za uresničitev sktepov hetsinške konference. Ravnanje avstrijske obtasti za nas nikakor ni sprejemtjivo, saj živimo v državi, ki odnose med narodnostmi ureja v duhu med sebojnega spoštovanja — vse drugače kot uradno nevtratna in mirotjubna Avstrija.
Ne dajte se ztomiti! Naj vas ne prestrašijo grožnje fašističnih organizacij! Z vami je ves napredni svet, posebej pa še mi v vaši matični domovini!"
Zadeva Kulturnega doma
ponovno pred ustavnim sodiščem
Skupaj z majsko številko „Raz-prav in gradiva", ki jo je tudi izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, nudi nova publikacija osvetlitev trenutnega položaja hrvaške in slovenske manjšine na Koroškem in na Gradiščanskem iz več zornih kotov in pomeni nov dosežek jugoslovanskih strokovnjakov na področju manjšinskega vprašanja.
V uvodnih besedah je ravnatelj inštituta za narodnostna vprašanja dr. Janko Jeri med drugim dejal, da so zakoni, ki jih je sprejel avstrijski parlament, docela v nasprotju s črko in duhom sedmega člena avstrijske državne pogodbe in da pomenijo po letu 1959, ko so omejili pravice slovenske narodne manjšine na področju osnovnega šolstva in sodstva, nov mejnik v restriktivni politiki avstrijskih oblasti do manjšin. Dotaknil se je tudi
Štetje manjšin
je sredstvo pritiska
V Beogradu je bi! pred kratkim jubiiejni 10. kongres geografov SFRJ, ki so se ga poieg geografov iz vseh republik udeiežiii tudi števiini gostje iz Boigarije, Francije, Madžarske, Poijske, Sovjetske zveze in Zvezne repubii-ke Nemčije.
Tudi na tem srečanju so se pridružiti protestom zaradi izrazitih protimanjšinskih ukrepov v Avstriji. Poudariti so, da je diskriminatorsko preštevanje Siovencev in Hrvatov sredstvo pritiska, zakon o narodnih skupnosti pa sredstvo, s katerim naj bi kratiii že tako okrnjene pravice obeh manjšin.
Geografi Jugosiavije žago tavijajo, da bodo še nadaije obsojati in razkrinkavati metode zatiranja koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov ter preko vseh sredstev javnega obveščanja obveščati mednarodno javnost o diskriminatorskem ravnanju avstrijskih obtasti.
vprašanja, ki se ga prav v teh mesecih in tednih letevajo tisti, ki niso naklonjeni narodnim manjšinam vprašanja asimilacije. Dr. Jeri je poudaril, da je večina strokovnjakov na svetu mnenja, da danes n< več mogoče govoriti o naravni osimitaciji. Ti strokovnjaki so prepričani, da asimilacijo povzroča skupek različnih bolj ati manj zamaskiranih pritiskov na manjšino. Nadalje je dr. Jeri dejal, da oba
zakona ne pomenita korak nazaj le, če gledamo nanju iz notranjeavstrijskega zornega kota, temveč tudi, če ju primerjamo z drugimi sporazumi med manjšinami in državo, v kateri živijo. Posebno na primeru Južne Tirolske se to nazorno pokaže. Dočim je prišlo v Avstriji do postopne zožitve pravic in omogočanja novih pritiskov na manjšine, se je s paketom iz teta 1969 močno razširil koncept, ki sta ga za reševanje manjšinskega vprašanja na Južnem Tirolskem izdelala in sklenila Gruber in de Gasperi v letu 1946. V „paketu" so južnotirolskim Nemcem in Ladincem bile zagotovljene mnogo širše pravice in možnosti, kot so si mislili pred tridesetimi leti.
Po besedah dr. Jerija so avtorji, ki so sodelovali pri publikaciji, zavzeli stališča k posameznim tematikam, ki so jih obravnavali v svojih prispevkih. V daljši diskusiji med novinarji in strokovnjaki je bilo nato govora o raznih možnostih in oblikah internacionalizacije manjšinskega vprašanja, o korakih, ki jih more napraviti v zvezi s tem Jugoslavija, in o možnostih, ki se jih more poslužiti manjšina sama. Mnogo pozornosti je bilo posvečeno dogodkom okoli priprav na ugotavljanje manjšine, mahinacijam pri prejšnjih ljudskih štetjih ter raznim aktualnim oblikam gonje proti Slovencem na Koroškem.
Predmetna publikacija vsebuje poteg uvodne besede Janka Jerija ter „Apela", ki ga je „na zavestne sile v Avstriji" naslovil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, še naslednje prispevke: „Mednarodnoprav-ni vidiki položaja slovenske manjšine v Avstriji" (Borut Bohte; ta prispevek ponatiskujemo v današnji številki na 7. strani — op. ured.), „Prava slovenske i hrvatske manji-ne u Austriji na temelju medjuna-rodnog prava" (Budislav Vukas), „Stvarni položaj Gradiščanskih Hrvata s posebnim osvrtom na prijed-log zakona o narodnim manjinama u Austriji" (Mirko Valentič), „Ob dveh avstrijskih zakonskih predlogih" (Janko Pleterski), .Pogled na zdajšnji položaj koroških Slovencev" (Tone Zorn), .Uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik v luči zakona o popisu prebivalstva posebne vrste" (Vladimir Klemenčič) in .Iskustva hrvatske narodne manjšine v Gradišču s dosadašnjim popisima stanovništva u Austriji i osnovne tendencije pri-jedloga najnovijeg zakona o popisu pučanstva" (Mirjana Domini). Prav tako so objavljene še ugotovitve posvetovanja o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki je bilo dne 28. maja 1976 v Ljubljani, ter .Izjava o položaju slovenske in hrvaške narodne manjšine v Republiki Avstriji", ki so jo sprejeti na podlagi razprav na omenjenem posvetovanju. Dokumentacijo zaključujeta dva zemljevida:	prvi prikazuje
upravno razdelitev Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom, stanje 1.1. 1973; drugi pa hrvaška naselja na Gradiščanskem in okoli njega, prav tako iz leta 1973.
Publikacija v slovenskem, hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku bo gotovo bistveno prispevala k seznanjanju domače in mednarodne javnosti s problematiko slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
V petek 1. oktobra je bila pred ustavnim sodiščem javna obravnava o zakonitosti odredbe celovškega občinskega sveta o prenamembi zemljišča za Kulturni dom.
Kakor znano je celovški občinski odbor, potem, ko je društvo Kulturni dom" zaprosilo za odobritev kupne pogodbe, sklenil prenamem-bo za kupljeno zemljišče in s pomočjo te prenamembe odklonil odobritev kupne pogodbe. Deželna vlada je ta sklep o prenamembi potrdila in pritožbo društva .Kulturni dom" proti prenamembi zavrnila.
Zaradi tega je društvo .Kulturni dom" vložilo pritožbo na ustavno sodišče, ki je — kakor smo že poročali — sklenilo naprej, da preveri zakonitost odredbe o prenamembi. Na tozadevno javno obravnavo je celovška občina poslala kar tri zastopnike, in sicer samega župana dvornega svetnika Leopolda Gug-genbergerja, direktorja magistrata višjega vladnega svetnika dr. Hein-richa Platzerja ter pristojnega referenta dr. Walterja Schreyerja, medtem ko je deželno vlado za-
stopal dvorni svetnik dr. Ralf Un-kart.
Celovški župan Guggenberger je v dolgem iznašanju skušal dokazati ustavnemu sodišču predvsem svojo veliko naklonjenost do koroških Slovencev. Pri tem se je sklicevat na to, da je že za časa, ko je bit še na varnostni direkciji, skrbel za zaščito — kakor se je izrazil — .nestorja koroških Slovencev" dvornega svetnika dr. Tischlerja, ki mu je menda sploh rešil življenje; da je nadalje upošteval določila člena 7, ne da bi bilo do tedaj še zakonite osnove; da je mesto Celovec pod njegovim županovanjem takoj odobrilo kupno pogodbo za Kinoplatz 1 in izdalo tudi gradbeno dovoljenje za poslopje Mohorjeve družbe ter za poslopje Zveze slovenskih zadrug. Končno se je skliceval na svoje zasluge, da se je zvezna gimnazija za Slovence lahko čimprej vselila v novo poslopje in da je stalni obiskovalec šolske akademije stovenske gimnazije.
Ostali zastopniki so se bavili predvsem s potekom reševanja
(Dalje na #. stranr)
Udeleženci mednarodnega mladinskega seminarja
seznanjeni tudi s poiožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem
V dneh od 25. do 28. septembra je bit v bliži-ni Vidma v Furtaniji-Jutijski krajini mednarodni mtadinski seminar, tetos že peti po vrsti. Udeležiti so se ga predstavniki mladinskih organizacij iz Koroške, Slovenije in Furtanije-Jutijske krajine, skupaj okoti štirideset mladincev. Med njimi so biti tudi zastopniki narodnih manjšin, živečih v tem prostoru.
Probtematika seminarja je bita ugtašena z aktualnim stanjem v Furlaniji, ki sta jo tetos močno prizadeta dva huda potresa. Okvirna tema se je zato tudi glasita .Politika reševanja in obnove manjših zgodovinskih centrov". Uvodne misti na to temo je podat deželni svetnik za izobrazbo in kulturo Furlanije dr. Mizzau. Dejal je, da je naloga, ki jo bo treba izpolniti, zelo pomembna, kajti v nevarnosti je tisto področje, ki predstavlja jedro in osrčje furlanske kulture. Prav v Pušji vasi (Venzone) in Ffuminu (Gemona), ki ju je potres popolnoma porušil, so stali spomeniki, ki so poleg tistih, ki se nahajajo v Čedadu (Cividale) in so utrpeli pri potresu manj škode, predstavljali najpomembnejše, kar tvori samobitnost kulture te pokrajine z ozirom na ostalo Italijo in Evropo.
Predstavnik Julijske krajine se je vse preveč omejil na probleme tehnične obnove in ureditve poškodovanih zgodovinskih središč. Kot odgovor je pripadnik slovenske manjšine, ki živi v Italiji, tudi opozoril, da se pri obravnavi teme, ki si jo je izbral prireditelj, ne sme delati teritorialnih in tehničnih omejitev. Podal in poudaril je svoj koncept kulture in obnove kulturnih spomenikov
in zgodovinskih središč, zraven pa tudi orisal okoliščine, v katerih je beneške Slovence prizadela naravna nesreča. Med drugim je dejal:
„Ko Slovenci govorimo o obnovi kulturnih spomenikov na potresnem področju, govorimo o vsaki slovenski vasi v Beneški Sloveniji. Za nas je vsaka vas v Reziji, Terski in Nadiški dolini kulturni spomenik. Demokratičnim ljudem je namreč jasno, da kultura ni samo določeno število lepo izrezljanih kamnov in dragocenih palač. Kultura je tudi to, kar ljudstvo proizvaja in ustvarja. Obnova Slovencem ne pomeni ponovne izgradnje od potresa prizadetih palač, ampak voljo, da se omogoči slovenskemu človeku, da se vrne v svoje vasi. Potres je bil konec koncev le boleč vrh neke tragedije. Obnova po potresu naj bo taka, da bodo ponovno zrasle vasi in da se bodo vanje lahko vselili ljudje, ki jih ne bo sram, da govorijo jezik, ki je drugačen od italijanskega. V novih vaseh in v novem ozračju se bo lahko razvilo bogato kulturno življenje. Danes je potres zrušil le sledove stoletne revščine, upajmo, da bo nova Benečija začetek boljšega in dostojnejšega življenja."
Tudi drugi diskusijski prispevki mladincev so poudarjali, da je treba, ko govorimo o obnovi, imeti v očeh predvsem občečloveško plat.
K besedi se jc javil tudi zastopnik Slovenske mladine s Koroškega in dejal, da mora obnova imeti tudi za cilj, da se zajamči obstoj in razvoj raznih narodnosti, ki v potresnem področju živijo. Pereče je to vprašanje posebej zategadelj, ker prav skupnosti, ki se kakorkoli razlikujejo
od večine — v našem primeru po jeziku in kulturi — najbolj občutijo spremembe. Rekel je: „Kot pripadnik slovenskega naroda in še posebej kot pripadnik slovenske narodnostne manjšine na Koroškem — to zato, ker vem, kako raznoliki so lahko mehanizmi narodnostne diskriminacije — sem emocionalno prizadet zaradi položaja, ki vlada v Beneški Sloveniji."
Prejšnja leta so organizatorji seminarja poleg glavne teme posvetovanj pustili, da so se udeleženci dotaknili še drugih vprašanj, ki zadevajo življenje in delo na tem prostoru. Tudi letos je nameravala delegacija Slovenije osvetliti pereče stanje slovenske manjšine na Koroškem, vendar so jim še pred seminarjem sporočili, da se bodo letos omejili samo na glavni problem dežele prirediteljice. Upati je, da bo drugo leto, ko bo seminar zopet v Sloveniji, drugače.
Zastopnik Slovenske mladine se je v okviru svojega diskusijskega prispevka kljub temu dotaknil tudi manjšinskega vprašanja na Koroškem. Potem ko je dejal, da ne ogrožajo kulturnih centrov samo potresi in druge naravne katastrofe, temveč da so tudi posegi družbe v stanju, da jih zrušijo na razne načine, je prešel na trenutni položaj slovenske manjšine na Koroškem in opozoril v zvezi s tremi zakoni, ki jih je avstrijski parlament sprejel, na kršenje avstrijske državne pogodbe. Dejal je, da tudi ti zakoni ogrožajo obstoj in skušajo onemogočiti vsestranski razvoj koroških Slovencev.
Poleg tega so udeleženci dobili v roke brošuro „ Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji" — kot darilo slovenske delegacije.
Naši prosvetaši obiskati Tirolsko
V organizaciji Slovenske prosvetne zveze so se v ranih jutranjih urah pretekle sobote kulturne skupine iz Železne Kaple, Št. Vida v Podjuni, Borovelj in Bilčovsa odpravile na Tirolsko. S Koroške jih je pot vodila preko vzhodne v južno Tirolsko, torej skozi tiste kraje, kjer so se pripadniki avstrijske manjšine, južni Tirolci, še pred nedavnim morali boriti za dosego svojih narodnostnih pravic. Preko Brennerja so spet prestopili državno mejo med Italijo in Avstrijo in v popoldanskih urah prispeli v glavno mesto Tirolske, Innsbruck.
