Celje - skladišče D-Per 70/1975 llIHliVP GLASILO PODJETJA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXIX. - CENA 3 DIN - ŠTEVILKA 12 REZERVE NISO V PRELIVANJU ZNOJA Največje rezerve produktivnosti dela so v organizacij dela in poslovanju in ne v povečevanju fizičnega napora delavcev. — Boj za produktivnost dela moramo prenesti v temeljne in druge organizacije združenega dela. — Prepočasi uveljavljamo rešitve, ki stimulirajo delo in preprečujejo nedelo. Sleherno pričakovanje, da je fnožno stabilizacijo zagotoviti predvsem z ukrepi državnih organov, bi bilo v tem trenutku nevarno slepilo. Ukrepi državnih organov bodisi sistemaske bodisi operativne narave so sicer potrebni, toda odločilna bitka za stabilizacijo se mora vendarle odigrati na področju produktivnosti dela. To je temeljna ugotovitev plenarne seje - sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ko je razpravljal o nalogah sindikatov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. V svojem uvodnem referatu »■Sindikat v akciji za produktivnost« je predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak poudaril, da so največje rezerve v povečanju produktivnosti dela pri izboljšanju poslovanja, ne pa v povečevanju fizičnih naporov delavcev. Nizka stopnja izkoriščenosti proizvajalnih zmogljivosti, nedopustno visok odstotek izmečka in zato tudi bistveno večja poraba surovin in energije, številni izostanki z dela — vse to so indikatorji obsežnih rezerv tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Zaostajanje na področju produktivnosti dela ni posledica nižje ravni tehnične opremljenosti dela, temveč je predvsem posledica slabe organizacije dela. Cim dlje namreč gremo od delovnega mesta v neposredni proizvodnji, tem nižja je ta produktivnost dela! Naloga sindikalnih organizacij na vseh ravneh je, da posredujejo delavcem kar najbolj podrobne podatke o tem, kolikšna, je dejanska produktivnost dela, kolikšna je učinkovitost organizacije dela, posredovati jim je treba natančne podatke o tem, koliko je zavoljo tega manjša proizvodnja, kolikšen je izgubljeni dohodek, koliko je zato manj sredstev za akumulacijo, manj za osebne dohodke, za skupno porabo. Sindikati morajo z vso ostrino opozoriti na to, da ši ni mogoče zamišljati ¡prizadevanj za višjo produktivnost brez uveljavljanja stimulativne delitve. Toda po be-bedah predsednika sveta ZSJ se Neugodna gospodarska situacija je narekovala, da smo sredi letošnjega leta pripravili vrsto ukrepov za stabilnejše gospodarjenje. Nekaj teh ukrepov je že izvedenih, precej je dolgoročnejših. Gospodarski načrt — plan za leto 1976 — pa mora upoštevati vse te predvidene ukrepe. Vedno težji pogoji gospodarjenja terjajo od nas, da si pripravimo takšen načrt gospodarjenja v prihodnjem letu, ki bo vodil k uspešni realizaciji ciljev zastavljenih v podjetju in tudi ciljev širše družbene skupnosti. prav stimulativne oblike nagrajevanja še vedno počasi uveljavljajo. Dokaz za to je tudi podatek, da le 60 % delavcev dela po normi. Očitno je torej, da so si v preteklosti v mnogih delovnih organizacijah bolj prizadevali z zviševanjem cen zagotoviti višji dohodek, kot pa da bi z uvajanjem stimulativnih oblik nagrajevanja in z boljšo organizacijo dela zagotavljali višjo produktivnost de-deia, s tem pa tudi višji dohodek. Osnutek resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije je osnova za izdelavo smernic in ciljev v poslovanju Hmezada. Težišče resolucije na gospodarskem področju je usmerjeno na: — povečanje obsega proizvodnje in spreminjanja njene strukture ob povečanju deleža produktivnosti pri ustvarjanju družbenega proizvoda; — okrepitvi konkurenčne sposobnosti gospodarstva, da se bo zboljšalo razmerje med uvozom in izvozom; — reševanju prioritetnih razvojnih nalog. Resolucija med ostalim predvideva. da bomo v prihodnjem letu proizvodnjo povečali za 5 do 6%, družbeni proizvod pa za 4 do 5 %.: Bistveno se mora izboljšati delovna storilnost, ki je sedaj v opada-nju (2—3 °/o). Zboljšati se mora tudi razmerje med uvozom in izvozom. Osebni dohodki pa naj bi se v prihodnje dvigali le v skladu s povečanjem delovne storilnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) IZ VSEBINE: • Plan prihodnjega leta — obveza vseh nas. Str. 1, 2 • Stališča do resolucije. Str. 2 • • Ob zaključku devetmesečnega poslovanja. Str. 2. 3, 4 • Ob 15. jubileju veterinarske postaje Žalec. Str. 5 • 50. jubilej v Preboldu. Str. 6 • Se vedno prenizka stopnja varnosti. Str. 7 • SAMOUPRAVNI PREDPISI: Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih • Pravilnik o obveščanju • PRILOGA ZA HMELJARSTVO: Škropilni program za hmelj za leto 1976 TOZD Kmetijstvo Žalec je letos v znamenju obsežnih melioracij. Nadaljnje melioracije pa bodo potekale na arondiranih površinah kooperantov. Plan prihodnjega leta — obveza vseh nas Stališča do resolucije I o stanju in nadaljnjih nalogah na področju kmetijstva z Kolegij podjetja je obravnaval resolucijo in. predlaga naslednja stališča: — Pristop k reševanju problematike kmetijstva se ocenjuje pozitivno. Resolucija bo dosegla svoj namen, če bodo vsi nosilci naloge opravili. — Resolucija v prvih petih točkah pravilno ugotavlja problematiko in nakazuje naloge. Za sistemske rešitve,, te pa zadevajo širšo družbena skupnost, je potrebno maksimalno usklajeno angažiranje občinske skupščine, HMEZADA in ostalih nosilcev nalog (IH, ZS). — Na področju delitvenih odnosov (proizvodnja, predelava, trgovina) imamo v HMEZADU urejene odnose le v hmeljarstvu, na ostalih področjih se zaenkrat vključujemo v republiške sporazume (meso, mleko, ¡sadje). Sorazmerno slaba ekonomska situacija predelovalnih obratov v preteklem obdobju kaže, da večjega prelivanja akumulacije ni blo. Izhajajoč iz ustavnih določil in dane situacije je pa potrebno še v letošnjem letu formirati poslovne skupnosti za meso, mleko in druge. — V primarni kmetijski proizvodnji je v družbeni proizvodnji na razpoložljivih zmogljivostih (zemljišča so omejena) potrebno intenzificirati proizvodnjo v smeri povečanja pridelkov in v okviru danih možnosti širit obdelovalne površine. V kooperacijski proizvodnji je treba izdelati pospeševalni program za realizacijo v resoluciji nakazanih nalog. Program mora upoštevati hitrejše razvijanje ekonomsko perspektivnih kmetij in naložb v skupne objekte. Skupno z zemljiško skupnostjo je sprovajati politike» oču-vanja kmetijskih zemljišč in gospodarnega prenašanja kmetijskih zemljišč družbenemu sektorju in usmerjenim kmetijam. Po zakonu je'z odlokom zaščititi te perspektivne kmetije. — HMEZAD bo na območju občine Žalec razvijal dejavnosti, ki so usklajene z njegovo poslovno usmeritvijo. Izgradnja predelovalnih zmogljivosti, katerih ne ■ kaže drobiti, mora biti usklajena s potrebami’regije in širše družbene skupnosti in ha teh nivojih tudi dogovorjena. Plan prihodnjega leta (Nadaljevanje s 1. strani) Ti okvirji so osnove za izdelavo smernic in izhodišč gospodarskega načrta naših.TOZD v prihodnjem letu. Naša osnovna izhodišča pa bodo naslednja: — Za vsako ceno moramo v prihodnjem letu povečati obseg proizvodnje. Le ta pot nas lahko pripelje k boljšim rezultatom, nikakor pa ne cene našim izdelkom, čeprav so, širše gledano, neusklajene. Proizvodnjo moramo povečati z višjim odstotkom kot ga predvideva resolucija. — Poboljšati moramo storilnost dela. Povečanje proizvodnje že vodi k temu cilju. Vendar to ni dovolj. Storilnost moramo zboljšati z boljšo organizacijo dela, modernizacijo strojev in naprav, z odpravo ozkih grl v proizvodnji in z izboljšanjem proizvodnih postopkov. Tudi pri novem zaposlovanju bomo v bodoče bolj preračunljivi, saj ugotavljamo, da je s smotrnim razporejanjem dela možno odpraviti več nalog. — Ce si bomo v planih za prihodnje leto zastavili — in pozneje tudi uresničili #* omenjeni nalogi, potem bomo lahko povečevali tudi osebne dohodke. Rast plač je torej v neposredni povezavi s povečanjem delovne storilnosti. — V .prihodnjem letu moramo stremeti k večji gospodarnosti pri investicijah. Da nam sedaj rentabilnost pada, je poleg povečanja porabljenega denarja,, tudi posledica slabih investicijskih odločitev. Usmeritev naložb v prihodnje naj bo le v modernizacijo proizvodnje, odpravljanje ozkih grl in v tiste nove naložbe, ki bodo prinašale bistveno povečanje proizvodnje. Če bomo pri izdelavi planov za prihodnje leto upoštevali vsa ta izhodišča, potem je pretežen del nalog in odločitev, ki so v naših rokah, zadovoljivo rešenih. Za razliko od preteklih let moramo plan za prihodnje leto izdelati že do SO. decembra. K temu nas vodi na eni strani obveza do Dobrine, še bolj pa ugotovitev, da si moramo naloge dovolj zgodaj zastaviti in jih pričeti že takoj z novim gospodarskim letom tudi izvajati. Zaradi tega je posebne važnosti dobra izdelava količinskega (fizičnega) plana proizvodnje, ki naj bo rezultat omenjenih izhodišč. Vrednostni (finančni) del plana pa bo le potrjeval proizvodna prizadevanja. Ker plan ni le sebi namen, se moramo k izdelavi vključiti vsi v skladu s svojim sposobnostmi in možnostmi. NAPISATI SI MORAMO TUDI NALOGE IN UKREPE, KAKO BOMO PLAN IZVEDLI. Zatorej plan ni le zbir tabel in številk, ampak je dokument, ki nas vse zavezuje za uspešno gospodarjenje v prihodnjem letu. EOO Ob zaključku devetmesečnega poslovanja Doseženi rezultati poslovanja Hmezada kažejo v devetmesečnem poslovanju naslednje značilnosti: — nižjo kmetijsko proizvodnjo kot je bila načrtovana in zmanjšan obseg živinorejske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani; — predelovalna in storitvena dejavnost povečujeta svoj obseg, vendar mu sledita sorazmerno optimistično postavljenemu planu za letošnje leto; — dosežen je sorazmerno ugoden vrednostni rezultat. Pri tem pa je potrebno pripomniti, da še večji del kmetijske proizvodnje ni realiziran; — razmerja med dohodki in stroški kažejo na ugodna gibanja v ekonomičnosti poslovanja; — družbeni standard in osebni dohodki izkazujejo skladen porast; — zaskrbljujoče pa je veliko povečanje angažiranih osnovnih in obratnih sredstev, katerega posledica je Upadanje že nizke donosnosti sredstev. ; KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE V devetmesečnem poslovanju je dosegla proizvodnja glavnih KMETIJSKIH PROIZVODOV naslednji obseg: . Enota mere Plan 1975 Doseženo 1974 I.—IX. 1975 Indeks 75:74 plana % ; Mleko 10001 18.799 12.629 ■ 13.191 104 70 Govedo ton - 5.078 • 3.539 3.356 94 66 Od tega pitanci - ton > 3.689 ■2.514 • 2.228 i 89 60 Prašič ton 862 • 295 > 3934 • 133 46 Piščanci ton 2.884 2.031 2.049 101 71 Ribe ton 30 20 38 190 127 : V proizvodnji mleka povečuje delež kooperacija’Žalec, ki je odkupila 10 %• mleka več kot v enakem obdobju lani, medtem ko Kmetijstvo Žalec ne dosega lanske proizvodnje mleka. Proizvodnja živine je nižja in ne dosega planirane v vseh kmetijskih TOZD. Nazadovanje, oziroma nezadostno napredovanje na vseh področjih kmetijske proizvodnje v Hmezadu je posledica neurejenih razmer na trgu naših proizvodov. OBSEG PREDELAVE MESA, MLEKA IN MOČNIH KRMIL SET POVEČUJE: Enota mere Plan 1975 Doseženo 1974 I,—IX. 1975 Indeks 75:74 % plana — Predelava mesa t 3.591 2.301 2.555 111 71 sveže meso t 5.507 3.542 4.042 114 73 —Konzumno mleko 1000 1 9.900 7.096 7.158 101 • 72 — Jogurt 1000 kozarcev 11.832 7.967 9.089 114 76 — Pasterizirano mleko 10001 2.064 2.270 3.017 123 146 — Močna krmila t 20.000 12.702 13.361 105 66 V prikazu ni proizvodnje mleka in mesa Kmetijstva Ilirske Bistrice, ker razpolagamo samo s planiranimi n doseženimi količinami v letošnjem letu. Prodaja mesa je v tej TOZD dosegla 439 ton (66% plana) in 521 (34 % plana), medtem ko proizvodnja konzumnega mleka dosega 74 % načrtovanih količin, kar pomeni prodajo- 4,397.0001 konzumnega mleka. V skupini TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI povečuje obseg Gostinstvo, ki povečuje število obrokov za 18% in dosega tako 82% plan obrokov. Nadalje razširja svojo dejavnost Gradbeništvo. Strojna povečuje le del storitev mehanične delavnice in strojnih storitev, medtem ko se proizvodnja kmetijske mehanizacije zaradi neugodne situacije v kmetijstvu ne veča in ne dosega planiranega obsega. Hladilnica sadja je v tem času realizirala 86% plana prodaje. Trgovinska dejavnost vrednostno bistveno povečuje svoj obseg. Ugotavljamo pa, da TOZD, katerih predmet poslovanje je izključno trgovanje, dosegajo v obdobju nižjo razliko v ceni, visok odstotek neporavnanih terjatev pa jim v skladu s predpisi v obliki odpisov terjatev bistveno zmanjšuje doseženi dohodek. VREDNOSTNI KAZALNIKI POSLOVANJA CELOTNI DOHODEK Hmezada je za 28% večji kot v enakem obdobju lani. Ko ocenjujemo doseženi celotni dohodek, moramo upoštevati dejstvo, da smo dosežene poslovne rezultate dosegli z povečanim številom ur za 2 % in povečali osnovna sredstva za 13 %. Cene kot pomemben dejavnik pri oblikovanju celotnega dohodka so zvišale rezultat, vendar pa ugotavljamo, da so cene kmetijskih pridelkov po-rastle le za 9 %. V obdobju smo poslovali bolj ekonomično. Razmerje med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi za dosego le-tega je ugodnejše za dve točki. Pri tem je vprašanje realne amortizacije, ki narašča sicer skladno s planom, vendar pa se zmanjša njen delež v povprečnih osnovnih sredstvih v devetmesečnem obdobju. .. Bistveno ugodnejša razmerja v ekonomičnosti (razmerje med celotnim dohodkom in porabljenimi Sredstvi), dosegajo 'Vrtnarstvo, Mesnine,Mlekarna, Gostinstvo ih Strojna. BRUTO DOHODEK (družbeni proizvod), kot seštevek dohodka in amortizacije'povečujemo ža 33 %', razdelili pa smo ga kot kaže pregledi Doseženo I.