ŠTEVILKA I ETO XLVIII, 22. JANUAR 2016 CENA 1.60 EUR Na dobrodelnem koncertu v Bočni zbirali sredstva za novo gospodarsko poslopje Zgornjesavinjčani lani prebrali preko 111 tisoč knjig, najraje ljubezenske romane Na Golteh aktivno obeležili svetovni dan snega STRAN 12 STRAN 16 STRAN 18 17703519 Oglasi 2 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Iz vsebine: Tema tedna: Na podeželju so družinski zdravniki prikrajšani za marsikaj, a vseeno z veseljem opravljajo svoje delo..........................4 Negotov mlekarski trg: Največja mlekarna v Sloveniji znižala odkupne cene mleka............................6 Računsko sodišče: Negativno mnenje o poslovanju Občine Solčava...........................6 Občinski svet Nazarje: Sprejeli soglasje k zadolžitvi Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma ... 6 Državni gozdovi: Bo novo državno podjetje konkurenca obstoječim predelovalcem lesa?.....................7 Tretja stran (|S) _ Intervju: Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale..........................................................8 Čebelarska družina Kokarje: Cilj je vzrejati zdrave čebele in pridelovati varne čebelje pridelke..................10 13 let centra starejših: Praznovanje, kot ga še ni bilo.........................15 Garaško delo družinskih zdravnikov ni magnet za mlade Značilnost družinske medicine v Sloveniji je preobremenjenost družinskih zdravnikov, saj jih kronično primanjkuje, zlasti v ruralnem okolju. Nekateri zdravniki opozarjajo na nevzdržno stanje, saj so konstantno preobremenjeni, primanjkuje jim časa za delo na terenu in hišne obiske, prihaja celo do primerov izgorelosti. Slovenija je blizu repa Evrope po številu družinskih zdravnikov na število prebivalcev. Ker je večina zdravnic družinske medicine mlajša od 40 let, je pri njih tudi veliko porodniške odsotnosti, kar problematiko pomanjkanja zdravnikov še poveča. Šolanje družinskega zdravnika traja po končani srednji šoli še najmanj deset let: šest let študij medicine in štiri leta specializacija. Specializacija je namreč pogoj za samostojno opravljanje dela. Družinska medicina je specializacija, zaradi katere večina vstopi v poklic, a to področje pri nas ni ustrezno urejeno. Ob lanskem dnevu zdravnika družinske medicine je bilo izpostavljeno, da mladi zdravniki pri izbiri specializacije tehtajo med vloženim trudom na eni in zaslužkom na drugi strani. Študenti imajo v šestem letniku medicine na programu sedemtedensko prakso na terenu, torej z družinskimi zdravniki. Po tej izkušnji jih večina neha razmišljati o takšni usmeritvi. Garaško delo in nižje plače od večine kolegov niso magnet. Težava je tudi v tem, da se povečuje število specializan-tov, ki prekinejo specializacijo družinske medicine. Po mnenju predstojnika katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Igorja Švaba je osnovni razlog, zakaj se razmere sčasoma ne izboljšajo, v tem, da nimamo strategije razvoja zdravstva: »Zdravstveno ministrstvo je strategijo osnovnega zdravstva, ki ga izvajajo družinski zdravniki, prepustilo občinam, te pa je nimajo, ker je ne morejo imeti. Kako bo občina z nekaj tisoč ali še manj prebivalci strateško razmišljala o razvoju zdravstva? Zanima jo, da ima dovolj zdravnikov, in to je vse.« Po mnenju Švaba je problem tudi pretirana administrativna obremenjenost zdravnikov. Rešitvi sta po njegovem dve: manj administracije in/ali več kadra. Pri tem nima v mislih samo več zdravnikov, ampak tudi več referenčnih ambulant, v katerih del obveznosti zdravnikov prevzamejo diplomirane medicinske sestre, zato družinskim zdravnikom ostane več časa za obravnavo bolnikov. Referenčne ambulante so začeli uvajati pred petimi leti, zdaj jih deluje okrog šeststo, po načrtih zdravstvenega ministrstva pa naj bi vse ambulante družinske medicine v roku sedmih let postale referenčne. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 3, 22. januar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 3 Tema tedna ZDRAVNIKI V PRVI »BOJNI« LINIJI Na podeželju so družinski zdravniki prikrajšani za marsikaj, a vseeno z veseljem opravljajo svoje delo Družinski zdravniki so prvi, ki jih obiščemo ob bolezni ali težavah. Odvisno od naših težav nas napotijo na nadaljnje preiskave ali nam predpišejo ustrezno zdravljenje. So zdravniki v prvi »bojni« liniji, ki se prvi srečajo s pacientom in brez njih ne gre, jih pa zelo primanjkuje. Že nekaj let se namreč v Sloveniji zdravstvo spopada z nezanimanjem študentov medicine za specializacijo za družinskega zdravnika. V predlanskem letu je specializacijo prekinilo 16, lani pa kar 21 mladih zdravnikov. STRESNO DELO Družinski zdravniki so pod velikim stresom. Na dan sprejmejo od 40 do 50 pacientov in za enega naj bi imeli okrog sedem minut časa. Poleg rednega dela morajo ob določenih dnevih izvajati še nujno pomoč. To pomeni, da po potrebi zapustijo ambulanto, sprejemajo nujne primere in takrat morajo tudi naročeni pacienti nekoliko počakati. Delajo v dežurni ambulanti ponoči ali med vikendi in prazniki. Družinski zdravniki se spoznavajo s celotno družino in srečujejo z njihovimi težavami. Nekoč so ži- veli v kraju in so se od svojega poklica tudi v prostem času le stežka ločili. Sedaj je to drugače in mogoče je tudi to eden od razlogov, da so se za delo v Zgornji Savinjski dolini odločili tudi mlajši zdravniki iz spodnje Savinjske doline. Že res, da po koncu delovnega časa ne prenehajo biti zdravniki, imajo pa čas zase, saj ne živijo v kraju, kjer delajo. ZA ZGLED BI MORALA BITI TUJINA »V tujini je marsikje praksa, da bolj ko so zdravniki oddaljeni od središč, večjo plačo dobivajo, pomagajo pa jim tudi lokalne skupnosti s stanovanji in podobno. Pri nas pa ni tako, so kvečjemu prikrajšani, ker pridejo delat na podeželje, a k sreči v Zgornji Savinjski dolini pomanjkanja zdravnikov, kot smo ga občutili pred časom, sedaj ne občutimo, prav gotovo pa se še katerega ne bi branili, v kolikor bi imeli prostor zanj,« je povedala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es. Pred nekaj leti je bila situacija povsem drugačna. Po upokojitvi starejših zdravnikov je bilo največje pomanjkanje čutiti v nazarski zdravstveni postaji, saj sta v njej nekaj časa delala le Ida Pustoslemšek Kramer in Bojan Leskovšek. Ob upokojitvi Pustoslemšek Kramer- Naša anketa Kaj je privabilo zdravnike v našo dolino? Nobena skrivnost ni, da je delo zdravnikov v bolnišnicah bolje plačano, zato se tudi vse manj mladih odloča za specializacijo družinskega zdravnika. Ti naj bi bili po številnih raziskavah pri svojem delu preobremenjeni. Kljub temu, da prav zaradi tega vse več zdravnikov odhaja v tujino, zgornjesavinjskemu zdravstvu kaže drugače. Zdravniki iz mestnih središč so svoje delovno mesto našli prav v naši dolini. Zakaj? L1 \ 1 I tA 1 - M nekaj kilometrov. Veseli me, da so nekateri de; lo v bolnišnici zamenjali za delo na podeželju, f Naša družina obiskuje zdravnika na Ljubnem f ob Savinji in se mi zdi, da si kljub temu, da ima , veliko dela, vedno vzame dovolj časa za vsakega posameznika. Tudi sedaj, ko imajo veli. ko dela s pisanjem e-receptov, jim je na prvem 1 mestu bolnik. Katja Klemensek, Mozirje Maks Slatinsek, Radmirje Zdravniki, ki delajo v naših ambulantah, so v Verjetno sta prijazno okolje in narava tista, ki veliki meri doma izven doline in za svojo pot do sta pritegnila mlade zdravnike v našo dolino. Sam službe porabijo kar nekaj časa. Zakaj so izbrali pogrešam stare zdravnike, ki so v naši dolini tudi prav to delovne okolje, bi težko rekla. Verjetno je živeli. V preteklosti sem se namreč lahko posveto-to povezano s prijaznim delovnim okoljem in po- val s svojim zdravnikom tudi izven delovnega ča-trpežljivostjo bolnikov, mogoče pa tudi ljubezen. sa in nisem iskal pomoč dežurnega zdravnika. To ie sedai nemogoče, ker mnogi zdravniki splošne A J ,« »v Jp i A r -m Milena Zavolovšek, Lačja vas Verjetno je okolje tisto, zaradi katerega so prišli v našo dolino. Verjamem, da je to za njih svojevrsten izziv, v katerem lahko preizkusijo svoje znanje. Mogoče so jim navdih raziskave podeželja, v katere so se želeli tudi sami prepričati. Praksa družinskega zdravnika pa pogosto zajema delo s celo družino. Matevž Cmagar, Solčava M ^f RSB medicine živijo izven doline. V,l AnetaŠiljar,Luče Naša družinska zdravnica je domačinka in Lu-čani smo lahko le veseli, da si je za delovno oko-1 Ije izbrala svoj domači kraj. Seveda je to za nas I in za zdravnico velik plus, saj pozna bolnike in njihovo zgodovino bolezni. Vzame si čas ne glede i 1 na to, koliko dela jo čaka. Res, da je včasih pre-' ™ obremenjena, saj je potrebno sedaj veliko časa Delovno okolje, prijazni ljudje, lepa narava in seveda manjše število prebivalcem so verjetno vzroki, da se družinski zdravniki odločajo za delo v naši dolini kljub temu, da se do službe morajo voziti kar posvetiti tudi administraciji in pisanju ter pošiljanju receptov, a njene preobremenjenosti bolniki ne občutijo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Tema tedna, Iz občin jeve je njeno ambulanto prevzel Klemen Poznič, že pred tem je eno ambulanto v Nazarjah prevzela Andreja Podbregar Marš. Lani se je družinskim zdravnikom v okviru javnega zavoda na Ljubnem ob Savinji pridružila Irena Roščic, v ambulanti v Lučah že nekaj let dela domačinka Andreja Podlesnik Mo-ličnik. Družinskim zdravnikom v zavodu se je v preteklem letu pridružila še pediatrinja Snježana Divjak Kneževic. VEČ PRAVE MEDICINE Razloge, zakaj so se zdravniki odločili iz mestnih ambulant preseliti na podeželje, je težko opredeliti, je povedala Esova. Prav gotovo je nanje vplivalo to, da so ljudje na podeželju bolj pristni, tudi odnosi med ljudmi so boljši. Na njihov prihod so po besedah Esove vplivali tudi dobri odnosi v zavodu. K dobremu sodelovanju zdravnikov v nazarski postaji so veliko prinesli jutranji sestanki na pobudo zdravnika Bojana Leskovška. Vsako jutro se pogovorijo o delu popoldanske ambulante, posvetujejo o primerih, kjer so v dvomih. Specia-lizanti, kar štiri imajo v zavodu, so na jutranjih sestankih vedno prisotni, do dvakrat mesečno pa se jih udeležita tudi ljubenska in lučka zdravnica. Takrat obravnavajo organizacijske zadeve in drugo širšo problematiko. Pred časom je zdravnica Irena Roščic za naš časopis povedala, da se na podeželju veliko več ukvarja s tisto pravo medicino, kot se je v mestu. To je poudarila tudi Esova, saj meni, da mora biti zna- nje družinskega zdravnika na podeželju veliko širše, tudi odgovornost je veliko večja. Zdravnik potrebuje izkušnje, biti mora dober diagnostik in nemalokrat znati brati tudi med vrsticami. »Mislim, da se lahko družinski zdravniki mirno in suvereno postavijo ob bok specialistom, kar se tiče znanja in od- ostalo. Prebivalcem doline bi radi omogočili še več specialističnih obravnav, a se soočajo s prostorsko stisko. Zdravniki v nazarskem zavodu imajo okrog 2.200 pacientov. Vsi dosegajo oziroma presegajo glavarino. Tako bo tudi ostalo, dokler ne bo rešena prostorska stiska. IZJAVA TEDNA O pomanjkanju družinskih zdravnikov v Sloveniji priča grafika na zemljevidu. Na vseh temnejših območjih se ukvarjajo s to problematiko. govornosti, torej bi morali biti temu primerno tudi nagrajeni.« Ravno to _ je najverjetneje tudi razlog, da zanimanja za to vejo medicine pri mladih ni toliko. Dokazano je tudi, da družinski zdravniki zaradi stresa umirajo prej. VSI PRESEGAJO GLAVARINO Čeprav so na zdravstvenem ministrstvu govorili o raznih ukrepih, da bi se na podeželje družinski zdravniki raje podajali, jim to zaenkrat ne uspeva. Pobude o rural-nih ambulantah, posebnem nagrajevanju zdravnikov na podeželju so obležale v predalih. Esova je povedala, da so trenutno zadovoljni s številom zdravnikov, da bi le tako Glavarinski količniki so poseben koncept, ki se uporablja zato, da opredeljene paciente lažje razvrstijo v različne razrede glede na pričakovano zahtevnost njihove obravnave. Oseba s povprečnim zdravstvenim tveganjem tako predstavlja en količnik. Oseba v starostnem razredu med 19 in 49 let je zaradi predvidoma boljšega zdravja ovrednotena z 0,84 količnika (podpovprečno tveganje), medtem ko je oseba, starejša od 75 let, ovrednotena s količnikom 3. Najvišja strokovno dopustna obremenjenost je 1.500 oseb povprečnega tveganja na posameznega družinskega zdravnika. Tega standarda ne dosega niti ena območna enota. Od 15 do 20 pacientov na zdravnika na dan je standard, ki je prisoten v urejenih evropskih državah, kot sta Avstrija ali Irska. ŠMS J Direktorica Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es: »Mislim, da se lahko družinski zdravniki mirno in suvereno postavijo ob bok specialistom, kar se tiče znanja in odgovornosti, torej bi morali biti temu primerno tudi nagrajeni.« OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Imenovali odbor za pripravo občinskega praznovanja Na zadnji seji v minulem letu so člani rečiškega občinskega sveta obravnavali tudi nekatere kadrovske zadeve. Potrdili so sklep o sestavi odbora za izvedbo občinskega praznovanja in predlagali imenovanje kandidatov za sodnike porotnike. Obe vsebini je pred tem obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je občinskemu svetu posredovala svoje predloge. Predloge komisije je svetnikom predstavil župan Vinko Jeraj. Povedal je, da se oblikuje odbor za izvedbo občinskega praznovanja tako kmalu s ciljem, da bo za pripravo in izvedbo programa ob praznovanju na voljo dovolj časa. V začasno delovno telo občinskega sveta za pripravo in izvedbo občinskega praznovanja, kot je uradni naziv, so bili predlagani naslednji članice in člani: Polonca Kolenc Ozimic, Jožef Skončnik, Ivan Kramer in Marko Atelšek, kot predsednik pa De- jan Ugovšek. Občinski svet se je s predlagano sestavo strinjal in z ustreznim sklepom soglasno potrdil. Ob tem so sprejeli še drugi sklep, in sicer da začasno delovno telo občinskega sveta za izvedbo občinskega praznika 2016 osnuje vsebino prireditve ob občinskem prazniku. Pri tem, skladno z dogovorom, pomaga občinski upravi in izvajalcem prireditev pri pripravi in izvedbi le-tega. Zupan Jeraj je svetnike seznanil, da je bil izveden razpis za prijavo kandidatov za sodnike porotnike. V razpisanem roku so na občino prispele tri vloge. Na podlagi vlog je komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja občinskemu svetu predlagala, da se za sodnika porotnika kandidira Marijo Slapnik in Jožeta Tla-kerja. Svetniki so predlog soglasno potrdili. Marija Lebar 5 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Gospodarstvo, Iz občin ■ NEGOTOV MLEKARSKI TRG Največja mlekarna v Sloveniji znižala odkupne cene mleka V decembru so Ljubljanske mlekarne obvestile svoje dobavitelje o znižanju odkupnih cen mleka. K temu so bili prisiljeni zaradi razmer na svetovnem trgu in zaradi povišanja mlečne proizvodnje, so sporočili. Ob tem smo se pozanimali, kakšno je stanje pri nekaterih drugih odkupovalcih mleka v Zgornji Savinjski dolini. EDINO LANSKO ZNIŽANJE CEN Na našem območju za Ljubljanske mlekarne od proizvajalcev odkupuje mleko podjetje Davidov hram. Za odkup je zadolžen Ervin Goličnik, ki je povedal: »Razmere na svetovnem mlečnem trgu so zelo zaostrene in negotove. Svetovna proizvodnja mleka je v letu 2015 zrasla za okoli štiri odstotke, mleka je absolutno preveč, zato tudi tako nizka cena. V tem trenutku si prav nihče ne upa napovedati gibanja cen mleka v prihodnosti, cena bo odvisna od mnogih dejavnikov. V mesecu decembru so Ljubljanske mlekarne ceno mleka znižale za 0,4 centa za liter oddanega mleka, kar je tudi edino znižanje mleka v letu 2015. Število proizvajalcev, od katerih odkupujemo mleko v Zgornji Savinjski dolini, ostaja nespremenjeno. Smo pa uspeli pridobiti nekaj novih proizvajalcev iz drugih koncev Slovenije, s kar nekaj proizvajalci pa smo v sklepni fazi dogovarjanj. To kaže na uspešno delo v lanskem letu kljub zaostrenim razmeram na mlečnem trgu.« CENA ZAENKRAT OSTAJA Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je po propadu Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje v naši dolini začela odkupovati tudi mleko, dobavlja odkupljeno mleko Mlekarni Celeia v Arji vasi, kjer Franci Zagožen, predsednik Kmetijske zadruge Dreta: »Plačilni rok smo uspeli še skrajšati.« (Foto: Marija Lebar) ima tudi lastninski delež. Kot pravi Andreja Tot, pri šaleški zadrugi zadolžena za področje odkupa, se cene pri njih za zdaj niso znižale. V povprečju se gibljejo okoli 30 centov za liter, plačila pa so redna. Kako se bodo cene oblikovale v letošnjem letu, je trenutno težko reči. SKRAJŠALI BODO ROK PLAČILA Kmetijska zadruga Dreta, s sedežem v Šmartnem ob Dreti, odkupuje mleko od 29 proizvajalcev in ga dobavlja Mlekopu. Cene se že nekaj časa niso spremenile, proizvajalci v povprečju dobijo za liter mleka 29 centov, pri čemer ni vštet DDV. Kot pravi predsednik zadruge Franci Zagožen, so z odnosi v Mlekopu zadovoljni, doslej so proizvajalci dobivali plačilo za mleko redno ob koncu meseca za pretekli mesec. Sedaj so ta rok še skrajšali za pet dni, tako da bodo kmetje denar prejeli 25. dan v mesecu za mleko, dobavljeno v predhodnem mesecu. Zagožen še dodaja, da je napovedovanje prihodnjih gibanj negotovo, dejstvo pa je, da povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih na globalnem nivoju trenutno ne sledi povečani proizvodnji. Marija Lebar RAČUNSKO SODISCE OBČINSKI SVET NAZARJE Negativno mnenje poslovanju Občine Solčava Med občinami v naši dolini, ki jih je pod drobnogled vzelo računsko sodišče, je tudi solčavska. V revizijskem postopku je preverjalo pravilnost poslovanja občine v delu, ki se nanaša na zadolževanje v obdobju petih let. Nedavno je sodišče izreklo negativno mnenje, odzivnega poročila ni zahtevalo. Ugotovitve veljajo za čas, ki ga je zajela revizija, to je od 1. januarja 2009 do 31. oktobra 2014, torej v prejšnjih mandatnih obdobjih. Računsko sodišče je ugotovitve o nepravilnostih podalo v štirih ali-nejah. Zapisalo je, da občina za leto 2011 ni načrtovala zadolžitve za 300.000 evrov in za podaljšanje roka odplačevanja tudi ni pridobila soglasja ministrstva za finance. S krediti leta 2010 za skoraj 185.000 evrov in leta 2011 za okoli 321.000 evrov je bila presežena zakonsko dovoljena meja dovoljene zadolžit- ve. Za štiri likvidnostna posojila, ki niso bila odplačana v letu najema, ni pridobila soglasja ministrstva. Računsko sodišče je obenem za občino Solčavo ugotovilo, da so izdatki za odplačilo dolga v štirih letih presegli načrtovane izdatke, da se je Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, katerega soustanoviteljica je, zadolžil brez soglasja občinskega sveta. Občina pri plačilih ni upoštevala zakonsko določenih plačilnih rokov in ministrstvu za finance ni pravočasno poročala o stanju zadolženosti občine. Računsko sodišče je občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila ni zahtevalo, saj so bile že med samim revizijskim postopkom, kjer je to bilo mogoče, nepravilnosti odpravljene oziroma so bili sprejeti popravljalni ukrepi. Marija Lebar Sprejeli soglasje k zadolžitvi Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Vlada je lani sprejela sklep o odpravi plačnih nesorazmerij za javne uslužbence in zavodom naložila, da ta nesorazmerja izplačajo. To velja tudi za Javni zavod Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki za omenjena izplačila v letu 2016 nima zagotovljenih likvidnostnih sredstev. Zavod je želel najeti kratkoročni kredit, za kar je na svet ustanoviteljic (občin) naslovil vlogo. Vloga za izdajo soglasja predvideva kratkoročno zadolžitev zavoda v letu 2016 v višini 150.000 evrov. Vsaka posamezna občina ustanoviteljica določi v odloku o proračunu za posamezno leto zgornji prag zadolževanja posameznih posrednih uporabnikov, med katere sodi tudi zdravstveni dom. Občina Nazarje je v proračunu za le- to 2016 predvidela obseg zadolževanje posrednih proračunskih uporabnikov največ do skupne višine 76.465 evrov. Za zadolževanje zdravstvenega doma je potrebno soglasje občinskega sveta. Kot je pojasnil župan Matej Pečovnik, je ustanoviteljski delež Občine Nazarje v javnem zavodu 15,52 odstotka, kar v načrtovanem kreditu pomeni obseg zadolžitve v višini 23.280 evrov. Dodal je še, da občine ustanoviteljice neposredno ne odgovarjajo za obveznosti tega javnega zavoda. Občinski svet je sprejel sklep, da soglaša s kratkoročno zadolžitvijo JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje v znesku 150.000 evrov v letu 2016. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Gospodarstvo, Iz občin ZAKON O GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOZDOVI Bo novo državno podjetje konkurenca obstoječim predelovalcem lesa? Po dolgem usklajevanju je vlada sprejela zakon o upravljanju z državnimi gozdovi, ki predvideva državno podjetje za gospodarjenje s temi gozdovi. Vlada pošilja zakon v državni zbor po rednem postopku. Na ta način želi urediti področje, ki je bilo doslej urejeno s koncesijami, a s predlaganim zakonom niso zadovoljni vsi. Po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so v zakonu predlagane rešitve za lesarsko predelovalna podjetja, še posebej za manjše lesarje, škodljive. Zbornica je oblikovala sporočilo za javnost, v katerem je med drugim zapisala: »Obrtno-podje-tniška zbornica Slovenije, Sekcija lesnih strok, že od samega začetka opozarja, da predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS ne zagotavlja boljše oskrbe s hlodovino, kot je to bilo do Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je na dnevni red nedavne seje občinskega sveta uvrstila obravnavo in potrditev pravilnika o dodeljevanju pomoči za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občini. Pravilnik je bil pred tem predstavljen na odboru kmetijstvo in gospodarstvo. Kot je povedala Prelesnikova, so v občini že nekaj časa govorili o tem, da je potrebno sprejeti pravilnik in s tem omogočiti razpise za male gospodarske subjekte. Pravilnik je bil sedaj oblikovan in na eni predhodnih sej predstavljen občinskemu svetu v prvem branju, obrav- sedaj. Glavno vodilo pri spremembi sistema ureditve upravljanja z državnimi gozdovi bi moralo biti ravno in predvsem preprečitev izvoza hlodovine. Prioritetno pa oskrba domačih slovenskih lesnih podjetij z lesno maso. Prepričani smo namreč, da bomo v prihodnje ponovno priča koloni polnih kamionov s hlodovino, ki bodo prečkali našo mejo, obenem pa brali v medijih, kako propada lesna branža v Sloveniji, v primeru, da poslanci sprejmejo zakon, kot je predlagan.« Na zbornici so že od samega začetka opozarjali predlagatelje, da v zakonu ni omenjena prednostna preskrba domačih podjetij s hlodovino, čeprav so o tem imeli ustna zagotovila pripravljavcev. »Ko smo na to pri OZS opozarjali že od samega začetka, smo bili s strani predlagatelja zakona opozorjeni, da je to v nasprotju s prav- navala ga je še statutarno pravna komisija, ki na predlagani dokument vsebinskih pripomb ni imela. Občinska uprava je pridobila še soglasje s strani ministrstva za gospodarstvo. Svetniki so tokrat sprejeli soglasen sklep, da potrjujejo omenjeni pravilnik. V letošnjem proračunu je za razpis, ki bo javno objavljen, za namene financiranja mikro in malih podjetij, rezerviranih 12.500 evrov. Prijave na razpis in upravičenost vlog bo pregledala posebna komisija, ki bo na osnovi pravilnika odločila o dodelitvi denarja. Marija Lebar Alojz Selišnik, OZS, Lesarska sekcija: »Zakon, kakor je napisan zdaj, je naperjen proti gospodarstvu, saj ne podpira novih delovnih mest in lesne verige. Izpostavlja le interes, kdo bo lastnik oziroma bo obračal 70 milijonov evrov, ki jih državni gozdovi prinašajo na leto. Predlagatelju očitno niso pomembna delovna mesta, niti celotna lesna veriga, kjer se lesu dejansko dodaja višja vrednost. Glede na to, kako je sedaj zakon zapisan, zgleda, kot da je hlod končni produkt. Kvečjemu je v bodočnosti novoustanovljenega državnega podjetja planirana lastna lesna predelava, kar se je pri državnih podjetjih doslej še vedno izkazalo kot nerentabilno. Po mojem osebnem prepričanju se vračamo nazaj v čase planskega gospodarstva. Zakon je sedaj primeren za kakšno zaostalo državo v tretjem svetu, ne pa za sodobno evropsko državo, kakršna naj bi Slovenija bila.« 1,_J nim redom EU glede prostega pretoka blaga na notranjem trgu EU in se zato to ne more zapisati v zakon.