Zdravko Velik pa je prispeval besede povezave in ob tem stvarno nakazal našo problematiko, pa tudi kulturne dosežke koroških Slovencev. Posebej je naglasil, da koroški Slovenci odklanjamo štetje posebne vrste, saj je v členu sedem državne pogodbe točno razvidno, kje in kakšne pravice nam pripadajo. Vse demokrate je prosil, da nam v teh težkih dneh pomagajo, da naj ne pozabijo tistih časov, ko so južni Tirolci potom borbe spet prišli do svojih pravic. Dr. Velik je tudi dejal, da sta boj južnih Tirolcev in koroških Slovencev slična,
Namen tega obiska na Tirolskem je bil, da tamošnje pripadnike večinskega naroda sezanimo s kulturno ustvarjalnostjo koroških Slovencev, pa tudi o nesmislu preštevanja posebne vrste, ki ga vlada namerava izvesti 14. novembra letos. Kot znano, so dan prej zastopniki obeh političnih organizacij koroških Slovencev ZSO in NSKS obiskati tirolskega deželnega glavarja Wallno-terja. O tem obisku poročamo na posebnem mestu.
Naše kulturne skupine so nastopile v dveh skupinah, prva v Innsbrucku v dvorani tamošnje Raitf-eisnove centrale, druga pa v kraju Bruck am Ziller, tujsko-prometnem središču na začetku Zillertala. Obe prireditvi sta bili v soboto zvečer. V Innsbrucku so nastopali moški in mešani pevski zbor in folkorna skupina Slovenskega prosvetnega
ČESTiTAMO!
Mlademu zakonskemu paru Teodorju In Metki Domej iskreno čestitamo in jima na skupni življenski poti želimo mnogo sreče.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
KMEČKO VESELICO
v soboto tč. oktobra 1976 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Na sporedu bo:
#	Koncert Delavskega pihalnega orkestra Zagorje pri Bledu
#	Plesna zabava z narodno zabavnim ansamblom ..Revirčani", zmagovalcem na letošnjem Ptujskem festivalu.
Vsi prisrčno
saj pri obeh skupnostih gre za narodnostni obstoj.
Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da se prebivalstvo Innsbrucka kljub močni propagandi, tako individualni kot potom radia in tiska, vabilu na prireditev ni odzvalo v velikem številu. To pa je tudi podatek več, namreč, da le malo Tirolcev ve, da se koroški Slovenci borimo za naše pravice, niti ne vedo za manjšinsko vprašanje v Avstriji. Toda tisti Tirolci, ki so prišli na prireditev, so se lahko prepričali o razgibanem kulturnem delovanju koroških Slovencev ter o njihovi močni življenjski volji. In ni čudno, da se je v dvorani po končanem koncertu razvila živahna diskusija, v kateri so se maloštevilni obiskovalci močno zanimali za našo problematiko. Končno je treba še povedati, da se uradni predstavniki dežele kljub vabilu prireditve niso udeležili.
Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" in in-štrumentalni ansambel „Drava" Slovenskega prosvetnega društva Borovlje pa sta nastopala v Brucku am Ziller v dvorani kavarne Sonn-leifn. Obiskovalci koncerta so z navdušenjem spremljali spored pevcev in ansambla, ki jih je vodil Joško Boštjančič, ter jih večkrat nagradili z živahnim aplavzom. Povezavo tega nastopa je imel na skrbi Toni Schellander, ki je občinstvo pravtako seznanil z našim kulturnim delom in seveda tudi s problematiko Slovencev na Koroškem. To je storil s stvarnim in utemeljenim iznašanjem. Tako so naši prosvetaši tudi v tem kraju povsem uspešno opravili svoj obisk in s tem predstavo koroških Slovencev.
Obisk naših prosvetašev na Tirolskem pa je imel še drug pomen, razen kulturnih nastopov. Vsi so
namreč prespali v Brucku am Ziller pri raznih družinah in so tako tudi ob osebnih kontaktih seznanjali ljudi z našo problematiko.
V nedeljo so v Brucku am Ziller praznovati .Erntedankfest". Naši pevci so najprej sodelovali pri maši in s slovensko pesmijo vzbudili občudovanje. Tudi župnik je gostom s Koroške izrekel dobrodošlico in dejal, da bi bilo škoda, če bi tako bogata kultura koroških Slovencev izginila, ker bogati kulturno zakladnico Avstrije. Posebno uspešen pa je bil spontani koncert naših pevk in pevcev na trgu, kjer so jim dobrodošlico izrekli župan Brucka ter tamošnja godba in strelci, ki so v čast gostov s Koroške izstrelili častno salvo. Bilo je res pravo vzdušje medsebojnega spoznavanja, ko sta pesem in ples izražala svoje, beseda pa dopolnjevala naše veselje in bol.
Tako so naši prosvetaši vendar odšli z dobrim občutkom, da so svojo misijo opravili dobro. Odšli so s prepričanjem, da je s takimi obiski treba nadaljevati, da bodo tudi v drugih mestih Avstrije spoznali našo kulturo in našo upravičenost do pravic, ki smo si jih priborili s členom sedem državne pogodbe.
Ob koncu tega poročila je treba izreči gospodu Koidlu, županu in župniku v Brucku am Ziller zahvalo za prisrčen sprejem. V spomin so jim naši predstavniki izročili knjigo nKoroška in koroški Slovenci", v kateri je nazorno opisana zgodovina in današnja problematika slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Spodnje Dobje
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli žalostno vest, da je v 93. letu življenja umrl starosta slo-censkih učiteljev šolski ravnatelj v pokoju Franc Aichholzer. Od pokojnega se bomo posloviti danes, petek 8. oktobra 1976 ob 15. uri na domačem pokopališču v Ločah. Družini in sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje!
3. TOVARiSKO SREČANJE
Zveza koroških partizanov obvešča, da bo v nedeijo 24. oktobra t976 ob 13. uri v Robežu pri Apačah
3. tovariško srečanje
V tem okviru bo tudi odkritje novega spomenika prvi bitki siovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroškem. Kakor znano, je bii prvi spomenik na tem mestu ziočinsko razstreijen.
Podrobnejši spored bo objavijen v prihodnji števiiki.
partizanov
Primorsko dramsko gledališče je spet gostovalo na Koroškem
V organizaciji Krščanske kulturne zveze je ob koncu preteklega tedna na Koroškem gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Primorski gledališčniki so topot prišli z dvema predstavama, in sicer s Cankarjevo dramo „Martin Kačur" v priredbi Janeza Povšeta in z mladinsko veseloigro Miroslava Košute „Štirje muzikantje".
Z dramo „Martin Kačur" so gostje s Primorske nastopili v Št. Jakobu
Jezikovni tečaj
za siovenščino in srbohrvaščino
Ljudska visoka šola (Voikshoch-schuiej in center za izobrazbo od-rasiih (Erwachsenenbiidungszen-trum) v Ceiovcu tudi v ietošnji zimski sezoni nameravata prirediti jezikovne tečaje za siovenščino in srbohrvaščino, medtem ko družba Dante-Aiighieri pripravijo tečaj ita-iijanščine. Podrobnejša pojasnita daje oziroma prijave sprejema Voikshochschuie Kiagenturt- Bahn-hotstraf;e 44, te). 84 9 41.
Miadoietnim obiskovaicem (do 2$ ietj teh jezikovnih tečajev nudi dežeini miadinski sekretariat pri uradu dežeine viade posebno ugodnost s tem, da jim ob koncu tečaja povrne 50 '/o prispevkov za tečaj. S tem hoče miadinski sekretariat prispevati k utrjevanju miadin-skih stikov med dežeiami Koroško, Furtanijo-Juiijska krajino in Siove-nijo.
v Rožu, v Škocijanu in v Pliberku, medtem ko so s „Štirimi muzikanti" bili v Št. Jakobu v Rožu, v Selah, Železni Kapli in v Šmihelu pri Pliberku. Predstave so bile povsod dobro obiskane.
Z „Martinom Kačurjem" so člani Primorskega dramskega gledališča tokrat že drugič gostovali na Koroškem. Prvič so s tem Cankarjevim delom bili spomladi v Beljaku kot gostje kulturnega urada mesta Beljak, v Celovcu pa kot gostje Slovenskega prosvetnega društva „Bisernica". Čeprav je „Martin Kačur" zahtevno dramsko delo, posebno Povšetova priredba, je med našim ljudstvom bilo dobro sprejeto in je tozadevna zaskrbljenost, da bi delo slabo razumeli, bila odveč. To pa je tudi zgovorno potrdilo o široki kulturni razgledanosti koroških Slovencev, ki redno spremljajo in sprejemajo dosežke slovenske gledališke umetnosti. To se je pokazalo tudi ob premieri filma „Idealist", ki jo je ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja v celovškem Volkskinu priredila Slovenska prosvetna zveza.
Tudi z mladinsko veseloigro Miroslava Košute, našega rojaka iz Trsta, so gostje imeli velik uspeh. Tu gre prireditelju vse priznanje, saj naša mladina le redkokdaj doživi slovensko mladinsko odrsko prireditev, uprizorjeno od poklicnih igralcev.
Ne nazadnje pa je gostovanje Primorskega dramskega gledališča na Koroškem prav v tem času pomenilo tudi močno moralno podporo našemu ljudstvu; bilo je izraz žive povezanosti našega človeka z matičnim narodom, pa tudi močan odraz volje do življenja in široke kulturne razgledanosti koroških Slovencev.
Mtadina v Mariboru
pozorno spremija dogodke na Koroškem
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije (OK — ZSMS) je pripravila prejšnji teden (28. 9.) v Klubu mladih v Mariboru okroglo mizo o koroških Slovencih. S strani koroških Slovencev so na tem razgovoru sodelovali tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem tov. Feliks Wieser, za Klub slovenskih študentov na Dunaju podpredsednik kluba tov. Roman Schellander, za Kladivo pa tov. Mirko Messner.
Uvodne misli je podal predsednik OK ZSMS Maribor tov. Najdič Dušo, ki je v svojem referatu pokazat, da zelo dobro pozna zgodovino koroških Slovencev, predvsem pa da je izredno dobro seznanjen s protimanjšinskimi zako-
društva .Zarja" v Železni Kapli ter inštrumentalni ansambel ,,Trio Korotan" s pevci Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni. Pevke in pevce iz Železne Kaple je vodi) Joško Wru-iich, .Trio Korotan" iz Št. Vida pa Hanzej Kežar. Izredno ubrano petje, samozavesten in neprisiljen nastop kapelške folklore so oblikovali pester kulturni spored. Dr.
Drabosnjakova razstava na Ravnah
Preteki! petek so v razstavnem saionu Študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem odprti razstavo o koroškem bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku. Razstavo — katero smo pred mesec) videti tudi v Cetovcu — je pripravit znanstveni svetnik Stovenske akademije znanost) in umetnosti v Ljubijani dr. Niko Kuret.
O živtjenju in detu Andreja Šusterja Drabosnjaka je govorit rav-natetj stovenske gimnazije v Cetovcu dr. Pavie Zabtatnik, medtem ko je obiskovatce po razstav) vodit dr. Kuret. Ob te) pritožnosti so prirediti tudi kratek kutturni spored.
Pokrovitetjstvo nad razstavo na Ravnah je sprejeta tamošnja občinska Kutturna skupnost.
skim! ukrepi, ki jih je dne 7. julija letos sprejel avstrijski parlament.
Tajnik ZSO je v svojem prispevku govoril zlasti o narodnoosvobodilnem boju in o nastanku člena 7 državne pogodbe ter o boju koroških Slovencev za narodnostne pravice po drugi svetovni vojni. Posebej je poudaril pomen široke demokratične antifašistične tronte, ki se trenutno po vsej Avstriji vključuje v boj proti ugotavljanju manjšine. Ta demokratična (ronta, ki je uspela skupaj z osrednjima organizacijama koroških Slovencev prenesti manjšinski problem v široko avstrijsko javnost, pa je soočena z močnim nasprotnikom, kajti avstrijska vlada je sklenila, da bo še pred preštevanjem .investirala" 5 milijonov šilingov za pojasnjevanje in prepričevanje avstrijskih državljanov o .nujnosti" preštevanja. Da po tako preštevanje v resnici sploh ni potrebno, je tajnik ZSO utemeljil s tem, da je opozoril na zgodovinsko znano ozemlje avtohtone naselitve manjšine, še posebej pa je področje, kjer živijo koroški Slovenci, znano po njihovem nenehnem kulturnem in gospodarskem ustvarjanju in ne nazadnje po različnih odredbah deželne in zvezne vlade.
Tov. Messner je v svojih izvajanjih orisal nastanek, usmeritev in naloge Kladiva. Tudi on je podčrtal potrebo široke akcijske enotnosti proti preštevanju in dejal, da so prav mladi koroški Slovenci glavni nosilci tega boja. Kritično pa je ugotovil, da sta osrednji organizaciji pogosto imeti premalo posluha za mladinsko delovanje.
Podpredsednik KSŠ na Dunaju tov. Schellander je govoril o delovanju naše študentske organizacije. Zlasti pa je poudaril potrebo, da se prav mladinci najbolj aktivno vključijo v boj za demokratične pravice koroških Slovencev in se pri tem povezujejo z demokrati večinskega naroda.
V diskusiji, ki je sledila uvodnim referatom, se je veliko število mariborskih mladincev obračalo na predstavnike koroških Slovencev s konkretnimi vprašanji. Navzoči so bili mnenja, da je stike med mariborsko mladino ter slovensko mladino na Koroškem treba še poglobiti in razširiti; mnogi mladinci pa so naročili tudi Slovenski vestnik in Kladivo.
Na koncu se je tajnik ZSO zahvalil mladini v Mariboru in sploh v Sloveniji za moralno podporo, ki jo daje koroškim Slovencem in njihovemu boju.