—IX. Struktura 1974 1975 1974 1975 BRUTO DOHODEKg 117.208 157.716 100 100 1. Delež kolektiva 60.154 80.917 51,3 51,3 — bruto OD 53.784 72.839 drugi prejemki 3.067 3.868, — stanov, prispevek (del za skupno porabo 3.303 4.210 2. Delež bruto akumulacije 33.437 42.734 28,6 27,1 — ostanek doh. — izguba 9.249 13.818 — amortizacija 24.188 28.916 3. Delež obveznosti j 23.527 34.063 20,1 21,6 — pogodbene obveznosti 13.827 24.278 — davki in prispevki L 9.700 9.785 (zakonske obveznosti) Delež kolektiva ostaja nespremenjen, delež akumulacije pa je nižji v korist povečanih obveznosti, ki predstavljajo 21,6% doseženega bruto dohodka/ ali 26,4 % dohodka. Člani ŽK Hmezad Žalec so se sestali v stekleni dvorani vrh Hmezada v Žalcu, O trenutni Situaciji pri nas je spregovoril sekretar OK ZKJ Žalec tovariš Franc Jelen nost obračunske osnove (točke)’ za 20 Pomeni, da je povečanje nad tem'(8%) rezultat preseganja normativov,, plačevanja učinkov ih dodatkov'(nadurno; nedeljsko delo, ipd.). » Povprečni bruto OD na zaposlenega je znašal 4.275 din ali 3.061 neto. Povečanje OD na zaposlenega znaša 28%, kar pomeni, da Smo' v povprečju sledili rasti-življenjskih stroškov za to obdobje. Pri-tem moramo upoštevati dejstvo, da je vrednost točke povečana le za 20 %. POGODBENE OBVEZNOSTI se povečujejo za 76% v primerjavi z enakim obdobjem-lani. Struktura pogodbenih obveznosti je. naslednja: ; Doseženo I.—XX. 1974 1975 Ir Obresti za. kredite 7.543. , 15.217 202 Zavarovalne premije 2.706 4.830 178 Provizije za bančne storitve 637 676 106 Prispevki in članarine 249 337 135 Druge pogodbene obveznosti . 2.693 3.219 119 SKUPAJ POGODBENE OBVEZNOSTI 13.827 24.278 176 Podvojiti obresti od kreditov pomeni za za 7.674 din večji znesek oziroma znižan rezultat. Obresti za kredite so se povečale za več kot 100% v Kmetijstvu Žalec, Kmetijstvu Radlje, Sadjarstvu Mirosan, Kooperaciji, Mlekarni, Mešalnici krmil, Hmezadu, Strojni in Gradbeništvu. OBRAČUNANE ZAKONSKE OBVEZNOSTI (prispevki in davki) se v letošnjem letu korigirajo s količnikom plačane realizacije zato ne kažejo povečanja. : OSEBNE DOHODKE smo planirali v višni 144.296 din, v tričetrt-letjupa smo-presegli: planirano dinamiko za 3 %. Skupne OD smo povečali v,primerjavi z enakim obdobjem Ioni za 30% in povprečne OD na zaposlenega (iz ur) za 28 %. V enakem obdobju smo povečali vred— OD IN DRUŽBENI PROIZVOD (BRUTO DOHODEK) Družbeni dogovor za leto 1975 na področju delitve dohodka in OD v SRS nas zavezuje, da povečujemo OD skladno z družbenim proizvodom. TOZD so povečale družbeni proizvod in OD kot kaže naslednji I— IX. 75 pregled (indeks povečanja = ggSšg- L—IX. 74 KZ Kš KIB KR SM VR KO ME ML IPD 126 131 156 145 140 129 120 155 140 IOD 124 126 154 110 146 124 122 133 136 MK KH skupaj IPD 111 123 120 189 134 117 81 127 133 IOD 135 121 129 174 132 104 119 137 130 Neskladno naraščanje obeh kategorij izkazuje Sadjarstvo Mirosan, Kooperacija, Mešalnica; Strojna in Notranja trgovina. Za Sadjarstvo Mirosan, ki še nima zaključene proizvodnje in- prikazanega dohodka, sedanja razmerja niso realna. V ostalih TOZD so nesorazmerja posledica nedoseganja planiranega dohodka, OD pa so naraščali skladno S planom in sledili porastu življenjskih stroškov. USPEŠNOST POSLOVANJA Delovna organizacija kot celota je zaključila devetmesečno poslovanje uspešno. Pri tem je večji del kmetijske proizvodnje še nere-alizran ih spričo nenaklonjene politike cen ne obeta rezultatov, ki smo jih načrtovali. KAZALNIKI USPEŠNOSTI Ostanek dohodka + pospešena amort. Družbeni proizvod/zaposlenega Družbeni proizvod/OD Povprečni bruto OD/zap.oslenega. Celotni ■ dohodek/porabljena sredstva Celotni dohodek/CD = (ost. doh. + PAM) Ostanek; dohodka j- PAM povprečno angažirana poslovna sredstva V 1000 din Doseženo I.—IX. 1974 1975 Ir 17.940 24.184 135 43.971 57.372 130 1,56 1,58 3.339 4.275 128 1,11 1,12 1,020 1,021 i 2,97 2,90 Ugotavljamo lahko, da so doseženi absolutno zadovoljivi rezultati, da se kažejo ugodna gibanja, v storilnosti, razmerje med dohodki in skupnimi stroški in OD ostaja na ravni lanskega enakega obdobja, rentabilnost pa je v upadanju. Večje poslovne rezultate dosegamo z nesorazmerno višjimi poslovnimi sredstvi, kar nam niža že tako nezavidljivo raven rentabilnosti. TOZD so v poslovanju dosegle naslednja razmerja v uspešnosti primerjalno z enakim obdobje mlani: Sredi novembra je pobelil Savinjsko dolino prvi sneg (Nadaljevanje na 4. strani) TOZD DP/zaposlenega Storilnost DP/VOD ' 74 75 Ind. 74 Š ¡¡f ! ind. Kmdtijstvo Žalec 21.999 27.583 125 0,81 0,81 100 Kmetijstvo Šmarje 42.402 57.636 136 1,58 1,64 104 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 38.913 48.807 125 1,41 1,44 102 Kmetijstvo Radlje 19.161 28.815 150 0,83 1,18 142 Sadjarstvo Mirosan 57.346 67.194 117 1,28 1,82 92 Vrtnarstvo 43.327 56.949 131 1,58 1,60 101 Kooperacija 49.182 62.678 127 1,58 1,55 98 Mesnine 45.535 68:669 151 1,62 1,89 117 Mlekarna 64.352 83.994 131 2,16 2,23 103 Mešalnica krmil 93.148 99.857 107 3,06 2,51 82 Hmezad 59.782 80.563 135 1,96 2,€0 102 Strojna 70.712 80.374 114 2,36 i 2,18 92 -Gradn eništ vo 30.757 47.532 155 132 1,44 109 Gostinstvo 45.845 61.557 134 1,81 1,84 102 Združ hladilnica 146.353 207.429 142 5,23 5,82 111 Notranja trgovina 83.618 70.431 84 2,34 1,58 68 Strokovne službe 88.165 102.479 116 2,32 2,12 91 SKUPAJ 43.971 57.372 130 1,56 1,58 101 OPOMBA: STORILNOST: = družbeni proizvod (DO * AM) . : vkalkulirani OD RENTABILNOST: Ostanek DOH. + PAM : povprečno angažirana poslovna sredstva Povsod so dobri in slabi Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je na tekmovanju kovinarjev Jugoslavije dejal, da »je veliko naših problemov nastalo in še nastaja zaradi tega, ker se pri naš premalo dela, ker je Še vedno precej neodgovornega vedenja, nediscipline itd.« in da »ta pojav ni prisoten samo v tovarni, temveč tudi v naši administraciji, od občinske do zvezne, pa tudi v organizacijah zveze komunistov, v raznih strokovnih službah, komunalnih in uslužnostnih dejavnostih itd.« Dosežene poslovne rezultate smo dosegli s poslovnimi sredstvi, ki so bila v tem obdobju v povprečju za 38% višja kot v enakem obdobju lani. Bistveno povečanje izkazujejo v TOZD Notranja trgovina. Kmetijstvo Radlje,' Sadjarstvo Mirosan, Mlekarna, Gradbeništvo. OSNOVNA SREDSTVA po sedanji vrednosti so po stanju 30. 9, 1975 povečana za 13 %, medtem, ko so med obratnimi sredstvi bistveno porastle terjatve iz poslovnih razmerij, zaloge skupaj pa so vrednostno večje le za 4 %. JAVNA LICITACIJA Po sklepu komisije za zemljišča z dne 13. 2. 1975 je razpisana javna licitacija nepremičnin, in sicer: kmet. zemljišče v k. o. Liboje, pare. št. 243/12 travnik 6 v izmeri 1447 m2 Izklicna cena za kmetijsko zemljišče znaša 6,00 za m2. Javna licitacija bo v torek 23. decembra ob 10. uri v sejni sobi na upravi Hmezada Žalec, Ul. žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10% od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača; bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačate stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne - pogodbe, zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geometrske odmere in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska 3 (pritličje levo). Hmeljar ob 30-letnici v prejšnji Številki našega glasila hmeljar SMO PISALI, DA BO JANUARSKA ŠTEVILKA LETNIKA 1976 JUBILEJNA. ŽELIMO, DA BI V NJO PISALO CIM VEC NASlH BRALCEV IN DOPISNIKOV. ROK DO TISKANJA JE ZELO KRATEK, ZATO PROSIMO, DA POŠLJETE SVOJE PRISPEVKE, STARE IN AKTUALNE FOTOGRAFIJE NA NASE UREDNIŠTVO NAJKASNEJE DO 8. DECEMBRA VAŠ PRISPEVEK BO JUBILEJNO ŠTEVILKO POPESTRIL. UREDNIŠTVO INVESTICIJE so dosegle v obdobju višino 45.819 dinarjev, kar je le 31 % planiranih za letošnje leto. Od skupnega zneska je bilo 49 % sredstev namenjenih v kmetijsko dejavnost. Nizko doseganje zastavljenih investicij je posledica nerealiziranih investicij v . Mešalnici, v Hladilnici in samo začetek predvidene investicije v Gostinstvu. M, G. Kdo je upravičen do nadomestitve stanarine? Na podlagi odloka Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, 25/73) in na podlagi spremembe istega odloka (Uradni list SRS 13/75) imajo imetniki stanovanjske pravice z nizkimi osebnimi dohodki in številno družino pravico do nadomestitve stanarine. Iz dosedanjih vlog pri Samoupravni stanovanjski skupnosti je razvidno, da upravičenci do nadomestila stanarin niso seznanjeni s pravicami. Za lažje razumevanje, kdo je upravičen do delne nadomestitve stanarine, objavljamo nekaj osnovnih pogojev. Do delne nadomestitve stanarine je upravičen imetnik stanovanjske pravice, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 130 točk; razen če v izjemnih primerita za posameznega upravičenca sklene drugače skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Delna nadomestitev stanarine lahko znaša največ 80% višine stanarine. Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 30 din. Poleg tega, da je stanovanje ocenjeno do 130 točk, se ugotavljajo še znosni izdatki za stanarine v odstotkih od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev. Odstotek je določen glede na višino letnih dohodkov in število družinskih članov v spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine (Uradni list SRS, št. 13/75). Znosna letna stanarina, ki jo je imetnik stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se ugotovljeni skupni dohodek gospodinjstva pomnoži z ustreznim odstotkom znosnih izdatkov za stanarino glede na število članov gospodinjstva ter deli s 100. Tako se dobi letna znosna stanarina, razlika več plačane letne stanarine pa se subvencionira. Stanarina za subvencijo ,se smatra znesek naveden po stanovanjski pogodbi brez prispevka za mestno zemljišče in prispevka za amortizacijo kotlovnic, tam kjer se ta plačujeta. Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine — enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevek se mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku za nadomestilo stanarine je potrebno priložiti naslednje dokumente: 1. Potrdilo o osebnem dohodku za vse člane gospodinjstva, obrazec 8,38, ki ga izda delovna organizacija ali odrezek nakazila pokojnine, invalidnine ali preživnine za pretekli mesec. Potrdila za leto 1974 veljajo za uveljavljanje nadomestila za leto 1975. Potrebno jih je obnavljati vsako leto do 31. januarja Za tekoče leto ali 30 dni po preselitvi tr drugo stanovanje, v nasprotnem primeru preneha pravica do nadomestila. 2. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem stanju, ki ga dobi prosilec pri skupščini občine Žalec. Potrdilo je potrebno obnoviti takoj, ko nastopi sprememba. Za vse nejasnosti se obračajte na kadrovski oddelek podjetja v Žalcu. Za kadrovski oddelek, Minka Zilnik Ob 15. jubileju veterina postaje Žalec Skrito med mogočne krošnje divjih kostanjev in vitkih brez ter malo odmaknjena od središča Žalca stoji stavba Veterinarske postaje Žalec, ki v tem letu praznuje skromen jubilej 15-letnico obstoja in delovanja. Pred nekako 17 leti se je v takratnem upravnem odboru Veterinarske postaje Žalec porodila misel, da bi se naj za potrebe naglo se razvijajoče živinoreje zgradila nova veterinarska ambulanta. Dotedanji prostori so bili za delo neprimerni, tako da se služba ni mogla razvijati, kakor bi bilo potrebno. Od zamisli pa do uresničitve le-te je bila dolga in težavna pot, saj lastnih finančnih sredstev postaja skorajda ni imela. Področne kmetijske zadruge in banke so ji priskočile na pomoč. Ambulanta je bila leta 1960 s skromno svečanostjo odprta in predana svojemu namenu. Se danes po 15 letih je lahko v ponos tako veterinarski službi, kakor tudi samemu Žalcu. V njej se poleg ambulantnih prostorov nahajajo še. potrebni laboratoriji in upravni prostori. Otvoritev ambulante je bila hkrati tudi mejnik med dota-krat še povečini privatno živinozdravniško prakso in moderno veterinarsko službo, je v novih sodobnih prostorih lažje sledila novim tokovom v modernem živinozdravstvu. Na vzhodnem robu Žalca v prijetnem parku stoji Veterinarska postaja Če je bila v prvih povojnih letih poglavitna in skorajda edina skrb veterinarske službe preprečevanje in zatiranje živalskih, kužnih in zajedalskih bolezni, se je v novih prostorih njen delokrog pričel širiti. Vpeljalo se je osemenjevanje goved na celotnem nižinskem področju, s tem pa so se obenem tudi zatrle spolne okužbe pri kravah, katere so prenašali plemenjaki. Močno je porasla kurativna dejavnost,' z laboratorijskimi preiskavami blata pa so odkrivala žarišča zajedalskih bolezni. Z uvajanjem novih boljših semen so se pojavljale tudi nove bolezni, kot obolenja vimena, parkljev, težje prebavne motnje in slaba rodnost. Za boljše razumevanje in da bi občani dobili vsaj bežen vpogled v delo veterinarske službe, bi to delo poskušali prikazati s številkami. Letno cepimo proti pasji steklini 2.200 psov, proti svinjski rdečici okoli 8.000 prašičev, vsaka tri leta tuberkuliniziramo okoli 6.000 goved. Ambulantno in po hlevih se zdrayi okoli 5.500 bolnih živali, osemenimo okoli 4:i00 plemenic. V zadnjem času smo pričeli z osemenjevanjem svinj, ki je že dalo dobre rezultate. ■ Morda še o načrtih' za bodočnost. Želeli bi osemenjevanje goved in svinj razširiti tudi na hribovitejša področja. Predvsem pa je želja vseh delavcev Veterinarske postaje, da bi s svojim delom, to je nenehno skrbjo za zdravje živine, zadostiti tistim nalogam za katere jih je zadolžina družba. OCVIRK Franc, dipl. vet. R jpubliški center za pospeševanje kmetijstva je v Kozjem organiziral posvetovanje s pridelovalci ribeza Slovenije. Govorili so 6 sortah ribeza, faktorjih, ki vplivajo na pridelek, o načrtih razvoja, visokih stroških pridelovanja in med ostalim ugotovili : Da stane danes nov nasad ribeza od 5,5 do 6,5 starega milijona in pod pogojem, da mora imeti tretje leto že 1 kg po grmu. Za nove nasade ribeza daje družba tudi dolgoročne in ugodne kredite. V polni rodnosti stane 1 ha nasada od 4 do, 5 starih milijonov. Tu je vračunano tudi vso kmetovo delo. Pri nakazanih pridelovalnih stro- 7. Nasade prvi dve leti obdelujemo, potem preidemo na negovano ledino. Spomladi posejemo 20 do 25 kg semena: mačji rep in redki oves. Za čistost v vrsti uporabljamo spomladi in po obiranju primerne herbicide. 