« Zakon ureja področje za dobrih 20 odstotkov slovenskih gozdov, to je za tiste, ki so v državni lasti. Ravno ti so po mnenju zbornice najbolj pomembni, saj je ostalih 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti in na gospodarjenje z njimi ter na dobavo domačim predelovalcem ni mogoče vplivati. Nadalje opozarjajo na hudo nelojalno konkurenco in ostro nasprotujejo odločitvi, ki bi novemu podjetju omogočila tudi predelavo lesa. Na to opozarja tudi računsko sodišče, še pravijo na zbornici. Marija Lebar Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlagatelje opozarjajo, da v zakonu ni omenjena prednostna preskrba domačih podjetij s hlodovino, čeprav so o tem imeli ustna zagotovila pripravljavcev. (Foto: IS) OBČINSKI SVET SOLČAVA Sredstva tudi za malo gospodarstvo 7 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Intervju ■ NACELNICA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE MILENA CIGALE »Upravna enota Mozirje naj ostane prepoznavna po kakovostnih storitvah« (Foto: Marija Lebar) S 1. decembrom 2015 je minister za javno upravo Boris Koprivnikar z odločbo za načelnico mozirske upravne enote imenoval Mileno Cigale. To je njen drugi mandat na omenjeni funkciji, za katero so se po objavi javnega razpisa potegovali tudi drugi kandidati, ki so zadostili razpisnim pogojem. Povprašali smo jo, kako gleda na svojo prehojeno pot in kaj meni o delovanju mozirske upravne enote in javne uprave nasploh. O tem, da je pripravljena pomagati vsakomur, če se le da, in o njeni prijaznosti, dostopnosti ter učinkovitosti nje same kakor tudi njenih sodelavcev pričajo ocene kakovosti, ki jih v anketah izražajo njihove stranke. - Ste Zgornjesavinjčanka, doma iz Nazarij. Ste morda službovali tudi kje drugje, ali ves čas na Upravni enoti Mozirje? Svoje poklicno pot sem začela na Občini Žalec, najprej kot pripravnica. Po opravljenem pripravništvu sem nabirala znanje na področju premoženjsko pravnih zadev. Opravljala sem tudi delo za občinski svet. V Žalcu smo s sodelavci lepo sodelovali in se dobro razumeli. Še danes jih z veseljem obiščem. Vendar sem se, ko sem zasledila razpis, da na Upravni enoti Mozirje iščejo višjega svetovalca za področje kmetijstva, odločila, da se zaposlim bližje domačemu kraju. - Na mesto načelnice ste bili prvič imenovani v letu 2010, ko je odšel v pokoj vaš predhodnik. Je bila odločitev za drugi mandat težka? Odločitev, da se ponovno prijavim za razpisano delovno mesto načelnika upravne enote, ni bila težka. Podporo sem imela v sodelavcih, pisno podporo so mi dali županja in župani zgor-njesavinjskih občin ter drugi posamezniki, za kar se jim še enkrat zahvaljujem. Prijavi sem morala priložiti vizijo razvoja upravne enote v mandatnem obdobju. Komisija, kateri je predsedovala mag. Helena Kamnar, me je na podlagi izpolnjevanja natečajnih pogojev glede strokovne usposobljenosti uvrstila v izbirni postopek, v katerem so ocenjevali izkušnje in menedžerske sposobnosti ter strokovna znanja. Ravno to zadnje področje zahteva od kandidata širok nabor znanja iz praktično vseh področij delovanja javne uprave. Po uspešnem ustnem preizkusu sem čakala še na odločitev ministra za javno upravo, ki je imel na izbiro dve možnosti, in sicer ali z mano opravi še razgovor ali pa me kar imenuje za načelnico. Minister se je na podlagi mojih dosedanjih izkušenj in strokovne usposobljenosti odločil za drugo možnost. Poleg mene sta se na to delovno mesto prijavili še dve kandidatki, ki pa nista prihajali iz naše doline. - Kakšen je položaj načelnika kot predstavnika države na lokalni ravni? Državna uprava kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge in za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno, so organizirane upravne enote. Upravne enote torej odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti. Upravno enoto vodi načelnik. Načelnik, ki vodi upravno enoto, le-to tudi predstavlja, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote. - V minulih letih se je veliko govorilo o centralizaciji (racionalizaciji) upravnih enot. Kakšna so sedanja predvidevanja? Strategija razvoja javne uprave 2015-2020 je enovit strateški dokument Vlade RS, ki predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih. Izdelan je že dvoletni akcijski načrt, ki vsebuje konkretne dejavnosti in projekte za doseganje zastavljenih ciljev. Temeljni cilji so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave. Izpolnili smo že vprašalnik funkcijske analize za upravne enote. Na podlagi te analize se bodo odkrile slabosti v sistemu ter možnosti za racionalizacijo in optimizacijo delovnih procesov. Na teritorialni ravni se predvideva vzpostavitev upravnih okrajev. Število upravnih okrajev še ni določeno. Kjer pa bodo možnosti za močnejše lokacijsko združevanje, se bodo kot način poslovanja različnih organov javnega sek- (' - \ »Za vse nas, tako zaposlene v javni upravi kot za naše prebivalce, si želim, da bi upravni center Mozirje, ki je bil zgrajen leta 2006 in ki pod eno streho že sedaj združuje različne organe javnega sektorja, kot tak deloval še naprej.« v_J torja na enem mestu oblikovali tako imenovani upravni centri. Za vse nas, tako zaposlene v javni upravi kot za naše prebivalce, si želim, da bi upravni center Mozirje, ki je bil zgrajen leta 2006 in ki pod eno streho že sedaj združuje različne organe javnega sektorja, kot tak deloval še naprej. - Vlada močno omejuje zaposlovanje na nekaterih področjih javnega sektorja. Koliko zaposlenih vas je bilo na upravni enoti na začetku vašega mandata in koliko vas je sedaj? Decembra 2010, ko sem prevzela vodenje upravne enote, nas je bilo zaposlenih 28 javnih uslužbencev. Organizirani smo bili v tri oddelke. Danes nas je 23 in organizacijsko smo razdeljeni v dva oddelka. Število zadev pa ostaja na približno enaki ravni. Dela in naloge sodelavcev, ki so se upokojili, smo le prerazporejali med ostale zaposlene. Žal z upokojitvijo matičarke to ni bilo več mogoče in v lanskem letu smo po šestih letih beležili novo zaposlitev, lahko smo zaposlili mladega sodelavca. 8 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Intervju, Gospodarstvo - Nedavno je odšel v pokoj vaš sodelavec, ki je delal na področju okolja in prostora, predvidevate še kakšne spremembe? Predvidoma v letošnjem letu s tega področja odhaja še ena sodelavka, zato smo zaprosili za soglasje za novo zaposlitev. Vsako novo zaposlitev mora namreč odobriti Vlada RS. Soglasje smo prejeli in izvedli bomo javni natečaj za zasedbo delovnega mesta svetovalec v oddelku za okolje in prostor. - Delo na upravni enoti zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ne trpi. O tem pričajo tudi kazalci kakovosti in ankete o zadovoljstvu strank ... Po svojih najboljših močeh se trudimo ohranjati visok nivo storitev za stranke. Naši sodelavci so do strank prijazni in znajo prisluhniti njihovim problemom. Zgodi se, da vsaki stranki ne moremo ugoditi ali ji ne moremo ugoditi takoj in to včasih povzroči slabo voljo. Včasih pa so stranke nezadovoljne drugje ali pridejo k nam z »Zaposleni imajo visoko stopnjo zavedanja in odgovornosti. Vedo, da smo vsi podvrženi varčevalnim ukrepom, in vsako leto si govorimo, še to leto, potem pa bo bolje.« napačno informacijo. Teh primerov je malo, kar kažejo tudi lepi rezultati zadnje ankete o zadovoljstvu strank, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu. Stranke so nam namenile še boljše ocene kot preteklo leto. Vsako leto naše ocene rastejo in kar malo se sprašujem, kaj bo, ko bomo dosegli najvišjo oceno. - Kakšno pa je zadovoljstvo zaposlenih? Na vsakem sestanku se zaposlenim zahvalim za njihovo delo in jim povem, da brez njih ne bi bili uspešna upravna enota. Vedno jim znam tudi prisluhniti, saj se zavedam, da so zadovoljni sodelavci ključ do uspešne organizacije. Zaposleni imajo visoko stopnjo zavedanja in odgovornosti. Vedo, da smo vsi podvrženi varčevalnim ukrepom, in vsako leto si govorimo, še to leto, potem pa bo bolje. Ocene o zadovoljstvu zaposlenih so tudi po zadnje izvedeni anketi višje, kot so bile v preteklem letu. - Upravni center povezuje posamezne storitve za stranke. Ste s sodelovanjem med posameznimi javnimi službami zadovoljni? Letos bomo obeležili deseto obletnico delovanja upravnega centra Mozirje. Pokazalo se je, da je bila njegova izgradnja nujno potrebna. V njem smo se združile vse službe, katere smo bile prej razpršene po Mozirju. Strankam ni več treba hoditi na različne kraje, ampak vse uredijo v eni stavbi. Glede na predvidene spremembe se bojim, da bo upravni center čez nekaj let sameval. Da se to ne bi zgodilo, moramo odgovorni še naprej ostati povezani med sabo in narediti vse, kar je v naši moči, da tudi po predvideni racionalizaciji javne uprave upravni center Mozirje ostane v svoji funkciji. Ne predstavljam si namreč, da bi ljudje iz oddaljenih krajev naše doline potrebovali za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje na drugi upravni enoti dve uri vožnje. - Je bilo minulo leto v vašem poslovanju zaznamovano s kakšnimi posebnostmi? V lanskem letu ni bilo večjih posebnosti. Delo smo opravljali po zastavljenem poslovnem načrtu. Obseg dela ne bo odstopal od povprečja. Na področju dela s tujci je od 1. septembra 2015 v veljavi nova zakonodaja glede zaposlovanja in bivanja tujcev. Upravna enota je postala vstopna točka tudi za zaposlovanje tujcev, kar za nas pomeni povečan obseg dela. Od 1. 1. 2016 se uporablja Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki med drugim določa pogoje za uveljavitev pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov. Pravico lahko uveljavi vojni veteran, ki je dopolnil 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, če prejema veteranski dodatek ali je prijavljen na zavod za zaposlovanje ali je uveljavil pravico do starostne, poklicne, invalidske ali predčasne pokojnine. Ta pravica se uveljavi na zahtevo stranke. - Kakšno je trenutno stanje na delovnih področjih, kot sta okolje in prostor ter kmetijstvo? Kar se tiče kmetijstva, nadaljujemo s preverjanjem zaščitenih kmetij in uskladitvami dopolnilnih dejavnosti na kmetiji z novo zakonodajo. Lastniki zaščitenih kmetij naj pozorno pregledajo dopis, ki jim ga pošljemo in preverijo podatke v njem. Že konec leta 2015 so bili naloženi novi »Ne predstavljam si namreč, da bi ljudje iz oddaljenih krajev naše doline potrebovali za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje na drugi upravni enoti dve uri vožnje.« posnetki za GERK-e, kar bo prineslo bistveno povečan obseg dela na tem področju, predvsem zato, ker je treba vse GERK-e urediti v času subven-cijske kampanje, to je do začetka meseca maja. Prav v tem času, vse do 20. januarja, je potekala javna razprava na osnutke novega Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih. Predvsem osnutek Gradbenega zakona je že dvignil nekaj prahu, saj predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja za manj pomembne posege v prostor le s prijavo pristojni občini preko prostorskega informacijskega sistema. - Ko sva že pri urejanju prostora. Kakšno pa je stanje pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov (OPN)? V mesecu juliju 2015 je kot prvi OPN začel veljati OPN Občine Mozirje. Pri svojem delu smo že naleteli na nekatere anomalije, ki so v njem zapisane in nanje opozorili odgovorne na občini. Naše pobude so sprejeli in jih bodo upoštevali pri spremembah OPN-ja. V tem mesecu naj bi svoj OPN sprejela tudi Občina Rečica ob Savinji. Občina Gornji Grad je že imela javno razgrnitev Dopolnjenega osnutka OPN-ja, medtem ko je Občina Nazarje pravkar zaključila javno razgrnitev. '' - \ »Predvsem osnutek Gradbenega zakona je že dvignil nekaj prahu, saj predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja za manj pomembne posege v prostor le s prijavo pristojni občini preko prostorskega informacijskega sistema.