U D K — UDC 05:624 C R A D R E IV IIV IS TIV IK LJUBLJANA, FEBRUAR 1972 f j LETNIK 21, ŠT. 2, STR. 25 — 52 C POSLOVNO ZDRUŽENJE G I P O S S : Stanovanjska soseska SŠ - 6 v Ljubljani, 3284 stanovanj l / S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave SERGEJ BUBNOV: Articles, studies, proceedings ™ ̂ . . . . ...Nove metode seizmične mikrorajomzacije............................................. 25 New methods of the seismic microzoning STANE DROLJC: Proizvodnja ekspandirane gline »Glinopor« v novem obratu opekar­ ne Pragersko.......................................................................................... 30 Production of light expanded clay in the new factory Pragersko Mnenje in kritika Opinions SVETKO LAPAJNE: Nekaj misli ob izidu novega »Pravilnika o tehniških ukrepih in po­ gojih za beton in armirani b e to n « ..................................................35 Gradbena zakonodaja Building prescriptions Vl a d im ir Ča d e ž : Predlog za izdajo Zakona o projektiranju 'in gradnji objektov . . . . 41 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Kako GIp >>Gradis<< v letu 1 9 7 2 ............................................................... 4 5 Avto mešalci so prav poseben problem ..................................................45 Lovilna mreža namesto lovilnih o d r o v ..................................................45 Lastni zavarovalni sk la d .................................................................................46 Izpitni termini ........................................................................ 46 Še druge vesti iz enot SGP »Primorje« A jdovščina................................ 46 25-letnica podjetja »Instalacija« L ju b l ja n a .............................................47 O zborničnem sistem u ..................................................................................... 47 Seja Sveta za gradbeništvo in I G M .........................................................47 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 48 Informacije zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MARJAN OREL — MILOŠ POLIC: Preiskave odpornosti drobnozrnatih zemljin, stabiliziranih s cementom in apnom, proti delovanju vode in zmrzovanju Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški od b or : Janko Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Maks M egušar, dipl. inž., A nton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »T oneta T om šiča« v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din V E S T N I K ŠT. 2 — LETNIK 21 - 1972 Nove metode seizmične mikrorajonizacije UDK 624.042:699.841 Se r g e j b u b n o v , d i p l . i n g . 1. DOSEDANJE METODE MIKRORAJONIZACIJE Namen seizmične mikrorajonizacije je v tem, da na posameznih ožjih teritorialnih področjih do­ ločimo seizmične obremenitve gradbenih objektov, ki lahko tukaj nastopijo ob močnem potresu. M i- krorajonizacija je v bistvu preciziranje seizmične makrorajonizacije, ki velja iza določeno širše seiz­ mično področje. Pojem širšega in ožjega področja je relativen, vendar je razmejitev teh dveh pojmov v bistvu v tem, da so mikro področja tista) področ­ ja, ki so namenjena gradnji naselij) ali drugih'po­ membnejših gradbenih objektov, makro področja pa zajemajo širša območja ne glede na obseg grad­ bene dejavnosti. Pri mikro področjih upoštevamo lokalne geološke in hidrološke pogoje, makro pod­ ročja pa veljajo za povprečne »geološke in hidro- geološke pogoje«. Dejstvo, da geološka in hidrogeološka struktura nosilnih tal vpliva na velikost seizmičnih obreme­ nitev gradbenih objektov ob potresu, je bilo že dlje časa znano in upoštevano s strani večine strokov­ njakov inženirske seizmologije v svetu. Zlasti na Japonskem in v Sovjetski izvezi so temu pojavu po­ svečali veliko pozornosti, manj pa v ZDA, kjer do- sedaj vpliva nosilnih tal na seizmične obremenitve praktično niso upoštevali. Glede kvalitativnih karakteristik tega pojava pri večini strokovnjakov ni večjih dvomov, so pa mnenja glede kvantifikacije teh vplivov še vedno dokaj različna pri raznih avtorjih oziroma državah. Najbolj dognana in obdelana metoda mikrora­ jonizacije je bila dosedaj metoda prof. Medvedeva, ki je bila tudi za nas uporabna, ker izhaja iz 12- stopenjske seizmične mikrorajonizacijske lestvice M SK (Medvedev-Sponheuer-Kamik), ki se v bistvu ujema z lestvico Mercalli-Cancani-Sieberg, ki je bila dosedaj pri nas veljavna. Tudi metodologija naših predpisov gradnje v seizmičnih področjih je podobna metodologiji sovjetskih predpisov. Zato je razumljivo, da smo pri nas za izdelavo seizmične mikrorajonizacije posameznih področij kot osnovo uporabili predvsem metodo Medvedeva, ponekod dopolnjeno in kontrolirano z drugimi metodami. Tako je bila izdelana mikrorajonizacija Skopja po potresu 1963, Niša, Ulcinja, Zagreba in sedaj tudi Ljubljane. Japonska metoda Kanai je za naše po­ goje manj primerna, keri je pri nas seizmična ak­ tivnost znatno manjša kot na Japonskem in nam zato niso znana vsa potencialna žarišča seizmične aktivnosti v bližini naselij, ki lahko povzročijo seiz­ mične obremenitve gradbenih objektov v bližnji bodočnosti. Poznavanje teh žarišč in njihovih seiz- mo-tektonskih karakteristik je pogoj za učinkovito uporabo japonske metode Kanai, ki zahteva tudi obilo instrumentalnih podatkov opazovanja mikro- tremorov na seizmičnih lokacijah področja, za ka­ terega se dela mikrorajonfzacija. Opravičenost ekstrapolacije mikrotremorov, s pomočjo katere naj sklepamo o možnih seizmičnih obremenitvah ob močnem potresu, je tudi dokaj sporna. Metoda Me­ dvedeva nasprotno temelji na lokalnih geoloških in hidrogeoloških podatkih in ni vezana na specifične seizmotektonske karakteristike ožjega področja, za katerega izvršujemo mikrorajonizacijo, kar tudi ni povsem utemeljeno. Prednosti in pomanjkljivosti teh dveh metod so bile podrobneje prikazane v članku »Seizmična mikrorajonizacija in potresne obremenitve zgradb« G. V. 6/7 1965 (3). 2. SEDANJE MOŽNOSTI Nova pota pri metodiki seizmične miikrorajoni- zacije so se pojavila po ameriško-sovjetskem spo­ razumu o prepovedi atomskih poskusov v ozračju. Ta sporaizum je usmeril obe strani, zlasti Američa­ ne, k nadaljnjemu raziskovanju atomske energije pod zemljo. Številne atomske podzemeljske eksplo­ zije so bile izvršene v zadnjih letih v nevadski pu­ ščavi. Ameriški seizmologi in strokovnjaki za seiz­ mično gradbeništvo niso pri tem ostali ob strani. Skrbno so opazovali učinke atomskih podzemeljskih eksplozij na številnih lokacijah z različnimi geolo­ škimi in hidrogeološkimi strukturami. Najvidnejši ameriški strokovnjaki s tega področja: Baudet, Hays, Housner, Liebermann, Lynch, Murphy, New- mark, so v letih 1969— 1971 publicirali številne štu­ dije in raziskave, ki obravnavajo rezultate teh opazovanj. Velik potres v San Fernandu 9. februarja 1971, ki je bil v bližini področja, kjer so prej vršili podzemeljske atomske poskuse in ki je ravno tako bil registriran na številnih lokacijah, je podal tiste še manjkajoče korelacijske elemente, ki so omogo­ čili interpretacijo učinkov atomskih podzemeljskih eksplozij tudi za prognoziranje učinka potresa glede na lokalne geološke in hidrogeološke pogoje. 3. NOVE METODE Computer Sciences Corporation (CSC) (Raču­ nalniško znanstveno (združenje) je naj večja ameri­ ška organizacija za znanstveno informacijo, v ka­ tero je vključena tudi Environment Research Cor­ poration (ERC) (Združenje za raziskavo okolja). To združenje (ERC) je prevzelo nalogo napovedovati učinke podzemeljskih atomskih eksplozij na površ­ ju. Napovedati in seveda za napoved tudi odgovar­ jati. Ta zahteva je razvila obširne metode teoretič­ nih raziskav, matematičnih modelov in računalni­ ških programov, namenjenih ne samo ,za prognozi­ ranje učinkov atomskih podzemeljskih eksplozij, temveč tudi učinkov naravnih potresov, na posa­ meznih lokacijah. ERC sedaj razpolaga z več kot 3.000 seizmogrami, registriranimi pri podzemeljskih atomskih eksplozijah v razdaljah od 0,5 do 500 km od epicentra s pospeški od 10~5 g do 1 g in z več kot 50 akcelerogrami, registriranimi ob močnem potresu (v San Fernandu). Doslej je svet razpolagal praktično le z enim zanesljivim akcelerogramom in sicer potresa v El Centru, zapisanega leta 1940, v razdalji 6,5 km od epicentra s pospeškom do 0,33 g. Glede na ta akcelerogram so dimenzionirali vse po­ membnejše konstrukcije v svetu od San Francisca do Tokya. Tudi konstrukcija Rabotničkega doma v Skopju, ki je zelo dobro zdržala potres, je bila po­ zneje v Tokyu kontrolirana glede na akcelerogram El Centro. Magnituda potresa El Centro je bila 7.1, globina hipocentra ca. 16 km, akcelograf pa je bil na lokaciji, kjer je znašala debelina aluvialne plasti ca. 1500 m. To so vsekakor specifični pogoji tega zapisa. Ti pogoji so bili pri drugih potresih očitno dokaj drugačni, toda kljub temu se je ta edini ak­ celerogram splošno uporabljal. Na podlagi teh podatkov ERC določa vplive naslednjih parametrov na lokalno nihanje tal ozi­ roma na iz tega izvirajočo seizmično obremenitev: — vpliv magnitude, globine hipocentra in geo- tektonike žarišča, —• vpliv prenosne poti, heterogenosti poti in geološke strukture poti, •—■ vpliv geomorfoloških, geoloških in fizikal­ nih karakteristik konkretne lokacije. Pri tem izhajajo iz naslednje ugotovitve: Ce je možno na podlagi razpoložljivih podat­ kov ločeno določiti vpliv1 slehernega od zgoraj na­ štetih parametrov, potem je možno prognozirati ni­ hanje tal na konkretni lokaciji kot funkcijo teh Sl. 1 Magnituda kot fu nkcija energije atomske eksplozije, na podlagi zapisov na tufu in granitu treh parametrov. Za realizacijo te naloge so sestav­ ljeni matematični modeli in številni programi za hibridne in digitalne računalnike. Na podlagi številnih primerjalnih zapisov na­ ravnih potresov in atomskih eksplozij na dveh različnih geoloških formacijah (na tufu in granitu) so izpeljali naslednjo empirično formulo medseboj­ ne odvisnosti magnitude potresa (mi,) in energije atomske eksplozije (W) izražene v kilotonah TNT. mi, = 3,5 + 0,85 log W Da bi preverili možnost sintetične izdelave spektrov s pomočjo matematičnih modelov, so pri­ merjali dejanski spekter hitrosti potresa v El Cen­ tru in sintetični, dobljeni na podlagi matematične­ ga modela. Ta model je zajel Vpliv žarišča na ni­ hanje tal v vnaprej določeni točki, in sicer vpliv količine sproščene energije ter globine in geologije žarišča. Rezultat je razviden na sl. 2, kjer je poda­ l i Sl. 2 Opazovani in napovedani spekter potresa v El-Centro leta 1940 na primerjava med dejansko opazovanim spektrom hitrosti, ki ga je povzročil potres El Centro, in sin­ tetičnim spektrom, izdelanim s pomočjo matema­ tičnega modela z upoštevanjem osnovnih karakte­ ristik potresa El Centra, ,za lokacijo, ki je bila glede na geološki sestav podobna opazovani (v raz­ dalji 20 km od predvidenega epicentra). Oba spek­ tra se v področju, ki prihaja v poštev za dimenzio­ niranje gradbenih objektov, dobro ujemata. Mož­ nost matematičnega zajemanja vpliva žarišča ob uporabi številnih podatkov, pridobljenih pri nu­ klearnih eksplozijah in močnih potresih, odpira no­ va pota iza napovedovanje karakteristik nihanja tal in s tem za izračunavanje spektrov na različnih lokacijah, glede na njih geološke in hidrogeološke karakteristike. Metode, ki so jih do sedaj uporabljali v ZDA za dimenzioniranje konstrukcij s pomočjo bodisi Housnerjevih povprečnih spektrov ali pa Newmar- kovih envelopnih ali maksimalnih spektrov, sma­ trajo sedaj kot neadekvatne. Upoštevati je namreč treba, da je nihanje tal ob potresu povsem kaotičen pojav in da se maksimalne vrednosti sil in defor­ macij, ki vplivajo na konstrukcijo, lahko zajamejo le s pomočjo statističnih metod. Da bi omogočili čimbolj realno upoštevanje seizmičnih obremenitev na različnih lokacijah gle­ de na lokalne geološke in hidrogeološke pogoje, je ERC s pomočjo računalnikov razvil dve metodi: »probabilistično« in »deterministično«. 3.1 Probabilistična metoda Probabilistična metoda predpostavlja parame­ tre žarišča (lokacija, energija, globina) in uporab­ lja podatke o »filtraciji« seizmičnega impulza skozi zemeljsko skorjo na podlagi številnih opazovanj, iz­ vršenih ob podzemeljskih nuklearnih eksplozijah. Na osnovi teh podatkov računalnik konstruira sin­ tetični seizmogram. Takšen sintetični seizmogram so primerjali z dejanskim seizmogramom, registrira­ nim ob priliki nuklearne eksplozije V Alamo v ne­ vadski puščavi. Pri obeh seizmogramih so ugotovili nestacioname karakteristike, ki so se pokazale kot spremembe predominantnih period skopi čas. Iz teh seizmogramov izračunani spektri se dobro ujemajo v področju, ki je zanimivo za dimenzioniranje gradbenih konstrukcij (sl. 3). V takšno metodo je mogoče za različna možna žarišča z različnimi pa­ rametri razpolagati z ustreznimi spektri za vsako iskano lokacijo. 3.2. Deterministična metoda Za uporabo deterministične metode je treba razpolagati z enim seizmogramom, registriranim na opazovani lokaciji zaradi enega šibkejšega potresa. Ker je že znano in obdelano z matematičnimi modeli razmerje med parametri žarišča in seizmo­ grami na določenih razdaljah od žarišča, tako da je možno na podlagi parametrov žarišča izdelati sin- od/ SL 3 Spektri registriranega in sintetičnega seizm ogram a tetične seizmograme, potem je možno tudi obratno na podlagi obstoječega seizmograma določiti para­ metre žarišča. Prehod od šibkejšega k močnejšemu potresu je tudi že računsko obdelan in znan, tako da je za močnejše potrese možno računsko določiti sintetični seizmogram za isto lokacijo oz. ustrezni iz seizmograma izvirajoči spekter. Načelno preračunavanje spektra od šibkejših potresov v močnejše potrese je podobno, kot pre­ računavajo spektre podzemeljskih eksplozij v spek­ tre potresov. Nihanje tal na določeni lokaciji in iz tega iz­ virajoči spekter V (oj) je odvisen od funkcije ža­ rišča (source) — S (to) in funkcije prenosne poti (transmission path) T (oj). Razmerje teh funkcij za­ radi dveh različnih potresov lahko napišemo V na­ slednji obliki: Vi (co) Ti (oj) S i (co) V 2 (CO) T2 (ft)) S2 (co) kjer pomenita V] (co) in V2(co) dva spektra hitrosti na isti lokaciji zaradi dveh različnih potresov. Ce izvirata oba potresa iz istega žarišča, potem so funkcije prenosne poti enake. Potem se gornja enačba glasi: Vi (co) = V2 (co) - Si (co) kar pomeni, da je možno izračunati spekter moč­ nejšega potresa iz spektra šibkejšega potresa, če so znane funkcije žaitišča. Za določanje funkcij žarišča obstajajo številne teoretične raziskave, od katerih smatrajo sedaj kot najprimernejši matematični model Brune, ki se najbolje ujema z eksperimentalnimi opazovanji. Na podlagi vseh teh podatkov je možno' pred­ videti, kakšen učinek lahko povzroči potres na do­ ločeni lokaciji iz znanega epicentra ali prelomnice oz. kakšen bo spekter tega potresa. Z uporabo tega postopka so določali tudi hipo­ tetični spekter katastrofalnega potresa, ki je bil leta 1906 v Sain Franciscu z magnitudo 8,3, na podlagi spektra potresa v San Franciscu itz leta 1957. Glede na analize poškodb in rušenj v letu 1906 smatrajo, da je ta hipotetičen spekter dokaj realen (sl. 4.). 3.3 Vplivi lokalnih geoloških pogojev Glede na že dolgo znano dejstvo, da lokalni geološki pogoji bistveno vplivajo na amplitude in frekvence nihanja tal in s tem tudi na seizmične obremenitve, je ERC izdelal matematične modele, ki kvantitativno definirajo vpliv lokalnih geolo­ ških pogojev na podlagi fizikalnih lastnosti tal, kd jih lahko ugotovimo s pomočjo meritev na terenu. Glede na to, da nihanje tal sestoji iz delovanja elastičnih valov P irt S (SH in SV) ter površinskih valov (Love, Rayleigh) in da vsi ti valovi vplivajo na lokalne geološke pogoje na različne načine, je bilo treba izdelati številne matematične modele, da bi lahko ves problem proučili kompleksno. Ope­ rativni računalniški programi so bili izdelani in rešujejo naslednja problema: 1. naraščanje vpliva elastičnih valov (P in S), ko se ti valovi prenašajo skozi vrsto elastičnih in viskoelastičnih geoloških plasti, v katere vstopajo pod določenim kotom in 2. naraščanje vpliva površinskih valov (Love in Rayleigh) pri njihovem razprostiranju skozi plasti različne debeline. Končno je bil izdelan tudi ko­ deks, ki omogoča numerični prikaz geološke sestave tal tam, kjer so oblike tal zelo komplicirane. Sl. 4 Registrirani spekter potresa v San Franciscu leta 1957 (M = 5,3) in hipotetični spekter potresa leta 1906 (M = 8,3) Zlasti v zadnjem času je ERC raziskal uporab­ nost izdelanih matematičnih modelov pri določanju velikosti naraščanja seizmičnih vplivov glede na lokalne geološke pogoje. Analiziranih je bilo 200 raznih parametrov na 50 različnih lokacijah pri maksimalnih pospeških, ki so se gibali od 10-5 g do 1 g. Kot rezultat tega proučevanja so bili izdelani matematični modeli, ki omogočajo povezavo- funk­ cij žarišča s funkcijami seizmičnih vplivov glede na specifične geološke pogoje tal na določeni lo­ kaciji. 