K A M N t K GSLAVIJA GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK - TOZD FROTIR IN TOZD SVILA Izvajanje planske politike v duhu novih zakonskih ukrepov Gotovo pomenita lansko, zlasti pa letošnje leto mov pomemben mejnik na področju planiranja in sicer predvsem iz dveh razlogov. Gre za (nastajanje samoupravnih planov, ki so pomemben pogoj za stvarno uveljavljanje ustavno začrtanega družbeno-ekonomskega odnosa, ki zahteva reformo planiranja, hkrati pa le-ta prihaja do kvalitetnega novega izraza kot pomembni pozitivni ekonomski faktor, katerega intenzivnost delovanja je seveda v odvisnosti od njegovega stvarnega uveljavljam j a. Doslednejši kot bo uve-ijavLjen princip dohodka, množične j ši bodo motivi za hitrejši in kvalitetni družbeni razvoj, kar je končno ena od bistvenih prvin plana. Delovni ljudje v združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela so dolžni skrbeti in vplivati na 'izpolnjevanje svojih planov in programa razvoja. Sam plan kot dokument in odločitev delovnih ljudi v združenem delu mora nujno temeljiti n adogovoru določenega kroga nosilcev planiranja, ki se morajo usmeriti na dva osnovna aspekta. To sta analiza pogojev razvoja v preteklem obdobju in ugotavljanje .pogojev razvoja v planskem obdobju, kjer je potrebno ugotoviti možnosti plasmama na notranjem m zunanjem trgu, vpliv domače in tuje konkurence, predvideno gi-bamje lastne prodajne cene, sigurnost preskrbe proizvodnih faktorjev in instrumente gospodarskega sistema kot so: devizni in zunanjetrgovinski sistem, režim cen, denamo-ikreditm sistem, režim sredstev, prispevkov, obresti, davkov in drugih oblik delitve celotnega dohodka, kakor tudi tendence v smeri katerih se bomo ekonomski ukrepi in instrumenti sistema usmer-jali v planskem obdobju. Novost v tekočem planskem obdobju sta zakon o ugotavljanju im obračunavanju celotnega dohodka v TOZD (ki temelji na osnovi plačane realizacije in ne več na fakturirani realizaciji) ter zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Z uvajanjem novega obračunskega sistema omogoča postopno uveljavljanje medseboj- ne finančne discipline, ki je dejansko prava pot za zmanjšanje nelikvidnosti, oziroma za stabilizacijo našega gospodarstva. Gospodarski plan za leto 1976 smo sprejeli na zborih delovnih ljudi. V ta namen je bil plan proizvodnje, delovne sile, plan prodaje, plan stroiškov in plan dohodka za TOZD frotir, TOZD svila in DS skupnih služb že objavljen v Informatorju, zato ga na tem mestu ne 'bi še enkrat prikazovali, pač pa bi raje pogledali, kako zagotoviti in usmeriti planska predvidevanja. Zato je naloga vsakega posameznika, V mesecu aprilu je nastal velik zastoj v prodaji naših artiklov. Realizacija prodaje je bila dosežena v višini 11,345 milijonov t. j. 62% od planirane prodaje. Izpad prodaje je bila posledica uveljavitve novih zakonskih ukrepov, splošna stagnacija in pomanjkanje denarnih sredstev v trgovini. V mesecu maju se je prodaja bisitevno izboljšala in je dosegla višino 18.526 milijonov to je 94 "/o od planirane prodaje. V TOZD svila pa s '105 %. Plan prodaje bi bil tudi iv TOZD frotir izpolnjen, če ne bi bilo zastoja v izvozu za firmo HERTIE, kar pa je posledica pomanjkanja barvil v prejšnjih mesecih. Pričakuje se, da bo prodaja v mesecu juniju na nivoju plana pod pogojem, da bo proizvodnja potekala brez zastojev, da ne bo zopet primankovalo barvil. Ob ugotovitvah, da imamo v proizvodnji veliko zastojev zaradi pomanjkanja barvil, naj vam navedem nekaj vzrokov za to pomanjkanje. Vsa barvila moramo uvoziti ker v Jugoslaviji ni proizvajalca za barvila, ki jih uporabljamo. Za uvoz pa je potrebno posebna adoibrema kvota. Kvota, ki -nam je bila dodeljena za letošnje leto, nam me zadostuje za kritje ivseh potreb po barvilih. Zato smo s tem problemom se- da si prizadeva in prispeva svoj delež z večjo storilnostjo in skrbi, da je dosežen rezultat ustvarjen s čim nižjimi stroški. V ta namen bo programsko analitska služba mesečno in kvartalmo analizirala planske elemente, predvsem natančno analizo realiziranih stroškov po stroškovnih mestih in ugotavljala odmike, opozarjala odgovome delavce in samoupravne organe, da zagotove plansko disciplino in s tem realizacijo gospodarskega plana. znanih Gospodarsko zbornico Jugoslavije, Zvezni sekretariat za tržište i cene, Skupščino občine Kamnik im zaprosili, da nam dodelijo dodatno kvoto za barvila. Odgovora na našo prošnjo še ni, računamo pa, da bo problem rešen. Za pospešitev prodaje pa smo ukrenili naslednje ukrepe: 1. Pri Jugobanki smo najeli kredit v višini 7 milijonov, ki ga bomo koristili za odobritev blagovnih kreditev našim kup- cem. Te kredite plasiramo predvsem tam, kjer se srečujemo s konkurenco. Kredite dajemo do konca leta s tem, da zaračunamo normalne banane obresti. Večina teh kreditov smo že podelili, kvota pa še ni v celoti izčrpana. 2. Posebna pozornost je posvečena izbiri asortim-ana naših artiklov tako, da se proizvaja le tisto, kar se tudi najboljše prodaja. 3. V vseh večjih potrošniških centrih širom Jugo sla vij e bomo v mesecu maju, juniju in juliju organizirali prodajne razstave, na katerih bomo kupcem ponudili ves asortiman proizvodov Svilanit. V tej priliki ima kupec možnost videti ves razstavljen asortiman in ga tudi kupiti. Vsako tako akcijo podpiramo s posebno reklamo. Nekaj teh razstav je bilo že organiziranih in rezultat je bil zelo dober. 4. Z nekaterimi večjimi kupci smo se dogovorili za konsignacijski način prodaje. Dosedanji rezultati kažejo na uspešnost te poteze. 5. S strani prodajne službe in ostalih vodilnih delavcev se je povečal obisk kupcev oziroma strank. 6. Da bi lahko hitreje dostavljali blago in s tem zadovoljevali naše kupce, smo se odločili za nabavo dostavnega avtomobila, kar bo realizirano v mesecu juliju. 