Jf^ 10. OKTOBRA 1974 — ftTEVILKA 40 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN
Usilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske
:	konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Čeprav je NT pred vami na 28. straneh, navi je zmanjkalo prostora. Odpadla
je naša gospodinjah stran, pa kmetijska in tudi NT za smeh. Prihodnjič bomo vse
zamujeno popravili. Vzrok — posebno sporočilo koordinacijskega odbora za odpravo
posledic na Kozjanskem (del bo objavljen v naslednjem NT), štiri strani žalske prilo-
ge o referendumu in precej sporočil ob konjiškem, občinskem prazniku.
Naša javna radijska oddaja v Celju je uspela. O njej berite na sredinskih straneh.
Vsem nastopajočim iskrena hvala — še enkrat. Na žiro račun občinskega Štaba za
odpravljanje posledic potresa v občini Šmarje (50730-789-2101J smo nakazali 3.406,00
din, kar je čisti dohodek prireditve.
Posebna novost. V dogovoru z zdravniki celjske bolnišnice bomo v NT odprli
rubriko zdravnik odgovarja — svetuje. Urejeval jo bo dr. Milan Bekčič. Ce imate
kake težave, bolezni ali če vas z zdravstvenega področja kaj zanima, vprašajte. Na
dopisnioo ali na pismo napišite oznako: za rubrikio Zdravnik (Mgovarja — svetuje.
Ce boste želeli, vam bomo odgovorili tudi v pismu. Izpustili pa bomo vaše ime in
priimek v rubriki, če ne boste želeli, da navedemo, kdo vprašuje. Torej — velika
priložnost. Z razumevanjem celjskih zdravnikov in z vašimi vprašanji bojno lahko
2 novo rubriko zelo uspešni. Zato — pričakujem vprašanja.
Va5 urednik
ЏК BRATSTVA
IröMINI
V	^^
Mri zvečer bo odpeljal iz
fabora in Celja vlak »Brat-
L in enotnosti« v Srbijo,
[petnajstih vagonih bo 570
LdMijih izgnancev, ki so
(ovojno našli zatočišče v
[ličnih krajih Srbije, pet
ftumih skupin, 200 članov
Kinih delegacij in še repu-
¡ka delegacija. Iz žalske
tine bo potovalo v Srbijo
nekanjih pregnancev in
Itovih najbližnjih sorodni-
t, iz velenjske 35, šmarske
šentjurske 19, konjiške 8,
eirske 12, laške 20 in Celj-
1144. Tako bo v vsem via-
I in dveh avtobusih potova-
I v Srbijo 960 ljudi, da se
(ćajo z nekdanjimi gostite-,
ter tudi počasti 30-letnico
roboditve SR Srbije.
'Vse je pripravljeno: vlak
I odpeljal iz Celja jutri, v
Ш zvečer ob 22.59 uri, vr-
I pa se bo v sredo ob 5.15
t Vsi vagoni bodo ozvoče-
[za dajanje potrebnih in-
imacij, v vlaku bo tudi po-
rn zdravniška ekipa, os-
rednji sprejem pa bo v Ću-
priji, torej kraju, ki je po-
brateno s Celjem. Zato tudi
v Ćupriji poleg ostalega pri-
pravljajo v času obiska poro-
ko med Celjanom in Cupri-
janko, torej sklenitev zveze
med dvema mladima, katerih
skupna ljubezen je bila stka-
na preko poznanstvev staršev
v vojnih dneh in nadaljevana
vse do današnjih dni.
Po zbranih podatkih v vseh
ki'ajih pripravljajo, kot že
nič kolikokrat doslej, svečane
sprejeme s kulturnimi prire-
ditvami in razgovori. Pred-
vsem pa se bodo obnavljala
stara poznanstva in začenja-
la nova med mladimi. To pa
je tudi veliki cilj vlaka
»Bratstva in enotnosti«.
In še naš pozdrav vsem
btatskim ljudem v SR Srbiji
z željo, da bi vlak ostal sim-
bolična nit medsebojnega pri-
jateljstva, stkanega med voj-
no.