3.4 Možnosti uporabe Zgoraj navedeni podatki seveda niso popolni in ne «zadostujejo za praktično uporabo te nove metode, ker jih tudi avtorji le- na splošno nakazu­ jejo. To je tudi razumljivo, saj pomenijo te izkuš­ nje in podatki velik znanstveni kapital. Zato za­ devni »software« zaenkrat ni na razpolago, možna pa je le uporaba uslug CSC in ERC na povsem poslovni osnovi. Pri tem je možno na podlagi iz­ stavljenih podatkov o predvidenih parametrih ža­ rišča, stratigrafiji in fizikalnih lastnosti geoloških plasti pridobiti ustrezne spektre za določene lo­ kacije. Lahko pričakujemo, da bodo ikmalu tudi drugi strokovnjaki v drugih državah razpolagali s po­ dobnimi podatki in da bodo tudi te nove metode seizmične mikrorajonizacije čez nekaj let brez te­ žav dostopne vsem strokovnjakom, ki obravnavajo probleme seizmičnega gradbeništva. To bi pome­ nilo nov korak naprej na poti reševanja proble­ mov seizmične varnosti gradbenih objektov. 4. UPORABA MIKROSEIZMOV Nekatere metode seizmične mikrorajonizacije slonijo na uporabi mikroseizmov (Kanai), kot je to bilo prej omenjeno. Tudi pri nas nekateri strokov­ njaki posvečajo mikro-seizmom veliko pozornost in jih tretirajo kot najbolj merodajen podatek za seizmično mikrorajonizadjo. Zato je zanimivo, kakšno stališče glede mikroseizmov zavzemajo ameriški strokovnjaki na podlagi svojih, že prej omenjenih mnogoštevilnih podatkov in obsežnih izkušenj. Generalni direktor CSD D. K. Svearin- gen glede tega pravi: »Na splošno ne analiziramo spektrov mikro­ seizmov z namenom, da bi na ta način ugotavljali seizmične karakteristike lokalnih geoloških pogo­ jev. Naše izkušnje so pokazale, da mikroseizmi niso dovolj »čisti« oz. so preplitvi ravno pri frekven­ cah, ki so najpomembnejše za določanje frekvence za posamezne lokacije. Zato rajši določamo seiz­ mične in geofizične lastnosti lokalnih geoloških po­ gojev na podlagi geoloških raziskav terena z upo­ rabo našega eksperimentalno preverjenega mate­ matičnega modela. Te izračune preverjamo tudi, če je to mogoče z analizo seizmogramov, ki so bili re­ gistrirani na zadevni lokaciji.« 5. NIVO RAČUNALNIŠKE TEHNIKE Nivo računalniške tehnike za reševanje zgoraj navedenih problemov je zelo visok, Ikar je sicer karakteristično iza raziskovanje v ZDA. Računski center za te naloge sestoji iz analognih, digitalnih in hibridnih računalnikov. Ob centralnem hibrid­ nem računalniku EAI 690 delujejo še digitalni ra­ čunalnik EAI 640 in analogni računalnik pod kon­ trolo tega digitalnega računalnika, izmenično po­ vezan z dvema analognima računalnikoma EAI TR — 48 in analogno-digitalnimi konverterji. Poleg teh zelo hitrih računalniških sistemov v tem centru delujejo še številni digitalni računalniki tretje ge­ neracije za počasnejše operacije. Zraven navedenega »hardware«, razpolaga center seveda tudi ;z obsežnim »software« v obliki ustreznih programov in matematičnih modelov, ki jih pripravlja in obdeluje ekipa strokovnjakov, se­ stavljena iz geofizikov, geologov, fizikov, matema­ tikov, gradbenih inženirjev, elektroinženirjev in drugih. Glede na našo večletno ali morda celo 10-letno zaostajanje na področju računalniške tehnike za­ enkrat nismo sposobni uporabiti takšne metode sei­ zmične mikrorajonizacije pri nas, vendar moramo imeti pred očmi ta razvoj in stremeti, da sčasoma dosežemo takšen nivo računalništva, ki bi nam omogočil samostojno reševati probleme seizmične mikrorajonizacije s pomočjo računalnikov. Vendar brez sodelovanja z ustreznimi organizacijami, ki razpolagajo s podatki in programi, tega problema sami tudi pozneje ne bomo mogli rešiti. UDK 624.042:668.841 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) ST. 2, STR. 25—29 S. Bubnov: NOVE METODE SEIZMIČNE MIKRORAJONIZACIJE Prikazane so nove metode ugotavljanja seizmičnih vplivov na geološko različnih lokacijah, ki temeljijo na številnih registracijah podzemeljskih nuklearnih eksplozij in potresa v San Fernando v ZDA (3000 seiz­ mogramov in 50 akcelerogramov), ob obsežni uporabi računalniške tehnike. Ta raziskovanja potrjujejo kva­ litativne parametre metode prof. Medvedeva, ki ugo­ tavlja pomembnost litološkega in hidrološkega sestava nosilnih tal na seizmične obremenitve. Nosilna tla z večjo seizmično togostjo na splošno povzročajo manjše seizmične obremenitve, kot tla z majhno togostjo. 6. ZAKLJUČKI so naslednji: — mnogoštevilni instrumentalni podatki, zbra­ ni v zadnjih letih na področjih podzemeljskih atomskih eksplozij, ob obsežni uporabi računalni­ ške tehnike, odpirajo nova pota za reševanje pro­ blemov seizmične mikrorajonizacije; — nove metode določanja seizmičnih vplivov glede na geološko in hidrogeološko strukturo tal v bistvu opravičujejo izhodišča, na katerih je .zasno­ vana metoda Medvedeva; — uporaba mikrotremorjev pri seizmični mi- krorajonizaciji naj bo le pomožnega značaja. Glede na že prej omenjeno problematičnost ekstrapola­ cije mikrotremorskih zapisov v smeri močnejših oscilacij tal najnovejše raziskave ugotavljajo, da mikrotremori nimajo reprezentativnih karakteri­ stik na določanje nihanja tal ob močnih potresih; — že izdelane mikrorajonizacije novih mest je treba smatrati kot preliminarne, s tem, da se izvrši kontrola teh podatkov takrat, Iko bo nova raču­ nalniška tehnika mikrorajonizacije bolj dostopna splošni uporabi. B i b l i o g r a f i j a 1. Medvedev S. V. — Inženernaja seizmologija, Mo­ skva 1962. 2. Bubnov S. — Seizmična mikrorajonizacija in po­ tresne obremenitve zgradb. Gradbeni vestnik št. 6'7 1965. 3. Bubnov S. — and others — Seizmic Zonning of Zagreb. Bulgarian Academy of Sciences. Sofia. 1970. 4. Prediction of Earthquake Effects Technical Bul­ letin. Computer Science Corporation. 1971. 5. Evalution of Earthquake Risk. CSC 1971. UDC 624.042:699.841 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) NR. 2, PP. 25—29 S. Bubnov: NEW METHODS OF THE SEISMIC MICROZONING Some new methods of the prediction of seismic earthquake effects, based on the date library of more than 3000 seismograms observed from nuclear detona­ tions and some 50 strong motion accelerograms from San Fernando earthquake, using the large versatile hybrid computer laboratory, are described. The results of these investigations justificate the basic theses of the Prof. Medvedev's method of seismic microzoning, showing the influence of the local site geology on the seismic effects. The geological configurations with the nigher impedence are more suitable for structures, as the configurations with lower impedence. Proizvodnja ekspandirane gline »Glinopor« v novem obratu opekarne Pragersko UDK 691:624.012.8 s t a n e d r o l .tc , d i p l . i n ž . V zadnjih dneh meseca decembra 1971 je začel v opekarni Pragersko poizkusno obratovati obrat za proizvodnjo ekspandirane gline. Gradbenikom je tovrstni lahki gradbeni mate­ rial znan pod imenom »Leca« (Light Expanded Clay Agregates), kot ga imenujejo na Zahodu, in »keramzit«, kot ga imenujejo v Sovjetski zvezi in Po nastanku in izvoru delimo lahke mineralne naravne lahke mineralne agregate (plovec), umetne lahke mineralne agregate, ki so lahko: — industrijski odpadki — namensko proizvedeni na Vzhodu. Proizvod iz Pragerskega pa je dobil na­ ziv »Glinopor«. Ekspandirano glino (Expanded Clay, Blähton) uvrščamo v grupo lahkih mineralnih agregatov. Lahki mineralni agregati so materiali mineral­ nega izvora primerne granulacije z nizko prostor- ninsko težo, ki je posledica poroznosti materiala. agregate na: : kotlovska žlindra, : perlit, vermikulit, ekspandirana glina in ekspandirani skrilj avci, — iz industrijskih odpadkov namensko pro- : penjena plavžna žlindra, sintrani elektro- izvedeni lahki agregati filtrski pepeli. Osnovne karakteristike opisanih lahkih mineralnih agregatov so informativno naslednje: Vrsta lahkega m ineralnega agregata Prostom inska teža agregata kg/m 8 Prostom inska teža betona kg/m 3 Trdnost betona na pritisk kp /cm 2 Toplotna prevodnost kcal/m h0 C Umetni — industrijski odpadki kotlovska žlindra 450—900 700—1200 14—35 0,17 — namensko pripravljeni perlit vermikult 80—240 60—190 400—1100 500—800 5—77 9—35 0,09 0,12 ekspandirana glina 400—800 950—1200 1350—1850 40—150» 140—4502 0,15—0,39 — iz industrijskih odpadkov proizvedeni penjena žlindra 500—800 950—1500 1700—2100 30—70' 100—4502 0,19—0,50 sintrani pepeli 600—1000 1100—1300 1350—1750 30—70' 100—4502 0,20—0,50 1 izolacijski betoni 2 konstrukcijski betoni (z dodatkom fine frakcije) Lahki mineralni agregati se uporabljajo: —■ kot izolacijski materiali v nasutem stanju, —• za izdelavo lahkih izolacijskih kot tudi no­ silnih konstrukcij, — za izdelavo prefabriciranih elementov, tako izolacijskih kot nosilnih. Prednosti, ki jih imajo betoni iz lahkih mine­ ralnih agregatov z ozirom na težki beton, so na­ slednje: — manjša obremenitev tal (prihranek pri fun- diranju), —• manjša lastna teža zidov in stropnih kon­ strukcij (prihranek na cementu in armaturi), —• tanjši zidovi zaradi boljše toplotne izolacije, —• lažja obdelava betona in boljša sprijemlji- vost malte z agregatom. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, ki je kmalu po svojem nastanku v letu 1951 občutil pomanjkanje lahkih gradbenih mate­ rialov v gradbeništvu, je poizkušal najti ustrezne materiale najprej v odpadnih industrijskih mate­ rialih. Kot tak material je v prvi vrsti prišla v po­ štev kotlovska žlindra, to je pepel iz rešetk indu­ strijskih kurišč. Vendar do pomembnejše uporabe kotlovske žlindre ni prišlo zaradi njene slabe kva­ litete, ki je bila posledica nepopolnega in neenako­ mernega izgorevanja premoga v kuriščih. Zavod se je hkrati mnogo ukvarjal z uporabo odpadnih elektrofiltrskih pepelov, kar je privedlo do posta­ vitve obratov elektrofiltrskih zidakov v Šoštanju, Trbovljah in Lučanih. V Sloveniji kot tudi drugod v državi se je upo­ rabljala in se še danes uporablja kot lahek grad­ beni agregat granulirana žlindra, ki pa z ozirom na svoje fizikalno stanje ne more dati iz te žlindre na­ pravljenim betonskim elementom zadovoljivih in ustreznih fizikalno-mehanskih lastnosti za stano­ vanjsko izgradnjo. Kljub navedenim dejstvom in prizadevanjem v železarnah ni prišlo do predelave plavžne žlindre v penjeno žlindro, ki ima vse ustrezne fizikalne karakteristike lahkega mineral­ nega agregata. Proizvaja se še naprej granulirana žlindra, ki je sicer primerna kot dodatek cementu, ne pa za gradbene elemente v stanovanjski iz­ gradnji. V opisani situaciji, ko ni bilo mogoče računati na možnost izkoriščanja industrijskih odpadkov za lahke mineralne agregate, se je uvidela smotrnost raziskovalnega dela na področju priprave mineral­ nega agregata na osnovi naravnih surovin, in sicer gline, tufov in eventuelno skrilj avcev. Ekspandi­ rana glina je bila v svetu že močno poznana, pred­ vsem v Združenih državah Amerike, kjer je že v 1963. letu 60 obratov proizvajalo 5 milijonov kubič­ nih metrov ekspandirane gline letno. V Evropi je prišla iniciativa iz Danske (4 obrati s 650.000 m3 letno) po njeni licenci »Leca« v Anglijo (1 obrat 150.000 m3/leto), Francijo (1 obrat 180.000 ms/leto), v skandinavske države (4 obrati 560.000 m3/leto), Nemčijo, Italijo in Avstrijo, kjer leži obrat »Leca« v bližini jugoslovanske meje v Fehringu. Na vzhodu je postavila Češkoslovaška prvi obrat samostojno, nato pa še Sovjetska zveza, ki je imela 1963. leta že 30 obratov s skupno 1 milijon kubičnih metrov proizvodnje keramzita letno. Že pred 16 leti je Zavod za raziskavo materia­ la in konstrukcij prijavil Centru za unapredjenje gradjevinarstva Beograd raziskovalno delo pod na­ slovom: »Študij in raziskovalno delo o možnosti proizvodnje lahkih agregatov na osnovi domačih glin s tehnološkim in ekonomskim delom«. V sklopu te teme so bile raziskane gline v pogledu na spo­ sobnost ekspandiranja iz nahajališč: Vrhnika, Ko­ seze — II. Bistrica, Gameljne, Pančevo, Kumanovo in tuf Celje (Kresnike). Pozneje so bile po posebnih naročilih raziskane še gline Češnjevk (Kranj). Kanjiža, Pragersko, Kočevje in tuf Zaloška gorica. Program preiskav je obsegal v prvi fazi labo­ ratorijsko ekspandiranje in ugotavljanje osnovnih karakteristik gline in njeno kemijsko sestavo. Na osnovi pozitivnih laboratorijskih preiskav ekspan­ diranja, kjer so bili ugotovljeni najvažnejši para­ metri: povečanje volumena gline, stopnja ekspan­ diranja, oblika por, eventualni dodatki za ekspan­ diranje, temperatura mehčanja in taljenja gline in s tem temperaturno območje ekspandiranja, so bili izvršeni polindustrijski poizkusi. Polindustrijski poskusi so bili vedno oprav­ ljeni s ciljem poznejše realizacije v industriji. Poizkusna količina gline je bila 10 ton, ki je bila predelana na opekarskih strojih v Zavodovem ope­ karskem obratu Gameljne, kjer je bilo izvršeno še formiranje granali j na poskusni vakuumski sti­ skalnici. Polindustrijski poizkus ekspandiranja je bil izveden v Zavodu in sicer v poizkusni rotacijski peči (dolžina peči 6 m, notranji premer 0,45 m, kur­ jenje z nafto) in je služil dvema namenoma in sicer: preučevanju in ugotavljanju vseh paramet­ rov, ki so potrebni za dkspandiranje gline v po­ znejšem industrijskem obsegu in pripravi zadostnih količin ekspandiranega agregata za nadalnje pre­ iskave lastnosti agregata in betona. Šele na osnovi skrbno opravljenih preiskav, ki niso obsegale samo trdnosti in prostorninske teže agregatov in betonov, temveč tudi nekatere druge karakteristike kot so toploprevodnost, zvočna izolacija itd. so bili izdela­ ni tehnološki programi s projekti za industrijsko proizvodnjo. Iz rezultatov raziskav povzemamo, da sta glini iz področja Vrhnike in Koseze —• Ilirska Bistrica že v naravnem stanju odlično ekspandirali med­ tem ko sta glini iz Pragerskega in Kanjiže ekspan­ dirali le slabo, da so šele poskusi z uvedbo dodat­ kov dali enako ali po želji boljšo stopnjo ekspan­ diranja. Sami po sebi prav tako nista ekspandirali glini iz Češnjevka (Kranj) in iz Gameljn. Zavod se je prizadeval, da bi prišlo v Sloveniji do postavitve vsaj enega obrata. Predvsem smo skušali doseči izgradnjo obrata za ekspandirano glino na Vrhniki zaradi bližine velikega potrošnega centra Ljubljane, in v Ilirski Bistrici zaradi izredne kvalitete gline v pogledu ekspandiranja. Razgo­ vori so v tem smislu potekali še v Kranju, vendar pa nikjer ni prišlo do realizacije v glavnem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri eventualnih investitorjih. Iniciativo je v tem smislu prevzela opekarna Pragersko, za katero je Zavod opravil vse kom­ pleksne preiskave, na osnovi katerih je nato iždelal tehnološko dokumentacijo za postavitev obrata. Organizacijo inženiringa je na osnovi Zävodo- ve tehnologije in strojno tehnološkega projekta prevzelo poslovno združenje »Smelt«, opremo sta dobavila dva domača partnerja in sicer glavni del: rotacijsko peč in hladilnik tovarna »Djuro Djako- vič« iz Slavonskega Broda, vakuumsko stiskalnico in vse transportne trakove pa je izdelala tovarna »Dalit« iz Daruvarja. Ob prvi postavitvi obrata v Sloveniji bi se bilo zanimivo nekoliko podrobneje seznaniti s tovrstno proizvodnjo. Delovni proces proizvodnje ekspandirane gline poteka v naslednjih glavnih operacijah: — nakop, odvoz in predelava gline, — oblikovanje granalij, —■ predgrevanje in ekspandiranje ter hlajenje granalij, — separiranje granalij na posamezne frakcije. Prva operacija: nakop, dovoz in