TRIBUNA BRALCEV-TRIBUNA BRALCEV-TRIBUNA BRALCEV
Um den 10. Oktober herum
Eine Zeitung hal voriges Jahr ge-schrieben, die Stowenen seien gegen die Abstimmungsfeiern und (olglich gegen Karnlen. Nun, bei den Abstimmungsfeiern gibi es im-mer einen Seilenhieb gegen die Stowenen, besonders die 50-Jahr-Feier hal sich ausgezeichnet. Daf; man es den Stimmen der S)owenen zu danken hal, den 10. Oklober uberhaupt (eiern zu konnen, gibi man nichl zu — das wurde ja den Sinn des Tages umwerfen und der Ruhm der anderen kame dabei zu kurz.
Bei der Abstimmung haben 59,64 Prozen! (ur Cfslerreich geslimml. Un-ler der Annahme, daf) afle Deutsch-sprechenden — es waren nur 31,4 Prozen! — lur Cfslerreich geslimml hatlen, wurden also 28,24 °/o lehlen (!!. Dr. Wo!fgang Mayrho(er, KI. Zl. 16. Okl. 1974). Fasl die Hdlfle der lur Cfslerreich abgegebenen Stimmen waren slowenisch! Also rnu^te der 10. Oklober vor allem ein Fesi des Dankesan die Slowe-nen sein und sie behandeln als Gleiche unler Gleichen; es solite ein Fesi der Versohnung sein, wie die Landesversammlung erklarte (alferdings vor der Abstimmung) und man muf)!e bei der Feier auch ein slowenisches Wort gellen lassen und nichl gleich das Kabel ab-reif^en. Dann, denke ich, wurden die Slowenen auch mittun.
Aus welchem Grund die Slowe-nen lur Cfslerreich stimmten, ist Ne-bensache. Um ihr Volkslum brauch-ten sie sich jedenfalls keine Sorge machen, denn man hal ihnen Schulz lur alle Zeiten versprochen, auch Schule und Sprache, ,wie bisher". Nachher sah es jedoch anders aus, da kam gleich der Sturm auf zwei-sprachige Aulschriften und vieles andere mehr.
LAbg. Gullenbrunner schrieb in der Zeilschrift .Karnlen-Spiegel" (Okl. 1972, Nr. 1) einen ausluhr-lichen Berichl, wo er zusammenlas-send folgendes bringt: Ohne die Slimmen der Karnlner Slowenen 'ware Sudkarnlen verloren gegan-gen, das den Slowenen gegebene Versprechen vvurde nichl eingehal-ten, die Slowenen vvurden v/eiterhin diskriminierl, Cfslerreich halle bei den Slaatsverlragsverhandlungen
mungszone A, nichl ohne Abslim-tioch viel mehr in Kauf genommen, nur um von der Besatzung los zu Berden, (ur den Heimaldiensl wa-
ren die Slowenen ersl dann slaats-Ireu, wenn sie aul das, was sie sind, verzichten vvurden.
Dr. Klaus, damals Bundeskanzler, sagle in einer Kundgebung der S!owenen (1965):	,...und nach
dem Zusammenbruch der Monar-chie leglen Karnlner Slowenen schon damals ein Bekenntnis zur demokratischen Republik Cfslerreich ab, als sich ein grof;er Teil von ihnen (ur 'Osterreich entschied. Es war damals zu einer Zeit, in der sehr sehr wenige wirklich an Cfster-reich, an seine Selbslandigkeit glaublen, es war damals das eines der erslen Glaubensbekenntnisse zu Cfslerreich und dafur gebuhr! ihnen und ihren Vatern und Mul-tern, meine sehr geehrlen Lands-leute, heule noch Dank und Aner-kennung."
Der Abwehrkamp( wird derart my!hologisierl, wie wenn er die Abstimmung enlschieden hatle, und dabei halle er vvenig oder gar kei-nen Ein(luf) darau(; Irolz helden-ha(len Widerslandes isl die Abwehr zusammengebrochen. Wenn also die Kamp(handlungen irgendeine Bedeutung gehabl hatlen, so vvare Jugoslavvien im Vorleil gewesen, jedoch auch dieser Sieg blieb be-langlos. Weil sich die Alliierlen uber die Grenzziehung nichl eini-
gen konnlen, schlug Wilson eine Volksabstimmung vor; er war uberhaupt (ur die Karawanken als geo-graphische Grenze (aus demselben Grund hal er auch die Brennergren-ze gulgeheif)enl).
Dr. phil. Hanns Haas, Assistent am hislorischen Institut in Salzburg, schrieb in einem Au(salz ,Karnlner Abwehrkamp( — eine Geschichls-(alschung" (Neues Forum, Dez. 1972) u. a.: ,Fur die sachliche In-(ormalion der Amerikaner waren die Abwehrscharmilzel nichl not-wendig. Halle aber ein mililarisches Fai! Accompli gegollen, dann vvare Karnlen von vornherein verloren gevvesen ... Es war Wilson und sei-nen Beralern zu verdanken, daf; Sudkarnten, die spalere Abslim-mung Slovvenien zugesprochen wur-de, wie es die Franzosen und Eng-lander (orderlen, sondern der Ge-danke der Abstimmung beibehalten wurde... Die im Aug. 1919 slatl-gefundenen Kdmple hatlen dem-nach keinen Einfluf; auf die (ur Cfslerreich gunstig ausgefallene Enlscheidung."
Hanns Haas (uhrt Grunde an, die den Ausgang der Abstimmung be-ein(luf;t haben: pDiealte administrative Einheit des Landes, die wir(schaf!tiche Abhangigkei! der Sudkarnlner vom Klagen(urler Zen-
trum, das emolionelle Zugehorig-keilsgefuhl zu Karnlen (nichl atler-dings zu Grof;deutschland). Den grof;len Einduf; halle aber das Fak-lum, daf; es um eine Abstimmung zwischen Republik und Monarchie ging, ein Argument, dessen sich die Sozialdemokralen bedienlen und das (ur viele Slowenen ausschlag-gebend war." Dazu mochte ich noch bemerken, daf; damals in Jugoslavvien Mifilarpdichl war, in Cfslerreich jedoch nicht; dies vvurde in der Propaganda auch besonders hervorgehoben.
Weiters sagt Hanns Haas: n. .. Angesichls eines solchen durch eine Kelle von Zufaltigkeiten zu-gunsten Cfsterreichs ausgegange-nen Abstimmungsverhdltnisses halten Wien und Klagenfur! seit 1920 allen Grund gehabl, den (ur Cfslerreich slimmendenStovvenenihreEinslel-lung zu honorieren und die (ur Jugoslavvien slimmenden Slowenen durch grof;zugiges Enlgegenkom-men zu uberzeugen. Staltdessen versleigen sich Karnlner Traditions-Irager zu der ungeheuerlichen Fesl-sleltung anlaf;lich der Abslimmungs-(eiern: ,Die Stowenen vvaren daran 1920 sozusagen nichl direkl belei-ligt.' Stat! die prooslerreichische Hallung der Slovvenen bei der Abstimmung herauszustreichen und die Pdichten des Mehrheilsvolkes gegen die Minderheit zu betonen, wird bei den Abslimmungsleiern der ,hel-denhalle Kampf' der Karnlner ge-
Hort nicht auf faische Propheten!
Von NR Dr. Hans Kerstnig erschien in der KTZ vom 24. V. 1974 ein Beitrag sum Voiksgruppenprobiem in Kdrnten sowie sur Min-derheitenteststeiiung (Voikssdhiung besonderer Art) am 14- Nov. 1974. Dr. Kerstnig schieb u. a.
„. . . kann es niemais und von keiner Seite sum Versuch der gevvaltsamen Verdrangung der Sprache . . . sondern vieimehr in Iriediichem Nebeneinander su starker gegenseitiger Durchdrin-gung, woiUr schon die Famiiiennamen in diesem Raum unvrider-tegiicher Beweis sind. aber auch Berg-, FiuB , Fiur- und Ortsna-men geben Zeugnis vom geradesu seibstverstdndlichen (?) Nebeneinander der Sprachen."
Die Wirk)ichkeit sieht aber doch gans anders aus, ais sie von Dr. Kerstnig hingesteitt wird. Um nur einige Beweise an-sutiihren: Ki. Suchabach — Gr. Suchabach — heute nur noch Ki. Diirrenbach und Gr. Diirrenbach; Roica — heute nur noch Rosonkogei; G o ! i c a — heute nur noch Kahikogei: Pete) in — heute nur noch Hiihnerkogei; K os) a k — heute nur noch GaiBborg; Vrtača — heute piBtsiich Deutscher Berg: Baba — heute nur noch Frauenkogei; Se tiče — heute nur nochFreiborg; Zingarca — heute nur noch Singerberg: S i n j s k i vrh — heute nur noch Sinacher Gupt; M a č e n -s k i vrh — heute nur noch Matschacher Gupt; M r s i a gora — heute nur noch Kaitenberg. FUr die siowenische Beseichnung (Fiutnamen) .. Taiir" wird seit dem Bestehen einer Siedlung (Gemeinde KBttmannsdorf) gans eintach ..Am Teiior" verwendet.
So kBnnte man vveiter autsdhien, um nach Dr. Kerstnig die ..niemais govvattsam erfoigte Verdrandung" des Siovrenischen in Siidkdrnten und das ..triediiche Nebeneinander" beider tandes-
sprachen su „beweisen". Tatsache: Es gibt kein Nebeneinander. sondern iedigiich die Verdeutschung, weii angefUhrte Berg-, FiuB- und Fiurnamen nicht einmal svveisprachig aufscheinen. Herr Dr. Kerstnig kann sich mitteis verschiedener tand- bsw. Wanderkarten seibst davon tiberseugen!
Dr. Kerstnig geht in seinemArtike) auch aut die Boykott-drohung der Kdrntner Siowenen, betreftend die ..Voikssdhiung besonderer Art" ein und meint u. a., daB die Siowenen voii-sahiig an den Wahiurnen erscheinen soilen. ich meine aber ais deutscher Kdrntner und mochte das bei dieser Geiegenheit nochmats sum Ausdruck bringen, daB die Siovvenen in dieser Frage unmdgiich swei Herren dienen kdnnen. Man kann bei der Sprachenermittiung, vreiche diesmai ais Voikstumsbekenntnis gewertet wird, nicht von einer partei-poiitischen Entscheidung sprechen. Die Siovrenen soliten diesmai nicht ais SPO-Siovrenen und auch nicht ais DVP-Slosvenen entscheiden, sondern eben nur aisSiovrenen.
Man soiite daher diesmai in der siovrenischen Voiksgruppe nicht aut Argumente und Empfehiungen horen, die aus jenen drei Pariaments- bsw. tandtagsparteien kommen, die sich besonders seit 1972 den deutsch-nationaien Kreisen gegentiber sehr nachgiebig seigen und verhalten. Und diese Kreise haben direkt und indirekt noch immer die Minderheiten- bsw. Voiks-gruppenpotitik im tande Kdrnten beeintiuBt, wenn nicht gar be-stimmt!
Guttenbrunnor, tunior Taiir, KBttmannsdorf/Kotmara vas
gen die slovvenischen .Eindringlin-ge' gepriesen." Sovveil Hanns Haas.
Damals vvar Slovvenisch und Windisch gleichbedeutend, nur halle lelzleres einen herabsetzenden Begrilf, desvvegen halle die o((izielle Propaganda das Wor! nWindisch" peinlich vermieden, um die Slovvenen nichl abzustof;en. Da hief) es nur: Karnlner Landsleule, Karnlner Slovvenen, oder Karnlen die treue Multer der Deutschen und Slovvenen.
Zum Vergleich mochle ich noch eine andere Abstimmung anfuhren: In der Sladi und im Kreis 'Odenburg (Sopron) halle 1921 auch eine Volksabstimmung statlge(unden. Obvvohl dort uber 50 °/o Deutsche v/ohnten, neben Magyaren und Kroaten, (iel das Gebiet zu Un-garn. Cfslerreich bekam nur 30 %
V rubriki ^Tribuna, bralcev* objavljamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo za objavo v našem listu. Pri tem izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
der Slimmen, vveil ein Teil der Deutschen aus verschiedenen Grun-den (ur Ungarn geslimml hatle. Auch der bekannle ,osterreichbe-wuf;te" Steinacher agierle dort, jedoch ohne Erfolg. In Odenburg vvurde dann eine Ari Treueplorte errichtet.
Also nichl einmal alle Deutschen waren fur Cfslerreich, vvas ja selbsl-verslandlich ware; desvvegen konnen vvir die Hallung der Slovvenen im Jahre 1920 nichl genug hoch einschdlzen.
Aber jelzl gehl durch Sudkarn-ten eine Propagandavvelle von nie gesehenen Ausmaf;en, um die Slovvenen zu zermurben (Millionen Sleuergelder spielen da keine Rol-le). Man soli aber auch au(klaren, daf; man ihnen viel schutdig isl. Was vvir den Slovvenen durch den Staalsvertrag geben mussen, das hatlen sie schon vor vielen Jahr-zehnlen (reivvillig bekommen soilen. Es vvird da nur ein vvenig das Ver-saumte nachgeholl, und noch da mussen sie zuerst gezahll und ge-siebl vverden, um genau (estzuslel-len, was ihnen zusteht. Eigenllich ein Trauerspiel. Deshalb bin ich mit den Slovvenen solidarisch und blei-be dieser Sonderzdhlung (ern.
F. Cdsar,
...M
YVAN CANKAR	8
Zgodbe
iz doinne šentfiorjamsbe
Dolgočasen septembrski dan je bil; deževalo je v tenkih, gostih curkih, neprestano, tiho; blato je segalo ze do gležnjev, rumena voda je bila stopila iz potoka in se je razlila Po travniku. Nikogar ni bilo na cesti; časih se je prikazal ob oknu zaspan, zlovoljen obraz in se je oziral proti nebu.
Ob tistem času je stopila babica iz nizke hiše, na klancu skrite. Starikava, debela ženska je bila, iz rejenega obraza so gledale drobne, dobrodušne oči. V naročju, na iztegnjenih rokah je nosila majhno podolgasto breme, s čipkastim prtom pokrito; nerodno ji je bilo, ker je morala držati v roki dežnik in ker bi si bila rada tudi krilo privzdignila, ki je bilo Itrnalu oškropljeno za dve pedi visoko.
„Ob takem vremenu gonijo človeka na pot! . .. No, več je vredna krščanska duša nego nedeljsko krilo! In tudi štruce ne bo, komaj da bo goldinar! . .. Bog vedi, odkod je priro-ntala ženska — otrok je še skoro in tudi omožena ni. .. Pregrešen je današnji svet in zmerom bolj brezbožen!"