TONE VRABL
8. oktober so si občani velenjske občine izbrali za svoj občinski praznik. To je dan, ko so leta 1941
partizani napadli Šoštanj in ga za nekaj časa osvobodili ter tako s to akcijo dali še večjo moralno
oporo ljudem za borbo proti sovražniku. Letos je bila osrednja proslava v Velenju, ki je praznovalo
tudi petnajsti rojstni dan. Poleg številnih prireditev, ki bodo trajale vse do 13. oktobra, ko bodo v
Zibiki izročili svojemu namenu šolo, darilo Velenjčanov, so na osrednji proslavi v Velenju pripravili
tudi parado po šaleški cesti. V njej so bile zastopane vse organizacije, ki delujejo, na posnetku pa
vidimo dekleta kot članice SLO.	Foto: LOJZE OJSTERŠEK
ГОМШ PRAZNIK
L___
\ V'^- ^^^ ^^ ^^^
[novega
Občani občine Slovenske Konjice praznujemo svoj pra-
^ 12. oktobra. Na ta dan 1942. leta so borci I. pohorskega,
^јопа izvedli uspešno akcijo na območju naše občine
® tem delu štajerske zasejati seme upora proti okupa-
% ki ga ni bilo mogoče izkoreniniti vse do zmage nad
zavojevalci.
V letošnjem letu dajemo našemu praznovanju še poseb-
Шк poudarêk zaradi pomembnih dosežkov v družbe-
^ razvoju. Z ustavo, ki so Jo ljudje plebiscitarno spre-
" in z zaključki kongresov ZK smo opredelili nadaljnjo
^ razvoja samouprave na vseh ravneh in v različnih
Ti dokumenti zavezujejo vse delovne ljudi, poseb-
■Jlane ZK, da bodo njihove določbe m sklepi čimprej
t, praksi.
fies je, da določbe ustave še niso povsem realizirane:
^irno pa že nekatere uspehe. V naši občini smo najdlie
'^^ovnih kolektivih in v organizaciji skupščinskega siste-
» Samoupravne interesne skupnosti pa še niso popolno-
^Jo^vvele. Čutiti je večjo povezanost med KS in OZD
Џ^^^nbno je, da so v zadnjih letih bili v KS zgrajeni runo
^f'^efcii družbenega standarda tudi s pomočjo delovnih
^^tivov (vodovodi, ceste, elektrifikacija, asfaltiranje
Zaradi usklajenega sodelovanja med OZD in KS ter
in KS so v letošnjem letu v občim dobila vodovod
večja strnjena naselja in zaselki. Prav tako uspeš-
^ smo zaključili tudi г elektrifikacijo naselij.
, govern lahko, da v gospodarskem in družbenem razvoju
if^i dosegamo primerne rezultate. Želim, da bi nas
tudi v bodoče podpirali v skupnih akcijah, ker bo-
¡. ''ihko le s skuvnimi močmi zadržali sedanji zamah
občine.
Filip BEŠKOVNIK,
predsednik skupščine občine
Slovenske Konjice
ŽALEC
NA IZPiïU
Na štirih noitranjih straneh danes predstavljamo pri-
prave Zalčancv na Lavedbo novega referenduma. Tretjega
FK) vrsti. Z ambioiozaiim širokim programom in z načrtom,
da bi morali delovni ijudej in občani združiti sredstva za
hitrejšo gradnjo nekaterih objektov. Prepotrebnih objektov.
Referendumi v naši samoupravni praksi niso nobena
novost. Njihova vsebina je znana. Z njimi se vseJej na naj-
bolj množičen, demokratičen način odločamo, ali bomo
skupaj nekaj več štorih ali ne. Gre torej za politični dogo-
vor, v katerem lahko voakdo reče ne, če z njim ne soglaša.
V Sloveniji je bilo takih nikalnic zelo mado. Zalčani je še
niso izrekli. ZavedaJi so se, da lahko nekaj več storijo le,
če bo vsakdo primaknil nekaj svojih sredstev za hitrejši
razvoj občine. Čigave občine? Kdo pa je ta občina? Ali niso
to občani, delavci, otroci, matere? Za koga pa gradimo šo-
le, vrtce, igrišča, kulturne domove.. ? Komu je vse to
namenjeno?
V pripravah na referendume nekateri včasih pozabljajo
na te odgovore. Res je, da se morajo občani in delovni
ljudje sami odločiti, аД so pripravljeni za hitrejši razvojni
korak ali za počasno capljanje, ker vsega ne moremo na-
enkrat. In če so pripravljeni, koliko bodo radi dali za skup-
no, družbeno boljše življenje. Toda na dlani mora biti vse-
lej predstava, da je vsek združen dinar, četudi gre iz po-
sameznikovega žepa, namenjen skupnim ciljem. Družbe-
nemu štandardu, ki ga bo deležen vsak občan. Velika no-
tranja zmaga je, če v takih odločitvah kljub nelahkim trž-
nim razmeram ne vidimo ¡e osebne poral>e, svojega stan-
darda. Ampak tudi potrebe vseh občanov ali, kot rečeno,
družbenega standarda.