7. V centru Beograd gradi firma Srbijateks veliko blagovno hišo za prodajo tekstilnega blaga. Ta firma nam bo v pasaži te hiše odstopila dva lokala, v katerih se bodo prodajali izključno samo' artikli Svilanit. Ta dva Z. F. Proizvodni problemi lokala sicer me bosta maša last, imeli pa bomo prarvdco prodaje samo naših artiklov. Ti dve prodajalni bosta grajeni v stilu B in bomo Beogradu s tem pokazali naše najboljše artikle. Enako smo v dogovoru s firmo Centrotekstil, kd v centru Skopja gradi blagovno hišo. V njej -nam bo ta firma omogočila enak način prodaje kot firma Srhijateks. Glede finančne situacije pod- Menim, da ni potrebno opisovati stanja naših cest. Nemalokrat ugotavljamo in negodujemo zaradi slabih cest. Da so ceste ožilje dežele, tega se danes zaveda vsak občan. Če se morda ozrem-o okoli -sebe, v svoje Krajevne skupnosti lahko ugotovimo, koliko raznih poti din ulic je bilo asfaltiranih ali obnovljenih, katere stroške so krili sami -krajani. Želja nas vseh je, še jetja ni posebnih problemov, ker mora biti po zakonu o zagotavljanju plačil za vsako prodajo zagotovljeno plačilo, kar se tudi izvaja. Našim -dobaviteljem plačujemo tekoče enako pa tudi našim kupci. Imamo le še nekaj spornih terjatev, ki pa izvirajo iz I. kvartala letošnjega -leta. -Da je likvidnost podjetja sorazmerno -vredu je posledica tudi odločitev, da se vse nabave, ki niso nujno potrebne preložijo na kasnejši čas. zlasti voznikom motornih vozil, da bi imeli kar naj-lepše in kar največ -asfaltiranih cest. Zavedati se moramo, da so ceste velika in draga investicija, zato si republika in država ne moreta odtegniti tako velikih sredstev, da bi zadovoljevati potrebam današnjega prometa. Tudi drage države -tega ne zmorej-o brez mednarodnih posojil ali posojil med državami. S pomočjo tujih fi- nančnih sredstev gradimo avtocesto na relaciji Maribor — Levec in Vrhnika — Razdrto. Severoizapadne države pritiskajo na jug, bodisi kot izvozniki svojih proizvodov im seveda predvsem kot turisti. Nekatere države kot s-o Ita-tija, deloma Španija želijo, da -bi te ceste proti morju potekale skozi njihove dežele. Današnjega avtom-o-bilsikega prometa se zavedajo tudi Madžarska, Romunija, Bolgarija. Če bomo -mi stali -ob strani, nas bo čas prehitel in prepozno bo takrat, ko bomo spoznali, kaj smo zamudili. Zavedajoč se -tega, SR Slovenija oz. skupščina skupnosti za ceste SRS razpisuje javno posojilo za vzdrževanje in gradnjo magistralnih in iregianalin-ih cest cest v Sloveniji, za obdobje 1976 1980... Predlog razpisa javnega posojila za ceste v Sloveniji ije v višini 900 milj. -din, ali 90 milijard^ S din. Prva varianta srednjeročnega plana predvideva globalni vir sredstev v Mišini '10 milijard 847 milj. 300.000 din in ta sredstva bi se -ustvarila v višini 6 milijard 619 milijonov 500.000 din od prispevkov posojil!, -pogonskih goriv, -združenja sredstev TOZD in drugih virov. 2 milijardi 233 miljanov 800.000 din bi bilo zbranih od p-rerazpo-ditev p. d., 1 milijardo 94 miljo--nov od podražitve plinskega o-Ija in- kat že re-čeno 900 milijo- nov od javnega posojila. Od tega posoijiia so prdvidena tudi določena sredstva za modernizacijo im rekonstrukcijo nekaterih cest v občini Kamnik. Moderar ziramih bi bilo 37,7 km cest in to Vodice — Moste, Stahovica — Črnivec, Sp. Brnik — Moste, Moste — Mengeš, -Kamnik — Ločica, -Domžale — Duplica din obvozna cesta v Kamnik. Za modernizacijo in obnovo naštetih cest bilo porabljenih 82.600. 000.— din. Vrsta modernizacije naštetih cest mi natančno opisa-naj. Nekateri delavci se za način vpisa posojila zelo zanimajo, nekateri pa tudi odklanjajo posojilo. O načinu lizplačila zneskov danega posoj-Ma je bilo pisano, ravno tako tudi o izdaji obveznic in o obrestih. Poudariti m-o-ram-o, da bo posojilo vrnjeno v 5 letih, kar je sicer odvisno od prvega vplačila. Garant za vrnitev posojila pa -je SR Slovenija. Iz tega -kratkega sestavka je razvidno, kaj hočemo im za kaj si prizadevamo. Zavedati se moramo, da je le v enotnosti moč, kar so naši delovni -ljudje neštetokrat dokazali. Zato se moramo vsi zavzeti, zlasti pa družbeno politične -organizacije, da bo sleherni naš delavec vpjsal posojilo v okviru -svojih možnosti in s tem doprinesel k večji varnosti prometa in materialnemu blagostanju -naše družbe. Pomen vpisa posojila za ceste Združeno delo Od sprejetja republiške in zvezne ustave oziroma že s prvimi sprejemi ustavnih amandmajev se srečujemo s pojmom združeno delo. Združeno delo pomeni, da delovni -ljudje združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije z delavci organiziranih v temeljnih organizacijah tako, da se povezuje-j-o z delovnim procesom, ekonomskimi in dragimi interesi. Delavec, ki združuje svoje delo z delavci organiziranih v TOZD, prevzema moralno ,in in politično odgovornost, da bo s svojim delom doprinesel temeljni organizaciji in družbi kot celoti kar najboljše poslovne uspehe, sebi pa z lastnim delom ustvaril svoj samoupravni ekonomski položaj. Osnutek zakona o združenem delu, ki je dan v javno razpravo, med drugim navaja, da socialistični samoupravni družbe-no-ekonomslki odnosi zahtevajo, da delavci upravljajo na podlagi pravice dela z družbenima sredstvi ter enakih pravic, obve-znoti in odgovornosti glede pro-dukcijsikih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije v družbeni lastnimi v svojem, skupnem in splošnem interesu. To pomeni, da zakon o združenem delu natančneje opredeljuje dohkodkovne odnose, samoupravne odnose in -odnose v združenem delu. Zakaj 'je temu zakonu posvečena takšna skrb, da se v njegovo vsebino vključi najširši krog delovnih ljudi. Odgovor je v -tem, da zvezna in republiška ustava samo nakazuje naš sa- moupravni tok, vendar je tu in tam premalo konkretiziran. Zakon o združenem delu pa pomeni stopnjo neposredne praktične uporabnosti ustavnih določil. Z dokončnim sprejemom tega zakona bo dosežena večj-a uporabnost, javnost in omogočena samostojnost v tolmačenju ustavnih določil. S sprejetjem tega zakona bomo našo težnjo za u-resničitev ustave bolj jasno in konkretno začrtali. Ž njim bomo nadaljevali p-ot v naslednjem obdobju, v katerem naj bi bila delavcem v celoti dana oblast, to družbo tudi upravljati. Težko je v kratekm sestavku povzeti celotno vsebi-no zakona o združenem delu, saj ga imenujejo tudi mala ustava. Njegova vsebina je zelo obsežna, vsebinska in temeljita. Osnutek tega zakona ima 3 dele in sicer draž-beno ekonomske odnose v združenem delu, samoupravno