« V_J Ostale občine pa, kolikor mi je znano, tudi intenzivno delajo na sprejemanju teh zelo pomembnih prostorskih dokumentov, na katere že vse predolgo čakamo. - Vaša misel za konec pogovora? Vizija, ki sem jo zastavila pred petimi leti in ki jo želim nadaljevati tudi v teh razgibanih časih, je, da Upravna enota Mozirje ostane prepoznavna po svojih kakovostnih storitvah, sodobna in uspešna, ki bo nudila storitev kot proces, ki bo prijazen in dostopen za uporabnike in odprt za predloge izboljšav upravnih storitev. Postali smo in ostajamo med uspešnejšimi upravnimi enotami v Sloveniji. Dosegli smo, da so uporabniki naših storitev opazili, da svoje delo opravljamo odgovorno, strokovno, tran-sparentno in kakovostno ter, da jim pomagamo in koristimo. Marija Lebar POSLOVNE INFORMACIJE AJPES Brezplačno in enostavno iskanje oseb Sedaj lahko vsakdo v Poslovnem registru Slovenije (ePRS) na spletni strani http:// www.ajpes.si/prs/ brezplačno in enostavno ugotovi, ali je določena pravna ali fizična oseba ustanovitelj ali družbenik oziroma zastopnik ali član organa nadzora v poslovnem subjektu in v katerem poslovnem subjektu nastopa v tej vlogi. Iskanje je omogočeno po kombinacijah podatkov, in sicer po imenu, priimku in davčni številki; imenu, priimku in EMŠO; imenu, priimku in naslovu fizične osebe, ter po firmi ali matični ali davčni številki za pravne osebe. TŽ Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 9 Iz občin, Organizacije, Informacije ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Cilj je vzrejati zdrave čebele in pridelovati varne čebelje pridelke V začetku januarja je v Nazarjah potekal redni občni zbor Čebelarske družine Kokarje. Članom in predsedniku Francu Podrižniku se je pridružil predsednik ČZ SAŠA in član UO ČZS Ivan Čopar, podžupan občine Nazarje Bojan Štrukelj ter mentorica čebelarskega krožka na OŠ Nazarje Branka Nareks. Med pomembnejšimi dogodki preteklega leta za družino je bila prireditev na Lazah, s katero je obeležila 60 let obstoja in delovanja. V decembru je v okviru akcije Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet naše kraje obiskal predsednik ČZS Boštjan Noč. S preteklo letino so bili čebelarji zadovoljni, saj je bil donos medu eden boljših, poleg tega je bil kakovosten, kar se je potrdilo na ocenjevanjih. Čebelarje vseskozi spodbujajo k vključevanju v shemo višje kakovosti, kot je poudaril Podriž-nik, je bolezni moč zatirati tudi so-naravno, učinkovitejša dovoljena sredstva se uporabijo le takrat, ko je res nujno. Med stalne naloge družine sodi skrb za ohranjanje avtohtone OBČINA LUČE Defibrilator v Lučah poslej dostopnejši Po novem je defibrilator našel mesto na zunanji steni gasilskega doma. (Foto: Marija Lebar) Od nedavna je na zunanji steni da je defibrilator še bolj dostopen, gasilskega doma v Lučah nameščen defibrilator za oživljanje. Pridobitev sicer ni nova, vendar je bila naprava prej shranjena v samem gasilskem domu. Občina je defibrilator kupila v začetku lanskega leta in zanj odštela slabih dva tisoč evrov. Aparat je dobil svoje mesto v gasilskem domu, za rokovanje z njim se je strokovno usposobilo nekaj članov prostovoljnega gasilskega društva. Na zadnji seji občinskega sveta je predsednik društva Boštjan Robnik, sicer tudi član občinskega sveta, svetnike seznanil, da v društvu razmišljajo, da bi bilo prav, Po besedah Franca Podrižnika je slovenski med na podlagi analiz popolnoma varna hrana. (Foto: BR) vrste čebele kranjske sivke, udeleževanje na izobraževanjih, na voljo je tudi tehnična pomoč čebelarjem in pomoč čebelarjem začetnikom. Sodelovali so pri akciji Tradiciona- len slovenski zajtrk v osnovnih šolah in vrtcih. Nudijo podporo delovanju čebelarskega krožka na OŠ Nazarje pod vodstvom mentorice Branke Nareks. Družina postavlja promocijske table, sodeluje z okoliškimi čebelarskimi društvi in se aktivno vključuje v utrip kraja. Tudi v prihodnje se bodo držali zastavljenih smernic ter sodelovali pri urejanju problematike zdravljenja čebel ter sproti obveščali čebelarje glede uporabe zdravil, varne hrane in dobre čebelarske prakse. Prizadevali si bodo za zasaditev medovitih rastlin in starih sort sadnega drevja, tudi na javnih površinah, ter v sklopu projekta ajda poskrbeli za nakup semena. Predsednik Podrižnik je glede nedavne afere med drugim povedal, da je temeljna dolžnost slovenskega čebelarja vzrejati zdrave čebele in pridelati varne čebelje pridelke, ki morajo v procesu pridelave med cvetom in potrošnikom ohraniti prvinske lastnosti. Barbara Rozoničnik čeprav se člani društva, ki živijo v bližini doma, na klic na pomoč lahko odzovejo v zelo kratkem času. V takih primerih je pomemben vsak trenutek, so razmišljali v društvu in sklenili defibrilator namestiti na zunanjo stran gasilskega objekta. Župan Ciril Rosc je ob tem povedal: »Rokovanje z defibrilator-jem je v bistvu dokaj preprosto, če odmislimo komponento strahu, ki je pri marsikom prisotna. Upamo, da se defibrilatorja ne bo potrebovalo, če pa že, pa da bo pomoč človeku v zdravstveni stiski še pravočasna.« Marija Lebar MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Slavko Pregl: Pravljice za punce, fante in vse ostale Izbrane kratke zgodbe so prerez avtorjevega mladinskega pisanja, ki so izšle ob avtorjevi 70-letnici. Antologija zajema iz knjig Juha cviluha, Zvezda s čepico, Mala velika ribiča, Varja se pogovarja, Radovedne pravljice, Male oblačne zgodbe, Ujeti ribič, Priročnik za klatenje, Bojni zapiski mestnega mulca. Knjigo bogatijo ilustracije Kostje Gatnika, Marjana Mančka, Arjana Pregla, Damijana Stepančiča ter spremna beseda dr. Petra Svetine. Pregl se v zgodbah loteva tako vrtičkarjev kot prvošolčkov in navihanih mulcev, ki marsikdaj poskrbijo tudi za kakšno staršem živce parajočo dogodivščino. S kratkimi zgodbami avtor nagovarja tako otroke kot mladostnike in tudi odrasle bralce. Preglovo mladinsko literaturo odlikuje realističen slog ter zanj značilen pre-tanjen humor. 10 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Kultura TRADICIONALNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Godbenikom so se poleg filmskih junakov pridružili številni gostje Člani Godbe Zgornje savinjske doline, ki jim dirigira Tomaž Pod-lesnik, so minulo soboto v Športni dvorani Mozirje izvedli tradicionalni koncert. Z zanimivo tematiko filmskih skladb in ob podpori mladih gostov, pevcev iz Osnovne šole Nazarje, so brez težav napolnili dvorano in ponovno poskrbeli za glasbeni spektakel. Tako se je koncert, ki ga je vodila Saša Pukl, tudi začel. S fanfarami filmskega studia 20th Century Fox so godbeniki občinstvo postavili v središče dobro zrežira-nega »filma«. Po pompoznem začetku so se godbeniki zamaknili v Sherwoodski gozd in tam uživali z Robinom Hoodom. A nič kaj dolgo, saj je Oskar Schindler že pisal svoj znameniti seznam. Na violini se jim je pridružila Jerneja Srebernjak. Na oder sta nato stopila Tom in Jerry, junaka istoimenske risanke. Sledila je naslovna skladba iz filma Cvetje v jeseni. Na citre je zaigrala Urška Bider. Uradni del koncerta se je pričel s sprejemom novih članov ansambla, tokrat treh. Sprejem sta opravila predsednica godbe Fa-nika Strašek in Tomaž Podlesnik. Vodja mozirske izpostave JSKD Simona Zadravec je podelila Gal- Godbeniki pod vodstvom Tomaža Podlesnika so poslušalcem pričarali filmski večer. (Foto: Benjamin Kanjir) Vsakoletni koncert je tudi priložnost, da godbeniki v svoje vrste uradno sprejmejo nove člane. (Foto: Benjamin Kanjir) lusova priznanja za dolgoletno sodelovanje v kulturi. Podpredsednik Zveze slovenskih godb Marko Repnik pa je podelil Adamičeva priznanja za dolgoletno sodelovanje v godbi. Koncert se je nadaljeval z dramatično skladbo iz seriji Hawaii 5.0. V skladbi Moment for Morri-cone je bilo združenih več filmskih klasik tega skladatelja. Godbenikom so se pri izvedbi pridružili člani skupnega Otroško-mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje, ki ga vodi Katja Gruber. Oba zbora sta dobitnika mnogih priznanj, tudi na državni ravni. Po tango ritmih je sledil agent njenega veličanstva James Bond. Pevci so zapeli Ne čakaj na Maj in venček Gremo v kino. Konec je bil v stilu začetka, torej skrajno pom-pozen - godbeniki so zaigrali vodilno skladbo filma Star Wars. Izvajalci so se v obveznem dodatku še malce pošalili. Odigrali so skladbo iz filma Ko to tamo peva, igralske sposobnosti sta ob tem pokazala Tomaž Guček in Aleš Es, ter skladbo iz filma Sreča na vrvici. Fotogalerijo godbenikov in gostov si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: 007bangJSKD). Benjamin Kanjir GLASBENA SOLA NAZARJE Osem učenk se pripravlja na regijsko tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG V dvorani Glasbene šole Nazarje so se na internem nastopu predstavile talentirane učenke, ki se pripravljajo na regijsko tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG, ki bo potekalo od 2. do 4. februarja v Velenju in Celju. Tekmovanja se bo udeležilo osem deklet, štiri obiskujejo pouk klavirja, dve pouk flavte ter po ena klarineta in saksofona. Interni nastop, na katerem so odigrale vsaka po dve do štiri skladbe, jim je služil kot vaja v nastopanju pred občinstvom in priprava na tekmovanje. Mlade glasbenice so učenke od 3. do 8. razreda glasbene šole. Glasbeno šolo Nazarje bodo na regijskem tekmovanju TEMSIG v Velenju in Celju zastopale učenke klavirja, flavte, klarineta in saksofona. (Foto: Barbara Rozoničnik) Vsako leto pod okriljem Zveze slovenskih glasbenih šol poteka tekmovanje TEMSIG, na katerem se predstavijo najboljši mladi slovenski glasbeniki v starostnih kategorijah od 11 do 25 let. Največje glasbeno tekmovanje na Slovenskem, z najdaljšim stažem med nacionalnimi tekmovanji, bo potekalo tokrat že petinštiridesetič. Številni tekmovalci se vsako leto predstavijo strokovnim žirijam in se potegujejo za naslov prvonagrajencev TEMSIG-a, ti se predstavijo javnosti še na zaključnih koncertih, v okviru katerih komisija podeli posebne nagrade. Barbara Rozoničnik I Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 11 Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke DOBRODELNI KONCERT Z ROKO V ROKI V BOČNI Zbirali sredstva za novo gospodarsko poslopje »Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge,« je dejal Nejc Slapnik, moderator programa dobrodelnega koncerta v Bočni. Kulturno društvo Bočna je v sodelovanju z ansamblom Žarek, mo-zirsko izpostavo JSKD in gornje-grajsko občino 10. januarja pripravilo prireditev pod naslovom Z roko v roki. Prostovoljne prispevke, ki so jih podarili številni obiskovalci, so namenili družini Alojza in Irene Pečnik z Brdega. Grahotovim je na Štefanovo namreč pogorelo gospodarsko poslopje. Za prijetno popoldne glasbe in pozitivnih misli so poskrbeli številni nastopajoči. Uvod in zaključek je pripadel bočkim pevcem in pevkam v moškem in ženskem pevskem zboru pod taktirko Vojka Za-volovška. Člani ansambla Mika nas so se spraševali, ali »kdo še verjame v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi«. Mladi Gamsi so sporočali »... pa mi je enega dala« in »... vse na tem svetu je sposojeno«. Člani ansambla Smer so nazdravljali pr'jat'l'em, Žarek je pripovedoval o sanjskem fantu. Člani vokalno-instrumentalne skupine Mladi rod verjamejo, da bo vse tako, kot je bilo in da so najlep- Alojz in Irena Pečnik sta od Nejca Slapnika (desno) prejela prispevek Ireninih sošolcev iz osnovne šole. (Foto: Marija Šukalo) še pesmi že napisane. Veseli mu- do pomagali po najboljših močeh zikanti so namignili, da je pivo tisto, ki muzikantu poleg glasbe požene kri po žilah. Priložnostni ansambel Plosk je zaigral venček narodnih. Ansambel Lojtrica pa je razmišljal, kako je, ko ima dež v Bohinju »tamlade«. V imenu gradbenega odbora, ki so ga ustanovili za gradnjo objekta, je spregovoril predsednik Janko Žuntar in zagotovil, da bo- prizadeti družini, da ponovno postavi gospodarsko poslopje. K temu bo vsekakor pripomogel tudi znesek 2.900 evrov, ki je bil zbran v glasbenem popoldnevu. Svojo kuverto so priložili člani Kulturnega društva Bočna in generacija '71 Osnovne šole Blaža Arniča Luče. Slednjo je obiskovala tudi Irena Pečnik. Marija Šukalo Ženski in moški pevski zbor bočkega kulturnega društva sta otvorila in zaključila dobrodelni koncert Z roko v roki. (Foto: Marija Šukalo) BOŽIČNI KONCERT ZBORA SV. NIKOLAJA IZ LITIJE Katedralo zapolnili zvoki gregorijanskih koralov Prvo januarsko nedeljo je v gornjegrajski katedrali odzvanjali gregorijanski koral v izvedbi priznanega Zbora sv. Nikolaja iz Litije. Eden od štirih koncertov, ki so ga pevci izvedli v božičnem času, se je na veliko veselje obiskovalcev odvijal v Gornjem Gradu, kraju, kjer so nekdaj benediktinci v samostanu prav tako prepevali korale v času molitve. Naslov koncerta je bil Puer natus est nobis/ Dete nam je rojeno. Zvonjenje zvonov je pevce oblečene v kute popeljalo skozi cerkev do oltarja, kjer so izvedi del programa. Deli zbora so se počasi pomikali po cerkvi, na kor in tako dali prepevanju koralov v izvirni obliki poseben pomen. V 17-tih letih delovanja se je zbor pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič nene-homa razvijal, rasel v kakovosti in s trdim delom prestavljal meje svojih zmogljivosti. Pevce in obiskovalce je pozdravil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Pozdravil je namen župljanov, da bodo zamenjali zvonove, za kar so namenjeni prostovoljni prispevki zbrani na koncertu. Lipovšek je dodal, da si želi, da bi Gornji Grad s katedralo kot v času ljubljanske nad- škofije tudi za celjsko škofijo dobil na pomenu in postal njen drugi center. ŠMS Pevci so s pravo predstavo navdušili obiskovalce. (Foto: Matej Bevc) I 12 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Zgodovina in narodopisje Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (7) Piše: Aleksander Videčnik MEZDNA GIBANJA V naši dolini ni bilo kakšnih obsežnih mezdnih gibanj. Ohranjene imamo podatke o tem, da se je leta 1919 pojavila prva »delavska zveza« v Nazarjah. V njej so delovali predvsem delavci Marijingrada, vendar so se kmalu pojavile podružnice sindikata v drugih krajih, denimo na Ljubnem in Šmartnem ob Dreti. V teh so bili včlanjeni v glavnem žagarski delavci, ki so kmalu postavili svoje zahteve glede izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev. Na Ljubnem so leta 1922 krojaški ustanovili svojo stanovsko organizacijo Naprej. Ni znano, ali so se kaj mezdno borili ali kako drugače uveljavili. Obrtne zadruge so bile povezane v skupnem