291. številka. Ljubljana, sredo 22. decembra, VIII. leto, 1875.
SLOVENSKIMAR 0D.
Izhaja vsak dan, isvsemši ponedeljka in dnove po praznikih, ter velja p« psfttl prejeman, za avstro-ogerske dežele »a celo leto 16 golo!., ta pol leta 8 g«>d. ta četrt eta 4 gold. — 2a L|ubljano brez pošiljanja na dom sa oelo leto 13 gold.. ta 6etrt leta 3 gold. 30 kr.t ca en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, sa meeeo, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na čudakih šolah in za dijake velja znižan« oena in sicer: Za Ljubljano sa corrt leta 2 gold. 50 kr., pa posti preieman sa oetrt lota 3 glri. — Za oznanila bo plačuje od četiriatopae
peri t-vrate 6 kr., de te oznanilo enkrat tiska, S kr. 6e so dvakrat in 4 kr. de ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. —- Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v nzvezdiu. Opravništvo, na katero naj «ie bU\vnvftli|o pošiljati naročnine, rokiamacije, oznanil*, ..j. &uunniacrativne reči, je v „Narodni tisKarni" v Kolmanovej hiši
Jugoslovansko bojišče.
Iz Kostajnice 19. dec. [Izv. dop.] Predvčerajšnjim je bil v Jamici tik tur-Ike meje shod blizu 80 poveljnikov in važnejših voditeljev, ter podpornikov vstanka v Bosni. Sestanek ta se je vrnil v najlepšem parlamentarnem reda, kateri bi bil gotovo jako iniponiral, posebno onim tnrkoljubnim dudam, ki tako radi psu jejo na vstaše, kakor na divje nosove rezoče barbare. Želel bi bil, da bi bil navzoč koji od teb junakov, prepričal bi se bil iz lastnega pogleda, da vstaši, kakor se ved6 hrabro boriti na bojnem polji, so se sposobne pokazali tudi v parlamentarne) sobi. Sklenilo se je, vsta-nek vzdržati črez zimo in ga organizirati do spomladi tudi v Bosni, enako onemu v Hercegovini. Za poveljnika vseh bo-senskib čet je bil proglašen Slovenec Miroslav H ob major, kateri je v velikem čisla pri vseh vstašib zbog odkritega svojega značaja in nesebične navdušenosti za stvar. Mladi knez Petar Karagjorgjević, znan tudi pod imenom Mr konic, bil jt nav-zočeu, m kasalo se mu je v lice, da vstaši ne marajo slaziti njegovim osobnim interesom, ter da naj jih zapusti. S tem so ob enem tudi pojasnena poročila o nevarnih naklepih na življenje Mir oslavljevo. Izmej slovenskih prostovoljcev sta ie tukaj Mer* lak in Kovačič, ostali so se zbog neugodne osnove razkropili na vse strani. Menim, da so večjidel doma, morda da bode na spomlad stvar bolje šla izpod rok.
Od turško meje 18. dec. [Izv. dop.] Te dni je del črez mejo kanon v Tstaški tabor. Po Hobmajerjevem naroČilu je bil vlit. Za kanonom je ila tudi la-veta in municija. S kanonom bodo mogli vstaši tudi povečja turška mesta, kakor so Novi, Kostajnica, Priedor itd., napadati, celo ker Turki v celej severnej Bosni niti jed nega za odprto bojno polje sposobnega kanona nemajo. Zemljeni nasipi okolo tvrdnja-vic so ali prazni, ali pa stoje po njih stari kašljavci še iz Časov generala Lavdona. H ubm a jer pač nikakor ne more brez kanona biti. Bog mu daj najbolji vspeh ž njim! V vstaškem tabora se nže dalje časa zadržava Petar Karagjorgjević. Had bi, da bi se vstaši za njega izjavili, proglasivši ga za svojega vodjo in za srbskega kneza! To bo pa teško šlo, in bi bilo tndi oprav nesreča za vstajo. Ce hoče Petar Karagjorgjević kot srbski patrijot s svojim velikim bogatstvom vstajo podpirati, naj ma bode na čast ! Svoje osobne in sebične nakaue pa naj VBtran pusti. Antagonizem mej Obre-novići in Karagjorgjevići, — če se sedaj razvne, bi bil smrten udar za vstajo, kajti vstaše bi razdelil na dve stranki. Najbolje
bi bilo, da vstaše našega Petra čem preje, tem bolje iz svojega tabora odpravijo. — (To se je zgodilo. Ur.) Taktiška organizacija in vojniška disciplina ste zadnji čas mej vstaši lepo napredovali. Prvotne brez-redne vstaške trume preustvarile so se v redne čete s svojimi nad- in podpoveljniki, s stalnim komandom in z vojniškimi znamenji. Zato so pa tndi bojni vspehi vstašev čem dalje sigurnejši.
