Leto XVII., št, 215 u pra vmstvoi kjunguis euumjev* ulica & — JCeletoo tt. SVU, 312S. 3 m. 3126. 312» inseratm oddelek; Ljubljana, 8eien> Durgova iu. & — Tet (482. Podružnica Maribor; Gosposka oilce Sta - Telefon «. 3466. podružnica Celje: Kocenova ulica tt 2. — Telefon 9t 100. tiaCuni prj pošt. cen zavodih: Ljubljana št. 11.S42. Praga čisto 78-180, Wlen «t 105-241. 2 Din Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 6- Telefon 8122. 3123. 3124. 3125. 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. retefon šL 2440 Celje, Strossmajrerjeva ulica štev 1. Telefon «. 65. Rokopisi se ne racajo. Svetozar Priblčevič Svetozar Pribičevič je umrl. Smrt ga je dohitela daleč od domovine in prišla je nepričakovano. Podlegel je zahrbtni bolezni, ki se je naglo razvijala v katastrofo. Stojimo ob grobu moža, čigar ime je tesno spojeno z velikimi usodepolnimi borbami našega naroda za svobodo in neodvisnost, moža, čigar delo za veliko idejo narodnega edinstva ostane neizbrisno, moža, ki je igral ob ustanovitvi naše države in v njenih prvih začetkih veliko, v marsičem odločilno vlogo. S smrtjo Svetozarja Pribičeviča pa se zaključuje tudi tragika življenja, ki je, dramatično v svojih peripetijah, v mnogem pogledu prava slika značaja in temperamenta celokupnega našega naroda. Svetozar Pribičevič je že v svojih dijaških letih stopil v ospredje velike nacionalne borbe. V dobi strupenega sovraštva med Hrvati in Srbi, v času, ko je avstromadžarska oblast svojo politiko na jugovzhodu monarhije in Evrope sploh zasnovala na umetnem razpihovanju in izzivanju sporov med južnimi Slovani ter je zlasti na nasprotstva med Hrvati in Srbi gradila svoje načrte za obvladanje evropskega jugovzhoda, je Svetozar Pribičevič z mnogimi hrvatskimi in srbskimi tovariši v takratni omla-cini dvignil v novem elanu idejo narodnega edinstva in pripravljal generacijo, ki je pozneje bila sposobna izvesti na Hrvatskem resnično narodno politiko. V tej mladi družbi je bil takrat tudi Stjepan Radie. Daleč sta se ta dva moža, vsak za sebe predstavnik velikih vrlin, pa tudi slabosti srbskega in hrvatskega dela naroda, razšla na svojih poznejših potih, a sta se zopet našla v težkih časih našega državnega življenja. Morda je največja tragika v tem, da je ugasnilo Radičevo življenje baš v trenutku, ko je bilo v spopolnitvi z delom Svetozarja Pribičeviča za celokupni narod najdragocenejše... Svetozarju Pribičeviču je bilo dano, da je mogel načela svojih mladih let v moški dobi zastopati novinarsko in agi-tatorsko, pozneje pa vodilno politično v srbsko-hrvatski koaliciji, v kateri so si njegova inteligenca, njegova taktična spretnost in njegova borbenost kmalu priborile odločilno mesto. V veliki meri po njegovi zaslugi je srbeko-hrvatska koalicija s 'svojo ideologijo narodnega edinstva prodrla na Hrvatskem ter se usposobila, da prevzame tudi odgovorno vodstvo v avtonomni politiki nekdanje troedine kraljevine. Pod njeno zaščito in z njenim sodelovanjem so se takrat spletale intimne zveze z ostalimi deli razkosanega jugoslovenstva tu in onkraj mej nekdanje monarhije. Srbsko-hrvatsika koalicija, kateri je Svetozar Pribičevič dajal v nacionalističnem pravcu najvidnejše obeležje, je postala nositeljica velike ideje narodnega zedinjenja in osvobojenja. Znani ve-leizdajniški proces ie bil prva silna reakcija Dunaja, ki je pričel čutiti opas-nost nove politične konsfelacije na slovanskem jugu. In ko se je v drugi polovici svetovne vojne vedno jačje pojavljala težnja za organiziranim iredenti-stičnim delom med Jugosloveni, je zopet srbsko-brvatska koalicija, akoravno od počet.ka oficielno ni sodelovala, da si je očuvala svojo pozicijo na vladi, dajala najzanesljivejši zaklon vsem jugo-slovenskim stremljenjem. Tako je bilo naravno, da je njen stvarni šef Svetozar Pribičevič, k0 je prišlo do službene ustanovitve Narodnega vi-ječa v Zagrebu, postal njega prvi podpredsednik, v katerega rokah je bila dejansko osredotočena vsa politika in taktika tega revolucionarnega organa. V zgodovini našega naroda ostane zapisano. da je prelom z Avstroogrsko bil izrečen na usta Svetozarja Pribičeviča. Bila je zasluga tega moža, da je v težkih novemberskih dneh 1918. leta, ko je z vseh strani deževalo načrtov in predlogov za izvedbo narodnega in državnega zedinjenja, z neomajno premočrt-nostjo šel po poti, ki je vodila k prvemu decembru. Na vrhuncu svoje politične slave kot voditelj in predstavnik neodrešenega dela našega naroda je Svetozar Pribičevič prevzel v prvi jugoslovenski vladi resor notranjega ministra, ki je bil takrat odločilne važnosti za izvedbo prvih nalog zedinjenja. Tu pričenja tragika političnega voditelja, ki se je dal neomajno stoječ na nacionalnem načelu dostikrat zavesti, da je zamenjal praktično izvedbo z vsebino ideje. V strogem centralizmu je IMbičevič videl spas uni-taristične ideje proti vsem sredobežnim silam in vidovdanska ustava nosi v marsičem pečat te historične zablode, ki so jo plemenski politiki znali dostikrat spretno porabiti in zlorabiti. Ustanovitev prve vsedržavne in vsenarodne politične stranke v mladi Jugoslaviji, Demokratske zajednice in poznejše Demokratske stranke, je bila posledica še danes pravilnega gledanja, da narod v novih razmerah ne more svojega političnega življenja organizirati po načelih starih strankarskih opredelitev. Na žalost so veliko pridobitev te prve in za dolgo dobo edine nove vsenarodne politične organizacije pozneje upropasti>a osebna in praktična nasprotstva, splošni nacio- Mednarodne in reakcije: SREDOZEMSKA POUTIKA ITALIJE Italijanska občutljivost v Sredozemlju se spričo intenzivne akcije angleške vlade veča od dne do dne Rim, 16. septembra, b. Navzlic pomembnim postojankam, ki jih je Italija dosegla v Sredozemskem morju od začetka tega sto. letja dalje — Dodekanez. Libija in v naj« novejšem času Abesinija _ se dejansko še vedno čuti »jetnica Sredozemlja«. Angleška posest vhoda v to morje in izhoda iz njega ter angleške in francoske plovne linije Gi* braUar _' Malta _ Suez in Toulon — Bi- zerta jo močno ienirajo, tako da ima sta'no občutek podrejenega položaja nasproti obema glavnima sredozemskima državama, da. si bi ji po geografski legi sredi tega »mare romanum«, kakor to neprestano poudarjajo v rimskih krogih, pripadala v tem predelu sveta važnejša, morda celo vodilna vloga. Položaj Italije v Sredozemlju po abesinski vojni Dokler je še obstojalo italijansko«angle* ško prijateljstvo, ee je zdel položaj Italiji kolikor toliko znosijiv. ker Je tedanja razdelitev tradicionalnih sil in moči jamčila nekakšno ravnotežje, ki sicer ni v polni meri odgovorjalo italijanskim težnjam, katerega pa je Rim vendarle upošteval kot nekakšno zgodovinsko nujnost. Z italijan- sko^abesinsko vojne pa se je poloia| bi« stveno »premeni!. V italijanskih očeh so sedaj na mah pridobile na vrednosti vse politične in strateške postojanke v Sredozemlju. Italijanska sredozemska občutljivost se tako «topn]uje is dneva v dan, Italija budno motrj položaj in z odprtimi očmi zasleduje vsak nov moment v politiki sredo« zeniskih držav. Čim zapiha malo ostrejši veter, se že boji. da se ne zruši sedanje ravnotežje. S posebno poaornostjo pa zas'e« duje Italija v zadnjem času francosko in angleško sredozemsko politiko, ker ji o8>« vidno niti sedanje francoske niti sedanje angleško zadrianje nista preveč pe goda. Zda) se jr zdi. da hoče Francija »lomiti njen sredozemski vpliv, zdaj spet Anglija, ki je posebno s svojo najnovejšo sredoiemsko akcijo zbudila v Italiji domnevo, da pripravlja splošno protlitalijsnsko ofeniivs T tem predelu Evrope. Problem španskega Maroka in Tangerja V zvezi z razvojem španske državljan-ske vojne pa je povzročil precejšnjo zaskrb« Ijenost v Rimu tudi problem španskega Ma* roka. V Italiji sumničijo namreč Francijo, da skuša izrabiti španske notranje razpr. tije r — osvojitvijo španskega Maroka. V to zvezo spravljajo v Rimu tudi najnovejše vojaške ukrepe v francoskem Maroku, ter poudarjajo, da položaj v tem pasu le ni tako nevaren, kakor ga slikajo francoski krogi, ki so sedanjo napetost spretno izrabili, da eo civilno upravo v Maroku spremenili v vojaSko. Rim očita Parizu slabe namene tudi glede Tangerja, češ. da si ga mislijo Francozi kar na lepem prisvojiti in spremeniti v podobno postojanko kakor je Gibral« tar, tako da bi bila angleško*francoska kon« troia vhoda v Sredozemlje popolna. Skrb zaradi aktivnosti angleške politike K vsem tem italijanskim sredozemskim ekrbem pa se v nainovejšem času pridružuje še skrb zaradi izredne aktivnosti angleške sredozemske politike. »Tribuna« je pred dnevi zapisala, da »zasleduje Anglija v Sredozemlju politiko izredne nevarnosti za mir«. List opozarja z'ast; na ukrepe, ki jih podvzema te dni >v varstvo angleških lntereeovc v Sredozemlju prvi lord angleške admiralitete sir Samuel Hoare, nadalje na novo ustavo na Malti in na utrjevanje Cipra, ki se zdi že sedaj nepremagljiva an* gleška baza v vzhodnem Sredozemlju. Tu« di pošiljanje angleških čet v Palestino — samo v zadnjem času jih je bf*o po ita&jan« ski sodbi poslanih nad 30-000 — se zdi Rimu zelo sumljivo, ker so tu prepričani, da jih Anglija po zatretju nemirov ne 'bo vee odpoklicala. Še več: v Rimu očitajo Angliji, da pretirava pomen palestinskih nemirov 6amo zato. da lahko pošilja svoje čete v neposredno bližino svoje poti na Daljni vzhod skozi SueSki prekop. Najbolj pa vznemirjajo Rim poročila s misiji angleškega kralja ob priliki njegove« ga nedavnega obiska pri predsedniku tur« ške republike. Angleško snubljenje Ankare se zdi Italijanom posebno nevarno. Italijan* ski listi so te dni posvetili posebno pozornost poročilom o napovedanem obisku turškega ministrskega predsednika Ismeta v Londonu in so pri tej priliki namignili na verjetnost skorajšnjega uradnega poseta tur. škega voinega brodovja na Malti. V rimskih diplomatskih krogih ee sedaj sprašujejo, kakšna ho italijanska reakcija na to izredno angleško aktivnost v Sredo« zemlju, ki jo italijansko časopisje servira svojim čitateljem na tako senzacionalen-! na« čin. Domnevajo, da se bo Italija omejila sa sedaj samo na večjo rezerviranost napram Parizu in Londonu, katerima ne bo več ka* zala tako velike pripravljenosti za sodelo-vanje pri urejevanju evropskih vprašanj, o katerih nai bi razpravljala prihodnja konferenca lokarn«kih sil. Ofenziva upornikov proti Bilbau Novi boji zapadno od San Sebastiana — V Bilbau je zbranih 40.000 vladnih miličnikov . Pariz, 16. septembra, w. Iz Burgosa poročajo, da so davi uporniške čete pričele prodiraiii pnoti Bilbau in da so že zavzele Orio in Aguanono, zapadno od San Sebastiana. Iz Bilbaa in Zumave, novega glavnega stana guvernerja San Sebastiana, poročajo, da so se čeite ljudske fronte ustavile na utrjenih postojankah med Orio in Regu-lom. Skupno je pripravljenih približno 40.000 mož za obrambo Bilbaa. Te čete imajo mnogo orožja, vendar pa so njihove zaloge municije precej ptičle, Že itak težavna aprovizaoije prebivalstva v Bifbau se je še poslabšala zaradi prihoda približno 36.000 beguncev iz Iruna in San Sebastiana. Prebivalstvu so oblasti izdale živilske nakaznice. Razširjene so govorice, da je skušalo snoči 400 vojakov in 200 članov civilne garde pobegniti iz Bilbaa k upornikom, rdeča milica pa jih je ujela in so bili častniki m podčastniki jusrtificirani. Blokada luke v Bilbau La Oruna, 16. septembra. AA. Tukajšnji radio poroča, da je vlada nacionalne junrte razglasila, da od jutri dalje ne bodo več mogle pristajati v Bilbau inozemske ladje. Pariz, 16. septembra. AA. Po poročilih iz San Sebastiana poteka tamkaj življenje zopet popolnoma normalno. V mestu vlada popoln mir in red. Včeraj je korakalo skozri mesto mnogo uporniških čet m fašističnih oddelkov. Oborožili so mnogo trgovskih ladij, s katerimi uspešno blokirajo Bilbao. I Zmešnjava v mestu St. Jean de Luz, 16. septembra, b. Iz Bilbaa poročajo, de je tamkajšnje prebivalstvo v veliiki Stiski, ker prihaja v mesto vsak dan na stotine beguncev iz Asrturije in pokrajine Gu.ipuzcoe. V mestu je baje izbruhnil legar tn primanjkuje tudi živil. Razen tega se pojavlja v vrstah vladnih čet isto nesoglasje kakor v San Sebastianu. Dočim so Baski bolj zmerni, so anarhisti za ekstremne ukrepe in terorizirajo prebivalstvo na vse mogoče načine. Več članov anarhističnih organizacij je izstopilo iz stranke, ker se ne strinjajo z nastopom svojih tovarišev v Irunu in San Sebastianu. V Bilbau se sedaj nahaja avtonomna baskovska vlada, ki ne sprejema zapovedi iz Madrida, drugače pa vladata v mestu mir in red. V Bilbau se je zbralo okoli 35.000 beguncev iz Iruna in San .Sebastiana. Begunci iz Santandra poročajo, da so an ar hi siti zasedli vsa javna poslopja in prevzeli vodstvo policije. Uspeh vladnih čet pri HvMd . v Barbastro, 16. septembra, b. Vsa Sle- tamo pri Huesci, ki Je v aadnjem času večkrat menjala svoje gospodarje, je zopet v posesti vladnih čet. Katalonska milica je izvedla posrečen napad na grad Castiglio nad vasjo in s tem zavzela tudi nižje ležečo vas Sietamo, ki pred;tavlja strateško važno postojanko proti Huesci. Nadaljnji cilj ofenzive vladnih ftet proti Huesci je sedaj Monte de Aragon, na katerem se nahaja okoli 500 dobro utrjenih upornikov, ki jih bombardiranje vladnih letal doslej še ni moglo pregnati. Katalonski vojni minister polkovnik Sandino je objavil, da je bil pri Hutsci odbit močan uporniški oddelek, ki ga je podpiralo letalstvo. Med bitko fta bili sestreljeni dve uporniški letali. Poveljnik upornikov v Huesci je začel izpraznjrvatl mesto. Izselilo se je predvsem prebivalstvo, ki ne pride v poštev za borbo. te 50.000 žrtev vojne Madrid ,16. septembra, g. Po poročilih tukajšnjih uradnih krogov ie državljanska vojna zahtevala že nad 50.000 smrtnih žrtev. Ran jeni