Takrat res zmaguje solidamost, enotnost, zavest o skup-
nosti in želja po hitrejšem razvoju. Žalec vse to potrebuje.
Ni popularno v časih gospodarske nestabilnosti in zmanj-
ševanja rednega življenjskega štandarda govoriti o refe-
rendumih. Tako vselej se moramo v takih primerih zediniti
o enem — da hočemo skupaj nekaj - doseči narvalic vsem
težavam. Da si želimo hiitrejši razvoj in bogatejše družbe-
no življenje.
Na tej iztočnici bi morali najbrž vsi Zalčani začeti raz-
pravo o gradivu za referendumsko odločitev.
VARČEVANJE
USPEŠNO DELO
Komaj je v Celju utih-
nil sejemski vrvež, že stop>a
mesto v novo obdobje po-
membne razgibanosti. To
prinaša prireditve, ki jih je
celjska podružnica Ljubljan-
ske banke pripravila v po-
častitev mesca rarčevanja,
oktobra.
Sicer pa je na ponedeljkovi
tiskovni konferenci tekla be-
seda ne samo o sporedu pri-
reditve, marveč še bolj o
uspehih, ki jih je dosegla na
področju poslov s prebival-
ci. Ti zajemajo vse oblike
denarnega varčevanja, naka-
zovanje osebnih dohodkov
na hranilne knjižice, vodenje
žiro računov, pionirske
hranilnice in še kaj. Gre za
aktivnost, ki postavlja celj-_
sko podružnico Ljubljanske
banke v vlogo poinembnega
pospeševalca in organizator-
ja denarnega varčevanja.
Zato tudi celjska podružnica
Ljubljanske banke râzsirja
mrežo svojih poslovnih enot,
skrbi za njihovo ureditev,
modernizacijo in išče v po^
slih s prebivalci nova pota.
Vsa ta prizadevanja odseva-
jo tudi v delu samoupravnih
in družbenih organov, med
katerimi zlasti odbor varče-
valcev -teži k novemu položa-
ju in pravicami za odločanje
o vseh zadevah, ki se tičejo
hranUnih vlog. Tu pa gre za
okoli 20 in več odstotkov ce-
lotnega bančnega potenciala,
. MB
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
OBMOČJE
KAKO
OBRT
Smernice in načela za pri-
prai'o ifi sprejem srednjeroč-
tuga programa razvoja od
1976. do 1980. leta tokrat ne
zadevajo samo delovne orga-
nizacije in občinske skupšči-
ne, marveč tudi krajevne sku-
pnosti in samoupravne inte-
resne skupnosti. Gre torej га
nove korake v metodi plani-
ranja, gre za dosti širšo fron-
to, ki smo je hiti vajeni do-
slej. To dejstvo je tudi na-
rekovalo neprimerno večjo ak-
tivnost na področju, ki zade-
va obrt. Zato ni naključje, če
se je v to akcijo vključilo
tudi poslovno združenje For-
mator v Celju. Na seji članov
izvršilnega odbora so med
drugim sklenili, da bodo so-
delovali povsod, kjer bo tre-
ba. Zato nudijo svojo pomoč
ne samo občinskim skupšči-
nam, marveč prav takv delov-
nim obrtnim organizacijam in
ne nazadnje krajevnim skup-
nostim.
V tej zvezi gre za vpraša-
nja, ki jih je treba postaviti
na pravo mesto. Gre za evi-
dentiranje sedanjega stanja in
zlasti še za potrditev vidikov
razvoja, če katera panoga, po-
tem zlasti obrtna doživlja iz-
redne spremembe. Zato se ob
planiranju pojavljajo tudi
vprašanja, kako je dolžan skr-
beti za nadaljnji razvoj usluž-
nostne obrti v družbenem
sektorju. Дако je z zasebno
obrtjo? Kako z obrtjo na-
sploh, ko pa, so očitne ten-
dence o združevanju obrtnih
delavnic in o prehajanju obr-
ti v malo industrijo, če so
vidiki serijske obrtne proiz-
vodnje več ali manj na dla-
ni, se zbirajo temni oblaki
nad uslužnostno. Kako iz za-
gate, še zlasti, ker bi brez te
obrti težko živeli, ker bi osi-
romašili usluge, ki jih je že
tako težko dobiti in podobno.