Điplomatična akcija je denes v frazi reformskih predlogov. Turčija je svojo osnovo uže dala na dan. Svet se čndi, koliko in kaj vse Turčija vstašem obeta. O načiuu izvedbe, /.lasti pa o poroštvu za nje, molči turška osnova celo, in to jej jemlje vso vrednost. Od druge strani, t. j. od strani zveze treh cesarjev, izdeluje baje grof Andrassy osnovo reformskega predloga. Budemo le videli, kakšen bo njegov opus. Bati se je, da ne bo preveč po Terebeški vorjal. Vsak praktičen politikar bo rekel, da so vsi ti predlogi reform le poskusi, in to bo v resnici. TarŠko-slovansko vprašanje bo samo meč razrešil. Diplomacija ne bo dmzega opraviti imela, nego ustvarjene do godjaje registrovati. Iz tega, da sta obe dve jugoslovanski državi, Srbija in Crna gora v najnovejši čas posojila kontrahovali, bi se moglo sklcuiti, da bodete spomladi veudar-le v akcijo stopili. Šance tedaj ne stoje za vstajo slabo.
Veliko zadostenje bi nam Slovanom moglo biti, da sedaj govorč nže vse novine tndi Slovanom neprijazne in celo tnrkofilne skoro tako, kakor smo od početka vstanka mi, ko nam nij posebno imponirala po naših avstrijskih zakonih nikjer zapovedana vera v legitimnost ali zakonitost turške države, da-si je bilo državno pravdništvo dni zega mnenja. Zdaj uže celo „N. Fr. Pr.u v nedeljskem Članku priznava, da je naravno, da vstaši turškim obljubam ne verujejo nič, ker so bili tolikokrat prevarani, zdaj se celo uže oficijelna „Pol. Corr." norca dela iz turške nezmožnosti. In vprašanje okupacije vstalih dežel, o katerej tudi prej nijsmo smeli dosta pisati, če smo hoteli konfiskacije ogniti se, to vprašanje bode najbrž resnica postalo, ker ogerski minister Tisza je na dotično interpelacijo le rekel, da do sedaj še nij imel prilike, dovoljenja dati. Do sedaj še ne. To kaže, da on sam ve, da je mogoče, da pride to še na vrsto. Tako Bmatra stvar tudi „Wiener Tagblatt," ki veruje užo v okupacijo, da-si je ne želi. Nij ga pa več človeka v politiki količkaj izvedenega, ki bi ne sodil, da gremo velicim stvarem nasproti, ki bodo Slovenstvu gotovo na korist.
Iz Carigrada se piše „Poliliki": Vstaši nemajo zaupanja v obljubo Turčije, pa tudi ne v akcijo diplomacije. — Prazne kase v Stambulu so najboljši zaveznik Ju-goslovancv. Raski poslanik general Ignatiev pravi, da prihodojo spomlad se vzdignejo vsi Slovani, ki so pod turško oblastjo. Rusija se bode vstavila — trdi general Igna-tiev, — če bode potem Evropa hotela intervenirati. Turčija sama ne more več nego 180.000 vojakov na noge spraviti. Zadnje orožje, ki ga je dobila, je čisto slabo.
Srbska „Zastava" in za njo dragi slovanski listi obžalujejo z vso pravico, da se katoliki v Bosni ne udeležujejo vstanka, da celo, da po nekaterih krajih kar s Torki drže proti svojim pravoslavnim bratom. Verski fanatizem povsod nesrečo in neslogo rodi. — V Bevernej Hercegovini pa se po nekaterih krajih tudi katoliki vrlo bore za narodno svobodo s pravoslavci vred.
Politični razglei).
Mosrasiijn eleielV
V Izubijani 21. decembra.
Giospodsha, zbornica je Wildanerjev nasvet o šolskem nadzorstva zavrgla po burnej debati, s 34 proti 34 glasovi, po imenskem glasovanji. Knez Čartorijski je zanikaval kompetenco, Hasner je dejal, da nij čas zato, Sohmerling, Lichtenfels in IIy so govorili za postavo, minister Štreni a jer proti.
Iz JUunafn se piše nA. A. Ztg.,u da tako dolgo ministerske krize ne bode, dokler se cesar ne odloči, drago miuisterstvo poklicati. — Dopisi praških listov popisujejo ustavoverno stranko na Dunaji kot popolno dezorganizirano.
Mat/jari se pripravljajo na resne reči. Pri Kašavi se dela stalen tabor sa G000 honvedov (neodvisne magjarske vojske), ki se bodo vadili v orožji.
Vnsa^iJ«* đri»Tf.
siiif/lvški minister lord Derby je o orijentalnem vprašanji takole govoril v Edinburgu : „štiri velike vlasti na kontineotu zapovedujejo nad sedem milijoni vojakov. Kakor so se torej previdele za slučaj vojne, tako so vendar tudi vse vlade v Evropi v želji po miru jedine. Kolikor se prevideti da, bode ta želja izpolnila se, ker rešenje orijentalnega vprašanja je Še dalečin nikomur Se nij jasno, kako se bode rešilo. Jaz menim, da sedaj mogd le trenotna srodstva rabiti se. Avstrija in Rusija imajo brez dvombe iskreno željo, zabraniti, da bi se opor razširil in žele, da se povrne mir. če so mi tudi posameznosti avstrijskega načrta o reformah neznani, vendar je jasno, da je prevzeta naloga teška. Mi J3j želimo polu vspeh in nc smemo nezadovoljni biti, če končnost ne bode vsega prinesla česar si želimo.u Ta govor je izmej vseh še najjasnejši kar so jih zadnje leto diplomati govorili.
Turčija je volile zopet novega, komandanta se Hercegovino v osobi Ahmet Mnstar-paše.
JFrnttcosikot narodna skupščina je volila 73 sena* rjev. Še dva ima voliti, pa nij mogoče bilo dosedaj dobiti potrebne absolutne večine.
