Leto im awiiKfl U9. V UMNA v nedeljo 5. Iuiija mi. cena Din z* tha\a vsak dan popoldne« Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej, — , »Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i kjpravntttvo: Knall o va ulica štev. 5, pritličje. — Teleton štev. 304. Uredništvo: Snaflova nllca it. 5V I. nadstropje. — Telefon štev, 34« HT Poštnina plačana v gotovini« Stranka in verstvo. Ker se že nahajamo v polni bi>rbi za nov ljudskošolski zakon in ker zavzema današnji »Slovenec« v tem čisto posvetnem, šolskouDravnem ter vzgoje-slovnem vprašanju v politiki povsem neobičajno verskodemagoško stališče, se hočemo še enkrat dotakniti tega vprašanja. Iz dosedanje oolemike je razvidno, da SLS proti novemu ljudskošolskemu zakonu ne more navesti konkretnih razlogov. Nekatere odredbe gmotnega zna-Čaia bo treba res revidirati in izpreme-niti. Sicer pa so principi tega zakona povsem moderni, demokratični ter svobodoljubni. Baš radi tesa pa bijejo klerikalci proti zakonu oster boj, se dobno zavedajoč, da njihova stranka ne more živet! od svobode in prostega, notranjega prepričanja, marveč samo od duševnega nasilja in pritiska. Nov ljudskošolski zakon odklanjajo klerikalci baš. ker onemogoča vmešavanje politične, zlasti klerikalne stranke v ljudskošolski vzgojni uosel ter v po-Tožai svobodnega ljudskošolskega uči-teljstva. Nekoč je bilo drugače. V Ljubljani le sedeia na deželni vladi SLS. Na deželi je razDolagala s Številnimi agitator-ii. ki so strahovali slovenske— naprednega učitelja, mu zabranjevafi vsak podvig njegove svobodne vest; ter blatili njegova vzgoJeslovna prepričanja. Mesto tega so zahtevali od slovenskega učitelja, da molči, da d^la pokoro, da agitira za klerikalno stranko, da potlači v sebi vsako svobodoljubje, spoštovanje in ljubezen do znanstvene vzgcje-slovne resnice in da se brez ugovora podvrže diktaturi in svojevoljnim političnim kapricam visoke duhovščine v Ljubljani. Ta bi bila že tedai bolje storila, da se posveti svojemu verskemu in cerkvenemu poklicu, kakor da zapravlja čas, duševne energije in demorali-zira svoje notranje življenje s političnimi hudobijami. In kar je uganjala SLS pred vojno, so bile res velike, nekrščan-ske, nekatolfške hudobije prvega reda. Spominjamo samo na prosluli »boj na nož«, na osebne persekucije protj nacionalnemu in naprednemu učiteljstvu, na vso tisto ogabno diktaturo, ki jo je ta stranka izvajala nad celokupnim slovenskim iavnim življenjem pod dunajsko avstrijsko-habsbursko patronanoo. Sedaj, ko vsega tega ni več, ko je gotovo, da se klerikalna glorija nikdar več ne vrne. je treba pogreti povsem nova strašila, da se vzpostavi nekdanja klerikalna strahovlada. To strašilo ali bolje rečeno ta nova klerikalna metoda obstoja v tem, da se za vsako strankarsko zahtevo SLS postavi v boj katoliško cerkev, vero in celo nesmrtno življenje! Večje hudobije s katoliškimi nauki ni mogoče uganjati. Zahoče se SLS strankarske kontrole nad učiteljstvom, vmešavanja nepoklicanih čini tel jev v ljudsko šolo, ustrahovanja mladine, omejevanja učiteljskega prepričanja in zadrgnjenja svobodnega vzgoieslovnega posla po eksponentih SLS. torei izredno politične tvorbe, pa ti glasilo taiste stranke trdi, da gre za vero, za katolištvo in za cerkev . . . Zop_et ista metoda, kakor povsod. ?LS se istoveti s cerkvijo in verstvom, poslance SLS pa predstavlja kot nekake apostole cerkve in vere. Kakšna infa-mija! Ti poslanci se razumejo na te stvari, kakor zajec na boben. Ker hoče SLS postaviti nad šolo strankarske eksponente, ker hoče vzpostaviti nekdanjo strahovlado nad s'ovenskim javnim življenjem in nad svobodnim, naprednim učiteljstvom. torej nad tujimi notranjimi nazori in vzgojeslovninii oreori-čanii, zato kriči, da 5e vera v nevarnosti in cerkev pred propadom! V resnici pa so stvari popolnoma drugačne. SLS jc posvetna stranka, kakor vsaka druga, kvečjemu s to raz-razliko. da je nainemoralnejša v svojih metodah, ker se poslužuje cerkvenega pritiska in verske zlorabe. Ima gotov krog agitatorjev in političnih nasilnežev tudi v vrstah duhovništva. Tem se hoče političnega udeistvovanja odnosno bo-fie rečeno ustrahovanja in vladanja. Pa ti za take in slične, čisto str-»~Vor*ke, partizanske, koruptne in nasilniske cilje privlečejo vero v boj in proglašajo med našim narodom da gre mesto za njihove osebne ambicije — za vero in katoli-Stvo! Kar je dobro za pravoslavno cerkev, za protestansko veroizpovedanje m za ostala priznana verstva v naši državi, bo dobro tudi za katoliško cer-cev. Državna ublast stoji na stališču absolutne enakopravnosti in svobode cer-"vonega in verskovzgojnega dela med lašim narodom. Ne more pa trpeti da e pod pretvezo tega dela in višjega Pogajanja z radičevci pred odložitvijo Vesti na vse i o doseženem sporazumu prezgodnje« — Radičevci pristali se zakone sedanje vlade ? — Sumljivo popuščanje radičev-cev- — Politične spremembe v 3-^-4 mesecih« — Beograd, 4. julija. (Izv.) Politični položaj še ni v ničemer razčiščen. Mišljenja so zelo različna in največji del političnih krogov je popolnoma brez ori-jentacije. Komunikeji, ki jih izdajajo delegati o pogajanüh za sporazum, ne povedo ničesar, zato se z nestrpnostjo pričakuje definitivni zakliuček pogajanj. Vsekakor pa ie treba pričakovati, da se bosta vršila še eden aH dva sestanka. Zanimiva je verzija, da je sporazum med radičevci in radikali gotova stvar. Vaš dopisnik se ie obrnil radi te verzije na uglednega radikalnega voditelja, ki se je največ eksponiral za sporazum. Ta radikalni voditeli mu je izjavil, da so vse tozadevne vesti prezgodnje. Odločitev je v rokah ministrskega —-^^dnika Pašiča, ki stoji še vedno na stališču, da !e treba ohraniti Narodni blok. kakor se je to ugotovilo na včerajšnjem sestanku obeh voditeljev Narodnega bloka Pašiča in Pribičeviča. Zanimivo je pisanje današnjega jutranjega beograjskega tiska. »Politika« piše, da ie sporazum gotova stvar na vsi črti. »Vreme« pa piše, da obstoie še vedno velike težkoče, ki jih tvorijo pred vsem samostojni demokrati. Radikali še vedno žele, piše »Vreme«, da bi bili samostojni demokrati zastopani v vladi, a radičevci nočeio nikakor pristati. Pristali so na vse zakone sedanje vlade in na vse odredbe, ki izhajajo iz vi-dovdanske ustave. »Vreme« pravi, da radičevci popolnoma sprejemajo delo na podlagi vidovdanske ustave ter v obče ne stavljajc nobenih vprašani glede revizije ustave. Radičevci pristajajo na to, da se oživotvorijo vsi zakoni, ki so bili ustvarjeni na podlagi ustavnih določb. — pred vsem zakoni o oblastih in o občinah. Kar se tiče delovnega programa, so radičevci spreieli vse zakonske načrte sedanjfe vlade PP. in sicer v prvi vrsti zakon o proračunskim dva.iajstiiiah. tiskovni zakon, zakone ministrstva pravde o sodnikih, o ustroju sodišč, o državnih tožiteljih, o ureditvi kaznilnic in druge zakone. Za tem navaja »Vreme« da so radičevci pristali tudi na zakonske načrte prosvetnega ministra o višjih, srednjih in strokovnih šolah. nadaPe na zakonske načrte ministrstva za trgovino in ministrstva za kmetijstvo. Glavna načela in določbe teh zakonov radičevci sprejemajo, morajo na se tekom skupščinskih razprav izvršiti manjše izpremembe, ki bi ne povzročile nesoglasja. Vprašanje režima v hrvatskih krajih še ni podrobno ugotovljeno, vendar pa je tudi v tem pogledu že določena temeljna smernica. Nadalje poroča »Vreme«, da še ni rešeno vprašanje usode Stepana Radiča in tovarišev. Vendar pa ne bodo radičevci v tem oziru stavili nobenih zaprek sporazumu. Rešitev tega vprašanja prepuščajo v glavnem radikalom, ki jo morejo rešiti bodisi s prekinjenjem procesa potom pomiloščenia ali pa z izvedbo obtožbe pred sodiščem, ki naj bi sklepalo o tej zadevi. Najtežje vpra- šanje, pravi »Vreme«, je sodelovanje samostojnih demokratov v novi vladi. To vprašanje se ima rešiti kasneje v radikalnem klubu, ko bo dosežen sporazum o vseh ostaiih vprašanjih. Nato še »Vreme« o izjavah samostojnih demokratov in pravi, da prete samostojni demokrati za slučaj, ako se bo kljub njihovim ugovorom dosegla koalicija radikalov in radičevcev, da bodo razvili hudo borbo med narodom in v parlamentu proti tei koaliciji in da kasneje, ko bi prestala ta koalicija delovati, za nobeno ceno ne bodo obnovili Narodnega bloka z radikali. Te pretnje samostojnih demokratov imajo gotov vpliv na radikale, izmed katerih se en del odločno zavzema za ohranitev celote Narodnega bloka. Velik del radikalnih poslancev stoii popolnoma ob strani sedanjih dogodkov in je zaenkrat neor*nör,fiVrin. Ti poslanci se postavijo na ono stran, na kateri bo Pašič, in v splošnem se more trditi z gotovostjo, da ie rešitev tega problema odvisna od Pašiča. Za katero tezo se Pašič odloči, tista bo zmagala. Ako se odloči za ohranitev celote Narodnega bloka in proti koaliciji z radičevci. bo kljub temu vprašanje sporazuma z radičevci neprestano na dnevnem redu. Čudno je istotako tudi pisanje »Pravde«, ki ugotavlja, da se pri radikalih opaža neka posebna opreznost. »Pravda« se čudi. da se radikali tako hitro sporazumevajo z radičevci. Pravi, da ne ve, kai nai nomenja tako hitno rn naglo popuščanje. Navaja, izjavo nekega radikalnega prvaka, je včeraj dejal: »Mi bi želeli, da bi bilo nekoliko spora in da se pogajamo. Tako bi ta stvar izgledala načelno. Radičevci pa pristajajo na vse. radi česar nasta^ vprašanje: zakaj?« »Pravda« poroča, da je ta radikalni prvak na vprašanje, ali se bodo poga-ianja nadaljevala še nadalje na ta način in ali je pričakovati hitre izpremembe režima, odgovoril, da se to ne zgodi tako hitro. Ni znano, če nastopi kak drug preokret v naziraniih, vendar pa je po vsem tem, kakor stoje stvari sedaj, pričakovati izpremembe šele v treh do štirih mesecih. — Beograd, 4. julija, (Izv.) Po nekaterih vesteh ima priti že na današnjem sestanku delegatov radikal, stranke in HSS do rešitve vprašanj političnega značaia V političnih krogih se govori, da pristajajo radičevci na vse zako ne. ki se nahajaio v razpravi skupščinskih odborov, zlasti Pa na tiskovni zakon. O včerajšnjih radikalno-radičev-skih pogajanjih je bil izdan nastopni komunike : »Ob 10.30 so se nadaljevala pogajanja med delegati xiarodno-radikalne stranke in HSS. Na tem sestanku so se med drugim razpravljala tudi glavna načelna vprašanja, ki bi imela biti predmet in pogoi sporazumnega dela. Na obeh straneh se ie pokazalo enako pojmovanje glede na glavna načelna vprašanja.« Seja ministrskega sveta Poročilo o pogajanjih za sporazum. - Odhod ministra dr. Žerjava na Bled. — Reparacije* — Otvoritev žel. pro^e Gračac - Knin, — Beograd, 4. julija. (Izv.) Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister socijalne politike Marko Trifkovič poročal o glavnih potezah o pogajanjih, ki jih vodijo radikalni delegati z zastopniki HSS. Po seji je minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav odpotoval z večernim brzovlakom v Ljubljano, od koder odide danes na Bled v avdijenco h kralju. Tej avdi-jenci pripisujejo politični krogi veliko važnost za razvoj sedanjega političnega položaja. Na ministrski seji se je raznratrüaTo. tudi o glavnem načrtu reparacij. Seji je prisostvoval tudi bivši tajnik v repara-cijski komisiji Kasidolac. Izdelan je glavni načrt za izvršitev stvarnih naročil na račun reparacij, ki se ima izvršiti v roku 30 mesecev. Po referatu prometnega ministra Ante Rftdojevica se ie določil 25. julija kot dan otvoritve železniške proge Gračac—Knin. Povodom te otvoritve se bodo vršile velike svečanosti, ki se jih udeleže razen prometnega ministra tudi druge odlične osebnosti iz eBograda. Zagreba in drugih mest. Oavidovičevo pismo Radiču — Beograd, 4. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je Ljuba Davidovič poslal poslancu Pavlu Radiču pismo, v katerem ga prosi, naj ga obvešča kot Šefa bloka narodnega sporazuma o pogajanjih, ki se vodijo z zastopniki radikalne stranke, kakor dela to ministrski predsednik Pašič napram voditelju samostojnih demokratov Sv. Pribičeviču. verskega namena zlorablja ljudska lahkovernost ter omogoča politično nemoralna, nacijonalno nezanesljiva ter skozi nesposobna politična stranka, kakršna je SLS. To bi lahko uvideli tudi tisti duhovniki, ki sede v vodstvu SLS, mesto da bi bili v cerkvi in bi vestno izpolnjevali dolžnosti svojega duhovskega poklica. Učiteljstvo bodi svobodno, takisto bod! cerkev in vera svobodna! NfkoH Pa ne dovolimo, da zavlada pri nas struja, ki bo hotela učiteljstvu odvzeti njegovo svobodo, postaviti nad šolo ne morda vpliv cerkve, nego kuratelo in diktaturo posvetne, kter&alne SLS! VELIKO ZANIMANJE ZA JUTRIŠNJO NOGOMETNO TEKMO V ZAGREBU —. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Za jutrišnjo nogometno tekmo med beogradsko »Jugoslavijo« ia zagrebškim r,Gradjanskim« za prvenstvo Jugoslavije vlada veliko zanimanje ne samo v Zagrebu, temveč tudi v bližnji in daljni okolici. Iz Beograda se pripelje k tekmi poseben vlak z nad 1000 gostL Posebno zanimanje je vzbudila zlasti verzija, da pride na tekmo tudi sam kralj Aleksander, ki bi ob tej priliki izročil zmagovalcem svoj pokal, ki si ga je že lani priboril zagrebški nogometni podsavez. Na drugi strani obstoja verzija, da kralj ne pride v Zagreb, marveč samo njegov adjutant tladžič, vendar pa se trdovramo vzdržuje vest o prihodu kralja. HEIHL KAVA mešanice za poznavalce !09 L Politični položni neizpremenjen Položaj nerazjasnjen, — Sestanek Pašiča in Pribičeviča. —* Popolno soglasje med obema voditeljema Narodnega bloka, — Beograd, 4. julija. (Izv. ob 12.)' Da- ] Pašiča in da bo radikalni klub sklenil sa-> našnii $jan ni prinesel nobenih' novosti glede na farvoj političnih dogodkov. Ob pol 11. so se nadaljevala oficijelna pogajanja med delegati radikalne stranke in HSS v kabinetu ministra za socijalno politiko, ki so opoldne še trajala. Današnji dan ni prinesel o poteku pogajanj nobenega razjas-njenja iu se še vedno govori o možnosti raznih* kombinacij. Zanimivo pa je, da 'danes dopoldne prijatelji sporazuma niso bil? več tako optimistično razpoloženi, kakor prejšnje dni. ker trdijo, da je položaj še vedno v rokah ministrskega predsednika nio to, kar on želi. Danes 'dopoldne sta $4 sestala ministrski predsednik Pašič in pro* svetni minister Pribičevič* ter se te tudi danes ob tej priliki ugotovilo popolno so" glasje med obema voditeljema Narodnega bloka. — Beograd, 4. julija. '(Izv.')" Danes po«> pofdne ima sejo odbor za prošnje in pri«; tožbe, v ponedeljek ob 16. pä o'dbor za in< validni zakon. Danes "dopoldne je večina' fi« čakati na razvoj dogodkov in šele poi tem določiti svoje stališče. Ministrski predsednik Müssolini ^ odločno demantiraj vesti nekaterih inoi zemskih listov, da so prekinjena poga* janja med Italijo in Ameriko zaradi ureditve italijanskih vojnih dolgov. Na; sprotno je res, da potekajo pogajanja ugodno in da so bila odgodena: samd zaradi tega. da se morejo nuditi antdJ riški vladi potrebna pojasnila glede goi spodarske moči in plačilne sposobnosti Italije. MINISTER DR, ŽERJAV ZOPET NA BLEDU —Beograd, 4. julija. (Izv.) Z beograd* sklm brzovlakom je davi odpotoval na Bled minister dr. Žerjav, poslanec dr. Pivko pa se je odpeljal v Ljubljano in v Maribor. POBIJANJE DRAGINJE V ZAGREBU — Zagreb, 4. julija, (Izv.) Kavaniarji in gostilničarji vztrajajo še nadalje v svojem odporu proti uradno določenim cenam živil po občinskem odboru za pobijanje draginje. Policija je prejela več prijav proti gostilničarjem in kavarnarjem. ki se nočejo držati novo določenih cen. Kakor se čuje, bodo vsj strogo kaznovani neglede na njihov izgovor, da priznava zakon za pobijanje draginje 25eyo dobiček. Značilno je, da so ravno luksuzni hoteli priznali novo določene cene, ne da bi zmanjšali porcije živiL POGAJANJA Z BOLGARSKO ZA UREDITEV PROMETA — Beograd, 4. julija. (Izv.) Delegati naše vlade in sicer zastopniki ministrstev za trgovino, finance, vojsko, promet, zunanje in notranje zadeve, 12 po številu, so odpotovali 1. t. m. v Pirot, kjer so se naslednji dan pričela pogajanja z zastopniki bolgarske vlade o ureditvi prometa med našo državo in Bolgarsko. Vodja naše 'delegacije je Antonije Panič, načelnik prometnega ministrstva v p., med tem ko na-čeluje bolgarskim delegatom pomočnik bolgarskega zunanjega ministra. Konferenca naših in bolgarskih delegatov bo trajala približno 10 dni. Na konfernci se razprav Ifafo vprašanja železniškega prometa med Caribrodom in Dragomanom, vzdrževanje železniške proge ter brzojavnih1 in telefom skiht napeljav med" tema oVema postajama* nadalje izvrševanje poštne, pisemske is paketne službe, carinske in policijske obmejne službe, trgovinske železniške služba ter doHmosti in pravic našega in bolgarskega osobja. Glavna pozornost sc ima pen svetiti tu3i obračunavanju voznine. MORILEC LEDERER ~* ZBLAZNEL" — Budimpešta, 4. juh*ja. (Izv.)' Včcra> šnjf večerni listi poročajo, da je morilec Gu< stav Ledercr, ki je bil obsojen na smrt radi umora prekajevalca Koudelke, ki & nesporno propagandno sredstvo, katerega rxe smerjo podcenjevati.« Erdödy, ki ni bil poučen o WoJkensieinovern rftfovafüii rnift y^^^^iv^ zadovoljen s cesarjevim prirrdilom. Poskus s cesarjevim povratkom na Ogrsko zanesti zmedo v fiorthvjevo notranjo politiko, mu je povzročal skrivno veseb'e. Dasi je bil zvest cesarju, ki mu je bil vedno prijateljsko naklonjen, vendar ni bil nikakor fanatičen monarhist, ki bi žrtvoval življenje in imetje za vzpostavitev odstavljenega kralja. — Njegov predlog se mu je sicer zdel prikladen, da zopet vzbudi v ljudstvu spomin na kraljeve pravice in omaja pozicije Horthvjeve vlade, ni pa računal na poln uspeh tega podjetja. Smatral je stvar, kakor cesarica, za dobro propagandno sredstvo monarhistične agitacije. Zaupanje, ki ga je kazal kralj, hoteč se nepričakovano pojaviti sredi svojega naroda in se popolnoma zaupati njegovi zvestobi, je moglo samo dobro učinkovati in vzbuditi v ljudskih masah nove simpatije . t • Tako so uprizorili cesarjev povratek na Ogrsko. Skrivaj, pod tujim imenom je Karel odpotoval v spremstvu grofa Erdodyia preko Dunaja v Budimpešto. Na Dunaju se je ustavil en dan, ne da bi kdo vedel zanj. Skriva! se je. Kljub napetemu pričakovanju, kakšen izid bo imelo njegovo podjetje, je bil duševno močno potrt in mučila ga je misel, da se mora kot begunec skrivati na tleh, kjer so preje stoletja gospodovali njegovi pradedje. Spominjal se je, s kakšnimi nadami so ga pozdravili narodi, ko je nastopil vlado, kako so mu takrat iz-ražaH svok> vdanost in svojo ljubezen! Razmišljal je o tem in začutil, da ni brez krivde, da ie razpadlo marsikaj storil in opustil, kar je izpodkopavalo temelje državi. Kot težak kamen je ležal spomin na te dogodke v njegovi duši. Cesto je s silo moral zadušiti solze, ki so mu ob spominu na te čase privrele v oči kot spremljevalke težke boli, ki mu je razjedala dušo. V dvorcu v Budimpešti je k službujočemu častniku stopil oficir, čigar dolgi plašč je skrival njegovo šaržo. »Ali morem govoriti z ekscelenco Horthyjem, gospod stotnik?« Stotnik je to zanikal. Presenečen po kratkem resnem vprašanju, je vljudno pristavil: »Ne brez predhodne prijave pri krilnem adjutantu.« Neznani oficir je, smejaje se, oprl svoj pogled v stotnika. »Ne poznate me, gospod stotnik? Nadejam se, da bo nejegova ekscelenca meni pač dovolila razgovor. Jaz sem kralj Karel. Prijavite moj prihod njegovi ekscelenci!« Stotnik se je presenečeno umaknil za korak in se postavil v strumno pozicrjo. »Na službo Vašemu veličanstvu!« Nato je tekel v stražnico in telefoniral neverjetno vest krilnem adjutantu. ki je ž njo odhitel k državnemu upravitelju. Horthy je bil ves presenečen, vendar pa ni bilo v njegovi zu-nanjščini opaziti ničesar, kar bi kazalo na razburjenost in vznemirjenost Zaukazal je, naj cesarja Karel ga je sprejel z razprostrtimi rokami in ga presrčno objel. »V posebno zadovoljstvo mi je, da Vas zopei vidim, ekscelenca!« Državni upravitelj se jo vedel vladno, skorai nedostopno. »Veličanstvo, presenetili ste me s svojim prihodom. Bojim se, da bi stvar ne imela neprijetnih posledic« Cesar se je vsedel in nato se je vsedel tudi Horthy. »Ekscelenca, razumeli boste, ako hočem v svo» jem kraljestvu, katerega zakonodajni zbornici sta proglasili vzpostavitev kraljevine, zopet vzeti v roke vladarsko žezlo.« »Vašemu veličanstvu v tem slučaju ne bo mnogo koristilo moje razumevanje. Nobene nade ni, da bi bilo mogoče premagati odpor, ki bi naštel v slučaju, da bi Vaše veličanstvo zopet hotelo za* vladati na Ogrskem. Ne samo nevolja vsega nan^-da proti habsburškemu gospodstvu, ki bi se končne dala ukrotiti, marveč predvsem zunanjepolitične razmere so proti temu načrtu. Nove države Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška bi porabile vsa sredstva vojaške sile, da preprečijo vzpostavi-tev habsburške dinastije. Madžarska bi se zapletla v novo vojno. Antantine države bi se znova ume« šale in znova bi bil razrušen državni red, ki je bil jedva vzpostavljen. Vaše veličanstvo moram pn> Siti, da bi, uvažujoč blagor države, ostali pri tem odvedo v eno izmed kraljevskih dvoran, Po nekaj] kratkem posetu \n nato takoj zapustili odrsko. tai se Je tudi sam napotil tiakai Z gorupo primesjo v izrazu ie cesar odvrnil: ste v 14S »SEOVENSK1 HAROPt dne 5. julija I92a>. Stran 3, Prosveta X reformi in centralizaciji državnih knjižnic Dr. Iv. 2ibert. H. 2e stara težnja akademsko izobraženih uradnikov v knjfžnjicali je bila, da se vprašanje dela na moderen način reši. Vsako delo mora odgovarjati izobrazbi delavcev, česar ne zahtevajo toliko gospodarski ozi-ri kakor psihologični, kar je znano iz psi-hotehnike. Pisanje kot mehaničen posel je pri nas že precej dolgo v najširših krogih znana umetnost in »lepa« pisava je vse prej kakor privilegij intelektualcev. S pisalnimi stroji se bodo mogli končno sprijazniti tudi ljudje, katerim so historizmi preteklih časov bližji kakor sedanjost. Ne bom govoril o boju, ki ga je vodilo akademično izobraženo uradništvo zoper birokracijo. Rešitev tega vprašanja ie bila pravzprav mogoča 1-9 od moderno, oziroma brez predsodkov mislečih oseb. Marsikdo se je čutil ogroženega v svoji poziciji in je smatral za degradacijo svoje znanstvene usposobljenosti in preteklosti, če bi bilo pomožno uradništvo vršilo isto nalogo, kakor oni v prejšnji dobi. Tudi dobra volja je potrebna, ker ovira marsikatero reformo poleg nevednosti pomanjkanje resne volje in — recimo odkrito, saj ne velja to le za knjižnice — tudi zlobnost. Na dunajski univerzitetni knjižnici, ki je bila v Avstriji še najboljša, so se zahtevale leta in leta potrebne reforme, ostalo je kvečjem pri študijah teh vprašanj; sedaj z novim direktorjem je šlo vse naenkrat, in njegovi energiji tudi višja birokracija ni mogla več kljubovati. Reforma je bila sedaj pa tudi ložja. Tradicij in starega šimla so se čestokrat držali na večjih zavodih, ki so itak reformam manj dostopni. Nastavljali so samo akad. naobražene ljudi in so se zato protivili vpeljavi srednjega in nižjega knjižnjiškega uradni št va. Za one, ki so bili pod zvezdo sreče rojeni, je bilo to dobro in prijetno, pripravljali se se za docenture in imeli so druge postranske posle, a drugi so imeli zopet opravila, ki so Üh poniževala in kakršna vrše na napred- nih zavodih že zdavnej pomožni uradniki in tipkarice. O tem ne more biti več debate, da bi znali In zato morali res le doktorji —1 recimo neznanstveno — naslovne liste knjig prepisovati, urejevati itd. Ne govorim o izjemenih slučajih, o malih zbirkah knjig itd., marveč o principu in o delu, ki se vrši po eni šabloni, oziroma po šablonah. Prej omenjeno naziranje o delu akademikov v knjižnicah se je moralo vgnezditi v glavah onih, ki sami tega več ne delajo ali pa ne vedo, česa vsega se uče v nižjih in v trgovskih šolah, kako se dela v urejenih knjigarnah, v ljudskih knjižnicah, v komer-cijelnih podjetjih, kaj delajo v registratu-rah, kaj vse preparatorji naravoslovnih oddelkov itd. Razdelitev dela je bila kriva in je kriva, če ne funkcijonirajo knjižnice kakor bi morale, oziroma dejstvo, da pomožnega pisarniškega dela ne opravljajo tudi v knjižnicah oni, ki so v prvi vrsti poklicani za tako delo. Velika knjižnica Se iako kompliciran aparat in potrebuje dandanes od akademikov drugega, duševnega, kvalitetnega dela, ki naj tako smotreno služi kot pomožen aparat znanstvenemu napredku. Vem, da ima razvoj vsake vede cb potu svojega napredka sledove, spomine m znamnja, in tudi literarne relikvije, ki zahtevajo, da jih s spoštovanjem hranimo. Študij in statistika znanstvenih knjižnic nam pa kažejo, kaj služi kot podlaga znanstvene bodočnosti in česa se v knjižnicah največ išče in potrebuje, česa v drugi stopnji, v tretji itd. in skrb za obile, dobre, priročne in znanstvene knjige, za časopise z najnovejšimi razpravami in doneski, skrb za važno strokovno literaturo, za referate itd. je gotovo po-trebnejša, kakor skrb za kake stare literarne špecijalitete, po katerih se slučajno povpraša, da napolni njih opis par honori-ranih tiskanih .vrst več, in kakor skrb za razne zaprašene omare. Da je knjižništvo kos svoji nalogi, se mu mora omogočiti, da izpolnjuje akademič-no izobraženo uradništvo na teh zavodih svoje naloge na način, ki odgovarja sedanjemu času in ne pretekli dobi in krošnjar-jenju z anahronizmj in historizmi! Biblioteke so orožarne, kjer se kuje v prvi vrsti orožje za duševni boj in za bodočnost. ¥ * * — Razstava A. Črnigoja Poročajo nam; Te dni se vrši v Jakopičevem paviljonu razstava slik, risb in grafike A, Črnigoja. Razstava bo trajala od 5.