8. Glede na razdalje grmov poznamo pri nas dve vrsti nasadov — 3 X 1,3 m in novejše po dve vrsti skupaj na dva metra in široka vrsta 4 metre za dovoz gnoja in eventualno za podkulturo. 9. Sadimo lahko ribez tudi na terase, kjer mora biti čista širina terase okoli 2,5 m. Prednost tera-rase je v lažji obdelavi in boljši vlagi v zemlji. RIBEZARJI SO SE POSVETOVALI ških bi jim naj bil čisti dohodek približno enak ob porabi 2000 delovnih ur na leto. Ko smo pričeli pred dvajsetimi leti ribez gojiti v večji meri, je bila odkupna cena okoli 150 dinarjev za kg, pred desetimi leti okoli 400 din in sedaj okoli 1000 din za kg oddanega ribeza, kar nekako tudi ustreza rasti cen ostalih kmetijskih, pridelkov. Glede na podane referate strokovnjakov, pripombe in mišljenja pridelovalcev ribeza so bili sprejeti na zboru določeni sklepi in nakazane smeri za boljše stanje in večje donose. • Povzetek sklepov: 1. Nujno je urediti vprašanje kalijevih gnojil, preiti na kalijev sulfat in patent kalij, opustiti kalijevo sol, ki je ribezu škodljiva. 2. Urediti vprašanje kislih gnojil; preiti na gnojenje s superfos-fatom in amon sulfatom, kar je posebno za kozjansko nujno po-potrebno, ker je povprečje pH nad 6,5, kar za ribez ni ugodno in je potrebno zemljo malo zaki-sati. 3. Priprava zemlje za obnovo se naj opravi v glavnem s težkim traktorjem pred oranjem, v težjih zemljah in kjer je ureditev in planiranje parcele potrebna, pa se ureja z buldožerjem in rigola do globine 40 cm. 4. Rez ribeza opravimo dvakrat in sicer kot glavna rez takoj po obiranju ribeza in dodatna druga rez spomladi, ko ribez še malo očistimo. 5. Grohanje ribeza je še v preizkušnji in ima določene prednosti in pomanjkljivosti. Prednost je v večjem koreninskem sistemu in v večji osvetlitvi grma. Na vsak način grobamo tam, kjer so prazna mesta. 6. Gnojimo s fiziološko kislimi gnojili v razmerju N:P:K 2:1:3. Glede količin bi se morali v glavnem ozirati na: analize in založenost gnojil v zemlji. Nujno bi morali dodajati bor in magnezij. Pri vseh škropljenjih _s fungicidi bi morali dodajati folifertil za fo-liarno gnojenje. 10. Opladnja ribeza s čebelami poveča pridelek za 20 do 30%. Čebele morajo biti v času cvetenja ribeza blizu nasada ali v njem. 11. Za nove nasade je treba določiti boljšo zemljo'in lego, ob sajenju uporabljati kompost in dosti hlevskega gnoja, ali tudi šoto pomešano z zemljo v razmerju 1:5. 12. Treba je preiti na sajenje v jeseni in saditi dvoletne sadike v dobro pripravljeno zemljo. 13. Zaščiti v ribezu bo treba dati večji poudarek. Ribez mora ostati zelen do jeseni. V kritičnih letih bo treba število škropljenj povečati od dosedanje normale. Navedeni sklepi so bili sprejeti na zboru ribezarjev v Kozjem s težnjo in skupno željo dvigniti poprečni donos na grm za 1 kg, to je na skupno tri kg po grmu. inž. Franc Valenčak SEŽIGANJE DRAČJA, VEJIC Na vrtu se najde marsikaj, česar ne smemo odložiti na kompostni kup. To je dračje' ¡ki ga je ogolila momdlija, dvečni poganjki dih vejice malin in ribeza, sploh vse. kar se je nabralo, ko smo obrezovali drevje ni okrasno grmičevje. ' Vse kar nameravamo predati ognju, mora. biti primarno suho, da bi dobro gorelo in ne bi nastajal gost din dolgotrajen dim, ki' ni prijeten sosedom. Pazimo tudi, da med dračjem ni vrečk iz PVC materiala, M povzročajo nastanek dušečih plinov. Take vrečke in plodove, ki jih je napadla ■monilija, er. gnijoče zelje, ki so posebno kužni, zberemo v primerne vrečke in odložimo v smetnjak. Tako bodo. končali v »večnem ognju« javnih smetišč. SO. JUBILEJ V PREBOLDU Kino dvorana zadružnega doma v Preboldu je bila v nedeljo 9. novembra dopoldne prizorišče jubilejnega petdesetega ustnega časopisa Kmečkega glasa. Prisostvovali so mu številni kmetje in mladi zadružniki iz Prebolda in okoliških krajev Med številnimi udeleženci: ustnega'časopisa., sta bila tudi hmeljarski starešina Anton Ocvirk in. hmeljska: princesa Sonja Potočnik. Vsi so?? delujoči, v triurnem programu: in izžrebanci, so prejeli: praktična darila, ki so jih prispevali' Semenarna Ljubljana, Agrotehnika; Zavarovalnica Sava, Ina, Motvoz. HiP Hmezad. Mesnine in Mlekarna Celje, Pinus in ČZ Kmečki glas; Da bi bil ustni časopis pester, šo odgovarjali na. vprašanja novinarjev Kmečkega glasa direktor TOZD Kooperacija Žalec inž. Ludvik Sem-primožnik, predsednik OK SZDL Žalec Vlado Plaskan, številni kmetje in mladi zadružniki. — Na sliki PONOVNO IZIDE KNJIGA 0 CRN! ROKI Najbolj iskana knjiga letos pri. nas je bila Jožeta Vidica. PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Prva naklada 7.000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki zanje še ni vedel, in Jože Vidic se je zno-va podal po sledovih črne roke, da je knjigo dopolnil. Knjiga je narasla za nad 100 strani in bo ponovno izšla 20. decembra. Bralci, ki bi knjigo naročili pred izidom in jo plačali do J5. decembra, jo dobijo za 180 din, kolikor je veljala prva izdaja. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202 din. Nova knjiga bo obsegala okrog 660 strani in 180 fotografij ter dokumentov. Naročila je treba poslati na naslov: . Založba Borec 61001 Ljubljana, Miklošičeva 28, p. p. 203 Hkrati z naročilom je treba nakazati 180 din po položnici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom »Za črno roko«.-' Založba vam še posebej priporoča naslednje svoje izdaje: Jože Vidic: ZLOČIN PRI LENARTU 160 din Vinko Trinkaus: OBVEŠČEVALCI 190 din Spečtator: MAFIJA VČERAJ IN DANES 185 din Rako negujemo tla med mladim drevjem livarno. Saj korenine ne morejo iz tal načrpati dovolj vode. Ko obdelujemo, zemljo ob drevesu, seveda skrbimo, da ne poškodujemo korenin, tudi če niso globoko pod površino. Skrbno pa odstranimo vsak plevel. Posebnega pomena je to jeseni, preden odpade listje, ki bo kot odeja ostalo pod drevesom oziroma grmom na tleh med zimo. Po .treh letih bo rastlina že 'dovolj močna, da ne bo} potrebovala več takšne skrbi. Za novo,: posajmd drevje, naj bo mlado in nežno ali starejše in- močno,' moramo posebno skrbeti, da bodo. .tla na njegovem rastišču dovolj zračna in. primerno: Vlažna. Ne le da se mora rastlina, drevo ali grm prilagoditi novim tlem in novim razmeram, nadomestiti, bolje rečeno obnoviti mora korenino in delno tudi nadzemne deele, saj smo jih o!b presajanju prikrajšali.' Tla zato večkrat okopavamo in grabljamo, marljivo in obilno za- DOMOTOŽJE ŽIVALI Kako močna je navezanost živali. na kraj,, kjer se je skotila oziroma na prvega gospodarja, ki. ga je vzljubila, je bilo že dosti-' krat povedano. Tudi to je znano, da je pes bolj navezan na osebo, mačka pa na hišo ali stanovanje, kjer ima svoij : koti Ce se l živali izgubijo.. najdejo • ponavadi'same domov,' če le niso prevelike . .razdalje. So )pa tudttl primeri, ki dokazujejo, kako neverjetne razdalje lahko živali premagajo. kadar jih ženo veliko .dio-, motožje po ljudeh, ki sb'jim: po-* -stali, prijateljih § Tako-, pripoveduje revija »Tier-\velt« o. neki 'družini iz Sdlingcna v Nemčiji,, ki se je morala zaradi gospodarjeve nepapostljivosti lo-: čfti; od svojega ljubljenca, štim-v letnega volčjaka. Prodali so ga .italijanskemu ■ delavcu,, ki se je vračal domov (v Italijo) v južno-italijansko mesto Bari. Italijan j,e vzel psa na dolgo pot s., seboj. Preteklo jo že skoraj leto in :družiria= je že nehala žalovati za psom, ko. je nekega, večera pred novim letom zaslišala, neko.- prašen j e po vhodnih vratih in tiho cviljenje. Ko so odprli vrata, so zagledala do kosti izstradanega psa. z ranjenimi tacami, ki se je po dolgih mesecih vrnil, domov. Kako je prehodil tisoče kilometrov: im s čim se je 'hranil mod potjo. je bi res pravi čudež. Prav tako -se je/ zgodilo z mačko Pinkus, ki še je po 500 kilometrih razdalje spet vrnila k svojemu bivšemu, gospodarju.. Med potjo je izgubila polovico svojo teže in čeprav vsa onemogla iin razmrešana, je z energičnim mijavkanjem priklicala ljudi, da so ji odprli vrata v stari odm. KALKULATIVNI PREGLED BOLEZNIN 1970—1975 .Leto Število zàposl.- štev. bolez. prim. zaradi ZARADI v %, odsotnih delavcev zaradi Izgubljenih delovnih dni zaradi Resnost '263 DD (Bruto) Vrednost na eno nesreč boleznim odsoten vsak nesreče boleznin X delavec nesreč ; boleznin nesreč boleznin' • nesreč’ boleznin nesrečo boleznino ¡1970 1937 172 2016 11,2 0,9 8,9 104 2891 23176 16,8 11,5 598 277 1971 1967 205 2244 9,6 0,8 10,4 114 ' 2067 25939 14,9 ir,5 742 423 -1972 2165 227 1977 9,5 1,0 10,5 91 ? ■ 3946 23371 17,1 11,8 841 503 1973 2157 ' 247 2511 . . 8,7 0,8 11,4 116 6103 32809 22,0 13,0 1313 548 1974 2094 218 2714 9,6 0,8 10,4 129 Í 4501 39551 18,0 14,5 1584 796 3/4 75 2157 156 2282 13,8 0,9 5,3 105 1481 22046 9,4 9,6 1646 1014 Leto Skozi celo lëto dnevno odsotnost delavcev zaradi Zaradi vseh bolezeftskih primerov izgubljeno Vrednost vseh boleznin na zaposlenega bruto Razmerje bolezenskih primerov Indéks pogostnosti vseh bolezenskih primerov : nesreče boleznin dni delavcev 000 din ; din nesreče : boleznine 1970 ■ 9.2 Ï 99,1 26067, 108,3 ¡Ü 697 360 1 : 11,7 :11,2 1971 9,7 93,9 28006. 191.6 961 ' 428 1 : 10,9 . 12,4 1972 14,9 88,5 27317 103,4 1180 596 1 : 8,8 10,1 1973 23,4 170,0 38912 193,4: 2020 804 1 : 10,2 12,7 1974 15,3 149,2 43602 164,5 2317 606 1 : 12,4 14,0 3/4 75 5,6 83,8 23555 89,5 1598 740 1 : 14,6 10,7 Se vedno prenizka stopnja varnosti Minilo je ravno leto dni od pričetka vel javnost^ novega zakona » varnosti pri delu. S tem zakonom smo dobili pravno osebo za izvajanje varstva pri delu v de-Icivnih organizacijah. Od niza zahtev zakona v naši delovni organizaciji nismo dovolj storili. Glavne zahteve, katere še vedno zanemarjamo, čeprav smo jih v internem pravilniku o Varstvu pri delu podrobno razčlenili in določili, so v tem, da zavestno ali nezavestno ne upoštevamo: ■ —t da je varnost sestavni in neločljivi del vsakega proizvodnega, tehnološkega in delovnega procesa; | — da posamezne TOZD še ni-nimajo izdelanih predpisov o ukrepih in normativih za varno delo v njihovi dejavnosti/ v kar spada tudi določiti redne ln periodične -tehnične varnostne preglede. Zanemarjanje tega povzroča neštete proizvodne nevšečnosti in ustavitve dela. Na podlagi zakona za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. /14) skupni odbor za medsebojna razmerja Hmezada Žalec razpisuje Javno licitacijo enodružinske stanovanjske hiše v Migojnicah 103, p. Griže, ki leži na pare. št. 254 ki o. Zabukovca in funkcionalno zemljišče na pare. št. 1118/2 iste k. o. Izklicna cena za stanovanjsko hišo znaša 28.700 din (z besé-do: osemindvajsettisoč sedemsto in 00/100) in zemljišča v izmeri 624 m2 13 104,00 din ( z besedo: trinajst tisoč štiristo in 00/100) t. j. 21,00 din za m2. (Po cenilnem zapisniku je izračunano 503 m2, kar znese 10.563 din, razlika 121 m2 pa je obračunana ravno tako po 21,00 din, t. j. po odloku SOb Žalec). Javna licitacija bo v petek, dne 26. 12. 1975 ob 10. uri v sejni dvorani na upravi Hmezada v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Interesenti, ki Se želijo udeležiti javne licitacije, morajo pred pričetkom iste položiti varščino v znesku 5% od izklicne cene. Z zdražiteljem se sklene v roku 30 dni kupna pogodba. Kupec je dolžan 40 % kupnine plačati najkasneje v roku 30 dni po podpisu pogodbe, ostalih 60% kupnine pa v roku 15 let z 2% obrestno mero v enakih letnih obrokih. V kolikor zdražitelj v navedenem roku ne bi plačal kupnine, se bo razpisala ponovno licitacija in mora prvi zdražitelj plačati vse stroške ponovnega razpisa in nadoknaditi eventualno razliko. Prednost nakupa ima ob enakih pogojih stanovalec, za njim pa delavec podjetja. Vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, prenosom lastništva ter prometni davek od nepremičnin plača kupec Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ulica 3 (pritličje levo). — Da so vse osebe, ki vodijo dela, OSEBNO na svojem delovnem mestu odgovorne za izvajanje varstva pri delu. Ta odgovornost bi mogla biti podrobno razvidna iz posameznega opisa delovnega mesta, kar žal pri nas še tudi ni. — Da morajo biti delavci na deiu deležni varnostne vzgoje in moramo za’ njih o varnosti pri delu periodično dokazovati, če hočejo opravljati ali voditi delo. Ta zahteva zlasti pomeni, da bi morale osebe v podjetju najprej poznati zahteve varnosti, tisti pa, ki kakorkoli snujejo, pripravljajo, organizirajo, vodijo in nadzorujejo izdelovanje sredstev za delo ali proizvode, tehnološke in delovne procese, morajo upoštevati zahteve sodobne ' tehnike varnosti in varstva pri delu ob osebni odgovornosti. Te zahteve bi morale biti sestavni člen sistemizacije in opisa delovnega mesta. Žal ugotavljamo, da določila zakona in internih predpisov, zlasti' s področja varstva pri delu, ostajajo le na papirju,, čeprav je dolžnost in naloga članov kolektiva, da zahteve varstva v celoti zažive tako, da bi bila vsakemu delavcu dejansko zajamčena pri delu ustavna pravica do varnega in zdravega dela. Pri nas je še vedno veliko število delovnih nesreč in Zdravstvenih okvar delavcev pri delu (glej priloženo tabela), kar dokazuje, da obstaja nizka stopnja varnosti, kar je v veliki meri odvisno od slabe, organizacije dela, in nizka stopnja delovne storilnosti ter slaba delovna disciplina. Da je temu tako, lahko dejstva podkrepimo s podatkom, da je v našem podjetju odstotek pri delu ponesrečenih nad republiškim