h je bilo več stotisoč. Gmptna škoda se sedaj še ne da preceniti. Špansko glavno mesto je stalno v strahu pred letalskimi napadi. Oblasti so med prebivalstvo razdelile plinske maske ter naglo gradijo zavetišča protfi plinom- Na vladni sferami izjavljajo, da je v Madridu mnogo vohunov. Prebivalstvo svare, naj ne daje neznanim osebam izjav o političnem ali vojaškem položaju. SpanAe strokovne organizacije organizirajo elitno četo 6000 mož. ki se bo imenovala »Espagna« in ki se bo uporabljala pri posebno nevarnih akcijah. Pesimistična presoja položaja v Madridu Pariš, 16 septembra, o- V francoskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da bo v Španiji v najkrajšem času prišlo do odločitve. Španski poslanik v Parizu je izja* vil novinarjem, da je obramba Madrida združena z vedno večjimi tesavami in da se bo morala vlada najbrže preseliti iz Ma« drida v Valencijo. Dejstvo, da je v Pariz prispelo več španskih levičarskih poMtikov i n da je španski poslanik stopil v zvezo z vodilnimi francoskimi državniki, smatrajo za dokaz, da 6e bliža končna odločitev na španskih bojiščih. V Pariz je prispel tudi bivši španski zunanji minister Lerrous, ki ee je pridružil upornikom. Eden izmed po* beglih socialističnih poslancev, ki je prispel iz San Sebastiana, je izjavil novinarjem, da bo morala španska vlada ali pobegniti ali pa podati ostavko. Burgos, 16. septembra, g. Nacionalistična vlada v Burgosu je svetovni poštni zvezi v Bernu poslaila energičen protest, ker so deli Španije, zasedena po upornikih, brez mednarodnih, poštnih m telefonskih zve*. Izboljšanje odnosajev med Francijo in Nemčijo Načelni sporazum o gospodarskem sodelovanju obeh držav Berlin, 16. septembra. w. Francoski trgovinski minster Bastide je snoči odpotoval v Pariz. Na kolodvoru so se poslovili od njega predsednik državne banke dr. Schacht in os ob j** francoskega poslaništva. Včeraj opoldne je bil Bastide gost dr. Schachta. Dr. Schacht in Bastide sta v svojem razgo-govoru ugotovila soglasje naziranj o ciljih nemško-franeoskih gospodarskih odnošajev. Berlin, 16. septembra, o. Po zanesljivih informacijah je prišlo med Bastidom in dr. Schacbton do sporazuma o vseh glavnih točkah gospodnr-kena sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Trdijo, da je spo-rn-zivn zelo dalekosežen ter da bo izzval temeljit preokret v odnošajih med obema državama. Bastide in Schacht sta se dogovorila o vseh načelih čim uspešnejše izmen ;ave blaga, ki naj bi se v najkrajšem času omogočilo do najvišie mere. Bastide je v zaupnem krogu izjavil, da je s svoji- mi razgovori izredno zadovoljen in da » bile vse težave odstranjene mnogo hitreje, kakor pa je sploh pričakoval Sestanek Hitier-Bastide Pariz, 16. septembra, o. »Figaro« poroča, da se je francoski trgovinski minister Bastide o b priliki svojega obiska v Nemčiji sestal tudi s Hitlerjem in sicer na izletu z motom in čolnom po Wannseeju. Prisotna sta bila tudi Gobbels in dr. Schacht. Hitler je pri tej priliki sp~TOČ;I Bas-tidu, da je Nemčija pripravljena omejiti svoje oboroževanje, če se Francija odreče svojemu zavezništvu z Rusijo. Hitler je pripravljen skleniti s Francijo gospodarsko in kolonialno pogodlbo ter stopiti s Francijo v najtesnejše zveze. Povratek Bastida v Pariz Pariz. 16. septembra. A A. Trgovinski minister Bastide se je danes vrnil s potovanja v Berlin in Varšavo. Rydz Smigly in Beck pri Moscickem Varšava, 16. septembra, b. Predsednik republike Moscicki je danes »prejel vrhovnega inšpektorja poljske armade generala Rvdz Smiglyja in poljskega zunanjega ministra Becka ter ministrskega predsednika Skla-dovskega ;n njegovega namestnika Kwiat-kovskega. Glavni predmet razgovorov je bil zunanjepolitični položaj Poljske v zvezi z novimi pogodbami, ki jih je Poljska skleni- la v zadnjem času. Nekateri tudi menijo, da se je pri tej priliki govorilo o možnosti spremembe titularja v poljskem zunanjem ministrstvu. Zaimisova smrt Atene, 16. septembra, a. Truplo na Dunaju umrlega zadnjega prezidenta grške republike Zaimisa bodo prepeljali v Atene, kjer ga bodo pokopali z vsemi častmi na državne stroške- Predsednik vlade Meta-xas je brzojavno izrazil pokojnikovi vdp-vi sožalje. (Glej tudi poročilo na 6 Strani. O. u.) nalni politiki pa je bilo v kvar, da je centralistično razpoloženje Svetozarja Pribičeviča kopalo njegovi stranki na vse strani globoke prepade napram drugim političnim koncepcijam. Tako je ju-goslovenska politika v predšestojanuar-ski dobi po krivici dobila značaj intran-sigentnega sektarstva in politični nasprotniki 90 Svetozarja Pribičeviča, ki je po svojem globokem prepričanju bil za stopnik čiste jugoslovenske ideje, obeležili kot zagrizenega nositelja centralistične ideje. Skupna borba proti hegemonističnim ciljem kleroradikalskega režima leta 1927. in želja vseh treznih pristašev narodnega in državnega edinstva je premostila prepade med tedanjo SDS in HSS. Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič sta se zopet našla na skupni politični poti. Bil je to zgodovinski dogodek, katerega na jdalek o sežnejše posledice ne bi bile izostale, da se je moglo to sodelovanje normalno razvijati. Jugoslo-venska ideja, katere nositelj je bil Svetozar Pribičevič, je nadvladovala v koaliciji z Radicevo HSS. Ali istočasno sta Radičeva prošlost in politični program njegove stranke delovala na kompromisa med nacionalno idejo ki i praktičnimi potrebami narodnega in dr- i žavnega dela. V tem je skrivnost elana, ki ga je razvijala v svojih političnih borbah kmetsko demokratska koalici.ja, ki je v svojih dveh voditeljih, Pribičeviču in Radiču, imela dva temperamenta, silna in mnogokrat malo disciplinirana, ali na srečo razvijajoča se v različnih smereh. V sodelovan ju na skupni politiki sta se Svetozar Pribičevič in Stjepan Radi1? dopolnjevala in nedostatki njunih poetičnih značajev so za čudo ojačPi njune politične sposobnosti Z Radičevo smrtjo pa začenja tudi tragična peripefcija v življenju Svetozarja Pribičeviča. Njegov borbeni temperament, njegova brezobzirnost, njegov nedostatek, cka je taktičnim uspehom rad podrejeval strategi čne, so v usode pokii dobi, ko so se stvari razvijale k neminovnerou prelomni, povzročili, da je voda poUtiko, ki je 6. januarja 1929-njega in predstavnike ideologije, ki jo je on od mladih let zastopal, izločila od praktičnega sodelovanja na državnih poslih. Bila je najbolj tragična po-greška njegovega življenja, da se je spustffl v borbo proti šesto januar? k i ideji in da ni u videl, da nova pot državne politike neminovno vodi na linijo državnega in narodnega edinstva, a istočasno i nazaj k zdravi preureditvi našega državnega življenja baš v smislu idej, ki so bile povod za ustanovitev kmetsko demokratske koalicije. Svetozar Pribičevič je bil človek ekstre-mov in tako je raizumeti vse. kar se je pozneje dogodilo. Visoka inteligenca, ostra borbenost, silni dair govora in peresa, ogromna taktična spretnost, to so glavne karakteristike Pribičevičeve osebnosti. Bil je to mož temperamenta, borec, kakor jih redko vidimo, ali baš njegov temperament mu je pri sistematičnem graditve-nem delu mnogokrat podiral, kar sta njegova vdanost ideji im njegova politična izkušenost snovali. V ekstrčmih je tudi rad urejeval svoje politične in osebne odnosa je. Bil je dober prijatelj in strasten sovražnik. V ekstremih je tudi rad govoril, kar velja za njegovo politično delo v dobah slave in uspeha, a tudi v času resignacije in obupa. Bil je ena na jmočnejših pcflPičnih osebnesti, ki jih pozna naša mlada narodna zgodovina ,mož ki je štel mnogo oboževate-l.jev, a imel tudi mnogo besnih sovražnikov. Napredni in nacionalni Slovenci smo mnogo let intimno sodelovali s Sveto- zarjem I*ribičevičem in smo vedeli T njem ceniti globoko razumevanje, ki ga je kazsii za posebno vlogo slovenskega dela našega naroda v razvoju naše dr žave. V težki dobi druge polovice 1928. leta se je pripravljal razhod slovenske nacionalne politike s Svetozarjem Pribi-čevičem- Globoke razlike v gledanju na novo politiko v našem državnem in narodnem življenju so nas ločile od njega. Marsikaj, kar se je pozneje zgodilo, smo mu z ostalimi zavecbrimi Jugosloveni bridko zamerili. Danes, ko je odprt grob, ki sprejema vase, kar je od Svetozarja Pribičeviča ostalo umrijrve-ga, se spominjamo njega kot glasnika ideje bratstva ter narodnega in državnega edinstva, kot moža in državnika, s katerega imenom im delom so zvezani najpomembnejši dogodki v najnovejši zgodovini našega naroda. Globoko pretreseni od tragike tega življenja, ki bi v srečnejših okolnostih bilo moglo narodu in državi storiti še bolj dragocene usluge. kakor jih je storilo, se klanjamo pred odrom moža. ki je navzlic v$«m svojim nedostatkom in pogreškam bil in ostane eden od velikih mož našega zedinjenega naroda. Ob Pribičevičevi smrti 1 Beležke Kje in kdaj bo pogreb, ie nI odločeno — Vtis v Zagrebu Seje zagrebških političnih vodstev— Sožalja Zagreb, 16. septembra, o. Za smrt Svetozarja Pribičeviča se je izvedelo v Zagrebu šele okrog polnoči, ko sta izšli tretji izdaji »Novosti« in »Jutarnjega "tista«. Zgodaj zjutraj je izdal »Hrvatski Dnevnik« posebno izdajo, v kateri je objavil podrobnosti o bolezni in smrti. Med pristaši bivše SDS je napravila vest o smrti Svetozarja Pribičeviča globok vtis. Ze dolgo so se širile v Zagrebu vesti, da je Pri-bičevič v Pragi hudo bolan, toda nihče ni računal, da je njegovo stanje tako resno. Splošno se je mislilo, da bo kmalu ozdravel in da se bo zopet vrnil v domovino. Danes je bila pri dr. Mačku v sanatori-ju konferenca, na kateri so razpravljali o pogrebu in drugih zadevah, ki so v zvezi s smrtjo drugega predsednika bivše KDK. Vodstvo KDK je izdalo osmrtnico, ki so jo afiširali danes popoldne po Zagrebu in so jo razposlali tudi na deželo. Osmrtnico so podpisali dr. Maček, Jela-šič, dr. Budisavljcvič in Vilder. Tudi vodstvi obeh koaliranih skupin, HSS'in SDS, bosta objavili vsako za sebe še posebni osmrtnici. Jutri se sestane izvršni odbor bivše SDS. Na seji bodo sklenili vse potrebno za pogreb. Za enkrat še ni odločitve ali bo Pri-bičevič pokopan v Pragi, ali pa ga bodo prepeljali v domovino in ga v smislu njegove želje pokopali v Glavičanih poleg njegovega očeta. Pribičevičeva vdova ga. Bosiljka je danes iz Beograda prispela v Zagreb. Dr. Maček ji je pismeno izrazil svoje sožalje. Dt. Maček je izdal naročilo, naj sc prelo-že vse zabave, javne skupščine in proslave bivše HSS, ki bi se imele vršiti to nedeljo. Razen tega je pozval vse organizacije HSS, naj izobesijo črne zastave. Na pogreb v Prago bo odpotovalo iz Zagreba več voditeljev bivše KDK. Danes je odpotovala z avtomobilom v Ljubi iano in od tam z letalom v Prago Pribičevičeva vdova v spremstvu dr. Pernarja in Vcčcslava Vil-derja. Jutri odpotujejo v Prago z vlakom politični prijatelji pokojnega politika. Beograd. 16. septembra, p. Vest o smrti Svetozarja Pribičeviča je " prispela v Beograd pozno ponoči. Beograjski listi so jo objavili v jutranjih beograjskih _ izdajah. Voditelji srbijanske izvcnparlamentarnc opozicije Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Dragoljub Jovanovič in Aca Stanojevič, so poslali pokojnikovi rodbini in vodstvu KDK sožalne brzojavke. Praga, 16. septembra, o. Ker še ni odločitve glede pogreba, so truplo pokojnega Svetozarja Pribičeviča začasno položili na mrtvaški oder v bolniški sobi v sanatoriju Podolu. Danes zvečer je prispel v Prago Sava Kosanovič, ki bo uredil vse nadaljnje glede pogreba. Pokojnikova hčerka Stana, ki študira v Pragi medicino, je v teku današnjega dne prejela veliko število sožal-nih brzojavk in izrazov iz Češkoslovaške in Jugoslavije. 'Praški listi, ki so izvedeli za smrt Pribičeviča šele tik pred zaključkom redakcije, objavljajo, kratke nekrologe, v katerih poudarjajo pokojnikovo nacionalno delo, zlasti v predvojni dobi. Predsednik vlade dr. Stojadinovič v Pragi Praga, 16. septembra, d. Listi objavljajo obširna poročila o prihodu ln fprejemu jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Nekateri 'isti prinašajo tudi pozdravne članke. SinočJ je bila dr. Stojadinoviču na čast prirejena sve čana gledališka predstava, ki so jI prisostvovali tudi čsl. ministrski predsednik dr. Hodža, zunanji minlscer dr. Krefta, jugoslovenski poslaaik t- Pragi dr. Ptotič ln čsl. poslanik v Beogradu dr. Girsa. Stojadinovičev prihod v vladno ložo je vzbudil v razprodaiem gledališču vehke ovaeije Jugoslaviji. Pc predstavi so očišli gg. Stojadinovič, Hodža tn Krofta na jugoslovensko poslaništvo, kjer »o imeli poldrugourno politično konferenco. Predsednik dr. Stojadinovič je prenočil v jugoslovenskem poslaništvu. Danes dopoldne si je ogledal prostore poslaništva, popoldne pa se je v spremstvu pos^ani^ov dr. Girse in dr. Protiča odpeljal v Plzen, kjer si je ogledal slovite škodove tovarne. Tudi v Plznu so j ugos I »venskemu ministrskemu predsedniku priredili velike ovaeije. Razočarana Avstrija Ozadje Schmidtovega pose ta pri Mussolinijn - Spora« z um z Nemčijo ni prinesel Avstriji nobenjh koristi Rim, 16. septembra, b. 