Zibala se je previdno in počasi po blatni cesti, izogibala se je širokim lužam, toda kamor je stopila, se je vdrla noga globoko v blato. Dež je potrkaval na dežnik in kmalu so 'Curljali od njega tenki curki. Nikogar ni srečala na cesti, samotna je bila vas, potopljena v dež in blato.
Časih se je ozrla babica izza dežnika, če bi ne prišel pasproti spodoben in usmiljen človek, da bi kumoval siroti, m greha porojeni.
„Bog se ga usmili — nikogar pač ne bo, da bi mu vrgel ysaj goldinar v zibko! Cerkovnik ga bo držal in bo jutri pozabil na krst, in ime, ali pa morda pijani Jaka in siro-mace bo že ob krstu zaduhalo žganje ... Dal Bog, da bi ne živelo!"
Pred hišo je stala debela ženska in je gledala s čemernim obrazom v sivi dež.
„Kam, babica?"
„V cerkev. Ženska me je prosila — otrok morda ne doživi jutrišnjega dne ... Povila je prezgodaj ..."
„Ali je kaj povedala, odkod da je, čemu je prišla v vas?"
„Toliko vem, kakor nič; besede ne spravi Človek iz nje; leži tam in gleda v strop. Še juhe ni marala, siliti smo jo morali..."
„Miha pravi, da jo je videl v mestu; gosposko da je bila oblečena ..."
„Kdo bi vedel? .. . Prosila je, da bi prišel kaplan, pa je prišel župnik; in tudi danes mi je rekla, ko sem se napravila na pot: .Kaplan naj pride, recite mu, da naj pride!' In me je pogledala s tako velikimi očmi, da me je izpreletelo..."
Zenski sta se spogledali.
„Naj bo že, kakor je božja volja!" je vzdihnila babica. ..Pregrešen je svet in kdo bi sodil? . . . Otrok je nedolžen, pa trpi ze ob rojstvu. Še botra nima ..."
„Ali je fant, ali je dekle?"
„Fant je; mati bi rada, da bi bil Franc .. ."
„Če bi bilo dekle, bi jo držala ... Škoda!"
„Kajpamož?"
„Ej, nadloga, v krčmi je ..."
Babica se je zibala dalje, roke so jo že bolele, cerkev je bila daleč.
„Da bi vsaj kdo prišel, ki bi mi držal dežnik! Ampak ob takem vremenu sede za pečjo in se ne zmenijo za Človeka..."
Tam, kjer se je cesta nagnila, predno se je vzpela v klanec proti cerkvi, je stala nizka, umazana koča. Babica je potrkala z dežnikom na okno.
„Ali je Jaka doma, da bi šel za botra?"
Na pragu se je prikazala suha ženska.
„Doma je, Bogu bodi potoženo, doma! Ampak na peči leži kakor klada in smrči. Prišel je domov in se je opotekal in je rekel, da je papež ..
Babica je zmajala nejevoljno z glavo.
„Zdaj pa išči botra! Naposled ga bo res držal cerkovnik in nihče drugi! Jaka vsaj zapiše, komu je boter, zato da ne pozabi; cerkovnik pa je nemaren človek ..."
Ženska na pragu je pomislila.
„Kaj bi ne stopili malo noter in počakali? Saj se bo klada kmalu streznila, pa pojde!*
Babica je pogledala skozi duri; na peči je ležal človek na hrbtu, oblečen in obut, in je smrčal.
„Ne, čemu bi ga dramila! Spal bo pač do noči in otrok Bog vedi, če bo živel... Da bi mi vsaj dežnik držal — pa se napije in obleži!"
Babica se je napotila dalje, v klanec proti cerkvi. Niti za trenotek ni ponehal dež; na klancu si je izgrebla voda ozke struge in umazani studenci so curljali v dolino, zbirali se v jarke.
Stopila je v cerkovnikovo hišo.
„Kje pa je mož?"
„Ni ga; šel je z župnikom obhajat; na Hrib sta šla pa se pač ne povrneta do večera ..."
;	„0 sitnost!" je zavzdihnila babica. „Kdo pa bo zdaj
boter temu otroku?"
„Ali je dekle?" je vprašala cerkovnica in je narahlo odgrnila prt.
„Eh, fant je — botro bi že dobila, žensk je veliko na svetu . . ."
Sedla je in je položila otroka na mizo, da bi si odpočila roke. Pod prtom je tenko zacvililo.
„To je od tiste ženske? Kaj pa ona?"
„Oboje ni za nič; otrok ne bo dolgo in tudi njej bi lahko svetili... Za Franceljna, pravi, naj ga krstimo."
Cerkovnica je zmajala z glavo.
„Ej, težko pojde, težko! Nezakonski je, pa ne verjamem, da bi ga krstili gospod za Franceljna . . ."
Babica se je začudita.
„Otrok je otrok, duša je duša. Kaj pa more otrok za greh svoje matere, Bog ji odpusti!" i	„Je že tako! Nekaj kazni mora biti pač že na tem sve-
" — Štev. 41 (1782)
8. oktober 1976
Zdravo in nezdravo znojenje
Spakljivo govorjenje
z???g?:jšet?g/??/c je v pogovori/? i pred-šo/s//??:/ otro// ne^gj ngrgt??tegg /?? ps//?o/oš/o Mte?we/je7:egg. Než??ost od??oiot? ji/? sg???g ??gre-/gje. Ve???o pg tgd/, dg t?čgs//? r?e/?^tere ?wgtere /?? /?g/?/ce pret/rgfgjo, z/gst/ če s fer?? do/gzgje-jo še tg/t//o t?zgoj??egg ?*gzvgjg??;g in popgščg-??jg.
/n zg te??? gr???o??? tiči zajec.
To///š??egg /gpg ??gj/?o/j spg//j/t?//? ???g??jše-va/nic, // ga je ???org/g zdrgt?stt?e??g de/gt?/g nejavno s/aino prebaviti iz eni/? M?niZ? gst, najbrž ne prenese niti ??gjpr/zg??es/j/t?ejše a/?o.
A/gt/ je pr/t?ed/g jokajočo /?čer/o v /a/?ora-tor/j zdravstvenega Jo?na zaradi odvzema ^rvi. Tg/?org??t// ni /?i/o tre/?a nič govoriti, ^er je mati preveč. Za ji je skrivaj t?tg/??//g v žep čo^o/adni desert z namigom, da je namenjen panč^i za &onec ..operacije", na/?ar se je /oti/a ..pedagoške" o/?de/ave otroka.
— Ne jo^caj/ Af/š//cg/ Za/e tetica Z?o te^e pozdrgt?č^g/g, da ne /?os več /?o/anč/?ana . . . Če ne Z?os jo^ca/a, ti /?o tetica da/a ne^aj mmm . . . s/ad^ega/ Čič^ajva na ta/e sto/če/. Af/š//cg pa / meni na Zo/e??<%g in g/avico na mamico nas/onč^aj. . .
Zdaj Z?o pa tetica pog/ed/g/g, /g/o cartano rokico ima naša ?W;s^ica . .. Nič ne /?o ajsi. . . 5 to/e vodico te Z?o pomaz^a/a — mm, /g/o /?os pipi. . . Vidiš, da ni nič ajsi. . . Zdaj /o pa tetica Af/šZZcZ naredi/a mičkeno mičkeno pikico, /g/or jo ima mamica pri nos/;a . . . $ prstkom poš/gt/gj mamino pikico; majcena ca/tana . . . A/g???Zco /epo o/?jemč^aj in ji daj /jg/č/g na pikico . . .
— Zvavaaaaa/ . . . Zjsi . . .
— Nič več ajsi — moja AfZšZZcg je že po-zdrgvč/g??g, nič več /o/g??č/g??g/ G/ej /g; ti da tetica, AfZšZZcg/ Čo/o/gd/co/
No sta od/?aja/i, je /g/org??tZg sočatno g/eda/a za njima.* /7/ogZ otro/, Zo/ZZo tg/e „pe-dggog/Ze" ga se čg/g, preden Z?o zrase/. . .
Za njima je vstopi/a draga mati s pri/dižno erzg/o starim otrobom, ta pa je /rez desertne nagrade, /?rez pikice pri materinem nosa, Z?rez besednega teatra in trikrat /?itreje presta/ po-po/noma e??g/o „operacijo".
Znojenje v mejah normale je nekaj povsem običajnega. Povprečno izloči odrasel človek približno en liter znoja na dan, ki ga izpari tako, da je ta znoj nezaznaven. Znoj vzdržuje s svojim izparevanjem stalno toploto telesa, hkrati pa se z znojem odpravljajo škodljivi produkti presnavljanja in razni strupi, zaradi česar je močno znojenje mnogokrat izredno koristno. Znoj se ustvarja v posebnih žlezah, tako imenovanih znojnicah.
Prekomerno znojenje je posledica obolenja žlez in drugih bolezni. To znojenje je lahko splošno ali krajevno. Obe obliki sta pod močnim vplivom živčevja in pravimo, da gre za nevrovegetativno motnjo. Vsaka psihična sprememba (razburjenje, veselje, strah) lahko trenutno izzove prekomerno znojenje. Tak pojav je zlasti pogost pri mladih ljudeh, ki so še neuravnovešeni, redek pa tudi ni pri starejših, popolnoma zdravih ljudeh.
Znano je, da se mnogo pote debeli ljudje. Znojenje je tudi čest pojav pri raznih infekcij-
Poskusite!
PRESLAN!NJENE BRŽOLE
Brio!e narežemo na debete režnje in jih pretaknemo s koščki sianine, ki smo jih prej povaijaii v so!!, popru in zelenem peteršitju. Nato prepražimo na maščobi čebuio (iahko tudi gobe) in denemo vanjo bržoie, ki jih nekoiiko opražimo. Zdaj priiijemo vina a!i pa vode in dušimo bržoie, dokier ne postanejo mehke. Nato jih vzamemo iz omake, ki jo zaiijemo potem z osminko iitra kisie smetane, vse skupaj prevremo in poiijemo čez bržoie.
NADEVANE BLAZINICE
)i !0 dkg moke, 1 jajca, nekotiko soli in vode la-mesimo testo sa reiance, ga na tanko ra:vaijamo in sreiemo s koiescem na kvadrate. Robove teh kvadratov namaiemo t betjakom, na sredo pa denemo maio metge. Vsak nadevan kvadrat pokrijemo potem z drugim kvadratom, oba po robovih stisnemo, da se sprimeta, in ju vnovič obreiemo s kolescem. Nato kuhamo blaiinice v slanem kropu 20 minut, jih, ko so kuhane, poberemo v skledo in tabeiimo s drobtinicami, opraženimi na maslu.
skih boleznih. To pa je zelo koristno, kajti skozi kožo se poleg znoja izločajo še razne druge snovi, ki so se v telesu stvorile med boleznijo ter organizmu škodujejo. Znojenje tako v mnogočem pomaga ledvicam.
Splošno znojenje je mnogo redkejše kot pa krajevno. Opažamo ga največkrat pri slabotnih ljudeh, ki se zaradi malenkostnega telesnega ali duševnega razburjenja obilno znojijo po vsem telesu. Krajevno znojenje pa je omejeno na manjše dele kože, največkrat na nos, pazduhi, roke in noge.
Med krajevnimi oblikami znojenja je najbolj pogosto potenje nog in rok. Pri potenju nog je pogosto vsa vrhnja kožna plast prepojena z znojem ter je zaradi tega preobčutljiva, roževinasta koža pa se napihne in omehča tako, da nastanejo med prsti na nogah rdečkasta, boleča in srbeča mesta, ki povzročajo vnetja, ki so včasih tako huda, da človek ne more hoditi.
Največje zlo je hud smrad, ki nastane zaradi gnilobnega razpadanja znoja. Ta smrad je včasih tako neprijeten, da je tak človek v družbi skoro nemogoč. Pogosto so ljudje tega sami krivi, ker se nezadostno umivajo in preredko menjavajo obutev in perilo.
Tudi potenje rok je skrajno neprijetna zadeva. Zaradi močnega izhlapevanja je koža zmeraj mrzla, vlažna in spolzka. Vse, kar tak človek prime, se ovlaži. Vzroki za potenje rok ležijo v živčnem sistemu in je zato razumljivo, da marsikatere živčne bolezni povzročijo prekomerno znojenje.
Kako je z zdravjem? Kot smo že omenili, je znojenje naraven pojav, za bolezen ga smatramo takrat, ko zavzame večje oblike. Zdravljenje mora v prvi vrsti odstraniti temeljne vzroke. To so predvsem prekomerna debelost, nervoznost, slabokrvnost, slaba prebava in pa tuberkuloza. Treba je tudi obleko in obutev večkrat menjati in paziti na čistočo.
Sredstev, ki bi znojenje popolnoma ustavila, ne poznamo. Vsa zdravila, ki jih danes medicina uporablja proti znojenju, delujejo le prehodno. V prvi vrsti je treba vzpostaviti psihično-živčno uravnovešenost, kar zlasti velja za splošno znojenje. Tu so potrebna tudi pomirjevalna sredstva, ki jih pa mora predpisati zdravnik.
Priporočljivo je umivati telo s kisom, alkoholom in raztopino tanina ali alkaličnih mil. Zelo priporočljive so kopeli iz hrastove skorje. Kdor se ponoči močno poti, naj ne uporablja pernic. Pri lažjem potenju nog bo zadostovalo, če si noge vsak dan umivamo s slabo raztopino kalijevega hipermangana ali pa z vodo, v kateri smo zavreli nekaj hrastove skorje. Seveda moramo nogavice in obutev stalno menjavati. V nogavice nasujemo salicilni puder, v prepotene čevlje pa raztopino formalina (eno žlico na liter vode).
Pri težkih oblikah potenja nog je zelo priporočljivo zmes iz enakih delov urotropina, talka, cinka in vode. Postopek je naslednji: zvečer umijemo noge, jih posušimo ter podplate namažemo z zgornjo tekočino; ko se tekočina posuši, obujemo nogavice ter ležemo. Postopek nekaj dni zaporedoma ponovimo, pozneje morda vsak mesec ali še redkeje. Pri znojenju pod pazduho priporočamo 10 do 30-odstotno vodo ali alkoholno raztopino formalina ter pudranje.