povprečjem, medtem ko je odstotek z dela zaradi »-bolezni-« kar nad 16% nad republiškim povprečjem. Zaradi slednjega je dnevno odsotnih z dela kar 6,4% zaposlenih. Za službo varstva pri delu Janko Zupanek KAKO PREZIMIMO TRAJNICE ORd llJIVE ZA MRAZ Vse trajnice, ki niso odporne proti' mrazu, a jih gojimo radi na vrtu, oknih din balkonih ali v košarah, moramo ob pravem času zaščititi pred pozebo in jih .premestiti na primeren prostor, kjer bodo prezimile, da bi nam bile v prihodnjem letu zopet v veselje. Rastline, ki šo močne in me več mlade lahko pustimo zunaj, dokler ni hujšega mraza. Zavarujemo pa jih čez noč pred mrazom. Ko pa zahteva čas, jih pripravimo za bivanje v zaprtem prostoru s tem, da jim odstranimo vse popke, cvetne peclje, mehke poganjke in uvelo Mlstje. Posode z rastlinami postavimo na gosto skupaj v hladnem, mekurjenem prostoru (veža, stopniščno okno), kjer ni prepiha. Zalivamo le občasno. da še korenine me izsušijo. Če pa imamo mlade rastline, ki smo jih med letom vzgojili iz 'potaknjencev, jih -prenesemo v zmerno topel svetel prhstor, jih zalivamo, da rastejo nekaj časa še naprej-. Tudi pozneje jih držimo v svetlem prostoru, primerno vlažne, da ne 'bi izgubile listov. Malice, ki nam jih pripravljata Gostinstvo Celje in vodja bifeja Vera Rehar, so zadnje čase okusnejše. Zato je bife bolje obiskan v splošno zadovoljstvo RIBOGOJNICA Ce je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. Ne v tujino Ko tone sonce za goro in prižge -zvezdice nebo, se za-jočem ob zamisli, da fanta k meni več ne bo. Odšel je ljubi v daljnjd kraj, ne bo več vrnil se nazaj. Ostala sama sem doma in kmalu bodem zibala. Ko sinko imel bo dosti let, ne bom pustila ga v svet. Naj srečo najde si doma, pa bode lepše za oba. Za očetom šel v svet je moj sinko brez besed. On ve. da tukaj bil je; raj, zato bo vrnil se nazaj. .Oba strmiva v daljni kraj: bo oče povrnil se nazaj? Če ga več nazaj,, ¡ne bo, nikoli nama ¿ne-bo lepo. Nazaj ga res ni več bilo, prišlo je pismo žalostno: Tvoj fantič je življenje dal, ker za srečo,,se je bojeval. MAGDA PIŽORN ODSLEJ Vozniki koles z motorjem bodo odslej potrebovali potrdilo o znanju prometnih predpisov. Takšno določilo je prinesel novi slovenski zakon o varnosti cestnega prometa^ ki je začel veljati včeraj. V 61. členu tega zakona je rečeno: kolo z motorjem, delovni stroj in motokulti-vator sme voziti v cestnem prometu le tisti, ki ima potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali voznik, ki ima veljavno vozniško. dovoljenje. Brez nasprotja ni napredka: to je zakon, po katerem je šla doslej civilizacija. Karl Marx Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo. Pitagora REKLA človek se uči, dokler ga družba živi. Sloga jači. nesloga tlači. Danes gosti, jutri posti. Varčevanje je velik dohodek. Brez sreče je vsak trud zaman. Črepinje prinašajo srečo. Moj vrt, moje veselje To je knjiga za vsakogar, ki ima iofo svojem domu vrtiček, ‘košček zemlje večjo parcelo, sadind vrt. vinograd ali brajdo. V štirih knjigah so zbrani številni nasveti o ureditvi vrta, ravnanju z zemljo, obdelovanju in gnojenju, sajenju in setvi, zalivanju negi In oskrbovanju okrasnih rastlin, zelenic, sadnega drevja fin vinske trte, izbiro ustreznih vrst in sprt, torej o vsem, kar naj bi vedel vsak vrtičkar. Knjiga je nepogrešljiva za vse tiste,' ki ljubijo okrasne rastline in pridelujejo za domače potrebe vrtnine, sadje in grozdje. Cena knjige je 120 din. Pred dnevi smo videli na TV Ljubljana v oddaji Po sledeh napredka skrbno pripravljeno strokovno oddajo o razplodu postrvi v naši ribogojnici. Oddajo je dalj časa pripravljal in dokončno tudi uredil vodja našega investicijskega oddelka in ribič »-z dušo in telesom«, dipl. inž. Boris Skalin. PRVI SNEG Letošnja izredno lepa jesen nam je dolgo prizanašala s slano in snegom. Prvi sneg je po dolini zapadel 17. novembra zjutraj 1 cm na debelo in to marsikje prej kot slana. Anekdota Slavni francoski biolog J. Ro-stand je dejal: »Kdor ubije človeka, je morilec. Kdor pobije milijone ljudi je zavojevalec. Kdor pobije vse, je bog.« In še: »človeštvo bi bilo popolnoma srečno, če bi ljudje vso pamet; ki jo uporabljajo, da popravijo neumnosti, ki šo jih zagrešili, uporabili za to, da jih ne bi zagrešili.« Naše sadje Prenekateri vrtičkar se sprašuje, katero sorto jablan, hrušk, breskev, marelic, sliv fin jagodičja bi posadil. Morda bj se ¡brž odločil, ko hi vedel za njihove lastnosti: kdaj cveto, kidaj plodoti dozorevajo, kakšna Je kakovost posameznih sort, kakšna je njihova vzdržljivost v sadni kleti, katere bolezni se pojavljajo pri uskladiščenju, kako ravnamo s sadjem po Obiranju itd. Na vsa ta vprašanja odgovarjajo naši najbolj znani sadjarski srokov-njaki v knjigj Naše sadje. V njej bodo tudi recepti za pripravljanje saldinh jedi. Ded drugim bo opremljena z 80 barvnimi slikami, po kaetrih bomo razpoznavali sorte. V dobri vezavi bo izvod knjige sal 130 din. POMOČ Potniki v gneči čakajo na avtobus. Takrat neka debela ženska zagodrnja: — Nehajte me porivati! Ob prihodu pravega avtobusa pa pravi: — Prosim, sedaj me pa le porinite! REFERAT Delegat je bral svoj referat. — Bolj glasno! ga opozori kolega v bližini. — Oprosti, mu na uho zašepeta delegat, nisem vedel, da me kdo posluša. V VOJSKI — Kdo zna kuhati? — Jaz, se javi mlad vojak. — Si že kdaj kubal? — Štiri leta. — Tudi v velikih loncih? — Tudi. — Kaj si pa kuhal? — Asfalt. Tam, kjer so se še pred leti bočile hmeljske žičnice, so danes na Polzeli stanovanjski bloki in družinske hišice. Zarhdi boljše preglednosti bo treba kmalu preiti k poimenovanju cest in ulic Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Širši družbeni organ glasila sestavljajo: predsednik Drago Žlender, Elani: Štefka Lesar, Ivan Vodlan, Jože Hojnik iri Ivan Rehar: Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl. inž., in Slani: Janez Luževič, dipl. inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž.; Vinko Strašek, pravnik, in Mil jeva Kač, dipl inž.,-urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž, Vybibal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora l — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36' din. — Tisk in klišeji AESO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. :-1-1/72 z dne 18. 2. 19T4 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. ŠKROPILNI PROGRAM ZA HMELJ ZA LETO 1976 'Letos objavljamo škropilni program za hmeljišča bolj zgodaj kot običajno zato, da bi lahko pravočasno nabavili dovolj kemičnih sredstev, s katerimi bomo prihodnje leto uspešno zaščitili hmelj. Posebno bi vas radi opozorili na naslednje: Ne opustimo niti enega spomladanskega škropljenja za zatiranje peronospo-re. Zelo dosledno je treba škropiti takoj po rezi ali ob rezi z hrestanom. Pri za pero-nosporo zelo občutl jivih sortah kot sta atlas in ahil ne smemo izpustiti niti enega roka v času rasti, da pošteno zaščitimo cvetne mladice. Tudi pri Sortah, ki so.manj občut- ljive na peronosporo kot savinjski golding, apolon in aurora je važno, da ohranimo zdrave mladice, ki nosijo plod, zato poškropimo s fungicidom cim se pokažejo panoge. Opozarjamo na to, da so spomladanska škropljenja poceni, da nam dajo večji pridelek in omogočajo, da lažje zaščitimo kvaliteto. Ne pozabimo, da samo proti pero-nospori lahko pršimo z zmanjšano količino vode, kar nam tretiranje zelo poceni. Proti peronospori bomo uporabljali enaka 'sredstva kot dosedaj. Kateri od naštetih pripravkov bo na prvem mestu bo odločala predvsem Cena.. Opozarjamo vas, da morate planirati za atlas pa tudi za ahil še eno do dve škropljenji po cvetenju. Sorti sta za peronosporo zelo občutljivi, čas do obiranja od cvetenja po sorazmerno dolg. Proti pepalasti plesni bomo uporabljali močljivo žveplo cosan. Škropljenje proti ušem časovno zelo va-rira. V lanskem letu je bilo prvo tretiranje precej kasno. Pazimo na napoved Prognostične službe za hmeljarje in ne tre-tirajmo prezgodaj proti ušem. Prezgodnje škropljenje proti ušem ima lahko za posledico eno tretiranje z insekticidi več, kar zelo podraži varstvo hmeljišč in ima lahko SAVINJSKI GOLDING ,AURORA ŠKROPLJENJE ROK ŠKODLJIVEC, BOLEZEN SREDSTVO jž 0 P 0 M 'B A 1. škropljenje v ’ proti kuštravcein april 1. dek. po rezi peronospora BRESTAN 60 0,1 2. škropljenje proti kuš travcem maj 1. dek. mladice peronospora ANTRACOL . 0,2 DITHAN M 45 0,2 Če so v hmeljišču holhačl dodamo škropivu CARDONO 0,1. 1. škropljenje cve tnih mladi c junij 1. dek. peronospora ANTRACOL 0,2 DITHAN M 45 0,2 Proti peronospori lahko pršimo z zmanjšano količino vode in ustrezno \ zvečano količino. 2. škropljenje ove tnih junij 2. dek. peronospora ANTRACOL 0,2 DITHAN M 45 0,2 Proti ušem škropimo z normalno količino vode. mladic hmeljna listna uš hmeljna pršica F0LIMAT 0,1 MONITOR 0,1 1. škropljenje v. cvet julij 2. dek. peronospora CUPRABLAU Z 0,3 MYC0DIF0L 0,15 Proti hmeljni pršici in listnim ušem škropimo z normalno količino spodnje mladice cveto hmeljna listna uš ULTRACID, 0,1 + TEDI0N 0,15 LANNATE 90 0,06 DURSBAN 0,15 ' vode. 2. škropljenje v cvet julij 3. dek. peronospora CUPRABLAU Z 0,3 MYC0DIF0L 0,15 polni cvet jesensko škropljenje novih poganjkov september 3. dek. peronospora tudi druge nevšečnosti. Proti ušem škropimo počasi (2—2,5 km/h) z normalno količino vode, da temeljito omočimo vse dele rastline. Za prvo škropljenje proti ušem in tedion, lannate ali dursban). V letošnjem letu smo dali v program dvoje novih pripravkov za škropljenje proti ušem, tb sita lannate in dursban, da boste imeli večjo izbiro, če katerega od sredstev letos ne bo taktno in sistematično delovanje*, dursban je organofosforni ester z gldbinškiin delovanjem. O obeh pripravkih bomo napisali kaj več v prihodnjem Hmeljarju. monitor), za'drugo pa kontaktne (ultracid v prodaji. Lannat je karbamat, kaže kan- hodnjdč. . ” ATLAS , AHIL ŠKROPLJENJE i ROK ŠKODLJIVEC, BOLEZEN SREDSTVO , j * OP 0 MB A .1. škropljenje april peronospora BRESTAN 60 0,1 proti kuštravoem 1. dek. po rezi 2. škropljenje maj peronospora ANTRACOL . 0,2 Ce so v hmeljišču holhači dodamo proti 1. dek. DITHAN M 45 MÈ škropivu 0ARD0N0 0,1. kuštravoem mladice MYC0DIF0L 0,15 3. škropljenje maj peronospora ANTRACOL 0,2 ,, Proti, peroriospori lahko-pršimo ■- proti 2. dekada DITHAN M 45 - 0,2 z zmanjšano količino vode in ustrezno kuštravoem napeljane mladice MYC0DIF0L 0,15 zvečano koncentracijo. 4. škropljenje maj peronospora ANTRACOL 0,2 proti 3. dek. DITHAN M 45 0,2 _ II _ kuš travcem MTCODIFOL 0,15 1. škropljenje junij peronospora ANTRACOL 0,2 cvetnih 1. dek. DITHAN M 45 0,2 mladic NBTCOijlFOIi 0,15 2. škropljenje junij peronospora ANTRACOL 0,2 Proti ušem škropimo z normalno cvetnih 2. dek. DITHAN M 45 0,2 količino vode. mladic MYC0DIF0L o,15 hmeljna listna uš FOLIMAT m hmeljna pršica M0NIÍ0R 0,1 3. škropljenje junij peronospora ANTRACOL ■ 0,2 Proti peronospori lahko pršimo cvetnih 3. dek. DITHAN M 45 0,2 z zmanjšano količino vode in ustrezno mladic MYC0DIF0L - 0,15 zvečano koncentracijo sreds4va. 4. škropljenje julij peronospora ANTRACOL 0,2 cvetnih 1. dek. DITHAN M 45 0,2 mladic . MYC0DIF0L 0,15 1. škropljenje julij peronospora CUPRABLAU Z 0,3 Proti pepelas*ti plesni in hmeljni v cvet 2. dek. MYC0DIF0L 0,15 pršici in listnim ušem škropimo z spodnje mladice pepelasta.lplesen COSAN 0,2 normalno količino voce. cveto hmeljna listna uš ULTRACID 0,1 +' TEDION 0,15 LANNATE 9° 0,06 • DURSBAN 0,15 2. škropljenje ' julij peronospora CUPRABLAU Z 0,3 v cvet 3. dek. MYC0DIF0L 0,15 polni cvet pepelasta plesen COSAN 0,2 3. škropljenje avgus t peronospora CUPRABLAU Z 0,3 í v cvet 1. dek. NYC0DIF0L 0,15 1 odcvitanje pepelasta plesen COSAN 0,2 1. škropljenje avgust peronospora CUPRABLAU Z 0,3 v storžke 2. dek. KYC0DIF0L 0,15 pepelasta plesen COSAN 0,2 STRAN 24 — Priloga ŠKROPLJENJE ROK. ŠKODLJIVEC, BOLEZEN 'SREDSTVO 0 P 0 MB A 2. škropljenje v storžke avgust 1 3. de k. peronospora CUPRABLAÜ Z • MYCCDIFOL 0,3 0,15 pepelasta plesen COSAN 0,2 jesensko škropljenje novih poganjkov september, hmelj po obiranju BRESTAN 60 0,1 APOLON 1. škropljenje proti kuštravoem april . 1. dek. peronospoia . BRESTAN 6,0 °»1 po rezi 2. škropljenje maj peronospora ANTHAC0L 0,2 Če so v hmeljišču bolhači dodamo proti lj dek. DITHAN M 45 0,2 škropivu GARD0N0 0,i. kuštravoem mladice 1. škropljenje junij peronospora | ANTRAC0L 0,2 Proti peronospori lahko pršimo z cvetnih 1. dek. .DITHAN M 45 0,2 zmanjšano količino vode in ustrezno .mladic zvečano: koncentracijo. 2. škropljenje junij ■ peronospora ANTRAC0L 0,2 Proti ušem škropimo z normalno cvetnih 2. dek. DITHAN M 45 . 0,2 količino vode. mladi c hmeljna listna uš F0LIMAT 0,1 hmeljna pršica MONITOR 0,1 1. škropljenje julij: peronospora CTJPRABLAU Z 0,3 Proti pepelasti plesni in hmeljni v cve t 2. dek. MYCCDIPOL coSan - 0,15 pršici in listnim ušem škropimo z normalno količino vode. spodnje mladice pepelasta p.iesen 0,2 oveto hmeljna listna uš ULTRACID 0,1 + TEDI0N . 