Zato priprave na sestavo m
sprejem srednjeročnega pro-
grama razvoja obrti ne bi
smele biti formalne, daleč od
seštevanja podatkov in kazal-
cev, marveč analitične ocene,
iz katerih bo moč videti tudi
prihodnost. To pa je odgo-
vorno delo in v njem naj bi
prišla do veljave tudi pomoč
poslovnega združenja Forma-
tor. Na vsakem koraku in
kjerboli bo treba.
Ob razreševanju teh vpra-
šanj pa ne gre samo za jasne
vidike splošnega razvoja obr-
ti, marveč prav tako za šte-
vilne probleme, ki se v tej
zvezi pojavljajo. Tako tudi za
investicijska vlaganja, za ka-
dre, za principe združevanja
in povezovanja itd.
Takšna in podobna vpraša-
nja se pojavljajo že ob mrsU
na sestavo srednjeročnih pro-
gramov ■ razvoja obrti, kon-
kretno delo pa bo prav goto-
to izluščilo še nova. Prav ta-
ko pomembna in odgovorna.
Zato je prav, da se jih s tako
zavestjo lotijo vsi, zlasti pa
delavci v obrtnih delovnih or-
ganizacijah in obrtniki. In še
nekaj — časa za postavitev
teh vprašanj in odgovorov na-
nje ni veliko!	MB
Praznične Radeče
KONEC SLEDI
Poročali smo o prireditvah,
ki so se v Radečiih zvrstile
do srede preteklega tedna.
No, v sredo so v Radečah v
kinodvorani zavrteli sloven-
sko noviteto »Let mrtve pti-
ce«, v četrtek pa je bila vr-
hunska prireditev v bogatem
kulturnem in športnem pro-
gramu enotedenskega praz-
novanja. Spet -SO se, kct že
tolikokrait, izkazali glasbeni-
ki in pevci. Glasbeno-zabfev-
ni večer, ki so ga pripravili,
je bil razdeljen v tri dele.
Najprej je sindikalna godba
papirnice priredila krajši
koncert, v katerem spet ni
manjkalo dixilandov, dalma-
tinskih skladb, španske me
lodike in instrumentalne iz-
vedbe starih, še vedno pri-
vlačnih popevk. V drugem
delu so nastopili pevci «Svo-
bode« in orkester pod vod-
stvom Rudija Steblovnika z
nekaj odlomki iz operete Ra-
dovana Gobca xPlaninska
roža«. Občinstvo je bilo nav-
dušeno, posebej tisti, ki so
pred leti iste izvajalce po-
slušali na pravi opert-tni
sceni.Tretji del glasben(!ga
večera je bil koncerc pred
letom ustanovljenega zabav-
nega orkestra Jožeta Rusa,
ki se pripravlja na samosto-
jen celovečerni kcncert.
V petek so v Kadeča n iz-
vedli akcijo člani in podmla-
dek Rdečega križa. Sobotna
sklepna prireditev je zaradi
dežja in poplav odpadla. Pač
pa so, kot je bilo napoveda
no, popoldne odprli v biv-
šem kegljišču nov mladinski
klub, malo kasneje pa so
dobili radioamaterji novo od-
dajno postajo.
Parada, na kameri naj bi
sodelovala vsa društva ш
teritorjalci in na kateri bo
tudi zaključno zborovanje,
bo najbrž naslednjo soboto.
Na gornji sliki prizor, ko
najstarejšemu godbeniku,
Antonu Vodenau, mladinka
izroča cvetje in zahvalo za
trud.
STRAN Z GOSPODI
v šentjurski občini bodo v razvoju vzgoje in izobra-
ževanja namenili posebno skrb odpiranju novih oddelkov
podaljšanega bivanja, organizaciji eno in pol izmenskega
pouka, ustanavljanju posebnega šolsitva in dodatnemu po-
uku učenca. Tako so dejali na 3. seji konference ZK v Šent-
jurju, ko so govorili o uresničevanju staJišč ZK in skup-
ščinsike resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobra-
ževanja. Uvodni referat je imela Francka Vidovičeva, ki je
ocenila sicer ugodno, a še preslabotno materialno rast pred-
šolskega varstva in osnovnega šolstva v občini. Zadržala se
je tudi pri razvijanju samoupravnih odnosov v šolah m
predlagala hitrejše spreminjanje avtoritativnih odnosov uči-
teljev do učencev. Akcijski programi šol morajo pokazati
na konkretno dejavnost pedagoških kolektivov za večjo
idejnost pouka. Dokončno moramo iz zbornic odpraviti go-
spK>da in tovariša uvelja-i-iti kot edini način ogovarjanja
med ljudmi. V razpravi je na konferenci Mirko Vrečko za-
hteval, da v družbi upoštevamo celovit otrokov položaj, nje-
govo sposobnost, da kot anitena sprejema vzgojne vplive
na vseh valovnih dolžinah. Celovito skrb za otroka, ne le
staršev in šole, moramo izvajata v vsaki družbeni sredini.