.SuM ofroci
niso fudi že boini
Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da je iepo rejen in zaiit otrok cvet zdravja in iepote, pa čeprav temu pogosto ni tako. Zato so starši ponavadi mnogo boij v skrbeh, če je njihov otrok presuh, kot če je pre-debei. Takoj pomistijo, da je kaj boian in hodijo od zdravnika do zdravnika. Na vsak način hočejo zdravita za apetit in otroka sitijo s hrano, ziasti z jedmi, ki čimboij redijo.
Pogosto pa s sito dosežejo ravno obraten učinek. Otrok, ki že sicer ni bit dober jedec, ob prepotnem krožniku izgubi še tisto mato apetita in kaj rad prične četo bruhati. Prav tako koristijo matice te tistim otrokom, ki ne morejo naenkrat pojesti večjega obroka, ki pa čisto radi jedo večkrat po maiem. Obratno pa bo otrok s stabim apetitom ravno zaradi matic pričet povsem odktanjati gtav-ne obroke, saj bo imet vedno občutek potnega žetodca in nikoti ne bo prav zares tačen.
Zeto pogosto pa je otrok suh, ker je pač takšne narave. Ponavadi je suhost v materinem ati v očetovem rodu, ati pa kar v obeh. Takemu otroku hrane ne manjka, pa tudi bo-tan ni in tudi ne živčen. Kratko in mato ne veseti ga vetiko jesti, posebno ne reditnih jedi. Tak otrok ima ponavadi raje hrano, ki vsebuje mato katorij kot so meso, zetenjava, sadje, stadke, reditne stvari pa mu nič kaj ne dišijo. Pa saj smo odrasti prav taki. Kar pogtejte, kakšne so raztike med posameznimi tjudmi, pa se zato nihče ne vznemirja. Otrok pa bi mora) tehtati točno totiko in to-tiko kitogramov, nič manj in nič več.
Če je otrok sicer videti zdrav in ni nervozen, suh pa je pravzaprav že ker od rojstva, pri tem pa normatno raste in se normaino razvija, smo tahko kar pomirjeni. Prav nič mu sicer ne bo škodito, če mu bomo v hrani primakniti nekotiko več ogtjikovih hidratov, prav tako mu bo mato več počitka, ztasti po jedi, kar dobro deto. Panike pa zaradi otrokove teže ne smemo detati. Na-sptoh vetja, čim manj pozornosti bomo posvečati otrokovi teži in apetitu, tem tepše bo ponavadi uspevat.
Seveda pa moramo k zdravniku z otrokom, ki je nenadoma začet hujšati, posebno še, če je videti bted in upade) ter je vedno utrujen in nerazpotožen. Za tem se tahko skriva tudi kako resnejše obotenje.
Vsako kronično obotenje zavira otrokovo rast in razvoj, pa tudi med akutno boteznijo otrok pogosto močno shujša, saj običajno hrano odktanja, pa tudi botezen sama močno ostabi otrokov organizem. Dokter ne bomo odpraviti osnovnega vzroka, v tem primeru botezni, nam nobena dieta in nobena zdravita za apetit ne bodo pomagata. Kakor hitro pa bo otrok zopet zdrav, pa bo kaj kmatu nadoknadit vso izgubo.
Lonec na zvišan pritisk
Čas kuhanja v loncu na zvišan pritisk znaša četrtino ali celo petino normalnega časa. Čas kuhanja računamo od trenutka, ko lonec zapiska in začne iz njega uhajati para. To je znamenje, da moramo dovod toplote zmanjšati. Rižota, makaronovo meso, špinača, krompir potrebujejo pet do osem minut, kislo zelje petnajst do trideset minut, suh fižol petintrideset do štirideset minut.
Da jedi v tem loncu zavro, potrebujejo enako količino energije kot v običajnem loncu, seveda če je v obeh enaka količina tekočine. V enakem času zavre jed, ki se dolgo kuha, kakor jed, ki je kuhana v nekaj minutah. Ko jed v loncu zavre, zmanjšamo dovod toplote in s tem občutno znižamo porabo energije.
Kuhanje v loncu na zvišan pritisk je torej cenejše in hitrejše, saj porabimo kar 60 do 80 odstotkov manj energije. Prihranek je večji pri jedeh, ki jih je treba dolgo kuhati. Skupni prihranek, v tednu ali mesecu dni, je odvisen od prehranjevalnih navad, programa kuhanja in metod za pripravo hrane. Prihranek je lahko večji, če kuhamo v loncu na zvišan pritisk oba glavna obroka — kosilo in večerjo — še več pa prihranimo, če kuhamo v njem vse ali vsaj večino jedi za en glavni obrok. Kadar kuhamo v loncu ceč jedi hkrati, jih moramo izbrati tako, da vse potrebujejo enak čas za kuhanje. V nasprotnem primeru časa ne bi prihranili, jed pa bi izgubila hranilno vrednost, če bi jo kuhali predolgo.
Jedi, ki se kuhajo različno dolgo, je boljše pripravljati zaporedoma, ali še bolje v dveh manjših loncih. Radi bi opozorili, da uporablja sodobna gospodinja pri pripravi kosila dva lonca na zvišan pritisk.
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
tu . .. Kak star, ves zgrbljen obrazek ima — kakor da bi greh bil zapisan na njem .. . Odpira usta, glasu pa ni..
Babica je bila nejevoljna in je zagrnila otroka.
„Kako da bi se mu greh poznal, ko še sveta ni videl? Pa če bi se — izbriše ga sveti krst!... Pojdite po gospoda, jaz grem naravnost v cerkev; morda srečam koga, da bo kumoval..."
Napotila se je proti cerkvi in se je ozirala po cesti s skrbnim, skoro zlovoljnim obrazom.
„Nič ti ne bo dobrega na svetu, ko si že ob krstu brez prijatelja! . . . Da bi te poklical Bog!"
Zgodilo pa se je tedaj, da je prišel po klancu doli mimo cerkve suh in dolg človek. Ves premočen je bil, od klobuka mu je curljalo in hlače so bile blatne do kolen. Oblečen je bil precej slabo, okoli vrata je imel zavezano veliko pisano ruto. Po obrazu ni bil ne star ne mlad, tudi se ni moglo razločiti, če je gospod, ali hlapec, ali potepuh. Bog vedi, kaj je bil, odkod ga je bila privedla pot in kam se je bil namenil; šel je sključen, gledal je v tla, robe je skrival v hlačnih žepih, kakor da bi ga zeblo.
„Zakaj pa bi ta človek ne bil boter otroku?" je pomislila babica in ga je takoj nagovorila.
„Vi, čujte, ali bi ne stopili z mano v cerkev, da bi kumo-vali temu otroku?"
Neznanec se je ozrl in je postal.
„No, pa stopim, zakaj bi ne bil boter?"
Nasmehnil se je — Bog vedi kakšne so bile njegove masti — in se je napotil z babico v cerkev.
„Dolgo pot ste že premerili, prijatelj, kam ste namenjeni?"
„Ej, mamka, da bi sam to vedel!"
„Sitno je romati ob takem vremenu!"
„Sitno! Dež raztegne cesto, da ji ni kraja nikoli! Ampak mehko hodi človek ..."
Očitno je bilo, da ni odgovarjal rad; gledal je v tla, z obema rokama je drža! klobuk; od obleke in od klobuka je curljalo in polagoma se je napravila luža pod njegovimi nogami.
„Čuden človek!" je pomislila babica. „Ob takem vre- ! menu roma in ne ve kam!"
„Če ste trudni, pa stopiva potem h kramarju in izprazniva čašico; ne bo vam škodovalo . . ."
„No pa stopiva!" je odgovoril čemerno.
V zakristiji so se oglasili trdi koraki, oglasilo se je tudi zlovoljno mrmranje. Prikazal se je kaplan in z njim je prišel namesto cerkovnika mlad fant z bosimi nogami in kuštravimi lasmi. Kaplan je bil ves rdeč v obraz in osorno so gledale oči; tudi ustnice so se gibale, mrmrale so kakor v velikem, komaj pritajenem srdu. Urno je premeril cerkev in neprijazno so odmevali od sten njegovi trdi, srditi koraki.
„Kakšna jeza!" je pomislita babica in se je skoro prestrašila.
„No, ali je to otrok tiste ženske?" je vprašal kaplan z neprijaznim glasom in mrk pogled je švignil izpod čela.
„Grešila je, pokorila se bo! Kaj more otrok za njen greh?" je odgovorila babica plaho.
„Bog ne bo tako gladko sodil!" je zamrmral kaplan in je pogledal za trenotek v stran, kakor da se je nečesa domislil; obraz mu je gorel zmerom bolj in žile na čelu so mu nabrekle.
„Prosila je, da bi prišli, da bi jo izpovedali!" je omenila babica.
Kaplan pa je nenadoma vzkipel, roke so se mu tresle, obraz se mu je čudno izpremenil.
„Kaj pa hoče od mene? Kaj sem ji dolžan, da me terja? Ali ni bil župnik tam, ali je ni izpovedal? Le povejte ji, da ne pridem, tudi ne pozdravljam je ne, recite ji! Bog z njo in pusti naj me na miru!"
Umolknil je, ustnice pa so se mu tresle. Nato je izpre-govoril tišje in mirneje.
„Pokoril sem se, naj se pokori tudi ona ... Ne poznam je, te ženske ... Dopolnjena je stvar, zaprta je knjiga .. . Bog odpusti grehe vsem vernim kristjanom! ..."
Babica se je čudila in obšla jo je misel, ki je bila zelo čudna in skoro pregrešna. Boter neznanec je gleda! v tla in
ni bil prav nič vznemirjen; morda niti slišal ni kaplanovih besed, kaj šele da bi se zmenil zanje.
„Kdo pa je ta človek, ki stoji tukaj in gleda v tla in ne zine besede?" je vprašal kaplan.
„Boter je, gospod, boter temu otroku!" je odgovarjala babica hitro. „Sreča!a sem ga na cesti, ni bilo drugega človeka ..."
Z nezaupnim pogledom je premeril kaplan neznanca od nog do glave.
„Bog vedi, kak potepuh!" je zamrmral in se je okrenik da bi opravil ceremonijo. Z nerodnimi rokami, zelo narahlo in plaho je prijel neznanec otroka, ki je cvilil tenko, kakor pokvarjena piščal. Osorno ga je pogledal kaplan in ga je vprašal za ime. Neznanec se je sklonil in je odgovoril tako natihoma, da ni razumela niti babica. Kaplan pa je privzdignil obrvi in je zmajal z ramami.
„Nekrščansko ime, komaj psu bi dal tako ime. . . zaznamovan je človek za zmerom, kakor da bi imel na čelo pečat vžgan .. ."
Ob tistem hipu pa so se mu zasvetile oči, na ustnicah mu je zaigral čuden smehljaj.
„Tako se zgodi, to bodi kazen za greh!..."
Boječe in jecljaje je izpregovorila babica; obšla jo je bila čudna bojazen.
„Mati je prosila, da bi ga krstili za Franceljna..."
Kaplan je široko odprl oči in ves je zardel od srda.
„Za Franceljna da bi ga krstili? Tako je rekla? Glejte si no! Sveti Frančišek, veliki svetnik, odpusti to predrzno žalitev! Nikoli ne bo Francelj!"
Babici je bilo tesno pri srcu; tudi boter je pogledal začuden.
„Zakaj pa bi ne bil Francelj?"
Takoj se je okrenil kaplan k botru neznancu in ga je ošvrknil s srditim pogledom.
(Dg/je t? pr/ZodrtjZ štet?///'/)
Mednarodni vidiki poiožaja siovenske manjšine v Avstriji
mednarodnopravne obveznosti Avstrije giede zaščite siovenske manjšine tako, kot izhaja iz občega mednarodnega prava in partikuiamega mednarodnega prava, ki se nanaša na spiošno zaščito čiovekovih pravic, kar se v teoriji imenuje reiativna manjšinska zaščita, in t. i. absoiutno zaščito, kot izhaja iz ustreznih čtenov avstrijske državne pogodbe, ziasti pa njenega 7. čiena, ki pa jih je treba, kot bomo videti, toimačiti v njihovi povezavi.
Nato bomo pogiedaii, v koiiko in kako Avstrija izpoinjuje mednarodnopravne obveznosti in kakšna je njena poiitika v tem pogtedu, pri čemer bomo vzeti v poštev tudi ustrezne avstrijske notranjepravne predpise vktjučno z najnovejšima zveznima zakonoma o preštevanju manjšin oziroma štetju posebne vrste in o narodnih skupinah.
Najprej moramo ugotoviti, da so Sto-'venci v Avstriji, ki je ugtedna čtanica OZN, upravičeni do varstva temetjnih čtovekovih pravic, kot izhaja iz sptošnih varstvenih dotočit Ustanovne tistine OZN, Sptošne dehidracije o čtovekovih pravicah iz teta 1948 ter iz nekaterih posebnih mednarodnih pogodb, ki so jih pripraviti v okviru OZN in njenih speciatiziranth agencij. Tako se je Avstrija z ratifikacijo posebej zavzeta na izpotnjevanje konvencije o preprečevanju in kaznovanju ztočina genocida iz teta 1948; izredno pomembne konvencije o odpravi vseh obtik rasne diskriminacije iz teta 1965, po katere čtenu 9 je bita v odboru za odpravo rasne diskriminacije (CERD) Avstrija večkrat kritizirana zaradi odnosa do manjšin in denacifikacije; Avstrija je datje vezana na tLO konvencijo o diskriminaciji gtede zaposiova-nja in pokticev iz teta 1958. Posebej pa je Avstrija zavezana tudi na evropsko konvencijo o čtovekovih pravicah in temetjnih svoboščinah iz teta 1950.