—19. julija in bo obsegala Crnigojeva impresij onistična, eks-presijonistična in kubistična dela, tako da bo tu prvič javnosti na ogled razvoj teh treh stremljenj. Slike bodo urejene tako, da bodo obiskovalci lahko natančno spoznali bistvene razlike med temi tremi stru-jami. Nadalje pravi poročilo: Namen razstave ne bo. da se slikar Č. sam proslav?, marveč, da se obiskovalci zamislijo v sodobne umetnostne probleme, ter da bo stik med umetnikom in občinstvom organičen, naturen. Zakaj umetnost ne služi za uživanje marveč za umetnostno izobrazbo liud-stva ter za razumevanje duševne časovne geometrije. — * Ju gosla venska Njiva« prinaša v številki z dne 1. julija to-le vsebine: dr. St. Frank: Život: pravo, filozofija. Božo Lov-rie: Paljetkovanje, Danko Andjelinovič: Abe. Vjekoslav Maj er: Djeca grada in pro-lječe. Rikard Katalinič-Jeretov: Primorska popevka. Antun Barac: Književnost kao so-cijalan faktor. Dr. ČremoŠnik: NovČarstvo fi starom Dubrovniku. J. Ii. Milovic: Zaščita dece. Šentjakobski gledališki oder poživlja gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja, da javijo svoj pristop na gorenji naslov. — Glasbeno društvo «Stankovic* v Beo* gradu potrebuje za s^ojo glasbeno šolo, ki se prične 1. septembra t. L, direktorja šole in učitelje. Strokovno usposobljene osebe, ki bi hotele sprejeti to službo, naj se obrne* jo pismeno najdalje do 1. avgusta t. 1. na Društveni dom, Miloša Velikega ulica br. 1 v Beogradu in priložijo svoje adrese. — Določanje žive teže pri goveda —• brez tehtnice, Te dni je izšla v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem in madžarskem jeziku v žepnem formatu knjižica pod naslovom »Določanje žive teže pri govedu — brez tehtnice«, katere avtorja sta gg. Makuc in dipl. agr. A. Jamnik, katerih slednji je poznan kmet. pisatelj, ki je izdal že več pripravnih in koristnih strokovnih knjig. Knjiga je potrebna vsakemu živinorejcu, ekonomu, prekupcu, mesarju, eksporterju itd. Potreba tehtnice spričo te knjige odpade, pa tudi nobenega računanja ni. Žival je zmeriti po dolžini in na obseg in iz teh dveh merjenj dobljeni števili že sami pokažeta težo. Značilno je, kako si zlasti po .sejmih mnogi pomagajo na ta način, da merijo živino z vrvico, nekaj časa »tuhtajo« in potem uganejo, da bi žival »utegnila« tehtati toliko in toliko. — Omenjena knjižica je sestavljena na podobnem principu merjenja le, da njenemu lastniku ni treba nič »ugibati«, nego ima eksaktne številke, ki mu povedo vse. Koliko so včasih nepošteni nakupovalci prevarali ljudi, ko so kupovali kar :>na čez« kajti tehtnic ni povsod in se jih vedno ni mogoče posluževati. Danes pa so vse prevare nemogoče, ker vsak, še tako priprost človek, ki pozna številke, lahko sam dožene živo težo svoje živali in na podlagi tega ve koliko na! zanjo zahteva ,ako jo prodnja. Takega pripomočka do sedaj še nismo imeli in gre izdajatelju zasluga, da nam ga je omogočil po neverjetno nizki ceni. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah po 10 Din in pri dipl. agr. A. Jamniku, lastniku Agrarnega biroja, a po knjigarnah po 10 dinarjev (v inozemstvu II Din) s poštnino vred. Oni, ki naroči po pošti, mora denar vposlati naprej. Cuše i- vrtnar Kinjuro. čigar s^ava je giadka. kot da je iz slonove kosti, se ie za trenotek vsedel na rob itanome* pred moio knjižnico, da bi pokadil pipo 'na hibaku,** ki stoli vedno zanj pripravljen. Ko je kadil, je našel priliko pokazati mladega pomagača. Kaj je deček naredil ,ne vem; slišal sem le, da mu ie Kinjuro rekel, nai se vede kot bitje, ki ima več kot eno dušo. Ker so me te besede zanimale, sem stopil iz sobe in se vsedel k vrtnarju. »Kinjuno,« sem rekel, »ne vem, ce imam sam več kot eno dušo, radi bi pa vedel, koliko jih imaš tU »Ker sem samonašnik, imam Ie srrn duše.« ie odgovoril z neomajnim prepričanjem. »štiri!« sem vskliknil. ne vedoč. če sem nrav razumel. »vi »Štiri!« je ponovil. »Toda ta deček ne more imeti več kot ene. preveč je nepotrpežliiv.« __^ »In kako si razvidel, da imas stin duše?« »So modrijani,« je rekel in iztrkal srebrno Pipo. »modrijali, ki vse to vedo in tudi stare knjige so, ki to uče. Po starosti človeka, po letnem času rojstva in po zvezdah se določi število duš. To~ da o tem vedo le častitljivi starci. Današnji mladi ljudje, ki se uče od zapadlih dežel, ne verujejo.« * lesen pod, *• žeriavica, »Povej mi. Kinjuro, ali se nahajajo ljudje, ki imab več duš. kot ti?« »Gotovo; nekateri jih imajo net. drugi šest, nekateri sedem, a drugi celo osem. Toda bogovi jih ne dovolijo nikomur več kot devet.« Tio se mi ni zdelo verjetno, kajti spominjal sem se žene, ki je živela na drugi polovici zemeljske oble. Imela je več generacij duš ter se je znala vseh posluževati. Nosila je svoje duše. kakor druge ženske obleke ter jih je meniala večkrat na dan. Vem. da v garderobi kraljice Elizabete ni bilo toliko oblek, kakor ie imela ta dama duš. Glas in način mišljenja je menjavala z dušami. — Včasih je bila, kot bi prišla z juga, celo oči je imela rjave; včasih kakor bi bila s severa in oči so bile sive. Včasih je bila iz 13. stoletja, drugič iz 18. Ljudje si niso bili svesti svojih čutov, ko so to videli in hoteli so tajnost izslediti tako, da so si izprosili od dame fotografije in jih primerjali. Fotografij so bili zelo veseli, ker žena je bila čudežno lepa. Kako pa so osupnili, ker niti dvakrat ni bila enaka. Možje, ki so jo najbolj obedovali, se je niso upali vzljubiti Bilo bi nesmiselno, sai je imela preveč duš. Marsikateri, ki to čita, mi bo pritrdil.« »V tej deželi bogov je to mogoče, Kinjuro, toda so kraji, kjer imaio le zlate malike in tam je vse drugače. Prebivalce duše naravnost mučijo. Medtem, ko imajo nekateri le po eno ali celo le pol, so drugi z dušami preobloženi, za katere nimajo hrane, niti ne vedo. kaj početi z njimi. Take duše mučijo človeka čez mero. Seveda so to duše 'zapad-mh dežel —Toda« prosim* do vej mL Naredba o razvrstitvi igralcev 1. kategorija. Tehtocnei vodja s fakultetsko izobrazbo. II. kategorija. I. skupma: stalni Člani. Redni člani drame, opere in baleta, renomirani umetniki, kapekiiki, reditelji brez fakultetske izobrazbe in glavni tehnični šefi, vsi s 15 let službe v Narodnem gledališču, kakor tudi dramski umetniki s 25 leti in operni s 15 leti priznanega umetniškega delovanja in smatrani kot redni Člani, vsi po mnenju strokovnega sveta. Akademski slikarji z nad 15 leti službe v Narodnem gledališču. 2. skupina. Redni člani drame, opere in baleta — prvaki, reditelji brez fakultetske izobrazbe, prvi koncertni mojstri m javni termični voditelji z nad 12 leti službe v Narodnem gledališču po mnenju strokovnega sveta. Akademski slikarji z nad 12 leti službe v Narodnem gledališču. 3. skupina. Reditelji brez fakultetske izobrazbe, akademski slikarji, kapelni-ki in glavni tehnični voditelji. Redni člani drame, opere in baleta — umetniki; prvi koncertni mojstri, solisti orkestra, Člani orkestra z dovršenim konser-vatorijem in korepetrtorji z nad sedem let službe. 4. skupina. Prvi koncertni mojstri. Redni člani drame, opere irr baleta — umetniki; korepetitorjf, solisti in člani orkestra z dovršenim konservatorijem z nad tri leti službe. 5. skupina. Redni člani drame, opere in baleta — umetniki; korepetitorji, solisti m člani orkestra z dovršenim konzervato-rrjem. III. kategorija. 1. skupina. Eprzodi-stj, člani drame in opere, korifeji, člani orkestra, šepetalci, scenrsti, kvalificirani člani zbora In baleta. Tehnični voditelji in arhivarji, vsi z nad 15 let službe. 2. skupina. Epizodisti, člani drame in opere, korifeji, člani orkestra, šepetalci, scenografi, kvalificirani člani zbora in baleta, tehnični voditelji in arhivarji, vs[ z nad 9 leti službe. 3. skupina. Epizodisti, člani drame in opere, korifeji, člani orkestra, šepetalci, scenisti, scenografi, kvalificirani člani zbora in baleta, arhivarji in hvalificirani de-lavc — mojstri, vsi z nad pet leti službe. 4. skupina. Epizodisti, člani dra.ne in opere, korifeji, člani orkestra, šepetalci, scenisti, scenografi, kvalificiranj člani zbora in baleta, arhivarji in kvalificirna delavci — mojstri. Z v a q i č n i k i. Začasni člani drame, opere, zbora in baleta, prepiso vatel ji, zva-ničniki, baletski zbor, odrski delavci in delavci v delavnicah, stalni statisti in to: */„ od celokupnega števila z najmanj 15 leti službe v prvo skupino in od celokupnega števila z najmanj 9 leti službe v drugo skupino. V 1. skupino sluge z najmanj 15 leti službe. F Sport mino tekmo za državno prvenstvo Zagrebške »Novosti« prinašajo iz Beograda to-le zanimivo skico o razpoloženju in nervoznosti, ki vlada v Beogradu med tamošnjim športnim občinstvom rade nedeljske tekme za državno prvenstvo med Jugoslavijo in Gradjanskim: —Tudi ti? — Naravno. Ne samo. jaz. Vsi brez izjeme! Vsi moramo na pot, ker od nas zavisi tisti »teraj — pucaj!« More, zmaga je na-ša! Tako se po priliki komentira nedeljska tekma po kavarnah. Ni šala imeti državno prvenstvo v rokah in ga eventualno izgubiti. Beograd trdi enodušno, da ga ne izgubi. Veruje v prvaka. Kibici se bodo morali žrtvovati "in potovati v Zagreb. Poseben voz, ki ga je dobila Jugoslavija, je razprodan. Mnogi odhajajo iz tajništva, ker ni kart. Čakajo, da ministrstvo saobračaja poveča že dovoljeni posebni vlak. V Zagreb prispe zanesljivo 800 do 1000 kibicev. Iz Beograda odpotujejo v soboto zvečer. Mnogi komentirajo v Beogradu zagrebško vest, da »so igrači Gradjanskega od prejšnje sobote internirani in da žive po receptu.^ Kibici se bodrijo tako-le: »Dobili bedo že recept od Žene in Senegalca, čim prispejo v 16-meterski prostor.*- Mnogi dražijo kibice z * enajstmetrovkami*, s katerimi je do sedaj zmagovala Jugoslavija. »Ne govori, vse je bilo do sedaj enajstmetrovka!« Resnejši športniki, ki računajo z even-tualnostmi, dajejo prednost običajnim stvarem —igrišču, občinstvu, sodnikom — kljiib temu, da so pred tekmo Ju so slavij a- tla j duk govorili, da pri moštvu, kakršno je Hajduk, ne morejo odločati slične malenkosti. Nervoza ie v Beogradu zajela vse športnike enako kakor v Zagrebu. Moramo pa priznati, da so igrači Jugoslavije povsem hladnokrvni. Mirno čakajo na finalno tekmo. Izvajajo kondiciiski trening in se ne brigajo za okolico, za klepetavo čaršiio. Večinoma se izogibajo dotikov s kibici. Na vprašanja o tekmi ne dajejo odgovora. Pri treningu jim nagaja deževno in hladno vreme. — Igrači Gradjanskega kantomranl. Radi nedeljske tekme za državno prvenstvo so bili igrači Gradjanskega kantonira- ni. Že teden dni bivajo na igrišču in žive po strogi športni dijeti. Ob 5. zjutraj nastopajo k prvemu treningu, ki se nato nadaljuje cel dan. Gradjanski se potemtakem prav resno pripravlja na tekmo. — Zagreb, 4. julija. (Izv.) Iz Zagreba poročajo danes, da bo na finalni tekmi za prvenstvo države, ki se vrši jutri v nedeljo med Gradajnskim in Jugoslavijo v Zagrebu, zastopal Njegovo Veličanstvo kralja general Hadžič. — Tekme podsaveznih reprezentanc za pokal Nj. Vel. kralja. 