Dopisi.
Jz Dllltaja 19. dec. [Izv. dop.] (f Dr. Alojzi) Jelenec. Komers „Slovenije", l^el slovanskih društev na korist na avstrijska tla pribegle raje). Dr. Alojzij Jelenec, nadzdravnik pri 41. peš-polku bamn Kellner, brat posebno na Donaji vrlo znanega prefekta v Terezijanišči in brat avdi-torijatakega nadporočnika v Glinem, umrl je v 32. leto svoje starosti 16. t. m. po kratkej bolezni v garnizonskoj bolnišnici. Pokojnik je bil vnet Slovenec, jako talentiran — imel je v kratkem poBtati polkovni zdravnik. Bojen je bil v Beršlinu pri Novem mestu. Zemljica mu bodi lehka!
Akademično društvo „Slovenija" je v petem svojem zboru sklenila komer« prirediti goBp. Jos. Stritarja na čast. V istem zboru sklenilo se je, da se ima društvo „Slovenija" udeležiti vseslovenskega bala, kojega čisti dohodek je namenjen nbogej na avstrijska tla pribeglej raji. Ta hvalevredna misel rodila se je v društvu čeških dijak<iv v „Akademičkem Spolek-uu, ki je v jako navdušenem oklicu povabilo vsa slovanska dijaška društva, da pomagajo ta dobrodelni bal uresničiti. Bojimo se le, da bode zopet policija dijakom vseučiliščnikom slovanskim račun prekrižala, kot se je to zgodilo v Pragi, ko se je v isti namen bal aranžirati namerjavalo.
Z veliko radostjo pozdravili smo tukaj goji vseučiliščniki vest, da boste v „narodnej tiskarni" jeli izdajati knjižice beletrističnega obsežka. To podvzetje se ne more dosta pre hvaliti, ker ima Črez vse blagi namen, čitanje nemških knjig pri slovenskoj mladeži izpodriniti, njena srca za mili materni jezik vne-mati, ter slovenskoj zelo zanemarjene] bele-tristiki na noge pomagati. Sramota bi bila, ko bi se ne našlo dovolj domoljubov za na ročenje in podporo tega blažega podvzetja. Torej na nogel —
Iz Gradca 20. dec. [Izv. dop.] Kakor so uže nemški listi poročali, spremenile eo se letos nekatere tako zvane vojaške pripravnice (Vorbereitungsschulen) in kadetske učilnice v štirirazredne kadetske šole in to v nekaterih krajih definitivno in v dragih pa provizorično. Definitivno so ustanovljene šole: v Beču, Pragi, Bndim-Pešti, Lobzovu pri Krakovem, Liebenau-u pri Gradca in Trstu, provizorično pa: v Lvovu, Zagreba, Brnu, Hermanstadta, Inomosta, Kašavi in Temešvaru. Pripravnice pa so še ostale v teh-le mestih: V Ljnbljani, Belovaru, Olo-mnen, Turna, Lincu, Karlsbnrgn, Kamjenicn i Otočcu.
Učni načrt v teh šolah se še nij določil, ampak je ostalo pri starem; prihodnje leto pa se odločijo natanko šolski predmeti, koji rs bodo primerno razdelili na vse štiri letnike.
Kar se tiče tukajšnje kadetske učilnice, moramo pripoznati, da ima v eno uro od mesta oddaljenem Liebcr.au- u jako pripravno in vsem potrebam zadostujoče poslopj", o čemer smo se sami prepričali. Pri priložnosti
smo izvedeli is zanesljivega vira, od prijateljske strani, da se v tej ioli tudi slovenščina kot obligatea predmet po dve ari na teden v vsakem razreda predava z« ooe učence nemške narodnosti, koji ne ume jo vsaj dveh v naiej drŽavi nahajajočih se jezikov pa hočejo pozueje vstopiti v kak polk nt slovenskim ali hrvatskim jezikom.
To torej, da se naš mili jezik podačuje tndi v vojaških učilnicah, in sicer pri učen-c h nemške narodnosti, to nam zadostno spričuj^, da nij slovenščina t »ko harbarieeu jezik, kakor si domišljnje oni judovsko-turški list na Dunaji, koji se je upal tam po letu enkrat strašno sodbo podpisati Slovenstvu s tem, da je namreč nekako tako-le se izrazil, „da dvomi, so-li Slovani bolj za omiko sposobni, nego Turki!" Res človek ne ve, beroč kako tako ali enako bedastoćo, bi se li jezil ali smij al; po našem mnenju je to sredstvo najboljše, take ljudi pustiti pri mira tako dolgo, da jih čas, — bodoči — prepriča!
Kaj bodo neki rekli k temu oni skrbni nemškovalni odgojitelji naše mladine, koji nže na vse grlo vpijejo, da se njim krivica godi, kadar zahtevamo Slovenci, naj se naša mladina podačuje v materinščini? Bodo-li vedno kratili nam naše pravice?
Kakor drugod, tako tudi tukaj v Gradcu vrlo željuo pričakujemo gosp. Stritarjevega „Zvona" in upati smemo, da st bode veliko število tu bivajočih Slovanov omislilo tako izvrsten lepoznansk list; kajti, uredobro smo spoznali, kaj nam je bil „Zvon" še le potem, ko ga nijsmo imeli več. Dobro došel!