predelava gli­ ne poteka po ustaljenem opekarniškem načinu, pri čemer zavisi izbira strojev in transportnih sredstev od vrste gline, lokacije in drugih pogojev. Namen te operacije je pripraviti glino primer­ ne plastičnosti, fine strukture brez grobih vključ- kov kamenja, kar je nujno potrebno iza kasnejše oblikovanje granalij in dobro ekspandiranje. Primarno predelano glino transportiramo v predalčni dodajalec, katerega naloga je, da jo ena­ komerno dozira v nadalnjo obdelavo, to je na transportni trak, ki jo prenese v dvoosni filtrski mešalec. Filtrski mešalec je stroj, v katerem se glina pregnete in pri tem očisti od eventualnih nečistoč, kot so: trava, koreninice in podobno. V našem teh­ nološkem postopku smo ga izkoristili še za vmeša­ vanje in homogeniziranje dodatkov za ekspandira­ nje. V obravnavanem primeru je dodatek za eks­ panzijo kombiniran iz tekoče in trdne snovi (fini prah) in je poleg potrebnih naprav za skladiščenje in transport vsakega od dodatkov posebej potrebna še naprava, ki drži v mešanici prašnati dodatek stalno v suspenziji. Druga operacija, oblikovanje granalij, poteka v vakuumski stiskalnici, ki je sicer tudi standardni stroj v opekarniški proizvodnji. Izbrali smo naj­ boljši način oblikovanja z vakuumsko stiskalnico, ker vakuumirane granalije bolje ekspandirajo od drugače oblikovanih, obenem pa je granulacija tudi enakomernej ša. Iz dvoosnega filtrskega mešalca se torej trans­ portira predelana glina z vmešanim dodatkom za ekspandiranje v vakuumsko stiskalnico. Granalije se tvorijo na ustniku, ko glina prehaja skozi okro- Sl. 1. O blikovalnica z vakuum sko stiskalnico v ospredju Sl. 2. Transport granalij iz oblikovalnice v peč Sl. 3. Peć in hladilnik v obratu glinopora v Pragerskem gle odprtine ustnika in jih posebna odrezalna na­ prava reže_ na valjčke. Ustnik je perforirana železna plošča z enako velikimi luknjami; z me­ njavo ustnikov z luknjami drugačnega premera je možno uravnavati velikost agregata. Proces ekspandiranja se vrši v rotacijski peči, ki je v danem primeru sestavljena iz dveh delov: prvega vstopnega predgrevalnega dela(2,4 X 28 m) in drugega ekspanzijskega dela (3,2 X 12 m). Oba de­ la peči sta obložena v notranjosti s samotno oblogo. Vsak del peči ima svoj pogon in se vrtita z različno hitrostjo. Običajno se vrti ekspanzijski del peči še enkrat hitreje (približno s 3— 4 obr/min) od vstop­ nega daljšega dela (približno z 1,4— 2 obr/min). V prvem delu peči se glina suši in predgreje na temperaturo ca. 600° C. V tem delu se narezani valjčki gline zaradi vrtenja peči nadalje oblikujejo, zginevajo ostri robovi valjčkov in se s tem grana­ lije gline počasi oblijo. V drugem delu peči poteka glavni proces: eks­ pandiranje gline. Glinene granalije pridejo nena­ doma v prostor z visoko temperaturo (ca. 1150 do 1200° C). V tem trenutku se glina začne hitro meh­ čati, prehaja v piroplastično stanje, hkrati pa se v notranjosti sproščajo plini, ki v zmehčanem mate­ rialu povzročajo mehurčke in s tem nabrekajo in večajo zrno gline, ki dobi porozno strukturo. Po površini se zrno gline še natali, nakar že izgine iz območja visoke temperature in s tem ohrani dob­ ljeno strukturo poroznega zrna z zataljeno površi­ no. Pri tem se tudi dokončno formira v granalij o okrogle oblike. Kot je razvidno iz zgornjega kratkega opisa je bistvo postopka ekspandiran j a, da delujejo v pravem času vsi potrebni faktorji, katere je po­ trebno v obdobju preiskav dobro proučiti. Plini, ki nastajajo v notranjosti gline v času piroplastičnega stanja, izhajajo v glavnem iz or­ ganskih primesi. Ce teh ni, je glina le redko spo­ sobna v naravnem stanju ekspandirati. V teh pri­ merih je eventualno možno doseči ekspandiranje z raznimi dodatki kot so npr.: pirit, hematit, karbo­ nati, težka olja, sulfitna lužnica, koks, žaganje, itd. Izbirati je seveda potrebno tiste dodatke, ki spro- Sl. 4. Peč, kot jo vidi žgalec ščajo v trenutku, ko se nahaja glina v piroplastič- nem stanju, optimalno količino plinov. Ogljik iz organskih substanc daje v tempera­ turnem območju od 900— 1000° C v redukcijskem miljeju reverzibilno reakcijo: C + CO-2 <=* 2 CO (plin), ki je za potek ekspandiran j a bistvenega po­ mena. Direktno segrevanje C + 0-> —> CO2 (plin) lahko poteka le na površini. Druge reakcije, pri katerih nastajajo plini pomembni za ekspandiranje so še: CaSO.i + C -> CaS + 4 CO (plin) H2O + C —> CO (plin) + H2 (plin) (H2O iz mineraloške sestave gline). Piritni ogorki, ki vsebujejo Fe?0.j, reagirajo z ogljikom 3 FejOa + C -* 2 Fe.jOi + CO (plin). Pri temperaturah nad 1000° C disociira Fe^Os ob pri­ sotnosti ogljika Fe3Ü4 + % O2 (plin) in nato FesOr še v FeO + V-j. O2 (plin). Temperatura ekspanzije je v območju 1130° C do 1180° C. Potek temperature gline v peči je raz­ viden iz naslednjega temperaturnega diagrama: Čas(minute) Potek temprature gline v p eči Shema tehnološkega procesa proizvodnje ekspandirane gline glinopora — Pragersko Dodatki Iz peči padajo granalije ekspandirane gline v rotacijski neobzidani hladilnik (2,0 X 17 m), kjer se ohladijo na temperaturo pod 90° C. Peč je kurjena z mazutom, v peči in hladilniku so vgrajene lopati­ ce za boljšo izmenjavo toplote med materialom in zrakom. Iz hladilnika padajo granalije na transportni trak, ki jih nosi na vibracijsko sito, kjer se razse- jejo na tri frakcije npr.: 0— 5 mm, 5— 15 mm in 15 do 30 mm. Sprimki in zrna, večja od 30 mm, se drobijo v drobilcu, v glavnem v najfinejšo granu­ lacijo od 0— 3 mm, ki jo je sicer tehnološko najtež­ je proizvajati z direktnim ekspandiranjem. Deponija granalij je na prostem v obliki kupov po posameznih frakcijah, kjer se glinopor naklada na kamione za prodajo. Proizvodnja glinopora poteka neprekinjeno 24 ur na dan. Za proizvodnjo 1 kg glinopora je potrebno ca. 950 Kcal, potrošnja električne energije pa zna­ ša 31 kWh za lm 3 granalij. Projektirana kapaciteta obrata v Pragerskem je 200 m3 glinopora na dan, kar daje letno 60.000 m3 lahkega mineralnega agregata. V poskusni proizvod­ nji dosežene vrednosti posameznih frakcij so: Granulacija Gostota zrn g/cm 3 Prostorninska teža kg/m 3 Poroznost °/. 0— 5 mm 1,10 650—750 50 5—15 mm 0,85 420—580 62 15—30 mm 0,60 325—450 70 Iz glinopora bo mogoče izdelovati vse vrste be­ tonov od izolacijskih do izolacijsko-konstruktivnih z zelo visokimi trdnostmi (450 kp/cm2). Uporaba glinopora je možna za konstruktivne betone z že navedenimi prednostmi lahkih poroznih mineralnih agregatov z ozirom na težki agregat. Glinopor je primeren za izdelavo prefabricira- nih navadnih, kot tudi prednapetih elementov, za 1C 15mm 15 - 50mm Sl. 6. G linopor Pragersko — razsejan na frakcije zidanje na samem mestu po postopku betoniranja s pomičnimi opaži, za izdelavo raznih betonskih blokov in fasadnih plošč. Drugotna uporaba glino­ pora je kot izolacijski material v prostem nasutju ali v slabo vezanem stanju. Čeprav je agregat ekspandirane gline z ozirom na obliko in granulacijo podoben normalnemu tež­ kemu agregatu ni mogoče za pripravo dobrega betona enostavno aplicirati normalno betonsko teh­ nologijo in to zaradi različnosti obeh vrst agregata, kar ima za posledico tudi drugačne parametre, od katerih je odvisna kvaliteta betona. V ta namen se je predvsem potrebno seznaniti z osnovnimi karakteristikami agregata samega, se dalje zani­ mati za izkušnje institucij, ki imajo na tem pod­ ročju svoje raziskave in seveda tudi samostojno proučevati literaturne navedbe s tega področja. Zavod se je v precejšnji meri ukvarjal s pro­ blematiko priprave betona iz ekspandirane gline in si nabral pri tem izkušnje, katere bo posredoval interesentom bodisi v obliki razgovorov, predavanj Sl. 5. Na vodi p lavajoče granalije glinopora 3Ü publikacij. L i t e r a t u r a Zavodova dela s področja preiskav in proizvodnje lahkih mineralnih agregatov: 1. Lahki agregati na bazi ekspandirane gline —• elaborat 1957 (V. Turnšek, I. Presi, S. Drolje, B. Vudler). 2. »Investicijski program za postavitev postrojenja za proizvodnjo lahkih agregatov na bazi ekspandirane gline« —• elaborat 1960 (V. Turnšek, I. Presi, A. Petrič, S. Drolje). 3. »Študij in raziskovalno delo o možnosti proiz­ vodnje lahkih agregatov na osnovi domačih glin s teh­ nološkim in ekonomskim delom« — elaborat 1962. (V. Turnšek, I. Presi, S. Drolje, A. Eleršek). 4. »Lahki mineralni agregati« — referat na Savezu jug. laboratorija — 1963 — S. Drolje. 5. »Raziskovalno delo in tehnologija proizvodnje lahkega agregata na bazi ekspandirane gline Kanjiža« — 1965 inv. program (A. Eleršek, S. Drolje, V. Namorš). 6. »Tehnološka priprava in raziskave penjene in počasi hlajene kristalizirane žlindre visokih peči« ela­ borat — 1964 (S, Drolje, D. Dimic). 7. »Investicijski program ekspandirane gline Pra­ gersko« —• 1968 (A. Eleršek, S. Drolje, V. Namorš). UDK 691:624.012.8 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) ST. 2, STR. 30—35 Stane Drolje: PROIZVODNJA EKSPANDIRANE GLINE V NOVEM OBRATU OPEKARNE PRAGERSKO Lahka ekspandirana glina je v zahodnih državah poznana pod imenom »LECA« (Light Expanded Clay Aggregates), v Sovjetski zvezi in v vzhodnih državah pa pod imenom keramzit. Proizvod iz opekarne Pra­ gersko se bo imenoval glinopor. Članek navaja karak­ teristike tega gradbenega materiala in prikazuje novi obrat za njegovo proizvodnjo pri opekarni Pragersko. mnenje in kritika NEKAJ MISLI OB IZIDU NOVEGA »PRAVILNIKA O TEHNIŠKIH UKREPIH IN POGOJIH ZA BETON IN ARMIRANI BETON« Pravilnik je izšel 3. novembra 1971 z obvezno ve­ ljavo za objekte, ki se bodo pričeli graditi tri mesece pozneje. Ta pravilnik naj nadomesti dosedanji PTP 3: Privremeni tehnički propisi za beton i armirani beton, ki so izšli 29. maja 1947. Po prvem študiju poglavij, ki najbolj prizadenejo konstruktorja-statika, sem prišel do nekaterih ugotovitev, ki so dovolj zanimive za obja­ vo. Sam sem se namreč precej ukvarjal s problemati­ ko ojačenega betona, sodeloval s pripombami in en­ 8. »Investicijski program obrata za proizvodnjo ekspandirane gline Koseze — II. Bistrica 1969 (A. Eler­ šek, S. Drolje, V. Namorš, M. Rojec). S t r o k o v n e k n j i g e 1. »Lightweight Concrete«, A. Short in W. Kinni- burgh — 1963. 2. »Leichtspann-beton und leichtbeton aus Bläh­ ton«, K. M. Steinicke — 1965. 3. »Leichtbeton« — 1961, S. Reinsdorf. 4. »The Technology of Cement and Concrete«, R. F. Blanks in H. L. Kennedy — 1955. 5. »Broizvodstvo keramzita«, S. P. Onackij, Mo­ skva. S t r o k o v n e r e v i j e 1. Aufbereitungs-Tehnik 4/1966. 2, Die Ziegelindustrie 11—12/1966, 8/1968, 21—22/ 70 (pregled literature ref. za 150 člankov), 6/71, Kera­ mische Zeitschrift 8/71. UDC 691:624.012.8 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) NR. 2, PP. 30—35 Stane Drolje: PRODUCION OF LIGHT EXPANDED CLAY IN THE NEW FACTORY PRAGERSKO The light expanded clay aggregates are known in the west countries under the name »LECA« (Light Expanded Clay Aggregates), in the Soviet Union and in the east countries under the name cheramzite. The new product of the brickworks Pragersko will be called »glinopor«. The paper treats the characteristics of this building material and shows the newT factory for its production at Pragersko. kratno sejno udeležbo tudi pri komisiji, ki je sestavlja­ la ta pravilnik, ter lahko morda marsikaj pojasnim Bila sva skopaj s prof. d'r. Srdanom Turkom, ter sva zastopala precej enotno gledišče. Uvod Ni lažjega kot reči: »Sedanji predpisi so zastareli, izvirajo iz leta 1947, so nemoderni« in nič težjega, kot napraviti boljše! Prav resnično se je pojavljalo poseb­ no vprašanje: ali bodo naši novi predpisi res tako do­ bri, da bodo po 20 letih uporabe še tako porabni in so­ dobni, kot so danes stari PTP 3 iz leta 1947? Zdi se mi, da tako težko, odgovorno študijsko delo lažje opra- vi peščica dveh ali štirih oseb — s pripombami najšir­ ših krogov — kot pa zbor štiridesetih oseb, ki se kaj hitro izgubi v malenkostih ter ne more delovati kot delovni organ. Rezultat grajenja po novih predpisih bo v nekaj letih pokazal, ali je bil sistem študija na pri­ pravi novih predpisov res neoporečen. Po mnogih debatah je tudi mnogo članov te komi­ sije prišlo do istega prepričanja ter so tako za nove predpise zopet ohranili v bistvu sistem švicarskih predpisov. Mislim, da je to zelo pametno, saj bi le tež­ ko našli kakšne druge predpise, ki bi se toliko odliko­ vali po svoji enostavnosti in sodobni koncepciji. Se modernejši francoski so preveč komplicirani za naše pogoje. Pri nas v Sloveniji smo na revizijski komisiji dne 7. marca 1960 sprejeli v smislu znanstvenih do­ gnanj in predpisov drugih narodov amandman za zvi­ šanje robnih napetosti o T, za tolerance in za adaptacijo, s čemer smo se praktično vzporedili z najmodernejši­ mi tedanjimi predpisi BA60 (francoskimi) in A. C. I. Code (ameriškimi). Na žalost zvezna komisija v Beo­ gradu kljub večkratni dostavi naših amandmajev in njih tolmačenj ni — po mojem mnenju! — v primerni meri upoštevala njih vsebino. Se nekaj: v debati se je hitro pojavilo osnovno vprašanje: ali naj bo to predpis, ali navodilo, ali učbe­ nik? Pri pregledu vsebine bo dober strokovnjak kaj hitro ugotovil, za kaj gre v posameznem členu. Moj predlog, naj bodo predpisi zelo kratki, dovolj široko­ grudni, toda strogo obvezni, vse drugo pa naj spada koit neobvezno v navodila kot dodatek predpisu, je šel kot ponavadi podobni predlogi v koš. Razume se, da je predloženi pravilnik sedaj mešanica vsega trojega, saj je namenjen praktični uporabi tudi za osebe, ki nimajo vedno po svojem znanju tiste kvalifikacije, kot jo zahtevajo sprejete obveznosti. V posebno zadoščenje mi je dejstvo, da na mnogih točkah tega pravilnika pridejo do izraza izvajanja, ki sem jih objavljal v svojih delih. Na koncu tega spisa so navedeni članki, na katere se sklicujem. Definicija kvalitete betona Iz mojega članka o varnosti gradbenih konstrukcij [2] so jasno razvidni sodobni vidiki, ki upoštevajo po­ leg povprečne trdnosti gradiva tudi disperzijo teh trd­ nosti. Ce želimo ostati s primerno verjetnostjo prepri­ čani, da noben vzorec vgrajenega betona ne bo padel pod določeno trdnost, potem je pač treba upoštevati poleg povprečne trdnosti tudi razpršitev vzorcev: di­ sperzijo. V nadaljnjem bom navedel nekaj kriterijev za kvaliteto betona pri raznih predpisih raznih narod­ nosti. Oznake so naslednje: povprečna trdnost v z o r c e v ................................... ß disperzija v zorcev ......................................................d merodajna k v a lite ta ................................................ Q Disperzija je določena z izrazom: 1 (ß - ß )2 j.__________ n — 1 V mojem članku pod [2] je navedena prava mate­ matična disperzija z istim izrazom, ki ima v imeno­ valcu pod korenom le število n. Predpisani izraz pred­ stavlja nekaj večjo disperzijo, kadar je vzorcev malo, saj je v njem že upoštevana tudi manjša verjetnost rezultatov, ki so služili za izračun disperzije. Nemčija DIN 1048 iz leta 1943 .......................Q = ß PTP 3 iz leta 1947 ............................................. Q = /? Novejši izrazi za Q upoštevajo disperzijo. Pri pred­ postavki disperzije v zmernem iznosu d = 10 °/o fi bi dobili naslednje izraze: Francija BA60 Q = ß — 0,8 d = 0,92 ß Švica SIA 162 iz leta 1968 : pet/šestin vzorcev nad _ predpisano kvaliteto ................................................................Q. — ß — 0,97 d = 0,90 ß Naši novi predpisi za različne primere različno: a) b) c) d) če je vzorcev nad 50 . . . če je vzorcev med 10 in 50 če so le trije vzorci . . . če je vzorcev deset . . . ........................... Q = ß — 1,0 d = 0,90 ß ....................... Q = ß — 1,335 d = 0,87 ß 1 - 0,957 ß Q = — ( ß — 0,282 d) =| —8— - =. 