5. julija se vrši v prostorih JNS, Zagreb Martičeva ulica 14e seja poslovnega odbora, na kateri se izžrebajo termini tekem podsaveznih reprezentanc za pokal NJ. Vel. kralja. Podsavezi smejo na sejo odposlati svoje polnomočne zastopnike v svrho kontrole in sodelovanja pri izžreban ju. — Zagrebška športna razstava. Upravni odbor JNS se je odzval pozivu Zagrebškega zbora, ki prirejuje med 8. in 20. septembrom veliko športno razstavo. Upravni odbor JNS opozarja podsaveze in klube, člane JNS, da bo i^dal v najkrajšem časti potrebna navodila radi organiziranja te razstave. Za informacije naj se podsavezi in klubi obračajo direktno na savez aH na Zagrebški zbor. Dopisi na JNK naj se na gornjem delu označijo z rdečo značko s Razstava«-, Upravni odbor JNS poziva že sedaj vse podrejene klube in podsaveze, da se pripravijo na razstavo, ki bo imela veliko vzgojno in organizatoriČno svrho. Od vseh' pričakuje, da izvrše vse naloge točno in zadovoljivo, ker bo razstava nedvomno koristila napredku in poboljšanju jugosloven-skega nogometnega športa. — Nogomet v Osijeku. Na Vidovdan in Petrovo je gostovalo v Osijeku prvorazredno budimpeštansko moštvo Toeroekve-sa. Prvi dan je tolklo Slavijo 2:1, drugi dan je igralo z osiješko reprezentanco neodločno 1:1. — Na turnejo po Albaniji In v Grčijo odhaja ta mesec cetinjski klub »Črnogorac«. 19., 20. in 21 .t .m. igra v Skadru, 23. v Tirani proti reprezentanci Albanije, 26. in 27. v Atenah proti Herculesu, 30. na Krfu in 2. avgusta v Baru. — Novi klub v Splitu V Splitu se je ustanovil nov klub JSK Amater. Pravila so mu že odobrena. Klub je pretežno delavski in visokošolski. Na ta način bo Split Štel štiri klube: Hajduk, Borac, Uskok, Amater. . ' . J. m * \. * - - ?--• DRZNA PLAVALKA je mana ameriške* sportistinja Truda E der te. Preplavati ho* čc morsko ožino, ki loči Anglijo od Fran-d je (Canal La Manche). Naša slika kaže. T rudo Ederle na potu v Anglijo na krova parnika »Berengarija*. ~~ — Medmestna tekma Zagreb-SpUt se Igra 12. t. m. v Zagrebu mesto tekem v proslavo 5-letnicc ZNP, ki se je odgodila radi odpovedi beogradske Jugoslavije in zagrebškega Haška. — Turistom sporoča pisarna SPD, 'da morajo prinesti seboj, ako prihajajo v pisarno po uverenja. društveno legitimacijo s sliko. Brez te legitimacije pisarna ne bo izdajala uverenj. — Uradno glasilo JNS. Zagrebške »Novosti-- poročajo, da so postale uradno glasilo JNS. Tozadevno poročilo se nahaja v včerajšnji številki, na kar opozarjamo klube> vse podsaveze in ZNS. — Sava kolesarsko in motociklistlčno društvo v Ljubljani je pokazalo svoj lep razvoj v nedeljo, ko je priredilo Izlet v Zg. Kašelj k novemu kolesarskemu 'društvu »Zarjac, katero je imelo svojo prvo 'dirko in veselico. Izleta se je udeležilo 56 čla-< nov in članic v vzornem redu In 'disciplini ter so bili vsi udeleženci prav zadovoljni. Kakor čujemo, priredi 'društvo »Sava« Se letos eno dirko na progi šiška-Tržič in nazaj ter nas veseli, da se tako krepko razvija na športnem polju. — Ilirija t OKmpla (Reka). Danes m jutri ob 18.. igiršče Ilirije. Gostovanje re* škega prvaka Olimpije obeta prinesti v 2a* ključek pomladanske nogometne sezone dV« izredno zanimivi tekmi, za kateri vlada racH športno publiko veliko zanimanje. Moštvo Olimpije, čegar slika je izložena v oknu tvrdke Magdič, šteje med one reprezentanto italijanskega nogometa, ki so dosegli na» pram našim klubom doslej posebno ugodne rezultate. Igralo je s Haškom 2 : 0, Concor* dijo 3 : 1. Ilirijo 3 : 0 in s Hajdukom 1:2 in 2 : 2. Razen tega beleži pozitivne rezul* tate tudi napram nekaterim znanim avstrij* skim in budimpeštanskim klubom. — Igro Olimpije karakterizira ne samo italijanska moštvo v splošnem lasten resoluten start in izvrstna igra z glavo, temveč prav tako so* lidna tehnika in kombinacija, tudi fizično je krepko razvito. — Ilirija se sicer nadeja, da so bo na lastnih tleh mogla revanžiratf za negativen rezultat na Reki, naloga pa, katero si stavi s tem, je zelo težavna. Vstop* nina je z ozirom na dvadnevno gostovanje Olimpije nižja kot običajno za mednarodno prireditve, posebno velja to za tribunske sedeže. — V nedeljo ob pol 17. pred te km a Ilirija rez. : Hermes komb. 1351 'n čemu je dobro imeti več kot eno dušo?« »Gospod, ko bi imeli enako število duš. ki bi bile tudi enake med seboj, bi bili vsi ljudje enih misli. Da se pa ljudje razlikujejo, je očividno. V^-ok razlike je število tu način duš.« »Kaj je bolje, imeti eno ali več duš?« »Več.« »Torej je oni nepopoln, ki ima Ie eno?« »Zelo neoopoli.« »Ima n^oooln Človek vedno tudi slabe oradede?« »Ne.« »Morda ie torei Človek, ki trna Ie eno dušo, imel pradeda z devetimi dušami?« »Gotovo.« »Kaj se je zgodilo z onimi osmimi, katere je imel praded, ki jih pa notnmec nima?« »To je božje delo! Bogovi nakažejo vsakemu toliko duš. kolikor jih pač zasluži, Pravični jih dobi več, krivični manj.« »Torej ne podedujemo duš od sta-rišev?« »Ne. Neskončno stare so duše. njih leta so brez števila.« »Nekaj bi rad vedel. Ali more človek dušo od duše točiti? Je lahko ena njegovih duš v Kyötiju, druga v Töky-ju, tretja v Matsue-ti?« »Ne, to ni mogoče, duše se ne ločijo.« »Kako? Druga je v drugi shranjena?« »To vedo le bogovi« »Toreisß. i&dar ne looijo?« »Včasih se to Ie zgodi, toda takrat pride človek ob pamet. Norci so izgubili eno dušo.« »Toda, kaj nastane po smrti iz duš?« »Ostanejo tudi tedaj še skupaj. Ko človek umrje, se presilijo na streho in ostanejo tam 49 dni.« *Kje na strehi?« »Na slemenu.« »Ali jih lahko vidimo?« »Ne. so kot zrak. Gibljejo se sem-tertja. Kakor lahen veter.« »Zakaj ne ostanejo 50 dni zgoraj, temveč le 49?« »Sedem tednov jim je dano, predno se ločijo. Sedem tednov je 49 dni. Toda ne vem, zakaj tako.« Stara vera, da ostane človekov duh nekaj časa na strehi, mi ni bila nova; Čital sem o nji v več japonskih dramah. Toda aikdar nisem čul o sestavljenih dušah- Vprašal sem vrtnarja o tem, ker bi rad zvedel, od kod to ve. Odgovoril pa je Ie, da je to vera pradedov. Povedal pa mi je še naslednje: »Ce zve zakonska žena, da ljubi njen rnož na skrivaj drugo, se večkrat zgodi, da pregrešna dobi bolezen, ki je ne more noben zdravnik ozdraviti. Kajti ena soprogina duša, vsled sovraštva in žalosti do skrajnosti razburjena, se preseli v telo nasprotnice in jo uniči. Toda tudi prava žena zboli za nekaj časa, ali pa izgubi pamet, ker ii manjka ena duša. Se nekaj je nam Japoncem znano, kar vi. ki ste od zapada, ne veste. S pomočjo bogov se izseli duša za nekaj časa iz telesa, to pa le v dobre namene. V tem slučaju se telesu ne pripeti hudega. Poslušajte, kako se tak čudež zgodi. Mož ljubi lepo deklico, ki bi jo rad poročil, o »njeni ljubezni pa ni prepričan. Gre torej h kanushiju* bližnjega templja in prosi bogove resnice. Duhovniki ga ne vprašajo po imenu, temvečl le po dnevu in uri rojstva. Te razpišejo za bogove in vele možu priti čez sedem dni. Vseh teh sedem dni molijo duhovniki in prosijo bogove, da bi možu povedali resnico. Eden se koplje vsak dati v čisti, mrzli vodi in je le takšna jedila, ki so se pripravljala ob svetem ognju, Ko pride mož čez sedem dni. ga peljejo v sobo v notranjosti templja, kjer gs sprejmejo duhovniki. Vršijo se slav«« nostni obredi, molijo se določene molit* ve. Čakajo molče. Naenkrat se začne duhovnik, ki je vodil svete obrede, ko« noulzivično tresti, kot bi jra tresla mrz^ lica. To se zgodi vsled tega, ker se je 4 pomočio bogov dekličina duša preselila vanj. Deklica o tem ničesa ne ve. kaifi v tem Času vedno trdno zaspi, najsi s€ nahaja kjerkoli. Ker se ie pa duša pre-i selila v duhovnika, mora govoriti le ču sto resnico in razodeti najskrivnejše mU sli. Duhovnik pa ne govori z lastnimi temveč z dekliškim glasom in tudi z nje.; nim občutkom. Prav po žensko reče^ »Ljubim« ali »Sovražim«. Kjer je S05 vraštvo. tam se razodene vzrok, meq tem ko ljubezen sploh vzroka nima. Ntij to se svečenik neha tresti, kajti dekličij na duša se je že posivila od njega- Ko* brez življenja pade na obraz m ostan< dlje časa tako.« duhovni!? l£oaec jutri). Siran 4. »SLOVENSKI HAROP« dne5. julij« 1925. štev. 149. Dnevne vesti. V Ljubijant. dne 4. /uu/a 1925* Za slovensto liturgijo 1 Trpka Čutila, težke misli mi z r*e-jdoÜrvo silo vzbuja 5. dan meseca julija. Sedmič se že obhaja praznik sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda V svobodtii, ujedinjeni Jugoslaviji, a njuna dediščina, slovensko bogoslužje, nam še ni vrnjena. Stoletja so minila, odkar sta nam izvojevala naša blagovestnika to dragocenost. Na slovanskem zapadu ie bila šiloma zatrta; na njenem grobu ie plesala latinščina. Onemela ie stara slovenščina v božjih hramih. Namestil »Go^odi pomiluj*. se je oglašal »Kirie eleison«. Celo spomin na sv. Cirila in Metoda ie jel ugašati; njunih imen ni poznala slovenska »Pratika«. Na vzhodu je pravoslavna cerkev radostno sprejela zapuščino sv. slovanskih apo-stotov in jo v najhujših viharjih gojila in Ščitila. Ali naj ostane hčerka sv. Cirila m Metoda — staroslovenska Iiturgija — zapadnim Slovanom za vselej pokopana? O njuni tisočietnici je vstal njima 'enakovreden velikan vladika Josip Ju-raj Strossmayer, ki je jel klicati iz gPD-ba umorjenko. Postavil si je življenjsko nalogo, da se vrne zapadnim Slovanom, kar jim je bilo po krivici vzeto. Bivna je njegova poslanica o sv. Cirilu in Metodu, ki ju nedosežno krasno proslavlja fcot največja dobrotnika in prosvetitelja slovanskega naroda. V Rimu si je znal pridobiti naklonjenost papeža Leona Xni., kj je izdal okrožnico »Grande munus« in v njei ponovil ukaz Ivana VTII., da se smejo vsa cerkvena opravila izvrševati v slovenskem jeziku. Pod vplivom Strossmayerjevim je bil v Rimu storjen sklep, da se obnovi na sfcrvanskem zapadu Ciril Metodova dediščina; a kakor strela z jasnega je treščil v to namero veto zakletega sovražnika slovanstva Franca Jožefa, kateremu so uslužno pomagali nekateri škofje. Najboljši Domočnik mu je bil tedanji ljubljanski škof. čigar pastirski list o tisočletnici leta 1885. je poudarjal samo vero, ki sta Jo našim pradedcm prinesla sv. Ciril in Metod, a ni besedice črhnil o njuni pridobitvi slovenske Iitur-gije. Svojo misel o njej. popolnoma nasprotno Strossmayer je vi. je razodel duhovščini na zborovanju Cecilijinega društva, V glasovitem pastirskem listu leta 1887. pa je zagrozil s cerkvenimi kaznimi njim, ki bi se udeleževali agitacije proti latinskemu liturgičnemn jeziku. Vnetemu zagovorniku narodnega jezika pri bogoslužmh opravkih o. Stanku Škrabcu je huda predla. Preklicati je moral svoje krasne članke v »Cvetju«. Strossmayerjeva namera se ni izvedla. »Višji oziri«. t. i. Ifabsburžarri in njihova vlada Je branila naši slovenščini pred oltar. A svetovna vojna jim je zapisala Mane tekel fares. Hvala Bogu — padK so. Nova vlada, naša iugosloven-ska vlada sklepa sedaj konkordat s sv. stoKoo. Glavna točka tega sporazuma mora biti: obnovitev staroslovenske sružbe božfe v vseh katoliških cerkvih Jugoslavije. Kdo ji hoče nasprotovati? Rim ne; saj mora biti dosleden in ne more ovreči tega. kar sta vsem Slovanom dovolila Adrijan II. in Ivan VIII. Morda Pa kljubuje Misija IT., zavzemajoč se za latinščino — on. ki je po prevratu leta 1918. v Zagrebu z drugimi vladikarrri vred podpisal prošnjo »na sv. Očeta, da nam dovoli v celem področju Jugoslavije darovati sv. mašo v starem našem slovenskem jeziku, kakor sta to delala naša apostola sv. Ciril in Metod«. Čuje se, da so hrvatski škofje zvesti ostali gjorenji izjavi. Staroslovenska 11-*urgifa mora zmagati !n zavzeti naše