organiziranje v združenem delu in uresničevanj e samoupravi j an ja delavcev v združenem delu. Zakon obravnava in sestavlja že po ustavi zasnovana izhodišča kot so: družbenost sredstev in dohodka ter delo delavca kot temeljni subjekt v zdru-ženem delu, združevanje dela in- sredstev, dohodkovne odnose in menjavo dela, samoupravno sporazumevanje, medsebojne odnose delavcev v z-druženem delu, vzajemna povezanost pravic in obveznosti soodvisnosti in -socialne varnosti, nadalje delitve po delu, princip družbene samozaščite in delavskega nadzora. -Iz te vsebine, ki je opisana, -se vidi celotna problematika, kaj hoče z-akon-o-dajalec doseči na tem področju in stem zadovoljiti hotenjem delovnih ljudi v našem samoupravnem sii-stemu. Zakon pomena projekt izgradnje našega samoupravnega sistema, zato bo moral biti povdarek na javnih razpravah usmerjen predvsem v njegovi arhitektski dopolnitvi. V javni razpravi se ne bi smeli Družbena samozaščita pomeni varstvo neodvisnosti in nedotak-Ijiivnsti države ustavne ureditve, zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov in samoupravnih pravic delovnih Iju-div združenem delu. Področje družbene samozaščite pa ne posega samo v sovražno delovanje proti naši dražbenii ureditvi, temveč se razteza tudi na vse oblike boja prot-i kriminalu in dragim negativnim pojavom. Družbena samozaščita je tudi neposreden prispevek k razvoju samoupravljanja, saj povečuje odgovornost ljudi, da sami v vsakdanjem 'življenju branijo svojo družbo -in svoje vrednote. Boj pmti sovražnemu delovanju tujih obveščavalnti-h služb in ekspremnim sovražnim skupi- usmerjaiti v to, kaj bi morda odpravili, kaj nam ne ustreza, ampak gre za to, da bodo stvari še bolj jasne in da bi zanje pravilno in vsebinsko opredelili. Javne razprave o navedenem zak-on-u so se že pričele. Potekale -bodo vse do pozne jeseni. V času razprave, naj -bi delovni ljudje k osnutku zakona o združenem delu -pnrsipeva-M -in gradili predvsem na podlagi svojih preteklih in 'dosedanjih izkušenj, ki so jih dobiti iz samoupravne prakse. A. K. nam ni samo stvar državnih organov ampak nas vseh. Mi se moramo vsaj v osnovah seznaniti z oblikami in metadami sovražnega delovanja in v sebi raz-viijali varnostno kulturo. Da bi se sovražnemu delovanju,, ki želi ovirati naš samoupravni soci-a-Mstiičmii razvoj, lahko postavili po robu, ga moramo poznati. Tudi v našem okolju, v katerem živimo in delamo, -se srečujemo z raznimi negativnimi pojavi, ki slabijo našo ekonomsko moč, kot so: familjamost, neodgovornost, malomarnost ipd. Ti pojavi ravno tako ogrožajo varnost našega sistema in materialni položaj delavca, če se preveč razširjajo. Pomanjkanje varnostne kulture, samoupravnega nadzora osebnega čuta odgovornosti. Družbena samozaščita je naša varnost razmatavanje družbenih dobrin in nediscipliina, .vse ito -so varoM, ki načenjajo osebno maralo in ogrožajo družbeno ureditev. Družbena samozaščita ne pomenil, da mora biti občan moralni varuh drugega, da ga mora opozarjati ali tožiti. Samozaščita pomeni zaupanje v človeka, da bo znal v okviru si voj ih samoupravnih, političnih in drugih dnstituailj sam braniti sebe in svoje premoženje, da bo znal zavračati neresnične vesti, da bo preprečeval vse itisto, kar očitno pomeni tudi napad na gospo-danjenje z družbeno lastnino. Da bi se uspešno postavljali po robu raznim negativnim pojavom, najsi so politične ali kri-minalne narave, moramo delovati organizirano. Pogoje za takšno delovanje pa smo si ustvarili v naši delovni organizaciji s tem, da imamo delavsko kontrolo, odbor za spldšni ljudski odpor in sprejet akt o družbeni samozaščiti. Morda smo med prvimi delovnimi organizacija- mi ki imamo vprašanje družbene samozaščite dokaj dobro u-rejeno. Te naloge tudi v preteklosti nismo zanemarili, zavedajoč se, da nebudimast in neodgovoren odnos do izaavrovamija delovne organizacije dma lahko u-sodno posledico za ljudi in družbo. K celotnem sistemu varnosti še posebej varnosti Svilanita v veliki meri doprinašajo delavci podjetja »Varnost«. Z usmerjanjem vratarjev preko 'strokovnih služb in osebne 'prizadevnosti posameznikov so bile preprečene že mnogo škode. Tudi delavska kontrola je prebila led. Opozarjali so na marsikatere napake in s tem dopri-nesli svoj delež k odpravi slabosti. S tem, ko smo sprejeli pravilnik o družbeni samozaščiti, še zdaleč nismo storiM vsega. Ta akt nas usmerja, kako in na kakšen način se moramo vključiti v samozaščito ter .varovati naše vrednote. Če se bomo v kar največji meni vključiti v de- ne bo težko .premagovati ovir, s lo samoupravnih organov im jim katerimi se soočam v našem pomagati s tem, da jih bomo o- vsakdanjem življenju, p ozar j ali na lastne napake, nam lK. A. Tudi strelstvo je oblika delovanja za obrambne priprave. Izvolitev novih organov upravljanja Za nami je odgovorna naloga, ko smo uspešno izpeljali volitve v organe upravljamja. Sam postopek in pniprarva ni bila nič kaj lahka, predvsem zaradi kompliciranosti izvolitve samoupravnih organov od svetov delovnih enot, do delegacij dn komisij tar odborov. Ob sodelovanju idružbeno-političniih organi-zacilj in drugih :smo ipo konstitu-iranju TOZD drugič volili samoupravne organe. V pretekli mandatni dobi so se samoupravni organi in dele-gatii srečevali z mnogimi gospodarskimi, finiaimčnimii in socialnimi problemi. Nič kaj lažje naloge ne čakajo nove organe in vendar upamo, da bomo s polno voljo optimizma in energije premagovali tudi težave in probleme, ki so pred nami. Te zadnje volitve so pokazale tudi dokaj visoko zavest im čut odgovornosti naših delavcev, saj je bil % volilne udeležbe zelo velik. O tem smo že poročali v Informatorju. V svete delovnih enot smo skupaj .izvolili 5.0 članov, v -delavske svete TOZD 44 članov, v delavski svet lDO 34 delegatov, v odbore on komisije je bilo izvoljenih 32 članov, delavski svet DO pa (je imenoval v odbore in komisije 53 članov. Organi upravljanja štejejo torej skupaj 213 članov. Ob tako visokem številu samoupravljalcev pa pri našem delu vedno rabimo podatke, zato jih bomo še enkrat objavili v našem glasilu. V tem času so se organi že tudi konstituirali in je sestav