Šentjurski komunisti so razpravljali o podružbljanju vzgoje
in izobraževanja, o novih vzgojnih metodah in o ustvarjal-
nem mišljenju učencev, o povezovanju šole z združenim de-
lom in o drugem. Sprejeli so tudi konkretne sklepe za po-
večano dejavnost komunistov na šolah v uresničevanju
idejne usmerjenosti vzgoje in izobraževanja.
POT BOLJŠEGA SAMOUPRAVUANJA
Medtem ko smo vas v
prejšnji številki NT se
znanili z osnovnimi dej-
stvi o pripravljenem gra-
divu za 8. kongres ZSS,
ki bo 7. in 8. novembra
v Celju, bomo danes sku-
šali nekoliko obširneje
spregovoriti o prvem po-
dročju nalog, ki si jih v
osnutku sklepov kongresa
zadajajo slovenski sindi-
kati. Gre za nadaljnje
razvijanje samoupravlja-
nja delavcev v temeljnih
in drugih organizacijah
združenega dela. Najprej
povsem skop povzetek os-
nutka tega sklepa. Med
drugim v gradivu piše, da
bo dejavnost sindikatov
usmerjena predvsem v
razvoj samoupravljanja,
ki temelji na organizira-
nem izražanju hotenj de-
lavcev. Naloge sindikatov
so, da zbori delavcev do-
živijo polno uveljavitev.
Stalno je treba razčlenja-
ti doslednost in skladnost
ustanavljanja TOZD z us-
tavnimi izhodišči. Ustrezni
morajo biti vsi samoup-
ravni akti v TOZD. Sin-
dikat mora nenehno spre-
mljati delovanje delegatov
in delegacij v delavskih
svetih, SIS, KS in družbe-
nopolitičnih skupnostih.
Posebej naj poudarimo
še del sklepa, ki pravi,
da morajo sindikati pre-
učevati razmejitev sred-
stev med TOZD, ali delav-
ci dejansko odločajo o
razmerah in rezultatih
svojega dela, ali jim je
omogočeno učinkovito sa-
moupravno združevanje
sredstev na osnovi razvoj-
nih programov in ali je
dovolj razvita samouprav-
na zakonodaja. Sindikati
morajo pomagati pri raz-
vijanju samoupravnih pro
cesov in pri združevanju
na temeljih nove ustave
in v okviru TOZD. Skrbe-
ti morajo tudi za stalno
znanstveno raziskovalno
dejavnost, ki naj služi kot
pomoč pri samoupravni
praksi in teoriji.
Predlog tega sklepa to-
rej celovito zajema dejav-
nost sindikatov pri razvi-
janju samoupravljanja.
Prav zaradi tega sodi
med najpomembnejše, ki
naj bi jih kongres sprejel.
Sindikatu seveda nalaga
veliko zahtevnih nalog.
Poglejmo, kaj bodo, na
primer, p>o kongresu mo-
rali storiti sindikati. V na-
ši regiji se bo brez ,dvo-
ma najprej treba lotiti
proučitve vprašanj v zve-
zi z ustanavljanjem in
samoupravnim položajem
TOZD. Vemo namreč, da
je po dokaj dinamičnem
začetku dela na tem po-
dročju v zadnjem času
nastalo tu zatišje. Novih
TOZD ni, v gospodarskih,
pa tudi družbenih organi-
zacijah se obnašajo, kot
da je proces ustanavlja-
nja TOZD že zaključen.
Vendar tako ne sme osta-
ti. Zlasti v nekaterih ob-
činah celjskega območja
so tu ostali na mrtvi toč-
ki. Nevaren je na primer
položaj nekaterih disloci-
ranih obratov. Mnogo teh
obratov še danes ni us-
trezno samoupravno orga-
niziranih, četudi imajo za
to vse možnosti. Ce so di-
slocirani obrati v drugih
občinah, je še slabše.