oltarje. Vlada, ne odnehaj! Danes je praznik sv. Cirila 5n Metoda. Kako ga praznuje »slovenska« cerkev? Pred oltarjem »Dominus vo-biscum«, »Oremus«, »Orate fratres« itd. Na koru kitica pesmi na čast sv. Cirilu jn Metodu. Na prižnici govor, v katerem se slavita sv. blagovestnika. a ne omenja se njun veleči.i: slovenska litur-grja; govornik prav toplo priporoča bratovščino (ne družbo) sv. Cirila m Metoda, koji je namen, da deluje na združenje pravoslavnih Slovanov s sv. katoliško cerkvijo, katere odlični duhovniki črtijo in uničujeio svete cirilske pis-menke, našim bratom tako drage. Cfrilmetodar. ★ * * — Odlikovanje. G. Fran M II č i n s k i, svetnik II. skupine I. kategorije v oddelku B. Stola sedmerice v Zagrebu, je na lastno prošnjo trajno vpokojen. Povodom tega ga je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z redom Sv. Save III. stopnje. — Inženjerskl izpit Na šumarski fakulteti zagrebške univerze je s prav dobrim uspehom položil diplomski inzenjerskl izpit g. Franjo J ur h ar iz Griž v Sa-vinski dolini. — Zdravniški delegati Zveze narodov ▼ Sloveniji. Kakor smo že poročali, so v ponedeljek prispeli v Slovenijo delegati higienske sekcije Zveze narodov v Ženevi. Bili so tu zdravniki najrazličnejših narodov, Id smo jih tudi že imenoma navedli. Pose-tili so naj prvo Rogaško Slatino, nato Celje, Dobrno in nazadnje Ljubljano. Pov-sodi so se prav pohvalno Izrazili o naših higijenskih napravah, zlasti pa sta jim ugajala Rogaška Slatina in Dobrna. Zdraviliška oprava v Rogaški Slatini jim Je priredila v Zdraviliškem domu banket, k! ga je g. Mantinovič prav okusno priredil. V Ljubljano so prispeli v četrtek, ogledali so si vse bolnice In vse druge zdravstvene naprave. Zvečer jim je mestna občina priredila banket v restavraciji »Zvezda«, ki ga ie izredno lepo in okusno priredil g. Kranes. Poleg gostov so se te prireditve udeležili: predsednik gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc, član tega sveta g. A Lik oz ar, za vel. župana dvor. svet. g .ar. Stare, za min. zdravstva g. dr. Kun in inšpektor g. dr. K a t i 5 i č. V imenu mestne občine je goste pozdravil v slovenskem in francoskem jeziku g. dr. Dinko Puc, v imenu vel. župana g. dr. Stare, v imenu zdravstvene oblasti pa g. dr. Katičlč. Zahvalil se Je za pozdrav v imena gostov g. Ur. Cuisset, ki Je povdarjal, da so zdravniki dobili najlepše utise na potu po Sloveniji in da so se povsod po Jugoslaviji prepričali o velikem napredku na vseh poljih. Nato so se govorili gg. dr. F r i k s iz Wa-shingtona, dr. Oplatka iz Jeruzalema, dr. Hollmanns iz Belgije, dr. S t e p a n o v iz Rusije in dr. P r a t b e r n o n fz Nan-evja. Vsi so naglašali, da so bili prijetno presenečeni, ko so se zlasti v Sloveniji prepričali o vsestranskem kulturnem in zdravstvenem napredku. Posebno pohvalno so se izražali o napravah v Ljubljani, v njeni lepi legi in o izredno razkošni pogostitvi. In res je g. ICrapeš priredil banket, ki je prekosil vsa pričakovanja. Gostje so včeraj z najboljšimi vtisi zapustili LJubljano. r nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) „kljuö" da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih,' Dobivajo se v prodajalnah^ Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. si* \? — Higijena v šoli. Higijena igra pri vzgoji dece veIevarno vlogo. Higijenski principi, vcepljeni otroku že v rani mladosti, os ta* nejo tudi v njem, ko stopi v resno življenje, toda ne samo to, on skuša te pridobljene principe uveljaviti tudi v svojem krogu, v privatnem in javnem življenju. V tem o žiru bi morala šola dajati dober vzgled Pred vsem morajo biti šolski prostori snažni. — Med šolskim letom trpi vsako šolsko poslopa je, in se temeljito snaženje more pričeti šele v počitnicah. Sedaj smo v tem času, in dela se morajo takoj pričeti, čila na ta dan?« »A — na to si se spomnil?« je od vrnila oia nekako začudena. »No, kaj praviš? Ali se ne spodobi da ta spominski dan malo popraznuje* va?« »C emu?« »Srebrna poroka ni kar tako!« »Še nikdar nisva praznovala obleta niče svoie poroke, zakai naj bi jo hrt Stran 6. .SLOVENSKI NAROD- one 5. julija 1925. Stev j 49 FILMSKA EKSPED1CIJA V GORE. Slika kaže filmsko ekspedicijo na svojem poslu v visokih s snegom pokritih zorah. Kino. umor filmske igralke. Poročali smo o strahotnem umoru v filmskem mestu Los Angeles, kjer je zobozdravnik dr. Thomas Young na grozovit način umoril svojo ženo, prikupno filmsko Igralko Grace Young. Zobozdravnik je bil prijet in je priznal, da je svojo ženo naj-preje omamil s somnoformom, smrtonosnim plinom, ki se samo še tupatam uporablja pri operacijati. Truplo je nato vrgel v vodnjak, katerega je 'dal nato zacementirati. Sodni izvedenci so ugotovili, da je bila pokojna Grace živa zakopana. Morilec je omamljeno vrgel v vodnjak in ga nato zazidal. Po umoru žene je šel zdravnik v vodnjak ter pobral ženi demanie in ves nakit. Kakor Javljajo listi, je hotel dr. Young spraviti s sveta tudi svojega pastorka in še štiri družinske člane, da pride na ta način do premoženja v znesku poldrugega milijona do- larjev. Proti Yonngu se v kratkem vrši razprava. Umor je v filmskih mestih Los Angeles in Hollywood, pa tudi v ostali Ameriki povzročil obilo razburjenja. Kriza avstrijske iilmske industrije. Avstrijska filmska industrija se nahaja v kritičnem položaju in je pričakovati popolnega poloma. Na eni strani je te razmere zakrivila vlada s previsokimi davčnimi obremenitvami filmskih podjetij, na drugi strani onemogočuje ameriška hiperproduk-cija filmov vsako konkurenco. Avstrijska filmska družba ^Sascha Film« se je preselila v Berlin, sledila ji pa bodo ostala podjetja. — Popre Je lopov — sedaj fflmskl star. Ameriški listi poročajo o glasovitem komiku Ben Turpinu, ki škili na eno oko. Ben Turpina je pred 17 leti med družbo vaga-bundov odkril neki režiser in ga porabil za film. Turpina je močno škilil, toda baš to zadaja poanto njegovim filmom. Turpina igra večino med lepoticami in v mil je ju, v katerem ga publika smatra za budalo. V ostalem igra on filme, ki so izredno beda« sti in nesmiselni. Amerikanec ljubi take filme. Kljub svojim 57 letom je Ben Turpin zelo okreten igralec in zdi se kot da ne bi imel več kot 25 let. — »Universal P.ctures Corporation« jc eno največjih filmskih podjetij Amerike, če-gar predsednik je Carl Laemle. Družba je imela preteklo leto 26 milijonov dolarjev dobička. — »Paramountc filmska družba namerava v Newyorku v reklamne svrhe zgraditi stolp z velikansko, trinadstropno visoko uro. — Mary Pickford in Douglas Fairbanks, popularna filmska igralca potujeta v kratkem po svetu. Baje tudi v reklamne svrhe! — Lita Gray je postala mati. Mlada filmska igralka Lita Gray, ki se je preteklo leto poročila z glasovitim filmskim komikom Charlie Chaplin om in o kateri so listi pisali, da mora še v šolo, je poklonila življenje čvrstemu dečku. Kongres za splošni otroški blagor Od 24. do 28. avgusta se bo vršil v Ženevi »Prvi kongres za splošni otroški blagor«. Sicer so se že vršili številni mednarodni kongresi za otroško varstvo v Evropi in v Ameriki, toda doslej je bil naslov »Prvi kongres« izbran namenoma, da se posebej povdari značaj te prireditve. Izvolitev Ženeve za sedež kongresa ima namreč namen opozoriti na vlogo, katera pripade Društvu narodov odslej v \T>rašarijih otroškega blagra. Društvo narodov je pred kratkim razširilo delovanje svoje komisije proti trgovini z ženskami in otroci, ker ji je bilo izročeno splošno vprašanje otroškega varstva. Slučajno pridejo v razpravo številne točke, ki spadajo na dnevni red te komisije tudi tekom kongresa za otroški blagor. Tako morajo seje tega kongresa vplivati na novo delovanje Društva narodov. Na kongresu se bo razpravljalo o hi-gijeni in medicini, socijalnem skrbstvu, o vzgoji in propagandi. Delovale bodo tri sekcije. Navzoč bo tudi prof. Pirquet, voditelj vseučiliščne otroške klinike na Dunaju, katerega avtoriteta v zadevah otroškega skrbstva je splošno znana. Doslej je prijavljenih na kongres 325 udeležnikov iz 20 dežel. Obeta se torej plodonosno delo. IZ NEMČIJE V ČOLNU V INDIJO. Nemec Schott hoče v razločljivem čolnu, ki je napravljen iz gumija in jadmiškega platna priti v Indijo. S svojim čolnom je dospel že v Egipt, od koder se je radi tamkajšnjih nemirov moral vrniti, Schott, ki ga kaže naša slika, se odpravi v kratkem znova na pot in je prepričan, da prispe v doglednem Času s svojim čolnom v Indijo. Brezžično... Brezžičnost se ie že povsod udomačila. Zadnjič so dali v Lo-id-ina brezžičr.i koncert posebne vrste: aparat za sprejemanje zvokov so nastavili v meiažorij! v rastlinskem vrtu in sicer pred tigrovo V.3tKO. Bil je ravno čas krmljenja. Moleli so tigru lep kos mesa h kletki, a mu ga niso dali — in lačna zver je začela v vsej tonski lestvici, ki ji je na razpolago, strahovito rjoveti, da je bilo kar groza. Isto so ponovili pri levu, hijeni, morsk. psu itd. Tn tuljenje teh zveri so culi tisoči posetnikov sprejemnih postaj po vsej Evropi. Moralo je biti res imenitno! Obžalujem samo, da nisen tako petičen, da bi si mogel omisliti sprejemni aparat za brezžično telefonijo. Poslušal bi bil ta »koncert* z istim zanimanjerr kot pariško opero. »Koncerte slične vrste bi pa tudi v Ljubljana lahko razposljali vsako :ied*.jo zvečer v širni svet, ko se pon^čniiKi in piiančki tuleč in kruleč vračajo domov. En sprejemni aparat bi postavil na Dunajski cesti za one, ki jo mahajo opetekajoč sc od Save sem, drugega na Gosposvetski ces:i, tretjega pa na Dolenjski ali Zaloški cesti. Zagotavljam Vam, da bi užitek evropskih poslušalcev ne zaostajal za »koncertom« londonske menežarje. Kakšno bo vreme v juliju ? (Slabi izgledi.) Znani dunajski profesor K. 5£eu» ger, čigar elektrodinamična teorija ima precej pristašev, prorokuje za julij šest elektrodinamičnih vremenjskih motenj, ki nastanejo 6., 12., 19., 25. in 28. julija. Nadalje je Zeuger postavil sledečo prognozo o vremenskih razmerah v juliju: V začetku meseca bo prevladovalo mirno, jasno vreme z naraščajočo temperaturo. 5. in 6. julija je računati na nevihte z izdatnim dežjem. Temperatura bo padla, a v kratkem nastane radi jasnejšega vremena in večjega zračnega pritiska zopet topleje. Okoli 10. in 11. je pričakovati poobličenje in s tem v zvezi večkratne nevihte z izdatnim dežjem ter po razmerah pač tudi s točo. 12. julija nastane vroče m do 15. julija ho prevladovalo milo, toplo, jasno vreme. Vremenske neprilike dne 10. in predvsem 25. julija bodo sprva povzročile vroče, soparno vreme. Vročina doseže svoj višek. Med 20. m 25. je pričakovat! hudih neviht. Nevihte bodo sifcre, v nekaterih krajih katastrofalne in je pričakovati, da se utrgajo oblaki ter toče. Od 25. dalje se bodo vremenske razmere nekoliko izboljšale. Vsled normalnega zračnega pritiska ponehajo močni vetrovi. Po nevihtah temperatura pade in po 25. deževni nalivi ne bodo močni. Po komaj enodnevnem lepem vremenu se vreme 28. zopet poslabša. Temperatura ostane na normalni višini. V zadnjih dneh bo zračni pritisk naglo padal, kar bo imelo za posledico nevihte, spremljane po izdatnih nalivih. Dne 2°. in 30. julija nastopi de-ževno vreme. — S temi ne baš prijetnimi besedami konča profesor Zeuger svoje poročilo fn zda se, da bo imel prav. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodala vsako-] vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kradlt. Ifrbljana - Telefon 40.457.548.805 In 806 Dežni plašč moški iz trpežne angleške gumovine tkanine, fjna dunajska konfekcija Din 270*—, damski Din 280*— spedalHeta .Covertof moški Din 910*—, damski Din 880'— razpošilja veletrgovina R. STERKECKI, Celje št. 21. Ilustrovani cenik s tez 1000 slikami se polije vsakemu zastonj, vzorci od sukna. kamgarna in razne manufakturne robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakusu primerno povrnitev vožnje. Naročila tez Din 500"— poštnine presto. — Trgovci engros cene. £1 -.