naslednji: DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE: Delegacija TOZD FROTIR: Wiegele Inka, predsednik in stalni član Nograšek Ivan, namestnik Koželj Fani, Grden Francka, Stankovič Mojca, Drolc Anton, Slapar lože, Peršič Tončka, Flarin Mija, Slevec Olga, Drolc Marija, Golob Anica, Robida Karl, Tušar Mile, Zobiavnik Stane, stalni član Balantič Silvo, Pirc ing. Irena. Delegacija TOZD SVILE: Luštrek Ivanka, predsednik din stalni član Bricelj Zdenka, namestnik Mlakar Marija, stalni član Hamčič Niko, Kregar Vera, Keš Marinka, Dragoš Valerija, Joigodic Rozka. Delegacija SKUPNIH SLUŽB: Ručigaj Pavla, predsednik in isitialni član Hrabar Agica, namestnik Kobetič Manija, stalni član Martinc Francka, Gams Siliva, Grabnar Vinko, Drešair Marija, Škerlep Manija, Galjot Peter. Za predsednika delavskega sveta delovne organizaoije je bil imenovan ZOBAVNIK STANE, za njegovega namestnika pa BRICELJ ZDENKA. DELAVSKI SVET TOZD FROTIR: Korošec Franc, predsednik Poljanšek Stane, namestnik Dolenc Vera, Zore Zinka, Cevka Stanka, Piki Marija, Zupanc Marija, Žiberni Zinka, Švigelj Manija, Štiftar Andrej, Eržen Nežka, Klemen Marija, Serša Ivah:, Kuhar Franc, Lah Alojz, Torkar ing. Florjan, Novak Franc, Pregl Leon, Koncilja Brane, Balantič An dreti, Kožuk ing. Rozka, Mušič Ivan, Šuštar Jožica, Fabjan Rozka, Škapin Manija. DELAVSKI SVET TOZD SVILA: Kimovec Janez, predsednik Krapež Nataša, namestnik Jagodje Ivan, Mlakar Marija, Luštrek Ivanka, Jeglič Jožica, Beč Jana, Bricelj Zdenka, Spačal Magda, Sprulk Jožica, Zamik Marta. DELAVSKI SVET SKUPNIH SLUŽB: Zorman Francka, predsednik Siiimiieak Ciril, namestnik Kališnik Darinka, Malešič Jože, Rifel Ivan, Jenko Ivanka, Fratar Boris, Berk Pavli. SVETI DELOVNIH ENOT: DE Šivalnica: Golob Tončka, predsednik Končnik Helena, namestnik Hribar Marija, Kranjc Mihaela, Pavlič Minka, Resnik Marjana, Rihtar Kati, Kuhar Helena, Cevka Zinka, Bremš-ak Marija ml., Vrankar Rezka. DE Konfekcija frotirja: Bizjak Tončka, predsednik Pavlič Tončka, namestnik Jeras Francka, Cevec Majda, Korošec Justina, Kermat Marija, Vinšek Tončka. DE Tkalnica frotirja: Poravne Jože, predsednik Kuhar Mira, namestnik Svetec Jože, Podbregar Cveto, Zarnik Miamija, Spruk Jože, Virakair Marija, Vrtačnik Vilijem, Pogačar Tončka, Cevec Anica, Šuštar Tončka, Štrlekar Marija, Fišer Kati. DE Barvama: Maček Jože, predsednik, Humar Maks, Rak Janez, Golob Miha, Križman Miro. Zadnji seminar organov uprav- vo izvoljene člane bo treba se-Ijanja pred dvemi leti. Tudi no- znaniti z njihovimi dolžnostmi. DE Vzdrževanje in energetika: Nograšek Jože, predsednik Cedilnik Franc, namestnik Mibaiiič Zdenko, Goloto Alojz, Pirš Albin, Gali jot Ida, Bergant Andrej. DE Strokovne službe TOZD Frotir: Pichiler Milena, predsednik, Jenko Emil, Zika Helena, Galjot Olga, Drešar Ema, Rozmanič Vida, B e rilec Nežka. ODBORI IN KOMISIJE: Odbor za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti: Pirš Albin, predsednik F.ratar Boris, namestnik Lipovšek Martina, član B er not Ana, Gams Majda, Pora vrne Jože namesiteuikii članov: Erzar Jure, Lukam aFni, Končnik Helena. Delavska kontrola delovne organizacije: Vranikar Janez, predsednik Švigelj Marija, Golob Jakob, BorncU Ana, Sušnik Jožica, Kilemen Matjaž, (namestniki člamov: Avbellj Francka, Štefančič Rozka, Miitolaža Marija. Delavska kontrola TOZD FROTIR: Leskovec Jamez, predsednik Rijiavec Zdenka, Potočnik Maks, Nograšek Martina, Matičič Melita, Tušar Mile, namestnik članov Delavska kontrola TOZD SVILA: Golob Jakob, predsednik B omet Ana, namestnik predsednika Grad Marija, Pa\liin Marjana, Mavrič Manija, namestniki članov: Balantič Ana, Kuhar Milka, Rozmanič Angela. Komisija za nagrajevanje: Lipovšek Peter, predsednik Vranikar Janez, namestnik Uhan Senja, Mlakar Marija, Stankovič Brane, Reč Jana. Hribovšek Marinka, Riifel Ivam, Zamik Marta, Žagar Zvone — tajnik komisije Krapež Boris — zastopnik sindi-katai Komisija za izvajalčevo učinkovitost: Seljak Bogdan, predsednik Torkar ing. Florijan, Zorman Francka, Novak Maks, Luštrek Ivanka, Rozmanič Vinko, Žagar Zvone, tajnik komisije. Odbor za splošni ljudski odpor: Ribaš im,g. Slavko, predsednik Okorn Tomaž, Kožuh ing. Rozka, Leskovec Janez, Baloh Francka, Dragoš Valerija, Kanonik Ivo. Uredniški odbor: Balantič Silvo, predsednik Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjan, Konda Alojz — odgovorni urednik. Odbor za informiranje: Matelič ing. Anton, predsednik Jerman Anton, Žagar Zvone, Mlakar Mainijia, Uhan Sonja, Siimičak Ciril, Bač Jana. Komisija HTV: Jenko Emil, predsednik Zobavmik Stane, Mušič Ivan, Krapež Boris, Golob Alo jz, Škirlap Marija, Končnik Ivo. Komisija za stanovanjska vprašanja: Kožuh ing. Rozka, predsednik Pirš Albin, namestnik Rak Janez, pr e ds. 10 sindikata TOZD FROTIR, Kregar Vara, Jagodic Ivan, Mlakar Marija, preds. 10 sindikata tozd Svila, Vehar Anica, Erman Martina, Hribovšek Marinka, preds. 10 sindikata skupnih služb. Ob izvolitvi vsem članom samoupravnih organov in izvoljenim funkcionarjem iskreno čestitamo in želimo mnogo ustvarjalnega dela pri njihovem nada-Ijnem ddlu. Strokovna ekskurzija ICD Svilanit Dne 15. 5. 1976 je naše gasilsko društvo organiziralo za aktivne člane im članice strokovno ekskurzijo v stdklamo v Rogaški Slatini. Ta steklarna se imenuje po znanem revaluciomarjiu — domačinu Borisu Kidriču. V njegovi rojstni hiši, ki ni daleč od tovarne, je zelo lepo u-rejen muzej njihovega revolucionarnega dela, ki je povezano z NOB. Boris Kidrič je v siteklar-niv Rogaški Slatini že leta 1934 organiziral prvo partij sko konferenco, na kateri so 'bili sprejeti prvi komunisti v KP Jugoslavije. Podjetje je dobro organizirano, saj so njihovi izdelki znani skoraj po vsem svetu. Z prodajo nimajo problemov, saj večino proizvodnje izvažajo. Glavni njihovi proizvodi so kristalni izdelki od kristalnih kozarčkov do velikih kristalnih vaz. Takoj po prihodu v tovarno nas je prijazno sprejel predstavnik podjetja — varnostni inženir, ki je tudi poveljiniik gasilskega društva. Pokazali so nam skora j vse obrate in celotni teh-naloški postopek o izdelavi njihovih proizvodov. Kar se tiče samega dela, delovnih