Simptomatično pa je, da Avstrija po zaenkrat dosegtjivih virih še ni ratificirata nekaterih drugih pomembnih mednarodnih pogodb s področja čtovekovih pravic, Kot je npr. Mednarodni pakt o potitičnih in državijanskih pravicah iz teta 1966, ki je marca tetos začet vetjati in katerega čten 27 se nanaša izktjučno na manjšine (in o Katerem se v OZN že dokončuje posebna 'študija, ki jo za Komisijo za čtovekove pravice pripravijo prof. Francesco Capo-itorti). Avstrija pa prav tako še ni ratificirata mednarodnega pakta o ekonomskih, sociatnih in kuiturnih pravicah iz istega teta, kakor tudi ne iz teta 1974 mednarodne Konvencije o preprečevanju in kaznovanju iztočina apartheida, niti ne UNESCO konvencije iz teta 1960 o diskriminaciji v šoi-:stvu.
Kijub temu, da Avstrija torej nima naj-boijše biiance giede ratifikacije mednarodnih aktov s področja čiovekovih pravic, je vendarie nesporno doižna^ izpoinjevati
se tudi nanašajo na manjšine, kar še posebej veija za že omejem čien 27 mednarodnega pakta o državtjanskih in poiitič-*iih pravicah.
Pravni moto teh dotočb je prepoved 'diskriminacij in enakopravnost. Vendarie pa v primeru narodnih manjšin zgoij for-maina enakost, ki jo nudi t. i. reiativna zaščita, še ne omogoča tudi dejanske enakosti. Zato je potrebna posebna po speševaina manjšinska zaščita, ki naj omogoči tudi dejansko uživanje tistih pravic manjšin, v katerih se raziikujejo od večinskega prebivaistva, ki bi omogočiio "e samo njihov nadaijnji obstoj, temveč, ki bi tudi omogočaio njihov nadaijnji razvoj na podiapi objektivnih kriterijev. Takš-no pojmovanje izhaja iz mednarodne judi-kature (npr. svetovatno mnenje statnega Mednarodnega sodišča v Haagu v primeru aibanskih manjšinskih šot <z ieta 1955 Ter sodba v zadevi Nemčije v. Potjski gtede manjšinskih šot v Zgornji Šiezijt iz teta 1928), kjer je bito odktonjeno izpovedno načeto kot edina osnova za uživanje oziroma priznanje manjšinskih pravic in se je poudarjata objektivna pripadnost manjšin!; več o tem, kako se je tudi gospodarsko in števitčno žeto močna nemška manjšina otepata izpovednega načeta, gtej: Rudi Kyovsky, Pripombe k načrtu avtonomije za Stovence na Koroškem z dne 17. 7. 1927, Sodobnost, Ljubtjana, 1940, str. 412.
Topa, da sta preprečevanjo diskriminacije na eni strani m izvajanje posebnih ukrepov za zaščito manjšin na drugi strani samo dva aspekta istega probtema, t. j. varovanja temetjnih čtovekovih pravic, in da predstavijata cctoto z mednarodnopravnega staiišča, pa izhaja tudi iz pravnih pogtcdov in prfstopov, ki se uvcijav-ijajo v OZN. To posebno manjšinsko varstvo oziroma t. i. absotutna manjšinska zaščita pa izhaja za stovensko manjšino na štajerskem in Koroškem ter hrvaško manjšino na Gradiščanskem iz čtena 7 avstrijsko državne pogodbe, medtem ko ^tena 6 in 8 avstrijske državno pogodbe Proktamirata retativno zaščito s skhceva-njem na čtovekove pravice.
Čten 7 avstrijske državne pogodbe jo, po uradnem avstrijskem komentarju ob ratifikaciji te mednarodne pogodbe, katere sopogodbenica je tudi 3ugostavija, v drugem, tretjem in četrtem odstavku ustav nega značaja in nudi v cetoti stovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem in hrvaški manjšini na Gradiščanskem več pra vic in pravne zaščite, kot sta jih manjšini uživati po St. Germainski mirovni pogodbi (V. pogtavje čt. 62—69).
Gtede odnosa med tema dvema mednarodnima pogodbama je, zaradi vsepo-9ostejšega avstrijskega skiicevanja na St Germainsko mirovno pogodbo in vse redkejšega omenjanja avstrijske državne Pogodbe v tej zvezi, treba reči, da ju vetja interpretirati po pravitih o pravnem totmačonju formatnth pravnih virov tako, da je avstrijska državna pogodba tez Postorior, ki ox novo tudi kot tez spe tiatis ureja to pravno materijo.
Avstrijska državna pogodba, ki je po-mombon vir pravic za Avstrijo, saj je te metj njonoga nastanka kot demokratično 'n neodvisno državo, katori jo nozasiužono Priznan status Hittorjovo vojno žrtve, po meni za Avstrijo istočasno tudi čvrsto no-Protomtjivo mednarodnopravno pogodbo-"o obvoznost v pogtedu manjšinskoga varstva in nadatjnjoga razvoja avtohto "ih stovenskih in hrvaških manjšin (kar
je rezuitat njihovega boja, s katerim so edino pripomogte, da se Avstrija tahko obravnava kot žrtev v tt. svetovni vojni).
Ta čien pa je tudi nizka cena, ki jo je Avstrija piačaia za jugosiovansko žrtev, da pristane na staro mejo, za katero so ostaia ozemija naseijena z njenimi avtohtonimi narodnostmi oziroma deii narodov. Avstrijska državna pogodba pa je mednarodnopravna obveza Avstjjje še v nekaterih drugih za to razpravo reievantnih zadevah, npr. giede doižnosti denacifika-cije in odprave vseh korenin nacizma v smisiu čienov 9 in 10 te pogodbe.
Avstrija bi morata vse te svoje mednarodnopravne pogodbene obveznosti iz avstrijske državne pogodbe izpotnjevati po črki in duhu po načetu pacta sunt servan-da v dobri veri t. j. vestno in pošteno. Tedanji avstrijski zunanji minister Figi je 1. 6. 1955 v dunajskem pariamentu ob ratifikaciji avstrijske državne pogodbe izjavi): „Poudariti moram še enkrat, da bo vsak posianec, ki bo oddai svoj gias za to pogodbo, giasovai za vsak čien aii pa naj giasuje proti" (Avstrijska državna pogodba, Deio, 2. decembra 1972, str. 4). Avstrija teh svojih obvez do posebne manjšinske zaščite niti ne zanika. Nasprotno, ceio postavijo se pred svetom, kako „vzorno" je razvita in urejena manjšinska zaščita z domačo izvedbeno zakonodajo, ki da nudi bojda ceio več kot je Avstrija doižna priznati manjšinam. Tako je Avstrija v dokumentih in poročiiih OZN, ki povzemajo formaina avstrijska viadna poročita, prikazana kot vzgied, kako je treba urejati manjšinsko varstvo. Gi. npr. Study on the Rights of Persons Beionging
session, Supi. No. 18, A/9618, United Na-tions, New York 1974, str. 34). V poročiiu pa je v zvezi z manjšinami v Avstriji tudi ugotovitev, „da kakorkoii že so pomembni
tudi dejansko izvajanje teh predpisov".
Omenjeno poročiio odbora za odpravo rasne diskriminacije vsebuje vrsto kritičnih pripomb v zvezi z manjšinsko zaščito v Avstriji (G!, avtorjevo razpravo „Nekateri mednarodnopravni vidiki avstrijskih obveznosti giede siovenske manjšine — s posebnim ozirom na avstrijska staiišča, ki so prišia do izraza v OZN in ob izmenjavi dipiomatskih not med SFR3 in Repubiiko Avstrijo v ietu 1974", Razprave in gradivo, Uubijana, apri! 1976, št. 7—8 str. 19—47) Za presojo vprašanja izvajanja mednarodnopravnih obvez namreč ni dovoij zgoij njihov formaini obstoj in ev. formaiistično izvajanje. Mednarodno pravo doioča tako imenovano bona fide izpotnjevanje, ki je odiočiino za to presojo m ki pomeni znak resnične pravne kuiture. ie sumarna ana-iiza avstrijske izvedbene zakonodaje nam giede te presoje pokaže zeio doiočeno siiko o tem. V tem okviru in obsegu ne moremo podrobneje prikazati te anatize, ki pa je biia izdeiana nedavno v posebni tematski števiiki Razprave in gradivo, inštitut za narodnostna vprašanja v Ljub-tjani, št. 7—8. Zato o tem sedaj te na kratko.
Giede šoistva oz. pouka siovenščine se je poiožaj od ieta 1945, ko je bii s šoisko uredbo dežeie Koroške predpisan obvezni dvojezični pouk na osnovnih šoiah v 62 občinah, s šoiskim zakonom iz ieta 1959 posiabšai z ukinitvijo te uredbe ta-
ijenja Avstrije je omogočita na avstrijskem Koroškem takšno družbeno kiimo, d^
zacij, združenih v krovni organizaciji Karnt-ner Heimatdienst, ki jih avstrijske obiasti toierirajo ceio tako dateč, da je ob sprejemu konvencije o odpravi vseh obiik rasne diskriminacije iz ieta 1965 Avstrija podata posebno izjavo z značajem mednarodnopravne rezerve, katere namen je posredno ščititi te organizacije, skiicu-joč se na svobodo združevanja in izražanja kot temetjnih čiovekovih pravic. Giede tega povejmo tu ie to, da v pravu ni dopustno kršenje čiovekovih pravic s skiice-vanjem na čiovekove pravice.
Študij zakonskih ukrepov v Avstriji in njihove izvedbe v smeri denacifikacije pokaže njihovo bornost in popoin zastoj s skienitvijo avstrijske državne pogodbe ter naravnost permisiven in toieranten odnos do bivših nacistov in vojnih ziočincev ter intenziven porast zakonskih ukrepov za njihovo rehabiiitacijo, kar prav gotovo ni v skiadu z doiočbami iz avstrijske državne pogodbe ter z mednarodno konvencijo o nezastaranju vojnih ziočinov iz ieta 1968, je pa verjetno premosorazmerno z
takšni kiimi pa prav te si!e tudi diktirajo uradno dežeino pa tudi zvezno diskriminacijsko in restriktivno poiitiko do manjšin, kar ni ravno najbotjši znak za razvoj demokracije v Avstriji. Zato je naravno, da so v raznih organih OZN in v odboru za odpravo rasne diskriminacije takšni odkioni od sptošnih mednarodno-
Avstrijska manjšinska zaščita
„ek)atanten primer perfidne ziorabe prava"
to Ethnic, Religions and Linguistic Mino-rities, Report by Francesco Capotorti, Speciat Raporteur, E/CN. 4/Sub. 2/L.621, 5. ]uly 1975.
Propagandno zelo učinkovita in v mednarodnih organizacijah zelo ugledno prisotna je Avstrija tudi danes v svetu ustvarila vtis, da sta najnovejša zakona logično nadaljevanje in celo pravno briljantna kulminacija v tem procesu pospeševanja manjšinskih pravic.
Po avstrijskih navedbah v odgovorih na jugoslovanske protestne note in po najnovejši izjavi avstrijskega profesorja F. Er-macore v Komisiji za človekove pravice ECOSOC OZN je Avstrija že v celoti izpolnilo člen 7 avstrijske državne pogodbe, razen dolžnosti v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi, kar so sicer tudi poskusili, vendar navajajo, da je prišlo do težav pri izvedbi zakona o krajevnih napisih. Odstavek 5 člena 7 pa Avstrijci že vseskozi povsem ignorirajo kot da ga ni; saj so tudi v komentarju ob ratifikaciji rekli, da so te določbe že vsebovane v obstoječi avstrijski zakonodaji in večkrat poudarili da ni pogojev za prepoved ustreznih organizacij in njihovega delovanja lodro problema in spora z Avstrijo ni toroj v oceni o obstoju avstrijsko mod narodnopravne obveznosti do posebno manjšinsko zaščite. Probiom jo drugje.
Problem jo namreč v tem, kako Avstrija izvaja svoje mednarodnopravno obveznosti, t. j ati jih izvaja ustrezno mednarodnopravnim normam po načetu pacta sond sorvanda in ati so njeni notranji predpisi sostavijeni in izvajani bona tido v smistu predpisanega izpoinjovanja mednarodnopravnih obveznosti, tvlenim, da je prav to odločilno in ni slučajno, da je v poročilu CERD ravno v zvezi z obravnavanjem avstrijskega poročila leta 1974 bilo izraženo obžalovanje, ..da zajema informacija samo zakonske ukrepe ob izkijučitvi pravosodnih, upravnih ali drugih ukrepov: in da ni indikacijo o obsegu, v katerom dejansko uživajo določene pravice, ki jih zagotav ijajo vetjavni zakoni, tisti, na katere se ie-ti nanašajo" (Report of the Committee on the Elimination of Racial Discrimination, General Assemb!y, Official Records, 29th
ko, da je bito v praksi močno skrčeno dvojezično območje in da je bi! znatnemu deiu siovenskih otrok okrnjen pouk v materinem jeziku z uvedbo vsakoietnega pri-javijanja k siovenskemu pouku ob istočasni ostri sovražni agitaciji Heimatdien-sta in drugih tej organizaciji pripadajočih organizacij. (Zgodi pa se tudi, da kijub prijavi tistih, ki so dovoij hrabri, ne pride do pouka v siovenščini zaradi odpora veiikonemških sit. Takšen primer je navedet za Borovije/Feriach npr. dr. Th. Veiter v svoji izjavi na Dunaju 4. 4. 1976; g!, čianek Z. Zorka, Muzejska po!itika, Deio, 5. 4. 1976.)
Na področju sodstva je zakon iz istega ieta degradira) siovenski jezik z ravni uradnega jezika na pomožni, razen tega pa je drastično zmanjšat števiio sodnih okrajev, pri katerih se tahko uporabijo siovenšči-na, od dotedanjih devetih na zgoij tri sodne okraje (Borovije/Feriach, Piiberk/Biei-burg in Zeiezna Kapia/Eisenkappei).
Pravica uporabe siovenščine v javni upravi ni biia nikdar v praksi uresničena, saj o tem obstaja ie nekaj internih okrožnic, ki so maio znane in ki niso bite uradno nikdar objavijene.
V zvezi z vprašanjem izvajanja zakona o dvojezičnih krajevnih napisih iz ieta 1972, ki je bii že tako pomanjkijiv, pa je simptomatično, da so njegovo impiemen-tacijo z nasiijem preprečite Siovencem sovražne siie, ne da bi uradne avstrijske obiasti posredovaie aii pa ga vsaj poskusite naknadno uveijaviti.