'Poset ^avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta pri Musso-liniju je zbudil v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost, Schmidta je pozval v Rim, kakor se doznava iz dobro informiranih krogpf, Mm ita^hski mjnistS- ! ski predsednik posledicah in oehnevih nedavno sklenjenega avstrijsko-nemškega sporazuma, čegar garant je bila Italija. Dunaj je v teku dveh mesecev po sporazumu lahko spoznal prednosti in slabe strani sporazuma z Nemčijo, ki Italijo živo interesira. Zato je hotel Mussolini vedeti za mnenje avstrijske vlade v tem pogledu. Nobena tajnost ni več, da je Dunaj nad nspehi sporazuma z Nemčijo zelo razočaran. Tisti, ki mora dajati, je slej ko prej samo Avstrija, dočim so vsa upanja glede Nemčije ostala neizpolnjena. Niti turistični promet med obema državama se zaradi ukinitve takse 1000 mark ni prav nič povečal, i Tudi gospodarski sporazumi niso prinesli pričakovanih uspehov, politično pa je sporazum povzročil Avstriji prej težkoče kakor : neposredne koristi. Nacistična propaganda v Avstriji se je po sporazumu še povečala. Dr. Schmidt je izjavil Mussoliniju. da je Avstriji nemogoče v takih okoliščinah že nadalje vestno in točno izpolnjevati prevzeta obveznosti. Organi narodno-socialistične stranke v Nemčiji so očividno močnejši od rajhovskega zunanjega ministrstva. Vprašanje je sedaj, kaj bo na ta poročila odgovoril Rim. Nekateri mislijo, da bo M tis soli ni na podlagi Schmidtovega referata interveniral v Berlinu, drugi pa ne izključujejo možnosti, da Avstrija sama v kratkem odpove svojo pogodbo z rajhom. Bliž- nja bodočnost bo nedvomno odgovorila na to vprašanje. V poučenih krogih zatrjujejo, da sta Mussolini in dr. Schmidt razpravljala zlasti tudi o komunikeju Male antante, predvsem 6'r oiil'fti"'t6čfcah,r-Popolo d' Italia« piše da ni fte niti odločitve o tem. ali bo Italija sodelovala na zasedanju Društva narodov in se zaradi tega ne more obvezati za sodelovanje na konferenci, katere usoda je še popolnoma negotova Danes se bodo začela pogajanja za sporazum v tekstilni industriji Ljubljana, 16. septembra Z banske uprave smo prejeli opoldne: Sporočeno je že bilo, da se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva ni-ao mogla pričeti, ker so delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju m Skofji Lok' stavkali na nezakonit način. Na poziv bana »o tekstilni delavci povsod v banovini izpraznili tovarne razen v Kranju in Skofji Loki, kjer so tovarniški objekti ostali zaledeni tudi dalje. Da bi se zaščitilo razsodno in disciplinirano delavstvo, ki je v pretežni večini, in da bi se pogajanja mogla pričeti čimprej, jc žandarmerija, pomnožena s policijsko stražo iz Ljubljane, davi med 4. in 6. uro izpraznila vse tekstilne tovarne v Kranju. Delavstvo se oboroženi sili ni zo-perstavljalo. Tekstilni delavci v Skofji Loki. ki so tovarniške objekte imeli zasedene iz solidarnosti s kranjskimi tekstilnimi dclavci, so po dogodku v Kranju tovarne izpraznili. Potemtakem so dani vsi pogoji za takojš- nji pričetek pogajanj. Tzdan je poziv podjetnikom in delavccm, da pošljejo zastopnike. * Zvečer jc izdala banska uprava naslednje obvestilo: Danes popoldne so se sestali zastopniki tekstilnih industrijcev in člani centralnega tarifnega odbora tekstilnega delavstva v Ljubljani. Industrijci so delavcem izročili projekt kolektivne pogodbe z izjavo, da projekta ne smatrajo za definitivnega, temveč pristanejo na pogajanja. Po želji zastopnikov delavstva se pogajanja ne bodo pričela jutri, v četrtek zjutraj ob 8., temveč šele popoldne ob 14., da morejo projekt predhodno proučiti tudi delegati mariborskega tekstilnega delavstva, ki dospejo v Ljubljano šele 17. t. m. zjutraj. Po informacijah banske uprave je projekt kolektivne pogodbe po svoji vsebini pri delavskih zastopnikih zadel na povoljen odmev. Manjšinski kongres v Ženevi ženeva, 16. septembra. AA. Danes je bil otvorjen 12. koogre« narodnih manjšin. Kongresu, za katerega je določeno dvodnevno »usedanje, predseduje dr. Josip Wilfan. Na današnji seji se je vršila ko-memoracija za bivšim tajnikom dr. Eval-dom Amendcjem. Razen dr. VVilfana so govorili še trije govorniki, med njimi znani manjšinski ideolog Bovet. Na dnevnem redu sb >2ivljenake pravice narodnih skupin T evropskih državah« ln ?Reforma Društva " narodov ln narodne manjšine«. Na kongres je prišlo 36 predstavnikov narodnih manjšin, ki zastopajo 13 manjšinskih -skupin v Evropi. Jugoslovensko manjšino v Avstriji zastopajo dr. Petek, župnik Stare ter dr. Karal, jugoslovensko manjšino v Italiji dr. Wilfan in dr. B3-sednjak, črtico manjšino v Avstriji Strnad. Nemške manjšine so poslale zastopnike iz Madžarske, Poljske, češkoslovaške, Danske in Betonske, madžarske iz Rumu-nije, Jugoslavije in Češkoslovaške, zastopane bo ruake ln ukrajinske skupine na Poljskem ter ruske v Rumuniji in Estoniji. Kataloncl so poslali pet de'e^iov. Prve smrtne obsodbe v Palestini Jeruzalem, 16. septembra, b. Danes je jeruzalemsko porotno sodišče izreklo smrtni -obsodbi proti dvema Arabcema, ki sla streljala na angleške čete. To sla prvi anrtni obsodbi, odkar so izbruhmli znani, nemiri. ' ' Vesti iz nogometnega Beograd. 16. septembra- p. Na snočnji sfji je upravni odbor JNS sklenil, da se morajo odslej igrati državne prvenstvene tekme ob 15.30. JNS je ugodil predlogu SK Ljubljane in Ilaška, da se prvenstvena tekma preloži. Termin, ki sta ga kluba sporazumno predlagala za 4. oktober pa ni bil odobren, ker je ta termin rezerviran za tekme za kraljev fond. JNS je sklenil, da se morati Ljubljana in Hašk sporazumeti v teku dni za termin, ki mora biti še v letošnji f.-> eenski sezoni. Ce med kluboma ne bo pri« šlo do 6porazuma, bo termin določil JNS. V razpravi je bila tudi ponudba madžarske nogometne zveze za mednarodno državno tekmo nied Madžarsko in Jugoslavijo. Mada žari pa zahtevajo okrog 200.000 Din, kar je za JNS nesprejemljivo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Jasno t vsej državi z jutranjo meglo v dravski banovini. Temperatura je nekoliko' zrasla v večji severni polovici in padla na skrajnem jugu. Minimalna temperatura Caribrod 1, maksimalna Mostar 27. -Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo jasno vreme v vsej državi, nekoliko oblakov v primorskih krajih in na severozahodu. Slab jugovzhodni veter v Po-dunavju. Temperatura bo nekoliko zrasla. Solnce vzhaja ob 5.18 in zahaja ob 17.46. Zagrebška vremenska napoved za danes: Na zapadu bolj oblačno, sicer pa brez bistvene izipremembe. vremensKa napoved za četrte*: Nobene bistvene izpranembe sedanjega vremena. jKivlJenJep deto in smrt Svetozarja (Pribicevica Že v večjem dela včerajšnje naklade »Jutra« smo objavili vest, da je v torek zvečer ob 10. v Pragi umrl Svetozar Pribičevič. Novica o smrti Svetozarja Pribičeviča je prišla v Ljubljano nepričakovano in se jo zato tem močneje dojmila. Le malo komu r Jugoslaviji je bilo znano, da vedno odporni, žilavi politik zadnji čas tako nevarno boleha. Za širšo javnost je bil še vedno mož borbe, pa je vest o njegovi smrti prišla ra njo docela nenadno. Rodil se je Svetozar Pribičevič dne 26. oktobra 1875. v stari nacionalni družini r Kordunu, iz katere so izšli štirje bratje, vsi dobro znani v jugoslovenski nacionalni politiki zadnjih treh desetletij. Svetozar je Idovršil realno gimnazijo leta 1894. v Kar-Bovcu, potem je študiral matematiko in fizi-jko na zagrebški univerzi. Kakor Štefan Ra-<3ič, ki mu je bil vrstnik od mladih let, je že v dijaški dobi započel živahno delovanje s hrvatskimi tovariši s prizadevanjem, Slon«. * Vpis na gospodarsko«« poldne do 8. zvečer (ob sobotah od pol 4 dalje) najlepše slovenske, srbohrvatske,češke, ruske, poljske, nemške, francoske, ita« liianske angleške ln esperantske knjige Ur modne liste vsakomur, kdor ee zadostno izkaže. Vstop v knjižnieo ie vsakomur prost. u— Šentjakobskojtmovska ženska in ms« ška podružnica GMD poziva vee članstvo, da se udeleži pogreba umrle zveste članice gospe Marije Likozarieve. u— Zapiranje mesarskih obratov ob nedeljah. Po odredbi ban6ke uprave bodo mesarski obrati zaprti ob nedeljah in pravnikih od 15. septembra do 15. maja. C« si sledita nedelja in praznik, se bo obrHova . lo naslednji dan. _ Združenje mesarjev m klobasičarjev. u— Društvo >Ta bor«. Drevi ob 20.30 članski sestanek s predavanjem. Predaval bo prof. Ivan Rudolf. u—Isobrašev&lni in učni tečaji Trgovske* ga društva »Merkur« t Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi poČenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delav« nikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemSČina Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom. pri« tUčje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem ki« tereeentom na razpolago. u_ Vaino opozorilo! Po poŠti so nekateri dobili na dom listek skrajno iadjive vsebine o uglednem ljubljanskem meščanu. Tako početje in tudi raznašanje vsebine je kazensko prepovedano, poleg tega pa mwa biti vsakomur jasno, da je namen tega le škodovati uglednemu podjetju, ki je brex najmanjšega madeža. Taki anontnmi napadi se obsojajo ie' sami po 6ebi. čeprav ni podpisa, se nadejamo, da bo uspelo zadevo razčistiti in povzročitelja pokHrati na odgo« vor zaradi žalienja časti in povzročene Bco-de. — Vse pa pozivamo, da obranijo kakor doslej zaupanje uglednemu podjetju. Iz Celja e— Lgodnoati z« celjske driame. baae* vinske uslužbence r kopališču r Laškem. Sreski načelnik v Celju je ob priliki službenega poseta g. bana v ccljrfcem srezu naprosil g. bana, da bi izposlovai za uradni« gtvo v Celju znižane kopališke pristojbine v radiotermalnem kopališču v Laškem. G. ban je dosegel v omenjenem kopatHšČu za državne in hanovinske uslužbence v Celju siede*če znižanje kopaliških pristojbin; ▼ ča« su glavne sezone, t. j. v juliju in a-vgustu, se znižajo cene za kopeli v bazenu za 50 in v posameznih kabinah za 25 odstotkov, v času izven sezone pa velja SOodstoten popust za kopeli v bazenu in v kabinah. Za izdajo kart po znižanih cenah je potrebno da se uslužbenec legitimira. Kino Metropol, Celje. Danes »NOCTURNO« in nov tednik. Predstave ob 18.15, in 20.30. e— Celjsko strelsko skretj« je imelo nagradno tekmovanje dne 6. in 8. t. m. v Ce« lju na streMsču v Pečovniku. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo razmeroma lepo število strelcev. Tekmi so prisostvovali: g. general Savič, predsednik mestne občine, sreski načelnik in sreski podnaČeln;k. Prehodni pokal si je že drugič priborila ce'jska strelska družina. Prvo nagrado, darilo mestne občine celjske je do. bil g. Blumer Fric i7 Celia in postal prvak celjskega strelskega okrožja za le!© 1936. Razen tega je bilo razdeljenih le 28 lepili nagrad. e_ V Wegtn«vi tovarni dela sedaj le okrog 500 delavcev. Podjetje spre jenu no« ve in delno tudi dosedanje delavce m de« lavke. Po revmatiznra otekle roke in noge Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti KRUŠEN soL Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki. Dobiva se v lekarnah. R. S. br. IfilžafflS e— Dre nesreči. V ponedeljek je padla l&letna posestnikova hčerka Milka Antleje-va iz Bodrišne vasi pri Grobelnem na ko» so in si prerezala kite na levi nogi. V torek je padla ofiletna posestnica Helena Brez-nikarjeva od Sv. Magdalene pri Sv. Pavlu pri Preboldu s kozolca in si zlomila levo nogo v stegnu. Ponesrečenki se zdravita v celjski bolnišnici. e— 2rter napadalca. V Letušu je v rek neki mo domačini prihiteli v sobo. je Vezjakova fs izdihnila. Žalostna smrt mlade poeestniceje zbudila pri vseh vaščanih sočutje in vfi so prepričani, da se je Vezjakcrva ustrelila v duševni zmedenosti. a_ Na mariborgkem delovnem trrn. Več zidarjev in eno vzgojiteljico išče maribor« ska Borza dela. Iz Trbovelj t— Nastop sokolske konjenice- V nedeljo 20. U m. točno ob pol 16. se bo vršil ob vsakem vremenu nastop sokolske konjenice, kateri je bil zaradi deževia 8. t m. preložen. Tokrat nastopijo tudi konjeniki ljub* ljanskega Sokola na lastnih konjih in bodo irvajali skoke čez zapreke in lov za tra; kom. Pri pestrem programu bo prišel vsak na svoj račun. Kot novost se bo pri prosti zabavi igrala mačka v žaklju, kier bo vsak dobil M 2 Din lepo darilo. t_ Zadružna elektrarna sporoča, da za* radi popravil y petek 18- t. m. ne bo toka. Sokol Sokol I Ljubljana — Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminila zvesta Članica sestra Marija Likozar-jeva. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 16. url iz hiše žalosti, Prečna ulica 2. k Sv. Križih Pozivamo članstvo, da pokojno sestro spremi na njeni poslednji poti v kar največjem številu. Obleka civilna in znak Uprava. bik natančneje pogledala, pofaiMa nekajkrat na čeb in nekajkrat na prw. Navzoča sva bile Rothschaid in jaz. Poizkus je trajal petnajst minut. Razen nekaj besed, ki no v. B. moj prijatelj, ki ga samo na videz pozna. To je zete pogosto, zle** če so priče skeptične. kakor Je b« tudi dr. Rothschild. Še isti večer se mi je ponudila prilož« nost, da sem poduku« z dovoljenjem svo« jega prijatelja izvedb do konca. Ker je bilo treba prebrati samo še pisavo, je dobila gospodična v. B. listek in evrnčmk z naročilom, naj napiše vse, kar vidi. Sedd sem zraven nje in molčal. Drugih prič ni bilo. Čez četrt ure je rekla gospodična v. B., da ne vidi ničesar drugega ki mi je izročila pismo in listek. Na listku je bilo napdsano tole: »To je tiskano in sicer približno takole: FRIEORIOH VOSS in se glasi: Friedrich Voss Arartl. Gepruf. Massor 8 Healgchulfc. Rohrbachstrasse 53 III Razen besede »Friedrich Voss,« ki je bila napisana v latinici z velikimi čritarmA, je bil listek popisan z navadno pisavo go* spodične v. B. Nato sem odprl ovitek na zgornjem m* bu, ne da bi bil poškodorvsJ pečate, lci so b*H še celi, ki vzel posetnico iz črnega, enako velikega, prekanjenega pspirja. Takšna je bila: FRIEDRICH VOSS __ ARZTL: GDPRCF. MASSOR A HEILGE-HCLFE ROHRBACHSTRASSE 53 in. Najprej je vredno omeniti, da je gospodična prebrala vse, kar je bilo na posetni« ci napisano, pač zaradi tega, ker je bilo tako malo besed, da je vsaka lahko zbu« drla v njej poseben vti*. Razdelitev be-sed v tri vrste in tudi razdelitev v prostoru je točna, prav tako so bjie točne uporabljene okrajšave, med katerimi je bese« da »Gepruf.