0,15 , LAKNATE 90 0,06 DURSBAN o, 15 2. škropljenje julij peronospora | CUPRABLAU Ž 0,3 v cvet 3. dek. MYC0DIF0L 0,15 polni cvet pepelasta plesen COSAN 0,2 jesensko september peronospora BRESTAN-60 0,1 škropljenje 1 novih poganjkov 3. dek. Kako smo hmeljarili v letu 1975 KAČ Mil jeva, dipl. ing. agr. . Peronospora je torej zopet enkrat pokazala koliko škode lahko naredi v letih, ko so ugodna za njen razvoj. Peronospora pa naredi veliko škode tudi v povprečnih letih le da tega ne opazimo. S peronosporo okpžehe sadike dajejo. tudi do- 40 odstotkov. manjši pridelek Odstotek. okuženih sadik pa v naših hmeljiščih iz leta v leto raste. Vsako leto lahko vidimo hmeljišča, kjer so spodnji poganjki brez.storžkov: cvetje je .uničila peronospora. V letih, ko je v juniju precej dež ja,-, bo: redki dasadi, ki imajo tudi spodnje poganjke obložene s storžki. Mi.pa navadno pripisujemo peronospori le porjavele storžke in še tu smo si svestni. škode le, (če je hmelj tako rjav, da so ga pri prevzemu 'uvrstili v 3. ald 4. kategorijo. Pozabljamo pa na škodo, ki smo jo utrpeli zaradi tega, ker se je mnogo 'od peronospore okuže- nih cvetov posušilo in ker smo mnogo rjavih stržkov pustili neeferanih/ Prav -gotovo je peronospora eden od dejavnikov, M nam Vsako leto uniči nekaj pridelka. V .suhih letih , je odstotek'hmelja, fei nam ga odnese peronospora. majhen, v deževnih letih pa kar občuten. V prizadevanju za povečani pridelek, Se moramo lotiti .vseh pomanjkljivosti pri pridelovanju, tudi tistih, 'za katere menimo, da ne napravijo^kdo-. ve kakšne škode. Dosledno zatiranje peronospore pa prav gotovo spada v program’ gospodarnega, pridelovanja hmelja. Da se bomo s peronosporo uspešno spoprijeli. moramo misliti lian jo že pri izbiri sorte. (Nadaljevanje) Na težkih zemljah, v legah, ki so za razvoj peronospore zelo ugodne ne kaže saditi sort, ki so za peronosporo zelo občutljive, če vnaprej vemo, da ne.. bomo sposobni dovolj pogosto škropiti (tudi do 15-krat). Tudi najrodnejše sorte ne bodo dale. velikega pridelka, /če bo cvetje zasušila peronospora.-Če smo se odločili'za občutljive sorte pa moramo storiti vse, da jb bomo lahko poškropili v pravem času. . Veliko bolj smelo bi morali preizkušati zabavljanje hmeljišč. Letošnje leto/nam je zgovorno pokazalo, da v deževnih letih cesto ne moremo iti s t^žkjmi traktorji' in škropilnica- STRAN 25 — Priloga Mnogo rjavih vrhov je ostalo na žičnicah za razvoj peronospore. Kjer nam. primanjkuje delovne sile odstranjujmo plevel s herbicidi. Tudi odvečne talne poganjke škropimo z žve-plenokislim amohiaikom ali aretiotm, ker hkrati uničujemo tudi peronosporo. Nikoli ne opustimo spomladanskih in j er sanskih škropljenj proti paronospori, zlasti ne na težjih tleh in pri občutljivih sortah. Spomladansko. pa tudi jesensko škropljenje je do desetkrat cenejše od škropljenja razvitega hmelja. Opravimo 'ga hitro in z malo truda. Spomladanska škropljenja zavirajo ' obolenje korenik, pa ne samo to. Ce, s pogostim škropljenjem spomladi preprečimo razvoj peronospore, se je tudi kasneje laže obranimo, ko nam ogroža cvetje in storžke. Dostikrat se', zgodi, da nam dosledno škropljenje spomladi prihrani kakšno poletno škropljenje hmelja, ki je zaradi velike porabe fungicida pri današnjih cenah zelo drago. Ne pozabimo zlatega pravila, za uspešno varstvo hmeljišč: Preden se odločiš škropiti proti škodljivcem, bodisi ušem ali rdečemu .pajku, dvakrat premisli. Proti peronospori pa ne boš spomladi nikoli prezgodaj ali 'prepogo^ sto škropil: mi v hmelj, ker je zemlja premokra prav v času, ko je za uspeh pri zatiranju peronospore odločilno. Zlasti na težjih zemljah bodo verjetno samo zatravljena hmeljišča prenesla pogosta škropljenja,'ne da bi popolnoma uničili strukturo tal. Razen tega se moramo zavedati, da je skladno in nepretirano gnojenje pol zdravja za rastline. Ne pretiravajmo'z dušičnimi .gnojili, določajmo odmerke posameznih gnojil na osnovi zemeljske analize. Vsakič dodajmo škropivu še Mirana gnojila (wuxal, folifertilj, da preskrbimo rastline tudi z mikroelementi. Važno je tudi, da je hmelj v vrsti čist. Gosti in visoki pleveli ustvarjajo dobre pogoje Uničujmo plevel v vrsti, da se peronospora ne bo mogla uspešno razvijati STRAN 26 — Priloga Bogato obloženih in zdravih hmeljišč je' bilo letos malo SAMOUPRAVNI DECEMBER 1975 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 17 Na temelju 95. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Ur. list FLRJ, št. 14/60. Ur. list FLRJ. št. 28/62 in Ur. list SFRJ,, št. 24/74) in 52. člena samoupravnega sporazuma o združitvi, sprejme delavski svet delovne organizacije HMEZAD Žalec na svoji seji dne 14. novembra 1975 naslednji PRAVILNIK o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja in določa v delovni organizaciji HMEZAD Žalec v skladu z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah, z drugimi veljavnimi predpisi, samoupravnim sporazumom o združitvi, s pravilnikom o delitvi OD in drugimi splošnimi akti podjetja naslednje: 1. organe in službe, ki obravnavajo izume, tehnične ■ izboljšave in koristne predloge; 2. postopek za uveljavljanje in obravnavanje le-teh; , 3. postopek za ocenitev njihove koristnosti in uporabnosti; - 4. postopek za določanje odškodnin in priznanje zanje; 5. .druge pravice in dolžnosti izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter njihovih uporabnikov; 6. način zbiranja sredstev za kritje obveznosti nastalih s tem pravilnikom; 7. končne določbe. 2. člen Delovna organizacija HMEZAD spodbuja vse člane delovne skupnosti k izumlja-, nju, odkrivanju ter uvajanju novih rešitev določenega tehničnega in tehnološkega problema in k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev in tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s Katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša' kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji;, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje in poslovanja ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katerekoli funkcije v podjetju. S tem pravilnikom se'tudi urejajo medsebojne pravice in obveznosti delovne organizacije in izumiteljev oziroma avtorjev. 3. člen Izum kot predmet tega pravilnika pomeni novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnosti podjetja in izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta. 4. člen Za tehnično izboljšavo v smislu tega pravilnika se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola pro-' izvodnje in boljša tehnična varnost dela. Predlog za tehnično izboljšavo mora vsebovati tudi opis dosedanjega tehnološkega postopka s primerjavo glede na pričakovan uspeh novo predlagane tehnične izboljšave. Ce dosedanji tehnološki postopek ni pismeno dokumentiran, je pa do sedaj že usta-ljen4n se po njem proizvaja ali posluje; se za primerjavo z novo predlagano tehnično izboljšavo napravi posnetek do sedaj ustaljenega tehnološkega postopka. 5. člen Koristni predlogi v smislu tega pravilnika so iniciativni predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev za izvajanje katerekoli dejavnosti v delovni organizaciji, a se v smislu določil zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne šteje za izum ali tehnične izboljšave, kot npr.: 1. Predlogi, ki niso tehničnega značaja, a se nanašajo zlasti na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike, planiranja in avtomatske obdelave podatkov ter na organizacijske ukrepe na področju prometa blaga in- storitev. 2. Predlogi, ki niso originalni, temveč zgolj prenos tehničnih izkušenj in dogajanj iz drugih delovnih organizacij ali iz strokovne literature. 3. Predlogi strokovnih sodelavcev v znanstvenih inštitutih in konstrukcijskih birojih, ki se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci pri izvrševanju $vojih rednih službenih nalog, kolikor presegajo pričakovanja zadane jim naloge oziroma njihove redne zadolžitve. Za koristne predloge se ne smatrajo predlogi delavcev, zaradi katerih jih je delovna organizacija poslala na specializacijo ali strokovno usposabljanje v drugo OZD ali v inozemstvo. 6. člen Ta pravilnik se uporablja obvezno pri vseh izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih za delavce delovne organizacije, če so bili predlagani: 1. v času, ko je imel izumitelj1 ali avtor lastnost delavca v delovni organizaciji; 2. v šestih mesecih po preteku lastnosti delavca-izumitelja oziroma avtorja, če je izum ali tehnična izboljšava V neposredni zvezi s prejšnjim delom pri njej; 3. tudi za avtorje izven delovne organizacije, če je predlog Za delovno organizacijo koristen in sprejemljiv, o čemer odloči pristojni organ na predlog komisije. 7. člen Izume, tehnične izboljšave in koristne predloge lahko predlaga vsak delavec delovne organizacije in- tudi drugi delavci izven nje. | II. ORGANI IN SLUŽBE, KI OBRAVNAVAJO IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORISTNE PREDLOGE 8. člen ■ ' Organi po tem pravilniku so: 1. komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge in Strokovni kolegij TOZD so strokovni organi, ki sprejemajo prijave, ugotavljajo pravice, izvrše preizkuse in ocenijo elemente za odškodnine; Z. delavski svet delovne organizacije in delavski sveti TOZD so samoupravni organi, ki odločajo o sredstvih za nadomestila oziroma odškodnine odnosno o pravici za nadomestilo oziroma o'dškodnino, njegovo višino, kakor tudi oblike zaščite izumiteljskih in avtorskih pravic. 9. člen Strokovni kolegij TOZD sprejema v dvojniku vse prijave patentov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter o njih razpravlja. Za koristne predloge predlaga delavskemu svetu TOZD rešitev in višino odškodnine. En izvod prijave koristnega pred- loga S predlogom za delavski svet TOZD pošlje tudi komisiji pri delavskem svetli delovne organizacije. Le-ta lahko poda svoje mnenje, o katerem odloči delavski svet TOZD. Vse predloge za izttme in tehnične izboljšave pa s svojim mnenjem o koristnosti le-teh za njihovo TOZD' odstopi prijavo komisiji pri delavskem svetli delovne organizacije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge (V nadaljnjem besedilu: komisija). 10. člen Delavski svet TOZD dokončno odloča na predlog kolegija TOZD in o mnenju komisije o vsakem koristnem predlogu ali se sprejme in uvede v prakso ali ne in o višini nagrade, ki jo določi na osnovi določil tega pravilnika. 11. Člen Ce komisija ugotovi, da se koristni predlog lahko uporabi v več TOZD, predlaga sporazumno z avtorjem tem TOZD uporabo koristnega predloga in predlaga višino odškodnine, ki jo naj izplača avtorju, 12. člen Komisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge imenuje delavski svet delovne organizacije. Komisija ima 7 članov. Seje Sklicuje in vodi predsednik. Strokovno tehnične in administrativne posle za komisijo opravlja referent za inovacije. Le-ta je član komisije po sVojeni položaju. Dokler to delovho mesto hi sistemizirano in zasedeno, opravlja te posle delavec, ki ga določi glavni direktor^ Naloge referenta za inovacije so: 1. voditi register izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov; 2. sprejema prijave izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter izdaja potrdila o Sprejemu; 3. opravlja tajniške posle komisije;. 4. pripravlja gradivo za seje komisije in po sklepu komisije predloge za delavski svet delovne organizacije; 5. svetuje in pomaga TOZD pri uvedbi in realizaciji koristnih predlogov; 6. pomaga avtorjem pri zbiranju dokumentov jn realizaciji njihovih predlogov; 7. po sklepu komisije o sprejemu predloga izuma, izvrši prijavo patentnemu uradu; 8. pripravlja izračun odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge in jih predlaga komisiji v potrditev; 9. skrbi za praktično realizacijo sprejetih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov; 10. skrbi za izvajanje določil tega pravilnika in popularizacijo inventivne dejavnosti v delovni organizaciji. 13. člen Komisija odloča le na sejah. Seje so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če so zanj glasovali najmanj štirje člani komisije. V posameznih primerih lahko komisija povabi k sodelovanju tudi strokovnjake izven delovne organizacije. , Izumitelju ali avtorju odnosno njegovemu pooblaščenemu zastopniku Se mora omogočiti, da prisostvuje seji, ko se o njegovem predlogu razpravlja. 14. člen. Delavski svet TOZD oziroma delovne organizacije odloča na svoji seji pod pogoji in načinu, ki so določeni s statutom. Člani delavskega sveta morajo dobiti' pismeno obrazložitev ’ za vsak primer posebej, vsaj 5 dni pred sejo. Na seji delavskega sveta TOZD poda obrazložitev koristnega predloga direktor TOZD ali kateri drugi član kolegija. ; Na seji delavskega sveta delovne organizacije poroča predsednik komisije in obrazloži predlog kot Uvod v diskusijo. Delavski Svet ni vezan pri svojih odločitvah na predloge kolegija oziroma na stališča komisije, vendar mora navesti razloge, zakaj je odločil drugače, kot je predlagala komisija. 15. člen Za vse organe v tem pravilniku velja načelo ncpristrapostii Vsa dejstvi je treba skrbno proučiti in ugotoviti. Glavna nalogi posameznega orgina je, da se ugotove materialna dejstva,' in da je všaka odločitev v Skladu z 'zakonom, samoupravnim spUrazuthom o združitvi, statutomTin drugimi akti delovne organizacije in TOZD in s tem pravilnikom. 16. člen V kolikor je izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog rezultat skupnega dela, preizkusov in prakse več delavcev v TOZD in v kolikor ni možno ugotoviti izumitelja ali avtor ja, pripada patentna pravica delovni organizaciji oziroma skupini, ki je pri tem sodelovala. Pred organi zastopa Skupino pooblaščeni delavec jz te skupine. III. III. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE IN ODŠKODNINE 17: člen Vse izume in tehnične izboljšave s,e mora pismeno prijaviti komisiji pri delavskem svetu delovne organizacije, vse koristne predloge pa direktorju TOZD V dvojniku na obrazcu 1—' prijava. V prijavi mora biti navedeno: opis predloga, po potrebi skice in načrti, a po možnosti dokumentacija o uporabnosti, koristnosti in pomenu izuma1, tehnične izboljšave in koristnega predloga, predvsem ' pa; rentabilno®,tni račun ekonomskih efektov, kakor tudi druge okolnosti, ki so pomembne za ocenitev njihove koristnosti. Komisija delavskega sveta delovne organizacije odnosno kolegij TOZD lahko od prijavitelja zahteva dokumentacijo, s katero razpolaga, kakor tudi strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni pri izvedbi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga in dopolnitve danih podatkov. (V primeru zavrnitve take zahteve s strani prijavitelja, si lahko komisija priskrbi take podatke drugod, kar pa upošteva pri cenitvi, vlaganja avtorja pri točkovanju.) Prijavitelj je dolžan navesti možne vire, ki so mu služili kot predlog in kako jih je treba uporabiti. Za posledice, nastale zaradi netočnosti in zakasnelih informacij, je odgovoren prijavitelj. Prijava se napravi na obrazcu št. fjg ki je sestavni del tega pravilnika. V primeru, da izum, tehiiično izboljšavo ali koristni predlog prijavlja več sodelavcev, se mora V prijavi navesti ime in priimek vseh izumiteljev oziroma avtorjev in njihovi naslovi ter delež posameznika: izražen v Odstotkih: V nadaljnjem besedilu se vsi ti skupinski izumitelji imenujejo »izumitelj ali avtor«. Po prejemu prijave za izum ali tehnično izboljšavo izda referent za, inovacije potrdilo prijavitelju, da je prijavo sprejel. Za prijavo za koristne predloge izda potrdilo prijavitelju direktor TOZD. Potrdilo se izda na obrazcu št;, 2, ki je sestavni del tega pravilnika. 18. člen Izumitelj ima pravico skleniti pogodbo z delovno organizacijo o odškodnini v slučaju prisilne licence ali pa v primeru, da delovna organizacija sklene pogodbo o izkoriščanju patenta, z drugo delovno organizacijo. Avtor, tehnične izboljšave ali koristnega predloga pa ima pravico: 1. da sklene pogodbo z delovno organizacijo o svojem deležu pri odškodnini V primeru, da sklene pogodbo z drugo 'delovno organizacijo o izkoriščanju tehnične izboljšave ali koristnega predloga; Z. da sam sklene pogodbo z drugo delovno organizacijo o izkoriščanju tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 19. člen V primeru, da med delovno organizacijo ali TOZD in avtorjem ne pride do sporazuma, rešuje spor razsodišče. , Razsodišče1 šteje 4 člane in predsednika. Imenuje jih delatski svet TOZD, če gre za spor med avtorjem in TOZD oziroma de- Samoupravni predpisi — stran 3 lavski svet delovne organizacije, če gre za spor med avtorjem in komisijo delavskega sveta delovne organizacije. Vsaka stran predlaga enega člana razsodišča izmed delavcev delovne organizacije, predsednika pa določijo člani sporazumno izmed strokovnjakov izven delovne organizacije. Ce se katera od strank s sklepom razsodišča ne strinja, lahko uveljavlja svojo pravico pred pristojnim sodiščem. 20. člen Izumitelj ali avtor lahko tudi prijavi le zamisel izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Strokovni kolegij oziroma komisija lahko določi, da se izvrši preizkus zamisli in v tem primeru določi izvajalca in potrebna sredstva. 21. člen Komisija mora čim prej obravnavati vsako prijavo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ter mora, sprejeti ustrezno odločitev najkasneje v dveh mesecih. Cas potrebe za zbiranje dodatnih informacij od prijavitelja’se ne šteje v ta rok. V tem roku mora komisija sprejeti stališče in dati avtorju odgovor. 22. člen O vsakem posameznem predlogu ali o prijavi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se razpravlja in odločale na sklepčni seji komisije. Seje sklicuje predsednik. V vabilu morajo biti navedeni vsi predlogi in prijave, o katerih se bo razpravljalo. Na sejo morajo biti vabljeni tudi vsi izumitelji odnosno avtorji, o katerih predlogih in prijavah se bo razpravljalo. Vabilo je treba poslati vsaj 5 dni pred sejo. Na seji se vodi zapisnik. Člani komisije, kakor tudi člani vseh drugih organov in strokovnjaki, so dolžni varovati v popolni tajnosti vsak predlog, ki še ni sprejet toliko časa, dokler o njem ni sprejet dokončen sklep ali izvršena prijava patenta. Vsako prijavo je smatrati za poslovno skrivnost. 23. člen Poročilo komisije delavskega sveta delovne organizacije mora vsebovati: — strokovno ugotovitev ali gre za izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog, — predlog, da se prijava zavrne, če meni, da predlog ni koristen, ali je neizvedljiv ali je zastarel, — predlog za sprejem prijave v primeru, da je predlog koristen, — predlog za predhodni preizkus v primeru, da ni možno takoj ugotoviti izvedbo, koristnost in uporabnost predloga,. Samoupravni predpisi — stran 4 — predlog o podelitvi diplome avtorju, — oceno o koristnosti in uporabnosti predloga, ' — obračun osnove za določitev odškodnine oziroma nagrade in njene višine, — v katerih TOZD se bo izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog uporabljal in način, kako se bo realiziral. 24. člen Za izdelavo omenjenega obračuna iz predhodnega člena lahko komisija koristi tehnične, računovodske, ekonomske in druge službe delovne organizacije. Po potrebi lahko koristi tudi izvedence izven podjetja, vendar-je potrebno zagotoviti, da se obravnavani predlog ohrani kot poslovna tajna. 25. člen Delavski svet delovne organizacije predloge komisije potrdi ali pa zavrne. Svoje sklepe-objavi v glasilu delovne organizacije, da se lahko z njimi seznanijo vsi člani kolektiva. 26. člen O višini odškodnine avtorju za koristni predlog, za katerega je pristojen predlagati strokovni kolegij TOZD, sklepa delavski svet TOZD in tudi odloči, iz katerih poslovnih stroškov se izplača. O višini odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, za katere je pristojna' komisija, odloča na njen predlog delavski svet delovne organizacije. Delavski svet delovne organizacije tudi odloči, v breme katerih stroškov se bo odškodnina krila oziroma katere TOZD bodo tehnične izboljšave in koristne predloge koristile in v kakšnem deležu bodo prispevale sredstva za kritje odškodnine. Vse sklepe je treba pismeno sporočiti izumitelju in avtorju najkasneje v roku 8 dni po sprejemu sklepa. 27. člen Ko ^delavski svet delovne organizacije sprejme in potrdi predlog komisije o sprejetju izuma, je referent za inovacije dolžan, da izum čimprej prijavi upravi za patente z navedbo izumitelja. V kolikor pride med komisijo in izumiteljem do nesoglasja glede tega, če je predlog možno priznati za izum ali ne, je komisija dolžna na pismeno zahtevo izumitelja predlog prijaviti upravi za patente. Ce uprava za patente ne izda patenta, mora vse stroške prijave pokriti izumitelj sam. Po pravnomočnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se sklene z izumiteljem oziroma avtorjem pogodba, s katero se uredi odnose v skladu z določili tega pravilnika. IV. POSTOPEK ZA OCENITEV KORISTNOSTI IN UPORABNOSTI 28. člen Za uporabo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga mora podjetje ali TOZD plačati izumitelju odnosno avtorju ustrezno odškodnino, razen, če se izumitelj odnosno avtor tej odreče. Odškodnina se določi s sklepom delavskega sveta delovne organizacije oziroma TOZD v. skladu z določili tega pravilnika. 29. člen Delovna organizacija sporazumno z izumiteljem oziroma avtorjem določi dan, ko prične teči obdobje za izračun odškodnine. V kolikor ni dosežen sporazum, mora delovna organizacija v mesecu dni od podane zahteve izumitelja oziroma avtorja predložiti; da odškodnino odredi razsodišče. 30. člen Pogodbo z izumiteljem oziroma avtorjem za odškodnino sklene glavni direktor na osnovi predhodne odločitve delavskega sveta delovne organizacije. Pogodbo z avtorjem za odškodnino za koristne predloge, ki se uporabljajo samo v eni TOZD, sklene direktor te TOZD na podlagi odločitve delavskega sveta TOZD. 31. člen Za ocenitev koristnosti izuma, tehiiične izboljšave ali koristnega predloga, se komisija poslužuje naslednjih kriterijev: 1. tehnični in gospodarski pomen 'za delovno organizacijo ali posamezno TOZD, 2. koristi, ki jih lahko delovna organizacija ali TOZD ima zaradi uporabe predlogov, 3. vrednost sredstev, ki jih je delovna organizacija oziroma TOZD vložila v realizacijo predlogov, 4. udeležba izumitelja oziroma avtorja, 5. druge okoliščine pomembne za določitev odškodnine. 32. člen Pri ocenitvi tehničnega in gospodarskega pomena izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, se mora upoštevati predvsem: 1. ali je nov proizvod iz skupine, ki ga delovna skupnost še ne proizvaja; 2. povečanje asortimana proizvodov v skupini, ki jih delovna organizacija že proizvaja; 3. povečanje produktivnosti in ekonomičnosti zaradi: a) uvedbe novega ali izboljšanja obstoječega tehnološkega postopka, b) uvedbe novih surovin, s katerimi se nadomestijo dražje ali deficitarne surovine, c) izboljšanje kvalitete proizvodov, d) povečanje obsega proizvodnje in boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet; 4. ali je mogoče izkoriščati izum s prodajo licence. 33. člen Za koristi pridobljene z izumom, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom se smatra povečanje dohodka zaradi uporabe le-teh. V korist od izumov mora komisija šteti efekte, ki jih je delovna organizacija ozi- . roma TOZD dosegla v obdobju 6 let od začetka uporabe. Za korist od tehničnih izboljšav in koristnih predlogov mora komisija upoštevati vse rezultate, katere bo delovna organiza-. cija oziroma TOZD dosegla v treh letih po pričetku uporabe in uvajanja le-teh. Pri tem mora komisija upoštevati tudi morebitno korist delovne organizacije s prodajo licence. 34. člen Od ustvarjene koristi, pridobljene z izumom. tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom, se odštejejo vsi stroški za delo in sredstva, katera je delovna organizacija vložila v realizacijo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, in sicer: 1. vrednost uporabljenega materiala in vsi izplačani osebni dohodki, potrošeni za realizacijo izuma ali tehnične izboljšave; 2. obresti in amortizacija za osnovna sredstva, uporabljena v ta namen; 3. režijski in splošni stroški v določenem odstotku za sredstva uporabljena iz 1. in 2. točke. Razlika med koristmi od izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga in vrednosti sredstev in dela, vloženega v realizacijo izuma, tehničnih izboljšav in koristnega predloga, je osnova za določitev odškodnine oziroma nagrade. 35. člen Osnova za izračun predvidenih in doseženih prihrankov so veljavni normativi (materiala, izplena, delovne sile, zastojev, kapacitet itd.) oziroma normativi, ki slede zadnji izboljšavi na določeni delovni operaciji oziroma delovnem mestu. Osnova za izračun prihrankov pri predlogih, ki omogočajo izvajanje tehnične izboljšave, je razlika, ki nastane med prejšnjim stanjem, povečanim za stroške iz 34. člena in novim stanjem po uvedbi tehnične izboljšave. V. DOLOČITEV OSNOV ZA IZRAČUN ODŠKODNINE 36. člen Udeležba avtorja se točkuje na naslednji način: > 1. če je avtor dal idejo in sodeloval pri njeni realizaciji, se mu prizna 1 točka; 2. če je zahtevnost in strokovnost dela na izumu, tehnični izboljšavi in koristnem predlogu višja, kot je navedena v opis,u delovnega mesta, katerega zaseda, se mu prizna ena (1) točka; 3. če je avtor izum realiziral v delovni organizaciji, se mu prizna 1 točka; 4. če je izum, tehnična izboljšava ali koristni' predlog rezultat zastavljene naloge, dobi avtor 1 negativno točko; 5. ako je bil avtor za svoje delo v tem Času dodatno plačan, stimuliran, dobi T negativno točko; 6. ako je avtor pri izdelavi izuma imel mentorja in strokovno pomoč, dobi 1 negativno točko. 31. člen Pri ocenjevanju drugih pogojev, ki so bistveni za določitev odškodnine oziroma nagrade, se mora upoštevati: 1. če je podjetje omogočilo avtorju specializacijo in strokovno usposabljanje v zvezi z izumom, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom, prejme avtor dve negativni točki;, r,, , 2. če v času realizacije^ izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga avtor ni redno zaposlen, dobi eno pozitivno točko. ,38. člen Pri ocenjevanju uporabnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se naj upošteva, če, je možno slednje koristiti dalj, časa, kot, je predvideno v. 34. členu tega pravilnika. V pozitivnem primeru dobi 1 pozitivno točko. 39. člen Vrednost točke vseh faktorjev iz 36., 31. in 38. člena tega pravilnika se sešteje in po naslednji tabeli izračuna odstotek osnove za določitev odškodnine — nagrade v smislu 34. člena tega pravilnika. Negativne točke Pozitivne točke 5 4 3 . 2 1 0 1 2 3 4 5 šest točk 10 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 % osnove VI. ODŠKODNINA IN PRIZNANJA 40. člen S n u tega pravilnika se avtorju izračuna let- Na podlagi korigirane osnove po 39. čle- na odškodnina po naslednji tabeli: % odškodnine Obračunana Stvarm^/*1*1 Korigirana osnova - od korigirane odškodnina obračunane osnove din v din odškodnine do 5.000 30 %■ 500 do i 500 30 1 %, „ od 5.000 do 20.000 25 % 250 1 500 do 5 250 30 '% ~ » 26,3 m 20.000 do 100.000 29 % + 1.250 5 250 do 21 150 23,6 % - - 21,15 m 100.000 do 500.000 16 % + 5.150 21 150 do 85 150 21,15 i% - ■ H»1 % 500.000 do 1,000.000 12 % + 25.150 85 150 do 145 150 11,1 % - ■ 14,51 % 1,000.000 do 2,500.000 9 % + 55.150 145 150 do 280 150 14,51 - 11,5 % 2,500.000 do 5,000.000 8 % + 80.150 280 150 do 480 150 11,50 >% - - 9,15 % prek 5,000.000 7 % + 130.150 9,15% 41. člen V primeru, da podjetje odstopi izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog drugemu ža določeno odškodnino, prejema avtor odškodnino po tabeli iz 40. člena s tem, da je osnova za obračunavahje odškodnine vstota, ki jo delovna organizacija prejme od druge delovne organizacije. 42. člen Ako koristni predlog pomeni le prenašanje znanja in izkušenj iz drugih domačih in tujih delovnih organizacij ali iz strokovne literature, se avtorju prizna le 50 % odškodnine, obračunane po tabelah iz 40. člena tega pravilnika. 