*v> Hi M Modni atelje Zofija Gor*janc-Mahnte^ • - Kopitarjeva ulica, 1, v bivši Mahrovi hiši. ■ ozorjcinnDnnGnonnocöDnoanGnDr Pozor I Na prodaj gdl v " tut « PozorI v Spodnji Šiški dve Sepi stanovanjski hiši z velikima vrtoma in dvajset stavbnih parcel po jako nizki ceni in ugodnih pogojih. Dalje dve dobro vpeljani gostilni in zraven več vinskih sodov. Stanovanje takoj. Kdor nima stanovanja, naj se potrudi. Stanovanje zastonj. Natančna pojasnila daje ANTON ŠTIBN, Spodnja Šiška Kavškova cesta 264 15 letno i list n najpopolnejši ST.OEWER si« valni stroji s pogreztjlvlm transporterjem (grabeljc) I enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, ve« zenje aH šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Ssleburgova ulica 61. 116 T Telefon »t. 980 edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrnt i rJ a¥c in izpadanju las ter prhutam. Za eno po- Pluli p s 651 polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za. Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički zavod LEDA« Zagreb, Nikollčeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za LiubHano: .SALUS" d.d. H3—L Cenjenim, damam sporočam, da sem izstopila kot družabnica iz ivrdke 2T Oorjanc & Co., Sv. Petra cesta, in pod gornjim naslovom otvorila svoj atelje za klobuke. Imam vedno v zalogi najnovejše modele klobukov, priporočam se pa tadi za vsa popravila, ki jih bom izvrševala točno in solidno. Zahvaljujem se cenjenim damam za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za naprej. Spretnost in fin okus jamčita za dobro postrežbo. 2168 Zofija Sorjanc-ufiaknič. S PRODAJE svoju najbolje uredjenu livnicn 1 labrikn za lzrad|ivanie sva-kovršnih metalnih predmeta sa svom sirovinom, polupreradjenom i gotovom robom. Predavače se sve zajedno, ili zasebno uredjaj fabrike, zasebno sirovina, i zasebno polupreradjena i gotova roba. Sva potrebna izvešca daje gornja banka, gde se i prodavajuči predmeti mogu videti. Posrednici se posle konačno obavljenog posla nagradjuju. UPRAVA. Ki Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi ce učestvovati osim Vojvodjanske po* Ijoprrvrcde. zanatstva i industrije, i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele n3Še zemlje. Ucestvovace i inozemstvo sa produktim*. koje mi ne izradjujemo, ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljoprivrednera delu 0 naročito biti lepo zastup* ljeno tuzemstvo, a i inozemstvo »a prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najno* vijim i najmodernijim traktorima, phigovima za oranje. -—Za vreme izložbe če biti priredjene utakmice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd. Za ovaj vašar i izložbu je veliko mteresovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i med ju •protr06ačima*p06etiocima. Traute prospekt! Za. industrij sku izložbu primaju se prijave do 15., a za poljopjrivrednu do 31. jula. Legitimacije za ovaj vašar*izložbu, kod svih Trgovačko-Industrijskih komora u zemlji, kao i kod Trgovackih Udruženja i Banaka. U inozemstvu pak kod svih Pred* stavnistva i Konzulata Kralj. S. H. S„ Trgovackih Komora, Agencija i Banaka. Legitimacije za posetiocc iz tuzemstva ataju Din 30.—, a za posetioce iz inozem* stva Din 60.—. .... ' Na železnicama kako za posetioce, tako 1 za lzlozemi robu važi popust od 50 od sto. — Vašar^Iziožb* cese održati na. Paličkom putu, na prostoru ©d 36.000 m*. Svaki poljoprivrednik. industrijaUc. zanatKja i trgovftc. treba da iskoristi OVU priliku i ucesrvuje na ovom valaru, jer če ovo biti ppri vaSar i izložba ovo vrste u nasoj zemlji. Stanovi osigurani. Nedaleko od samoga mesta izložbe, naiazi ac čuvona Wünatiena banja Palic. Prijave sc šalju: EB Upravi L opUeg velikog vaiara 1 Iiloibs a SubotlcI. BS lföi TalearaavsOraM i IZLOŽBA. — Talafoa 301 Huda io lionla/ dalavnioa Ivan BrleelL Daaalika o. 19, te priporoča. Izvršitev toena. cene zmerne. ' 179Ü5 Kuverte priporoča Narodna tiskarna Stroji za slaščičarne. enodvovaljčni, enotrovaljčni mešalni stroj, stiskalnica za kekse, stroj za drobljenje (ribanje) tr!« cevna peč za pečenje s sušilni-kom in peč za vafeljne z 10 kleščami, vse v dobrem stanju, SE PRODA. Sehokoladefabrik Candia Graz-Eggenberg. Damske obleke Ä,Äd_ Din 80*— do 170'—. BLUZE: cetir, opal, etamin Din 50* — do 150*—. Predpasniki in otroške ,'oblekce ter razno manu-faktumo blago nudi po jako nizkih cenah tvrdka: P. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si Izložbo I aar 123-L Mehanično umetno vezenie perila« aastorov, m on o g ram o v, oblek, bluz itd. v ploščatem in verižnem vbodu, madeira, rlchelle z belim in naj-različnejšlm materijalom. — Entlaitje, predtlskanje. ~~ MATEK, Ljubljana, m poteg hotela Štrukelj". ~l Najboljša „PUCH" kolesa po selo ugodnih cenah dobile le prt Ign. Vok, Ljubljana, Sodna uS-7 ion Makulaturni papir tajr a kg Din 5,- prodaja uprava .Slovenskega Naroda IfllllllllllllllUUMliNlll SA 5 štev. 149 »SLOVENSKI NAROD« dne5. julija 197o srtfan /. Otvoritev Tillerjevega doma v Logarski dolini Na Vidovdan 28. junija je Savinska podružnica SPD otvorila svojo novo planinsko zgradbo v Logarski dolini. Udeležba pri svečanosti Je bila naravnost ogromna. Toliko avtomobilov, vozov in kolesarjev še ni videla Logarska dolina; . Otvoritveni govor je imel podružnični načelnik Fran Kocbek. V svojem govoru je podal razvoj turistike v Savinskiti planinah' ter orisal zasluge, ki se jih je pridobil za zgradbo tega lepega planinskega doma sodni svetnik Tiller. Med grmenjem to-pičev in igranjem gornjegradske godbe je proglasil dom za otvorjen, nakar je padla zavesa z napisne table na domu in načelnik je izročil dom turistovskemu prometu. Za Kocbekom je govoril načelnik mariborske podružnice dr. K e n j c r, ki je v svojem govoru povdarjal pomen te nove postojanke za slovensko planinstvo. Sodni sv. Till er se je ginjen zahvalil za čast, da se je planinski dom krstil na njegovo ime, razpravljal o važnosti turistike za povzdi-go tujskega prometa v Savinski dolini, se zahvalil vsem, ki so s svojim delom ali s svojimi prispevki omogočili zgradbo tega planinskega doma ter končal svoja izvajanja z besedami: »Bog živi te krasne planine, to divno dolino, to kočo in prijatelje planinstva.« S temi govori je bila oficijelna svečanost otvoritve končana in pričela se je animirana planinska zabava z godbo in pet-|em. Vsi udeleženci so se vpisali v spominsko knjigo in položili svoj dar za nov planinski dom, V gostilni, sladščičarni in kavarni so se gnetli turisti, ki so jim stregle gospodične iz Gornjega Grada, Luč in Solčave. Da je prireditev tako lepo uspela, je Mali oglasi, ki služilo v posredovalne In socialno namena občinstva, vsaka bsseda SO par. NalmanJSi znesek Din 5- predvsem zasluga načelnika Kocbeka, odbornikov Vrtovea tn Zdollka, gospoda fn gospe Boitin, se. Rozin Iz Loč, z. Trobeji: iz Gornjega Grada In s. Diehla ml. iz Celja. Prireditev Je imela lep gmotni uspeh. V domu bo skupno s Piskernikovim zavetiščem odslej planincem na razpolago 10 sob z 32 posteljam! tet skupno ležišče a 26 posteljami. Zagreb-Split v 14 urah K otvoritvi proge Gračac-Knln. Meseca julija se otvori železniška proga Gračac-Knin, s čimer bo dokončana cela liško-dalmatinska železnica. Prvi del te proge Ogulin-Piaški se je otvoril leta 1914, drugi del Plaški-VrhVoine leta 1018, tretji Vrhovine-Gospič leta 1920, četrti Vrhovine-Gračac pa leta 1922. Od Ogulina do Knina znaša dolžina proge 223.1 km, od Ogulina do Splita 325.1 km. Na progi Gračac-Knin sta postavljeni za promet samo dve postaji, Zrmanja in Padjene, s 3 tirnicami. Za križanje vlakov bodo rabile križne postaje Cerovac, Malovan, Pribtidič, Plavno in Stara Straža s po 1 tirnico poleg glavne tirnice. Kilometrske, tarife razdalje od postaje Gračac so sledeče: Cerovac 8 km, Malovan 16, Zrmanja 27, Pribudič 35, Plavno 43, Padjene 50, Stara Straža 56, Knin 64 km. Od Gračaca, ki leži 554.8 m nad morjem, se dviga proga do Malovana na 793.8 m, nato pade do Knina na 221.7 m. Največji pad odnosno dvig na tem delu proge znaša 18 %. Najostrejši zavoji na ti progi imajo polumer 250 m. Vse postaje leže vodoravno, razen postaje Cerovac in Pribudič, ki slone za 2.5 %. Po otvoritvi te proge bo mogoče potovati iz Zagreba s primernim spojem iz Slovenije z brzovlakom ob 6.50 zvečer in prispeti v Split ob 8.45 zjutraj. Torej v 13 tirali in 95 mmtitatf. Iz Splita bo odhajal vlak ob 7JO zvečer m prihajal v Zagreb ob 9.50 zjutraj. Torej v 14 urah in 20 minutah. Direktni osebni vlak bo o'dhajal iz Za« Žreba ob 11.40 zvečer m prihajal v Split ob 4.26 popoldne. Torej v 1? uraH 46 minut Iz Splita bo odhajal isti vlak dopoldne ob 11.38 m prihajal v Zagreb zjutraj ob 6.15. Torej v 18 urah* in 47 minutaS. Dolžina proge znaša iz Zagreba 3o Splita 434 km. Plavajoči otoki v Atlantskem oceanu Moderna tehnika triumfira. Iz Berlina poročajo o novem velepoteznem načrtu glede zgradbe umetnih otokov v Atlantskem oceanu, ki naj služijo letalom kot prista-jališča v zračnem prometu med Evropo in Ameriko. Ogromni načrt je zasnoval ameriški inženjer Armstrong. Namerava zgraditi osem umetnih' otokov, oddaljenih 500 morskih milj eden od drugega. To razdaljo lahko danes preleti vsako letalo z lahkoto. Konstrukcija otokov temelii na principu ledenih gora. Plavajoče ledene gore mole kot znano samo deloma iz vode, glavna masa pa se nahaja pod vodo. S tem je podana skrajna stabilnost. Ta temeljni nauk se prenese tudi na umetne otoke. Štirioglata, 135 metrov široka, 400 m dolga in 25 m nad vodno gladino se dvigajoča plošča 'dobi ogromen podstavek iz železa in betona. Vse skupaj, ki bo zavzemalo 15.000 m3, bo ležalo 95 odstotkov pod morsko gladino; da bo kolikor toliko neodvisno od viharjev. Seveda ni računati, da se lahko tak otok prizida na morsko dno. Te postaje za letala bodo plavajoče, zasidrane pa bodo z ogromnimi, več milj 'dolgimi kablji. Na otokih' bodo delavnice za popravila; restavra- cije in Koteli. Potniki bo'do lafiko tam kosili, eventualno tudi prenočili Vsaka postaja dobi tudi svoj svetilnik. Armstrong Je predvsem gledal na to, da se umakne obliž-ju viharjev in megle na severu. Celo potovanje Newyork-Flyrnouth ne bo trajalo več kot 30 ur. Cena za vožnjo ne bi bila 'dražja kot v prvem razredu na parniku. * Jubilej fotogralije. PovoHom stoletnice fotografije, ki je francoska iznajdba, so organizirale različne skupine fotografov in njihovih organizacij na Francoskem mednarodni kongres pod pokroviteljstvom Akademije znanosti in lepili umetnosti. Kon- gres je bil otvorjen 29. pret. mes. In traja. S dni. Povabilu so se odzvali številni dele* gati iz najvažnejših] francoskih in inozem/ škili mest- * Pariz ima deficita 152 milionov. Bab objavljeni proračun pariškega mesta za tekoče leto izkazuje deficita 152 milijonov. Pravijo, da bo pri sedanjem gospodarstvu* kljub temu, da je štedljivo, prihodnje leta deficita 290 milijonov. Ako se upoštevajo še razni dolgovi, potem ne vedo, kaj po-s Četi, "da bi se spravil proračun v ravnotežje. Napovedujejo se že za letos nalrazličV nejše 'davščine In nove pristojbine. VOJAŠKI MANEVRI V AMERIKI. Letošnjo spomlad }c imela ameriška armada velike? manevre, menda največje ,kar jiJz je videl svet. Slika kaše letalo, obloženo, Z typnu bami, ki iz neznatne višine napada skupino tankov. . '' 0GLHSI Zenltva, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znaeala, vsaka beseda Din 1--. gjajaianjšl znesek Din 10 HflROBHA TKKflRItfl Ljubljana, Knafleva ul. 5 Jf* **'Osi S Telefon štev, 304 Plačilni natakar p. kavarniški vajenec — ae takoj sprejmeta. — fCarodna kavarna. 2163 Izkušen ogljar M če službo. Nastop ta* to j. — Ponudbe pod VOgljar/2096» na upravo plov. Naroda*. Kot družabnik 4 25.000 Din pristopim k ioljši trgovini v mestu ali na deželi. — Ponudbe fod «Druzabnik'2154» na ipravo «Slov. Naroda». Mesarski Domočnik fAoc stalno službo. Na* >topi lahko takoj. — Po* ludbe pod «Pomocnik J152» na upravo «Sloven* I :cga Naroda». Deklica za vse ^atera zna tudi kuhati in jazume nemško, dobi do* |ro službo pri mali dru* lini. Naslov pove upra* ja «Slov. Nar.». 2150 Hišnik (-ca) aženjen se išče; dotičnik f so že bili hišniki, ima* Io prednost. — Naslov pove uprava «Slov. Na* roda». 