« nenavadna, prav tako pa je nenavaden tudi pravopis besed »Maasor« in »Gehiilfe«. Razlika od originala je prav nepomembna: vejica in trika sta oreveč pri gospodični v. B., manjka pa dvopičje v drugi vrsti. Znamenje »*« se je tdelo go« spodični v. B. podobno številki 8. Gospod Voas je bil gospodični v. B. in meni ne-^ * Poizkus jasnovidstva na vali*« dalja. vo (Nemčija — Italija): Šestnajsti pola-kus: čas poskusa: 30 m* in 1913.. r od 9.30 do 10. Sporočilo gospodične v. B.: »20. maja 1913., zvečer ob pol 10. Dolgo »se «me. Zdaj vidim žarko svetlobno liso. da me ka* v oči draži. Premika se. prihaja če« dalje bhže. Zdaj je temno. W.—.jeva g4a. va. Nekaj ima na glavi. Zdi se mi, kakor bi na. nečem sedel. Vdsoko moram i gledati, da vidim njegov obraz. Njegova i ol&oftica je precej temna, samo obraz je ' svetel. Zdaj spet svetlobna lisa, ki se bliža. Visoko nad njo W.—jev obraz. Skoraj bi se ge bala, tako čuden je. Na ne« čem mora stati aH pa na vzvišenem kra« iu sedeti. Zdi se md, da moram gledal Ljiu. ( MoiH zapiski: »Torek, 20. maja 1913. Ob 9 ia % * kcrieaom skozi mesto. Malo pred J410. sem se peljal po cesti in malo pred Berko zavil, ne da bi bil stopil s kolese. Kmalu po 10. sem bil spet doma. Srečal sem voz in dva pešca. Mračno nebo, nekoliko zamegljeno, vendar pe so se videle zvezde. Vetra ni bilo. pač pa je bik> zelo temino. Ves čas sem se ped jel. ne da bi se bS ustavil. Na kolesu je gorela acetilen-ska svetilka.« Žig pisma: Pmb — Genova, 23. mag. 1913. Pripomniti moram, da sem se šele tak pred poizkusom odloča;!, da se bom peljal s kolesom s prižgano svetilko. Rezultat je presenetil mene samega. Dvakrat — sodil bi, da na poti tja in Jie* za j — je videla gospodična čisto načilno sliko: žarko svetlo liso prižgane svetilke, nad njo pa moj obraz. Obakrat je imel® občutek, da sedim vzvišeno na nečem, ali pa, da nekje stojim. Razen tega je omeniš la tudi, da sem imel na glavi (kolesarsko čepico). Samo notranje občutje brez m te« lektualnega pečata se pokaže v tem. ko reče, da jo ie bilo skoraj groza položaja, ki ga je videla, pa ga ni razumela. * Poizkus jasnovidstva v preteklost. Sedmi poizkus: Zeflo značilen se mi zdi pjoizkus z majhnim rimskim n-. vcem- Bil je last mojega očeta, vendar pa ne vem. odkod ga je dobil. Na papirčku, v katerem je bil novec prvotno zavit, je bilo napisano Vajena aH Valentinramus. Novec sem izročil gospodični v. B. brez tega lisflka, zarit v B rumen— Lubejeva m bivša članica mariborskega, beograjskega in zagrebškega gledališča, bo stalni gost ljubljanske opere v bodoči sezoni. Prvič nastopi drevi v glavni vlogi Poldi Lechnerjeve v Grunovi opereti »Dvojno knjigovodstvo Naši publiki je znana po prejšnjih uspešnih gostovanjih in bo gotovo z veseljem pozdravila svojo ljubo znanko, ki bo s svojim nastopom napravila novo opereto za dogodek dneva. Iz sodne dvorane Svojo ljubico je umoril iz ljubosumnosti Celje, 16. septembra. Fred velikim senatom okrožnega sodišča v Ceiju se je danes zagovarjal zaradi umora 23-letni posestnikov sin Alojz Debelak b Križanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, votanti so bili gg. s. o. s. Kočnik. Brečko, dr. Mak in Kraut, javno obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca g. dr. Juhart. obtoženca je zagovarjal odvetnik g. Hočevar. Obtoženi Alojz Debelak je imel s posestr nikovo hčerko Kristino Polakovo s Križanvrha že rz šolske dnbe ljubavno razmerje, ki je postalo pred dvema letoma, ko je imela Polakova komaj 15 let, intimno. Od takrat se ie Debelak navezal na dekle v taki meri. da ni našel nikjer obstanka. Ko je pozneje prosil dekletovega očeta Franca in mater Ano, da bi mu dala Kristino za ženo. sta ga starša zavrnila. Ooe in mati sta hčerki prepovedala, da bi se ukvarjala z Debelakom, ker je sin malega posestnika in še brez imovine ter tudi sicer kot človek neprimernega značaja. Debelak je bil letos zaradi suma tatvine v preiskovalnem zaporu pri celjskem okrožnem sodišču, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Polak in njegova žena sta odslej še posebno svarila svojo hčerko pred Debelakom, ki je prišel zaradi zapora na slab glas, in sta ji prepovedala, da bi se ukvarjala z »are-stantom«. Debelak se je kmalu prepričal da se je Kristina njemu odtujila. Letos 29. junija je prvikrat opazil, da se Kristina ra-r.ume s posestnikovim sinom Antonom Štu-sejem. Dne 22. julija zvečer ju je zalotil v gozdu. Od tega trenutka dalje je začel razmišljati, kako bi se nad dekletom maščeval. V navala ljubosumnosti se mu je porodila misel, da bi nezvesto Kristino usmrtil. To svojo nakano je sporočil tudi Kristini. Rekel je, naj mu vrne njegov denar in njegove stvari, sicer jo bo usmrtil. V torek 28. julija je bila Kristina v očetovem vinogradu ter je mlela z očetom pri kleti sadje in stiskala mošt. Tedaj je prišel mimo Debelak, se pozdravil z njenim očetom in takoj odšel. Cez kakih 5 minut se je vrnil h kleti in začel Kristino zbadati. Debelakov brat Karel, ki niso izpovedali ničesar bistveno novega. Alojz Debelak je bil obsojen zaradi umora, izvršenega po zrelem preudarku, na 15 let robije, v trajno izgubo častnih pravic ter plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Poleg tega mora plačati Francu Polaku 500 Din za pogrebne stroške. | b življenja na deželi Iz Zagorja t z— Sokolsko delo v zagorskem revirja. Rojstni dan kralja Petra IL Je zagorsko prebivalstvo proslavilo zelo lepa Prejšnji večer je bila baklada z rudniško godbo. Po sprevodu je bila svečanost v SokoLskem domu. Govoru jc sledilo petje, rudnjftka godba Je zaigrala himno. Posebno »lov« sna Je bila zaobljuba kralju in Sokoletvu. V nedeljo Je imel Sokol svoj jesenski javni nastop na letnem telovadišču na Lokah. Nastopili so val oddelki. Številne gost« iz rasnih krajev je pozdravil starosta br. Kolenc. V imenu pevske iupe je govoril narodni poslanec br. Pleskovič. žigosaj Je gonjo proti Sokolstvu ta pozval sokofleke pripadnike, da re še čvrsteje strnejo r ddu za blagor kralja in države. Poelančev govor je dosegel kar najboljši vtis. z— Zanimiva licitacija ribolova v Kotne deščici in Skiendrmcu. Kakor je »Jutro* poročalo, je ndki zlikovec zastrupil v^s zarod žlahtnih rib v potoku Kotredeščici. Pretekli teden je potem bila pri sreskem načelstvu v Litiji poj ovna dražba, pri kateri je g. Mliller izdražil kotred«6ki ribolov za letni znesek 300 Din, šlctaidrovsike-ga pa g. Jan za 200 Din. Ker imata zdra-žrtelja kot zastopnika lOletno pravico, bo znašala skupna najemnina približno toliko, kotlikor je doslej bilo plačano v enem samem letu. Gospodarstvo Nova trgovinska pogajanja Zadnje tedne je v trgovinsko političnih odnošajih z inozemstvom nastopila velika živahnost. Kakor znano, so v teku trgovinska pogajanja z Italijo, ki se vršijo r Rimu. Namen teh pogajanj Je, da se sklene začasen trgovinski provizorij. O poteku teh pogajanj niso bila doslej izdana nika-ka službena obvestila, vendar pričakujejo v poučenih krogih, da bo v kratkem prišlo do sklenitve začasnega provizorija. Posebno važnost je pripisati pogajanjem z nekaterimi nekllrinškimi državami, ki so prizadete zaradi naše kontrole uvoza. Spričo okolnosti, da ima kontrola uvoza predvsem namen, doseči pri neklirfnSkito državah, s katerimi smo po večini pasivni, večjo pripravljenost za odkup naših proizvodov, bodo ta pogajanja prvi praktičen rezultat uvedbe uvozne kontrole. Poročali smo že, da je prispela v Beograd nizozemska trgovinska delegacija, ki Ji nače-luje komisar Nizozemske banke prof. Bruins, ki je obenem predsednik nizozemskega žitnega urada. Naša prizadevanja gredo za tem, da bi nam Nizozemska priznala večje kontingente za pšenico in ostalo žito, zlasti v kompenzacijo za uvoz nizozemskih industrijskih izdelkov (radijskih aparatov). Zaradi kontrole uvoza je, kakor znano, prizadet tudi uvoz iz Anglije. S to državo imamo vedno hudo pasivno trgovinsko bilanco. Ta pasivnost se mora izravnati predvsem s povečanim izvozom v Anglijo. Iz Beograda poročajo, da je Anglija pripravljena takoj pričeti z nam) pogajanja. Pogajanja bodo v začetku oktobra najbrž v Londonu. Angleži hočejo predvsem doseči večji izvoz prediva in tkanin, nam pa gre za to, da nam Anglija omogoči večji izvoz svinj, perutnine in lesa. Tudi z Nemčijo se bodo v kratfkem znova pričela pogajanja, in sicer v okviru »talne ingoslovensko - nemške mešane komisije. Zadnjikrat se je ta komisija sestala v me« secu aprilu, (takrat je zasedala v Zagrebu). Poročali smo že, da se je viceguverner Na* rodne banke dr. Belin nedavno mudid v Berlinu zaradi odobritve nadaljnjega konj tingenta 1 milijona maric za nemške turiste. Ta pogajanja pa niso uspela, zato je naša država stavila Nemčiji predlog, da bi se čimprej sestaja mešana jugoslovenska -nemška komisija, in sicer v prvi polovici oktobra, po možnosti v Beogradu, drugače pa v Berlinu. Na pomladnem zasedanju te komisije v Zagrebu je Nemčija obljubila nove kontingente in druge olajSave pod pO« gojem. da se ti tečaji marke v naši državi stabiliziralo na višini 14.50 Din in da se izravna trgovinska bilanca. Prveea pogoja žal nismo mogli izpolniti. NemSka niarka notira pri nas 13.30 — 13.40. Drugi pogoj, da se izravna trgovinska bilanca, nam je v večji meri uspel, saj se je dvignil uvoz iz Nemčije v prvem letoSnjem polletju od lan* ekih 366 na' 471 milijonov, medtem ko se je naš izvoz v Nemčijo povečal od lanskih 300 na 415 milijonov in je bila naša trgovin« ska bilanca z Nemčijo v prvem polletju za 56 milijonov pasivna, dočim je bila 'ani v tem razdobju aktivna za 35 milijonov mark V juliju se je nas uvoz iz Nemčije dvignil celo na 106 milijonov in je bil pri tem za 100% večji nego v istem mesecu lanskega leta, dočim se je naS izvoz v Nemčijo povečal le od lanskih 54 na 75 milijonov Skupaj je torej pasivnost naše trgovinske bi* lanee z Nemčijo v prvih sedmih mesecih dosegla že 86 milijonov Din, kar je pripo* mogJo k zmanjšanju naših izvoznifckih ter* jatev. Vse to pa zaenkrat ni moglo ie *pln vati na zboljšanje tečaja marke r privaU nem k-Mringu. Po vesteh iz Beograda je v kratkem pni čakovati da se bodo pričela tudi 1. oktobra. = Takse prost prenos nepremičnin, ki Jih na dražbah prevzamejo denarni zavodi. Pogosto se dogaja, dia morajo denarni zavode, ka imajo pri svoja h dolžnikih hipotekam© zavarovane terjatve, v dražbenem postopanju prevzeti dotične nepremičnine, če ni kupcev sli pa če so pomniki nižji nego anaša terjaftev. V reči ni primerov prevzame denarni zavod dotrično nepremičnino le z namenom, ck hi pozneje našel kupca, ki bi nudil totiko, kolikor znaša hšpotelcarno zavarovan« terjatev sii pa vsaj ugodnejšo ceno, da ne bi bila izguba denarnega zavoda prevelika. Denarni zavodi so za take primere že ponovno zahtevala oprostitev od prenosnih taks- Sedaj poročajo iz Beograda, da je finančni minister podpisal uredbo, po ka/teri bodo drug večkrat prekanjen papir in jo prosil, na t popiše preteklost predmeta, ki se na-ha 'a v zavitku. Kaj je v zavitku, ji nisem povedsal. Gledanje v kristalno kroglo je sprostilo pri gosn r A^ v B. celo kopico slik. Sa« ma m b i rimi zelo zadovoljna, ker jih je bilo prt v in n-j vldezno med seboj ni« so bi'e v zvezi. Pogosto jc sama poudar a-'a. da mera hivse skupaj nek-i nezmisH-nos? ^n da toliko sHk ne more bit* v zve-/. 7 errm sami™ predmet m Iznrv.1 je zagled-Va nekaj kakor križ Ta se ie notem ie enkrot pojavil in bil je š' večji broz v?nk" ofco-Vce. Potem so se po« k^/ale velike gore k; iih ie gosp'Hl'čn«a v B primerjala z Aln •1ii. Naito ie vide'a večkrat glavo stare?' moža z dol-«o b«*'n brado, zelo izbočenim čelom in too;tr> no. som. ki se ie iz vseca srca smeja' vidni r*i Hkratu dve žalujoči ženski. Slika > prešla v veliko živo množico, v kateri se natanko videla dvi defika. Vsi ti ljud'e so bili prav čudno oblečeni. 7a\ se je slika ponovno izpremenik. ko sem jo prosil, nai ob'eke natančnejše popiše. Pršlo je mesto in sicer zelo čudno mesto. Značilno je bilo po svetlosti hiš in njihov^ bogati vnanlostf. Gospodične v. R-je rek'a. da je n« hišah dositi zlata. »Sploh vse mesto je tako tuje 2e svetlo je tako, kakor nj pri n«s nobeno mesto.« Potem je ta slika hitro izginila in pokazali so se nenavadni vojaki, ki so se borili. Bilo je mnogo pešcev in jezdecev in ta slika se je večkrat ponovila Tme'i »o dol« 20, ostro orožje (očitno sulice) NMhove uniforme so bile posebnega, nenavadnega kroia. Pri nekaterih so bile kakor kratko odrezani suknjiči, pri drugih drugačne. V splošnem so spominjale gospodično na zes lo. zelo stare obleke, kakršne ie videla na slikah. Strašno mnogo vojakov je bilo in zato ni mogla opisati vsakega posebej. Mnogo jih je ležalo mrtvih po tfeh in bdrtika Srečke državne razredne loterije I. razreda 33. kola DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova uL 6. žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t. L je bila prav nenavadna. V ozadju ie videla mesto pod rdečim nebnni Gospodična je neprespano poudarjata, da je slika nenavadna, tuja in stara. Modernega sploh nii bilo nič. Hrup in zmeda «ta bila tolikšna, da je biilo gosipodriani v. H. preveč in da sva morala naipraviti dalj« š' odmor. Potem je videl« tri okostja, drugo zra» ven drugega. Narto še cerkev v Strasburgu, toda samo za malo časa, in še nenavaden, napol zakrit zvonik, S to sliko so se prividi sploh nehali. To se pravi, ds gospodična v. B. ni videla ničesar novega več, i.n ker je bila od neprestano menja.jočih se slik utrujena, sva poizkus prekinila. Dodal bi siamo nekaj opazk. Valens in Valenti-nnan I. sta bila brata. Prvi je bnl cesar vzhodnorimskega. drugi za zflpadno« rimskega cesarstva. Vladate sta ob začet* ku preseljevanja narodom, malo potem, ko je bilo krščanstvo proglašeno za državno vero. Morda se na to dejstvo nanaša križ, kd ga fe gospodična omenila. Zgodbe novca ni mogoče zasledovati in tako je tudli dokaz točnosti njenrih iziav nemogoč. Da ie bil novec v eni ali p« celo v številnih bitkah, se mi zdi po času njegovega nastanka zelo verjeitno- Da je bila U bitka v okolici Strasburga in da j« novec ležal notem stoletja r zemlji med okostnjaki, dokler niso MpMtod mM> I je seveda mogoče, dokazati se pa ne da. Zamisel, da je na ta način mogoče dvig* niti iz pozabljenja podrobnosti, ki so bile stoletja skrite v morju časa, ima na sebi nekaj nenavadno fantastičnega m vznemvr* ljiivega. Morda bi se dal na ta način odkriti marsikateri dogodek iz stare zgodovine, o katerem zgodovinarji ne vodo. ali se ie sploh zgodil, sli pa, kako se :e odigral. To je še neraziskano polje, kj bi ga bilo vre. Borze 16. septembra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.56, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 234. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.53, v angleških funtih po 234 in v grških bonih po 30.66. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.42. v Beogradu 13.3238 in v Zagrebu 13.33 odnosno za konec oktobra 13.30. Klirinške nakaznice v lirah so se nudile v Zagrebu po 3.17. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 365 — 367 (v Beogradu (»romet po 367). Zaključki pa so bili zabe-eženi v 7®/o Blairovem posojilu po 7225 in pozneje po 74 ter v 8'/« Blairovem po 83.25 (v Beogradu po 84.50). Devtar Ljubljana. Amsterdam 2967.07 — 2981.67, Berlin 1755.63 — 1769.50, Bruselj 737.75 — 742.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 220.98 — 223.03, Newyork 4336.79 — 4373.11, Pariz 287.82 — 289.26, Praga 180.76 — 181.86. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2125, London 15.5325, Newyork 307, Bruselj 51.85, Milan 24.15, Amsterdam 208.3250, Berlin 123.4225, Dunaj 56.70. Stockholm 80.0750. Oslo 78.05, Kobenhavn 69.35, Praga 12.70, Varšava 57.80, Budimpešta 60, Atene 2.90. Efekt) Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 365 — 367, 48/« agrarne 47.50 den., 6% begluške 68 d©n„ 7% invest. 83 den„ 7*/a sta- !7kfysinfumtaga! ČISTI. HRANI iN OBDRŽI LASE biliz. 82.50 — 83.25, 7*/t Drž. hip. banka 86 den., 7V. Blair 73.75 — 74.25. 8V. Blair 83 — 83.25; deinice: PAB 230 den., Trboveljska 135 — 150, Sečerana Osijek 120 — 130. Beograd. Vojna škoda 366.50 — 367.50 (367), 4*/a agrarne 48 — 48.50. 6fl/e begluške 68.80 — 69 (68.90 — 69), ?•/« invest. 84.25 — 85 (84.75), 7V* Drž. hip. banka 86.50 — 87, 7V» Blair 73.75 — 74.25, 8°/. Blair — (84.50), Narodna banka 6380 — 6480, PAB 238.50 — 239.50 (238 — 239). Blagovna tržišča «TO -f ChicagO. 16. septembra. Začetni tečaji: pftenica: za sept. 114. za dec. 112.275, za maj 111.23; koruza: za sept. 114, za dec. 96, za maj 91.(>25. + Winnipeg, 16. septembra. Začetni tečaji: plenica: za ok*. 105. za dec. 104, za maj 105.75. -t- Novossdsks blagovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica v prostem borznem prometu: baška okolica Sombor in Novi Sad, 78 kg, 125 — 126; sredirjebaška 136 — 127; gomjebaška in gornjebanat-ska 127 — 128; sremska in južnobanatska 124 — 126: baška ladja Tis« in ladja Begej 137 — 140. Oves: baški, sreimski in slavonski 87.50 — 90 Rž: baška 106 — 108. Ječmen: baški in sremski, (M kg 95 — 97. Koruza: baška rn sremska 90 — 92; banatska 88 — 89, Moka: baška, sremska, slavonska in ba-naiteka »Og« m »Ogg« 205 _ 215; »2« 185 — 195; *5* 165 — 175; »6« 145 — 155; »7« 125 — 136; ^ 95 — 100. Otrobi: baški, sremska in banatski 69 — 73. Fižol: baški in sremski beli 162-50 — 165. + Badinpeštaaska terminska borza (16. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 11.03 — 11.04. BOMBAŽ + Liverpool, 15. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za rtkt. 6.55 (prej* šnji dan 6.59). za dec. 6.46 (6.49). + Newyork, 15. septembra Tendlenc« komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. Um (12.05), za dec. 12.02 (12.06). ŠPORT Nedeljski spored na Jadranu V prvenstveni tekmi se bosta srečali v nedeljo 20. L m. ob 10. dop. na prijai. nem igrišču Jadrana v Koleziji družini SK Ilirije in Jadrana. Tekma bo vsekakor nad vse zanimiva, ker si bodo Iliri-janke skušale osvojiti oasknr podsaveznega prvaka, M so si ga r pretekli sezoni priborile Jadramafcčice. Da pa bo tekma tudi prvorazredna, jamčijo imena Ilirijank: Bernik in Papež, kakor tudi Ja/dranašic Smuč, Pire in Halik. Vodstvo tekme je poverjeno as. g. Doberletu (rez. JSLtniik L) Po tej bazenski tekmi pa se bo občinstvu nudila prilika videti tudi nogo-mestno tekmo med moštvoma Jadrana in Kopotana, ki igrata prav dober nogomet, saj so Jadramši anaoi s svojo prodor nostjo, Korotand pa kot veliki trfmi-čarji. To prvenstveno srečanje v nogometu se bo pričeflo db 11. Obiščite ta športno prireditev. Službene of>|ave LNP (1. seja k. o. dne 1®. t ».) Objavijo se sklepi seje k. o. 18. avgusta, ki doslej še niso bili objavljam: Kaznujejo se: Sinkole Rudolf, Svoboda-Lj, po § 31 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. — Prešeren Stane, Hermes, po § 31 k. p. s itini-tedensko zabrano igranja. — Muzlovic Josip, Moste, po § 31 k. p. s tritedensko zabrano igranja. — Vse te kazni tečejo od 21. avgusta t i-, ko bi bile praviloma morale biti objavljene. — Ustavita se kazenski postopanji proti ZaLokar Albinu, Hermes, in Gerjolu Dolfetu, Slovan. — Suspendirata se po § 55 Rademšek Rado, Hrastnik, in Ozebek Karel, Hermes. — Glede na tozadevni načelni sklep u. o. se preda s. o. v postopek pr. ss. Božič, ker se je zaradi incidentov na športnem prostoru obrnil na sodišče. Suspendirajo se po § 56 k. p.: Zupane Franc, Vrhove Ivan. oba Man, Jarc Drago, Korotan-Lj. _ Opraviči se Hribar Jo« sip, Korotan-Lj. Kaznujejo se: Trček Ivan, Mars. po $ 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Logar Viktor, Jadnan, po $ 24 k. p. z upo> rabo §§ 13, in 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Mairolt Ivan, Jadran, po § 24. k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. — Perko Dane, Mara, po §§ 24, 26. 33 k. p. * uporabo $ 7 k. p. s triletno zabrano igranja; všteje se mu suapenz in mu kazen poteče 21. avgusta 1939; na tekmi MarsJadran 15. avgusta t. 1. je tvorno napadel nasprotnega igralca (g 24 k. p.), udari! s pestio sodnika (§ 26 k. p.), na razpravi pred k. o. se je neeportno obnašal (g 33 k. p.); za vse to se mu je odmerila maksimalna kfsen dveh let zabrsne igranja, ki »e je po $ 7 k. p. povilaJa 5e za polovico. Zabeležita se izključitvi Patzeita Roberta, Sparta. in Klemen ca Rudolfa, Reka. — Kazenska zadeva Janežiča Josipa, Ljubljana« se preloži na prihodnjo sejo, da se aa. 5e Bervar Stane, Reka. — Podsa se Hrastnik, dm do prihodnja «0» L a, L j-do 21. t. m. doata* k. * m. pisnik o zaslišan ju Radenska Ladka, ki je bfl zahtevan z dopisom k. o. od 32. avgusta t L V neka) vrstah Predvčerajšnjim je bila zaključena iKnfaija voftnja po Romuniji«, v kateri sta, kakor znano, do konca vztrajala samo dva jugotElovenska vozača^ m sicer Zagrebčana Grgac in Prosjnek. Vrstili red posameznikov po 12 etapah je bil naslednji: 1. GaHien (Francijai, 2. Grgac (Jugoslavija), 3. Kutschbacfa (Nemčija), šesti pa je Ml naš Prosinek. Po moštvih je zasedla prvo mesto Rumunjja, drugo Jugo-eOavija, tretje pa Francija. Poijska f« sploh aj pdasiraJa, ker noben vozač iti vadižai do konca te dirke. Teniški dvoboj med PoiJ*o in Jugoslavijo je M odpovedan. V nedeljo bo na progi iz Ljubljane v Zagreb (190 km) prvenstvena dirka kofe-smduga aaveze Jugoslavije- Start bo ob 7. sjutraj na Karloveld cesti, cilj pa na Ritoare&em otoku v Zagrebu. Pravico starta imajo vm vozači X kategorije. Zaietak podsavosoega prvenstvenega tek. movanja t Celja. Prihodnjo nedeljo sc bo tudi v Celju pričelo tekmovanje za prvenstvo LifP. Kot prvi par bosta nastopila oh 16. na igriiču »Skalna klet« stara celjska, tekmeca, SK Atletiki in SK Celje. Obe moštvi sta v dobri formi, zato bo tekma goto? vo zelo živahna in napeta. Ker je t» prvi celjski »derbje po treh letih, vlada za tekmo veliko zanimanje. SK Ljubljana. Danes od 16.30 dalje obvezen trening prvo akuptae. igramo na dva gola. ■ SK Jadran. Danes od 16. dalje trening I. moštva. Pozivajo se: Podbevšek, Oven, SuSnik, Januš, Marott, OvsOnik, Prezeflj, Jenko, Logar, žargS, Savs, Zaje, Uršdč in Anžič. Udeležba cbvezna! SK Reka. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni Konzum na Tržaški cesti. Medkiuteke kolesarske dirke SK Vrhnike bodo nepreklicno v nedeljo 27. t. m. in ne 20., kakor je bilo pomotoma jav-ljeno, ker bo to nedeljo jugrosl. drž. prvenstvo »A< skupine na progi Ljubljana—Zagreb. Napredovanja Beograd, 16. septembra, p. Imenovana j« za direktorja zemljiške knjige pri gre-skem sodišču v Ljubljani Julka MartiO, doslej voditeljica zemljiške knjiga. — Pri poštni hranilnici v Ljubljani so napredovale v višjo skupino Olga Prezelj, Zdenka Premrou, Milan Žic, Pavla Vrhovec, Sonja Pegan, Matilda Gračner, Ana Jakopin, Marija Mozetič, Francka glener in Brna Smerkolj. 16. septembra, p. Milja* im Premeščen k eari- jutro« št. 215 6 CečrfeE, T5M3C.TO5. Letala zbližuje j o celi ne ! narode Na levi: Novi tip prevoznih letal, kakršne je uvrstila v zračni promet družba Imperial Airway v Londonu. Ta letala bodo oskrbovala promet med Anglijo ter Indijo, Kitajsko, Avstralijo in Vzhodno Afriko -Is a desni: Nemški hidroplan »D 18 Zephyr«, ki so ga pognali v zrak s katapulta na ladji »Schvvabenland« pri Azorih in je brez vmesnega pristanka srečno priletel v Ameriko. Hidroplan fenete dva motorja na težko olje Jezero brez vode Namesto lednih grud — plošče kristalizirane soli Že leta in leta so pripovedovali govedar-ji iz suhe Notranje Avstralije o velikan« skem, brezdanjem močvirju, v katero se po« topi vsak človek, in žival če si upa na njegova varljiva tla. To pripovedovanje je na« potilo avstralskega učenjaka CecUa Madiga« na in prof. Preskotta, da sta sf sedaj to ozemlje podrobneje ogledala. Našla sta jezero, ki je na svoji površini sličilo zamrzlemu polarnemu morju, samo, da so ledne plošče predstavljali ogromni ko» si kristalizirane soli, ki sta jim prah in vej ter gladko 6polirala površino. 0 močvirju nista našla nobenega sledu, e svojim vozom sta vozila mnogo milj po tem nenavadnem jezeru, ne da bi našla najmanjšega močvirnega mesta. Jezero je tem bolj nenavadno, ker ga od vseh strani obdajajo do 30 m visoki strmi bregovi. Po prof. Preskottu je bilo to jezero brez vode v predzgodovinskem času vodno jezero, ki ga je napajalo pet mogočnih rek. Te reke so danes postale drob« ni potoki, ki izločujejo mnogo soli. Učitelj odgovarja za življenje učenca Zaradi majniške nesreče na Dyji je bmsko državno tožilstvo pozvalo na odgovor troje učiteljev Pred sodiščem v Brnu se je začel proces zaradi nesreče s splavom, ki se je primerila letos 26. maja pri Rakvicah na Mo-ravskem, kjer se je med prevozom čez reko Dyjo prevrnil splav in je utonilo 31 šolskih otrok. Nesreča je zbudila takrat v Evropi splošno sočutje prvič zaradi tega, ker se je primerila na majniškem izletu, drugič ker je zahtevala toliko število nedolžnih žrtev. Državno tožilstvo v Brnu je zbralo vse podatke o katastrofi in- pozvalo organizatorje izleta na odgovor. Tako so obtoženi zaradi prestopka proti varnosti mladih življenj trije učitelji, ki so vodili izletnike, in sicer: 411etni nad-učitelj Hornjansky, 391etni učitelj Novot-ny in 221etna učiteljica Zdenka žakova, nadalje: lastnik ponesrečenega splava 63- letni mlinar Veverka ter 531etni prevoznik Leopold Schuster. Obtožnica poudarja, da je Dyja na kraju, kjer so se hoteli učitelji s 109 učenci prepeljati na drugi breg, zelo nevarna in deroča. Tukaj se je primerilo že več nesreč. 26. maja letos je bila nevarnost tem večja, ker je bila voda zaradi obilnega deževja močno narasla. Splav, na katerega je zapeljal voz z otroci, je bil v zelo slabem stanju. Tako se je zgodilo, da se je splav komaj štiri metre od brega prekucnil. V tem trenutku je bilo na splavu 45 otrok. Od teh jih je 31 utonilo. Obtožnica očita učiteljem, da so po nemarnosti dopustili preveliko obtežitev splava, ki je bil star in preluknjan, čeprav je bilo znano, da je že več let nesposoben za večje prevoze ljudi in tovorov. Španska tragedija Devet let sta kradla nazadnje so ju prijeli — »Darilni" porcelan iz tatvjne Ta španska žena in mati, ki jc pustila moža kdo ve kje na bojišču, je pribežala s svojimi otroci na francosko ozemlje Ogenj v pariški Veliki operi Pomanjkanje žensk na Irskem Te dni so objavili prve številke k nedavnemu ljudskemu štetju na Irskem. Najzanimivejša značilnost te statistike je dejstvo, da ima Irska razen Kanade v primeri s številom moških najmanjše število žensk med vsemi deželami belcev. V irski ljudovladi pride na 1000 moških komaj 953 žensk, v Kanadi pa 931 žensk. V drugih državah je razmerje naslednje: na Angleškem in v Wa-lesu na 1000 moških 10&7 žensk, na Škotskem 1082, v Avstriji 1081. v Švici 107«, v Severni Irski 1066, na Španskem 1049, v Italiji 1045. v Avstraliji 969, v Zedinjenih državah 976 in v Južni Afriki 966 žensk na 1000 moških. Dunajska policija je te dni prijela dva neobičajna tatova, nameščenca trgovine s posodjem. To sta skladiščnik Ernst in pomožni delavec Maier. Oba sta stanovala v dunajskem predmestju in sta v zadnjem času kljub skromnim dohodkom živela zelo razr sipno. i Njuna razsipnost, a tudi dejstvo, da so v podjetju, kjer sta bila nameščena, že delj časa opazovali izginevanje celih serij blaga, je napotilo oblasti na poostreno pozornost, ki &6 JC izkazala za popolnoma utemeljeno. V podjetju samem niso nikakor mogli priti na sled tatovom, čeprav je bilo . jasno, da nekdo na debelo krade. Pri pregledovanju stanovanj Ernsta pa 60 našli za cel tovorni avto porcelana in emajliranih predmetov. Prav toliko nakradenega blaga je nakopičil sebi doma Maier. Ko so jima povedali, da so našli zaloge, sta v začetku tajila tatvino, potem sta pa priznala, da sta odnašala porcelan in emajlirano posodo po natančno premišljenem načrtu. Nosila pa je nista le domov, temveč sta prodajala cele poročne garniture sorodnikom, prijateljem in znancem po znatno nižji ceni, kakor se dobi takšna reč v trgovini. Kupcem sta zatrjevala. da jim lahko dobavljata zato tako poceni, ker jima odstopa podjetje, pri katerem služita, vse po »režijskih cenah*. Tatova sta imela razpredene svoje mreže sirom Avstrije. Dajala sta sobaricam, služkinjam in drugim, ki so jim dovajali kupce, dobre nagrade. Ernst. je bil pri tej kupčiji posebno drzen. Vzdrževal je zveze z Marijo Alrammovo, ki je spravljala njegovo po nepošteni poti pridobljeno blago naprej. Ta ženska je imela trgovino z imešanim blagom in je svoje odjemalce večkrat »obdarovala« s porcelanom, kar ji je seveda pridobivalo vedno nove poslovne prijatelje. Preiskava je ugotovila, da sta Ernst in Maier kradla od L 1927. Napravila sta r tem času svojim gospodarjem več nego za 100 tisoč Din škode. Policija je zaprla ohi in je aretirala tudi nepošteno Alrammovo«, ki je vedela za izvor svojega »darilnega« porcelana. Še en grški politik umrl V sanatoriju na Dunaju je sklenil svoje življenje bivši predsednik Grške Aleksander Zaimis Vsanatoriju na Dunaju je umnMr. A'ek, | sander Zaimis, zadnji predsednik grške republike pred obnovo monarhije. Pokojnik je bil zelo zaslužen poHtik ter je igral že v sedemdesetih letih prašlega stoletja važno ulogo v politiki 6voje domo« vine. Študiral je v Leipzigu, Berlinu in Heidelbergu jus. Kot politik 6e je pojavil v grških razmerah vedno tedaj, ko je bilo treba izravnati velika notranja nasprotja. Tako je bil na odgovornem ministrskem položaju L 1896, ko je bila Grčija zapletena v vojno s Turčijo. L. 1906. je bil imenovan po želji velesil za vrhovnega komisarja na Kreti, kjer je veljal za nasprotnika Venu zelosa. Med svetovno vojno je b»l trrkrat predsednik vlade. Po nesrečni grško*turški vojni 1. 