prostorov, pogojev dela itd., se ne more primerjati z našim podjet-iem, saj je -tudi proces samega dela moolnoma drugačen. Nekateri. delavci delajo v vročini do 60o C. Osebni dohodki pa so nekoliko vi šli od Svilanit-ovih. Naj omenim, kako tamkajšnji samoupravni organi im vodilno osebje gleda na njihovo gasilsko društvo, čeprav niso v primeru z našim podjetjem niti pol toliko v nevarnosti glede izbruha požara kot pni nas. Gasilsko društvo razpolaga z urejeno gasilsko opremo, avto kombijem, z večjim gasilskim avtom s cisterno -in prikolico z peno in komplet opremo z oblekami za 3 desetine. Poleg tega imajo zelo lepo zidano gasilsko shrambo s 3 garažami, sejno sobo in urejene toaletne prostore s sanitarijami. Vprašali smo jih, kako so mogli doseči pri samoupravnih organih, da so lahko nabavili toliko pripomočkov. Odgovor je bil kratek in jasen. Če se »gremo« gasilce, potrebujemo orodje, opremo, avtomobile, da lahko interveniramo in zadušimo pričetek požara. Da so dosegli vso to opremo so -postavili vpra-ašnje, ali se opremi gasilsko društvo, ali pa se plačuje poklicne industrijske gasilce, opremo pa je treba vseeno nabaviti. Tako so dobili vse potrebno in solidno opremili svoje gaslisk-o društvo. Vaje imajo 1 x tedensko skozi vse leto. V pogovoru smo si izmenjali tudi izkušnje, ki bodo nam, kakor tudi njim zelo koristile. Ob odhodu so vsem našim članom in članicam podarili zelo lepe spominske -kozarčke z napisom I. G. D. B. K. Rog. Slatina. Po končanem -razgovoru smo se zahvalili za prisrčen sprejem in- povabili, da si ogledajo naše podjetje in delovanje našega IGD Svilanit. G. F. Vsem članom delovnega kolektiva Svilanit Po 6 mesecih, ki sem (jih preživel z Vami, zapuščam Svilanit Kamnik. Ob tej -priliki ibi se Vam vsem želel zahvaliti za Vaše prijetno sodelovanje, ki sam ga imel z Vami vsemi v času svojega bivanju tu. Na žalost se ni sem mogel od vseh Vas osebno posloviti. Svilanitu, Vam An Vašim družinam želim vso srečo in mnogo uspehov v Vašem nadaljnjem delu. Stig Pen j e 1. r. »Domovina, si še kakor zdravje?« Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav talk naslov, kot 'je naslov tega sestavka. S tem delom dobivamo Slovenci novo razširjeno lin poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentaotr Peter Likar, je po vsej Sloveniijii zbral stotine primerov onesnaženja Okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovii se ije pretežno osiania! na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posamezmimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, iki ijih je ilustriral s pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev -in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost 'leksikografsko poznavanje proMe-ma, poznavanje ozadij, ždlja po izboljšanju ogroženega oikollja, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaževanjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga ije napisana s spretno roko novinarja im bralca pritegne, da je me odloži, dokler je me prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo že prebrali, so ijo poimenovali kar »foniminaika o našem okciljju«. V talkem okolju sta avtor in fotografski mojster ing. Marjan Sme-rke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 120 barvnimi in- čmo-belimd fotografijami, ‘ki sam tekst več kot zgovorno dopolnjuj ejio. Avtor obravnava ogroženost zemlje, vode, krasa, gramoznic, živali, hrane — vsega, kar nas obdaja 'in na kar ljudje dostikrat še pomislimo me, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovemijo. Avtor le poredko sega v druge republike ali na širša območja. Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa bi jo morali imeti tisti, M se že po naravi svojega dela ukvarjajo ali pa hi se morali ukvarjati z bojem proti o-nesnaževanju okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah javne uprave in šol. Bolj ko se dviga življanski nivo, bolj je ogroženo človekovo okolje, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi o-kolje vendarle zavarovali in ga ohranili. Če ob vsem, kar nam to branje nudi, zanemarimo včerajšnji ali današnji dan, ta trenutek (čeprav tega enostavno ne moremo) in se ozremo malček naprej iin se spet zamislimo oad vprašanjem okolja, iki je naš skupen problem, šele tedaj se prav zavemo, da nam v usodnih časih onesnaženo okolje ne bo zaveznik, temveč velik sovražnik. Pre-nekaiteri se še predobro spomni- jo, da so se morali odpovedati požirku vode na dolgem pohodu, ker je bila voda okužena. Strupi in odplake nam še bolj zmanjšujojo vire. Med NOB je bila umazanija šteta med sovražnike, posebej še, ker ni bilo dovolj zdravil, in kako bo jutri? Potrebne so nam čiste podzemske jame, gore, gozdovi, naravna zavetišča in skladišča. Zaledje je naš prostor gibanja in živ-1 jenski vir v času miru iin v času vojne. O vsem tem in še mnogočem govori ta knjiga. Knjiga, ki je naša vest. Knjiga, ki nas uči. Verjetno so delavci preko tiska in radia inf armirani, da je v SR Sloveniji sprožena akoiija za izvedbo posojila za gradnjo in obnovo cest. Občinski štab za izvedbo posojiijla je obravnavaj organizacijjske in vsebinske razprave za vpis posojila za ceste v organizacijah združenega dela in Krajevnih skupnostih na območju občine Kamnik. V zvezi z izvedbo posojila za ceste so bila sprejeta naslednja stališča: — v to izredno pomembno družbeno politično akcijo v Sloveniji se morajo vključiti vse Knjiga, ki je vredna branja. Knjiga — za danes in za jutri. To je branje, ob katerem se šele prav zavemo, kako 'daleč smo že zabredli in kaj nas šele čaka, če si ne bomo vsi skupaj še bolj prizadevali, da pride do streznitve v našem mišljenju in v povsem praktičnem delovanju. Seveda pa to ni nobeno črnogledo pisanje. Avtor 'S pozornostjo opiše vsak pozitiven premik, ki ga je bilo 'moč zaslediti zadnja leta. Uvod h knjigi »Domovina, si še kakor zdravje?