Ie Clorlce 19. dec. fhv. dop.] Uže osem dnij pred prihodom mladega virtuvoza Krežme bila je Živa govorica in vsestransko nestrpljivo   pričakovanje v „našoj Nizzi" o nastopa tega nenavadnega velikana slovanskega koncertista.   Petek večer  17. t. m. nastopil je tedaj Fr. KreŽma se svojo simpatično sestrico Anko v prvo deske goriškega gledališča.  Se živahnim rokoploskom bil je od občinstva sprejet. Nastopil je, gotov svoje naloge  mirno,  resno tako, da je zaradi te pri tako mlademu umetnika nenavadne lastnosti občinstvo kar očaral. Ko je pa začela njegova roka po strunah violine igrati, vtih-nilo je vse,  slišal  bi bil miš po podu iti, tako  je  velikanska množica spremljala mi leje in mileje glasove njegovega violina kakor v gaju bivajočega slavčeka ;  človek se je čutil, akopram ne muzikns, v nadzemskih višinah. Gromoviti a plava je zagrmel po ne-han i vsacega komad,; „Živio-" in „bravo"-klici so doneli slavnemu izvanrednemu umetnika, a ne enkrat, moral  se je pri vsucem komada trikrat zopet na oder prikazati. Kaj poreko mameluki ljubljanskega filharmonič-nega  društva?   Sem naj bi se potrudili in se njihove sramotne blamaže osobuo prepričali!   A  vi Ljubijančanje gotovo ne veste zakaj je Krežma od strani vaših nemškutar-skih mamelukov bil mrzlo sprejet, zakaj so ničle   filharmoničnega društva  v njihovem „šmirblatu"  neugodno,  da perfidno kritiko pisali.   Želod,  Želod, gospoda moja mu je manjkal  na klobuku in črn frak mesto slovanske surke.
Tukajšnji muziki se ne morejo prečuditi temu mlademu umetniku in italijanski Mst so polni prehvalne kritike o njegovem koncerta.   „Isonzo"  piše mej drugim: n Včeraj
smo bili pri prvem koncerta tega mladega Čudnega mladeniča, katerega redka kapaciteta In nenavadni muzikalični talent je dospel v tako mlađem duhu do najvišjega ver bunca. Mnogobrojno občinstvo je občudovalo, vihamo aplavdiralo, slaveče tega od narave izbranega umetnika muzike itd. Tndi mladej sestrici Anki donela je slava od vseh strani) in po pravici je vredna spremljati svojega slavnega bratca.
Iz Planine 20. dec. [Itv. dop.] Kdor je imel priložnost preteklo jesen potovati po sicer ubožnem in nerodovitnem Notranjskem, lehko se je osobno prepričal, kako bogato je bila sadjem obdarjena naša stran. Res človek se srčno veseli in čudom čudi videč, kako se staro mahom nže vse obraščeno in zapuščeno sadno drevje vendarle kar šibi pod silno težo sladkega sadja! Le žalibog, da je ravno pri nas tako malo sadanosnega drevja in še ono, kar ga je, vse zanemarjeno in zapnščeno! Malo kje zapaziš, da se po vrtovih uže onemogla stara drevesa nadom estujejo mladini, krepkimi! Naši poljedelci sicer vrlo dobro uvi-devajo, koliko jim odleže snrovo sadje v jeseni koliko posušeno po zimi do dobra so preverjeni, da je sit sadjerejo prilično malo opraviti — a vendar od kod ta prikazen, da pri nas še toliko praznega prostora, toliko ledine? Na to vprašanje hočemo takoj odgovoriti.
Pred kakimi 20 leti, ko še ona železna kača (kakor rekajo Železnici) nij lazila iz Ljabljane v bogati Trst. takrat je bilo blagostanje v Planini doma ker zaslužilo se je na veliki cesti se živino silno veliko de-darja, zraven tega pa, kar je čisto naravno zanemarjalo se poljedelstvo sploh. Nikdo se nij veliko brigal, čim bode preživel družino črez dolgo zimo, vsaj je lehko zaslužil si denarja — pa še srebrnega — in „za novce se vse dobi" pravi pregovor. AH časi so se 'zprcmenili in ž njimi Btanje našega kmetovalca. Zaslaška nij več na cesti, drugod tudi malo aH nič, treba se je obračati na kako drugo stran, da bi so uboštvu v okom prišlo. Polje je pri nas premajheno in preslabo ter bi še tak6 umno obdelovano ne zadostovalo sedanjim potrebam ; mora se tedaj od drugod uvaževati, kmet mora živež kupovati! Od kod vzeti novcev ?
Ker je v okolici mnogo senožeti, prostora za sadno drevje tudi več kakor preveč praznega stoji, koji ne da nikakega dobička a dragi davek se mori vendarle plačati od njega — ta okoliščina, mislimo, bode vendar enkrat pripeljala k izpoznanja našega ratarja, da mu ne ostaja druzega, nego pridno se poprijeti živino-in sadjereje! Toda to prepričanje ne bode tako kmalu še prodrlo mej našimi kmeti, ker za svojih mlad h let hodeči v šolo se nijso učili druzega, nego nemškntiti, mesto da bi se bili učili potrebnih jim vednostij in naukov za prihod-njost. In nasledek tega blaznega sistema je bil in je še ta, da ti siromaki v vedno-stnem ozira niti čitati in pisati ne nmejo!