1922 je Šestdeset kozarcev plzenjskega piva Dva pijanca si delita izkupiček dobre kupčije V ostrešju Velike opere v Parizu je te dni nastal ogenj, ki je napravil milijonsko škodo. Najbrže je vrgel kakšen nepreviden delavec pri popravljanju poslopja ogorek tleče cigarete na leseni pod, kar je zanetilo požar Položaj v Bilbaou Notranji razdor — Nedostajanje živil in vode United Press poroča iz St. Jeana de Luz: Prebivalstvo Bilbaoa preživlja strašne idneve. Mesto je v veliki stisikii, katero še jpoosrtiruje strahovladja. Vsalko uro pri ha 5 jajo v mesto stotine novih beguncev iz Asturije dn province Guipuzooe. Močno oboroženi anarhistični elementi popolnoma ustrahujejo oročajo, kako je omamila oper. ma pevka Darlys Drangaliene carinskega uradnika, ki ie na obmejni postaji pregledoval njeno prtljago in je hotel pri tem za* cariniti toalete, katere je prinesla iz inozemstva. Pevka ie izjavila, da toalete niso podvržene carini, ker jih rabi za izvajanje svojega poklica. Toda carinik ji ni veriel —dokler ni tega potrdila s svojim petjem. Začela je peti arije iz »Butterflv« in »To« ske«, kar je privabilo k njenemu vagonu ne le vse carinsko osebje, ampak tudi vse potnike, ki so bili tedaj slučajno pri obmejni kontroli. Carinik, očaran od pevki« nega glasu, je pustil operno pevko naprej ne da bi jo niti najmanj oviral zaradi njene prtljage. Kupuj domače blago S nič gotovo, če ji bo to uspelo, kajti že zdaj primanjkuje živil an medikamentov, a tudi najpotrebnejšega za oblegano mesto, namreč pitne vodje. Dva trgovca t dežele sta prišla v Prago, da bi tam opravila neki posel. Vse je šlo v redu, dosegla sta ceno, ki sta si jo želela za svoje blago, pa sta sklenila, da bosta ta uspeh primerno proslavila. Sedla sta v neko točilnico, naročila dobro jed, nato sta začela piti pivo. Bolje bi bilo povedano, da sta pivo žrla, kajti natakar je imel polno dela, da je gasil njuno žejo. Ko sta končno v pozni uri zapustila lokal, se je izkazalo, da sta zvrnila vase skupaj 60 kozarcev plznj-čana, vsak.po trideset. Da bi se pred spanjem naužila še malo svežega zraka, sta sedla v nekem parku na klop in tu sta si domislila, da bi si delila izkupiček 6voje kupčije. Za blago sta bila prejela osem tisočakov. Gladka delitev se jima je zdela preveč banalna, pa sta Pogled na San Sebastian sklenila, da si izbereta veselejšo delitev. Na zadnje sta sklenila, da bosta bankovce raz-rezala in vrgla v zrak. Vsakemu naj bi pripadalo toliko, kolikor bo mogel koščkov ujeti. Tako sta storila. Nista pa računala z vetrom, ki je koščke bankovcev pognal na vse grede in grme. Sredi pobiranja je možakarja prijel spanec in zjutraj ju je paznik našel pokojno speča na neki klopi. Čeprav sta sedaj preiskala ves park, nista mogla dobiti nobenega koščka bankovcev več. »Originalni« način, kako sta si delila izkupiček. ju je stal več nego polovico tega izkupička. mesto, ki je zdaj v rokah vojakov španskega generala Mole Nič več brezplačnih zadnjih večeri) Uprava kaznilnice Slng-Singa je naznanila, da je za bodoče odpravila zadnje večerje, ki so jih doslej dobivali na Bmrt obsojeni pred usmrtitvijo. Odpravila jih jc zavoljo štednje. Večina na smrt obsojenih si je želela za zadnjo večerjo prvovrstne jedi in šampanjca, pa je to seveda nekaj stalo. Odslej bodo delinkventi dobili takšno večerjo samo v pi imeni, če si jo bodo plačali iz lastnega žepa. Čez Atlantik v Ameriko Ameriška letalca Merryl in Richman, ki sta v rekordnem času 15 ur preletela Atlantik iz Amerike v Evropo, sta se s svojim letalom »Lady Peace« vrnila čez Ocean v Ameriko. Srečno sta prispela do kraja Musgrave, kakšnih 250 km od St. Johna. Pristanek je bil zasilen, vendar se zdi, da je letalo nepoškodovano, letalca pa zdrava. S tem poletom sta Merryll in Richman postavila nov svetovni rekord, kajti rabila sta za vožnjo čez Atlantik iz evropske smeri samo 14 ur. Morilec ge. Farcasanu Državni tožilec v Leobnu je sestavil obtožnico proti 231etnemu madžarskemu dijaku Karlu Strasserju. ki je lani v noči 29. septembra blizu Admonta v brzem vlaku Dunaj—Pariz umoril ženo romunskega polkovnika, go. Farcasanu ter vrgel svojo žrtev iz drvečega vlaka. Razprava proti morilcu bo v Leobnu v drugi polovici oktobra, Aleksander Zaimis Zaimis zopet sestavil vlado, potem ja umaknil v politično zatišje in je ostal tam. do 1. 1926, ko so ga po padcu Pangak»a; zopet pozvali na krmilo vlade. Pozneje ga je doletela ta čast se nekolikokrat Ko je Konduriotis j7 zdravstvenih ozirov odstopil kot državni predsednik, je bil Zai« mis izvoljen za niegovega naslednika 14. decembra 1929. Dne 19. oktobra 1934 je bil j>onovno izvoljen za prezidenta in je obd žal svoje mesto vse do 10. oktobra 1936. ko je tedanji min. predsednik KondJilis zopet uvedel monarhistični režim. Zaimis je bil zaslužen politik, katerem« se je tudi pokojni Kondylis kot kraljev Da* mestnik zahvalil za storjene usluge. Bil je trezen mož, za jug je bil prava izjema po tem, da ni bij dober govornik. Njegova soproga je Dunajčanka roj. Kunerth. Bila. je najprej učiteljica v Parizu, potem pa bolni, čarka v dunajskem sanatoriju Auersperg. Zaimis jo je spoznal, ko je stregla njegove« mu bratu Panaiotisu Zaimi6u in na podlagi tega srečanja jo je vzel za ženo. ANEKDOTA Francoski lirik Francois de Malherbe je zelo slabo sodil o ljudeh. Nekoč se je razhu-dil: »Premislite samo na začjtek človeške ga rodu _ komaj eo bili trije ali štirje na svetu — že je Kajn ubil svojega brata.« VSAK DAN ENA »Ti, to pa mora biti pomota...« (»Life«) ZANE GRET: 74 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Mož lahko umre. Slaven je, kadar mirno sprejme smrt; vzvišen je, ko se bori kakor tiger, obkoljen od sovražnikov, s hrbtom ob steni in z zlomljenim orožjem v rokah, kljubovalen in drzen do konca. Takrat sili tudi najbolj zakletega sovražnika, da ga odkrito občuduje. In potem je tudi v svoji smrtn še maščevan. Kaj pa more ženska ob vojnem času? Ta pomaga, hrabri, navdušuje, in ko je njena stvar izgubljena, mora pretrpeti smrt, če ne še hujšega. Le maloka-Itera ženska ima. pogum, da si stori konec-.»Zmagovalcu plen« — in ženske so bile od nekdaj plen zmagovalcev. Ni čudo. da so bili Silas Zane in njegovi ljudje v tem trenutku vsi zbegani. Ker so imeli le še malo nabojev za svoje puške in nobenega več za top, kako so mogli upati, da bi odbili divjake? Da so bili sami. bi bili lahko zgrabili za tomahoke in poizkusili izpad skozi indijanske vrste; z ženam in otroki vred je bilo to nemogoče. »Kaj naj storimo. \Vetzel? Za Boga, svetujte ti am!« je hripavo vzkliknil Silas. »Brez smodnika ne moremo braniti trdnjave. Žensk tudi ne moremo pustita tu. Bolje je, da jih s tomahokj pobijemo, kakor da bi padle Girtyju v roke.« »Nekdo mora po smodnik!« je Wetzel odvrnil. »V Ebovo kočo? Koga naj pošljemo? Kdo se sam ponudi?« Trije možje so stopili naprej, a tudi ostali so bili videti pripravljeni. «Deset korakov ne bo pretekel, ko bo imel po1n trebuh svinčenk,« je rekel Wetzel. »Sam bi šel, če bi ne bilo nesmiselno. Pošljite mladega fanta, takega da bo znal divjati kakor blisk.« »Nobenega dečka nimamo, ki bi bil dovolj mor čan, da bi nesel sodček: smodnika.« \Vetzel je mahnil z roko in se odvrnil; po tei brezupni kretnji je nastal globok molk. Ženske so spoznale resnost položaja, zakaj nekatere izmed njih so si zakrile , oči, med tem ko so druge glasno za-ihtele. »Jaz pojdem.« Betkin glas je jasno zadrhtel po izbi. .j^esrečne ženske so vzdignile glave, zdramljene od tega čilega, mladostnega glasu. Moški so osupli zastrmeli predse. Clarke je bil videti kakor okamenel- VVetzel je naglo pristopil k rrei. »Nemogoče!« je rekel. Sullivan. Silas Zane je zmajal z glavo, kakor da se mu zdi ta misel popolnoma blazna. »Pusti me. brat, naj grem!« jc zaprosila Bettv in dobrikaje položila Silasu ročice na komolce. »Vem, da je skorai nemogoče — a vendar, upanje je! Daj mi, da poskusim. Rajši tako umrem, kakor da bi sedela tukaj in čakala smrti « »Načrt ni napačen, Silas.« se Je oglasil Wetzcl. »Betty dirja kakor srna. ln ker je ženska, jo nemara spuste do koče, ne da bi streljali nanjo.« Silas je stal in držal roke prekrižane na širokih prsih; ob pogledu na sestro se mu je utrnila debela solza in spolzela po rjavem licu na roke, ki so ga toli nežno ovijale. Betty je stala pred n;im. vsa iz-premenjena; vsaka sled trudnosti je bila izginila; usodna odločnost ji je žarela iz oči; njeno bledo, vneto obličje je bik) neizrekljivo lepo v svojem upanju, svosi požrtvovalnosti in svojem junaštvu. »Pusti me. brat nai grem. sai veš, da znam teči. in — oh. danes bom iefcla. Vsak trenutek je dragocen- Kdo pa ve? Nemara da je stotnik Boggs s pomočjo že blizu. Izmed moških ne morete nikogar utrpeti. Pusti me. naj grem.« »Betty, Bog te blagoslovi in ti sitoi ob strani! Por di!« je rekel Silas. »Ne! Ne! Nikar je ne pustite!« je vzkliknil Clarke in skočil pred rtx>. Trepetal je po vsem telesu, oči so se mu divie iskrile; bil je podoben človeku, ki je mahoma zblaznel. >Nikar nai ne gre!« ie zakričal. »Kakšno oblast imate tu?« je strogo odvrnil Silas Zane. »S kakšno pravico govorite?« »Z nobeno drugo mimo te. da jo imam rad!« je obupno vzkliknil Alfred. »Sam pojdem namesto nje!« »Nazaj!« je kriknil \Vetzcl, položil Clarku mogočno roko na prsi in ga pahnil nazai. »Ce jo imate radi, ali hočete da tu počaka rdečih peklenščkov?« Pri teh besedah je pokazal z roko na reko. *Če se vrne, }e rešila trdnjavo, če S izpo'dletf, ]e vsaj usla Girtyjevim krempljem.« Betty ie pogledala naprej lovcu v oči, nato pa Alfredu. Razumela ju je oba. Ta jo je pošiljal ven-kaj v smrt,-ker je vedel, da bo ta smrt tisočkrat bolj usmiljena od usode, ki jo je čakala v indijanskih rokah; oni pa ni imel moči, da bi gledal, kako tece smrti v naročje. »Vse vem. Ce bi bilo mogoče, bi me oba resna,« je preprosto dejala Betty. »Tako pa ne moreta drugega kakor moliti k Bogu, naj prizanese mo-jema življenju, dokler se ne vrnem. Silas; pripravljena sem.« . V pritličju pred vrati ne stala majhna sKupina bledih mož- Silas Zane ie bil odrinil železni zapah. Sul-livan je čakal, da odpre težka vrata. Z jasnostjo in hitrostjo, ki sta bili v tem položaju čudoviti, :e Wetzel govoril: »Ko se vrata odpro. boste imeli pred seboj prosto pot; tecite, a ne prehitro. Varčujte z mooio. Polkovniku recite, naj vam iztrese sodček smodnika v namizni prt; potem vrzite svežen rez ramo in stecite nazaj. Dirjajte, kakor da bi tekli z menoj za stavo, in ne postojte. če vas zadene svinčenka. Torej — naprej!