2143 Učenec s primerno šolsko i zob* razbo za špecerijsko tr* ö o vi no v Ljubljani — se sprejme takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Na* roda*. 2166 Kontoristinja (blagajničarka) s petlet* no prakso, vajena tudi v trgovini — želi mesta. — Nastop takoj ali pozneje Ponudbe pod «Prid* nost/2111» na upravo «SL Naroda». Postranski zaslužek do Din 3000.— mesečno se nudi damam, katere imajo sposobnost med ženskim svetom za pro? dajo modernega nakita. Ozira se samo na resne osebe izven Ljubljane. Za odgovor je priložiti znamko za Din 5.—. — ar Mangart», poštni predal 43. Ljubljana, 2165 Potnik, dobro vpeljaii, išče sluz* bo v Sloveniji. — Po* nudbe pod Slovenija/2122 na upravo «Slov. Nar.». Šivilja, ceno napro* daj. — Dopisi pod «Sli« karstvo/2160» na upravo «Slov. Naroda». Dvokolesa, otroški vozički, pnsuni?* tika — znižane cene! — Ceniki franko: prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L., tovarna dvoko* les in otročkih vozičkov, Ljubljana. Karlovska ce* sta 4. 117/L Voz zapravljivček — dobro ohranjen — se kupi. — Dopisi pod «Zapravijiv* če k/2132» na upravo «SI. Naroda». I £oka!i EBB I Trgovina se išCe v najem v mestu ali kje na prometnem kraju na deželi. — Dopi* se pod «Dobra trgovina 2157» na upravo «Sloven* skega Naroda». Iščem lokal v sredini mesta ali na prometni cesti. Plačam dobro. — Ponudbe pod «Lokal/2080» na upravo «Slov. Naroda». Pekarna s stanovanjem v mestu ali na deželi se išče v na* jem. — Dopise pod «Pc* k ari j a/2127» na upravo «Slov. Naroda». Trgovski lokal s prostornim skladiščem v palači a Vzajemne po* sojilnice ob Miklošičevi cesti se za 1 avgust 1925 cdda v najem. — Pojas* i ila jf dobiti pri ravna* teljstvu posojilnice. 2123 PS Flavto, dobro ohranjeno, kupim. Dopisi z navedbo cene na upravo «Slov. Naroda» pod «Flavta/2109». Opremo za špecerijsko trgovino v dobrem stanju — ku* pim. Ponadbe na upravo «SL Naroda» pod «Opre* ma/'2133». Kostanjev les za tanin zopet kupujem za našo tovarno, samo iz dolenjskih postaj. PoS* ljrte ponudbe z navedbo množine in cene za fran* ko vagon nakladalne po« staje. — Rudolf Zoro, Ljubljana. 2164 AFHlI 1 Lf^ VSEH VRST talit goba, rtpno Maat, kmmao, aravl|l6na tal-•M te drag« orloolk« kupola UV!* JfcKoavp., LJUBLJANA. - Cena spo- Staro hišo kupim v sredini Ljublja* ne, breas posredovalcev, ki obsega vsaj dva manj* ša trgovska prostora in eno skladišče za šest va* gonov prostora. Ponud* be pod «Plodina/130/L» na upravo «Slov. Nar.». I posojila I 15*000 dinarjev posojila iščem za dobo dveh let proti dobrim obrestim. Garancija do* bra. — Dopisi pod «Po* sojilo takoj/2158» na upr. «Slov. Naroda». Ženitna ponudba. Vdov«, sama, dobro situirana, želi poročiti starejšega uradnika. — Dopisi pod «Nada/2142» na upravo «Slov. Ne*\». Katera ločena ali samostojna gospodi Č* na feit znanatv* % ml a* dim gospodom v svrho skupnih izprehodov, —• Dopisi a polnim našlo* vom pod »Takojšnje znanstvo/2156» na upra* co. sStaftv, Ntzodaa^ Znanja želi mlad dobro situiran go* spod z istotako gospodič* no. — Ponudbe pod «Rudi 2118» na upravo «Slov. Naroda». Mladenič! Slovenec, bivajoč v Arne* riki, želi znanstvo z go* spodično v starosti 18 do 22 let v svrho ženitve. —r-Dopisi pod Amerika/2121 na upravo «Slov. Nar.». Rande v Koz lovi dolinci v g o* zdu šišenskega hriba je v soboto 4. t. m. zvečer pri kresu, godbi, polni lu* ni, ognjemetu in pavi I j o* nih. — Vstopnine ni! — Ciril*Metod. 2141 Dvigni pisma v upravi «Slov. Naroda» A. A. B. 370/1730»; Empire ali Bidermayer 1593»; «7297»: «Pridnost 2111»; «Stalen»; «Turist». I Stanovanja Iščem stanovanje 2—3 sob s kuhinjo v me< stu. Plačam dobro. Po* nudbe pod «Stanovanie 2124» na upravo «Sloven* skega Naroda». Dve mesečni sobi s separatnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesH iSäem za takoj. — Ponudb *x>d «Sobi/2159» na uprave «Slov. Naroda». Sobo s hrano v sredir' mesta — išče uradnica; gre event. kot sostanovalka — samo k boljši družini. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda». 2162 Velika soba meblovana, v sredini me* sta se odda s 1.5. julijem samo solidnim gospodom. —• Poizve se: Gledališka ulica št. 10, II. nadstrop* ie, stopnice desno, vrata _ 2167 Prazno sobo s kuhinjo iščo s 15. ju* lijem zakonski par brez otrok; v mestu ali zunaj mesta. — Ponudbe pod «15. julij/2103». Stanovanje v Mostah (3 sobe in ku* hinja) — zamenjam z enakim v mestu. — Po* nudbe pod «Zamenjava 2092» na upravo «Slov« Naroda». Stanovanje ene sobe s kuhinjo išče državni uradnik za takoj. Najemnino plača za šest mesecev vnaprej. — Po* nudbe pod »Takojšnje stanovanje/2072» na upr. «Slov. Naroda». Stanovanje treh sob in kuhinje, ki pa je še v surovi izdela* vi, se odda v najem. — Reflektant, ki je voljan stanovanje dovršiti, dobi isto po dogovoru za ne* kaj let brezplačno v na* jem. Stanovanje se naha* ja v Zg. Šiški ob glavni cesti v novi hiši. — Po* nudbe je poslati pod «Sta* novanje takoj/2053» na upravo «Slov. Naroda» Pristni, naravni malinovec Razno i •z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekarna c?.-. G. Piccolt, Ljub* Ijana. 108/L1 -- Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika —• najceneje. —* Sprejemajo se vsa popra*; vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna' dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/IJ Dvokolesa, Suhe gobe M. GERSAK, Ljubljana, Kongresni trg 10. 129/L Izgubila se je večja vsota denarja. Po* šten najditelj naj jo^ od* da v upravi «Slov. Naro* da». 2155 Solnčne pege« mozolje, bradavice, kur* ja očesa — odpravijo pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na upravo «S1. Naroda». Špago, dreto in vse vrste vrvarskih i 'delkov ter v to stroko spaJ-More blago dobite v skladišču «Konopjuta* LJubljana, Gosposvetska cesta 2. 103/ri Damske plašče In kostume po meri iz* deluje v najkrajšem času krojaštvo J. Kvas, Flori* janska ulica 3. — Delo solidno, cene nizke. 2093 Tesan, rezan in okrogel les* drva in oglje ponudite tvrdki «AGE* KO», Ljubljana, 5v. Pe* tra cesta št. 27. — Rabi* mo tudi večjo množino je lovih hlodov za celulozo (Schleifholz) — obeljenih v dolgosti 1.05 do 1.08 m, premer 10 do 35 cm. 2144 Izjava« Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik za svojo ženo Angelo, ter ne priznam nikakih dol* gov, katere je ali bi ona na moje ime naredila. Ljubljena, 3. VIL 1925. Ivan Kordiš, Ljubljana, Vegova ul. 2. 2140 motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* Ijana, Karlovska cesta 4. _132/L VSAKOVRSTNE KLOBUKE Nakitene od Din 120.-i& naprej pri STUCHLY* MASCHKE, Ljubljana, ŽMovska ulica, 69/L Pst! Patent 25381 Samo «LUCIFER» uni* čuje trajno stenice (Sčur* ke)! — Winter, Ljublja* na, Sv. Petra cesta 35, -h Medic, Maribor, Gospo*: ska 23. 118/L Antično pohištvo za: spalno sobo, salon in gosposko sobo (Herren* zimmer) delno ali kom* pletno se kupi. Ponudbe z označbo sloga pod šifro «Empire ali Biedermayer 1593» na upravo «Sloven* skega Naroda». Antik vitete (starine) in tudi cele za* puSčine — kupujem po najvišjih cenah. — Po* nudbe z natančnim opi* som predmetov in ozna* ko cene je nasloviti na Julij pL Huebmershofen*; Silbernagl, Uica 131 a, Za greb._ Prodam klavir« Glede kakovosti pove g Jurasek, Ljubljana. WoL» fova ulica. — Naslov po*: ve uprava «Slovcnskega Naroda». 1569 Predtiskanje ročnih del najmodernej* 5ih vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. Pred Škofijo l/I. 61/L Priporočamo oglaševanje v Slovenskem Narodu i* ki je najstarejši slovenski list in ga čita mnb-gobrojno občinstvo v Ljubljani, po vsej Sloveniji in v inozemstvu. Razširjen je naš list zlasti v vseh gospodarskih In meščanskih krogih Mali oglasi v »Slovenskem Narodu* to po obsegu največji in najbolj čitljivi, zato imajo prSv povoljM uspehe« Stran 5. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. julija 1925. ev 149. Gospodarstvo Izvozne in uvozne zabrane pred Ligo narodov Koncem maja t .1. se je vršil v Ženevi sestanek ekonomskega komiteja Lige naro-'dov, da prouči vprašanje izvoznih in uvoznih' zabran in da tozadevno zaključi ^eventualne predloge za Ligo narodov. Slo je na tem sestanku za takozvane ekonomske izvozne in uvozne zabrane, ki imajo izrazit ekonomski in zaščitni cilj, dočim so se iz razprave izpustile takozvane higijenske zabrane. ki so obstojale tudi pred vojno. Ekonomski komite je imel več sej brez iispeha. Končno se ie odgodil do jeseni. Pobudo za to vprašanje je dobila Liga narodov, kakor se zdi, od italijanske strani. Nato je tajništvo Lige narodov izdalo na člane cirkuiar, v katerem poziva države, da dostavijo Ligi spisek svojih uvoznih in izvoznih zabran in da podajo o tem vprašanju svoje mišljenje. Na cirkuiar je tajništvo prejelo 21 odgovorov. Iz odgovorov izhaja, da obstojajo izvozne in uvozne zabrane v vseh državah. Največje Število zabran so uvedle takozvane premagane države (Nemčija, 'Avstrija, Madžarska, Bolgarska). V teh državah je zabran j en uvoz vseh predmetov, ki so nepotrebni. Za te predmete obstojajo •samo individualna uvozna dovoljenja. Celo Anglija, ki se izdaja za pobornico absolutno svobodne trgovine, uporablja izvestne izvozne in uvozne zabrane. Zanimivo je nadalje, da postopa naša država zelo liberalno in da obstojajo pri nas samo 2—3 zabrane in da ne prakticira zabran ekonomskega značaja. V drugi vrsti navajajo odgovori sle-Aeče. Pri premaganih državah se pojavlja zahteva revizije mirovnih pogodb. Za zabrane navajajo kot razlog obveze mirovnih" I pogodb. Zabrane bodo po zatrdilu teh držav ostale tako dolgo, dokler se mirovne pogodbe ne izpremene ali pa ne ublažijo tozadevne določbe. Pri ostalih državah so razlogi drugačni. Švica se opravičuje, da potrebuje uvozne zabrane, ker sicer izgubi gospodarsko ravnovesje. Francija zabranjuje poglavitno iz valutnih momentov. Belgija se boji poplave z blagom iz držav s slabo valuto. Češkoslovaška zabranjuje uvoz, ker je baje njen položaj povsem »izjemen«. Italija vzdržuje zabrane, pristavlja pa, da so povsem naivne in brez globljih posledic. Angleška utemeljuje zabrane z razlogi »javne morale in nelojalne konkurence«. Itd. Zanimivo je na koncu pristaviti, da soglašajo skoro vse države v tem, da so zabrane škodljive in da bi se morale odpraviti. Pristavljajo pa, da za enkrat neurejene razmere tega še ne dopuščajo. Iz odgovorov sledi nadalje, da za enkrat ni mogoče zaključiti splošne konvencije glede ureditve vprašanja izvoznih in uvoznih zabran. Na to konvencijo bi v sedanjem trenotku pristale kvečjemu 2, 3 države, kakor Litvanska, Estonska itd. Po drugi strani navajajo skoro vse države, da bi bilo ukinjenje zabran brezpredmetno, če bi se istočasno ne uredilo vprašanje zaščitnih carin, ker se z zaščitnimi in prekomernimi carinami onemogoča mednarodna trgovina enako kakor z uvoznim in izvoznimi zabranami. V tem pogledu je Švica odgovorila sledeče. Švica meni, da je vprašanje zabran v najtesnejši zvezi z vprašanjem carin. Zabrane in carine služijo zaščiti nacijoname delavnosti. V rednih razmerah so carine prikladnejše, v izrednih časih pa so umestne! še zabrane. Odnosno konvencija bi morala urediti obe vprašanji, kar pa je zelo težavno, ker se carinska vprašanja rešuje- jo samo z bilateralnimi dogovori, nikoli s splošnimi. Iz tega izhaja, da ekonomski komite tudi v jeseni ne bo imel sreče pri tem vprašanju in da ga bo moral odložiti ad calen-dar graecas. Vprašanje samo pa je simpatično in bo v bodočih desetletjih postalo vsekakor aktualno vprašanje mednarodne gospodarske zakonodaje, * * * —Z Kako ohraniti sadni mošt ali vino vse leto brez alkohola v sodih je zelo važno gospodarsko vprašanje, ki more zanimati vsakogar. Dne 6. julija pride g. TJ. Eggen-berger iz Švice ter bo predaval v ponedeljek in torek (obakrat ob 19. uri) v dr. Krekovi gospodinjski šoli (Šelenburgova ulica 1.). Z ozirom na važnost tega problema se vabijo vsi interesenti, da se teh predavanj udeleže. Praktični poskusi se bodo vršili v torek, sredo in Četrtek. Vstop