43. člen Ce se izumitelj ne dogovori drugače, se višina odškodnine obračuna in izplača 30 dni po zakljpčnem računu za preteklo poslovim leto. Izumitelj ima pravica, da^sam ali prek svojega zastopnika kontrolira pravilnost obračuna odškodnine. Izračun se napravi na osnovi evidence. Izumitelj mora podpisati obračun odškodnine, s čemer se odreče vseh kasnejših reklamacij, razen v primeru, če mu je delovna organizacija posredovala netočne in nepopolne podatke. Po dogovoru se lahko med letom trome-sečno po začasnem obračunu izplača akontacija odškodnine. Izumitelj ima pravico na določeno odškodnino v primeru, da je delovna organizacija dobila Patent , za njegov izum, a ga po enem letu še ni pričela izkoriščati ali ni podvzela vsega, da bi ga začela izkoriščati. Višina odškodnine sc v tem primeru ocenjuje na podlagi predvidenega obsega prodaje proizvoda oziroma licence, kakor tudi na podlagi pričakovanega dobička oziroma dohodka, Poleg tega ima izumitelj pravico, da se že podeljeni patent prenese na njega in to na stroške delovne organizacije. i 44. člen V primeru, da se izum, tehnična izboljšava in ■ koristni predlog preneha uporabljati, ker ga je zamenjal nov, ki prejšnjega ne dopolnjuje, preneha z istim dnem izplačilo odškodnine. 45. člen Izumitelj ali avtor tehnične izboljšave in koristnega predloga se lahko dogovori z delovno organizacijo o enkratnem izplačilu odškodnine vnaprej za celo obdobje, kot ga predvidevajo določila tega pravilnika za obračun osnove za odškodnino. 46. člen Zakoniti dediči izumitelja ali avtorja, v primeru njegove smrti, zadrže vse pravice na odškodnino in diplome. 47. člen V primeru, da delovna organizacija razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega ali drugega poslovnega problema in določi nagrado za uspele rešitve, vračunaje tudi nagrade za odkupljene rešitve^ udeleženci konkursa, katerih rešitve so bile nagrajene oziroma odkupljene, zadrže pravico na odškodnino za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge v smislu določil tega pravilnika. Avtor tehnične izboljšave, koristnega predloga lahko zahteva priznanje pravice do odškodnine, v kolikor se tehnična izboljšava ali koristni predlog uporablja v delovni organizaciji že eno leto. O vlože- nem zahtevku mora avtor prejeti ustrezno potrdilo. 49. člen V kolikor obračun odškodnine za tehnično izboljšavo ali koristni predlog ni možen, a je prihranek očiten, se avtorju izplača enkratna odškodnina r— nagrada. Višino odškodnine — nagrade določi delavski svet na predlog pristojnega strokovnega organa. Enkratna odškodnina še izplača avtorju tudi tedaj, če prihranek ni očiten, a njegov predlog predstavlja napredek v pogledu oblikovanja in funkcionalnosti finalnih proizvodov. 50. člen Avtorju tehnične izboljšave ali koristnega predloga, katerega je potrdil delavski svet delovne organizacije, se izda diploma o tehnični izboljšavi oziroma koristnem predlogu. Ime izumitelja še mora registrirati v registru patentov, čeprav je patent izdan na ime delovne organizacije. VII. OSTALE PRAVICE IZUMITELJEV, AVTORJEV IN DRUGIH KORISTNIKOV 51. člen Komisija lahko predlaga pristojnemu samoupravnemu organu, da poleg odškodnine da izumitelju — avtorju še druga priznanja, kot npr.: izredni plačani dopiist, prioriteto pri dodeljevanju stanovanj, podeli štipendijo za strokovno izpopolnjevanje, premesti na odgovornejše mesto itd. Komisija je dolžna, da v glasilu Hmeljar najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu objavi ime izumitelja oziroma avtorja s kratkim opisom njegovega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 52. člen Delavski svet delovne organizacije lahko sprejme sklep o enkratni nagradi vodilnemu delavcu in drugim strokovnim delavcem, ki so se posredno angažirali, da je bil izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog v kratkem času uveden v prakso in da se uspešno uporablja. 53. člen Izumitelj oziroma avtor tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima pravico in dolžnost^ da pomaga pri uvajanju, izkoriščanju in izboljševanju svojega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. VIII. KONČNE DOLOČBE 54. člen V TOZD, kjer imajo večje število zaposlenih, lahko njihov delavski svet sklene o 48. člen ustanovitvi komisijo za imenovanje v .TOZD, ki bi opravljala naloge strokovnega kolegija TOZD, ki so navedene v tem pravilniku. 55. člen Pri izvajanju tega pravilnika se upoštevajo in uporabljajo vsa zakonska določila in določila pravilnika in aktov delovne organizacije, ki obravnavajo predmet tega pravilnika. V primeru, da v tem pravilniku ali drugem normativnem aktu ni ustrezajoče določbe* se ta pravilnik uporablja smiselno. Smisel določila tega pravilnika tolr mači delavski svet na predlog komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Tolmačenje teksta mora biti podano pismeno in s tem postane sestavni del tega pravilnika. 56. člen Neizvajanje določil tega pravilnika pomeni kršitev delovne dolžnosti. Nespoštovanje določil tega pravilnika o tajnosti podatkov pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti. 57. člen Ta pravilnik sprejme delavski svet delovne organizacije po predhodni 30 dnevni javni razpravi med člani delovne skupnosti delovne organizacije. Osnutek pravilnika se objavi v glasilu Hmeljar, katerega lahko dobi vsak član delovne skupnosti. V teku razprave ima vsak pravico in dolžnost, da poda svoje pripombe komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge na objavljeni osnutek pravilnika. Komisija obravnava vse predloge in s svojim mnenjem na podan predlog predlaga delavskemu svetu delovne organizacije pravilnik v sprejem. 58. člen Pravilnik se lahko dopolni ali spremeni po istem postopku, kot je določen za sprejem tega pravilnika. Iniciativo za dopolnitev ali spremembo lahko poda vsak član delovne skupnosti. Komisija je dolžna, da izvede postopek in predlog spremembe po javni razpravi predlaga delavskemu svetu v sprejem. 59. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v uradni prilogi glasila Hmeljar. Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Jože Cetina, dipl. inž. HMEZAD ŽALEC Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge Priloga št. 1 PRIJAVA izuma, tehnične izboljšave, koristnega predloga Tovariš.............................. zaposlen v TOZD .. na delovnem mestu ......... .............. stanujoč v — na .........,.....posta..............m...BaigMI predlagam (izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog) pod nazivom: Predlog sem pripravil sam na lastno pobudo oziroma po nalogu Ali predlog je izdelala skupina avtorjev, in to: (Navesti iste podatke, kot za posameznega avtorja) 1. ..L.,.........................;......:..'...:.................Pfein............■ ■ : /■ " ........; . 2. .........................................................................;.............................................L..... 3. .L:.:........!.........;.................;.........;........................._....;......................................;.. Prilagam točen opis — elaborat izuma, tehnične izboljšave oziroma koristnega predloga. V ., dne Podpis prijavitelja Prijava je sprejeta dne...................ob.........uri in vpisana v register izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Žig Referent za inovacije HMEZAD ŽALEC priloga Št. 2 Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge PQTRDJLO o sprejemu predloga za jzum, tehnično izboljšavo in koristni predlog z zahtevo za izplačilo odškodnine oziroma nagrade V skladu z določili pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih potrjujem, da je tovariš ......s i..“ * ‘ ’ " ’ zaposlen v TOZD.... "'V * , na delovnem mestu ....1............. ■pH«|..............:...., stanujoč v — na .................—.....:................ pošta ........................ prijavil predlog izuma, tehnične izboljšave ali koristni predlog pod nazivom: ...............................................—.,— s prilogami: 1............_ 2............ 2. .......... Prijava je sprejeta dne ob uri je vpisana v register. V ., dne Referent za inovacije Na podlagi'določil zakona o javnem obveščanju (trr. Ust SRS, št. 7/73), 25. in 52. člena samoupravnega sporazuma o .združitvi, je delavski svet podjetja, po predhodni javni razpravi v delovni skupnosti, na seji dne 14. 11. 1975, sprejel naslednji PRAVILNIK o OBVEŠČANJU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja način organiziranja dejavnosti obveščanja delavcev, obveznosti organov upravljanja za celovitost obveščanja, oblikovanje in-pristojnosti komisije za obveščanje kot družbenega organa, obveznosti vodilnih ip strokovnih delavcev za obveščanje, naloge posebne strokovne službe za obveščanje, način, financiranja stroškov obveščanja in druge zadeve iz tega področja. 2. člen Delavci imajo pravico zahtevati, da so obveščeni o delu in-izvajanju'sklepov delavskega sveta in, njegovih izvršilnih organov, o delu poslovodnih organov v TOZD, delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji in skupnostih, v katere so združili svoje delo in sredstva. 3. člen Organi TOZD in delovne organizacije morajo pravočasno, resnično ih v celoti obveščati delavce o celotnem poslovanju in njenem finančno materialnem položaju, o pridobivanju dohodka in razdelitvi dohodka, o uporabi sredstev za delo, o rezultatih ustvarjenih ,z združevanjem dela in sredstev, (tudi z združevanjem sredstev -iz minulega dela), kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so v interesu za upravljanje, sklepanje in izvajanje samoupravne delavske kontrole. Za pravočasno in celovito obveščanje po prvem odstavku tega člena se smatra; 1. da so vsi osnutki samoupravnih in drugih splošnih aktov — plani, programi, periodično in letno poročilo, predno jih sprejme delovna skupnost na zboru ali drug pristojni .samoupravni organ, predhodno objavljeni za javno razpravo med člani delovne skupnosti, " 2. Všl sprejeti'sklepi' iri stališča ha organih upravljanja, poslovodnih organih, opozorilih, sklepih in ugotovitvah družbenega pravobranilca. šanioupravljanja, Službe družbenega knjigovodstva in drugih organov, pristojnih za kontrolo zakonitosti, objavljeni na način, da se lahko seznanijo vsi delavci. HM Obvestila — poročila, katera se dajejo delovni skupnosti, se istočasno dostavljajo organu delavske kontrole in vodstvu sindikalne organizacije. 4. člen Zaradi, uspešnega vključevanja v samoupravne in družbenopolitične aktivnosti ter uveljavljanje, pravic delavcev iz združenega dela, imajo delavci delovne skupnosti pravico do objektivnega, resničnega, pravočasnega in popolnega obveščanja o dogodkih, in pojavih iz življenja in dela v delovni organizaciji kot Celoti in širši družbeni skupnosti. 5. člen Delavec ma pravico in dolžnost biti obveščen. Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, strokovne službe in posamezniki i kot • nosilci družbenih funkcij in pooblastil, so dolžni obveščati, delavce na razumljiv način prek sredstev neposrednega in posrednega obveščanja v skladu s tem pravilnikom. - Ž doslednim izvajanjem določil tega pravilnika' in temeljitim predinformira-njem se lahko delavci kvalificirano vključujejo v proces samoupravnega dogovarjanja in odločanja. 6. člen Neizvajanje dolžnosti obveščanja delavcev se smatra kršitev pravic delavcev na družbenih sredstvih. Poslovodni organi in drugi vodilni in vodstveni delavci, ki ne opravljajo svoje dolžnosti obveščanja delavcev in da je zaradi tega sprejet nepravilni sklep ali da do sprejema sklepa ni prišlo, odgovarjajo za kršitev delovne skupnosti in za povzročeno materialno škodo. 7. člen Obveščanje o podatkih, ki so določeni s pravilnikom o zaščiti. "poslovne tajnosti za poslovno in uradno tajnost, je izključeno za širšo javnost. Kadar gre zfi zaupno delo in dokumente, ki se nanašajo na civilno zaščito in ljudsko obrambo, je lahko izključena tudi javnost v delovni organizaciji. 8. člen Ta pravilnik se nanaša predvsem na posredno obveščanje, medtem ko je neposredno obveščanje,predmet drugih samoupravnih aktov in sklepov samoupravnih organovv ko se .delavci medsebojno obveščajo na zborih oziroma sejah samoupravnih organov. Nosilci nalog, da se. delavci neposredno obveščajo, so dolžni skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in predsedniki zborov, organizirati javne razprave in druge oblike obveščanja. ' 9. člen Delavski svet vodi načelno politiko obveščanja prek komisije za obveščanje ter zagotavlja sredstva za delovanje raznih oblik obveščanja. Vsako leto 'enkrat, praviloma ob zaključnem računu, proučuje oziroma obravnava poročilo komisije za obveščanje o delu in bodočih nalogah na tem področju ter sklepa o sredstvih za uspešno delovanje službe obveščanja na podlagi sprejetega programa za razvoj in napredek obveščanja. 10. člen Določbe tega pravilnika veljajo Za vse delavce delovne organizacije HMEZAD, samoupravne organe, poslovodne organe, vodilne, vodstvene in strokovne delavce ter družbenopolitične organizacije. TOZD in delovne organizacije. . II. ORGANIZACIJA, ORGANI IN SLUŽBA ZA OBVEŠČANJE 11. člen Svoje interese in vpliv na celotno področje obveščanja uveljavljajo delavci prek svojih delegatov v delavskem svetu TOZD, delavskem svetu delovne organiza-' cije in njegove komisije za obveščanje ter uredniškemu odboru glasila, delavskem svetu TOZD in prek svojih delegacij in delegatov v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Komisija za obveščanje je družbeni organ, ki skrbi, da se politika delavskega sveta o obveščanju realizira v praksi s široko samoupravno dejavnostjo. 12. člen Komisi ja, za obveščanje šteje 11 članov, od katerih izvoli (5) delavski svet delovne organizacije, (5) pet delegirajo družbenopolitične organizacije delovne organizacije (svet ZK Z člana, sindikalna organizacija Z člana in ZSM 1 član). Komisija se imenuje za dobo dveh let. Stalni član komisije je delavec na delovnem mestu referenta za informacije, ki po svojem delovnem mestu odgovarja za obveščanje. Nihče ne more biti imenovan v komisijo več kot dvakrat zaporedoma. Predsednik komisije je praviloma član delavskega sveta in ga imenuje za dobo dveh let. Predsednik ima namestnika, ki v njegovi odsotnosti opravlja delo iz njegove pristojnosti. 