« je napisal predsednik komiteja za varstvo družbeno politične organizacije, — v organizacijah združenega dela naj delavski svet takoj imenuje komisije za vpis posojila, — vpisna mesta maj bodo na sedežih v organizacijah združenega dela in v Krajevnih skupnostih, — v občini Kamnik naj bi delovni ljudje in občani vpisali 12,8 miLijona din posojila tako, da bo vsak zaposlen vpisal najmanj polovico svojega okolja in podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah. Knjigo naročite tako, da izpolnite objavljeno naročilnico, (jo izrežete in nalepite na dopisnico, ki jo naslovite ma naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 28/jI. Cena: 250 dinarjev. Naročnino lahko poravnate v treh, dveh ali enem obroku. V sami naročilnici ustrezno obkrožite. (V glasilu predlagamo objaviti spodnjo naročilnico!) mesečnega osebnega dohodka. Način vpisovanja in odplačevanja posojila: 1. Delovni ljudje, 'ki so v delovnem razmerju, vpisujejo posojilo v organizacijah združenega dela, v poslovnih bankah in drugih organizacijah, kjer so oblikovana vpisna mesta. 2. Občani, 'kot so kmetje, osebe, ki oravljatjo svoboden poklic, vpisujejo posojilo v CL X? e ■d o z 1 I I ¥. F S. o § o < O •a o 5 8 i 1 z i ! > O i ! CZD E i i cz> s. m p ž 3 ... 1 > z g L o v ZALOŽBA BOREC N- o knjigotrški oddelek K > I < 3 i 2 P- 61000 LJUBLJANA I : Miklošičeva 28/1 v : S £ i i Akcija za posojilo za ceste Krajevnih skupnostih ter v poslovnih bankah, kjer so oblikovana vpisna mesta. 3. Pravne osebe, t. j. organizacije združenega dela, pri službi družbenega knjigovodstva im fizične osebe lahko vplačajo fiksni znesek enkrat ali največ v 24 obrokih. Obveznice bodo izdane v apo-nej.ih t. j. vrednostnih papirjih po 100, 500, 1000 in 10.000 din. Obveznice se obrestujejo po 10% obrestni meni. Obresti se Jerome Klein neodvisen časnikar, Nevv York Bilo je mnogo mož z različnimi pdkilici, rodili so se v raznih deželah in se pojavljali v raznih stoletjih. Njim dolgujemo naše znanje o resnično' čudovitem organu — očesu. Naj se spomnimo samo nekaterih od njih: Hunain ibn Is-haq (809-877) arabski zdravnik iz Bagdada, je napisal »deset razprav ali obravnav o očesu«, v katerih so tudi poglavij a: oko in njegova sestava, vzroki za okvare očesa, znamenja očesnih bolezni in pripra-vljanje zdravil za očesne bolezni. Roger Bacon, angleški filozof iz trinajstega stoletja, je med prvimi preučeval lastnosti ogledal in leč. Iz teh preučitev je nastal njegov zgodovinsko pomembni predlog, da nekatere okvare vida lahko odstranimo z uporabo leč. To je bila podlaga, da so Okoli leta 1300 začeli uporabljati očala. Leonardo da Vinci, Italijanski umetnik iz renesančne dobe, je sicer v zmoti povezal oči z možgansko žlezo češa-riko, vendar pomenijo njegove študije o anatomiji očesa pionirsko delo; zrisal je izredno natančne skice, ki pojasmiujejo me-liamieem gledanja. Antonij van Leenvvenhork, Nizozemec je zaslovel, ker je prvi uporabljal preprost mikroskop _ okoli 1675 — in nadrobno opisal, kar je opazoval. Bil je trgovec s suknom in je s povečevalnimi stekli pregledoval napake v blagu; pri tem je dognal, da je mogoče z uporabo teč razločevati stvari, ki so premajhne, da bi jih zaznali s prostim očesom. obračunajo im plačajo za nazaj obenem z glavnico. Posojilo bo odplačano v petih letih tako, da prva anuiteta dospe v plačilo 1. julija 1979, zadnja za 1. julija '1980. Tem potom apeliramo na zavest delovnih ljudi, da se vsi v-klj učimo v akcijo za posojila, kajti z danimi posojili bodo izboljšane ceste in zgrajene nove. Na ta način bomo doprinesli svoj delež, da bodo ceste zahtevale manj krvavega davka. A. K. Rene Descartes, francoski filozof im matematik iz sedemnajstega stoletja, je pomembna prispeval k našim spoznavanjem o delovanju oči z odkritji odbiranja svetlobe in lomljenja žarkov. Angleški fizik Sir Izak Nevvton pa je odkril barvni sipektrum svetlobe in različno občutljivost naših oči za razne barve. Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojmoizo-braževailma organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravi}alcav. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulitu/mo in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih deli in se zavzemati za uresniče-vamje kulturnih želja in potreb svojih članov in okolja, v katerem živijo in delajo. Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v repubiliškem, medrepubliškem in mednairdonem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnja,nu in v inozemskih glasbenih kampih. Glasbena mladima Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okivr sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem Jacques Daviel je bil v osemnajstem stoletju vodilni francoski znanstvenik za zdravljenje očesnih težav. Že davno pred nastankom sodobne kirurgije je na primer zelo u-spešno opravljal operacije za odstranitev mrene. Benjamin Franklin je proti koncu osemnajstega stoletja — bil je ameriški diplomat, znanstvenik in politik — iznašel očala z dvojnimi gonišči. Takšna očala združujejo v enem okviru dvoje leč, ene so za gledanje na daljavo, druge za predmete v bližini. Louis Braille je ,izgub 11 vid še kot otrok pri neki nesreči; leta 1825, ko je bil star šele 16 tet, je izumil sistem, M omogoča slepim branje. Ta sistem se uporablja še dandanašnji in sestoji iz različno razvrščenih malih točk, iz katerih je izdelana abeceda; točke so iz-luknjane v papir in jih slepi či-tajo s tipanjem. Frans Cornelius Donders, nizozemski oftalmolog iz devet-najstega stoletja, je bil začetnik današnje osnovne metode za določanje in predpisovanje očal. Bolj poznam je njegov sodobnik iz Nemčije, Hermann von Helm-holtz, ki je iznašel oftalmoskop (1. 1950), pripravo, s katero o-svetljujemo im preiskujemo očesno ozadje. Helmholtz je bil tu- di prvi, ki je začel meriti vizualne impulze v očesnem živcu, ki povezujejo oko z možgani. Doktor Rodolfo Robles, gvatemalski zdravnik, je prvi spoznal 1. 1915 zajedavski izvor oohocerkiaze, rečne slepote. Njemu pripusujejo odkritje te bolezni, ki je na ameriškem kontinentu poznana pod Roblesova bolezen. Allvar Gullstrand, švedski zdravnik, je L 1911 prejel Nobelovo nagrado za odkritje, kako se svetloba lomi v očesu lin kako leče im notranja vlakna stalno prilagajajo svojo obliko glede na razdaljo od predmeta, ki ga gledamo. Zasluge ima tudi za izpopolnitev drugih naprav, izumil je špranjasto svetilko, izboljšal oftalmoskop am zamislil boljše načine za ugotav-Ijianje okvar na očesnih mišicah im za merjenje ostrosti vida. Ragnar A. Granit, švedski zinastvenik in Amerikan- George Wald in Haldan K. Hart-line so skupaj prejeli 1. 