0,76 ß 1,15 1,15 Pravilnik zahteva namreč to, da bo pri vseh vzorcih najnižja trdnost vsaj 15 °/o nad' nominalno zahtevano kvaliteto za primera c) in d). Faktorji, s katerimi je mno­ žena disperzija d, so povzeti iz tabele v knjigi: Dr. Alojzij Vadnal: Gospodarska ma­ tematika. Iz zgoraj navedenega je jasno, da bodo kvalitete betona po novem predpisu v primeri z marko betona po starem PTP 3 v nekem povprečnem razmerju 6 :5. Disperzija v iznosu 10°/o/J je pri tem optimistično oce­ njena. Dejanska večja disperzija bi to razmerje še bistveno povečala, manjša disperzija bi ga zmanjšala. V sledeči primerjalni tabeli je tabelarno prikazano, kakšne kvalitete starega predpisa ustrezajo kvalitetam novega pravilnika in obratno. Vmesne vrednosti so se­ veda interpolirane. V tabeli slede še podatki o dopust- nih napetostih betona po starem in po novem ter po­ datki o pripadajoči armaturi za stebre. Le na ta način bo možna nekaka primerjava učinka starih in učinka novih predpisov: ali smo z njimi dražji in varnejši, ali cenejši in drznejši. Boljša kvaliteta betona je namreč vedno tudi dražja! Zaradi enostavne primerjave se bo­ mo poslužili naslednjih kratic: Stari predpisi: PTP/47 Novi pravilnik: Prav/71 Oznaka betona Oznaka betona po PTP/47 : MB po Prav/71 : QB Tako razlikovanje je koristno, da pri primerjavi ni nesporazumov. Podobni problemi se bodo pojavljali tudi pri proračunih in obračunih 9troškov, saj bodo veljale za MB250 po starih PTP/47 druge cene kot za QB250 po novem Prav/71. P r i m e r j a l n a t a b e l a za kvaliteto bencina ter pripadajoče dopustne napetosti betona, količine armatur v stebrih ini dopustne robne napetosti v upogibu Oznake kvalitete PTP/47 MB 160 (180) 220 (240) 300 (360) Opomba Prav/71 QB (133) 150 (183) 200 (250) 300 Povprečna dop. napetost as za debelino večjo od 20 cm PTP/47 48 (52) 60 (66) 84 Prav/71 45 (51) 55 (67) 80 Razlika °/o — 14 — 15 — 17 — 20 Količina arumature za vitkost i = 50 Fa = k.P (v t) PTP/47 0,203 (0,189) 0,160 (0,149) 0,116 Prav/71 0,126 (0,111) 0,103 (0,087) 0,071 Razlika % — 33 — 31 — 31 — 25 Količina armatura za vitkost >■ = 100 Fa = k.P (v t) PTP/47 0,426 (0,390) 0,317 (0,296) 0,234 Prav/71 0,445 (0,397) 0,373 (0,319) 0,265 Razlika °/o + 14 + 25 + 26 + 36 Robna napetost a r PTP/47 60 (65) 75 (82) 105 Am/60 85 (91) 102 (106) 120 na večjo dolžino Am/60 95 (101) 114 (119) 133 v posam. osti Prav/71 60 (73) 80 (100) 120 nosilcev Razlika v °/o na PTP/47 — 7 — 3 — 2 — 5 na Am./60 — 34 — 29 — 25 — 17 na večjo dolžino na Am./60 — 41 — 36 — 33 — 25 v posam. osti Strižne napetosti glavne natezne napetosti zaradi striga in zavoja PTP/47 4,5 (5,0) 0,6 (6,4) 7,5 Prav/71 5,0 (5,3) 6,0 (7,0) 8,0 le strig Prav/71 6,0 (6,7) 8,0 (9,0) 10,0 strig + zvoj Razlika °/o 0 — 17 —6 — 7 le strig + 12 + 17 + 25 + 20 strig + zvoj Oklepaj pom eni linearno interpolirane vrednosti A m ./60 pom eni amandman revizijske kom isije LRS z dne 7. 3. 1960. Primerjava dopustnih napetosti betona Tabelami pregled je napravljen na podlagi razmer­ ja starih mark betona in novih kvalitet betona v raz­ merju 5 : 6 pri enaki nominalni vrednosti. Iz prejšnje­ ga poglavja je razvidno, da to razmerje ustreza poskusnim serijam 3 kock. Ce bi imele serije do 10 kock, se te razlike še močno povečajo, čim imamo 10 do 50 kock, se za nekoliko zmanjšajo, čim pa je vzorcev čez 50, pa res bistveno zmanjšajo. To pa ni redni pri-' mer, vsaj v visokih in običajnih industrijskih zgradbah ne. S 5/6 je torej zajeto neko povprečje. Iz pregledne tabele izhaja naslednje: Stebri bodo morali biti v bodoče za 14 do 20 %> močnejši. To je tudi upravičeno, saj smo mi imeli menda na vsem svetu najbolj drzno dimenzionirane stebre — po našem PTP/47. Armiranje stebrov z mali­ mi vitkostmi (A == 50) se zmanjšal za 25 do 33 %. To je utemeljeno, saj so pri malih vitkostih itak natezne napetosti izključene, armatura pa ima v bistvu »tola­ žilni« značaj. Izkoriščena bo šele v izrednih primerih potresov ali vojnih udarcih. Piri velikih vitkostih (A = 100) bo armatura močnejša za 14 do 36 °/o. To je tudi v redu, saj je ulklon trajno obremenjenih stebrov bistveno večji zaradi lezenja in krčenja betona. Močna armatura pa prav to lezenje in krčenje ovira. Upogibani elementi so ,po novem predpisu Prav/71 za okrog 2 do 7 % manj izkoriščeni, kot po PTP/47. [4] Prav je, da se je razmerje ar : povečalo od 1,25 po PTP/47 na 1,5 po Prav/71. Toda to razmerje znaša po realnih poskusih med 1,8 in 2,2. [4] Tako imajo Fran­ cozi to razmerje 2,0, Američani pa 1,8. Švicarji se za- dovoljejo z 1,6, kar je še vedno ugodneje kot 1,5. To je bila namreč točka, katero smo pri starih predpisih naj­ bolj kritizirali in je resno ovirala naš napredek v konstruiranju. Z amandmajem naše revizijske komisije z dne 7. 3. 1960 smo se na podlagi analize množičenega števila poskusov in študija francoskih in ameriških predpisov odločili v LRS za zvišanje robnih »račun­ skih« napetosti ter s tem stopili v korak z najsodob­ nejšimi predpisi. Napetosti po amandmaju pa so od napetosti v novem pravilniku višje za 17 do 34 %» na večje dolžine nosilcev, ter za celih 25 do 41 °/o, kadar gre za osti računskih napetosti v posamezni točki. Pri glavnih napetostih zaradi striga ni nekih bi­ stvenih razlik, kadar ta strig ni ojačan z armaturo. Nov pravilnik dopušča za čisti strig od 0 do 17 ')/a nižjoi na- tezno napetost, kadar gre za kombinacijo s torzijo pa za 12 da 20 °/o višje dopustne napetosti. Prepričan sem, da bodo bodoče raziskave prav v pogledu torzijskih glavnih napetosti prinesle še znatno večje ugodnosti, morda za 50 °/o višje dopustne glavne natege, saj gre za podoben razcep kot pri primerjavi robnih ostnih napetosti s povprečnimi za stebre. [4] V primerjavo do­ pustnih napetosti pri armiranem strigu se nisem spu­ ščal, saj prav tako ves strig prevzame armatura, z di­ menzijami betona pa ponavadi ni težav. Pri dimenzioniranju stebrov na čisti pritisk z uklo­ nom je stara švicarska formula za minimalno armaturo nadomeščena z novejšo švicarsko formulo. Ta štedi pri malih vitkostih, zato pa draži pri velikih vitkostih. S statičnega gledišča uklona je to vsekakor pravilnej­ še. [4] Količina minimalne armature tlačenih stebrov se namreč ne da določiti iz nateznih napetosti, ker jih ni. To je tako imenovana »•tolažilna-« armatura, ki je v vseh državah določena s predpisom, konstruktorji pa jo predvidevajo po izkušnjah in lastni uvidevnosti glede na dejanske okoliščine (potres, izredne zahteve, itd.). T a b e l a za d i m e n z i o n i r a n j e s t e b r o v na osno silo napravljena po vzorcu tabele ing. Cedomira Iliča — skladno s Pravilnikom iz leta 1971 Vitkost M ini­ m alni »/o Kvalitete betona QB 150 QB 2001 QB 300 QB 400 1/s 1/i arm. ^đop k ^đop k ^dop k ^đop k 14,4 50 0,6 45,0 0,126 55,0 0,103 80,0 0,071 100,0 0,057 15,9 55 0,7 43,6 0,150 53,2 0,123 77,2 0,085 96,4 0,068 17,3 60 0,8 42,2 0,176 51,4 0>,144 74,4 0,100 92,8' 0,080 17,8 65 0,9 40,8 0,203 49,6 0,166 71,6 0,115 89,2 0,093 20,2 70 1,0 39,4 0,231 47,8 0,190 68,8 0,132i 85,6 0,106 21,7 75 1,1 38,0 0,261 46,0 0,215 66,0 0,150 82,0 0,122 23,2 80 1,2 36,6 0,293 44,2 0,242 63,2 0,169 78,4 0,137 24,2 85 1,3 35,2 0,327 42,4 0,271 60,4 0,191 74,8 0,154 26,0 90 1,4 33,8 0,364 40,6 0,302 57,6 0,213 71,2 0,173 27,5 95 1,5 32,4 0,403 38,8 0,336 54,8 0,238 67,6 0,193 28,9 100 1,6 31,0 0,445 37,0 0,373 52,0 0,265 64,0 0,216 30,3 105 1,7 ni dovoljeno 49,2 0,295 60,4 0,241 31,7 110 1,8 46,4 0,329 56,8 0,269 33,2 115 1,9/ 43,6 0,366 53,2 0,300 34,6 120 2,0 40,8 0,408 49,6 0,336 Pri danih vitkostih stebrov dobimo iznose armatur s formulo: Fa = k . P v tonah, pri čemer je ta armatura že reducirana na pred­ pisani minimalni odstotek minimalne površine, določene z uklonskimi dopustnimi napetostmi. Iličeva tabela je za tekoče statično dimenzioniranje stebrov izredno praktična, njeni rezultati pa so upoštevani že v predhodni primerjalni tabeli. Dimenzioniranje na kombinacijo osne sile in upogiba pri vitkih konstruktivnih elementih Člena 80 in 84 našega pravilnika uvajata zahtevo po upoštevanju vpliva deformacij po teoriji II. reda. Navedena je približna formula za ta račun, povzeta po švicarskih predpisih iz leta 1968. Formula predstav­ lja praktično realizacijo moje študije o uklonu lokov, objavljene leta 1940 v zagrebškem »Inženjeru«. [1] Ker bo marsikoga vsebina zanimala, se bom obširneje raz­ pisal o tej teoriji, znani pod imenom Vianello. Torej: Jklonska varnost je razmerje med porušno in dejan- ko obremenitvijo: K = ^ k r i t ^k r i t „. * °------ = --------v naši formuli: — Pilej °dei ° Za o* je postavljena formula 1,5 . 105 V o* to pa mora biti enako izrazu: — —. Za E modul je torej privzet izraz: E = 15200 Y a s ali 7600 vß, če privzamemo trdnost kocke ß enako štirikratni povprečni napetosti be­ tona os. Mi pa vemo, da je trdnostni modul elastičnosti betona že enak 19000 V ß po francoskih predpisih. V računu kritične napetosti n* je torej že vračunana tudi 2,5-kratna vrednost. Vianellov princip: če je katerakoli uklonsko nevar­ na palica izpostavljena uklonski nevarnosti pri var­ nostnem faktorju v, potem se bodo vsi upogibni mo­ menti, ki se krijejo po svoji obliki z uklonsko deforma­ cijo povečali s faktorjem: v = 1 ____ 2____3 4 5 6 8 10 0 — °o 2,0 1,5 1,33 1,25 1,17 1,14 1,11 1 e I“ Nekaj primerov kaže takoj, da bo vselej vpliven le glavni uklon prvega vala, višje frekvence s krajšimi valovi praktično ne vplivajo, saj je prva višja varnost najmanj 4-krat večja od osnovne varnosti prvega vala. v v Formulo -------- pišemo lahko tudi kot 1 4 - -------- pa v — 1 v — 1 imamo že osnovno obliko predpisanega izraza v čle­ nu 81. Oblika momentne črte (ali črte ekscentričnosti), katero moramo multiplicirati s spredaj navedenim fak­ torjem 0 , je oblika prvega vala uklonske oblike (Four- rierove vrste) pri konstantnem vztrajnostnem momen­ tu palice. Primer dvočlenske palice: a) s koncentrirano obremenitvijo b) s konstantnim upog. momentom Pri skeletnih stebrih je več možnosti: uklon posa­ meznega stebra med delno upetimi vozlišči bo pri dobro zavetrovanem skeletu manj nevaren. Zelo ne­ prijeten pa je lahko uklon zaradi pomika etaž,, ki se pojavi, če so vsi stebri skeleta enako vitki ter obstoji zavetrovanje le v dovolj togih vozliščih. V predpisu so trije zgledi, kako je treba izbirati kri­ tično začetno deformacijo e. Pri palicah z nepravilnimi ali izpremenljivimi prerezi pa mora seveda statik sam rešiti problem, uklonska črta potem ne bo sinusoida, temveč neka drugačna krivulja. Originalna formula švicarskega predpisa se glasi: ekorfcčna -̂začetna 1 ^ - a* - ------- X O n N„ M„pri čemer pomeni x — —— = — - JN ivi(1 Dodatni člen 3k povečuje izračunani dodatek na štiri­ kratni iznos za primere, da je vsa teža stalna, enkratni iznos pa ostane tedaj, če stalne teže sploh ni, vsa ob­ težba pa se pojavlja kot koristna le občasno (na pri­ mer pri mostovih). Razlog za to povečanje je v lezenju betona. Pod stalno težo beton toliko leze, da bodo de­ formacije po neskončno dolgi obremenitvi približno štirikrat večje, kot so bile prvotne elastične pod tre­ nutno prehodno obremenitvijo. Zato je tudi ta dodatek trikratni, da dobimo četverni iznos. Na žalost sem v našem slovenskem Uradnem, listu ugotovil pri tiskanju gornje formule kar štiri škrate, ki onemogočajo njeno uporabo: izpuščena sta bila obadva + (plusa), številke 3 ni (morda jo je redaktor nameno­ ma izpustil, ker bi komisija smatrala, da je dvojni faktor dovolj), izraz — 1 pa je potisnjen navzdol k a0, kar pomeni nekaj čisto drugega. Ta predpis je posnet po francoskem vzorcu od BA60, pri čemer se predvideva v osnovi poleg upogibnih momentov od raznih obtežbenih vplivov še dodatek ekscentričnosti v iznosu najmanj 1/300 višine stebra za vpliv nenatančne gradnje, slučajne napake, slučajne ekscentričnosti v sami obliki stebra. Posebnosti v členih, ki so tičejo statičnih računov Strižne napetosti, pravzaprav glavne natezne na­ petosti zaradi striga v bližini ležišč so dejansko bistve­ no manjše zaradi ugodnega vpliva podpore (če je spo­ daj). Isto velja tudi za bližino koncentrirane obremenit­ ve, če prijemlje od zgornje strani. Ta redukcija,, na­ vedena v mojem članku pod [3] je v členu 85 tako rekoč legalizirana. Razume se, da to olajšavo ne smemo tolmačiti za primere, ko se nosilca stikata v isti višini in praktično en nosilec »visi« na drugem. Členi: 89, 90, 91 omejujejo dopustne deformacije in omejujejo velikost razpok. Pravilno je, da se deforma­ cije diferencirajo po trajanju obtežbe (trenutna, trajna). Način računa razpok in deformacij ni predpisan. Oseb­ no se poslužujem francoskih predpisov, če je to po­ trebno. Členi 92, 93 in 94 obravnavajo porušno metodo dimenzioniranja prerezov, ne pa porušno metodo raču« nanja konstrukcij, ker se priporoča teorija elastičnosti. Ti členi so umestni, ker gre ves razvoj v smislu pri­ znavanja tako imenovane porušne metode. Za tlačne obremenitve se zahteva varnostni faktor 2,2, za arma­ turo varnostni faktor 1,8. Upoštevajoč te člene, bi mogli zlahka dokazati za železobetonske prereze precej višje napetosti, kot jih navaja tabela za dopustne napetosti: Primer: pri stebru s kvalitito betona 300 bi dosegli porušitev pri napetosti približno 220 kp/cm2 kar bi nam dalo dopustni a s = 100 kp/cm2 (v predpisu 80 kp/cm2). Pri obilno armiranem upogibnem elementu iste marke bomo ob porušitvi izračunali »klasično računsko« nape­ tost osti v gornjem robu okrog 400 kp/cm2, za kar bi po varnostnem faktorju po klasičnem načinu morali imeti dopustno napetost 182 kp/cm2 (v predpisu le 120 kp/cm”). Osebno bi imel največ simpatij za rešitev, ki nudi isto varnost pri kateremkoli načinu dimenzioniranja, kla­ sičnem ali porušnem. Taka rešitev pa zahteva večje razmerje med robnimi in povprečnimi (središčnimi) pritiski, namreč 1,8 do 2,0, kot ga imajo Američani in Francozi. Člen 130 obravnava količino armature v razdelil­ nih rebrih pri rebričastih stropovih. Ta člen je posnet po starem predpisu. Naš predlog, ki temelji na eksakt­ nih računih elastičnosti, ugotavlja popolno ustreznost starega predpisa, ki zahteva za 1 razdelilno rebro lA armature, za posamezno od dveh reber V3 armature in posamezno od treh Vi armature glavnega rebra. Kon­ trolni računi nosilca na elastični podlagi so vendar po­ kazali, da to velja pri pogoju, da so glavna rebra točno po 1,0 m narazen. Za rebra, ki so si bližje skupaj, ali pa bolj narazen, pa je veljaven isti račun in isto pra­ vilo, če se ta osnovna armatura 1 rebra zamenja ž ar­ maturo, ki pripada na enoto 1,0 m širine stropa brez ozira na razstoj reber. Korekcija člena ni upoštevala te formulacije, temveč navaja za spodnjo armaturo eno samo palico, brez ozira na armiranje stropa. To je go­ tovo napačno. Zahteva po eni palici zgoraj je prav ta­ ko nesmiselna, saj imamo ponavadi zgoraj za nateg na razpolago kompletno vzdolžno armaturo plošče, nega­ tivni momenti so pa najmanj polovični od pozitivnih, ali manjši. Člen 155 obravnava razdelilno armaturo plošč ini dopustno prečno razširitev posameznega koncentrira-* nega bremena. Ta člen je zelo zastarel in ga pri nas, predvsem v mostnih zgradbah — že 20 let zanemarja­ mo. Danes imamo ogromno literature, ki nam tabelarno podaja velikost upogibnih momentov v ploščah pod koncentriranimi bremeni (Homberg, Bittner itd.), ima­ mo pa tudi odlične aproksimacije z nosilcem na ela-i stični podlagi. Isti momenti se tudi pojavljajo nad stebri brezrebrnih plošč. Ta formula često zahteva pre­ velike glavne armature (ni gospodama); zaradi pre­ šibke razdelilne armature, ki bi morala znašati v iz­ jemnih primerih celo 80 do 90 % glavne, pa smo že vi­ deli primere razpok, pravokotnih na smer razpona. Posebnosti konstruktivne izvedbe Sidranju armaturnih vložkov je posvečeno zelo ob­ sežno poglavje od člena 102 do 109, vključno stikovanja vložkov in problem konveksnih lomov in krivin. Dife­ renciacija sidrnih dolžin po napetosti jekla, hrapavosti površine vložka in uporabi kljuke (ali ne) bo vsekakor zahtevala priročno tabelo za vsakdanjo uporabo. Člen 107 zahteva (v smislu mojega članka pod [3]) vzdolžno povečanje obsega momentnih površin, utemeljeno v teoriji kritja strižno-nateznih napetosti v nosilcih [3], Tako povečanje se nujno zahteva tudi na dolžino) a = = 1 do 1,5 povsod, koder se armaturni vložki končujejo ravno, brez povijanja v meso nosilca (to je zaželeno od operativne izvedbe). Čim pa konstruktor predvideva povijanje jeklenih vložkov v meso, proti tlačni cooi betona, tedaj bi lahko ta: presežek prihranili, sidranje pa celo skrajšali, ker krivina prevzema nekaj sile z večjim trenjem. Za ta primer so zahteve predpisa' ne­ sorazmerno strožje. Tudi ne razumem, zakaj