Dobra sestra
ilka in Vlaiiko sta imela dobro sestro, Anico po nneou. Kadarkoli je prišla Aoica iz šole, bilo je njeno prvo vprašanje: kako sta? ali sta zdrava? in jeli sta ubogala očeta in mater? Potem jn je poklicala k sebi in jima je ljrala, kako lepo porat iz svoje Solske knjižioe. Neeega dnč, ko so zopet vsi trije sknpaj sedeli, pripoveduje jima tako-le: rMilka in Vladko, TidTa ata še premlada, da bi hodila v šolo. Kdor je 3e tako mlad, kakor sta vidva. tak še raalo vi. A čloreku je treha, da zna mnogo. Vse, kar je lepega in koristuega, treba se je učiti v mladosti. Največ se nčimo y šoli. "V žoli je rae drngaSe oego li doma 7 hiSi. Tu seii otroci v dolgih klopeh in gle-dajo   na   uči-
telja.    Preil
nankora so moli  ali  poje
in potlej se
začue nank. Pod Idopj6 na policiimavsak
otrok svojo knjižico, pl5-čico, risalo, pf-sanko iu per6. Vse te st?ari stoje ua polici, dokler učitelj ne ukaže,  da
jih otroci vzein6.     Naj-večje veselje v šoli j e  takrat,
kruha, a vide(5, da je airomak bos, hiti k očetu in jih prosi, uaj bi dali si-romaku svoje stare Crevtje. O5e to radi stori. 0 da vam je bilo videti Slavka, kako vesel in srečen je bil, ko je videl, da si siroraak obuva Srevlje in blagoslavlja njega in njegovega O(5eta.
Ta povestiea nas nči, da tudi mi moramo pomagati siromakom. Prositi moramo svoje starše zanje, in starai nas bodo radi uslišali, kadar bomo pro-sili za siroinake."
Tak6 je podučevala Anica svojega bratca ia sestrico; otroci, tndi vi storite tak6.                                                                                          -ć.
kadar znajo otroci Sitati. PosIuSajta, «(-tati vama ho-5em o Slavku, ki je bil do-brega srca. To povestico l>o-deta čitala tudi vidva, kadar bonta v šolo bodila." To rekJi, vzame Anica knjižico ia bere bratcu in sestriei na-slednjopovest: nBilojepoz-no v jeseni. V liiSo Slavko-
vega očeta pride prosjak ter prosi, da bi mn kaj po-delili. Sl»vko mu da koa