nastopu v bran in za napredek obrtništva. Oblast jih je upoštevala, imele so nalogo pripraviti in voditi pomočniške izpite, skrbele so za nadaljevalno šolstvo, dajale so mnenja o potrebah novih obrti oziroma dodatnih zmogljivosti na njihovem območju. Treba je poudariti, da so se naši obrtniki pogosto povezovali s Celjem in so leta 1928 ustanovili Občeslovensko obrtno društvo, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko obrtno društvo. Sploh je Celje povezovalo obrtnike širšega območja. IZOBRAŽEVANJE OBRTNIŠKEGA PODMLADKA Kot smo že poudarjali, so obrtne organizacije od nekdaj skrbele za izobraževanje svojega podmladka. Obseg je bil odvisen od možnosti, ki so bile na voljo. Kot primer navajamo, da vajenci v nekaterih predelih naše doline še tik pred prvo svetovno vojno niso obiskovali obrtno-na-daljevalnih šol, ker jih pač ni bilo. Postopno se je stanje izboljševalo, tako je bilo med obema vojnama obrtno šolstvo organizirano v Mozirju in Gornjemu Gradu. Slednja šola je bila izrazito rokodelsko usmerjena, med tem ko so v mozirsko hodili tudi vajenci trgovske in gostinske stroke. To šolstvo ni bilo sestavni del državnega šolstva. Imelo je sicer veljavnost javnega dopolnilnega šolstva, vendar je bilo vzdrževano s strani obrtniških in trgovskih združenj. Zanimivo, za nekatera strokovna usposabljanja so bile posebne redne šole. To velja v veliki meri za pod-kovsko kovaštvo. Takšna šola je bila pred prvo svetovno vojno v Gradcu, med obema vojnama pa v Ljubljani. Znano je bilo, da se bile te šole dokaj zahtevne in so nudile obilico strokovnega znanja. NOVI OBRTNI ZAKON Ta je izšel leta 1930 in je bistveno spremenil nekatere odnose znotraj obrtniških organizacij, omejil je njihove pristojnosti in dal več poudarka upravnim službam. Zakon je ločil tri vrste obrti: tiste, ki so jih lahko ustanovili le s privoljenjem upravnega organa (rokodelska in trgovska obrt), tiste, ki so si morala pridobiti izrecno dovoljenje upravne službe (gostilne, denarni zavodi in prevozništvo), in tretja skupina, ki je bila pogojena s posebnim dovoljenjem upravnega organa - to so bili razni industrijski obrati. Značilno za ta zakon je bilo, da ni več poznal tako imenovanih »prostih« obrti, zato je predpisal tri sodne registre - rokodelski, industrijski in trgovsko-gostinski. Zakon je predpisoval za gostinstvo in rokodelstvo strokovno usposobljenost, za industrijo pa ne. Uršula Benda, žaga v Radmirju; Marija Remic, mlin v Juvanju; Franc Valte, žaga na Ljubnem; Anton Mikek, mlin v Brezju; Simon Belaj, žaga v Šmiklavžu; Matija Tratnik, žaga v Šmiklavžu; Matija Tratnik, žaga v Šmiklavžu; Anton Goličnik, žaga v Šmihelu; Anton Poznič, mlin v Bočni; Franc Budna, žaga Sveti Primož; Janez Oblak, žaga v Lepi Njivi; Franc Jeraj, žaga v Sv. Primožu; Franc Plesec, žaga, Savina; Rudolf Kotnik, žaga Lepa Njiva; Jože Matjaž, žaga, Dol; Ivan Hribernik, žaga, Ljubno; Marija Janko, žaga, Ljubija; Marija Zagožen, žaga, Okonina; Anton Melavc, žaga, Ljubija; Jakob Plaznik, žaga, Luče; Jože Česno-var, mlin, Loke; Jože Vavdi, žaga, Konjski Vrh; Jože Brinovšek, žaga, Ljubija; Stanko Zmavc, žaga, Bočna; Ferdo Stiglic, žaga, Radmirje; Karl Zagožen, žaga, Ter (Ljubno); Janko Srčnik, mizar, Kropa; Jernej Šporin, mizar, Šmartno; Ivan Vo- Učitelji na obrtno - nadaljevalni šoli v Mozirju okoli leta 1938. Z leve sedijo: Valenčak, Predan, Grošelj, dr- Lesnika in župan Jošt. Z leve stojijo: M. Praprotnik, Fr. Pečnik, Vinko Sovec, Rajter, Ivan Drev in Rafael Skornšek, vsi obrtniki predavatelji. Leta 1932 so v Celju ustanovili Društvo jugoslovanskih obrtnikov, leta 1940 pa so s predpisom ukinili vsa področna obrtna združenja. Celje je v predvojnem času pripravilo tri obrtne razstave, na njih so sodelovali tudi naši obrtniki. OBRTNIKI DO LETA 1940 Za to poglavje ni dovolj zanesljivih podatkov. Tudi registri obrtnikov za naše območje niso ohranjeni. Po naključju je ohranjen seznam, ki ga objavljamo, pripominjamo pa, da tudi ta ni povsem zanesljiv. V času od leta 1900 do leta 1940 naj bi nas delovali tile obrtniki: Franc Ateljšek, mlin in žaga v Lepi Njivi; Franc Krajnc, mlin na Kropi; Franc Jeraj, žaga in mlin v Nizki; Gašper Podseden-šek, umetni in valjčni mlin v Mozirju; Anton Levar, žaga v Bočni; Franc Klemenčič, žaga v Radmirju; Alojz Zagožen, žaga na Ljubnem; Ivan in lovšek, mizar, Ljubno; Jože Marovt, mizar, Ljubno; Marija Selišnik, mizarstvo, Luče; Vinko So-vec, mizar, Mozirje; Leopold Jurič, mizar, Mozirje; Jakob Tajnšek, mizar Mozirje; Maks Poličnik, mizar, Juvanje; Anton Lukač, mizar, Spodnja Rečica; Viljem Marovt, mizar, Rečica; Ivan Strašek, mizar, Rečica; Anton Kos, mizar, Rečica; Anton Štrucelj, mizar, Rečica; Anton Zavolovšek, kolar, Gornji Grad; Martin Marovt, kolar, Ljubno; Jože Sedovnik, kolar, Mozirje; Rafael Bezovšek, kolar, Okonina; Ivan Senica, kolar, Rečica; Martin Golob, zidar, Ljubno; Rudolf Pikel, zidar, Dol; Franc Deleja, tesar-graditelj, Mozirje; Janez Dobrišek, graditelj mlinov in žag, Brezje; Jože Klemenak, sodar; Mozirje; Ivan Keber, zbijalnica sukna, Lepa Njiva; Milan Ermenc, klobučar, Ljubno; Julij Pepel, mehanik, Mozirje; Alojz Fricelj, ključavničar, Gornji Grad. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 13 Nasveti, Oglasi s -> t, s, h, š, k, f, c, p, š, č s teto, s čajem, s sodom, s Petrom ... Predlog s uporabimo vedno pred besedo, ki se začne na krepko označene črke v povedi: t, s, h, š, k, f, c, p, š, č. Če dobro pogledamo, vidimo, da so vse izločene črke samoglasniki, ostali pa so sami soglasniki. Pred vsemi ostalimi besedami vedno uporabimo predlog z: z letalom, z balonom, z mamo ... S/Z ALI IZ? Predloga s in z opredeljujeta površinskost torej zunanji oziroma vrhnji del nečesa: Padel je s strehe. Kako je prav: z Savinjskimi novicami ali s Savinjskimi novicami me je treščil po glavi? MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Pravilna uporaba predlogov je lahko včasih prava uganka. Ko prosto govorimo, se dilemi glede uporabe zlahka izognemo, drugače pa je, ko se lotimo pisanja besedila. OD gre DO, POD NAD O in PRED ČEZ PO. IZPOD Z se S pojavi, K se IZPRED H odpravi ... Krepko označene in z velikimi tiskanimi črkami pisane besede so le nekateri od predlogov. Gre za besedno vrsto, ki se uporablja med dvema besedama v stavku: Janko je strmel v Jasnin obraz. Predlog besedo za sabo postavi v določen sklon: Stopil sem pred mamo. PRI RABI KATERIH PREDLOGOV ŠE VEDNO NE VEMO, KAKO IN ZAKAJ TAKO? Pri napačni rabi vsekakor prednjačita predloga z in s. Zakaj? Oba predloga se vežeta z istima sklonoma (rodilnik in orodnik), zato si je za njuno pravilno uporabo treba zapomniti preprosto pravilo. Vse, kar je potrebno, je, da si zapomnimo poved: Ta suhi škafec pušča. Pri predlogih s in z moramo biti previdni, da ju ne zamenjamo s predlogom iz, ki opredeljuje izhajanje iz notranjosti (iz hiše, iz klobuka, iz posode ...). Če želimo zmanjšati pogostost napak, je najbolje, da si pomagamo s predložnimi pari: v - iz: Če je kdo v hiši, pride iz nje, ne z nje. na - s/z: Če kdo brska na podstrešju, pride s podstrešja, ne iz njega. Če si je Rok ogledal smučarske polete na Ljubnem ob Savinji, se je vrnil z Ljubnega ob Savinji, ne iz Ljubnega ob Savinji. Pri rabi predloga s krajevnim imenom se ravnamo po rabi tamkajšnjih prebivalcev ali pa si pomagamo z zbirkami slovenskih krajevnih imen, kot je na primer Krajevni leksikon Slovenije. Seveda pa je mogoče pasti s postelje in iz nje, glede na to, ali imamo pred očmi nekoga, ki je bil na postelji, ali tistega, ki je bil v postelji. Nekateri si rabo predlogov s/z lažje zapomnijo, če se ravnajo po pravilu izgovorjave, ki pravi, da je pravi predlog vedno nenaglašen in ga zato izgovarjamo skupaj z besedo, ki mu sledi in nikdar ločeno. Predlog s/z torej uporabljamo skupaj z besedo in uporabimo tistega, ki ga lažje izgovorimo: z čolnom (zčolnom) težje izgovorimo s čolnom (sčolnom) lažje izgovorimo KAKO JE S PREDLOGI PRED ŠTEVILKO? Če je število zapisano s številko, si to v mislih pretvorimo v besedo in pred številko postavimo ustrezen predlog: z 1 prijateljem -> z enim prijateljem s 5. pesmijo -> s peto pesmijo NAŠTEVANJE IN PREDLOGI Kadar se v stavku pojavi naštevanje, se v primeru, da je pred naslednjimi besedami treba pisati isti veznik, ta piše le pred prvo besedo, na primer: Pri plesu smo gibe obogatili z rokami, boki in nogami. Ko naletimo na primer, da se pri naštevanju izmenjujeta dva predloga, ju pred besedo, ki se veže z drugim predlogom, zapišemo: Slovenci smo Petra Prevca spodbujali z vriskanjem, s ploskanjem, kričanjem. PREDLOGA K IN H Kup gnoja, za katerega pravijo, da pri pravopisu ne smrdi, pomaga pa, je dober primer, ko se sprašujemo, kdaj in pred katerimi besedami uporabimo predlog h in predlog k. h -> k, g h kupu gnoja, h konjem, h glavi ... Predlog h uporabimo pred besedami, ki se začnejo na k in g, pred ostalimi besedami pa uporabimo predlog k: k dekletu, k sodniku, k jezeru . Spoštovane bralke in spoštovani bralci, sledi nekaj preprostih primerov, kjer boste preverili svoje znanje ali ugotovili, če ste se iz članka kaj naučili. Veselo na delo. 1. Na Ston smo se odpravili _ centra Rečice. 2. Gremo pogledat, kakšne zanimivosti se skrivajo _ Solčavskem. 3. _ Solčavi si lahko ogledate gotsko cerkev Marije Snežne. 4. Skupaj _ teto, _ sestro, _ mamo in _ očetom smo se odpravili na ogled Mozirskega gaja. 5. Jaka je šel na obisk _ prijatelju Andreju in _ Goranu v Gornji Grad. ■pDjg ifujog a nu -djo0 li u| nfejpuv ni|9jDiud ^s|qo du |9s si ropr 'g 'D[DB D69>1SJ!ZO|A| P9|BO DU pDJdpo 9S OUIS LU0J900 U| OLUDLU Z '0JJS9S '0J9J S fodroiS 'f '9uz9us 9iuD|Al A9^J90 osjsjoB 9jDp9|Bo o>|L]D| ¡s |ADO|OS A '£ 'LU9^SADp|0S DU OiDAUSjS 9S !JSOA!W!UDZ 9US>|D>| 'JDp9|Bod OUI9J0 Z ■90!09y DJJU90 Z! IHADjdpO 9S OUIS UOJS DN 'L :8Aj!sey 14 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Ljudje in dogodki, Organizacije TRIMESEČNA HUMANITARNO-MEDICINSKA ODPRAVA OSKRBE IN ZDRAVLJENJA Študentke medicinske fakultete zbirajo sredstva za odpravo v Zambijo Ob pričetku novoletnega koncerta v Solčavi je domačinka iz Robanovega Kota Anka Ošep, študentka medicinske fakultete v Ljubljani, predstavila projekt in akcijo zbiranja sredstev za humanitarno odpravo v Zambiji. S še petimi kolegicami bo pridobivala strokovno znanje in prakso na področju medicine ter izvajanju medicinske pomoči v bolnišnici v Nangomi. Udeleženci koncerta so prispevali okrog 200 evrov prostovoljnih prispevkov. Študentke bodo pod okriljem univerze poizkušale zbrati skupaj vsaj 15 tisoč evrov. »Pet absolventk splošne medicine, sošolk in kolegic na Medicinski fakulteti v Ljubljani se v začetku maja odpravljamo v mesto Nangomi v Zambiji, v eno tamkajšnjih bolnišnic, v kateri bomo tri mesece nudile zdravniško pomoč in oskrbo tamkajšnjim prebivalcem. Na pot se odpravljamo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenije, ki uspešno Anka Ošep je v Solčavi nagovorila ljudi k humanitarni donaciji. (Foto: Jože Miklavc) organizira tovrstne odprave že od leta 1977. Naše delo v misijonski bolnišnici v Nangomi bo obsegalo strokovno medicinsko pomoč, preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, skrb za oza-veščanje in zdravstveno vzgojo prebivalcev na področju prehrane, higiene in perinatalnega varstva,« je Anka Ošep pojasnila okoliščine. Na odpravo se pripravljajo že kakšno leto, z intenzivnim zbiranjem prostovoljnih prispevkov pa zadnje štiri mesece. Zbrana sredstva se namenijo za oskrbo z zdravili, sanitetnim materialom in bolnišnično opremo bolnišnice v Nango-mi, ki bo na voljo osebju in bolnikom, tehnični del tudi za stalno. In ker se študentke čutijo poklicane za takšno misijo, želijo konkretno pomagati. Vneto se pripravljajo, intenzivno študirajo, zbirajo sredstva in dokončujejo študijske obveznosti. Jože Miklavc 13 LET CENTRA STAREJŠIH GORNJI GRAD Praznovanje, kot ga še ni bilo 6. januarja je minilo 13 let, od kar so se v gor-njegrajski center starejših vselili prvi stanovalci. Center, ki lahko sprejme 155 stanovalcev, je trenutno popolnoma zaseden. Številni so se 15. januarja zbrali v jedilnici, kjer jih je nagovorila direktorica Francka Voler. V nadaljevanju so zabavo, na kateri ni manjkalo petja in plesa, pripravili člani ansambla Lojtrca. Prisotne so tako navdušili, da so jih povabili, naj še kaj pridejo. »Naši zaposleni se trudijo narediti življenje v centru prijetno in prijazno. Verjamem, da se vsak od nas po najboljših močeh trudi, da gremo v naš vsakdan složno in z roko v roki. Naše poslanstvo je namreč delati dobro za sočloveka,« je povedala Volerjeva. Mozirski koledniki tradicionalno prinašajo poslanico stanovalcem centra starejših. (Foto: ŠMS) Toliko pozitivne