zahteva predpis za sidranje negativne armature daljše sidranje, za pozitivno armaturo pa krajše, po skici člena 105. Čemu se zahteva povijanje pod 45°, saj v praksi upo­ rabljamo čisto različne kote, pogosto 30° in 60"? Tudi je zanimivo, da nam formula z ravnimi sidranjem po členu 103 zahteva manjšo sidrno dolžino kot pa skica s krivino po členu 105, kar je nelogično. Čim se že spuščamo v podrobnosti raznih vrst sid­ ranja, bi nujno morali zajeti tudi znano formulo o od­ pornosti trenja v premi in odpornosti trenja v krivini ter bi s tem vse take nelogičnosti odpadle. Zelo važno, pri kratkih ležiščih in stenastih rezervoarjih z zaklju­ čenimi pentljami (Wästlundove pentlje in objemke) Skica e Skica f uporabljano sidranje sploh ni omenjeno, čeprav je naj­ boljše in najkrajše! Risarski škrat: skica stremen za sidranje konveks­ nega loma armaturnega vložka (b) je nemogoča, čeprav je po vsebini pravilno zamišljena! Veliko število členov je posvečenih normalnemu oblikovanju armaturnih vložkov, minimalnim dimen­ zijam betona, minimalnim razstojem armatur in mini­ malnim britjem armatur. Tudi vsebuje predpis vrsto primerov običajnega armiranja stebrov, plošč, nosil­ cev, kratkih konzol. Vsem tem predpisom ni kaj opore kati, ker so načelno v redu. Gotovo pa bi bilo zgrešena tolmačenje, da je prikazani način armiranja edino do­ pusten, saj bi mogli v nekaj primerih krojiti armaturo bolj smotrno in tudi bolj štedljivo (skica 10 leto in 21a: če ni upetosti, je taka negativna armatura nepotrebna ali celo škodljiva, skica 34a prav tako). Pri skicah 33 ni bistvo problema v armaturi konzole, ki bi sledeč po trajektorjih glavnih napetosti morala biti diagonalna, temveč je bistvo v prekratki sidrni razdalji! To pit je na skici pravilno rešeno z objemnimi vložki (sidri), kar pa spada pravzaprav pod poglavje kratkega sidranja! Osebno rad uporabljam pri krožnih ploščah in pri oglavjih brezirebemih stropov enostavno, solidno arma­ turo treh smeri, ki se križajo pod 60". Ta pa nikjer ni omenjena, seveda ni prepovedana! Važno je torej, da ne bi kdo tolmačil v predpisih navedene primere kot obvezne, ali celo edino dopustne! Z a k l j u č k i V navedenem, precej obširnem in delno kritičnem pregledu sem navajal le poglavja, ki so se mi zdela problematična, nisem pa navajal ogromnega dela vse­ bine, ki je načelno v redu ter k njemu nimam pripomb. To sem navedel zato, da ne bi bralec mojega poročila dobil napačno, pretirano pesimistično sliko o predpisih. Res pa je, da niso vzorni, in bi težko trdil, da so ti predpisi za današnji čas na višjem nivoju, kot so bili PTP 3 za leto 1947! V svojih mislih se tudi nisem spuščal v problema­ tiko tehnološkega dela predpisa, ker se manj spoznam, in s to problematiko tudi nisem vsak dan v stiku. Ven­ dar imam vtis, da je obseg potrebnih preiskav betona in jekla z novim predpisom zelo povečan. S stališča solidnosti, dviga kvalitete je to gotovo pravilno. Mo­ derni kriteriji kvalitete z upoštevanjem disperzije vzorcev [2] se namreč sploh ne morejo uporabljati, če ne razpolagamo s primemo velikim številom vzorcev. Upam, da povečanje obsega kontrolnih vzorcev in pre­ iskav le slučajno koincidira z materialnimi interesi se- stavljalcev predpisov, zavodov za raziskave materiala in konstrukcij. Kot najslabšo potezo novih predpisov smatram efektivno podražitev železobetonskih konstrukcij. Po­ višanju efektivne kvalitete betona bi moralo slediti povišanje robnih napetosti betona, kar pa ni izvedeno. Tako pridemo do praktičnega učinka, da pade velik del doslej zgrajenih objektov (od leta 1947 do danes) v »ilegalo«, ker bi ne ustrezali novim kriterijem kvali­ tete. Taka podražitev objektov bi bila povsem uteme­ ljena, če je zvezna komisija, ki je sestavljala predpise, ugotovila, da imajo doslej zgrajeni objekti premalo varnostno rezervo, ter je treba nujno graditi močnejše zgradbe in seveda dražje zgradbe. S kolegom prof. dr.1 Turkom sva sestavljalno komisijo za predpise o tem dejstvu ustno in pismeno obvestila, ter si vsaj z naše strani nimava kaj očitati. Tudi sva sodelovala z več­ kratnimi sporočili najinih detajlnih pripomb, z do­ stavo najinih člankov in z dostavo amandmanov iz leta 1960. Kolikor zgoraj navedena podražitev nima svojega utemeljenega razloga v dosedanjih izkušnjah, pač pred­ stavlja lapsus sinhronizacije. Saj tudi tabela 7, pri­ padajoča členu 74, ni sinhronizirana s členi 92 do 95. Pri pravilni sinhronizaciji je namreč potrebno, da se pri različnih načinih dimenzioniranja z istim varnost­ nim faktorjem dobe tudi približho isti končni rezul­ tati: iste dimenzije betona in iste količine armature. Načelno bom vedno nasprotoval načelu, naj bodo zahteve zelo stroge, z namenom, da bi se vsaj deloma izpolnili pogoji. Osebno sem prijatelj milejših pogojev, ki pa naj se res strogo in dosledno izvajajo. Tako bi tudi želel veliko manj predpisov, bolj široke, ter bi vse, kar ni obvezno (tega je najmanj 2/3 vsebine) dal v navodila, kot priporočilo, ne pa kot obveznost. Naj navedem še besede znanega svetovnega stro­ kovnjaka dr. ing. Saretza na Dunaju, ki sodeluje pri se­ stavi evropskih predpisov za ojačeni beton (C. E. B.* *V) Pri sestavljanju predpisov nimamo prav nobenih težav glede tretiranja, dimenzioniranja, računanja betona in ojačenega betona. Vsi smo si popolnoma enotni. Pro­ blem se začne pri mentaliteti, sodelujejo namreč tudi Švedi in Španci. Pri prvih ni nobena rešitev predpisa­ na, vse je prepuščeno svobodi konstruktorja, pa grade * Comite Europeen du Beton. gradbena zahonodaja PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O PROJEKTIRANJU IN GRADNJI OBJEKTOV (Gradbeni zakon) Od leta 1961 dalje ureja graditev investicijskih objektov temeljni zakon o graditvi investicijskih ob­ jektov. Ta zakon je doživel nekaj sprememb, zlasti v letu 1967, ki so bile odraz družbenopolitičnih smernic s poudarkom na večji samostojnosti in odgovornosti posameznih nosilcev investicijske graditve in na zmanj­ šanju vloge upravnih organov. Določene pristojnosti so bile prenesene na republike, ki so s svojimi zakoni in iz njih izhajajočimi podrobnimi predpisi to materijo same urejale. V lanskem letu sprejeti ustavni amandmaji in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev, ki ga je junija leta 1971 sprejela zvezna skupščina, določa, da neha med drugimi zakoni veljati z dnem, ki ga do­ loči republiški zakon, a najpozneje do 31. 12. 1971 tudi temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, razen nekaterih členov, ki se nanašajo na gradnjo objektov za potrebe JLA. kljub temu solidno in varno. Pri drugih obratno. Do zadnjih malenkosti hočejo imeti vse predpisano, vse najstrožje odrejeno, pa je v praksi kljub temu ogromno nesolidnosti pri grajenju. Teh različnih men­ talitet pa ne moremo uskladiti!« Za našo tako pestro Jugoslavijo je to gotovo zanimiva prispodoba! Vsekakor se bojim, da bi večji varnostni faktor novih predpisov podjetja izkoristila z razrahljan jem solidnosti grajenja. To bi bilo prav tato, kot da bi že­ leznica namesto odprave zamud podaljšala vozni čas v voznih redih! Vsekakor bi želel, da bi tudi kdo od kolegov tehnologov ojačenega betona in kdo od opera­ tivcev podal svoje mišljenje glede novih predpisov za beton in ojačeni beton. Za zaključek pa še najsijajnejšo potezo novih pred­ pisov, to sita člena 1 in 3. Ta dva člena načelno dopu­ ščata poljubne rešitve tehniških nalog in problemov v ojačenem betonu, če so te rešitve znanstveno, »teoretič­ no in eksperimentalno« dokazane, dopušča pa tudi' uporabo tujih predpisov. Ta dva člena in tudi člena 92 do 95 nam dajejo dovolj svobode, da nas novi pred­ pisi pri tehniškem napredku, predvsem pa pri gospo- darnostnem dimenzioniranju ne bodo preveč ovirali. Podpirajo nas pa seveda ne, saj so časovno v zamudi. Res je pa, da vzornih predpisov na svetu ni, in da lahko celo predpisom nekaterih velikih narodov oči­ tamo velike nerodnosti ali zastarelosti posameznih točk. Najsodobnejši francoski predpisi so tako kompli­ cirani, da za nas niso porabni ter moram dejstvo, da imamo za podlago švicarske predpise, ponovno nadvse odobravati. [1] O dimenzioniranju ločnih konstrukcij na uklon, »Inženjer« Zagreb, 1. 1940, štr. 9—10. [2] O varnosti gradbenih konstrukcij, Gradbeni vestnik 1952, št. 13—14. [3] Dimenzioniranje ojačenega betona proti strigu, Gradbeni vestnik 1960, št. 75—76. [4] Kritični pogledi na dimenzioniranje betona v tisnjenih in upogibanih delih konstrukcij. Gradbeni . vestnik 1965, št. 2. Prof. ing. Svetko Lapajne Opomba uredništva: Članek je b il pripravljen še pred Sim pozijem za tolm ačen je novih predpisov od 13. do 17. marca 1 .1. Na tem sim poziju postavljena tolm ačenja pa tudi odkritja drugih nedoslednosti predpisov v članku zato še niso zajeta. To se pravi, da spada odslej naprej zakonsko ure­ janje te materije v pristojnost republik in pokrajin. Izjema so le tehnični predpisi in standardi, ki ostanejo še naprej v pristojnosti federacije, o čemer bomo poročali v posebnem sestavku. Razumljivo je, da zaradi kratkega časa republike niso mogle do konca lanskega leta sprejeti republiških zakonov, ki naj bi urejali tudi materijo graditvel inve­ sticijskih objektov. Ker bi utegnila nastati pravna praznina, če republike od 1. januarja letos na neki na­ čin ne bi sprejele ustreznih zatonov tudi s področja graditve investicijskih objektov, je naša republika ko­ nec lanskega leta sprejela ustavne amandmaje in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev XXV d'o Lil k ustavi SR Slovenije (Ur. L SRS št. 51/1971). Ta slednji določa v 13. členu, da se do izdaje ustreznih republiških zakonov, a najpozneje do 31. 12. 1972 uporabljajo med drugimi kot republiški zakon tudi temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. SFRJ št. 20/67, 24/67, 25/68, 30/68, 55/69, 60/70 in 24/71). V letošnjem letu bo torej treba izvesti ves posto­ pek, da se sprejme gornji zakon. Znano je, da je to dolgotrajen proces, ki sestoji iz več faz. Najprej je treba izdelati predlog za izdajo zakona, ki daje osnovo za pripravo nadaljnjih faz oblikovanja in razprav do dokončnega sprejema. Ker republiški upravni organ, pristojen za gradbe­ ništvo, nima strokovnih kadrov, ki bi pripravili predlog za izdajo zakona, je imenoval oktobra lani posebno delovno skupino z nalogo, da pripravi predlog za iz­ dajo zakona o gradnji objektov kot prvo fazo izdelave tega zakona. Ta delovna skupina je na osnovi dosedanjih izku­ šenj pri izvajanju sedaj veljavnih predpisov s tega področja pripravila predlog za izdajo zakona o pro­ jektiranju in gradnji objektov (gradbeni zakon). Sma­ trala je, da je predlog zakonodajno pravne komisije slovenske skupščine, ki se nanaša na formulacijo »Pro­ jektiranje in gradnja objektov« (DELO 15. okt. 1971) istoveten z mnenjem gradbenikov v naši republiki kakor tudi v ostalih, da se materija, ki obravnava gradbe­ ništvo, obravnava v posebnem zakonu. V cilju zagotovitve enotnega tržišča v Jugoslaviji je bila delovna skupina mnenja, da se podpre inicia­ tiva ZGITJ in republiških ZGIT, da se skušajo dolo­ čene zadeve enotno reševati v republiških zakonih in je v ta namen izvršni odbor ZGIT že imenoval po­ sebno komisijo, ki bo izdelala konkretne predloge. Tako kot v drugih republikah in pokrajinah pri­ čakujemo tudi v Sloveniji, da bodo člani naše ZGIT aktivno sodelovali in pomagali pristojnim organom, ki bodo pripravili nadaljnje faze zakona, ki bo urejal projektiranje in gradnjo objektov. V nadaljevanju navajamo konkreten predlog de­ lovne skupine za izdajo tega zakona, ki smo ga dne 14} decembra 1971 posredovali republiškemu sekretariatu za gospodarstvo. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O PROJEKTIRANJU IN GRADNJI OBJEKTOV (GRADBENI ZAKON) I. RAZLOGI ZA IZDAJO ZAKONA Področje graditve investicijskih objektov je dose- daj urejal temeljni zakon o graditvi investicijskih objektivov (Ur. Ust SFRJ, št. 20/67, 30/68, 55/69, 60/70, 27/71) in zakon o ureditvi določenih vprašanj s pod­ ročja graditve investicijskih objektov (Ur. Ust SRS, št. 10/ 68). Po sprejetju ustavnih amandmajev k zvezni ustavi, predvsem pa ustavnega zakona za izvedbo amandma-J jev od X X do XLI (Ur. list SFRJ, št. 29/71), ki v 2. od­ stavku 16. člena določa, da z dnem, ki ga določi repu­ bliški ali pokrajinski zakon, najpozneje pa do 31. 12. 1971 neha veljati temeljni zakon o graditvi investicij­ skih objektov, je potrebno, da se čim prej uredi to področje z izdajo republiškega zakona. I. II. NAČELA, NA KATERIH NAJ TEMELJI ZAKON 1. Materija, ki naj jo obravnava zakon Predlagani zakon naj ureja le projektiranje in gradnjo objektov (gradbeni zakon), ne pa vprašanja sredstev, potrebnih za zgraditev novega objekta, kar je temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov do sedaj urejal v posebnem poglavju. Vprašanje finan­ ciranja novih objektov in finančne politike v zvezi s tem naj se uredi s posebnim zakonom. Ker pa sta oba zakona v ozki medsebojni povezavi, je nujno, da se sprejmeta istočasno. 2. Pomembnost predlaganega zakona Projektiranje in gradnja objektov je pomembna gospodarska dejavnost, saj ureja dejavnost celotne operative in projektive. Podatki kažejo, da je gradbe­ ništvo angažirano v celotnem družbenem proizvodu z 20 »/o. Gre za gradnjo vseh vrst gradbenih objektov, ki naj bodo zgrajeni varno, solidno, racionalno, tehnič­ no pravilno in skladno z dosežki sodobne znanosti ter tehničnega in tehnološkega napredka. Družba je bistve­ no zainteresirana, da se gradbena dejavnost, ki zahteva in porabi velika finančna sredstva, izvaja tehnično pra­ vilno, hitro, skladno s predpisi in ob zagotovitvi var­ nosti, stabilnosti in zaščite okolja, okolice, kakor tudi varnosti delavcev in uporabnikov zgrajenih objektov. Izpolnitev teh zahtev ni mogoče prepustiti izključno investitorju, ki seveda kot nosilec investicije skrbi za ustrezen potek gradnje, temveč je treba v interesu skupnosti z določili zakona zagotoviti varno in solidno gradnjo. III. VSEBINA PREDLAGANEGA ZAKONA Predlagani zakon naj ureja vprašanje projektira­ nja in gradnje objektov sistematično, spremlja naj ce­ lotni proces gradnje od investitorjeve odločitve o zgra­ ditvi novega objekta do končnega prevzema zgrajenega objekta po investitorju. 1. Splošna določila V tem poglavju naj zakon ureja: — vprašanje projektiranja in gradnje vseh vrst gradbenih objektov; — opredelitev pojma gradbenega objekta, gradbe­ nih del, pripravljalnih in predhodnih del, rekonstruk­ cije in vzdrževalnih del; — temeljne naloge investitorja; — posege upravnih organov (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje in vlogo organov tehničnih in­ špekcij); — načine gradnje objektov (po naročilu investitor­ ja, gradnja za trg, po sistemu inženiringa). 2. Investicijski program in odločitev o zgraditvi objekta ✓ V tem poglavju naj zakon določa, da mora inve­ stitor (njegov samoupravni organ) sprejeti odločitev o zgraditvi objekta. To odločitev sprejme na podlagi iz­ delanega investicijskega programa in projekta, ah pa samo na podlagi investicijskega programa. Zakon naj opredeli pojem in okvirno vsebino investicijskega pro­ grama in določi, da ga lahko izdela investitor sam, ali pa ga naroči pri drugi delovni organizaciji. Za gradnjo objektov občanov ta elaborat ni ob­ vezen. 