« Velikanska vrata so zaškripala in se zasukala navznoter. Bttty de planila iz trdnjave, z očmi sre-po uprtinri v pot- Polovica razdalje med trdnjavo in polkovnikovo hišo ie bila že za njo. ko se je vzdignilo z vseh strani glasno, porogljivo vpitje. Skvo! Uh! Skvo! Uh! so zaničljivo kričali Indijanci. K nlfurni pregled Velik uspeh slovenskega znanstvenika na Dunaju "Dunaj, 14. septembra. T dne-h od 1. do S. septembra se je na Du-»raju pod pokroviteljstvom kanc-elarja dr. v. šušnika. pod častnim predsedstvom j»rof. A. Pencka (iz Berlina) in pod predsedstvom dir. 0. Ampfererja (iz Dunaja) vršil tretji mednarodni kongres raziskovalcev le-«h>ne dobe (kvartarja), ki ga je sklicalo svetovno udnr/enje Inqua. Sešli so se najodKC-tvjši strokovnjaki vr. skoro vseh evropskih Sr mnogih izvenevropskih držav. Akademijo znanosti v Beogradu je zastopal znameniti prof. V. Milankovjč, državo pa prof. Prof. Srečko Brodar L a sk are v; kongresa sta se udeležila tudi -dva slovenska učenjaka, m sicer prof. S. Brodar iz Celja in doc. dr. L Rakovec, vodja paleontološkega-geoložkega instituta ljubljanske univerze. Od 'Jugoslovanov je predaval edinole prof.Brodar, ki je t-o pot prvič pred svetovnim strokovnim forem predstavil našo znamenito Potočko zijalko z vsem že odkritim lx>gast.vom in z vsemi važnimi problemi, ki se še sučejo okoli te najvišje mladopaleo- litske najdbe v Alpah. Krasne slike in demonstracija najdenega orodja so še povečale uspeh tega predavanj;!, ki je bilo — kakor se je izrazil neki breslavski strokovnjak — morda najlepše na kongresu in ki mu je sledila tudi največja diskusija. Razni svetovno znani strokovnjaki, med njimi v prvi vrsti prof. Kyrle, so našemu neumornemu raziskovalci čestitali z najlaskavej-šimi besedami k odličnim uspehom, ki jih je že doslej žel s svojim premišljenim in natančnim delom. Pojem »alpskega paleolitika« je definitivno izgubil veljavo, ker se je v Potočki zijalki pokazala prava aurignaška kultura. Predavanje g. prof. Brodarja je navdušilo mnoge navzoče strokovnjake tako, da so obljubili obisk naše. zdaj v strokovnih knjigah že mednarodno znane Potočke zijalke na Olševi. Razen predavanj je bilo tudi mnogo ekskurzij, otvoritev razstave »Ledena doba« v drž. naravoslovnem muzeju, nadalje odkritje Bayerjevega spomenika v Spitzu ob Donavi. Ta spominska slavnost ima za nas še poseben pomen, ker je ime Baver neminljivo vezano tudi prav na Potočko zijalko, kateri jo prezgodaj umrli dunajski učenjak posvečal posebno pažnjo — prvi in doslej skoro .edini strokovnjak^ .Mednarodnega slovesa. Toda po tako uspelem predavanju g. prof. Brodarja imamo največje nade, da bo naša Potočka zijalka zaslovela v svetovnih strokovnih krogih in da bo pritegnila k nam mnoge znamenite raziskovalce. Prof. Bro-darju pa se imamo zahvaliti, če je jugoslovanska in slovenska znanost doživela novo priznanje, nspeh. ki je ob več kakor skromni javni podpori znamenitega in prepotrebnega dela- posebno časten. Čestitkam mednarodnih strokovnjakov se z veseljem pridržujemo tndi mi z željo, da bi bila prof. Brodar ju dana boljša možnost za delo in zlasti tudi za pripravo že prepotrebne monografije, delo, ki zahteva denar in čas! Dr. B. g. Jaka Žigon, „ Kad ar se utrga oblak" Mladi pisec, ki se je lani predstavil naši kulturni, javnosti z znanstvenim spisom (zgodovina ustanovitve Slovenske Matica), je vstopil v slovensko dramatsko literaturo z mnogo obetajočo dramo v treh dejanjih »Kadar se utrga oblak« (Ljubljana Slovenska založba, 108 str. n. 8"). Dramatiki prvenec Jake Žigona je medtem že opozori 1 na:se ljubljansko in mariborsko gledaš 1 tško upravo in se uvrstil v repertoarni nas črt nove sezone. Potemtakem ga čaka sko* rajšnji odrski krst, najboljša in najzanesljivejša preizkušnja vsakega dramatskega de* la. Samo v odrskem okviru, ko se prizori spreminjajo podobe resničnega dogajanja, .ko dobivajo konflikti žgoči priliv umetni* škega igranja a dialog moč In barvo čk>s veške govorice, se pokaže resnična dramat-eka vrednost take stvar'J,ve. Žigon je v svoji drami pokazal, da mu je dobro znana zakonitost dramatske tvorbe. Svoje delo je skušal izoblikovati res z odrskim, ne pa z novelističnlm ali celo liričnim pogledom, kakor nekateri drugi naši dramatiki. Dramatsko jedro je konflikt i n tega je Žigon v svojem prvenstvu izpeljal dovolj spretno. Nasprotujoče si sile so v osebah Jakob Ka^au — Ana in Andrej — Lojze in Lenka — trgovec Izba (slednji kot inlrigant kakor v stari dramatski literatu* ri). Dejanje se odigrava v gorenjskem trgu in ie časovno zgoščeno v nekaj ur, tako da je lahko pisec zapisal: »Med dejanji mine samo toliko časa, kolikor traja gledališki počitek t. Vsebina je na kratko takale: Lesni trgo* vec Jakob Kalan, najbogatejši nvož svojega kraja, čuti, da je kriza preluknjala njegovo bogastvo in da se maje vsa njegova tru-doma in z brezobzirnimi sredstvi zgrajena gospodarska pozicija. V pričakovanju zadnje rešilne bilke, telegrama, ki naj mu naroči večje delo, s katerim bi bil zopet .izplaval, mu grbasti trgovec Lzba, ki je preko Kalana splezal na vplivno mesto in ki sovraži trde« ga brezobzirnega veljaka, maščevalno preti, da ga trška posojilnica požene v pogubo. V tem napetem položaju, ki ga skuša hudobni Terzit Izba izkoristiti celo za svoja hotlji* va nagnjenja, dozori v Ka'anu misel, da s poroko svojega edinca Lojzeta z rejenko Lenko, hčerjo Kalanovega prvega Žagarja Andreja, ki ga je bil Kalan nekoč goljufi* vo pregnal 7 očetove posesti rn osiromašil, popravi eno svojih zablod, ki mu je pripomogla do bogastva. Andrej pa prav tedaj kuie maščevalne naklepe, ki mu že nekaj časa hodijo po glavi: dolgotrajno jesensko J deževje ograža Kalanove vodne naprave in elektrarno in Andrej čuti, da je treba le malo pripomoči, pa bo naraščajoča voda uničila vir Kalanove moči in oblasti. Že prej se med Lojzetom in Lenko brez vednosti staršev zvežeio niti... Katastrofa je blizu. Pod Osolnikoni se utrga oblak in ogromno vodovje drvi po koritu Hrastnice in preti 'Kalanovim napravam. Medtem ko Kalan tvega vso nevarnost boja z naraščaš jočo vodo, razodene njegova žena Ana An* dreju, da Lojze ni Kalanov, marveč njegov otrok, ker je ljubila samo njega; Lojze in Lenka sta potemtakem brat in sestra. Sedaj Andrej, ki izve za Kalanov načrt, spozna, da gre za premoženje njegovega sina in sam pohiti reševat Kalanove naprave, pr; čemer se smrtno ponesreči. Na tragič* nem višku svoje preizkušnje izve Kalan re* snico o Lojzetu in prav tako jo izvesta Len* ka in Lojze. Lenka izgine in v drveči vodi za vedno potopi težko spoznanje. Kalan je trd, pohlepen 6ebičnež, ki gradi svojo življenjsko srečo na ponižanju in izkoriščanju drugih in ki 6i osvoji tudi ženo tako, da jo notranje 6tre. Njegova zuna* nja moč je na znotraj piškava, ker ni v skladu z etičnimi dolžnostmi, ki jih nalaga; jo skriti zakoni človeškega življenja in po katerih se zlo prej ali slej maščuje. Zato ee nekega dne zruši vsa stavba, ki jo je Kalan gradil s krvjo, solzami in znojem po* nižanih in ogoljufanih, zato spozna, da je ce'o odno6 do žene in sina slonel na laži, kakor je sploh bilo vise njegovo živiljenje laž in iluzija. To bi bilo miselno ogrodje in obenem morala Žigonove drame. V bistvu gre za stari, že mnogokrat obdelani motiv. Poznavalec dramatske literature se tu znajde v domačem ozračju, kjer ga nič ne preseneča; ne karakterji, ne bi* stvo konflikta, ne idejni problemi in tudi ne tehnika zapleta in razpleta. Ali ni Kalan nekak novi slovenski >Kralj na Betajnovk? Toda sorodstvo sega še dalje;' k Ibsenu. Drama je spisana v slogu realističnih iger in bi pred nekaj desetletji pomenila mnogo večji donesek v našo siromašno dramatiko literaturo kakor pomeni dandanes. Zdi se, da je pisec nekoliko preočitno in zato izumetničeno zgnetel dogodke in poveš zal vihar v Kalanovi hiši e prefomom ob'a* ka ter postavil dejanje v rahlo luč nedra-matskega simbola. Ali je dovolj motivirano, da se vsa teža kazni zvali tja kier je.re-lat ivno najmanj krivde: na Andreja in Len* ko? Posamezni karakterji, zlasti Lenkin in do neke mere Anin* so v primeri s konc? no Usodo' izdelani nekoliko prešibko. Ka^n sam utegne biti dobra odrska figura, takisto trgovec Izba. Velika odlika Žigonove igre Je nje Jezikovna plat, ki pa jo bo seve treba preizkusiti na odru, saj je znano, da voaei slabši, a !x>Ij odrski jezik doseže večji govorilni učinek kakor pa stilistično in jezi* kovno najboljši tekst. Vsekako je Zigonova drama jKadar se utrga oblak« [ehina in vsega uvaževanja vredna avtorjeva vstopnica v slovensko dra* matsko literaturo. o. Radio Četrtek, 17. septembra Ljubljana 12; C-itraški koncert (plošče). — 12.45; Poročila, vreme. — 18: Cas, spo* red, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18; Koncert radij« skega orkestra. — 19: Cao, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura; Narodno čustvovanje in sokolska misel (Miloš Stanojevič iz Beograda). — 19.50; Tauber poie na ploščah. — 20-10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 20.;«): Liszlov večer. _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20; Radio jazz. Petek, 18. septembra Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). _ 12.45; Poročila, vreme. —13: Čas, spored, obvestila. _ 13.15: Ob modrih vodah havajskih (plošče). _ 14: Vreme, borza. — 18: Domače napove fgrajo Magis-stri izpod Šmarne gore. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Karadjordjev konak v Beogradu (Vo* jin Pulievič — iz Beograda). — 19.50: KsU lofonske solistične točke na p'oščah. — 20.10; Kongres mednarodne ženske zveze ? Dubrovniku (ga. Pavla Hočevarjeva). — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17: Orkestralen koncert. — 18: Narodna glasba. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22 20; Plošče. — Zagreb 17.45; Lahka godba orkestra. — 20: Pevski in klavirski koncert. 21.30; Kon* cert Slovenskega okteta. — 22.15; Plesna muzika. — Praga 19.15: Češke pesmi. — 19.30; Zvočne s'ike. _ 21: Zbori iz čeških oper. _22.15: Lahka glasba na ploščah.— Varšava 19.30; Pevski zbor in zbor mandolin. _ 20: Klavirske skladbo. — 21; Orke* stralen in violinski koncert. — 22.15: Lah* ka godba in ples. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 15.30; Štiriročne klavirske sklad, be. _ 16.15; Plošče. — 17.4o: Klavir. — 20.20: Operni večer. __ 22.10; Orkestralen koncert. — 23: Nadaljevanje koncerta. — 2345; Ples. — Berlin 19.20; Klavirske skladbe. — 20.10: Koncert orkestra in so* listov. — 22.30: PrenoJ iz Stuttgarta. — Miinchen 20.10; Orkestralen koncert. — 21; Iz operet in zvočnih filmov. — 22.30: Gra-bejeva proslava. — 23-30; Prenos iz Stutt* garta. _ Stuttgart 19; Plošče. _ 20.10: Hvalnica vinski trti. _ 21.10: plesna muj zika na ploščah. — 22.30; Lahka godba orkestra. — 24; Nočni koncert Mozartove glasbe. Postani in ostani član Vodnikove družbe S Razpis. Pri podpisanem društvu se ima zasesti mesto zakupnika i v novo zgrajenem planinskem domu na Platku 1116 m. poleg Sušaka in se za zasedbo tega mesta razpisuje sledeči natečaj : Honorarja s strani društva ni, ker je dom poleti in pozimi tako frekventiran, da lahko zakupnik z dobro organizacijo in preskrbo doseže dohodke v svojo, kakor tudi v društveno korist. Odpovedni rok in drugi službeni pogoji se bodo določili z medsebojno pogodbo. Natečajniki, ki morajo biti državljani kr. Jugoslavije, naj naslovijo svoje ponudbe na društveni naslov najkasneje do 10. oktobra tega leta. Ponudbi je treba priložiti: 1. Krstni list, ki dokazuje polnoletnost, a ne preko 45 let starosti. 2. Domovnico. 3. Zdravniško spričevalo o popolnem telesnem in duševnem zdravju. 4. Nravstveno spričevalo. Ostali pogoji: 1. Natečajnik mora biti oženjen, toda brez otrok izpod osmega do desetega leta starosti. Mora biti pismen in govoriti poleg materinega jezika vsaj še nemški, ter mora biti dober planinec in smučar. Po pogodbi mora položiti v društveno blagajno kavcijo v znesku Din 3 000.— (Tritisoč dinarjev). Ostali splošni podatki o domu samem se na zahtevo lahko dobe pri podpisanem društvu, pri Matici Hrv. plan. društva v Zagrebu ter pri Slov. plan. društvu v Ljubljani. Hrv. planin, društvo »odružn. »Velebit«, Sušak. „ERVI" PERESA DOMAČ IZDELEK Peresa »ERVI« izdelana so iz najboljšega švedskega jekla! Kakovost »ERVI« peres je enaka renomiranim angleškim izdelkom! „ERVI" peresa za šote: Triglav št. 100 S aluminij Durmitor » 105 S aluminij Drava » 170 B klaps Iris » 550'2—5 za ornamentno pisavo „£RVI" peresa za pisarne: Adria št. 110 S aluminij Extra > 1110 S aluminij King » 210 S aluminij s kroglico »ERVI" peresa se dobe povsod! Knjigarne in papirne trgovine Vam rade ustrežejo z »ERVI- peresi! »ERVI« peresa se dobe v različnih oblikah, za vse pisave in za vsako roko! Ne pozabite torej: „ER V I" peresa za šole in pisarne! Nase gledaliSče OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek 17.; Dvojno knjigovodstvo. Premiera operete. Izven. Premiera Griinove operete »Dvojno knji* govodstro« bo v četrtek 17. t. m. Tekst sta spisala brata Golz, besedilo za šlagerje Frilz Lohner*Beda. O velikem uspehu, ki ga je doseglo to delo na Dunaju pri krstni predstavi piše »OE. Z. Ani Abendc: To delo je zmagalo v znamenju blestečega humorja bratov Go]zov, ki 6ta tokrat zopet z uspehom uporabila svoje rutinlrano znanje v sestavljanju besedila, ki je inspirirano z lahkotno glasbo Bernarda Grflna. Z malenkostnimi tehničnimi pripomočki doseže Griin najlepše uspehe, polne muzikalnih doinislekov in originalnih pikantnih ritmov, ki nam ostanejo v prijetnem spominu. Tu je mnogo prilike 'za smeh in ni čuda. da se je publika ve« večer sijajno zabavala. Ta miniaturna opereta je žela resnično velik uspeh. Drugo in poslednje gostovanje tenorista g. Josipa Rijavea, preden odide zopet v tu* jino, bo v soboto 19. t. m. Pel bo Manrica v Verdijevem Trubadurju. G. Rijavec, ki je dozorel v umetnika evropskega formata, nam bo podal s Trubadurjem zopet eno svo* jih pevskih umetnin. Leonoro bo pela gdč. Oljdekopova, Azuceno ga. Kogojeva, gro* fa Luno g. Janko, Ferranda g. Petrovčič. Dirigent dr. švara, režiser ravnatelj Polič. Iščem stanovati Pogoj: velike sobe, čeprav samo dve. — Plačam po vrednosti, event. za daljšo dobo. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd. lista. Vzorec poSTje zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naSega predragega nam soproga, očeta, brata in svaka, gospoda ANTONA KODRA, JAVNEGA NOTARJA V MURSKI SOBOTI, so nam bili izrazi vsestranskega sočutja v veliko tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Osobito se zahvaljujemo gg. zdravnikom, prečastiti duhovščini, pevskemu društvu >Jadran in »Sokolu« v Murski Soboti. Dalje izrekamo prisrčno zahvalo jav. not. g. dr. Ivo Sorliju in poslancu g. Josipu Benku, županu g. Hartnerju Ferdinandu, starosti Sokola g. Velnar Josipu, starejšini sreskega sodišča v Murski Soboti g. drju Slavko šumenjaku, predsedniku kat. izobr. društva g. Ulen Francu iz Tišine in primariju g. drju Vladimir Brezovniku za ganljive poslovilne govore, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, in vsem, ki so v tako častnem številu spremili našega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna zahvala. ŽALUJOČI OSTALI. □uuuuonncnD Janez je na kratko javil, da je zasledoval vojvodo in Ambroža. Ustavila sta se na Mara Streetu, kjer sta se zaklenila v svoje stanovanje. Detektiva sta takoj odšla, da aretirata zločinca. □□□□□□□□□□□ »Počakaj trenutek, Pat! Pojdem telefonirat policijskemu ravnatelju za pomoč. To pot nama vojvoda ne sme več pobegniti!