13. člen Seje komisije vodi in sklicuje predsednik oziroma njegov namestnik po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece. Zahtevo za sklic seje lahko predlaga delavski svet, predsednik komisije, družbenopolitične organizacije in službe, ki je zadolžena za normalno delovanje obveščanja v delovni organizaciji. 14. člen Komisija sprejema odločitve na seji z večino glasov prisotnih članov, sklepčna pa je, kadar je na seji prisotnih večina članov. 15. člen Pristojnosti komisije za obveščanje so naslednje: — izdela predlog programa za razvoj in napredek obveščanja v tekočem letu, potrdi pa ga delavski svet; — v okviru potrjenega' programa špre-. jema smernice in naloge za uspešno in učinkovito obveščanje' vseh zaposlenih; — odloča o načinu in pogojih realizacije politike obveščanja, ki jo sprejme delavski svet; — najmanj enkrat letno poroča delavskemu svetu o delu in delovanju celotnega sistema obveščanja, o problemih in drugih vprašanjih, ki imajo večji pomen za celotno obveščanje; — razpravlja in odloča o delovanju posameznih oblik obveščanja ter daje smernice o vsebinski zasnovi glasila, ki jo ob vsaki spremembi sprejme delavski svet; — določa predlog pravilnika o izdajanju in urejevanju glasila Hmeljar in ga predlaga delavskemu svetu delovne organizacije v sprejem^ — spremlja in usmerja izdajanje glasila ter opozarja uredniški odbor na napake, predlaga pa tudi način njihove odprave; — odloča o pritožbah zoper odločitev uredniškega odbora, s katero zavrne objavo prispevka ali informacije; — razpravlja in odloča o predlogih, sugestijah ter kritikah, ki.jih sporočajo komisiji družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in delavci; — sprejema osnove in merila za določanje višine honorarja za prispevke sodelavcev, ki dopisujejo v glasilo; — opravlja druge naloge iz področja obveščanja, ki jih naloži delavski svet ali so obvezne po zakonu. 16. člen Uredniški odbor šteje 7 članov, ki ga imenuje delavski svet delovne organizacije. Imenuje se za dobo dveh let, po tem roku pa je lahko znova imenovan. Predsednika uredniškega odbora izvoli uredniški odbor izmed sebe na prvi seji. Uredniški odbor je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu in komisiji za obveščanje. 17. člen Glavni in odgovorni urednik glasila je delavec, zaposlen na delovnem mestu referenta za informacije v delovni skupnosti Skupnih služb in je po svoji funkciji član uredniškega odbora in komisije za obveščanje. Za imenovanje delavca na to delovno mesto mora dati soglasje tudi komisija za obveščanje. Zasedba tega delovnega mesta se izvede po javnem razpisu. 18. člen Uredniški odbor uresničuje temeljno vsebinsko zasnovo glasila. Glasilo izdaja in’ ureja na podlagi pravilnika, ki ga sprejme delavski svet delovne organizacije. Uredniški odbor zbira prispevke in na seji. odloča o njihovi pomembnosti za objavo. Redakcijo prispevkov opravi glavni in odgovorni urednik. Seje uredniškega odbora so javne in jih sklicuje predsednik najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Na sejah se opravi analiza prejšnje številke glasila in določi program in vsebina naslednje. 19. člen Predsednik uredniškega odbora skupaj z glavnim in odgovornim urednikom odgovarja za politiko uredniškega odbora in poroča delavskemu svetu ter komisiji za obveščanje o delovanju odbora in izdajanju glasila. Predsednik uredniškega odbora skrbi, da teče delo organizirano in nemoteno, za realizacijo sklepov in pridobiva sodelavce za prispevke za glasilo. 20. člen Glavni in odgovorni urednik ima naslednje naloge in pristojnosti: — predstavlja in zastopa glasilo; — skrbi za zakonitost poslovanja; — skrbi za administrativno poslovanje glasila; — skrbi za pravočasno izdajanje glasila; — samoiniciativno in v sodelovanju z drugimi delavci pripravlja prispevke in članke za objavo v glasilu Hmeljar; — organizira tiskanje glasila in razdelitev med delavce; — je enakopraven član uredniškega odbora; — predlaga uredniškemu odboru, da zadrži objavo prispevka, ki ne ustreza temeljni vsebinski zasnovi in uredniški politiki; — zadržan prispevek uredniškega odbora predloži komisiji za obveščanje v presojo, da o objavi dokončno odloči, če se je zainteresirana oseba ali organizacija pritožila na odločitev o zavrnitvi objave uredniškega odbora; — skupaj s predsednikom odbora je realizator sklepov; — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži uredniški odbor, - predvsem pa poroča komisiji za obveščanje in delavskemu svetu o problemih v zvezi z uredniško politiko. 21. člen Glavni in odgovorni urednik je odgovoren za svoje delo delavskemu svetu in komisiji za obveščanje ter se mora ravnati po načelih družbene in moralne etike, zakona, kakor tudi, da spoštuje interese delavcev in delovne organizacije kot celote. \ 22. člen Vodilni in strokovni delavci morajo predlagati iz svojega področja dela uredniku oziroma uredniškemu odboru pismene prispevke za objavo v glasilu, s katerimi seznanjajo člane delovne skupnosti o njihovem delu ih delu služb, ki jih vodijo. III. OBLIKE IN NAČIN OBVEŠČANJA 23. člen Obveščanje delavcev TOZD in v delovni organizaciji se izvaja v naslednjih oblikah: a) neposredne oblike: 1. sestanki samoupravnih skupin in zbori delavcev, 2. uvajalni seminarji, 3. informativno izobraževalni seminarji, b) Posredne oblike: 1. pismena obvestila in informacije, ki jih dostavljajo vsem delavcem ali z objavo na oglasnih deskah, 2. posebne informacije za delegate samoupravnih organov,, 3. pismena navodila za delo in opozorila, 4. glasilo Hmeljar 5. in druga posredna sredstva obveščanja. 24. člen Neposredne oblike obveščanja se izvajajo vedno, kadar je potrebno na podane informacije dobiti povratne informacije ali da se na podlagi podanih informacij mora preveriti učinkovitost seznanjanja oziroma informiranja. Pobudniki za organiziranje in sklicatelji neposrednih oblik informiranja sa samoupravni organi, poslovodni organi, vodstva družbenopolitičnih organizacij in odgovorni vodilni in strokovni delavci. Samoupravni predpisi — stran 13 Poleg organizatorja, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iri samoupravnih organov, so na zborih delavcev obvezno prisotni tudi strokovni delavci, predlagatelji sklepov in vodilni delavci, ki dajejo v zvezi z obravnavanim, gradivom pojasnila ali šo prisotni zaradi tolmačenja članom delovne; skupnosti. Vodilni delavci in delavci, strokovnih služb' so1 na zborih. dolžni tudi dajati odgovore na vprašanja,' Iti se nanašajo na družbeno-ekonomski položaj zaposlenih delavcev in druga vprašanja v zveži s poslovanjem in delom TOZD in delovne organizacije kot celote. 25. člen Preko posrednih oblik obveščanja so samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, strokovne službe, vodilni in vodstveni delavci dolžhi. obveščati delavce o delu in dogajanjih v združenem delu. Delavci službe ža informiranje in delavci iž prvega odstavka tega člena so obvezni, da realno preko glasila obveščajo delavce z najaktualnejšimi dogodki, ki so življenjskega pomena za - delavce in delovno organizacijo kot; celoto. Obveščanje delavcev; je popolno, ko'je na podlagi predinformacij doseženo učinkovito odločanje na zborih in v organih samoupravljanja ter dana povratna informacija o sprejetih odločitvah in,realizaciji sklepov. 26. člen ■ Skrb in odgovornost za obveščanje delavcev na posreden način nosita,; poleg strokovnih služb, in vodilnih delavcev, komisija za obveščanje in uredniški odbor, ki izdaja glasilo delovne skupnosti delovne organizacije. Komisija za obveščanje proučuje način in oblike obveščanja, razširja njihov obseg- in pomen ter skrb za nenehno kvalitetno rast vsebinske zasnove s ciljem, čim bolj približati na razumljiv in enostaven način delavcem bistvena dogajanja v delovni organizaciji. Poleg izdajanja-glasila je komisija za obveščanje dolžna krepiti pomen tudi drugih, oblik posrednih informacij, predvidenih po tem pravilniku tako, da so neposredni proizvajalci čim bolj temeljito obveščeni. 27. člen Stalna oblika posrednega obveščanja v delovni organizaciji je glasilo Hmeljar. Glasilo izdaja uredniški odbor najmanj enkrat na mesec. Druge oblike posrednih informacij se sistematično uporabljajo v TOZD. 28. člen Temeljno ' vsebinsko ’zasnovo glasila sprejme delavski svet in jo ‘tudi skozi redno poslovanje dopolnjuje, spreminja in Spremlja na predlog komisije za obveščanje. Delavski svet najmanj enkrat letno obravnava poročilo komisije za obveščanje o delu ' uredniškega . odbora: — glasila in o problemih . uresničevanja temeljne vsebin-; ske zasnove. ' |i ' 29. člen Osnove za, izdelavo temeljne vsebinske zasnove izhajajo iz ustave, zakona o obveščanju, samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih aktov, tega pravilnika in iz programa ter drugih dokumentov ZK in SZDL. 30. člen Glasilo je prvenstveno namenjeno vsem delavcem delovne organizacije ter kmetom, ki ga sprejmejo brezplačno. Glasilo sprejemajo tudi upokojenci. , Uredniški odbor skrbi prek službe za informacije, da prejme glasilo sleherni delavec v delovni organizaciji in da določi način razdelitve ter čas in mesto, kje bo delavcem na razpolago. , : : 31. člen Uredniški odbor je obvezen prek glasila objavljati take informacije; na podlagi ka-t terih še bodo delavci; spoznali Z bistvenimi samoupravnimi odločitvami v delovni organizaciji, 9 doseženimi' poslovnimi rezultati, s problemi, ki se pojavljajo v procešu dela in odločanja, z delom delegacije in delegatov; z uspehi v neposrednem odločanju, z družbenim standardom delavcev, s samoupravno normativno dejavnostjo tako pri oblikovanju kot izvajanju v praksi in z drugimi problemi in vprašanji, ki zanimajo slehernega delavca. ; IV. OBVEŠČANJE ŠIRŠE JAVNOSTI , 32. člen ' . Za dajanje podatkov, s katerimi se obvešča širša javnost o delu delovne organizacije oziroma TOZD, je pristojen glavni direktor delovne organizacije in vodilni delavci, ki jih ta pooblasti oziroma'direktorji TOZD in vodilni delavci, ki jih ti pooblastijo. Vire informacij, s katerimi glavni direk-toč delovne organizacije oziroma direktorji TOZD ne razpolagajo, so jih dolžne preskrbeti strokovne službe in služba za obveščanje. 33. člen V skladu z načeli javnosti dela imajo pràVico biti prisotni na zborih delavcev ali na sejah samoupravnih organov in sejah družbenopolitičnih organizacij tudi zunanji predstavniki ali novinarji, če je potrebno, da se obvesti širšo javnost. Zunanjim predstavnikom in novinarjem, ni dovoljeno biti prisoten takrat, kadar se razpravlja o zadevah, ki predstavljajo vojno, poslovno ali uradno tajnost. V, ODGOVORNOST ZA PRIPRAVO GRADIVA ZA ZBORE DELAVCEV, SAMOUPRAVNE ORGANE IN OBJAVO SPREJETIH SKLEPOV 34. člen Strokovne službe so odgovorne, da pripravijo gradivo za zbore delavčev in samoupravne orgalie. Le-tega morajo pripraviti pravočasno, na razumljiv način in s tem zagotoviti racionalnost postopka pri odlo-čanju. Material za sčje samoupravnih Organov mora pravočasno sprč jeti tajništvo samoupravnih organov oziroma delavcev, ki je zadolžen za zakonitost dela organa. Tajhik samoupravnih organov, oziroma drug pooblaščeni delavec sodeluje s službo za obveščanje in ji po pottebi. posreduje ustrezne podatke oziroma gradivo ža objavo. Sejno gradivo in kompletni zapisniki se arhivirajo v tajništvih TOŽD in delovne organizacije. 33. člen Tajnik samoupravnih organov ali dtugi pooblaščeni delavci vodijo zapisnik na sejah samoupravnih organov. Sklepe iz Zapisnika prejmejo usi delegati posameznih samoupravnih organov, predstavniki DPO, vodilni in vodstveni delavci ter tisti delavci, ki so dolžni sklepe tudi realizirati. Sklepi samoupravnih organov delovne organizacije se v povzetku objavijo v glasilu ali se z njimi seznanijo delavci na drug posreden način (posebna obvestila). Sklepi samoupravnih organov TOZD se objavljajo na oglasnih deskah ali z drugimi oblikami posrednega obveščanja (pismena obvestila). Sklepi vseh samoupravnih organov se dostavljajo tudi odborom samoupravne delavske kontrole. 36. člen Tajnik samoupravnih organov oziroma drug delavec mora pravočasno z vabili za seje samoupravnih organov ali zbore delavcev razdeliti gradivo delegatom, organizatorjem, predstavnikom DPO in drugim vabljenim delavcem in zunanjim predstavnikom, če so ie-ti vabljeni. 37. člen Sejno gradivo, ki predstavlja poslovno, vojno ali uradno tajnost, se hrani ločeno in sme biti dostopno samo pooblaščenim delavcem, ki odgovarjajo za realizacijo nalog, sklepov, oziroma pripravljajo gradivo za seje. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen . TOZD lahko v skladu s tem pravilnikom sprejmejo svoj pravilnik ali navodilo za obveščanje, s katerim konkretno določijo odgovornost posameznih strokovnih služb ali delavcev za izvajanje vseh,oblik obveščanja v TOZD, predvsem glede posrednih oblik, izdajanje pismenih obvestil, objava na Oglasnih deskah in druge načine. 39. člen V rOku treh mesecey po Veljavnosti tega pravilnika se mora uskladiti pravilnik o izdajanju in Urejanju podjetniškega glasila Hmeljar ini zasnova o izdaji glasila z določili tega pravilnika. V tem roku se mora izvršiti tudi postopek kandidiranja za izvolitev komisije za obveščanje. 40. člen Ta pravilnik sprejme delavski svet delovne organizacije, velja pa 8 dni po objavi U uradni prilogi glasila Hmeljar. Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Jože Cetina, dipl. ing. agr. - Tovariši, zdaj bomo podpisali nov samoupravni sporazum. Katerega, bomo pa takoj videli... Samoupravni predpisi — stran 16