3. Izdelovanje projektov Glede izdelovanja projektov naj zakon določa: — da sme projekte izdelovati le registrirana pro­ jektantska organizacija; — da1 lahko za objekt, ki ga potrebuje zase, izdela projekt tudi občan, če ima za to potrebno strokovno izobrazbo in prakso; — da se pojektantska organizacija lahko registrira pri gospodarskem sodišču le, če dokaže, da ima v svo­ jem sestavu strokovnjake za kompleksno izdelavo kon­ kretnih projektov; —• da lahko investitor brez registracije izdeluje projekte le za objekte, ki jih potrebuje za; svojo regi­ strirano dejavnost, vendar pod pogojem, da ima ustrez­ ne strokovnjake in da vrednost teh objektov ne pre­ sega zneska, ki ga določa ta zakon; —• da mora projektantska organizacija pri izdelo­ vanju projektov upoštevati zahteve investicijskega pro­ grama, lokacijskega dovoljenja, vse veljavne tehnične in ostale predpise, normative in standarde, predpise o varstvu pri delu, poiskati smotrne tehnične rešitve ter predvideti vgraditev ustreznega materiala; — da mora odgovorni projektant posameznih de­ lov projekta imeti strokovni izpit, ki ga je mogoče opravljati po preteku določene prakse pri ustrezni de­ lovni organizaciji. Odgovorni projektant je strokov-* njalk, ki samostojno izdeluje posamezne dele projekta (arhitektura, statika, vse vrste instalacij itd.) in za iz­ delek odgovarja projektantski organizaciji. Strokovni izpiti naj se opravljajo po programu, ki naj bi bil eno­ ten za vse republike; —• vsebino in obliko projekta, ki je podlaga za iz­ dajo gradbenega dovoljenja ter njegove sestavne dele naj predpiše zakon. O vsebini in obliki izvedenih pro­ jektov pa naj se izda tehnični predpis; —• da mora projektantska organizacija opraviti no­ tranjo kontrolo brezhibnosti tehničnih rešitev, račun­ ske pravilnosti in popolnosti izdelanega projekta in njegove uskladitve s pogoji lokacijskega dovoljenja. O izvajanju notranje kontrole so delovne organizacije dolžne sprejeti ustrezne pravilnike; — da iso projektantske organizacije odgovorne in­ vestitorju za pomanjkljivosti in nepravilnosti v izde­ lanem projektu in dolžne povrniti morebitno škodo, ki bi nastala po njihovi krivdi; — da predlagani zakon ne obravnava projektov tehnološkega postopka, ker ta ne spada v področje gradbenega zakona. Zato tudi tehnološki projekti in postopki ne morejo biti predmet tehničnega pregleda, ki se nanaša le na sam gradbeni objekt ali gradbena dela. Vprašanje tehnologije in tehnoloških postopkov je v pristojnosti investitorja samega, ki pa mora pri obravnavanju tehnologije upoštevati predpise, ki se na to področje nanašajo oziroma ga urejajo. Varianta k prvi alineji: Projekte za objekte občanov lahko izdeluje tu,di občan (posameznik), če ima ustrezno strokovno izobraz­ bo in opravljen strokovni izpit. Ptri tem mora izpolnje­ vati predpise, ki urejajo vprašanje osebnega dela. 4. Gradbeno dovoljenje Gradbeno dovoljenje naj ostane še nadalje pogoj za gradnjo objekta. Izdaja ga za gradbeništvo pristoj­ ni upravni organ občinske skupščine. Le za določene objekte izda gradbeno dovoljenje republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo. Zahtevku za gradbeno dovoljenje mora investitor priložiti potrebno dokumentacijo (projekt, lokacijsko dovoljenje, soglasja po posebnih predpisih, dokaz o pravici uporabe ali služnostni pravici na zemljišču, na katerem bo stal objekt). Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte občanov naj predpišejo občinske skupščine. Za vzdrževalna dela in adaptacije ni potrebno gradbeno dovoljenje, temveč le priglasitev pri uprav­ nem organu občinske skupščine. Postopek v zvezi z izdajanjem gradbenega dovolje­ nja mora biti hiter. Da bi se skrajšal postopek za izda­ jo gradbenega dovoljenja, M je danes večkrat zelo dol­ gotrajen, bi bilo treba predvideti naslednje; —• skrajšati je treba postopek v zvezi z izdajanjem lokacijskega dovoljenja, ki največkrat povzroča zamu­ do pri postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem smislu pa predlagani zakon ne more vplivati, ker je lokacijsko dovoljenje in postopek s tem v zvezi v pristojnosti resora za urbanizem. Zato bi to vprašanje moral proučiti pristojni resor; — organom in organizacijam, ki marajo k projek­ tu dati z zakonom predpisana soglasja, je treba nalo­ žiti dolžnost, da ta soglasja dajo kar najhitreje; —• organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega do­ voljenja, mora na zahtevo investitorja brez odlašanja zbrati pogoje, ki so predpisani za gradnjo objekta in jih poslati investitorju ter mu sporočiti, od katerih or­ ganov in organizacij mora ta soglasja dobiti; — za gradnjo objektov občanov naj se ne zahteva lokacijsko dovoljenje, temveč se naj izda gradbeno do­ voljenje za te objekte na podlagi pogojev zazidalnega načrta. 5. Gradnja objektov in izvajanje gradbenih del V tem poglavju naj zakon določa: — da lahko gradnjo objektov izvajajo le gospodar­ ske organizacije, ki so registrirane za gradbeno de­ javnost; — da lahko investitor brez registracije izvaja grad­ bena dela oziroma gradi objekte le v primeru, če gre za dela ali objekte, ki jih potrebuje za svojo registri­ rano dejavnost, vendar pod pogojem, da ima ustrezne strokovnjake in da vrednost teh del ne presega zneska, ki ga določa zakon; — da lahko obrtne delavnice prevzamejo v izva­ janje le posameznega dela pri gradnji objekta; — da je za izvajanje del treba skleniti pismeno pogodbo; — da mora odgovorni vodja gradbenih del (vodja gradbišča) imeti strokovni izpit, ki ga je mogoče oprav­ ljati po preteku določene prakse pri ustrezni de­ lovni organizaciji. Strokovni izpiti naj se opravljajo po programu, ki naj bi bil enoten za vse republike. Odgo-' vorni vodja je strokovnjak, ki samostojno vodi izvaja­ nje gradbenih del pri gradnji objekta in skrbi, da se dela izvajajo tehnično pravilno in skladno s projektom; — da je investitor dolžan obvezno organizirati stro­ kovno nadzorstvo nad gradnjo objektov. Nadzorni or­ gan mora izpolnjevati iste pogoje, kot odgovorni vodja del; — da je organizacija, ki gradi objekt, dolžna: iz­ vajati dela po veljavnih tehničnih predpisih, normati­ vih in standardih; vgrajevati material, ki ustreza pred­ pisanim standardom in ima atest; pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost objekta in del, opreme in ma­ teriala, delavcev, mimoidočih, prometa in sosednih ob­ jektov; dela izvajati po projektu, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje; z notranjo kontro­ lo zagotoviti, da dela izvajajo v skladu z navedenimi zahtevami. Varianta: Strokovno nadzorstvo investitorja ni obvezno, tem­ več fakultativno. 6. Oddajanje del Predlagani zakon naj zagotovi enakopravno ude­ ležbo izvajalskih organizacij pri prevzemanju novih objektov ali del. Zato naj predlagani zakon z ozirom na pomembnost in obseg del določa: — da lahko investitor odda gradnjo objekta na tri načine: z javno licitacijo, z zbiranjem ponudb in z ne­ posredno pogodbo. Sam odloča, na kateri način bo dela oddal. Če se odloči, da bo dela oddal z javno licitacijo ali z zbiranjem ponudb (po predhodnem postopku o ugotavljanju sposobnosti bodočih ponudnikov), mora zagotoviti enakopravno udeležbo vsem interesentom. Osnova za oddajo del je ponudba. Najugodnejši ponud­ nik je tisti, ki je na licitaciji dal najugodnejšo ponud­ bo. Za oceno ponudb so merodajna merila, ki jih mora investitor obvezno predpisati v javnem razpisu; — zakon naj vsebuje določila o postopku pri od­ dajanju del z javno licitacijo ali z zbiranjem ponudb. 7. Izvajanje gradbenih del Poleg dolžnosti izvajalcev gradbenih del, ki so na­ vedene v 5, točki, naj zakon določa, da so izvajalske organizacije dolžne voditi ustrezne knjige: dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih izmer. Prva spremlja gradnjo objekta z vsemi potrebnimi podatki, ki se dnevno vpisujejo, knjiga obračunskih izmer pa je podlaga za vsa izplačila in obračune, začasne, letne in končne situacije. Poleg že navedenih obveznosti v zvezi z vgrajevanjem vseh vrst materiala naj zakon določa, da mora vsak uvožen gradbeni material biti pred vgraditvijo atestiran. Atest mora na zahtevo uvoznika izdati ustrezna naša strokovna organizacija. 8. Tehnični pregled in uporabno dovoljenje Ko je objekt zgrajen, je treba na zahtevo investi­ torja ali izvajalca opraviti tehnični pregled. S tem pregledom se prepričamo, ali je zgrajeni objekt teh­ nično neoporečen. Ugotoviti je treba: — ali je objekt zgrajen v skladu s projektom glede stabilnosti in njegove varnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov, — ali je objekt izveden v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi in — ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena ali na najmanjšo mero omejena škoda, ki bi jo utegnil povzročiti objekt sam po sebi oziroma s svojo uporaba okolici. Tehnični pregled opravi upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Zahtevi za tehnični pregled je treba priložiti opis dokumentacije, ki je potrebna, da je mogoče uspešno opraviti pregled. Pri samem pre­ gledu mora investitor poleg izvedbenih projektov pred­ ložiti predvsem ateste in rezultate preiskav. Po uspeš­ nem pregledu izda na predlog komisije isti upravni organ uporabno dovoljenje. Če tehnični pregled ne usipe, odredi upravni organ z odločbo odpravo ugotov­ ljenih nepravilnosti v primernem roku, nakar se opra­ vi ponovni tehničnih pregled. 9. Izročitev (primopredaja) zgrajenega objekta Primopredaja je medsebojna obveznost investitor­ ja in izvajalca, ki jo morata opraviti najkasneje v 60 dneh po izdanem uporabnem dovoljenju. S primopre­ dajo opravita prevzem in dokončen obračun zgrajene­ ga objekta. Dokončni prevzem opravita investitor in izvajalec po preteku garancijskih rokov. Posebej je treba obravnavati primopredajo v pri­ merih, ko gre za gradnjo za trg. V tem primeru — ker je investitor obenem tudi izvajalec, ne more biti pri­ mopredaje. Zato je treba v interesu kupcev stanovanj (ta se gradijo za trg) predvideti drugega partnerja, ki naj kvalitetno prevzame zgrajen stanovanjski objekt oziroma preveri, da je objekt zgrajen tehnično kvali­ tetno in pravilno. Pri tehničnem pregledu se namreč obravnava le tehnična neoporečnost zgrajenega objekta (varnost in stabilnost), ne pa kvaliteta posameznih del, naprav in napeljav, za kat' sicer skrbi investitor pri primopredaji. To nalogo naj bi prevzela organizacija, ki jo določi občinska skupščina. 10. Nadzorstvo Delo investitorjev, izvajalcev, projektantov in dru­ gih udeležencev piri gradnji objektov glede tega, kako spoštujejo določbe zakona, ter tehnične predpise, nor­ mative in standarde, nadzorujejo v svojem delovnem področju organi, ki so pristojni za ustrezne tehnične inšpekcije (gradbena, elektroenergetska, inšpekcija par­ nih kotlov in dr.). Organi tehnične inšpekcije imajo pravico: — odrediti, da se tehnične nepravilnosti, ki jih ugotovijo, odpravijo v roku, ki ga sami določijo; — odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja objek­ ta, če ugotovimo, da se objekt gradi brez gradbenega dovoljenja, ali neskladno s projektom in bi to utegnilo spraviti v nevarnost stabilnost im obstojnost objekta oziroma, če izvajalec v odrejenem roku ni odpravil ne­ pravilnosti ; — odrediti, da je treba objekt porušiti, če so ugo­ tovljene takšne tehnične nepravilnosti, ki jih ni mogo­ če odpraviti ali sanirati, pa pomenijo nevarnost za sta­ bilnost in varnost objekta ali del. 11. Kazenske določbe V posebnem poglavju naj zakon predpiše kazni proti kršilcem določil zakona. Pretežno naj kvalificira kršitve kot gospodarske prestopke in v manjši meri kot prekrške. Zakon naj predpiše ostrejše denarne kazni. 12. Tehnični predpisi Tehnični predpisi s področja gradbeništva so zvez­ na pristojnost. Predlagani zakon naj omogoči, da pri­ stojni republiški upravni organ izda začasne tehnične predpise, ki jih zvezni organ ni izdal in ki naj veljajo na območju republike, dokler ne bo izdam zvezni teh­ nični predpis. Republiški upravni organ sodeluje pri pripravi, spremljanju in izdajanju novih tehničnih predpisov. 13. Sodelovanje z drugimi republikami Da bi gradbena operativa in projektiva mogla čim bolj enakopravno sodelovati na jugoslovanskem tržišču, bi bilo koristno, da se vzpostavijo stiki z drugimi re­ publikami za priprave pri izdajanju gradbenih zakonov. Rezultat takšnega sodelovanja naj bi bila enaka ure­ ditev osnovnih problemov novega zakona, pri čemer bi bila koristna pobuda Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. IV. FINANČNE POSLEDICE ZAKONA S predlaganim zakonom se ne nalaga upravnim organom novih dolžnosti, zato se ne bodo povečali nji­ hovi izdatki za vođenje upravnega postopka na področ­ ju gradbeništva Pač pa bi bilo treba predvideti finanč­ na sredstva za uvedbo strokovne službe pri pristojnem republiškem upravnem organu, ki naj bi opravljal de­ la, navedena v točki 12. poglavja III (tehnični predpisi). Vladim ir Čadež, dipl. ing. iz naših holehtivov KAKO GIP «GRADIS« V LETU 1972 V letošnji februarski številki objavlja »Gradisov vestnik« razgovor z direktorjem gospodarsko-finančne službe. V razgovoru so bila obravnavana zelo aktualna vprašanja, kot so: angažiranost gradbenih podjetij in še posebej Gradisa, vprašanje nelikvidnosti, lani dose­ ženih poslovnih uspehov itd. Iz tega razgovora povze­ mamo tisti del, ki prikazuje sedanje stanje angažira­ nosti, spremljajoče pojave na gradbenem tržišču in razpoloženje ter predvidevanja v naslednjih mesecih letošnjega leta. Na vprašanja —• kaj nam prinaša leto 1972, ali je že razlog za preplah ali morda vseeno za optimizem, je takole odgovoril: »No, na kratko naj povem, da imamo za letos že angažiranih dobrih 60 °/o naših zmogljivosti, pri čemer pa niso vračunana vsa nadaljevalna dela na slovenski hitri cesti, ki jo bomo, upam, bržkone še naprej gra­ dili tudi v leto 1972. Ob tem naj še povem, da je anga­ žiranost med poslovnimi enotami zelo različna. Tako so npr. že vnaprej za celo leto angažirani v Celju in na Jesenicah, v nekaterih enotah pa je slabše. Seveda je razumljivo in normalno-, da bo ta ali ona investicija »padla« v naše naročje tudi med letom 1972, saj močno dvomim, da bi lahko na mah zavrli vso investicijsko dejavnost. Predvsem je res, da ni potrebna nikakršna panika. Dela je trenutno dovolj in ga bomo tudi še dobili med le­ tom-. Vrh tega se nam ponujajo možnosti, da zaposlimo dodatno precej delavcev v ZR Nemčiji. Tako ni treba nikomur trepetati, d-ai bo letos ostal brez kruha. Res je pa nekaj, kar me zdaj nekoliko skrbi, namreč odnos nekaterih investitorjev do gradbene panoge. To so stva­ ri, ki jih že poznamo iz preteklosti. Nekateri investi­ torji že vsiljivo pritiskajo n-a vse nižje in nižje cene, zahtevajo, da jih gradbeniki sofinanciramo, zahtevajo odlaganje plačila in podobno. To so v bistvu nezdravi pojavi, lahko bi tudi rekel, da je to v gospodarstvu ocenjeno kot ne fair obnašanje. Na vprašanje, ali naj zremo v letu 1972 z optimoz- mom, lahko odgovorim: Zakaj pa ne? Vendar, da se razumemo in da ne bo nikakih nesporazumov, ne trdim, da nam bo v letu 1972 postlano z rožicami, da se bosta letos gradbenikom cedila samo mleko in med. To bi bilo nerealno in prav tako ekstremno, kot če bi zdaj začeli biti plat zvona, češ, da se naša ladja že potaplja. AVTO MEŠALCI SO PRAV POSEBEN PROBLEM V isti številki opozarja Gradis na problem prevoza betona iz centralnih betonarn. Praksa je namreč poka» zala, da ni sinhroniziranega prevoza do mesta vgradit-) ve betona. Danes na marsikaterem objektu nadzorni) organi investitorja že odklanjajo prevoz betona s pre« kucniki. In kaj imamo trenutno na tržišču na razpolago za prevoz betona? V Jugoslaviji je edini proizvajalec pre­ voznih mešalcev — agitatorjev ITAS Kočevje, ki izde­ luje na vozilih TAM 5000 nadgradnjo s kapaciteto 2 m" in na vozilih FAP 13 nadgradnjo s kapaciteto 2m’ . Ce hočemo nabaviti prevozni mešalec s temi kapacitetami, moramo sami dostaviti šasijo v podjetje ITAS. Vozila TAM in vozila FAP imajo šasije preslabo dimenzioni­ rane za možnost montaže nadgradnje. Zato so ta vozi­ la stalno v okvari. Poleg tega je vozilo FAP opremlje­ no s klasičnim volanom in ne s serv-o volanom, tako da se šoferji upravičeno pritožujejo. V letu 1971 smo na­ bavili 2 vozili FAP z nadgradnjami in sta že sedaj obe potrebni generalnega popravila, ker sta osnovni šasiji vozila, kakor tudi šasije nadgradenj na več mestih zlomljene oziroma deformirane in je potrebno šasije dodatno ojačiti. Poklicali smo strokovnjake, konstruk­ torje iz ITAS in jim pri Avtoobnovi v Ljubljani po­ novno dokazali, da šasije ne ustrezajo, kljub temu, da jih oni ojačujejo-. Problematično je, ali se sme takšne šasije tako ojačevati, kot to delajo v Itasu. Nasprotno pa trdijo predstavniki Itasa naslednje: — da imajo od proizvajalcev vozil potrjene nosil­ nosti šasij, — da so nadgradnje konstruktivno pravilno izde­ lane, — da na gradbiščih slabo vzdržujejo dostopna me­ sta za vozila, — da se v nadgradnje nalaga več betona, kot je to dopustno-. Prav tako smo s predstavniki Slovenija-avto hoteli doseči, da bi FAP v Priboju dobavila šasije, ki bi bile uporabne za nadgradnjo. Tudi v tej smeri nismo uspeli. Kolikor se je ITAS odločil, da je proizvodnja avto mešalcev edino njihova domena, bi morali prav v ITA­ SU biti tisti, ki bi pri FAP v Priboju dosegli, da bi iz­ delovali šasije, ki bi ustrezale izdelavi avto mešalcev. Naj omenim še, da se je Itas odločil za kooperaciji z inozemskim dobaviteljem STETTER, da bo po njihovi licenci izdeloval avtomikserje oziroma nadgradnje ka- pac. 6 m, pa čeprav za takšne nadgradnje v jugoslovan­ ski proizvodnji vozil nimamo šasij. Se nadalje bo namreč nujno potrebno, da bomo uvažali šasije, na ka­ tere bo mogoče montirati nadgradnje kapac. 