Neuresničen pa je tudi 4. odstavek 7. čiena, ki zagotavija pripadnikom siovenske in hrvaške manjšine enakopravno ude-iežbo v kuiturnih, upravnih in sodnih ustanovah in organih.
Posebno in po mojem mnenju osrednje vprašanie pa je dejstvo, da Avstrija ne izpoinjuje svojih obvez po 5. odstavku 7. čiena avstrijsko državno pogodbe, ki prepoveduje dejavnosti, ki morijo na to, da se odvzamejo hrvaškomu in siovenskemu pre-bivaistvu značaj in pravico kot manjšine. Neizpoinitev tega odstavka in neizpolnitev obveze po čienih 9 in 10 o denacifikaciji in o odpravi vseh siedov nacizma iz poh-tičnega, gospodarskega in kuiturnoga živ-
pravnih obvez nenehno predmet kritične obravnave.
Pravkar opisani trend avstrijske zakonodajne in izvedbene poiitiko pa nikakor ne pomeni bona fide izpoinjovanja mednarodnopravnih obvez in še manj progresivno izboijševanje poiožaja siovenske manjšine na Koroškem. Dovoijujem si postaviti prav nasprotno trditev. Menim, da gre za tipičen primer tega, kar imenujemo v pravu in fraudem iegis agere po rimsko oz. abus de droit v modernejši pravni terminoiogiji. Objektivna anaiiza namreč pokaže, da gre namesto za izboijševanje poiožaja siovenske manjšine za vztrajno digresijo, nazadovanje in po-siabševanje njihovega poiožaja giede njihove dejanske manjšinske zaščite v primerjavi s tem, kar bi imeii pravico uživati in kar so postopno izgubijaii v avstrijski notranji zakonodaji in njihovi izvedbi. To je pa ekiatanten primer perfidne ziorabe prava.
Najnovejša zakona pomenita kuimina-cijo prav v tej smeri in kot so poudariti na z6orovanju odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Siovencev v Ceiovcu, ocenjujoč zakon o narodnih skupinah, ie-ta „ne siuži pospeševanju manjšine, ampak pospeševanju njene nasitne etnične smrti" (gi. čianek Z. Zorka „či. 7 je naša pravica", Deio, 3. 4. 1976). Ta dva zakona pomenite nazadovanje manjšinske zaščite in kršitev obvez iz avstrijske državne pogodbe v na-siednjih najpomebnejših točkah.
Brez posebnega navajanja obvez iz avstrijske državne pogodbe in njenih dotoči!, se v omenjenih zakonih mimo v avstrijski državni pogodbi imensko, prostorno in vsebinsko determiniranih manjšin in njihovih pravic ie-te pogojujejo s predhodnim ugotavijanjem in dotočenim procentom — „pribiižno eno četrtino" — v odnosu na večinsko prebivaistvo. To ^e v grobem nasprotju z doiočiii avstrijske državne pogodbe in široko sprejetim pojmovanjem v OZN, da ..pravico manjšin ne zavisijo od njihovega števiia aii odstotka, ki ga prodstavijajo proti skupnemu prebivai-stvu" (gi. avtorjev čianek v posebni števiiki Razprave in gradivo, cit. 26 in 27).
Kakršnokoii pogojevanje izpoinjevanja
sprejetih mednarodnopravnih obvez z ugotavijanjem in procenti je kršitev 7. čiena in duha avstrtjske državne pogodbe ter
po spiošnih načetih mednarodnega prava ni dopustno iz doiočenega stanja, ki je rezuitat protipravnega ravnanja doio-čene države — v tem primeru iz posiab-šanega poiožaja manjšine zaradi trdovratnega zaviačevanja s pospeševaino manjšinsko zaščito — črpati doiočene pravice do omejevanja svojih obvez — v tem
iiine na podiagf predhodnega ugotavija-nja aii doiočenega odstotka. Avstrija je namreč posebej mednarodnopravno odgovorna že za samo posiabšano stanje manjšine, ki se ni mogia organsko in nemoteno razvijati zaradi tega, ker je Avstrija zaviačevaia izpotnjevanje svojih obvez.
Persistentno zaviačevanje in postopno reduciranje dejanskega uživanja manjšinskih pravic pa dobi z doiočbo v nameravanem občasno ponavijajočem se ugotav-ijanju manjšine svoj pravi protipravni značaj v smeri doicjoročne in končne asi-miiacije siovenske In hrvaške manjšine.
V zvezi z avstrijsko „zaskrbtjenostjo", da si brez ugotavijanja in preštevanja manjšin ne znajo pomagati pri izvedbi manjšinske zaščite, so dotočita avstrijske državne pogodbe jasna, tako giede na dežeio in okraje (districts) z doiočiiom, da se pravice manjšin nanašajo na področje s siovenskim, hrvatskim in mešanim pre-bivaistvom.
Zato ni nobene potrebe, tako na pod-iagi doioči! avstrijske državne pogodbe kot tudi po občih načeiih mednarodnega prava in moderne znanosti za to, da bi se moraio opraviti neko ugotavijanje manjšine in da bi se to povezovaio s samtmi manjšinskimi pravicami. Po teh do-iočiiih in načeiih pravice manjšine niso v nikaki odvisnosti od kakih štetij aii do-iočanja kakih odstotkov, kot smo že ma-ioprej ugotoviii.
Z zakonom o narodnih skupinah poskuša Avstrija siovensko in hrvaško manjšino utopiti v imensko, prostorno in vsebinsko nedefinirano kategorijo narodnostnih skupin (Voiksgruppen) (med katere bi navsezadnje morda zeieii še všteti tudi t. i. vindišarje). Daije, z uveijavitvijo tega zakona, ki na popoinoma nesprejemijtvi osnovi ugotavijanja in doiočevanja procenta za uživanje njegovih in še to zopet zeio omejenih pravic, bi prenehati veijati še tisti zakoni, ki sedaj veijajo (o sodiščih in krajevnih napisih) — čeprav že sami pomenijo čiene v opisanem procesu digresije manjšinske zaščite.
Naj v tej zvezi od konkretnih nespre-jemijivih doiočb omenim ie še, da so v zakonu o narodnih skupinah omenjene do-iočbe manjšinske zaščite močno pod ravnijo obveznosti iz avstrijske državne pogodbe in se v bistvu omejijo na neopre-deijeno finančno dotiranje s strani viade po njeni presoji.
Z institucijo sosvetov žeiijo odpraviti iegitimno zastopstvo manjšin in to funkcijo prenesti na organ, ki ga viada sama imenuje in kontroiira, kar ni v skiadu s 1. odstavkom 7. čiena avstrijske državne pogodbe.
Zakon poskuša reducirati uporabo sio-venskega oz. hrvaškega jezika z ravni dodatnega uradnega jezika na stopnjo pomožnega jezika. Uporaba manjšinskega jezika pa je vezana na izpovedano načeto, kar v dani kiimi omogoča nadaijnjo omejitev in diskriminacijo.
Zakon ne omenja zaščite teritoriainega območja, ne govori o varstvu pred de-nacionaiizatorskimi organizacijami v smisiu 5. odstavka čiena 7 in ne obsega materije o šoistvu, vzgoji in kuituri.
Menim, da tudi ev. t. i. pragmatični pristop ni združijiv z doiočbami in duhom avstrijske državne pogodbe.
Giede na navedeno b! ta dva zakona iahko označiti kot zavestno in načrtno ignoriranje avstrijske državne pogodbe in vračanje na St. Germainski nivo verjetno predvsem tudi zaradi njene kiavzuie „quan-tite considerabie", kar pomeni poskus eno-stranke in samovoijne revizije avstrijske državne pogodbe in kot tak je imanentna kršitev obstoječih mednarodnopravnih obvez Avstrije.
Za zakijuček torej iahko nesporno ugotovimo ne ie, da avstrijsko ravnanje nt v skiadu s sodobnim razvojem manjšinske zaščite, ki so prišii do izraza v raznih organih OZN in tudi na seminarjih OZN o manjšinah v Ljubijani ). 1965 in v Ohridu !. 1974 in s hetsinškimi skiepi iz i. 1975 giede manjšin s konference o evropski varnosti in sodeiovanju, temveč da je proces posiab-ševanja pravnega in dejanskega poiožaja siovenske manjšine na Koroškem rezuitat tega, da Avstrija ni izvedia svoje doižnosti do nediskriminacije in enakih pravic za siovensko manjšino (čien 6 in 8 avstrijske državne pogodbe), niti ni storiia ustreznih in zadostnih ukrepov za izvedbo posebne manjšinske zaščite (čien 7 avstrijske državne pogodbe) kar skupaj pomeni kršitev temetjnih čiovekovih pravic pripadnikov manjšin. Opustitev Avstrije, da ceiovito in v dobri veri izpoini te čiene predstavijo skupaj z neizpoinitvijo odstavka 5 čiena 7 v povezavi z neizvedbo denacifikacije (v smisiu čiena 9 in 10 avstrijske državne pogodbe) deiikt po mednarodnem pravu, za katerega je odgovorna avstrijska država. Takšna avstrijska poiitika, ki z dopuščanjem netoierantnosti veiikonemške in vso boij neonacistične kiime v Avstriji in ziasti na Koroškem, ki mori na zatrtje manjšinskih pravic sio-venskega značaja s prisiino etnično asi-miiacijo, pa se iahko označi z besedo ..etnocid", ki jo je med prvimi uporabi) avstrijski manjšinski strokovnjak dr. Theo-dor Veiter.
Menim, da je in da bo prav odnos do siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji meriio za resnično oceno vioge Avstrije v OZN in v Evropi, ki naj na tem primeru dokaže, aii je resnično pripravijena s spoštovanjem in z bona bde izvajanjem svojih mednarodnopravnih obvez prispevati k mednarodnemu miru in sodeiova-
trdnosti mostu, ki na{ prek manjšin povezuje obe sosednji dezeii.
dr. Borut Bohte
(Ponatis iz dokumentacije ..Sodobna vprašanja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, Ljubijana 1976)
JUGOSLAViJA
VESTNIK
^ — Slev. 41 (1782)	Celovec, petek, 8. oktober 1976
Kdo zavlačuje gradnjo predora skozi Karavanke?
Prometne zveze na Jadran oziroma Balkan že davno ne odgovarjajo sodobnim zahtevam prometa. Mejni prelazi čez Karavanke so iz leta v leto večja ovira zlasti v času letne sezone, ko mitijoni turistov iz severnih evropskih in drugih držav potujejo na jug.
O tem vprašanju so se že sestajale mednarodne komisije strokovnjakov in ugotovile, da bi ta problem rešila gradnja cestnega predora skozi Karavanke, kar pa je seveda projekt, ki zahteva ogromno finančnih sredstev. Pri tem sta razumljivo najbolj prizadeti Avstrija in Jugoslavija, slednja je na tem projektu še posebno zainteresirana, saj bi taka zveza olajšala tok prometa proti jugu, pa tudi Avstrija bi z gradnjo tega predora imela velike koristi.
Kot znano, so strokovnjaki obeh držav že določili traso predora, ki naj bi potekala med Podrožčico in Jesenicami. O tem vprašanju je pred kratkim razpravljala tudi republiška skupščina SRS in to na vprašanje delegatov jeseniške občine. Na vprašanje je odgovoril Bruno Korelič, pomočnik predsednika republiškega komiteja za promet in zveze. Povedal je, da je z avstrijsko stranjo doseženo
načelno soglasje, da bi skupna jugo-slovansko-avstrijska komisija v novembru letos določila dokončni potek trase predora ter podrobno opredelila projektne naloge, predlog za izdelavo idejnega projekta in načine finansiranja gradnje, pa tudi druga vprašanja, ki jih je treba skupaj obravnavati. Od odgovora na tem zasedanju in pripravljenosti Avstrije pa je v veliki meri odvisen sam pričetek gradnje. Pojasnil je tudi, da je posebna podkomisija že pripravila predlog za definitivno traso predora in da jugoslovanska stran intenzivno pripravlja predlog razpisa za izdelavo projekta. Ker pa na avstrijski strani še ni rešeno vprašanje finansiranja projekta, so priprave za hitrejše projektiranje v zaostanku glede na naše načrte, je dejal Bruno Korelič.
Torej je v Jugoslaviji resna pripravljenost za uresničitev tega projekta, medtem ko pri nas v Avstriji očitno ni pravega interesa, kajti najprej je potrebna volja in priprava ustreznih finančnih virov. Vsega tega pa tukaj očitno ni. Torej je na dlani, kdo zavlačuje gradnjo predora skozi Karavanke. S tem pa je tudi jasno, kdo postavlja pregraje na tem važnem križišču mednarodnih prometnih zvez.
Zadeva Kulturnega doma ...
(*/Va<f%/jef%7!je s J. stram)
prošnje društva ,Kulturni dom* za odobritev pogodbe in s pravnimi vprašanji, zlasti tudi z ozirom na zakonitost odredbe in njeno pravilno objavo.
Obravnava, ki je trajala nad 4 ure, pa je služila v prvi vrsti zaslišanju bivšega delnega lastnika in prodajalca zemljišča kot priče ter zaslišanju župana kot stranke. Medtem ko je bivši delni lastnik kot priča zelo jasno in nedvoumno izpovedal, da je bil zaradi prodaje zemljišča slovenskemu društvu ^Kulturni dom" izpostavljen s strani župana ostri kritiki in da se je nanj pritiskalo, da bi odstopil od pogodbe, se celovški župan ni mogel spomniti na svoje bistvene izjave pri pogovoru z zaslišano pričo, ker je pri tem šlo po njegovem le za obrobne pripombe.
Zelo značilno je vsekakor tudi dejstvo, da nobeden od zastopnikov mesta in deželne vlade ni vedel, kdo je dr. Richard Aliesch, katerega predavanje dne 9. aprila 1975 je baje bilo vzrok, da je mesto Celovec na mah spoznalo zgodovinski pomen predmetnega zemljišča in ga s prenamembo pridržalo za postavitev mestnega muzeja.
Ko sta k iznešenim stvarnim in pravnim pogledom zastopnikov mesta in deželne vlade zavzela stališče in iznesla pravne ter stvarne pomisleke do zakonitosti odredbe o prenamembi zemljišča in njene pravilne objave še zastopnika Kulturnega doma in bivšega delnega lastnika zemljišča, je ustavno sodišče po daljšem posvetu sporočilo, da bo razsodba izšla pismenim potom.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je moj dobri oče, naš tast, stric in svak, gospod
Franc Aichhotzer
Io!sk! ravnate!} v pokoju
v torek, dne 5. oktobra 1976, v 93. !etu starosti za vedno zapusti!.