Analiza, ki so jo pripra-
vili o teh vprašanjih ko
miteji občinskih konfe-
renc ZK in jo bo obrav-
naval medobčinski svet
ZK, je zato toliko bolj
dragocena. Sindikati bo-
do morali pripraviti tudi
ustrezne analize, kakšno
je stanje v že ustanov-
ljenih TOZD. Dejstvo, da
je neka enota postala
TOZD, š0e ne pove niče-
sar. Treba bo pregleda-
ti, ali je to le formalno
TOZD ali pa je v sa-
moupravnem pogledu v
njej resnično prišlo do
ustreznih premikov.
Brez dvoma to ne bo
lahka naloga. Odpori so
tam, kjer stanje ni zado
voljivo, še posebej moč-
ni. Brez dvoma bo treba
pričeti od spodaj. Osnov-
ne organizacije bodo ime-
le tu največjo .vlogo. Sa-
me najbolje poznajo polo-
žaj v svojih TOZD in
vsaj pobude bodo morale
prihajati iz njihovih vrst.
Šele po takšni pobudi bo-
do lahko pričele z delom
tudi ustrezne komisije pri
OSS.
Izredno pomemben je
tisti del osnutka sklepa,
ki govori o zborih delav-
cev. Ti bi resnično morali
postati stalna praksa v
naših TOZD. Ne le ob pri
ložnostih, ko je treba po-
trjevati določene samoup-
ravne akte. Tudi ob vseh
pomembnejših vprašanjih.
Zaradi tega, da pokažejo,
kako delavci sprejemajo
družbeni razvoj. Zato, da
dajo delegatom napotke
za njihovo delovanje na
vseh ravneh. Zato, kon-
čno, da se bodo delegati
resnično lahko oskrbeli z
mnenji v delovnih sredi
nah in se ne bodo odtuji-
li od baze.
Skratka, sindikat se bo
po kongresu močneje kot
kdaj koli doslej vključil v
stalno spremljanje in oce
njevanje dosežene stopnje
samoupravljanja in samo-
upravljalske zavesti. Ven-
dar to ne bi smel biti le
sindikat kot razredna or-
ganizacija delavcev. V ta
prizadevanja bi se morali
vključiti tudi vsi delegati
in seveda tudi ostale dru-
žbenopolitične organizaci
je v temeljnih in drugih
organizacijah združenega
dela.
80.000 OBISKOVALCEV
Cel.îske sejemske prireditve: sedmi sejem obrti, osma zlatarska raz.stava in prva raz-
stava igrač, od 27. septembra do 6. oktotra, so letos zabeležile nov rekord v številu obi-
skovalcev. Kljub slabemu vremenu si je sejem ogledalo nad 80.0()0 ljudi. To je nov rekord,
ki uvršča celjske sejemske prireditve med najbolj obiskane pri nas.
Nov korak naprej je bil očiten tudi v k\'aliteti, v ureditvi in pestrosti. In končno sU
letos dve tradicionalni razstavi dobili novega spremljevalca — razstavo igrač, ki se b«
lahko razvila v pomembno prireditev. Svojevrsten uspeh, ki se lahko primerja s kakršno-
koli mednarodno prireditvijo doma in v tujini, je imela osma zlatarska razstava. Tudi po
zaslugi izrednega okolja v lapidariju Pokrajinskega muzeja.
Med največje uspehe letošnje celjske sejemske jeseni pa moramo šteti vgraditev t^
meljnega kamna za zgraditev turistično rekracijskega središča pod Golovcem. Njego«
zgraditev pomeni tudi konec improvizacij. Celje je na pragu novega vzpona in razvoja kot
sejemsko^ mesto.	MB
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 3
lyone Dragan v laški občini
NIČ BREZ SAMOUPRAVE
Ф Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije
je obiskal radeško papirnico, rečiški TIM, indu-
strijsko podjetje »Volna« Laško in pivovarno Џ
Razlaga in pogovor o gospodarsko-političnih pro-
blemih na razširjenem političnem aktivu v občini
Ф Izjava za radio Celje in Novi tednik.