1967 Nobelovo nagrado za svoje odkritje o kemičnih in fizioloških procesih, ki nam omogočajo gledanje. Med drugim so ugotovili, da svetlobni žarki povzročajo kemične spremembe v pigmentu, to je v očesni mrežnici m te spremembe sprožajo živčne impulze, ki prenašajo naprej do možgan podobe, ki jih gledamo. Informacija o glasbeni mladini času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat ma leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih u-stvarjalcih im poustvarjalcih, o-cenjuje nove plošče in glasbene puhMkac.jje ter v obliki poročil, kritik in razmišljanja skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe. ZA VAŠE GLASILO VAŠ PRISPEVEK! Akcija za ureditev tovarniškega območja je uspela. Mladinci so ostali pri obljubah. Vodstve- ni delavci in člani ZK so obvezo izvršili. Iznajdljivi možje utirajo napredku nova pota današnjega Alkoholizem zlo človeka Razviti svet ima dobrot na pretek, med tem ko dve tretjimi človeštva živi v pomanjkanju, saj .ga pesti lakota in bolezni. Končno pa tudi -ljudje z visokim standardom niso- brez problemov. Eni se utapljajo v alkoholu, drugi se zastrupljal jo z mamili in tretje tarejo odvečni kilogrami ter razne bolezm, ki izvirajo iz preobilja. S tem prispevkom bi se dotaknil alkoholizmia, ki 'je zajel tako velik zamah, da tudi tuberkuloza ni bila pred voij.no tako razširjena. Mi vsi in tudi 'tisti, ki so odgovorni za ljudsko zdravje, pred tem problemom preveč zapirajo oči in sa celo materialno podpiramo. Na tisoče in tisoče delavcev, u-pokojencev, -socialnih podpirancev znosi svoje dohodke v gostilne in trgovine za nakup alkoholnih pijač. Če se spomnimo na čas pred vojno in ndkaj let po njej. ko se je v trgovinah le redko kje prodajal alkohol. Danes se alkohol prodaja skoraj povsod, le v trgovinah z železnino ga še ni. V trgovinah je alkohol znatno cenejši in vsakomur dostopen, tudi otrokom. V našem vsakdanjem življenju je vedno prisotna beseda »zdaj boš pa dal za 2 dol.« Vsak še tako majhen dogodek se mora zaliti. Tak toleranten odnos do tega zla vodi ljudi, in družbo do nerešljivih socialnih lin materialnih proble-m-civ. Eden najbolj nazornih načinov prepričevanja veličine alkoholizma nam povedo statistični podatki, gledani skozi prizmo dinarja, V »Jani« 'št. '16/76 so podatki, da imamo v Jugoslaviji 900.000 alkoholikov in da to število še naprej vstrajno raste. Slovenci jih imamo nekaj čez 80.000, mnogo jih je, ki še niso registrirani. Večinoma gre za ljudi v najbolj aktivni dobi svojega življenja, med 30. in 50. letam starosti. Če računamo, da izgubi alkoholik v življenju povprečno deset delavnih let, pomeni, da le. v Sloveniji izgubimo okoli 800.000 delovnim let. Če .izgubi alkoholik med letom le dva meseca zaradi bolezni »plavih« in drugih izostankov z dela, zgubimo na ta način v .Sloveniji 160.000 delovnih mesecev. Če računamo, da je povprečni osebni dohodek okoli 3000 din, je to 48.000.000 N din, kar pomeni toliko novih šol, vrtcev, stanovanj, zdravstvenih domov itd. Ni pa vsa izguba v tem, saj moramo k njej še prišteti nizko produktivnost, izplačilo boleznine, izplačilo osebnega dohodka, ki ni zaslužen ipd. Menda niso redke delovne organizacije, ki imajo v svoji sredini že nad 20 % alkoholikov. Tudi v naši delovni organizaciji število alkoholikov vstrajmo narašča. Odnos do njih je skrajno liberalen in o temu problemu organi upravljanja še sploh niso nikoli razpravljali. Obravnava se jih celo tajno, oni pa se vztrajno predlagajo alkoholizmu, izostanejo z dela, kar po telefonu javljajo, da jih ne bo na delo, vsak drugi mesec so v bolniškem ataležu, posedajo po Obratih ipd. Znani so celo primeri, da je delavec prišel pijan na delo in ga je vodja dela zaščitil, pokril s cunjami, da se je prespal im tako si je zaslužil »šiht«. Tudi delavci na takšne pojave ne reagirajo, če prav morajo delati za drugega, alkoholik pa izkorišča njihovo delo. Čas je, da bi o tem spregovorili tudi organi u-pravljanja im do vprašanja zavzeli primerne ukrepe, saj tudi ta problematika spada v stabilizacijski program. — da ZANIMALO VAS BO Eksplozija prebivalstva. Organizacije, ki se ukvarjajo s porastom prebivalstva .poročajo, da bo okoli leta 2000 živelo na zemeljski obli ob enakem porastu kot sedaj kakšnih 8 milijard ljudi. Tako hiter porast ljudi zaskrbljuje državnike in gospodarstvenike. Zastavlja se vprašanje, kje dobiti za toliko ljudi hrame m drugih potrošnih dobrin. Nekatere države kot np. Indija, Kitajska in druge se zavedajo hitrega porasta prebivalcev, zato ustrezno ukrepajo z zakonskimi predpisi in vzgojo ljudi za planiranje družine. Sedaj je na svetu okrog 4 milijarde ljudi. Prebivalstvo sveta je v enem letu, ki se je zaključilo sredi leta 1974 naraslo za 72 miliijoniov tako, da je tedaj živelo na svetu 3,9 milijarde ljudi. Ta podatek vsebuje demografski letopis, ki ga je izdala Organizacija združenih narodov. Polovica vsega prebivalstva živi v Aziji, najhiitrejše pa narašča števiio Afričanov. Na vsakih 10 ljudi jih živi 8 v peindvajsetih državah, ki imajo največ prebivalstva začenši s Kitajsko; sledijo Indija, Rusija in Amerika. Huda lakota v zaostalih državah. Ameriška agencija UPI poroča, da je raziskava mednarodnega instituta za prehrano, ki jo vodi gospodarstvenik Dale E. Hathaway pokazala, da bo okoli leta 1985 nastalo strahovito pomanjkanje hrane v državah v razvoju. Pirimanjkamje bo okoli 100 milj. ton žita. V obdobju 1969 — 1971 je v razvitih državah primanjkovalo 28 milj. ton živil. To obdobje je bilo sorazmerno še ugodno, saj je v obdobju 1974 — 1975 primanjkova- lo kar 45 milj. ton živil. Leta 1985 bo v nerazvitih državah takšno pomanjkanje hrane, da bodo razvite države težko rešile prebivalstvo nerazvitih pred lakoto. Izvedenci mednarodnega sveta za žito so izračunali, da bo že letos razmeroma malo žita v skladiščih velikih držav — proizvajalk t. j. v Argentini, Avstraliji, ZDA in 9 članicah Evropske