vsakomur prost Udeležbo pa je prijaviti do 18. ure v ponedeljek pisarni »Svete vojske«, na Poljanskem nasipu 10., kjer dobi vsak udeleženec brezplačno vstopnico, brez katere pa brezpogojno vstop ne bo nikomur dovoljen. —S »Bankarstvo«. Izašla je sveska za Juli, ovog velikog ekonomskog časopisa, kofa imade biran sadržaj naročito u p: tan jima naših ekomonskih odnosa sa inostrai-stvom. Pored ostaloga. nalazimo tu slijede-ce originalne rasprave: Ljubomir St. Köster: Naša koncentracija kapitala i njene pouke: Vaso Ristic: Stanje privrede u Bosni i Hercegovini; Dr. Vidan O. Blagojevič: Kampanja za vanstečainu prinudnu nagodu; Dr. Radivoj Walter: Prinudrca nagodba iz-van stečaja de lege lata i de lege ferrenda: Nikolaj Samson - Himmerstjerna: StosunkI ekonomiezne polsko jugoslowianskie (Ekonomski odnosi izmedu Poljske i Jugoslavije); Ing. Konstantin Čutukovič: Harmonija socijahrih funkcija: MIlan Mflič: Ekonomski odnosi izmedn Rutmmjske i Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca: Karl v. Erney: Ungarisches Bankwesen und sein Interesse für Jugoslawien und Balkan (Madarsko bankarstvo i njegov interes za Jugoslaviiu i Balkadi); Celso D. de Bardos: La emigra-tion a la Republica Argentina (Emigracija u Republici Argentini); Dr. Franjo Pavlic: O naplati naših potraživanja kod poštan-skih štedionica u Beču i Budimpešti; Jacques Jonathan: Les relationes čconomt-ques entre le Republique Bresilienne et !e Royaume des Serbes, Croates et Slovenes (Ekonomski odnosi izmedu Brazilijei Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca); J. Matu-lič - Zorinov: Les relationes mercantiles entre Chile et Yugoeslavia (Ekonomski odnosi izmedu Chile i Jugoslavije); Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Teorija i načela socializacije IV.; Ivo Randič: Nedace osiguravaju-čih zavoda; Važna privredna pitanja u godim* 1924: Glediščte Narodne Banke Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; zatim bibliografski pregled iz pera Dra. Vldana O. Blagojeviča, hroniku itd. — Godišnja pret-plata 200 dinara. a šalje se administraciji »Bankarstva* u Zagrebu, Marovska 30. —g Sestanek saveza producentov sladkorne repe. V prvi polovici julija se vrši velik sestanek saveza producentov sladkorne repe, ki mu bodo prisostvovali predstavniki iz cele države. Na konferenco so pozvani tudi predstavniki zemljoradniških organizacij ter prestavrriki drugih socialnih in humanih organizacij. Na sestanku bodo razpravljali o nastopu proti sladkornemu karteln. —g Neuspeli razgovori glede Jadranske tarife. Konferenca madžarskih, jugcsloven-skih in italijanskih železnic glede povoljne jadranske tarife je odgodena na nedoločen čas. Ker se ti brezuspešni razgovor: vlečejo že dve leti, ie sklenilo madžarsko zastopstvo, da predlaga madžarski vlad?, naj madžarsko zunanjo trgovino napelje na Hamburg in naj tozadevno razgovaria z Nemčijo. —g Dobave raznega železnega materi-jala. V pisarni Dravske artiljerijske radio-nlce v Ljubljani se bo vršila dne 13. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materiala. Predmetni ogla* z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte resentom na vpogled. —s Dobava lipovega lesa. Ekonomr';o odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. ]ulja 1925 ponudbe za nabavo 50 kubičnih metrov lipovega lesa. —g V Franciji obstoja prav živ interes za našo koruzo, žito, perutnno in meso. —g Važno za mizarska podjetja. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da ; bo komanda V. armijske oblasti v Nišu nabavila za svojo uporabo večjo količino pisarniškega pohištva od najfinejše do naj-priprostejše vrste. Producenti in trgovci te stroke se pozivajo, da vpošljejo svoje kataloge in cenovnike pisarniškega, salonskega ine sobnega pohištva iz trdega in mehkega lesa gorinavedn! komandi. Pri določanju cene se mora predvideti in vračunati ceno s prodajo franko vagon železniška postaja Niš In plačanje 4M za državne takse in davke. —g Graškl velesejem. Jesenski vele-sejem v Gradcu se bo vršil letos od 29. avgusta do 6. septembra. Ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic je dovolilo za udeležence velesejma tako popust na tovornih tarifrjh, kakor tudi 15% znižanje osebnih tarifov na vseh železnicah. Natančnejše informacije dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, kjer so tudi prijavnice za udeležbo na tem sejmu na razpolago. —g Ameriški strofl za Nemčijo. Tekom lanskega leta je uvozila Nemčija iz Amerike strojev za 2 590.402 dolarja napram 753.553 leta 1923. Predvojne številke so segale od 3 do 5. milijonov dolarjev. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP UNDEMWOOOj pri LUD.BARAGA, LJubljana, Šelenburgova ulica 6\I. Telefon it. 080 TJ KDERWOO r> ■ CDHCDHG>lC3ECDBO«C3BCD Naznanjam p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvorila zaitrkovalnico (buffet) na vogalu Kolodvorske in Slomškove ulice. Točijo se najboljša dolenjska in štajerska vina, med drugim? cviček iz Gadove peči kakor tudi vedno sveže pivo. Dobita se turška kava in čaj. Na razpolago topla in mrzla jedila. Zjutraj zlasti za tujce izvrsten go- Ijaz. — Cene zmerne, postrežba točna. F. PLAPER. ■ CD Za obilen poset se vljudno priporoča iOlOflOlOBOlOlOIC ij CD Popolnoma varno naložile denar v £ Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mastni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje^ Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9 Ivan Jax in sin. 11 L Liubljana Oosposvatska cesta St. 2. Najboljši šivalni stroji in pletflni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanofijtna 1807. Ustano? lian* 1W7. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev. 10-leina gar»anoija. Pisalne stroje ADLER in URANfJA. Kolesa iz prvih tovarn »Durkopp*, ,Styria% .Waffenrad" „Kayser". H" lEIIHfr tiFt* F Wh >EIEiS!][!lE]ElEIElIiiE Prometni zavod v Ljubljani 23 premog d. d. prodaja 22 L is premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete II 9f I Alf* Prometn' zavod za premog d. d, nCljIUtf • v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1. Drobili?! stroji drobilniki kamena, valjarnice, mlini, kotalniki (KoIIer-gänge), stroji za sitanje in prebiranje. — Stroji za izpiranje in sortiranje peska in kršca. Hidravlične in mehanične stiskalnice za cementne, teracne in granitne plošče. Stroji za mešanje malte in betona L« C. M. cementno barve. Vsi stroji in oblike za izdelovanje cementnega blaga. Tvornica strojev Dr. GAS PUR Y & Co., MARKRANSTÄDT - LEIPZIG. Prosimo za obisk. 99-L Katalog Otev. 303 brezplačno. Prodafa hiš. V smislu sklepa npniskega odbora so imata v konknrzno maso ODON In AMALIJA HOUTNT spadajoči hi d l na vogala Aleksandrove ceste ln Beethovnovo ulico prodati najboljšemu ponudniku« Pismene ponudbe z označbo kupnine je vložiti najkasneje do 15. JULIJA 1925 na roke upravnika konkurzne mase g. dr. Alojzija Kobala. odvetnika v Ljubljani, pri katerem se dobi tudi podrobna Informacija. V hiši se nahajajo veliki trgovski lokali in skladišča, ki bodo početkom prihodnjega leta prosti. Oferte morajo biti sestavljene tako, da so obvezne najmanje do 15. avgusta 19^5. LJUBLJANA, dne 2. julija 1925. 2137 Uprava konkurzne mase. L. Mikuš Unüoi Bistri tri IS V>.$mb tn|i olem fežnikiro In soinčnf-kot la/ sprehajalnih palic ttpnifii n brrfBjiJi ttEn k aha* J. SfjepuSin 5= Sisak = areporuls najbolj« tembnra, See, Partitur« I ostalt potrtbiflnt za Iva olsz-bela. tlL If. BRÜHCIC & Er. REUK pleskarja in ličarja Uubliana, Karel Kotnikov« ulica (baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L Zn tiskarne In knjigoveznico. Prodam stroj za šivanje knjig s sukancem (Zwirn-Heftmaschine), stroj za zlatenje (Vergolde-Presse), i 1 druge knjicoveške stroje ter črke in liniie Pismena voraSanja na: 3* Salaš, ZAGREB, Duga ubca 24. 2129 ! Najnovejša iznajdba! Brez kvanenja blaga kemično snaženie in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC 56 L Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Giince-Vič 46 Teod. Kom, Ljubljana Poljanska cesta if. 3. krone stavfenl, galanterijski in okrasni kleoar. instalacije »dovodov. flapraft srntomdoi. RosaliSk« in K les eine naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L za konserve. NaZnanilO. N«nanjam, da sem PREVZEL eaaeaiaeeaaeaa^«] nanovo urejeno - — gostilno .ŠEMPETER* SV. PETRA NASIP št. 71 — ter točim najboljša vina Postrežba z gorklmt in mrzlimi jedili. Najtopleje se priporočam IVAN KAJNC. 2138 Sanatorium Dr. K. Sze$B za odrasle 1 djocu. — Abbazfa (Italija). Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju Žila. — Promjene (Ston". Wechsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T Natečaj. 1887 * ROYAL MAIL LIHE Kr angleška poštna narobrodna Unija — Generalno 7»«stopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17 Rodovitl notniški nromet; Hambupg-Cherbonrq-Sotithampton v New York in Kanado Cherbourg-Llverpool-Southampton v Južno Ameriko. — _ Rio de Janeiro, Santoa, Montevideo. Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema tn Štirimi posteljami. Podzantopstva i Beograd. Karagjorgjeva 9^ — Ljtibliana, Kolodvorska ulica 36. — Veliki Bečkerek, Kralja Alekaandra u.4. — Bitolf. Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena p od zastopstva „RtyaallMO". Zrn Botno, Hercegovino, Oelmaollo la C rn o gor 01 Srpska Prometna banka v Sarajevu ln Oružu. Brzojavni naslov: „Prometae banka". SPLIT, Dioklecijanova ovala 8 — METKOViČ, Ivo Veraja. mm m la najbolj!, a najjeftiniii! Tražite cijene i uzorke, te pravite probu! Borivoj Ptitnik i drug BEOGRAD, Knez Miletina ulica br. 3 Tel. 26-64 Tel. 26-64 in šivalni stroji edino elegantni in na j trpežne jši, zato tudi najcenejši pri 135-L JOSIP K1EUIU poleg Prešernovega snomen-ka Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje štiri senzalska mesta za blagovni oddelek (dve za lesno stroko, dve za deželne pridelke, kolonialno in drugo blago) in eno senzalsko mesto za efektni oddelek. Reflektant! se opozarjajo, da morejo položiti me-šetarski izpit tudi po eventuelnem imenovanju v roku, kakor ga predvideva pravilnik za borzne senzale. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do 18. julija 1925 tajništvu Ljubljanske borze za blago in vrednote, Kongresni trg štev. 9, I. nadstr, (Filharmonija). Za vse nadaljnje podrobne informacije naj se re* flektanti izvolijo obrniti na navedeno borzno tajništvo. Ljubljanska borza za blago in vrednote. Predsednik: Ivan JeiaHin ml. s. r. 2148 Tajnik: Or. N. Dobrna s. r Pri študiju se je preizkusilo, da spočetka za domače zdravilo rabljeni obliž za kurja očesa Burgfl ustreza tudi znanstvenim zahtevam. Pri natančnem prelzkn* tnju ie .Rabi Burgit" z veseljem dosnial. da Burcrit ne vsebuje Škodi ivih sestavin, ki bi utegnile povzročati hudo vnetje kože ali pa celo zastru- ejenje krvi, kakor se je pri drugih izdelkih to ie pripetilo. Obliž za irja očesa Burgit ima tako obliko, da učinkovita masa pokrije emio pravo kurje oko, ne doseže pa kože okoli,' tako, da se kurje oko odstrani v nekai dneh brez bolečin. Saj pa tudi vsak fabrikant svojeca izdelka ne negaje tako vestno kakor .Rabi burgit", ustanovitelj družbe .Bunrit-, ki ie tekom 19 let »Burgit* stalno izboljševal in sra delal učinkovitejšega. Držite se torel te tzborne izkušnje ln zahtevajte izrecno Burgit, Id Ta dobite v vsaki sadevni trgovini- Tudi vi boste potem govorili lako, kakor oni gospod Bogomir Seifried, ki nam je pre kratkim is Biooktyna (Severna Amerika) pisal: Pred osmimi leti so me silno muuila kurja očesa, po enkratni porabi Vašega »Burgita* sem pa izgubil vsa. Ne poznam nič boljšega neso to »Burgit" in ga vsakomur, kdor ima kurja očesa, na:top!eje priporočam. Izdelki Burgit stanejo v zavojih po dva kosa: Burgii-obliž za kuria očesa Din. , Burgit-obliž podplata Din. .12-—, Burcit-kopel za noge Din. l(r—, 12 dvoinih zavojev kopeli za noge * Din. 100—. Burgit d. z. o. z., Freilassing, Bayern. vaJno' Shranite! (Nndn'evan'e sledi!) Lastnina *» *ist »Narodne tiskarne«.