6 m3. Ker je ITAS pričel že izdelovati nadgradnje po licenci STETTER bo treba pohiteti z uvozom potrebnih šasij. Prikazana problematika je resna opozorilo, da bomo morali v prihodnje hitreje rešiti še -odprta vpraJ š-anja v zvezi s sodobnim prevozom betona. Po drugi strani pa je prav, če gradbena operativa ve, kako je težko nabaviti ustrezne avto mešalce. To pa pomeni, da bo potrebno v bodoče bolje vzdrževati dostopna mesta oziroma poti, po katerih vozijo avto mešalci in da bodo tudi šoferji bolje ta vozila vzdrževali. LOVILNA MREŽA NAMESTO LOVILNIH ODROV GRADISOV VESTNIK št. 166 objavlja v sestav­ ku dipl. ing. E. R. »Lovilna mreža za varnost« zanimivo informacijo v besedi in sliki o uvajanju lovilnih naj­ lonskih mrež v našem gradbeništvu, konkretno pri gradnji viadukta na Ravbarkomandi. Med drugim piše: Način montaže glavnih prednapetih nosilcev in voziščnih plošč je zahteval dodatno varovanje na ogro­ ženih mestih s primerno konstrukcijo, ki bi »ujela« de« lavca po padcu s katerega koli mesta v območju polja mostu, kjer poteka montaža. Lovilni oder bi bil zato za ta namen zaradi velikih razsežnosti, predvsem viši­ ne, zelo drag in njegovo prestavljanje iz polja v polje preveč zamudno. Tem zahtevam je najbolj ustrezala lovilna mreža, za katero je bil na iniciativo oddelka za varnost pri delu izdelan projekt v pripravi dela v stroj« no konstrukcijskem odseku. Lovilna mreža ima pred lovilnimi odri vrsto prednosti: — je zelo lahka 0,26 kg/m2, — montaža in demontaža je enostavna in hitra, —• padec na mrežo je zaradi velike elastičnosti mreže »mehak«, poškodbe so minimalne tudi pri padcih z višine 6 m, kar je odločilna prednost pred lovilnimi odri z lesenim opažem, — poškodbe je možno popraviti z majhnimi stroški, — mreže je možno poljubno sestavljati, — pri obremenitvi povzročajo zaradi velike ela­ stičnosti manjše reakcije na podpore, —- za skladiščenje zahtevajo malo prostora. Vendar ima mreža tudi svoje zahteve, če naj dobro opravlja svojo funkcijo: — pred vsako montažo je potreben skrben pregled vse mreže, —• poškodovana mesta zaradi padca težjih kon­ struktivnih delov je potrebno skrbno zakrpati, —• mreža zahteva pazljivo ravnanje, — praviloma je potreben obremenitveni preizkus s spuščanjem bremen z višine 6 m ob vsaki montaži, — način sidranja mreže je treba rešiti že med pro­ jektiranjem objekta. Uporabljena mreža je širine 20 m in dolžine 36 m med dvema stebroma viadukta. Mreža je ob stebru vezana na vpenjalno cev, ta pa na kapo stebra. Vzdolž­ ni robovi mreže so vezani na robno nailonsko vrv pre­ mera 16 mm. Dosedanje izkušnje pri uporabi najlonskih lovilnih mrež v svetu in pri nas kažejo, da je bodo le-te vse bolj uporabljale namesto lovilnih odrov, predvsem v montažni gradnji. Poudariti je treba, da so lovilne mreže namenjene samozaščiti delavcev in ne tudi ma­ teriala. IZPITNI TERMINI strokovnih izpitov za gradbene in arhitektonske tehnike, gradbene in komunalne inženirje, inženirje arhitekte, diplomirane inženirje gradbeništva in diplo­ mirane komunalne inženirje ter diplomirane inženirje arhitekte za 1972. leto: Zap. St. Prijava do Pism eni del Ustni del 1 15. II. 26. II. 7., 8., 9. III. 2 15. III. 25. III. 4., 5, 6. IV. 3 25. IV. 6. V. 16., 17., 18. V. 4 20. V. 3. VI. 13., 14., 15. VI. 5 10. X. 21. X. 7., 8., 9. XI. 6 20. XI. 2. XII. 12., 13., 14. XII. Sedež izpitnega odbora je pri Biroju gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 25a/I, telefon 317 287 ali 312 733, kjer so interesentom na razpolago izpitni pro­ grami za strokovne izpite, pravilnik o strokovnih izpi­ tih in obrazec prijave za polaganje strokovnega izpita. Pripravljalne tečaje za strokovne izpite prireja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov, Ljubljana, Er­ javčeva 15. LASTNI ZAVAROVALNI SKLAD Delavski svet SGP »PRIMORJE« Ajdovščina jq na zadnji lanski seji sklenil, da v podjetju ustanovi lastni zavarovalni sklad. Prednosti tega sklada so: a) denarja porabijo le toliko, kolikor so dejanske škode; b) denarna sredstva sklada trajno sami obračajo za obratna sredstva; c) če vidijo, da se je v skladu nabralo preveč de­ narja, omejijo izločanje v sklad ali nasprotno. Negativni momenti pa so lahko tudi: a) ob nastopu škode pri visokih vrednostih nosijo sami celotni riziko; b) izgubijo avtomatično prednosti, katere izhajajo iz skupnih sredstev, zbranih na bazi solidarnosti zava­ rovanja, ko vsi plačujejo premije, da dobi odškodnino tisti, ki je utrpel škodo po načelu: »vsi za enega«. Jasno je tudi to, da se s tem postavlja pred vse člane delovne skupnosti večja odgovornost za prepre­ čevanje škod. Manj bo konkretnih škodnih primerov, manj stroškov bo podjetje imelo za kritje škod. SE DRUGE VESTI IZ ENOT SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA Postojna — Dom upokojencev Postojna smo izročili investi­ torju. V stanovanja so se vselili upokojenci, ki so do sedaj stanovali v neprimernih stanovanjih. V pritličju je lepo gostišče ter dve pisarni Društva upokojencev. Društvu upokojencev je dano v upravljanje tudi zem­ ljišče z gozdičem. Društvo bo gozdič parkovno uredilo, poleg gozdiča bo balinišče in steze za sprehod. Skupaj z gozdičem bo Dom služil ne samo za oddih upokojen­ cev, temveč tudi stanovanjskemu naselju Kremenica 1. — Jeseni so bila zaključena gradbena dela na zu­ nanji ureditvi Kremenca II; stanovanjsko naselje je s tem dobilo nov lep videz. Na srednji zelenici med ob-1 jekti je urejeno otroško igrišče z vsemi napravami za igranje predšolskih in osnovnošolskih otrok. Anhovo — Kot smo že poročali, si je enota v Anhovem po­ stavila nove prostore. Na obsežnem zemljišču na des­ nem bregu Soče je betonarna, garaže, skladišča depo­ nije in pisarniški objekt. Betonarna je začela obrato­ vati že pred časom, medtem ko so se v pisarniške prostore vselili v mesecu oktobru. — Enota Anhovo bo v kratkem pričela graditi svoj samski dom. Gradi ga bodo skupaj s tovarno »Salonit«. Dom bo imel 120 postelj in lastno menzo, kar je dolgo­ letna želja delavcev. —• Jeseni so končali Anhovci z deli na spodnjem ustroju za novo železniško postajo. Istočasno so pri­ čeli tudi z gradnjo novega železniškega postajnega po­ slopja in ga dokončali že pred novim letom. Gorica — Na povezovalni cesti v Šempetru je enota do­ gradila nov železniški most, pod katerim bo tekla bo­ doča cesta. — Enota Gorica je začela z deli na nadvišanju si­ losov v apnenici v Solkanu. Delo je zelo komplicirano in zahtevno. Ilirska Bistrica — V začetku septembra so se začeli seliti v novo trgovsko-stanovanjsko hišo bodoči stanovalci. Novi sta­ novalci so z velikim zadovoljstvom prevzemali ključe stanovanj, pa tudi trgovski lokali so že odprti. Koper — 15. septembra se je uprava enote 9 vselila v nove pisarniške prostore, ki so bili zgrajeni v sklopu betonarne in skladišč v industrijski coni. S tem je za­ ključena izgradnja poslovnih prostorov enote. Ajdovščina — Še pred zimo je bila otvoritev novega marketa v Vipavi, ki je vsekakor lepa pridobitev za Vipava in njeno neposredno okolico. — Isto velja za končana dela na novi pekarni »Mlinotesta« v Ajdovščini. Pekama bo preskrbovala s hrano in dlrugimi pekovskimi izdelki vso ajdovsko okolico. — Dne 6. novembra je bila v Črnem vrhu nad Idrijo otvoritev nove osnovne šole. Šola ima! 8 učilnic, 2 kabineta, delavnico za tehnični pouk, kuhinjo in ostale sodobne pritikline. Šola je za ta kraj prav go­ tovo velika pridobitev. 25-LETNICA PODJETJA »INSTALACIJA« LJUBLJANA V Klubu poslancev v Ljubljani je bila 21. januarja 1972 svečana proslava ob 25. obletnici ustanovitve mon­ tažnega podjetja INSTALACIJA Ljubljana. Ta skoraj 350-članski kolektiv je v 25 letih obstoja v številnih, širom domovine zgrajenih pomembnih objektih vseh Vrst sodeloval z izvršitvijo montažno-instalacijskih del, toplotne izolacije, kleparskih in ključavničarskih dek Delovni skupnosti INSTALACIJA želimo v pri­ hodnje še več novih uspehov! O ZBORNIČNEM SISTEMU V svetih za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala republiških in Zvezne gospodarske zbornice se je v zadnjih mesecih precej razpravljalo tudi v bo-' dočem zborničnem sistemu. Največ predlogov je bilo za naslednja načela: — Zbornice naj bodo skupne, za vse gospodarstvo. — Članstvo naj bo obvezno. — Sveti in strokovne skupine (grupacije) morajo imeti več pravic in vpliva na delo zbornic tako v or­ ganizacijskem, vsebinskem kot finančnem pogledu. SEJA SVETA ZA GRADBENIŠTVA IN IGM Dne 23. decembra 1971 se je Svet za gradbeništva in IGM Gospodarske zbornice SR Slovenije konstitu­ iral, poleg tega pa obravnaval še nekatera najaktuaL nejša vprašanja, kot so: konkretizacija stališč, spre-' jetih na plenumu gradbincev 23. nov. 1971 v Lipici pri) Sežani, oživitev dela komisije za srednjeročni program’ razvoja gradbeništva in IGM, posvet o novih metodah projektiranja, posvet o stanovanjski graditvi, dalje 236, 19 sl. Obaveštenja radnih organizacija. OB II — 1971, MMLXXVII—MMLXXXI. IZGRADNJA — Beograd, 1972. St. I Ing. S. S t e v a n o v i č : Proračun elastičnih temelja na neprekidnoj elastičnoj podlozi. Str. 2—18, 27 sl., 11 tab. Ing. M. M i l i v o j e v i č : Izgradnja internacionalnog vazduhoplovnog pristaništa »NDOLA« u Zambiji. Str. 19—29, 17 sl., 2 tab. Ing. M. D e b e l j k o v i h : Specifična naponska stanja u vučnoj užadi žičara (I). Str. 30—35, 5 isl., 3 tab. Ing. B. V o j n o v i č , Ing. G. V o j n o v i č : Gradjenje spomenika kosmajskom partizanskom odredu na Kosmaju. Str. 36—41, 6 sl.. 2 tab. Ing. M. S t o j a d i n o v i c : Aluminijumska montažna fasada. Str. 42—54, 25 sl. XV. skupština SIT Srbije (3—4. 12. 1971. u Beogradu). Str. 55—56. Medjunarodni sajam gradjevinairstva u Beogradu (22— 31. 10. 1971. u Beogradu). Str. 56—60. Pregled periodike i knjiga. Str. 61—62. Iz inostranih časopisa. Str. 63. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1972. Št. 1 Ing. S. S a v i č : Uvodjenje standarda za jutu. Str. 3 —4, Mgr. Ing. D. H e n i c h : II. zasedanje potkomitetai ISO (TC 43 SC 1 — Buka. Str. 5—7. Mgr. Ing. D. H e n i c h : Zasedan je radne grupe 7 — izlaganje Čelika mehaničkim vibracijama i udarima i zasedanje tehn. komiteta ISO (TC 108 — meha­ ničke vibracije i udari. Str.. 7—8. Ing. J. L a b a t h : Zasedanje potkomitetai ISO (TC 82) SC 3 — užad za izvozna postrojenja. Str. 8—9. Anotacije predloga standarda. Str. 10—12. Ispravka u JUS B. F 8. 101 — ispitivanje obloga za spojnice i kočnice motornih vozila. Str. 13. Ispravka u JUS C. B o 505 — celici za obradu na auto­ matima. Str. 13. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumentacija. Str. 14—15. Informacije ISO. Str. 16. Novi objavljeni jugoslovenski standardi (u Služb, listu SFRJ br. 41/71 i 43/71). Str. 17. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1971. Št. 224 ILG — 469. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja septembra, 1971. g. 4 str. ILG — 470. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u avgustu 1971. g. 2 str. ILG — 471. Stambena izgradnja u društvenom sektoru do kraja septembra 1971. g. 2 str. DGA 1167 b. Ekonomska efikasnost industrijalizacije procesa proizvodnje u gradjevimskim pireduzečima. 44 str. DGA — 1166. Analiza oštećenja na mostovima od pred­ napeto© betoma. 34 str. DGA —• 1167. Študija proizvodnje i primene betonskih i armiranobetonskih cevi (Prikaz). 2 str. DGA — 1168. Primena lepljenih drvenih ploča u no­ sivim konstrukcijama (Prikaz). 2 str. DGA — 1169. Injekcione zavese — uiputstva za pro-i jektovanje i izvršenje radova (Prikaz). 2 str. TKD — 189. Gene gradjevinskih radova u trećem tro­ mesečju 1971. g. 8 str. KIG — 125. Klatsifikovani indikatori za gradjevinarstvo- (od red. br. 917 do red. br. 1001 — prikazi članaka iz jugoslovenskih i stranih stručnih časopisa). 20 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1971. Št. 224 TKD — 190. Cene gradjevinskog materijala u septem­ bru 1971. g. 26 str. ILG — 472. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja oktobra 1971. g. 4 str. ILG — 473. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u avgustu 1971. g. 2 str. DGA — 1170. Metodologije za utvrdjivanje razlike u cenama gradjemja (Klizna skala i njena primena). 56 str. DGA — 1171. Prikupljanje, sredjivanje i obrada nauč- notehničkih publikacija i drugih dokumenata za gradjevinarstvo (Prikaz). 2 str. DGA — 1172. Dokumentacija inostranih gradjevinskih tržišta (Prikaz). 2 str. DGA — 1173. Prikaz jugoslovenskog gradjevinarstva na Stalnoj izložbi Jugoslovenskog gradjevinskog cen­ tra. 2 str. DGA — 1174. Jedinstveni opisi gradjevinskih radova (Prikaz). 2 str. DGA — 1175. Sistem obrazovanja gradjevinskih kadro­ va (Prikaz). 4 str. DGA — 1176. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za gra- djevinarstvo i arhitekturu« u 1971. godini. 1. Pred­ metni registar. 8 str. DGA — 1177. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za gra- đjevinarstvo i arhitekturu« u 1971. godini. 2. Au­ torski registar. 2 str. KIG — 126. Sadržaj klasifikovanih indikatora za gra- djevinarstvo u 1971. g. 1. Predmetni registar (struč­ nih stranih časopisa, knjiga i jugoslov. stručnih ča­ sopisa, knjiga i propisa). 8 str. KIG — 127. Sadržaj klasifikovanih indikatora za gra- djevinarstvo u 1971. godini. 2. Autorski registar. 14 str. KIG — 128. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (sadrži indikatore od br. 1 do br. 50). 12 str. TKD — 191. Cene gradjevinskog materijala u oktobru 1971. g. 26 str. Ing. A. S. INFORMACIJE »-* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lato X III 2 Serija: PREISKAVE FEBRUAR 1972 Preiskave odpornosti drobnozrnatih zemljin, stabiliziranih s cementom in apnom, proti delovanju vode in zmrzovanju Vpliv vode in zmrdovanja tal na kvaliteto cest je zelo raznolik in se odraža v različnih poškodbah cest, ki nimajo pravilno dimenzionirane konstruk­ cije vozišča in je nestrokovno rešen odvod atmo­ sferske in podtalne vode. Vsako leto je odstranje­ vanje teh in takih posledic povezano z velikimi stroški krpanja in popravljanja vozišča. Zmrzovanje tal je kompleksen problem, odvi­ sen od več elementov: podnebja, globine podtalne vode, vrste zemljine, konstrukcije ceste in njenega vozišča, velikosti prometa in dr. Najbolj pogosto pride do vpliva razmočenja in zmrdovanja v pla­ steh drobnozrnatih zemljin (glinenih ali peščenih). Na tem področju je izvršenih že več raziskovalnih del, ki obravnavajo ta problem iz raszličnih vidikov. Sodobna cestogradnja zahteva glede na eko­ nomičnost gradnje cest uporabo tudi materialov, ki po svojih kemijskih in fizikalnih lastnostih niso dovolj odporni na delovanje vode (nestabilnost ma­ teriala, zmanjšana nosilnost itd.) in zmrzal. Zaradi tega se morajo takšne zemljine stabilizirati z do­ datkom ogljikovodikovih (bitumen, katran) ali ve­ ziv (cement, apno). Da bi natančno ugotovili, s kakšnim vezivom dosežemo optimalno stabilnost zemljine in njeno odpornost in obstojnost na delo­ vanje vode in zmrzali, je potrebno izvršiti določene preiskave. 