Upati pa sinemo, da se bodo v tej zadevi kmalu na boljše obrnilo; kajti v „mladini je pri! i i« 1 ti j'-št *■ in naša mladina ima v gosp. J. I!'uedeku vrlega in rodoljubivoga učitelja, k m emu je pred vsem na tem ležeče, da se otroci na podlagi materinščine nauče potrebnih jim vednosti ter sč posebno mar-
ljivostjo in vstrajnostjo podnčuje in priporočajo sadjerejo.
In kadar bodo sedanji mladi učenci dorasli ter postali gospodarji ravnali se bodo brezdvomno po naukih, prijetih od svojega izvrstnega učitelja. Na tak način spremenila, se bode sedaj malo nžitka dajajoča naša lepa dolina v rodoviten, raja podoben kraj, kjer bode zopet kraljevalo blagostanje, kakor nekdaj v onih zlatih Časih! 1
Grosp. ncitelja pa Čestitamo k dobrema vspeliu ter ga zagotovljamo, da si bode s tem postavit lep spominek „aere perennius". Le tako naprej ! Planinski.
Iz DlvrtCO IG. dec. [Izv. dop.] G. dopisnik iz lircžine je v listu rtSlov. Nar." št. 384 pre črno popisal ovire na železničnei pr»gi msj Divačo in Laščami. Vlak 1G5 je bil okolo 3 uri po polu dne 30. p. m. na Gabrku zameden; nij bilo ravno toliko snega a burja ga je pobrala na hribovju in ga s hudo silo mej vlakove vozove vrgla, tako, da je mahoma obstal. Plug od zgoraj na pomoč mn poslan prišel je pred onim iz Divačo poslanim in ko se je prepričal, da po noči pri strašnoj burji in snegu nij nič opraviti, vrnil se je nazaj v Loževčo. Iz Divačo poslanemu plugu so je ravno taka godila. Poškodovalo iu iz tira preobrnilo se jo bilo res nekoliko vozov; a da bi se bil en plug v lokomotivo tako zapičil, da so ga morali odsekati, o tem nam Sosedom nij prav nič znano. Drogi dan, ker je bilo vreme še slabše, se nij [mogla nič popraviti proga, morala jo zaprta ostati še družili 24 ur, ker še le 2. t. m. ko se je burja olegla in sneg prenehal, so je posrečilo ovire odstraniti in ob 4. po polu dne je zopet poštni vlak iz Šentpetra v Trst odrinil.
Ker uže od južne železnice govorim, dovolite mi tudi par besed o našej novej železnici v Istro porčiti. Delalo so je do zdaj še precej marljivo, dosta je užo dodelanega a šo dosta čaka dovršenje. Ako se ima res uže 18. avgusta p. 1. odpreti, moralo se bo bolj energično delati in bolje delavce plačevati ko dozdaj. To vam je res pravi „Nohtstandsbau". Kjer še poman-kanja in revščine nij bilo, tam bode gotovo nastala pri tem delu. Vlada jo imela blag namen, da revščini v Istri nekoliko po tem v okom pride, a nesrečni sklep pa delo oddati Židom je dosti tega uničil.
Prezirali so se neki domači in drogi konkurenti, ki bo bili pripravljeni delo dosta cenejše izvršiti, in delo je dobil povsod znan žid F., kateri s svojimi uradniki in inženirji ima dosta večjo ljubezen za svoj žep kot za celo revno Istro in celo Avstrijo. Splošna je tožba črez to podvzstništvo po cele j Istri, da se delavcem zasluženi krvavi krajcarji ne izplačujejo, vsakemu se mora pritrgati. č'o ima več potegniti bolj ga odero. Da imajo sodoije iz tacih uzrokov dosta posla s pravdami se nam zdi Čisto n ravno. To je še jedino sredstvo, katerega se prikrajšani poslužujejo, da svoj zaslužek dobe. Lansko leto, ko so bili škandali po eelej črti zavoljo prikrajšanega zasluška še bolj redki je, če se sme njegovim besedam verjeti neki nadinženir velikodušno zmirom iz svoje mošue doplačeval, a zdaj se je zmanjkal, ker, ko bi to res bilo, bi moral biti sam podvzetnik, pa tudi v tem slučaji bi ne delal drugače kakor smo ga imeli spoznat priložnost.   Da je bil vsak mesece na Črti
kak škandal mej delavci in inženirji je čisto naravno.   Delavec se je trudil cel dan lačen, žejen iz raztrgan, in črez 5—6 ted nov  sprevidel je  kako so ma  teški trad plačuje.
Zdaj Črez zimo upamo v miru živeti, ker delavci so se povrnili v svoje domače kraje. Žalostno je bilo jih videti odhajati revne in raztrgane, ko so vendar v spomladi čvrsti dobro rejeui in oblečeni dohajali. Zidovo gospodarstvo jo tudi te popolnem uničilo. Naj bi se pri oddajanji drozih železnic bolj pazilo, komu ss kaj tacega prepusti.
Domače stvari.