Našega ijubega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v petek, dne 8. oktobra 1976, ob 15. uri od mrtvašnice v Ločah ob Baškem jezeru k cerkvenemu opra-vi!u ter ga nato po!oži!i k zadnjemu zeme!jskemu počitku.
Tako se bo izpo!ni!a njegova iskrena ie!ja, da bo počiva! v domači zem!ji, ki jo je tako !jubi! in ji osta! do konca zvest.
Dobje pr! Ločah, dne 5. oktobra 1976.
V g!oboki ia!osti:
Vida RudoM, roj. A!chho!zer, hčerka Kare! Rudo!f, zet
v imenu sorodnikov.
Po žetji pokojnika prosimo, da namesto vencev aii cvetja darujete ustrezen znesek v prid Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu.
SOBOTA, 9. 10.: 10.00 Šot-ska oddaja — 16.40 Košarka 18.15 Obzornik — 18.25 Toby — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar —
20.00	V nedeijo vedno dežuje, fiim — 21.30 Moda za vse — 21.40 Dnevnik — 22.00 625
—	22.30 Boks.
NEDEUA, 10. 10.: 8.20 Poročita — 8.25 Za nedeijsko dobro jutro — 9.35 Lepi striček
—	10.20 Otroška matineja — 11.25 Mozaik
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročita
—	17.25 Nogomet Španija — Jugostavija — 19.15 Risanke — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Beograjske povesti — 20.55 Potovanje po križišču poti — 21.40 Dnevnik — 21.55 Šport.
PONEDELJEK, 11. 10.: 8.10 šoiska oddaja
—	17.10 Nori besednjak — 17.25 Zužetke — 17.50 Obzornik — 18.05 Nega botnika — 18.30 Mozaik — 18.35 Odtočamo — 18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Potet je pretožen — 21.00 Kutturne diagonate — 21.30 Mozaik kratkega fitma — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 12. 10.: 8.00 Šoiska oddaja — 16.05 Bog nas varuj revotucij in rdeče popiave (oddaja o Koroški) — 17.15 Zapojte z nami
—	18.05 Obzornik — 18.20 Ne prezrite — 18.45 Mozaik — 18.50 Stovenski tjudski pte-si, Beta Krajina — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pogovor — 20.55 Pustotov-ski Simpticissimus — 21.50 Dnevnik.
SREDA, IS. 10.: 8.10 Šoiska oddaja — 17.10 Venčestav Winkter: Peteiinje pero — 17.25 Rembrandt — 17.55 Obzornik — 18.10 športna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Gtasbe-ni amaterji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vedno v rožcah, fitm — 21.40 Miniature — 21.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 10.: 8.00 Šotska oddaja —
11.00	Zborovanje v Kraijevu — 15.00 Bog nas varuj revotucij in rdeče poptave (od daja o Koroški) — 17.15 Trapotto HH 33 — 17.50 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 tz-umirajoči svet — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Brontejevi iz Hawortha —
21.00	Kam in kako na oddih — 21.10 Četrtkovi razgtedi — 21.40 tz koncertnih dvoran
—	22.20 Dnevnik.
PETEK, IS. 10.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 Čez tri gore, čez tri vode
—	18.40 Mozaik — 18.45 Skupščinski sistem
—	19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Vzpon in padec 2ike Proje, humoristična oddaja — 20.35 Stikarske tehnike — 21.10 SOS — 22.00 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA, 9. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDELJEK, 11. 10.: 13.45 Dnevnik — Zborovske sktadbe.
TOREK, 12. 10.: 9.30 Pisani svet — 13.45 Dnevnik — šport — Knjige za vas.
SREDA, H. 10.: 13.45 Dnevnik — Vrtitjak
ČETRTEK, 14. 10.: 13.45 Dnevnik — Družinski magacin.
PETEK, 15. 10.: 13.45 Dnevnik — Mtadi za mtade.
SLOVENSKO DEKLE roj. 1952, išče zaposiitev pri domačem podjetju, trgovini aii uradu. Pokticna izobrazba: trgovska po-kiicna šoia ter dvotefni seminar za ženske pokiice z znanjem strojepisja in stenografije.
Nastov na uredništvu.
Na povabiio Krščanske kuiturne zveze in Kiuba miadje bo gostova) pisateij in časnikar Haraid irnberger [Dunaj-Wo)fsbergj s koroškim monoiogom
„Mit ana braunan lintn"
Z RJAVO TiNTO
v petek 15. 10. 1976, ob 19.30 uri v Koipingovi dvorani v Ceiovcu;
v soboto 16. 10. 1976, ob 20. uri v farni dvorani v Šmihetu pri Piiberku;
v nedeijo 17. 10. 1976, ob 10. uri pri Kovaču na Obirskem, ob 14. uri v gospodinjski šoii v Št. Rupertu pri Veiikovcu, ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah.
Gostovanja prirejajo krajevna društva.
Potek samogovora („A kennan Sie Kantn, ha!") razkriva cetoten tik domovini zvestega ob spominskih komentarjih k doživeti poi-pretekiosti in sedanjosti, od fiihrerjevega sprejema v Celovcu 1938 pa tja do ortstafeisturma 1972 in priprav za štetje manjšine.
Vabljeni!
Pismo bralcev
Uredništvo Ktadiva nas je napro-siio, da objavimo nasiednje pismo, namenjeno sicer Našemu tedniku, ki pa ga po izjavi zastopnikov Kiadiva ni bii pripravijen objaviti.
Uredništvo SV
V zadnjem Tedniku si nekdo zet<^ ne-pametno torni zobe ob Ktadivu. Pravt, da smo se v Gtobasnici „hoteti znebiti svojih tiskovnih izdetkov", btaga, ki da „ne gre", in da smo si zato „skušati pomagati" s prodajanjem „ptagiata".
O tem, da naši tiskovni izdetki „ne gredo", ne bomo izgubtjati preveč besed — naj vedo pri Tedniku, če res niso opaziti na kraju samem, da smo prodati v Gtobasnici nekaj sto izvodov najnovejše šte-vitke, da o razgtednicah sptoh ne govorimo. Na primer o tisti razgtednici, ki jo je Tednik pred nedavnim objavit s tekstom vred, ne da bi objasnit svojim bratcem, da je to razgtednica Ktadiva s tekstom Pokržnikovega Lukana. Ki jo je torej Tednik „ukradet" v smistu ptagiata. Mi takrat nismo detati zgage, ker vemo, da so tjudje tudi po drugih sredstvih obveščeni o naših razgtednicah in ker vemo, da moraš pri neserioznem tistu pač računati z neserioznostjo.
Tokrat pa Tednik nam očita „ptagiat". To je hud očitek. Pravi, da smo v Gtobasnici prodajati „ptagiat". Ne pove pa, kaj je bit tisti ptagiat. Ktadivo 76/5? Očitno ne. Tega nismo prepisati iz Tednika. Naš poster (Sotidaritat — Sotidarnost)? Ni mogoče. NSKS v zadnjih desettetjih ni zato žit kakega posterja. Razgtednica 1, 2 ati 3? Tudi ne. NSKS v zadnjih desettetjih ni zatožit kake razgtednice. Torej preostane samo še nemško pisani „Ktadivo tnfo-Btatt 1", ki v njem s stikami in s tekstom dokumentiramo škocjanski škandat. Ta „!nfo-Btatt" so očitno mistiti.
Torej, v kotiko je bit ta informacijski tist ptagiat? Na zunaj je podoben „nt-Pressedienst"-u. Samo na zunaj. Tekst je nov in naš. Stikovni materiat, ki smo ga prevzeti iz „nt-Pressedienst"-a, je bit po večini že večkrat objavtjen v drugih tistih in časopisih. Eno stiko (na prvi strani !e-vo v prvi vrsti) pa smo sptoh prvič objaviti v stovenskem tisku. Torej o ptagiatu ni mogoče govoriti.
še botj zanimiva za razčiščevanje ted-nikove žotčne nervoze pa so stedeca dejstva o nastanku ktadivarskega „!nfo-Btatt"-a: v petek 3. septembra dopotdne je čtan uredništva Ktadiva, tovariš Mirko Messner, kticat NSKS in sporoči! kotegu Wedenigu, ki se je na tetefonu javit, da so ktadtvarji pripravtjeni doiiti na vetiki prireditvi giasiia KPA ,.Vo!ksstimme" na Dunaju (kjer je bito navzočih kakih 100.000
tjudi) „nt-Pressedienst" o škocijanskih dogodkih, da bi se zvedeta resnica tudi na Dunaju. Gospod Warasch, ki mu je Wede-nig posredovat našo ponudbo, pa je menit, da bi 3.000 izvodov stato 2.200 šitingov in da bi dat NSKS totiko izvodov natiskati pod pogojem, da Sotidamostni komite ptača potovico stroškov. Tovariš Mirko Messner je odgovorit, da bi tako odtoči-tev tahko zastopata skupno s kotegom Wedenigom v odboru Solidarnostnega komiteja samo, če se vtisne na tist poteg gtave ,,nt-Pressedienst" tudi ime cetovške-ga Sotidamostnega komiteja. Gospod Wa-rasch pa je menit, da se bo „nt-Presse-dienst" deti! samo tak, kot je, ati pa sptoh ne. S tem je bit pogovor o ktadi-varski ponudbi pri kraju. Gospod Warasch ni imet interesa, da bi se na Dunaju brez-
d}ens°.	reklama z° Presse
In tako se je zgodilo, da se „nt-Presse-dienst" ni detit na Dunaju, temveč da smo ktadivarji na tastne stroške isti dan ponoči natisniti nekaj tisoč izvodov „tnfo-Btatt"-a, potem ko smo že omenjene stvari spremeniti. V soboto smo ga že detiti Dunajčanom, ki so ga z vetlkim zanimanjem študirati.
Pa še to, da bo perfidnost tednikove-ga iztiva še botj jasna: vseh šest stik na prvi strani „nt-Pressedienst"-a o škocjanskih dogodkih prikazuje, kako žandarme-rija napada odgovornega urednika Ktadiva, tovariša Janka Matteja. Tudi to je izraz prevarantskih potitikov in piscev: živijo od deta ijudi, ki jih btatfjo, in od borbe, ki jo sabotirajo.
To je že stara pesem. Važno in razve-setjivo je dejstvo, da se krog bratcev in prijatetjev Ktadiva hitro širi in da tako tudi s pomočjo Ktadiva vedno manj naših rojakov naseda tistim prevarantom, ki menjajo stranke kakor srajce in katerih edino vodito je antikomunizem. Antikomunizem pa je tudi strup, ki z njim hromijo boj za naše pravice Heimatdienst, vtadat in vse tri v avstrijskem partamentu zastopane stranke, tn „naš tednik".
Uredništvo Ktadiva: Janko Matte
Dušan Schtapper Jože Messner Mirko Messner Andrej Mohar Roman Schettander
tzdajatetj, zotoinik tn tostntk: Zveza *!o-venskih orgontzac!) na Koroškem; gtovn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt - Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 —Tiska: Zaiožni-ška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borov!]*
ŠPORTNI VESTNIK ŠPORTNI VESTNIK
#	SLOVENSKf ATLETSKi KLUB BREZ USPEHA 0:1
Približno 150 navijačev se je v nedeljo zbralo na igrišču ob Košatovi cesti, da bi videlo zmago slovenske enajsterice. Toda po 90. minutah so razočarani zapustili igrišče, saj jih je moštvo pustilo na cedilu.
Igra je bila povsem izenačena, obe strani sta imeli možnosti za zadetke. Dočim je obramba SAK-ja tokrat igrala zelo konsekventno, napadalci niso in niso znali izrabiti najboljših možnosti, da bi zabili gol.
V drugem polčasu se je nadaljevalo tisto, kar se je videlo že v prvem polčasu: izredne možnosti, a nobenega gola. Potem pa, ko je že vse računalo z remijem, je nasprotniku uspelo štiri minute pred koncem igre zabiti zmagoslavni gol.
Sodnik je bil tokrat dokaj objektiven, taki sodniki pa so pri nas na žalost tako redki, kakor beli morski psi.
#	SAKU —Tinje H f:5
Rezervna enajsterica SAK-ja je tokrat igro že izgubila, še preden jo je
začela. Saj je nastopila samo z devetimi igralci, med igro pa so se poškodovali še nadaljnji štirje, tako da jih je tekmo odigralo do konca samo še pet.
Gol za SAK II je dal Singer.
# SAK mtadinc) še daije bre: točke
Mladinci so tokrat zgubili tekmo, in sicer proti najboljši enajsterici v tej skupini, Austriji Celovec z rezul-
Stovenski atietski kiub igra v nedeijo, dne 10. 10. t976 ob t5. uri na Mefiovi proti tamkajšnjemu moštvu. Vsi se še spominjamo tekem med SAK-jem in Metiovo pred par ieti, ko je igrata tudi še v drugem razredu Metiova in tisto ieto vstopita v prvi razred.
Takrat se je zbraio ogromno naših navijačev na Mefiovi, ki so gtas-no podpirati naše fante v spopadu, in ne brez uspeha — SAK je zmagat na tujih tteh z rezuitatom 2:t.
tatom 1:4. Naši fantje so bili v vseh ozirih preslabi, da bi mogli kljubovati nasprotniku. Edini gol za SAK mladince je dal Marjan Velik.
# SELAN) PONOVNO ZMAGAL!
Selani so tokrat igrali na domačem igrišču proti enajsterici HSV-a in tekmo dobili z rezultatom 3:1. Zmaga kaže, da se Selani še naprej nahajajo v izredni formi.
Vabimo vas, da pridete tudi tokrat v čim večjem števitu in podprete naše moštvo, saj bo to eden najhujših spopadov SAK-ja v tem prvenstvu.
Ob 9.30 uri se bosta pomeriti rezervni enajsterici na Mettovi.
Mtadinci SAK-ja pa igrajo v ne-detjo ob 9.30 uri v St. Vidu ob Giini proti SCA-ju na igrišču .Renn-bahn".
Ljubitelji nogometa pozor!