; Podpredsednik slovenskega
'Izvršnega sveta Zvone Dra-
.gan je bil preteklo sredo
ves dan na obisku v občmi
Laško. V spremstvu pred-
sednika skupščine, sekretar-
ja medobčinskega sveta
ZK, predsednika izvršnega,
sveta občine, predsednika
sindikata je dopoldne obis-
Ical p>apimico v Radečah,
rečiški TIM, tekstilno tovar-
no »Volna« in pivovarno. V
vseh štirih podjetjih se je
temeljito seznanil z gospo-
darskimi ràzmerami, pred-
vsem z razvojnimi načrti,
integracijskimi hotenji in
uspešnostjo takih povezo-
vanj, vsklajenosti samoup-
ravnih odnosov s poslovnimi
in tehnološkimi razvojnimi
napori. Podpredsednik Zvo-
ne Dragan je bil povsod
pazljiv poslušalec, pogosto
pa je v pogovoru z, vodilnimi
delavci, ,tako vodstvene
skupine kot političnih orga-
nizacij, sugerira! najustrez-
nejše rešitve, spodbujal k
večji zagretcsti okoli dobro
zastavljenih načrtov in idej.
Mnogo konkretnih proble-
mov so medsebojno osvetli-
li že ob kratkih obiskih v
kolektivih, kompleksnejšo
razlago in analizo gospodar-
skih razmer in nalog v naši
republiki pa je pyodal popol-
dne v dvorani gostišča
»Hum«, kjer se je zbralo
preko sto vodilnih ljudi s
področja gospodarskega in
družbeno-političnega življe-
nja v občini. V eni polni
uri, kolikor je trajala nje-
gova razlaga, je osvetlil
mnoga vprašanja, ki pekli-
jo gospodarstvenike v tem
času, zlasti pa novi pojavi
starih težav. Rdečá nit nje-
govega izvajanja pa je bilo
uresničevanje nove ustave
na področju gospodarstva, ki
se bo moralo kar najhitreje
povsem podrediti ustavnim
načelom, ker iz materialne
osnove in odnosov v bazi iz-
virajo vsi družbeni odnosi,
ves kompleks samoupravlja-
nja. Kot je zveza komunis-
tov v preteklem obdobju рк)-
stavila v ospredje boj za
družbeno reformo, boj proti
nacionahzmu in drugim od-
klonom, tako je treoa tudi
bitko za dosledno prilagodi-
tev gospodarskega sistema
novi ustavi in višjim samo-
upravnim odnosom postaviti
kot politični cilj, kot politič-
no bitko. Poudaril je, da se
je v vseh štirih podjetjih,
ki jih je obiskal, prepričal,
kako so v kolektivih priza-
devanja naravnana tudi v
to smer. Naglasil je, da bd
morala biti bitka za višje
samoupravne odnose perma-
nentna naloga vseh, c^ vra-
tarja do generalnega direk-
torja, kajti smoter tega bo-
ja je daleč širši, kot ga na-
vadno vidimo. Zato, je po-
udaril, ni dobre poslovnosti,
brez enako dobrega resnič-
nega samoupravi j.ш ja.
Na koncu je pred politič-
nim aktivom dal tudi izjavo
za celjski radio in naš list
(radio Celje jo je posredoval
v celoti) o svojih vtisih. Bil
je v vseh šitirih podjetjih
presenečen nad ražvojem v
zadnjih letih, z zadovolj-
stvom je ugotavljal, da ko
lektivi iščejo boljša pota za
gospodarski uspeh in razvoj
v integraciji, da ob številnih
težavah in nalogah ni poje-
njala tudi bitka za lu-esniče-
vanje nove ustave in da si
je nabral tudi dragocenih iz-
kušenj, ki bodo njemu in
sodelavcem v izvršnem sve-
tu v pomoč.
-J. ICRAâOVEC
KOMUNISTI
V ŠOLSTVU
v p>onedeljek je bila v
Laškem seja konference
ZKS, na kateri so raz-
pravljali o uresničevanju
stališč CK ZKS in skup-
ščinske resolucije o idej-
ni usmerjenosti vzgoje ter
izobraževanja v občini.
Po uvodnih besedah pred-
sednikov obeh u&treznüi
komisij Mihe Prosena in
prof. Janeza Pešca je
sledila razprava, v kate-
ri so udeleženci spreje-
mali in potrjevali anali-
zo ter sklepe. V razpra-
vo je posegla tudi člani-
ca CK ZKS profesorica
Milena štiftar, ki je
ugodno ocenila prizade-
vanja organizacije ZK v
laški občini pri oceni, ki
je bila na dnevnem redu,
priporočila pa je, naj
sklepe razširijo tudi na
probleme v srednih, stro-
kovnih, višjih in visokih
šolah. Komisija, ki bo
pripravila sklepe, bo
vključila tudii predlog Jo-
žeta Sumraka, ki je de-
jal, da naj analiza in
sklepi najdejo pot tudi v
delovne kolektive, kjer
so s problematiko izo-
braževanja, takšno, kot
je v tem gradivu, slabo
ali sploh niso seznanjeni.