— (Zndnja predstava dramatičnega društva) prinesla nam je jako fino igro, polno zanimivih zapletkov in dobrih dovtipov. Obžalovati moramo, da si ravno tako igre pri našem občinstvu ne zadobe pravega priznanja; vsaj praznih prostorov pri predstavljanji veseloigre „ Ogenj nij igrača" ne moremo pripisati samo delavniku. Glavna naloga je našla v gosp. J e-loČniku prav pridnega zastopnika; sem ter ti j a bi bili želeli malo več živahuosti, pa priznati moramo, da je imenovani gospod ravno najvplivnejše momente vedel dobro porabiti. Omeniti moramo tudi, da jo gosp. Jeločnik to igro preskrhcl za slovensko gledališče. O gospodičini Po dkraj šokove j povemo to, kar povedati nam je vedno prijetna naloga: razumna in fiao nijansirana igra. GospodiČina Vrtnikova kaže muogo talenta in poguma; tu iu tum bi so morala malo moderirati. G. Kocelj uam je bil po godu, škoda, da se mu rola nij prav prilegala. Drugi sodelavci so zadostili.
— (Zagorska čitaluica) na Notranjskem bode imela sv. Štefana dan, t. j. 26. decembra, ob G. uri zvečer občni zbor. Dnevni red jo: 1. poročilo tajnikovo; 2. polaganje društvenega računa; 3. vpisovanje a d ov in plačevanje lt tn me za 1876; 4 volitev novega odbora; 5. razni predlogi. Želeti je, da bi se p. n. družbeniki, ki jim je mar za obstanek našega društva, v obilnem številu tega zbora udeležili. Odbor.
Vabilo na naročbo.
„Slovenska knjižnica," zbirka izvirnih in prestavljenih romanov, povestij, dram itd., začne v Ljubljani tiskom „narodne tiskarne" po novem letu izhajati.
Prvi zvezek, nov izviren Jurčičev roman „Doktor Zober," izide 10. januarja in potem izide vsak mesec ali dva ali jeden velik zvezek.
NaroČiti se je mogoče najmenj na prve 3—4 zvezke (znašajoče 40 tiskanih pol).
Vse gospode naročnike, nabiratelje prosimo, naj pošljejo naročnino 2 gld. za tri resp. štiri zvezke (|>reračunjeno po G kr., za dijake po 5 kr. tiskano polo), administraciji „narodne tiskarne".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezue zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti se prosimo brž, da vemo koliko iztisov založiti, ker je prvi zvezek nže v drugo; poli v tisku.
Dosedaj se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da se bode tisk iu papir plačal, tedaj se zanašamo, da bode še mnogi na novo oglasil se. Uredništvo.
PoNluno.
Vi8oko5e8titi g. urednik! V Številki od 15. dec. 1875 Vašega muogočislanega lista se nahaja obširen dopis iz Dunaja, ki poroča o delovanji  tukajšnjega akademičnoga
društva „Slovenije". Ker -e je ta dopis mogoče tudi drugače razumel, kakor je bil njegov namen, dovoljujem si kot predsednik tega društva opomniti, d* je imela „Slovenija" v zadnjem času res dosti sovražnikov, ki so jo hoteli na vsak način pokopati, da na si je prejšnji predsednik, goBp. Ant. Tersteniak veliko truda prizadejal, da se to nij zgodilo. Njemu iu nekaterim dragim, ki so ga v tem tradapolnem početji podpirali, se je torej zahvaliti, da se je „Slovenija" tudi v tntem času kljubu pretečim elementom "hranila. e>
Toliko 8e mi je zdelo potrebno dostaviti zgoraj omenjenemu dopisu, iu upam, da bodi si. uredništvo ta nt arni do -t -.vek blagovolilo ■preieti v svoj cenjeni list.
Z odličnim spoštovanjem J. Kavčič, sed. predsednik „Slovenije".
Na Dan ali, 1(J. d*c 1875.
i*rvi i.jbi!»iJaneJkl
m
25
kr.
(412_2)   blaga-bazar.
Živila
konkurenca!
Vsacemu kupeu Je zeto koristno /.vedeti, kje se ne le lehko po ceni kupnje, ampak kje jo blago elegantno, dobro in vztrajno.
Ker sem ravnokar bil na Dunaj i in nakupil prav vredno blaga na debelo, nem v stanu ne le svoje konkurente glede nizke cene daleč prekositi, ampak to, kar jaz prodajam, je glede elegance in vztrajnosti
boljo od vsega druzega. Zadosti je le enkrat priti v mojo zalogo, vsak kupec so lehko prepriča, da jo res, kar sem rekel, in si mej blagom lehko zbira, kakor mu drago.
Posebno priporočam: 6 zavratnib robov (krogljev) za dame, kuvri-
ranih, za...........le 20 kr.
1 za Vraten rob najnovejšo faconc    ...    „ 25 , 1 garnitura zavratnib robov in manšet    .    , 20 , ii vatle za vratnega risa  .......    n 2n „
1 zarobljen žepni robec po ... 7, 10 in 15 „ 1 otroški predpasnik, tambnriran ... le 25 „ 1 otroška arajčica ali 1 par hlačic ... „ 25 „ 1 otroška srajčica iz pike-barlienta . . „ 25 „ 1 predpasnik za dame s ćrezprsnikom . „ 25 „ 1       „ z usnja s ćrezprsnikom .   .    „-35 „
1 usnjati pas za damo.....le 20 in 25 „
1 perldiadem za dame.......le 85 g
1 jutranja cepiča za dame s trakom olepšana „ 25 „
1 svilnati robec za broše......„ 35 „
1 robce s čipkami za broše.....„ 25 „
1 svilnata mreža za na glavo .... „ 25 „ 1 svilnati ali ovčjo volnati erliarp le 15, 20 in 25 „ 1 pentlja iz kožuhovine ali svilo za dame le 25 „ Nogovice za dame in gospode male in velike
par     .   .   .   ,.....le 15, 20 in 25 n
nogovični trakovi, par po . . „ 15, 20 in 25 „ žiljni ogrejevniki in šticeljni    .    „ 15, 20 in 25 „
mreže za lase .......od 5 kr. in višo
zagrinjalne čopi s pozlačenjem   ....   le 25 kr.