« 83. »Ravnatelj je že poslal tri oklopne avtomo-bile z moštvom, ki je oboroženo do zob. Sedaj pa voziva s polno brzino, da nas fantje ne bodo čakali.« at a diisfca patrulj a ji oman v sli (c ah. Copyngnt »Pantheon« & »Jutro«. IM OGLASOM CENE M A L Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Mčejo služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Stfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ta enkratno objav« oglasa Din 17^-s Ponudbam na iifm n« prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V\SM m „ . odgovor, priložite UMI Je* T Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer as zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraianfa, ticoča s« malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. . ,., - Ji (IJI ■ V/t AlMM Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al: lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Blaga jničarko marljivo in veščo in tudi zanesljivo, z dobrimi spričevali ter po možnosti z nekaj kavcije, sprejmem za register blagajno. Vprašati v gostilni »Orao«. Martin Bedjanec, Zogreb. Franko-panska ul. 13. 22362-1 ?, krojaška pomočnika mlada, sposobna za fino delo, za velike in male ko-mnde. sprejme takoj Skor-niK. krojač. Zidani most 14. 23331-1 Frizerko dobro moč. ter eno mlajšo, kakor tudi brivskega po-močn:ka sprejmem v stalno službo. Komnn. Poljanska 13. 2S?4i;l-l Gradbenega polirja izkušenega, takoj sprejmemo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutro pod »Izkušen polir«. 22301-1 Mlad mož izvežb.m pri strojih, vesten in pošten delavec, ki govori in piše slovensk" in nemško, išče primerne službe v strojnicah, za slu-čuvaj« ali kaj slične ga. v večjih podjetjih. Popolna zanesljivost in vestnost. s katero se je izkazal v dosedanjem službovanju, so zanj najboljše priporočilo. Ponudbe prosi pod šifro »Vse za delodajalca« na ogl. odd. Jutro. 22277-2 Zobotehnik z večletno prakso, popolnoma vešč dela v zlatu in kavčuku, išče mesta, tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zobotehnik«. 22327-2 Natakarica pridna, poštena, verairana v vseh gostilniških poslih išče službo. Rožna uj. 19. levo, pritličje. 22406-2 Likarico za pletenine — obenem navijalko volne takoj sprejmem. Tvrševa c. 37. 22393-1 Služkinja dob; službo. Zglasiti se je od dveh do petih popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 22306-1 Prodajalko zanesljivo. sprejmem za vodstvo delikatesne trgovi-vine. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod -Potrebna kavcije«. 22376-1 Pletiljo popnlr.omti samostojni sprejmemo. Predstaviti se od 6—S ure zvečer pri Hočevar. Rožna dolina cesta XV. št. C. 3:3-19-1 Službe išče ^saka Besed* 60 par; davek 3 Din za dajanje naslova 5 Din najmanjS' tnesek la Din Gospodična fina kuharica, popolnoma perfek-na v vseh hišnih delih. lepa lrtna c-pričevala tudi od vodilnih mest v večjih podjetju!. išče službe event kot gopodinja ali podobno — Cenj. ponudbe prc*i pod 'Tudi inozem stvo« na podr. Jutra — Maribor. 22212 2 Boljša gospa srednjih let, dobra gospodinja, samostojna. išče mesto gospodinje pri samostojnemu gospodu, dami ali manjši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 40« 23378-2 Beseda 1 Din. Iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din N«jmanj$i znesek 17 Din Potnika agilnega za prodajo mlevskih izdelkov. iščemo za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Moko« 22406-5 (Vajenci (£e) Beseda l Din. Iavek Din «» šifro ali dajanje n.i«lov» s Din. NajmanjSi znesek 17 Din Učenca pridnega, poštenega s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trg. meš. blaga E. Lfischnigg. Šmarje pri Jelšah. 23375-44 Prodam Beseda 1 Din Iavek Du za šifro al! lajanje tastovn 5 Din NajmanjS! r.ne*ek 17 Dša Dalmatinske smokve za jeio. okusne letošnje nudi po Din 5 kg Sever i Komp. Ljubljana 21805 6 Holandske cvetne gomolje hijacint. tulipanov, aarcls. krokusov itd. nudi 9rv»-& Komp. Ljubljana Za htevojt* eenik! 318fM 6 Skungs in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe cielno izdeluje krznar jo sip Dolenc. Ljubljano Sv Petra 19. telefon 22-6?. 219-6 Glasbila Beseda 1 Din, davuk 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Violina prvovrstna, naprodaj. Na slov v vseh posl. Jutra. 33374-26 »useda I Din. Iavek S Din u šifro Ui dajanje naslov* 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kislo zelje, repo novo. prvovrstno tn glavice za »armo v sodčkih do bavlja po naročilu v vsak1 množini po brezkonkurenč nI ceni Gustav Erklavee Ljubljana Kodeljevo Pov šetova 10 Telefon 26-91. 200 33 a Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NojmanjSi znesek 17 Din Jezike francoščino, nemščino, latinščino, slovenščino, srbohrvaščino poučuje za srednjo šolo dobro vpeljan inštruktor, akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutr3 pod šifro »Veselje do študija« 23110-4 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnlk gre na letovanje 15 Gospod Kozamurnik je Pavleta zanič-ljivo pogledal, rekel pa ni ničesar, ker se mu je zdel Pavle od sile močnih pesti. Pobral je svoje stvari in našel pri tem denarnico, ki jo je vesel pokazal ženi. A zdaj je bilo treba kovčeg spet zapreti! Vsa rdeča od zadrege je zlezla Kozamurnica z možem vred na kovčeg. .. Avto, moto Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov* 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo prikolico, .1000 kubikov, Harley Davidson. dobro ohranjen ugodno prodom. Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova 14/1. 32417-10 5-tonski avto rabljeni, tovorni na bencin, nafto ali oglje, kupimo. Ponudbe na ogj. odd. Jutra pod »Avtomobil 5000«. 33387-10 Stroji Beseda 1 Dio. 1-avek S Din za šifro al: lajanje naslova & Din Najmanjši znese): 17 Din Šivalni stroji in kolesa najboljših nemških tovarn, najbolj poceni naprodaj sa mo v NOVI TRGOVINI na Tyrševi 36 92316-29 Kupim Beseda ] Din. Iavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova f Din NojmanjSi znesek 17 Dio Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalna miza« 22351-7 Polno jermenik žago 60—7ii cm. tudi polovični jermenik s cirk. in vsem potrebnim materijalom isto Inkomobilo 8—12 k. 8. kupim Ponudbe na naslov Zmdarič Vekoslav. lesns trgovina. Logorovei pošta Križevci ori Ljutomeru. 31737 7 Stojalo za plašče konfekcijsko, kupim. Telefon 37 37 21914 7 /Z ragocenosti Beseda 1 Din. Iavek 3 Din >» šifro ali lajanje naslova * Din Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato 'ipuj* p« oajvtSjtb eenah CERNE • juvelii lubljana VVolfova ulica J iieseda : Din. Iavek 3 Din šifro alt lajanje naalov* * Din Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge vrednostne papsrjt kupni, in prodaja najbolje Al. Planinšek iij Bančnih Kredit |>o»lo» Ljubljana. Beethovnova al štev 14/1. 314-16 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, zvršuje najbolje naknv in prodajo HRANILNIH VLOG •»eb denarnih zavodov — Za odgovor Din 3 inamk. 217-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarn«. Rudolf Zore LJubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 22398-16 Hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljan ske do zneska 50>.000 Din t«koj prodam. Al. Planin šek, Ljubljana, Bethovnova ul. 14./I. telefon 35—10. 23416-16 Sobno garnituro (etamin) v vrednosti Din 1.500.- napravim po želji za protiuslugo posojila Din 5.000.- do Novega leta — garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 22377-16 V najem Ueseln NojmanjSi znesek '7 !>in Stanovanje iveh »ob In pritiklin r Ljubljani, po zmerni ceni. v mirnem delu mesta, išče »a 1. november Iru>.in3 2 oseb. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Stranke Iveh oseb«. 32370-2la Trisob. stanovanje event.. dvosobno z vst-mi pritiklnami iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden stalen najemnik«. 33304-31 a Dijaške sobe Beaeda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov« 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din. Brezplačno stanovanje ter hrano po dogovoru dobi peto do sedmošolee. Samo sposobni :nstruktorji naj se javijo. Rejc, Triglavska 9. ' 321401-92 Stavbišče 618 m. pri cerkvi Sv. Krištofa in 719 m9 ob Grablo-ičevi ulic se proda v petek 8. septembra nt) 9. uri dopoldne pri tukajšnjem okrajnem sodišču, soba 16. Izklicana cena Din 01.800. oziroma Din 37.450,- Kav ciia Din 12.360,- oziroma Din 7.400,- 32302-20 Med mestom in deželo posreduje Ju t rov mali oglasnik Travniki lepa lega. samo prvovrstno mrva, poceni naprodaj. Vprašati Rimska cesta 9'II. vrata 16. 33363-20 Dvonadstropno hišo zelo solidno in dobro ohra I njeno prodam v sredini mesta. Naslov v vseh |>osl. j Jutra. 33386-201 Sobo odda. Beeeda i Din. davek S Din ta Šifro alt lajanje naslova Din NajmanjM tneaek 17 Dio Veliko sobo lepo, zračao. oddam takoj stolni osebi na Bleiwei»ovi cesti. Naslov v vseh po slovalnicab Jutra. 23314-23 Opremljeno sobo .. posebnim vhodom, oa sproti opere, oddam Na »lov v vseh i »oslov« Inicati Jutra. 23364-23 Prazno sobo s posebnim vhodom pripravno tud| za pisarno oddam v centra. Naslov v vseh posl. Jutra. 20402-33 Opremljeno sobo čisto in zračno takoj oddam. Kolodvorska ul. 96. prvo nadstropje, vrata 11. 35114-28 Sobo oddam eolidn gospodični. Naolov v vseh posl. Jiitra 51307-23 Prazno sobo takoj oddam. Kladezna 13. 22339 23 Opremljeno sobo s prostim vhodom .krasno, souporabo kopalnice oddam po zmerni ceni. Naslor v vseh posl. Jutra. 223SO-23 Opremljeno sobo poceni ' vseh 33381-33 v mestu. oddam gospodu. Naslov posl. Jutra. Sobe išče Be»r-2:ia JJL Vsaka Besed* j Du»; Iavek 3 Din ta Stfro al: lajanje naslova S Dic fi3jmtniš- /.nes^li 'Jf1 Dio Rdeč nagelj soboto 30 uri Lice j. Zelenje. 23109-34 Gospodična simpatična, želi znanja z gospodom, ki bi jo gmot i no podpri. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasno vrnjena jesen«. 33115-34 rieseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova Din NajmaajSi znesek 17 Dta ZA JESEN SMO zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din 375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-parce izpod Din 100.—. V ogromni lizberi modne hlače. A. PRESKER, Ljubljana, Petra c. 14. Telefon 2059 Suha drva, premog. * karbopakete ^^ dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva ul. It 5. Rastline za Alpinum dobite veliko cenejše kot iz inozemstva. V zalogi imam tudi juni-perus, Chamaecy-paris — lepotično grmičevje i. t. d. Vrtnarstvo Adolf VATOVAC, Vrazov trg pri Sentpeterskem mostu. KLISEJE ENO IN VEČBARVNE Jrrf0- SV.PETRfl NASIP Si. 21 Informacije Beseda 1 Din. Iavek 3 Din z* šifro ali lajanje -laslova 5 Dio Najmanjši znesek 17 Din Avtomobilske izlete Graz, Dunaj. Grossglock ner ter v Trst in Veneci jo in tukajšnje izlete pri redi avtomobilsko podjet je Juvan, Kranjska gora. Društva imajo popust. Informacije v trafiki Mesar Jesenice. 32399-31 Sprejmemo zastopstva m posredujemo v vseh trgovskih in gospodarskih poslih. — >ARGUS« agentura — Beograd, Kn. Ljubice 30-a. PATENTNA PISARNA DR. VIDANA O. BLAGOJEVICA, BEOGRAD — GARASANINOVA 21/1 f žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, naSa srčno dobra in skrbna soproga, mirna, stara mama, tašča in teta. gospa IVANKA LESKOVIC roj. KOBLAR soproga pekovskega mojstra v sredo ob 10 dop., v 75. letu (starosti. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta 8, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev! Ljubljana, dne 16. septembra 1936. JAKOB LESKOVIC, soprog; ADOLF, IVAN, JOŽE, sinovi; MARIJA roj. PAVLIN, sinaha; BOGDAN, VERICA vnuka — in ostalo sorodstvo. Kako zamorete za g malo denarja izgledati sijajno in čisto oblečen ? Kemiji je zdaj uspelo izumiti tako sredstvo za pranje brez luga in mila, ki bolj hitro pere in se mnogo bolje peni, celo v trdi vodi. čudežno sredstvo brez luga in mila za pranje svile polsvile volne polvolne rokavic otroške opreme Trpežnost tkanine se podaljša ! Pranje je prijetno, naglo in poceni'. Daje tudi v najtrši studenčnici obilno peno ! Dobiva se v vseh drogerijah, parfume-rijah, trgovinah z mešanim blagom, trgovinah z barvami in trgovinah z nogavicami. Originalen omot Din 2.50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: MNKO MAVER I DRUG, ZAGREB. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega soproga ln ljubljenega očeta oz. tasta in starega očeta, gospoda Bernarda Andoljšeka se najtopleje zahvaljujemo za izražena sočutja predsedniku litijske občine gospodu Francu Lajovicu in učitelju gospodu Jože Zupančiču za njihove ginljive govore ob grobu. Posebno pa še izrekamo zahvalo litijskemu pevskemu društvu »Lipa« za njeno prekrasno in ganljivo petje. Srčna hvala vsem za poklonjeno cvetje, a vsakemu posebej še za nam v katerikoli obliki izkazano sočustvovanje. ŽALUJOČI OSTALI. 0 Umrla je previdena s sv. zakramenti naša zlata mamica, predobra sestra, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA UKOZAR roj. GROS VDOVA PO NADUCITELJU V POKOJU Pogreb bo v četrtek 17. septembra ob pol 16. uri iz hiše žalosti, Prečna ulica štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo jo v častnem in trajnem spominu. LJUBLJANA—KRANJ, dne 16. septembra 1936. Globoko tata j oči rodbini LUtozar—Cof Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf llbnOuu. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarjs Prane Jezerftek. — Za tarnata! del je odgovoren Aloji Novak. — Val v Ljubljan