2e dosedaj objavljena domača in tuja dogna­ nja s tega področja govorijo, kaj lahko dosežemo s stabiliziranjem drobnozrnatih in prodnatih zem­ ljin ter gruščev, in kakšni so tehnični in ekonom­ ski dosežki s takimi postopki. Glede na to, da večina strokovnih krogov ni seznanjena s potrebnimi preiskavami pred upora­ bo in med vgrajevanjem stabiliziranih zemljin, je namen tega članka prikazati kvaliteto in obseg po­ trebnih preiskav. Za preiskavo vplivov razmočenja in zmrzova­ nja zemljin je potrebna izbira primernih metod. Lastnosti tal in uspešnost njihovega stabiliziranja ugotavljamo z določitvami po Proctor j evem preiz­ kusu na podlagi preiskav linearnega krčenja, tlač­ nih trdnosti, zrnavosti, mej židkosti in plastičnosti, kakor tudi na odpornost na vpijanje vodel in proti zmrzovanju. Podrobneje bomo obravnavali vpliv vode in nizkih temperatur na s cementom in apnom stabi­ lizirane (zemljine in sodobne laboratorijske metode za ugotovitev odpornosti proti namakanju in zmr­ zovanju. Zemljine, stabilizirane s cementom Metode preiskav iza ugotovitev učinkovitosti stabiliziranja zemljin s cementom so že precej dodelane in ne predstavljajo posebnih problemov. Bolj ali manj uspešno so te metode prilagojene tudi za preiskave z apnom stabiliziranih zemljin. Ker se iza ugotovitev odpornosti proti zmrzo­ vanju in namakanju uporabljajo različne metode, podajamo pregled predpisov v različnih državah: PREDPISI ZDA Obstajajo ASTM predpisi, AASHO in PCA (Portland Cement Association) kriteriji. ASTM predpise uporabljajo razen ZDA še Zvezna republika Nemčija, Španija, Švica, Šved­ ska, Avstrija in deloma Belgija. Odpornost proti namakanju in sušenju po ASTM D-559-57 predpisih se določa na dvebl vzor­ cih. Valje standardnih proctorjevih dimenzij z opti­ malno vsebnostjo vlage po 7-dnevnem odležava- nju izmenoma namakamo 5 ur v vodi pri sobni temperaturi in sušimo 42 ur pri 71° C. Odpornost proti zmrzovanju in odtajanju po ASTM D-560.57 predpisih določamo na valjih, pripravljenih na isti način kot za namakanje, ki! jih po 24 ur zmrzu­ jemo pri — 23° C, nato pa 23 ur tajamo v komori pri 21° C in 100%' relativni vlagi. Po iizmeničnem zmrzovanju itn tajanju oziroma namakanju in su­ šenju, kjer običajno izpuščamo ščetkanje, določa­ mo tlačne trdnosti ali izgubo teže. V zmernih vre­ menskih pogojih zadostuje 12 ciklov ea nosilno plast. Odpornost proti zmrzovanju in tajanju ozi­ rom aproti namakanju in sušenju vrednotimo kot izgubo teže vzorcev ali kot zmanjšanje tlačne trd­ nosti po končanih ciklih. Kriterij pri obeh preiskavah oiznačuje zgornjo mejo izgube teže, ki ne sme biti prekoračena za glinena tla (grupa A -6, A-7) z indeksom, plastično­ sti P > 1 0 in zrnavostjo > 3 5 % <0,074 mm, sme znašati 7 % ; za vmesne gemljine (A-2-6, A -2-7, A-4, A-5), tj. glina s P < 1 0 ali pesek s P > 1 0 sme zna­ šati 10'% ; za peščena tla (A -l, A-3, A-2-4, A-2-5) z indeksom plastičnosti P < 1 0 in zrnavostjo < 3 5 % <0,074 mm, pa 14 °/o. RUSKI PREDPISI Po SN 25— 58 predpisih, ga določitev odporno­ sti proti namakanju in sušenju, 3 vzorci odležijo 28 dni v vlažnem prostoru, nato jih sušimo pri 50° do 60° C do konst, teže in tehtamo. Po 5 ciklusih 5— 6 urnega namakanja v vodi in sušenja pri 50° do 60° C do konst, teže jih zopet tehtamo. Nato vzorce namakamo 24 ur v vodi, določamo navze- manje vode in tlačno trdnost. V deželah suše in z veliko dežja se povečajo število cikla na 10— 15, v suhih klimah z malo dežja pa zadostujejo 3 cikli. Za določitev odpornosti proti zmrzovanju in tajanju, vzorce po 28. dneh odležavanja v vlažnem tehtamo in sušimo do konst, teže, ponovno zasiti­ mo vzorce z vodo in jih zmrzujemo 4 ure na — 20° C, potem pa potopimo V vodo pri sobni tem­ peraturi. Po 5 ciklusih preizkušance sušimo in do­ ločamo izgubo teže. Na koncu vzorce 24 ur nama­ kamo v vodi, določamo navzemanje vode in tlačno trdnost. V krajih z izrazitim zimskim obdobjem iz­ vedemo 5, 15 in 25 ciklov, v krajih brez zime ta preiskava odpade. Za obe preiskavi je kriterij izguba teže na težo suhega vzorca po 5. ciklusih, ki sme biti največ 2 % (za klaso I in II). Pri dodatni preiskavi zmigovanja in namakanja navzemanje vode ne sme preseči 2 °/o od prvotne optimalne vlage. Zgostitev vzorcev se izvrši pod posebnimi pogoji, ki so slični kot pri proctorjevem preizkusu, 30 udarcev pri 22,5 kpcm/ cm3 za peščena tla in 40 udarcev pri 30 kpcm/cm3 za glinena tla. ANGLEŠKI PREDPISI Obstajajo BS 1924 in 1957 predpisi, ki zahte­ vajo za preizkušance valje 3 velikosti, za drobna, srednja in groba zrna: 51 mm 0, 102 mm viš. 102 mm 0, 203 mm viš. 153 mm 0, 305 mm viš. Preizkus zmrzovanja Parafinirani vzorci najprej odležijo 7 dni na zraku pri temperaturi 25° C, nato jih tehtamo. Od­ stranimo parafin, zgornjo površino valja premaže­ mo s katranom in namakamo v vodi pri 25° C. Po 24 urah jih posušimo s pivnikom, ovijemo s, para- finiranimii papirnatimi trakovi, damo v posodo iz pleksi stekla, ki je na dnu preluknjana, vse skupaj pa v termos steklenico d = 6,4 cm, ki jo napolnimo z vodo temperature + 8° C tako,, da je Mzorec po­ topljen v* vodo do višine 6 mm. Termos steklenica je izmenično 16 ur pri — 5° C in 8 ur pri 25° C. Iz­ vedemo 14 ciklov, nato pa vzorcem določamo tlač­ no trdnost. Razmerje med trdnostmi pred in po zmrzovanju je indeks zmrzovanja, kd mora biti > 80 '»/o. Preizkus namakanja Za preizkus namakanja v vodi parafirani vzorci najprej odležijo na zraku 7 dni pri 25° C, nato jih tehtamo. Vzorci ne smejo izgubiti več kot 2 °/o teže. Parafin odstranimo in damo v vodo s temperaturo 25° C. Po 7. dneh jih vzamemo iz vode, tehtamo in določamo trdnost. Primerjalni vzorec pustimo 7 dni na zraku in tehtamo. Izguba teže namakalnega vzorca ne sme preseči 2 % o z . 10 % , nato določamo tlačno trdnost. Razmerje trdnosti namakalnih in zračenih vzorcev je indeks zmeh- čanja, ki mora biti > 80 % . FRANCOSKI PREDPISI Preizkus zmrzovanja in tajanja Preizkušance po 14 dneh odležavanja na vlagi in 1 dnevu v vodi podvržemo 13 ciklom zmrzovanja in tajanja: 16 ur pri — 15° C in 8 ur na zraku pri + 20« C. Trdnosti po preiskavi morajo znašati > 7 5 % od trdnosti vzorcev vloženih v vodo. Odležavanje v vodi preizkujejo po BS 1924/57 predpisih. Tlačne trdnosti po namakanju morajo biti > 75 % od trdnosti po 28. dneh odležavanja. BELGIJSKI PREDPISI Za preizkus zmigovanja uporabljajo angleške predpise. PREDPISI NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE Za preizkus zmrzovanja vzorca po 23. dneh od­ ležavanja v vlagi 6 ur namakamo pri sobni tempe­ raturi ter nato izvedemo 14 ciklov 17-umega zmr- zovanja pri — 23° C in 7-urnega namakanja v vodi pri sobni temperaturi. Po zadnjem ciklu določimo tlačno trdnost. Kriterij je: tlačna trdnost po 14 ci­ klih mora biti najmanj 75 % od 28-dnevne tlačne trdnosti. Odpornost proti namakanju in sušenju določa­ mo na vzorcih po 14 dneh odležavanja s 14 cikli 17-urnega segrevanja pri 71° C 1/2-urnega odleža­ vanja na zraku in 6-urnega namakanja v vodi pri sobni temperaturi. Po zadnjem ciklu določamo tlač­ no trdnost. Kriterij je isti kot za zmrzovanje. POLJSKI PREDPISI Za odpornost proti zmrzovanju vzorci odležijo 13 dni, nato pa so podvrženi 14 ciklom 8-urnega zmrzovanja pri — 23° C in 16-urnega tajanja. Me­ rimo tlačno trdnost. Uporabljajo Proctorjevo go­ stoto. Odpornosti proti namakanju in sušenju ne predpisujejo. ROMUNSKI PREDPISI Uporabljajo Proctorjevo gostoto. Za določitev odpornosti proti zmrzovanju in tajanju se držijo angleških predpisov. Za določitev odpornosti proti namakanju in su­ šenju po 7 dneh odležavanja vzorce podvržemo 14 ciklom sušenja in namakanja sestavljenih iz 18 ur­ nega segrevanja pri 71° C, polurnega odležavanja na zraku, 5-urnega namakanja v vodi pri 25° C in ponovnega polurnega odležavanja na zraku. Dosedanje preiskave odpornosti proti zmrzovanju Zemljine, ki vsebujejo več kot 35 '% glinenih snovi, moramo preiskati na odpornost proti zmrzo­ vanju. Če delamo preiskave po različnih predpisih, je težko rezultate medsebojno primerjati. Pri dose­ danjih 30-letnih izkušnjah so se najbolj obnesle ASTM določitve odpornosti proti zmrzovanju in ta­ janju ter odpornosti proti namakanju in sušenju. Zaradi tega se jih poslužujemo tudi mi pri naših preiskavah, četudi so bolj dolgotrajne in nekateri strokovnjaki smatrajo ščetkanje kot neprimerno. Optimalno vlago po Proctorju določamo po JUS U.B1.038 predpisih. Portland Cement Association je predlagala pri poskusu zmrzovanja in tajanja meritev spremembe višine, do katere pride zaradi tvorbe ledenih leč. Te nastanejo pri zmrzovanju vode, ki se kapilarno dviga v zemljini. Na pritisk dvigajoče se vode vpli­ va tvorba vodnih lupin (posebno pri montmorilo- nitu), pokretnost vode, kationska izmenjevalna spo­ sobnost (Na, K in Fe kationov), migracija in segre­ gacija vode, tvorba mejne površinske napetosti in podpritisk v porah. Poleg trdnosti naj bi se merila še višina vzorcev po 1. in 12. izmrzovanju (H. Som­ mer). Če se pri preiskavi meri tudi izguba teže, PCA priporoča, da ne presega 14 '°/o. Jelinek, Jessberger in Lackinger opisujejo apa­ raturo TH München, pri kateri stoji vzorec s spod­ njim delom v komori s temperaturo + 5° G, z zgor­ njim delom pa v hladni komori s temperaturo •— 10° C. Valji so nameščeni v jeklene cevi, ki sto­ jijo na filter papirju'in so v vodi do višine 1 cm. Obe komori sta ločeni s stiroporom. Določamo hi­ trost in pritisk dviganja vode v vzorcih v jnm/24 ur oziroma kp/cm2. Po podatkih J. Scheiblauerja iiz preiskav v raz­ iskovalnem inštitutu cementne industrije Düssel­ dorf posnamemo, da pri > 5 '%> dodatku cementa ni več nevarnosti zaradi zmrzovanja, medtem ko je po preiskavah odpornosti proti zmrzovanju po ASTM predpisih potreben 7 %» dodatek cementa. Boljše rezultate dobimo z dodatkom hidrofobnega cementa. Preiskavo dviganja pri .zmrzovanju opisuje K. Springenschmid v Terzaghi Diskussionstagung Du­ naj 1964. Vzorec 10 cm 0 in 12 cm višine priprav­ ljen po ASTM predpisih damo v cilinder iz pleksi stekla in režo med steklom in vzorcem zapolnimo z vazelinom. Cilinder damo na filter papir in na po­ rozno talno ploščo. Vzorec postavimo 1 cm globoko v vodo, da jo lahko kapilarno vsrkava. Nabrekanje valja merimo z merilno urico. V spodnjem delu ko­ more cirkulira voda s temperaturo + 4° C. Tempe­ ratura v komori je 24 ur — 23° C, 24 ur + 20° C. J. Scheiblauer omenja enake preiskave dviganja pri zmrzovanju, ki so pokazale, da ni prišlo do tvorbe ledenih sveč. Dviganje valjev pri zmrzova­ nju je bilo 0,2— 0,3 mm in 0,6 mm. Po večkratnem zmrzovanju dosežemo dvig do 0,2 mm. Po preiskavi dviganja dobimo, če vzorci odležijo 90 dni pri 20° C v vlažni atmosferi in 4 ure v vodi ter pri 7,5 % dodatku cementa, tlačno trdnost 55— 60 kg/cm2. Po H. Brandlu določamo dviganje pri. zmrzo­ vanju tako, da valje 6 cm 0 in 12,5 cm višine po 7-dnevnem odležanju zmrzujemo 7 dni pri — 24° C in 24 ur držimo pri sobni temperaturi ter nadalju­ jemo z zmrzovanjem do 28 dni. ZAHTEVE KVALITETE Pri cementni stabilizaciji so bili določeni pogo­ ji za obstojnost proti zmrzovanju na podlagi labo­ ratorijskih preiskav in izkušenj na gradbiščih. Pri poskusih dviganja tzaradi zmrzovanja va­ ljev 6 cm 0 in 12,5 cm višine po 28 dneh odleža­ vanja ter po 12 ciklih 24-urnega zmrzovanja na — 23° C in od 24 urnega tajanja pri + 20° C, pri čemer stoji vzorec v vodi s temperaturo + 4° C, mora biti dvig valjev manjši od 0,20 cm. Tlačne trdnosti po poskusu morajo biti 7-— 15 kp/cm2. Naj­ boljše je, da je vlaga nekoliko nad optimalno, ob­ stojnost proti mrazu bo tako najboljša. Zgoščeva­ nje naj sledi takoj po mešanju. Po 7-dnevnem zmrzovanju na — 23° C in 24-ur- nem tajanju na + 20° C pri temperaturi vode + 4 ° C (H. Brandl) rezultati! ustrezajo mešanici zemljine s 7,5 % dodatkom cementa, medtem ko pri 5 % dodatku rabimo 270 dni, da dosežemo 0,5 cm dviga. Z 2,5 °/o dodatkom apna lahko izbolj­ šamo obstojnost zemljin, ki imajo večjo plastičnost (z mejo židkosti večjo od 50). Običajno tla z mejo židkosti > 40 °/q ali s plastičnostjo > 18 niso pri­ merna za stabilizacijo s cementom. S porastom Vo cementa pri stabilizaciji rastejo tudi razpoke. H. Brandl in J. Scheiblauer sta prišla do zaključka, da so kriteriji pri merjenju dviga pri zmrzovanju manj ostri kot če izberemo 12 ciklov zmrzovanja in tajanja. Springenschmid je ugotovil, da pri zmrzo­ vanju istočasno 1 cm-sko namakanje v vodi povzro­ ča večji dvig na 24 ur. kakor pri zmrzovanju) brez namakanja. ZEMLJINE, STABILIZIRANE Z APNOM Pri apneni stabilizaciji uporabljamo iste meto­ de preiskave kot pri cementni stabilizaciji: odpor­ nost proti zmrzovanju in tajanju, odpornost proti namakanju in sušenju (po ASTM) ter dviganje pri zmrzovanju. Smatramo, da so mešanice obstojne na mraz po 7— 28 dnevnem odležavanju, če je dvig pri zmrzovanju manjši od 0,50 cm. To velja za gli­ nena tla, ki imajo plastičnost večjo od 12. Zahteve kvalitete in preiskave odpornosti po ASTM so pre­ stroge za apneno stabilizacijo. Po 28 dneh se tvorijo v tleh ledene leče. Po­ škodbe zaradi zmrzovanja po 28 dneh niso tako po­ goste in po 90 dneh raste obstojnost na mrazu. Ne­ katera tla moramo 'zato stabilizirati z apnom poleti. Tla, ki imajo veliko bazično izmenjevalnost ali re­ aktivno silicijevo kislino dosežejo obstojnost na mraz v par dneh. Dodatek apna do 1 l0/o. poveča dvi­ ganje glinenih tal zaradi zmrzovanja. Od 2 %> do­ datka apna navzgor vidimo pozitivne spremembe po ustreznem času odležavanja. Najboljše rezultate glede odpornosti na mraz dobimo pri 2,5— 5,5 %» dodatku apna. Prevelik dodatek apna poslabša last­ nosti tal. V jeseni je z visokim procentom apna težko izsiliti odpornost proti zmrzovanju, ker tla rabijo najmanj 2 meseca odležavanja. Nizke temperature ne vplivajo na apneno sta­ bilizacijo, če niso pod 0° C. Običajno so mešanice, ki imajo nekoliko več vlage od optimalne, bolj odporne na mraz. S pove­ čanjem % apna od 0—-5 °/o pada dviganje po zmr­ zovanju (po 90 dneh), suha gostota in tlačna trdnost (za 2,5 kp/cm2). ZAKLJUČEK Za cementno stabilizacijo nam dajo določitve po ASTM predpisih uporabne rezultate glede od­ pornosti proti zmrzovanju in tajanju ter proti na­ makanju in sušenju. Dvig zaradi zmrzovanja ali tvorbo ledenih leč lahko ugotovimo z merjenjem višine vzorcev po ciklu 17 dni ali po 21 ciklih zmr­ zovanja in tajanja (ASTM predpisi). Zaradi enotnosti in primerjave rezultatov je najbolje, da se držimo ASTM predpisov, priporočil AASHO oz. PCA s tem, da merimo tlačne trdnosti in dvig zaradi zmrzovanja. Dviganje pri zmrzova­ nju preiskujemo v posebni aparaturi ob prisotnosti vode. Odpornost proti namakanju določamo po ASTM samo v posebnih slučajih pri manjših do­ datkih cementa. Za apneno stabilizacijo uporabljamo iste meto­ de kot za cementno stabilizacijo. Vrednotenje re­ zultatov odpornosti proti zmrzovanju po ASTM ali dvig zaradi zmrzovanja po 1. ciklu (7 dni) ali 12 ciklih zmrzovanja in tajanja je precej strogo, ker nekatere zemljine ne zdržijo preiskusa (glej H. Brandla v »Mitteilungen«), Pri apneni stabilizaciji glinenih tal bi kot me­ rilo iza obstojnost proti zmrzovanju in proti nama­ kanju bilo dovolj, da vzorci preiskani po ASTM -D- 560-57 in D-559-57, zdržijo 4 cikle zmrzovanja in namakanja. Pri preiskavi dviganja zaradi mraza po 28-dnevnem odležavanju in po 12 ciklih zmrzova­ nja in tajanja mora biti dvig manjši od 0,50 cm. L i t e r a t u r a Linemann: Erdstabilisierung VEB 1966, Berlin Book of ASTM Standards 1966. Part 11, Philadel­ phia Betonstrassen Jahrbuch 1967/68 Zementgebundene Tragschichten in Europa, Beton­ strassen Jahrbuch 1967/62, Düsseldorf Donau-Europäische Konferenz, Bodenmechanik im Strassenbau Wien 1968 Konferenzberichte der Internationalen Diskussions­ tagung Bodenmechanik im Strassenbau Wien 1964 Mitteilungen des Institutes für Grundbau und Bo­ denmechanik, Technische Hochschule Wien, H. 8, 1967. M arjan Orel, dipl. inž. Miloš P olič, dipl. inž. mum RUDARSKOM ETALURŠKIKO M BINA TZENICA REŠETKASTI NOSILCI » B I H A Ć « GRADBENIKI, PROJEKTANTI. INVESTITORJI! Rešetkasti armaturni nosilci »BIHAC« so nova možnost za vas. Predstavljajo pred- fabr ic irano armaturo in se z njimi armi­ rajo različni sistemi rriedstropnih kon ­ strukcij . Uporaba nosilcev »B iHAĆ- omogoča: prihranek v materialu in času. kombina­ cijo različnih prefabrikatov, n j ihova vgra­ ditev ne zahteva posebne mehanizacije pri manipulaciji in vgrajevanju, niti po­ sebne strokovnosti ekip ali posebnih de­ lovnih sredstev. m m&:%&&&&&J Proizvajalec: »RMK-ZENICA«, Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Centrala: 072/21-244 077/22-226 Telex: YU ZELZE 43-121 Poštni predal: 141 s. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 T E K O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O MESTO