gospodarske Skupnosti. Skupno bodo te zaloge dosegle 25 do 30 milijonov ton. To je gotovo malo, če upoštevamo, da so zaloge Sprejeti na delo: Repnik Roman v DE 13 Husič Franc v DE 13 Hočevar Jože v DE 13 Troha Jože v DE 13 Blaguš Terezija v DE 13 Brnot Dragica v DE 13 Vol j kar Frančišek v DE 15 Kaijbiič Anica v DE 23 Poljanšek Anica v DE 30 — kadrovski oddelek Doplihar Alenka v DE 30 — kadrovski oddelek Burja Rajka v DE 30 — komercialni oddelek Haler Mira v DE 41 Odhod delavcev iz delovne organizacije: Volčič Čedomir iz DE 30 — ko-marciafai oddelek (upokojitev) Rak Franc iz DE 15 — (samovoljna zapustitev dela) že pred petimi leti znašale 50 milijonov ton. Debelost nevarna bolezen. Več kakor četrtina prebivalstva v Evropi je ipreiteža, se pravi, debelejša kakor zahteva zdravje človeka. Vsak četrti človek od teh milijonov, ki so debeli, umre za posledicami debelosti, kakor za boleznimi krvnega obtoka, srca ali za sladkorno boleznijo. Tako je postala debelost poleg raka im nevarnih okuženj zaskrbljujoč problem zdravstvenih organizacij. Borec Milena iz DE 13 — (sporazumna razrešitev) Lesjak Stanislava iz DE 23 — (sporazumna razrešitev) Vidmar Franc iz DE 10 — (starostna upokojitev) Rems Jožica iz DE 30 — kadrovski oddelek (lastna odpoved) Husiš Franc iz DE 13 — (med poizkusno dobo) Vidovič Janez iz DE 13 — (samovoljna zapustitev dela) Rakoš Martina iz DE 23 — (lastna odpoved) Ulčar Franc iz DE 15 — (samovoljna zapustitev dela) Haler Mira iz DE 41 — (potek pogodbe — za določen čas) Trobušak Justin iz DE 30 — (potek pogodbe — za določen čas) Humar Irena iz DE 14 — (sporazumna razrešitev) Na to dejstvo je opozorili prof. Martin Redfferscheid na kongresu mednarodnega društva za -kirurgijo prebavnih organov v Aachenu. Mnogo zborovalcev je bilo menja, da nenehno narašča število takšnih bolnikov, ki potrebujejo operacijo. Za takšno operacijo naj se zdravnik odloči šele potem, ko je bilo zaman zdravljenje po tradidiomialnih medotah, z dieto ali psihosoma-tično terapijo. Operacija obstoji v tem, da skrajšamo tanko črevo, ki je sicer dolgo 8 metrov na dolžino 20 cm. S tem se zmanjša površina, (ki sprejema hrano in prispeva k naraščanju debelosti. Aleksič Radmila iz DE 10 — (sporazumna razrešitev) Ocepek Ivan iz DE 30 — nabavna služba (sporazumna razrešitev) Pohvala 10 gasilskega društva Svilanit Kamnik izreka javno pohvalo in priznanje tov. Grabnar Darku in Šmidovnik Andreju za njuno požrtvovalno delo pri obnovi kombija. Društvu sta obljubila, da bosta opravila generalni remont na kombiju brezplačno in tega usposobila za vožnjo. To svojo obveznost sta izvršila in tako omogočila društvu in delovni organizaciji pridobitev vozila. Kadrovske vesti oooooooooooooooo N k a r g r a d n a i v z a n k a oooooooooooooooo KRAJ MfD KALCAMI IN COLOM REJA PUNT, VSTAJA PRIPAD.. JUtjOSL. NARODA MOŠKI PEVSKI 5 LAS P0RTUQ- OTOČJE VATLM ŠKATLICA ZA toaleto ŠIVANJE S CIKCAK mo. CHARLES TRENET GOROVJE V JUŽNI AMERIKI milan- ska OPERA, DOLINA V \JULIJCIH PROZNO rjavo, ki POKRIVA SKL£P£ NEMiKi FILOZ.(6EO/t GERMANSKI Orel IZBRANI ŠPORTNI- KI KDI1F0RT BOHORIČ Šim PTICA UJEDA 60R0VJE vbolsar. ITALIJAN. EKONOMIST RIM-BOSh NJA LOVA IVAN TAVČAR GNOJNA OKUŽBA RIMSKA ŠTEVILKA STO Wmz KUP PESKA TELESNA UTRIPAL. VREDNO- ST sestava V- v. 7 ZAČIMBA * OBER Pop- JEMNA ŽIVAL ŽELEZOV OKSID MEDMET Nejevol- je TRAČNICA n jgSFVr S PENE- ČE mo SLAVNI ŠTEVNIK ENAKA SOGLASNI- J0CHUM EVGEN kilogram ijsyi KEM. ELEM. r I6RALEC ŽVEPLO > BALKON PRI KMET. HIŠI Poroke: Vrhovec Ljubica por. KAKER Potočnik Jožica por. ŽAGAR Koprivnikar Marjan Žagar Danica par. JERIČ Ocepek Ivan Duh G i zel a por. ALAGIČ Cukljati Ljudmila por. TRO-BEVŠEK Rade Milena por. ALEŠ Smolnikar Zdravka por. ŠULIiN Radman Zlata por. ŽIBERT Žebovc Branka por. ANDREUZ-ZI Cevka Dragi por. ZAJC Zupin Marija por. COTMAN Jene Stane Maleš Marinka por. ZAVRL Balantič Milenka por. KERN Na novi živi jenski poti želimo vsem novoporenčencem mnogo skupne sreče in zadovoljstva. Rodili so se: Trobovšek Anici — hči Zupin Antoniji — sin Zamljen Alojziji in Stanetu — hči Štritof Silvi — hči Česen Faniki — hči Mišja Nadji — hči Uršič Zvonki — siin Dragaš Radojki — hči Zavašnik Marija — hči Žibert Zlati — sin Berlec Mileni — dvojčka Drolc Antonu — sin Torkar ing. Florijanu — sin Mamicam in očkom čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo zdravje in dobro počutje. Nesreče: Zajc Jakob iz DE 13 — na poiti na delo Novak Franc iz DE 13 — obratna nezgoda Kadunc Janez dz DE 20 — obratna nezgoda Slapnik Antonija dz DE 13 — na poti na delo Posavec Jože iz DE 15 — na poti z dela Poljanšek Stane iz DE 13 — o-braitma nezgoda Fenjuc Tomaž iz DE 13 — obratna nezgoda Cafuta Milena iz DE 13 — obratna nezgoda Tajč Peter iz DE 20 — obratna nezgoda Ocepek Ivan iz DE 30 — obratna nezgoda Škrlep Marička iz DE 30 — na poti na delo ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Antona Komotarja se zahvaljujem delavcem delovne enote konfekcije frotirja za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala. hčerka Kermat Marija ZAHVALA Prav lepo se zahvaljujem delavkam Konfekcije frotirja za darovani venec din izraženo sožalje ob smrti moje matere. Žargič Pepca ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so spremili mojega očeta Mihaela iz Češnjic na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem tudi za darovani venec. Hribar Marija ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Zahvaljujem se delavcem enote pomožnih obratov in energetike ter ostalim, ki so spremili na zadnji poti mojega očeta Maksa in za darovani venec — najlepša hvala. Miha Pregl ZAHVALA Zahvaljujem se vam za čestitko in denar kot novoletno darilo, ki mi ga je poklonil sindikat podjetja Svilanit. Obenem pa želim mnogo uspeha v nadalj-nem poslovanju. vojak Karlo ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcem konfekcije frotirja, ki so mi ob smrti mojega očeta izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem prav lepa hvala. hčerka Jeras Francka »KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »»SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: PAPIRKONFEKCIJA Francka Zorman