1 orodje svarilni robec.......„ 25 „
*> svilnatih pentelj (maš) za gospode . . „ 25 „ 3 svilnati zavratniki za gospodo . -i . „ 25 „ 1 svilnata zavratuica na mašini narejena za
gospode ...........»25 „
1 svilnata okslbrtna zavratnica za gospode „ 25 „ 1 garnitura zelo elegantnih zapestnikov in
šemiactne gnmbe    .   .   .   .   .   .   lo 20 in 25 „
1 suknena zimska kučma za gospodo .   .   le 25 „ prsne vloge za srajce za gospode   . lo 20 iu 25 „ obramnike za hlače par     .   .   .   . .. 20 in 25 „
tekoče preproge vatel . * , . . . „ 20 in 25 „ svilnati trakovi vsake barve, 4, 8, - in 1 vatel le 85 „ cvetlice, puSe\jci in gvirlande    .  . le 20 in 25 „
1U0 šivank z zlatimi ušesi .....le 25 „
Vsake vrste priprave za inodistine po smešno nizkej eeni.
Kazim tega še tisoč druzega blaga po neverjetno nizkih cenah.
Slednjič dovoljujem si še opozoriti na to, da imam vedno le najnovejše reči v zalogi, da sc tedaj nij bati, da bi kdo dobil preležano blago za novo.
Naročila iz dežele se točno izvršujejo. Kar no pristoja, se radovoljno izmenja.
A. J. Fischer,
v Ljubljani pred železnim mostom št. 222.
Tujrl.
20,  i 1     ■ j nl»f- k:
K»r«p«  VVfin iz Dunaja. — tli« iz Trbovlja.
— Semič iz (lorcnj.Mknga.
h n isionu : Tn-im iz Dunaja.
D\e puški
iv    j h ijseni stanu) (451—1) s piiHicauji na tarčo utruljati, ata  radi razpuščanja stroljsko^adruStva cono za prodati. Natančneje po vrt i H. M«kII(', učitelj na Vrannkoin (1'Vanz b. Cilli).
Pripravna
božična darila
v iiiuoKobruJm j i/l»lrl  |i<» na»Ju • /ji ii mmli
priporoča (4.1l>—'.i)
ITiklas Rudholzer,
v /\ c/.ilnuj aleji št. 25, polog gledališča.
Za ii<»v» leto in hotl^a
Na vomoIuonI otrooiča Lepo igračo j a/, ponujam, Kor so
„ Andrej Sclirever"
iinonujain.
Punco, oblečeno in samo v crajci, Tudi tako, ki vpijejo.- mama m papa, Živali z ropotnicauii, posebno lepi zajci, Ogajiića in kuhinjo iz črnega plolia. Kcnjo iti kravo, posi In oalo Slono pa kačo i u drugo zverin«, Mačko in tigro, lovo in kozlo, Ptice in pavo, najlapi' potoline, Rogovo za lovcu, goalo, kitaro, Ćako in sablje, fllnto iti bolne Trompoto in flavto, in drugo piščaro, Orgolco in harmoniko, velike in drobno, Jasclcc, gledišča in solo za otroke, Žoloznico z ma&lno in naHlikanim vozam, Arho Noota in vozovo za polat na roko, Prodajalnico z blagom v prahu in kosam, Posteljo in zibolko, kootnjo i u skrine, Bukvico h podobam, hiiioSiio in verno, Lotoči angoljl in Uboo drugih roči, /.gornji, gospodom poHobno priporoči.
(422-4)
Prvi ljubljanski
27
maiiiilakliiHH^a in modernega bla^a magazin
Josipa Nassa,
v Mnliovoj hiši,
na  VO^lll  II FiiilecU \o\i'-;i mosta,
priporoča za salsniio svojo novo bogato in mnogo-vrstno zalogo modernega blagu za dumo in gospodo.
1'ovlino  Hf <»|><» so ri  nn :
Snovi za obleke, jedno in vočhiirvoni, ovčjo
voluati.............27 kr.
Itarlicnt, višnjev,  temen,  rujnv,   lici  in \n-
burveni.............2T „
Svilnati trakovi v vseli barvali, 'i, 2, l'/Jt in
1 vatel.............27 „
Cvetlice, imjnuvejAo fitcniio,  za žalovanje in
za bal piišcljei..........97 „
Kreten, turAki izgledki za koltro na postolje 27 „ Kolirc, robci za na glavo, florpico, ovčja volna 27 „ Zavratuiki za gospode in dumo   .   .   ...   27 „
I 'ohliači iz I. .;i in Macličo.......27 n
GracU v večjih niičrlib........27 „
(lurnituro zavratnib robov (krogljev) in inanšet 27 „ „       Aeiniseto iu inanActiu! guuibo 27 „
I bisalke in servijete na komad iu vatel . . 27 n I 'lat no in lleer KiuiiburgHko iti ko preja trško
Idago..............27 „
Kotoni za inobiljo, čudovito lopi izgledki . 27 „ Nogovleo za damo in gospodo, iz pavolo in
ovčjo volne...........27 „
Preprogo, i/, pravo angleške juto     .   .   .   .   kJ7 „
ZHgrinjula in čopi za /.agrinjala.....27 „
Kazvou tega se I i nor druzega blaga po čudovito nizkej ceni po 27 kr. in velika izbira blaga po višjib conah.