energije in veselja kot ansambel Lojtrca ni po besedah direktorice centra Francke Voler v hišo prinesel še nobeden od nastopajočih. (Foto: ŠMS) Nastopajočim se je na odru pridružila Mateja Krumpačnik, sestra harmonikarja ansambla Zvonka Krumpačnika. Stanovalci so z muzikan-ti veselo prepevali, pevca pa sta se s stanovalko in zaposleno tudi zavrtela. Na praznik Svetih treh kraljev so center obiskali mozirski koledniki in jim predali praznično sporočilo ter zapeli nekaj kolednic. Center obiskujejo že leta in stanovalcem prenašajo praznična sporočila. Druženje je vedno prijetno, saj se pomešajo med stanovalce in se z njimi kaj pogovorijo. Voščijo si zdravja, zadovoljstva in miru. ŠMS Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 15 Organizacije KOLIKO IN KAJ SMO ZGORNJESAVINJČANI PREBIRALI V LETU 2015 Prebrali smo preko 111 tisoč knjig, najraje ljubezenske romane, vse več pa posegamo tudi po slovenskih avtorjih Knjiga je vsej elektroniki navkljub še vedno eden najpomembnejših nosilcev sporočil z močno simboliko znanja. Nekateri knjige prebirajo za zabavo in posegajo le po lah-kotnejšemu branju, drugi si z njihovo pomočjo širijo obzorja. Kakor komu ustreza, pravi večina strokovnjakov, branje lahko le koristi. In kar se tiče branja, Slovenci v evropskem merilu ne izstopamo. Po izsledkih raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki je bila opravljena jeseni 2014, je 58 odstotkov anketirancev v zadnjem letu prebralo vsaj eno knjigo. NAJVEČ NOVIH ČLANOV OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE JE MED MLADIMI To je za nekoga, ki rad bere in je tudi član knjižnice, zagotovo malo, pa vendarle bolje kot nič. A knjigoljubi vsekakor preberejo več kot eno knjigo na leto. To velja tudi za člane Osrednje knjižnice Mozirje, v okviru katere deluje sedem krajevnih knjižnic, v vsaki zgornjesavinjski občini ena. V knjižnico je včlanjenih 4.082 članov, večinoma Zgornjesavinjčanov, aktivnih bralcev, torej takšnih, ki so v lanskem letu knjižnico obiskali vsaj enkrat, pa je bilo 3.811. Tudi novo vpisanih članov so lani največ zabeležili v Mozirju, kjer se je v knjižnico včlanilo 207 oseb, medtem ko je bilo vseh novo včlanjenih v vseh krajevnih knjižnicah skupaj v lanskem leto 307. Daleč največ se v knjižnico včlanjuje mladina, torej predšolski otroci in osnovnošolci, sledijo jim zaposleni in upokojenci. VESELJE DO BRANJA KNJIŽNIČARJI PRIVZGAJAJO TUDI PREKO UR PRAVLJIC Ne le pri vpisu, tudi pri izposoji prednjačijo te skupine bralcev. Razveseljiva so opažanja knjižničarjev, da starši predšolskih otrok radi vodijo svoje otroke v knjižnico, kjer si malčki z veseljem izbirajo slikanice in se udeležujejo ur pravljic. V lanskem letu so v Osrednji knjižnici Mozirje v okviru ur pravljic prvič do sedaj prestopili magično število tisoč obiskov pravljičarjev v enem letu. Z obiskom knjižnice in bralnih aktivnosti se malčki razvijajo v aktivne bralce, ki v osnovnošolskem obdobju še berejo tudi za lastno zabavo oziroma zanimanje. Nato pa knjižničarji opažajo precejšen upad obiska pri srednješolcih. Večina najstnikov v tem obdobju bere le šoloobvezno čtivo, vendar raziskave kažejo, da se velik odstotek pridnih osnovnošolskih bralcev v odraslem obdobju slej ko prej znova vrne k branju. NAJBOLJ ZGORNJESAVINJČANI BEREJO V POLETNEM ČASU IN JANUARJA Že tradicionalno se knjige v zgornjesavinjskih knjižnicah najbolje izposojajo v poletnih mesecih. V tem času ljudje preživljajo letni dopust in zato marsikdo prebere povprečno precej več knjig kot skozi vse leto skupaj. Največ knjig so v naših krajevnih knjižnicah izposodili v juliju, in sicer 11.348 izvodov, v vseh treh poletnih mesecih skupaj pa kar 30.204 knjige. Poleg visoke izposoje v poletnih mesecih je vsako leto januar tisti mesec, ki se po številu izposojenih enot še najbolj približa poletni višini izposoje. V celotnem lanskem letu so knjižničarji izposodili dobrih 117 tisoč enot knjižničnega gradiva, kamor poleg knjig spadajo še video gradivo, serijske publikacije, igrače in ostalo gradivo, ki ga knjižnica ponuja. V LETU DNI SI JE ČLAN IZPOSODIL KAR 678 ENOT KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Za dobro statistiko izposoje so seveda zaslužni bralci, ki redno obiskujejo knjižnico in si izposojajo gradivo. V lanskem letu je »zmagovalec« član, ki si je v letu dni izposodil kar 678 enot knjižničnega gradiva in s tem lepo pripomogel k boljši statistiki izposoje. In še ena zanimivost. V povprečju je bilo dnevno izposojenih 450,6 enote knjižničnega gradiva. Povprečna teža gradiva znaša 0,3 kilograma, kar pomeni, da je vsak knjižničar Osrednje knjižnice Mozirje v enem letu izposodil skoraj šest ton gradiva. IN KAJ ČLANI KNJIŽNICE NAJRAJE BEREJO? Kot v večini knjižnic tudi za mozirsko statistike kažejo, da člani knjižnice najraje pose- gajo po lahkotnejših, ljubezenskih romanih. Teh je na seznamu 50 najpogosteje izposojenih leposlovnih knjig v letu 2015 zagotovo največ. Kljub temu prvo mesto ne zaseda pripadnica povsem lahkotnega ljubezenskega čtiva, ampak knjiga Tisoč veličastnih sonc odličnega afganistanskega pisatelja Khaleda Hosseini-ja. Knjiga opisuje ganljivo in hkrati pretresljivo zgodbo o Afganistanu od leta 1974 do sedanjosti skozi oči dveh afganistanskih žensk različnih generacij. Razveseljiv je tudi podatek, da sta med desetimi najpogosteje izposojenimi knjigami dva slovenska romana. Na petem mestu je biografski roman Cavazza avtorice Vesne Milek, na desetem pa roman Strah za metulje v nevihti priznanega slovenskega pisatelja Ferija Lainščka. Ostali naslovi so večinoma predstavniki lahkotnega ljubezenskega branja, med katerimi po številu naslovov močno izstopa avtor Nicholas Sparks. S POMOČJO BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE ČLANI KNJIŽNICE POGOSTEJE POSEGAJO PO SLOVENSKIH AVTORJIH Za knjižničarje Osrednje knjižnice Mozirje je še posebej razveseljiv seznam najbolj branih knjig slovenskih avtorjev. Devet naslovov od prvih desetih na seznamu člani knjižnice namreč prebirajo ali so jih prebirali v okviru projekta bralna značka za odrasle Zgornjesavinjča-ni s knjigo v roki. Zanimivo je, da so tudi na seznamu najbolj branega strokovnega gradiva na prvih treh mestih knjige iz stroke, ki so jih mo-zirski knjižničarji v zadnjih letih uvrstili na seznam bralne značke za odraste. Takšen rezultat je velika potrditev, da se cilj projekta (spodbujanje branja kakovostnega, predvsem slovenskega čtiva) uresničuje v največji meri. Še bolj kot med odraslimi so slovenski avtorji priljubljeni med mladino. Če na seznamu najpogosteje izposojenega leposlovja za odrasle najdemo predvsem tuje avtorje, je ravno obratno pri otroških knjigah. Na seznamu najpogosteje izposojenih knjig za otroke so med najbolj branimi avtorji Primož Suhodolčan, Moji-ceja Podgoršek, Miki Muster in še več znanih slovenskih pisateljev. Kdaj ta privrženost domačim avtorjem pri mladih bralcih izzveni, je težko reči. Dobro pa je, da z bralnimi projekti za odrasle knjižničarji uspevajo v odraslih znova vzbuditi zanimanje za slovensko literarno besedo, ki je v poplavi tujih knjižnih uspešnic prepogosto zanemarjena. Tatiana Golob, Roman Mežnar 16 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Ljudje in dogodki ZLATA POROKA ZAKONCEV SPENDE S PRIHOVE Po petdesetih letih v cerkvi z mnogimi istimi gosti V Mozirju sta se 8. januarja leta 1966 poročila, v nazarski cerkvi pa sta si v nedeljo, 3. januarja, ponovno obljubila zvestobo Marjana in Jože Špende s Prihove. Zlato poroko sta proslavila v družbi otrok Marjana in Martine, vnukov, brata, sester, sorodnikov in prijateljev. Le priči nista bili več isti, nadomestili sta ju njuni ženi. Jože oziroma Pepi je svojo ženo našel pri Koroščevih v Preseki pri Mozirju. Po poroki sta se ustalila na njegovem domu na Priho-vi. Pepi je hodil v službo na Glin, Marjana je bila gospodinja. Najprej sta si postavila dom, nato sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavila kurjo farmo, za katero sta skupaj skrbela. Po treh letih zakona sta se najprej razveselila rojstva sina Marjana, dve leti kasneje hčerke Martine. Oba sta bila vedno delavna, a najpomembnejša zanju je bila družina. Danes jima družbo delajo tri vnukinje in dva vnuka. Ko sta se upokojila, sta si ob družinski hiši, v kateri sedaj živi sin Marjan z družino, zgradila svoj dom. Tam jima zadnje leto dela družbo hčerka z dru- žino. Časa za dolge dopuste nista imela, za kakšen dan sta rada odpotovala na morje ali v toplice in se odpočila. Zlata poroka je bila zanju lep dogodek, saj imata še živečega brata in sestre, ki so se z nji- ma poveselili. Še lepša je bila družba otrok in vnukov. Praznovanje dolgega in složnega zakona je obogatila 70-letnica Marjane, ki jo je praznovala tik pred novim letom. ŠMS Marjana in Jože Špende (spredaj) sta si ponovno obljubila zvestobo v nazarski cerkvi v družbi družinskih članov in prijateljev. Zgornjesavinjski gozdovi Morda bo kdo ob tem naslovu dvignil obrv, češ, gozdovi pa res niso nekaj posebnega. Drugi morda pomisli, da imamo v naši dolini vendar toliko drugih zanimivosti, ki bi jih bilo treba omeniti pred gozdovi. Vendar najbrž samo za hip. Gozdovi so v resnici največje naravno bogastvo in največji dragulj v zakladnici Zgornje Savinske doline. Večina ljudi še vedno vrednoti gozdove po njihovem lesnem bogastvu in možnem poseku lesa. Na tem področju so zgornjesavinjski gozdovi zagotovo državni in tudi evropski prvaki. Njihova količina lesa na enoto površine (hektarska lesna zaloga) je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2014 znašala preko 355 m3/ha. To je daleč nad povprečjem v državi, ki je bila 292 m3/ha. Mimogrede, po podatkih Eurostata, evropskega statističnega urada, uradne institucije EU, so slovenski gozdovi po hektarski lesni zalogi že vrsto let najbogatejši v Evropi. Za leto 2015 so jim pripisali 345 m3/ha. Drugi na lestvici so gozdovi v Avstriji, ki imajo 299 m3/ha. Povprečje za vseh 28 držav pa znaša 165 m3/ha, kar pomeni, da je naša lesna zaloga dvakrat višja od evropske. Temu primerno bi lahko ovrednotili tudi zgornjesavinjske gozdove kot najbogatejše po lesni zalogi v Evropi. Rastiščni in sestojni pogoji ter drevesna raznolikost omogočajo nego in vzgojo kvalitetnega lesa, ki na trgu dosega razmeroma ugodne cene. O kvaliteti zgornjesavinjskega lesa govori- jo tudi podatki licitacij v Slovenj Gradcu. Seveda je lesnoproizvodna funkcija le manjši del ekoloških, socialnih in proizvodnih storitev, ki nam jih nudijo gozdovi. Že pogled na strma-li številnih pobočij nad glavno dolinsko cesto od Soteske do Logarske doline nam pokaže varovalno in zaščitno vrednost gozdov. Nešteto zaščitnih mrež, galerij in drugih varovalnih pripomočkov pred padajočim kamenjem in plazovi bi morali postaviti, če bi pobočij ne preraščali gozdovi, ki vse to zadržujejo. In to, kar vidimo z omenjene ceste, je le drobec gozdnih površin, ki varujejo (z izjemo gora nad seboj) praktično vse ostale površine v dolini. Njihova vloga je resnično neprecenljiva. Gozdovi nekajkrat bolj kot na primer travne površine zadržujejo odtok padavinske vode, s tem preprečijo njeno erozijo in jo zadržijo za obdobja brez dežja ter hkrati čistijo. Obširna prostranstva Menine in drugih gozdnih kompleksov nam omogočajo, da pijemo prvovrstno vodo. In ne nazadnje, gozdovi so pomemben dejavnik turistične ponudbe naše doline, v kateri vidimo svetlo prihodnost. Če dobro premislimo, jo pravzaprav omogočajo. Zaradi vsega naštetega morajo biti skrb nas vseh. Marijan Denša Gozd daje naši dolini značilno podobo in jo varuje. (Foto: Marijan Denša) Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 17 Šport, Čestitke, Oglasi SVETOVNI DAN SNEGA AKTIVNO OBELEŽILI V ŠTIRIDESETIH DRŽAVAH Na Golteh praznično in živahno druženje s številnimi mladimi smučarji Svetovni dan snega, ki je potekal pod okriljem FIS-e, so v nedeljo aktivno preživeli tudi obiskovalci Zimsko letnega turističnega centra Golte. V goste so povabili znanega velenjskega smučarja Bernarda Vajdiča, nekdanjega uspešnega tekmovalca slovenske reprezentance v alpskem smučanju, in številne druge dnevne goste smučišča. Vajdič je dejal, da je takšen simboličen dan zelo pomemben za mnoge, ki si težko privoščijo smučanje na snegu, da se vsaj občasno animira številne organizatorje, smučarske organizacije ter spodbuja smučarske talente in njihove družine, da vztrajajo pri podpiranju otrok za tako lep, zdrav in zanimiv šport. Otroci so se z veteranom slovenskega alpskega smučanja »družili« v veleslalomu, kar je bil zanje poseben izziv. V smučarskih šolah Beli zajec in Smučarski klub Velenje so se učili deska- Na progi Beli medved je šlo hudo zares. (Foto: Jože Miklavc) nja