Izgledki in ceniki blaga razpošiljajo ho na za-btovanjc, naročila iz okolico izvrše ho natančno in nepristiijoco jemlje no rado voljno nazaj. — 1'isma naj so pošljejo pod tuodovoin:
v LJubljani, (444—8)
v Malin vej hiši, na voglu llriidoekvovoga mosta.
24g m**
Q2
2 aq
Ml *
u CD
=
• 0
pripravka
Dorško olje
( X) o r b c   -Xj olo o r tb. r ctii-O ©1)
iz sale kilnvili jeter, v katerem je železni jod (Jodiir)
V 86,00 gramih olja iz sntu kilovih Jeter j« M centigiaiiiov železnega jmla (1'rotojodiiretum
leni.) (132—100)
.Juk no bodeni opisoval učinek železnega joda. kor ta jo obče znan in B6 vporai)Ija splošno v zdtavilstvonoj stroki.
Ta učinek pak postuno vužnojši, ako se /druži z oljem iz stilr kitovib jeter in jo posebno zdaton v vseh onih slu-čajili, v kuterib se moro brzo pomagftti oslnbljonoj redilnoj delavnosti; kjer so mora dostaviti kivnej cirkulaciji vočja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopeuja vočjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnojso in večjo krvno ninso.
Ju morem jih tedaj Dftjtopleje priporočati kot najboljši pripoinofok proti brnmorjoin (skroftdjnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, iiljučniin kataru in jetiki.
Nakazanje o rabi. Olja iz salo kito vili jeter uživa so po 10 gramov trikrat na dan uli po zdravniškem predpisu.
Cona jedno stoklonico 1 gld. av. volj. HHHi Da so ponni'4'jeiijii izogne, vli sneno bode mojo ime navsakej steklenici.
'8
^ )->
w si io p m g ........Jfcll
Razprodaja.
Zaradi priliodnjih boiičnib iu novoletni b praznikov, in ob jodnom zaradi bliiočouiu ho prodpustu vpeljal bodo
J. Sparovic
v ljubijaul, na glavnom trgu št. 13,
5   Mlazitroflajo %
avoje dobro sortirano zalogo
jnvclncga, zlatega in srebrnega Map
po fabriškoj cm i. (JoHtilip. n. kupol naj ho dohrostnn ohvo-dočijo od Boliditoto,  fitioHti   in  polno tozo uradno puneirano^ii blaga. (4-10—2)
s ipoitevanjom
T- 3pCLXOT7"IC_
*Mik\ sil is4»uo !
Vedno velika in bogata zaloga volnalcga blaga za obleke, l'i|'H, buiitro, Diagonal- in blago za nlaide, Htaiiovituo barvn
Koimanoior*borknl. vu i
dnina barhenta za nlila-II..i,   vrvićai.ti in pikut-tiarbent.
Kuikor bokor in taiiil nopo
27
kr.
Žametasti in svilnati traki, široke preprogo i o-pilu-i, */4 in /4 h\v. biiti-iio, prej no in UHiijato platno, */H, */« iu n/4 •■itiiii, laiicim-daniast-loitiavko, BOrvlJotO. atlas gradi, ledne, mrežno in iiiimulinnrtto pregrinjala, oklfofd za srajco in drugu
tnanufakturno blago.
LaiH'DO ili  IIMkI<MIH) hl:i»'o.
Si'i 9— :? i Ji-;    jat lil NfialIMTlIilo Irla^TO,
fnem vse douia izdelano. HI *rH
it    i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
1\ clSIO V *     M( 7(h-u'2ene gorske tkalske kousorcije tahrikautov, />«//•«/.   TM<tš it*/."•//tur|v4*9*v
I*OHil|ltl\e   Vril4 HV !»■#.«» pioll |»4>mI in »mi  po » #.«( j u.
lagleđl /itNlonJ <n frifciiUltin'. (:»()1— 27)
Izdatci j m urcduik Josip J a r č i č.
ft*
SiMP Darila 9Q
sa božič i novo leto
kupujejo §e najbotjAa in naj praktičnoj It v
M. Neumann -ovej
zalogi obleke za gospode
v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši.
Kožuh za niosto ali potovanjo
Zimska suknja .....
Suknja za lov .....
Ponočna suknja.....
Menchikov.......
Plašo za doz pravo gumo . , Črna oh loka za salon   .   . , J Zimsko hlače......
H     Obleke za dečke in otroke
v največji i/.biri, poleg tudi
najnovejjega faoi na in po najnižjih oenab.
ID XIhbST"' ^ruauJu narofila He točno oskrbo, nrpristnjofio JI «i^W    izmenja se brez zadržka.
a.	V.	gl. 45	80
n	Ji	n 18	45
»»	n	„ 7-	15
r>	n	i 10	-24
	n	„ 22	40
n	n	a 9	13
rt	n	n 25	45
n	rt	7	10
		(4:ir»—	4)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".