ter smučarskih skokov. Tekmovanje so izvedli na veleslalomski progi, manjkalo ni niti drugih vragolij na snegu ob predvajanju glasbe za dobro vzdušje. Po tekmovanju so se otroci lahko udeležili brezplačne šole smučanja in deskanja. (Foto: Jože Miklavc) »Prvenstveni cilj nam je bil privabiti na smučišče čim večje število otrok in jim na tak način približati zimske radosti. Na ta dan so imeli otroci brezplačno smučanje ob spremstvu staršev. Odziv je bil zelo dober, saj je na Golteh smučalo več sto otrok,« je povedal organizator aktivnosti Mitja Škrabl. Nekdanji smučarski prvoligaš v svetovnem pokalu Velenjčan Bernard Vajdič je bil prvi motivator mladim. (Foto: Jože Miklavc) Osrednje dogajanje se je pričelo s smučarskim tekmovanjem v hitrostnem spustu in zavijanju med vratci. Udeležilo se ga je 35 otrok in pet odraslih. V mlajši skupini so bili najhitrejši Glen Vajdič, Lan Jenšterle in Ožbej Rihter. Med odraslimi smučarji so se najbolj izkazali Srečko Ledinek, Andrej Rihter in Petra Vajdič. Svetovni dan snega so zaključili s popoldanskim »valjanjem« po snegu in ob drugih igricah otrok pod vodstvom hotelske animatorke. Da je dan lepo uspel, sta zaslužni smučarski šoli, nekateri pokrovitelji ter ekipa hotela Golte. Jože Miklavc M NI MARKETING dcn Sliini« BENCINSKI SERVIS M Agip STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126,03 752 07 08 18 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Organizacije, Informacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Obiskali kar tri člane, ki so slavili 90 let V nazarskem društvu upokojencev so lani nazdravili trem članom, ki so dopolnili častitljivih 90 let. Ti podpirajo delo društva in ga ocenjujejo s pravo mero kritičnosti. Skupno jim je trdo življenje, delo, odgovornost, pozitivno razmišljanje, vztrajnost in veselje do življenja. Prvega so obiskali Antona Ilov-ška iz Kokarij. Njegov dom je poln veselja, topline in družinske sreče, saj živi složno z ženo in s hčerkama. Iskriv sogovornik ni skrival, da je ponosen na svoj dom in vse, kar mu v tretjem življenjskem obdobju nudijo prijazna, skrbna dekleta. Obudil je spomin na drugo svetovno vojno, ki mu ni prizanesla. Za ta čas trpljenja in odrekanja je napisal pesem, ki opisuje njegovo življenje med narodnoosvobodilno borbo. S članico društva Ančko sta »deklamirala« Savinjsko kroniko, ki jo le redko kdo zna povedati s takšnim zanosom, brez napak in brez pomoči. Obiskovalci so se Dom Antona Ilovška iz Kokarij je poln veselja, topline in družinske sreče. izjemno umsko in fizično aktiven. Je ponosen udeleženec narodnoosvobodilnega boja. Kot mlad partizan je dobro vedel, za kaj se bori. Družino si je ustvaril v Nazarjah, bil je zaposlen na Glinu, nekoč paradnemu konju doline. Zivel je z ljubečo ženo, ki je žal že pokojna, in otroci. Mlajši sin in hčerka danes nad njim skrbno in ljubeče bedita, medtem ko starejši sin živi in dela v Mehiki. Francu Grudniku je na »silvestrovanju« čestitalo preko sto članov društva upokojencev iz Nazarij. poslovili z radostjo v srcu, saj vedo, da mu je lepo in da zasluženo uživa starost. Franc Grudnik se je rodil v objemu visokih solčavskih in lučkih planin v decembru, ko je bil mraz in so bile gore ter polja pod snegom. Mogoče ga je ravno to poslalo na pot trdoživosti, veselja do življenja in dobrohotnosti. Kot običajno je bil tudi ob obisku vesel in zadovoljen. Pri devetdesetih letih je še vedno ših preživlja svoje dni Štefka Zak-rajšek, kjer je zelo zadovoljna. Štef-kino življenje ni bilo lahko, saj je vseskozi kot mama skrbela za bol- nega brata in za ostarelo mamo v hiši v Lačji vasi. Bila je zaposlena na Glinu in ravno pomanjkanje časa, njeno razdajanje in odgovornost do družine so bili vzroki, da ni imela časa zase. V tretjem življenjskem obdobju je ostala sama in se odločila, da gre v dom starejših. V svojem življenju se je povsod razdajala, bila aktivna članica kar več organizacij in dobra sestra, hči in teta. Člani Društva upokojencev Nazarje jo vedno z veseljem obiščejo, saj je vedra, polna optimizma, rešuje križanke in rada bere. Zanjo pa sta kot njena otroka nečak in njegova žena, ki nesebično poskrbita zanjo, kot da sta zares njena otroka. VP, fotodokumentacija DU Nazarje Vsako leto gre z društvom v hotel Delfin v Izolo in tudi letos se jim bo marca pridružil. Več kot sto članov mu je voščilo za rojstni dan na »silvestrovanju« na Venišah. Njegov korak pri plesu je bil čil in odločen. Njegovo trdo delo, odgovornost in pokončnost ter pozitivno razmišljanje - vse to je obrodilo sadove, da sta lahko danes njegov korak in razmišljanje 70-letnika. V gornjegrajskem centru starej- Predstavnici društva s predsednico Vero Pečniki (desno) so se poveselili s Štefko Zakrajšek v gornjegrajskem centru starejših. KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v letu 2015 MLADINA: Endersby, Frank: Zvezdica želja, Green, John: Krive so zvezde, Vi-gan, Delphine: No in jaz, Nuppeney, Burkhard: Princeska Lili, Rieger, Anja: Liza in Pavle, Lloyd, Sam: Pomiri se, Boris!, Suhodolčan, Primož: Košarkar naj bo!, Davis, Jim: Garfield gara za vas, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna, Casalis, Anna: Mišek Tip zamuja!, Rowling, J. K.: Harry Potter; Kamen modrosti, Donaldson, Julia: Zmajček Zog, Green, John: Kdo si, Aljaska?, Suhodolčan, Primož: Veliki Bum Bum Či-gum, Holabird, Katharine: Z Angelino na baletno predstavo, Slovenske ljudske pravljice, Muck, Desa: Anica in skrivnostna maska, Bourgeois, Paulette: Frančkovo božično darilo. Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 19 Šport, Oglasi SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Slovenske orlice izboljšujejo formo pred SP na Ljubnem Pretekli konec tedna so ljubitelji zimskih športov prišli dodobra na svoj račun. Smučarka iz sosednjega šaleškega konca Ana Drev si je priborila drugo mesto na veleslalomu v Flachauu. Smučarski skakalec Peter Prevc je osvojil naziv svetovnega prvaka in postavil rekord letalnice v Kulmu. Vse to so začinile še slovenske orlice, ki jih čez tri tedne pričakujemo na prizorišču svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji. Smučarske skakalke so gostovale na Japonskem. V Sapporu sta potekali dve tekmi, kjer so Slovenke potrdile dobro formo. V soboto je za zadovoljstvo poskrbela Eva Klinec, ki je osvojila drugo mesto. To je za Evo, ki se je vrnila po poškodbi, uspeh kariere. Zmagala je Sara Takanaši, tretja je bila Danie- Pogled na modernizirano skakalnico na Ljubnem ob Savinji, ko jo je v začetku leta pokril sneg. Smučarske skakalke iz vsega sveta bodo tekmovale na njej 13. in 14. februarja. (Foto: Pepč) la Iraschko-Stolz. Dobro so se odrezale tudi ostale naše tekmovalke; Špela Rogelj je bila deveta, Urša Bogataj enajsta, Maja Vtič je pri- stala na 12., Katja Požun pa je zasedla 28. mesto. Nedeljski rezultati niso bili tako sijajni, a so bile naše skakalke so- lidne. Vse so v drugo popravile rezultat iz prve serije. Najboljša je bila Špela Rogelj, ki je z 12. mesta po prvi seriji skočila na osmo. Takoj za njo je končala včerajšnja junakinja Ema Klinec, ki je s 15. mesta po prvi seriji napredovala na deveto. Nov rezultat med petnajsterico je vpisala Urša Bogataj. Tudi ona je v finalu pridobila mesto in tekmo končala na 13. mestu. Katja Požun si je priskočila 21. mesto. Maji Vtič se je prvi skok povsem ponesrečil, v finalu je z deveto oceno s 27. mesta napredovala na končno 23. Na čelu trenutnega vrstnega reda v svetovnem pokalu je Japonka Takanaši. Na petem mestu je Maja Vtič. Naslednje prizorišče, kamor se selijo skakalke, je v prav tako japonskem Zau. Marija Lebar Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje socialnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 2016 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje socialnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 2016 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje socialnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje v letu 2016 v skupni višini 1.550,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 22. 1. 2016 do vključno 22. 2. 2016 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » Javni razpis SOCIALNE, HUMANITARNE IN INVALIDSKE ORGANIZACIJE - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 122-0001/2016-2 Datum: 15. 1. 2016 Zupan: Matej PEČOVNIK, l. r. OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje za leto 2016 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje za leto 2016 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje v letu 2016 v skupni višini 6.560,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 22. 1. 2016 do vključno 22. 2. 2016 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis DRUGE INTERESNE SKUPINE - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 122-0002/2016-2 Datum:15. 1. 2016 Zupan: Matej PEČOVNIK, l. r. 20 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Šport, Oglasi NOČNA VELESLALOMSKA TEKMA V LUCAH Kipec Raduhe v roke Robniku in Suhodolnikovi V soboto, 16. januarja, so člani Športnega društva Raduha večer zaključili na snegu. Na »svetovno znanem« lučkem smučišču »Madona di puri« so pripravili otvoritveno nočno veleslalomsko tekmo. Da je bila proga brezhibna in na njej dovolj snežne podlage, so poskrbeli člani domačega smučarsko tekaškega društva s Tomažem Robnikom. Po tristo metrov dolgi progi pod reflektorji je med količki vijugalo in lovilo najboljši čas 24 tekmovalcev in tri tekmovalke. Vsi so si želeli osvojiti prehodni pokal v obliki Raduhe, vršaca, po katerem nosi društvo ime. Skulpturi iz lesa sta delo Tadeja Brglesa. V moški kategoriji je kipec pripadel Blažu Robniku, v ženski kategoriji pa Luciji Suhodolnik. Za njo sta se na drugo in tretje mesto že v prvi vožnji uvrstili Manja Pančur in Luci- Tekmovalci so z vožnjo trdo na kol hitreje premagali 300 metrov dolgo progo. (Foto: Marija Šukalo) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Poraz proti neposrednim tekmecem Nazarska članska ekipa je v soboto odigrala pomembno tekmo proti neposrednemu tekmecu za 5. mesto 3. SKL vzhod. Gostovala je pri Globusu iz Ljubljane in tesno izgubila s 66:65. Sobotna tekma je bila pomembna zaradi dejstva, da je morebitna zmaga pomenila praktično zagotovitev obstanka v 3. ligi. Pred srečanjem sta bili ekipi na lestvici povsem izenačeni, saj sta v tem delu prvenstva dosegli po štiri zmage in šest porazov. Moštvi sta se v letošnji sezoni novembra že pomerili v Nazarjah, kjer so z 71:59 slavili nazarski košarkarji. Pred takratnim srečanjem so košarkarji Globusa štirikrat izgubili, nato pa na preostalih šestih tekmah kar štirikrat slavili in napovedali, da bodo zara- Nočnega veleslaloma se je udeležilo 24 tekmovalcev in tri tekmovalke. (Foto: Marija Šukalo) ja Poličnik ter z drugo vožnjo osvojeni mesti tudi potrdili. Boj za drugo in tretje mesto v moški konkurenci je bil vse do konca tekmovanja velika neznanka. Zanju sta se potegovala brata Viktor in Lovro Matijovc. Medtem ko je Viktor v prvi vožnji za trinajst stotink prehitel Lovra, je bil Lovro v drugi za dvanajst stotink boljši od brata. Tako se je stotinka razlike iz prve vožnje prevesila v korist Viktorja. Medalje in pokale najboljšim je izročil župan občine Luče Ciril Rosc. Marija Šukalo di dviga forme neugoden nasprotnik na sobotni tekmi. Pomen srečanja se je odrazil na igri Nazarčanov, ki so se šele po zaostanku 10:2 prebudili in polčas dobili s 34:32. Sledilo je napeto nadaljevanje srečanja, kjer sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Pol minute pred koncem srečanja so nazar-ski košarkarji povedli s 65:64. Domačini so krenili v zadnji napad in ga z zadetkom dobrih šest sekund pred koncem uspešno pretopili v zmago z rezultatom 66:65. Pred nazarskimi košarkarji je sedaj težak izziv. Jutri bodo v svoji dvorani gostili Posavje iz Krškega, ki je na tretjem mestu skupine vzhod, na prvi tekmi v Krškem pa je bilo boljše z 92:74. Roman Mežnar OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55, 3332 REČICA OB SAVINJI Tel: (03) 839-18-30 fax: (03) 839-18-35 Občina Rečica ob Savinji objavlja: OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2016 in OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2016 Rok za prijavo je 29. 02. 2016. Razpisa sta v celoti objavljena na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na občinski spletni strani (http://www.obcina-recica.si/). Informacije se dobijo tudi osebno ali po telefonu na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03 839 18 30 ali 03 839 18 32. Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 21 Kronika, Zahvale, Oglasi Zdi se, da čas neusmiljeno hiti, odkar te ni. V SPOMIN 22. januarja bo minilo eno leto, odkar ni več med nami našega dragega Herija REMICA 10.5.1941 - 22.1.2015 Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče v spomin ali samo ustavite korak ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • MED SMUČANJEM SI JE ZLOMIL NOGO Golte: 15. januarja okoli poldneva se je pri smučanju skupine otrok na otroškem poligonu, pod nadzorstvom treh učiteljev smučanja, eden od otrok sam spustil po smučišču. Trčil je v igralo, ki služi kot vratca poligona na progi. Pri tem je utrpel zlom noge. • UKRADLI PIJAČE IN RADIJSKI SPREJEMNIK Mozirje: 18. januarja so policisti v Mozirju opravili ogled kraja vloma v gostinski lokal, ki so ga neznanci izvršili v dneh preteklega vikenda. Iz notranjosti so odtujili večjo količino alkoholnih pijač in radijski sprejemnik. Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in večno lep spomin nate. ZAHVALA ob bolečini in slovesu naše drage mame Marije KAKER iz Luč ob Savinji, Podveža 11 6.8.1931 - 12.1.2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala za izrečene besede tolažbe in sožalje. Hvala gospodu dr. Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, mešanemu pevskemu zboru za odpete pesmi, gospodu županu za poslovilne besede, zastavonošem ter vsakemu posebej, ki se je prišel poslovit od naše mame in daroval za svete maše in sveče. Hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili k božjemu grobu. Hvala, da ste imeli radi našo mamo. Žalujoči domači: sinovi, hčeri, vnuki in pravnuki Bolečino lahko skriješ, tudi solzo zatajiš, praznine, ki ostane, nikoli ne nadomestiš. Ata Žan, tvoj sin Janko je sedaj pri tebi - radi vaju imamo. ZAHVALA Janko PURNAT Fržimov iz Bočne rojen 17.10.1948 v Bočni umrl 4.1.2016 v Brežicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Vsi njegovi Savinjske novice spremljajte tudi na Facebooku. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 22 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Zahvale Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in prastare mame Marije VRTAČNIK iz Radmirja 14 6.10.1920 - 29.12.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Še posebna zahvala gospodu msgr. župniku za pogrebno mašo, pogreb-cem, županu, pevkam, govornicama, praporščakom in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože, snaha Marija, vnuk Edvard in vnukinja Vlasta z družinama Celo leto si za svojo drago žaloval, po njej spraševal, zaman s pogledi jo iskal. Sedaj napočil je tisti čas, ko skupaj bosta tam nekje... v luči ali zvezdi bdela nad nami vsemi. (Marija) ZAHVALA Alojzij GOVEK 28.4.1924 - 8.1.2016 Brjakov Lojze iz Trnovca Hvala, hvala vsem, ki ste ga kakorkoli obiskovali in mu krajšali čas ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tako kot reka v daljavi se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre Antonije ES rojene Gornik 10.6.1924 - 7.1.2016 iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam toplo stisnili roke, izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče, cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Morana, pevkam in pevcem, praporščakom, gospe govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in sestre Slavice PETROVIČ iz Mozirja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se podjetju Morana iz Braslovč za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorcu. Posebej hvala negovalnemu osebju doma za starejše v Horjulu in na Vrhniki za nego in skrb, ki jo je od vas prejela v zadnjem letu. Hvala osebju nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra Ljubljana ter prof. Bošnjaku. Hvala vsem, ki ste mamo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Tanja in mož Vojin, sestre in brat Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 23 Za razvedrilo Cvetke PRIČAKOVATI NEPRIČAKOVANO Igralci na odru dobro vedo, da je potrebno vedno pričakovati nepričakovano. Ravno to se je najbolj »ljubljenemu« moškemu Miranu Že-rovniku zgodilo na generalki. Ali je šlo za nesrečo ali nerodnost, ni znano, se je pa Miranu zlomilo sedišče, kar je izzvalo salve smeha tako pri obeh gledalkah v dvorani kot pri soigralcih in ekipi v zaodrju. Kot pravi profesionalci so se igralci na odru nekaj časa še hihitali, kljub resnemu besedilu, in si verjetno želeli, da se kaj takega ne bi zgodilo pred polno dvorano. Kako je bilo pred polno dvorano pa v prihodnji številki. BOLJE CVENK KOVATI Po seriji predstav Kovačev študent Kulturnega društva Jurij v Mozirju je tipična več družinska uprizoritev prinesla zanimiva spoznanja. Tako sta se večkrat osvajalsko in z dobršno mero koketiranja predstavila pevsko in še kako drugače nadarjena študentka Brina (dijakinja Tjaša Šuligoj) ter študent Kovačev Janez (bodoči magister pedagoške izobrazbe Tilen Repenšek, tudi pevec v opernem zboru Slovenskega narodnega gledališča Maribor). Medtem ko je ona osvajalsko plesala kot metulj, je mladi kovač preudarno zadrževal prijateljico. »Veš, Brina, celo življenje pač ne morem biti ubog študent. Je pa že bolje cvenk kovati, kot pa večni študent ostati!« JADRA RAZPETA Tu je dokaz, da glasbeniki tudi odlično plešejo. Bilo je že lani, a bo letos že kmalu nov izziv. Ali bodo zgornjesavinjske morjeplovke tudi absolutno »nadjadrale« klubske moške jadralce Jadralnega kluba Savinja ali pa bodo imele, kot na posnetku Irena Vrčkovnik s Primožem Zvirom, glavno pobudo? Takoj ko se bo mrzla burja otoplila, bodo najbolj zapečeni spet razvili jadra in trenirali ob ugodnih vetrovih, saj pravi rivali nikoli ne počivajo. Dotlej pa bodo »garali«, peli in igrali. 24 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Križanka, Informacije BOLEČINE V GLAVI porasel neobdelan svet, skupna last vaičanov SESTAVIL: PETER UDIR DROBEC ŽAREČE SNOVI GLIVIČNA RASTLINSKA BOLEZEN PRIŽNICA ORTO-DOKSNA VERSKA SKUPNOST V ZDA VINKO BOGATAJ IZRAELSKA LUKA, TUDI AKA oraníada JAPONSKA NABIRALKA BISEROV HAZARDNA IGRAS KARTAMI POSNEMANJE NARAVNIH GLASOV AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (TURNER) ACOPTI-RANEC. POSVOJENEC DOLGO BELO LITURGIČNO OBLAČILO DUHOVNIKOV NE KD. GR. OSVOBODILNA FRONTA TRAVNIK. LIVADA GOREČ PRIVRŽENEC NAŠ NEK D. VESLAČ (TUU ZOBATI KIT IZ DRUŽINE SAMOROGOV INSTRUMENTALNA SKLADBA Z VEČ KRAJŠIMI STAVKI NEČLENAR VALJ. TELESA KOLECZA MERJENJE ZEMLJIŠČ IZGUBLJENEC, OBUPANEC AVTOMOBIL. OZNAKA POSTOJNE POSEKA, GOLIČAVA ZDRAVILNA RASTLINA IVAN IVAČIČ KAT. RED, TUDI DRUŽBA JEZUSOVA VRELA VODA VEČJA MORSKA RIBA PTIČ POTA-PUAVEC KROMOV ŽELEZOV OKSID SIMBOL ZA VOLTAMPER TOVARNA PklAClZ MIRNE NA DOLENJSKEM V KARATE JU VAJA S PREDPISANIM VRSTIM REDOM GIBOV področje, na katerem ima oblast kan Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: KROMU - kromov železov oksid: LARIOPA - grška nimfa, Narcisova mati; NEMATOD - nečlenar valjastega telesa; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): splav, par, arenikola, man, črkar. okus. OLIO, luther king, miki, rein, pascal, koka, akt, interim, kalk, al, Start, ilo, koala, čin, izravnalnik, akarnanija, pega, lara, rakev, atar V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 10.30. Golte (proga Blatnik) Državno prvenstvo policijskih vojnih veteranov Združenja Sever in policije v veleslalomu Petek, ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 22. januar Predstavitev projekta Romane Bider Vseposvojitev ob 19.00. Športna dvorana na Ljubnem ob Savinji Dobrodelna odbojkarska tekma Odbojkarski klub KLS Ljubno : zaposleni v podjetju KLS Ljubno ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Borut Besedič - Ciro (kadeti U-17) ob 9.30. Skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih pokala Cockta Sobota, (cicibani do 9 let) 23. januar ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Posavje Krško (člani) ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : Nova KBM Branik II ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Neskončno ljubljeni moški ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ljubljana (pionirji U-15) Nedelja, ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Radenska Creativ 24. januar Sobota (mladinci U-19) ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Komedija Neskončno ljubljeni moški ob 18.00. Dom kulture Velenje Igrana predstava V mojih čevljih Ponedeljek, ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 25. januar Gong - zvočna kopel ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Torek, Dopoldanska čajanka 26. januar ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Tistega sneženega dne ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Samo midva Sreda, ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad 27. januar Ura pravljic: Ruska pravljična urica ob 18.05. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri - Peter Skobrne: Triglavski narodni park ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Piščanček ne more zaspati ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Četrtek, Svetovalnica za demenco 28. januar ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zimska pesem ob 20.30. Max klub Velenje Jani Moder in Big band RTV Slovenija ŽIVALI - PRODAM Prodamo prašiče, težke od 110 do 140 kg (1,70 EUR/kg); gsm 031/832-520. Prodam prašiče, 100-140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče, 25-250 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca RJ pasme, starega MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. Prodam bikca križ. RJ/lim., tež. 140 kg, star 85 dni; gsm 051/423440. Prodam teličko SR pasme, staro 10 dni; gsm 041/372-355. Prodam telico sivko, brejo 7 mesecev, ni pašna; gsm 031/735-911. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, vajeno paše; gsm 030/643-112. Prodam bikca sivca, starega 7 dni; gsm 040/137-069. Prodam telico brejo 7 mesecev; gsm 030/681-278. Prodam bika limuzin, 150 kg, in telico simentalko, 150 kg; gsm 031/228-217. Prodam bikca, 130 kg limuzin, in cisterno na gnojevko, 2.500 l; gsm 040/868-720. Prodam drva suha in bukovo hlodovino; gsm 031/698-055. Prodam bukova drva hlodovina; gsm 041/365-010. Prodam plužno desko, široko 170 cm, visoko 60 cm, skoraj nerabljeno, cena 200 EUR; gsm 041/783594. Prodam traktorsko gumo 11,2 -28, profil 2 cm; gsm 031/295-331. Prodam suha bukova drva, cepljena na meter, za takojšnje kurjenje; gsm 031/296-012. Prodam suha drva mešana, cepljena, 35 EUR/m2; gsm 031/299738. Popolnoma nova sedežna, svetlo rjave barve, je v odličnem stanju, dolžina 190 cm, cena 250 EUR; gsm 051/366-133. ŽIVALI - KUPIM VOZILA - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Kupim traktor ursus, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. 14 dni; gsm 041/769-574. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca limuzin, starega 3 tedne; gsm 041/986-125. Prodam 2 bikca ČB; gsm 051/331020. Prodam bikca sivčka, starega en teden; gsm 051/690-541. Prodam smrekove deske za streho, debeline 20 mm; gsm 031/800852. Prodam domače ocvirke in orehe; gsm 041/519-507. Prodam suh opaž, debeline 12 in 15 mm; gsm 031/774-520. Prodam seno v kockah in silažne bale; gsm 051/207-273. Prodam smrekove krajnike narezane na dolžino 33 cm, v paletah; gsm 040/430-080. NEPREMICNINE Samski ženski ali paru oddam manjše stanovanje blizu Mozirja v hiši; gsm 070/777- 281. Iščemo hišo za najem, lokacija Ljubno-Nazarje; gsm 030/240670. PODARIM Podarim omaro za dnevno sobo, širina 3,50 m, višina 2,30 m; gsm 070/808-428. 26 Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 Oglasi www.fotoknjiga.net m • • • • Spomini nimajo cene. Fotoknjigaje čudovito darilo. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Sistem Fotoknjiga.net deluje preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fo- toknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Savinjske novice št. 3, 22. januar 2016 27 ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO vabi na dobrodelno tekmo med članicami našesa kluba in zaposlenimi v podjetju KLS Ljubno. Tekma bo v petek, 22. januarja 2016, ob 19. uri v športni dvorani na Ljubnem. Zbrane prostovoljne prispevke bomo takoj po tekmi izročili družini naše dolsoletne članice Tadeje Pečnik (družini je v decembru osenj popolnoma uničil Sospodarsko poslopje). Vabimo vas, da izkusite dve lepi doživetji naenkrat; ogledate si zanimiv športni dogodek in po svojih močeh POMAGATE ČLOVEKU V STISKI. Prisrčno vablje rc — «/> § C Co O " •Si CO™ O -2 o o ^ CL. Q. O. Q. >i/> o CO to ra t/) QJ u fG CO n3 co 2 <£ rvj m m no s i C -S > m co ^ C "O a> «j c CD (/> "I (TJ C > 03 g. E o X) o C 'c CG ¡¡D < 1 Q g X) o CL "8 <1> C trt CL 03 O E S =3 5 .9 > kj O o C 8 t/> C £ LA a. -a o O- O st 2015 Končni vrstni red: Občina Mozirje: Maja Mihalinec, atletinja (76);