NOVA
IMENOVANJA
Delegati vseh treh zborov
celjske občinske skupščine
So na zadnji, tretji, seji med
drugim potrdili tudi nekate-
re predloge komišije za vo-
litve in imenovanji!.
Tako so se strinjali z iz-
volitvijo Marije Narad za
sodnico občinskega sodišča v
Celju. Zaradi odhoda Franje
Novak-Jager na novo delavno
mesto, so izrekli soglasje k
imenovanju Franca Hovnika
za namestnika občinskega
javnega tožilca v Celju.
Ker konstituiranje osred-
nje študijske knjižnice v Ce-
lju še ni bilo opravljeno, so
prof. Vladu Novaku podalj-
šali mandat vi-šilca dolžnosti
ravnatelja te ustanove do
konca oktobra letos.
Delegati so imenovali tudi
upravni odbor za izgradnjo
objektov širšega družbenega
pomena: Ivan ICramer kot
predsednik ter člani: Marjan
Ašič, Dušan Burnik, Vlado
Crešnik, Risto Gajšek, Ber-
nard Krivec, Tone Goršič,
Fedor Gradišnik, Jože Jakop,
Nace Krumpak, l'ranc Peta-
uer, Milan Seničar, Majda
Trogar, Zdravko Trcgar,
Drago Cuček', Vladimir Ve-
ber, Slavko Verded, Anton
Zimšek, Milan Zupančič,
Miro Jančigaj in Franjo To-
vornik. Na predlog zbcra
združenega dela so v cdfcor
imenovali še Draga žlajpa-
ha in Antona Ocvirka.
KONJICE - ŽIVAHNO
V počastitev občinskega praznika so organizira/li
v Slovenskih Konjicah te dm številna športna in
kulturna srečanja. Tako so se že v nedeljo pome-
rile med seboj šahovske ekipe, v ponedeljek igralci
namiznega tenisa, v torek je bilo občinsko prven-
stvo v košarki, včeraj pa nogometna tekma med
NK Maribor in NK Dravinja. Danes se bodo šport-
na srečanja zaključila s košarkarsko tekmo med
KK Olimpija in KK Konus, jutri pa bodo gosto-
vaili v Konjicah člani mariborske opere z delom
Gorenjski slavček. V soboto bo že ob 8.30 zjutraj
slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo
podelili več pri2inanj in nagrad zaslužnimi občanom,
društvom in ustanovam, ob 11. uri pa se bo pri-
čelo v Ločah ljudsko zborovanje.
Tu bo tudi srečanje borcev XIII. Udarne briga-
de Mirka Bračiča s pripadniki partizanskega bata-
ljona Boris Vinter iz Slovenskih Konjic. Na zboro-
vanju bo govoriî republišiki sekretar za ljudsko
obrambo generalmajor Miha Butara.
D. S.
Velenje
ZA ČLOVEKA
Prednost letošnjega praz-
novanja občine Velenje je v
tem, da so proslave, združe-
ne z otvoritvijo pomembnej-
ših komunalnih objektov,
priredili po vseh krajevnih
skupnostih. Tako so v KS
Konovo dobili novo asfalti-
rano cesto in električno raz-
svetljav, v KS šoštaino in
Zavodnje modernizirano ce-
sto med obema naseljema,
otroško igrišče v KS ška-
le, vodovod na Lomu v KS
Topolàica, samopostrežno
trgovino v KS Šmartno ob
Paki, asfaltirano cesto na
Pristavo v KS Ravne, cesto
tudi v Gon-iji šalek in trž-
nico v Velenju. Po ostalih
krajevnih skupnostih so pri-
pravili kulturne prirediftve z
nastoi>om velenjskih kultur-
nih skupin, odprli i>a so tu-
di razstavi Toneta Lapajna v
VeienJu in male Napotnaiko-
ve galerije v Zavodnjah.
Osrednje slovesnosti so bi-
le v Velenju, ki letos praz-
nuje petnajsti rojstni dan.
Na slavnostni seji občinske
skupščine, kjer je bila go-
vornik podpredsednica, ob-
činske skupščine Hermina
Groanik, sO podelili domicil
aktivistom Mislinjsko-šale-
škega odreda in podelili le-
tošnje Kajuhove nagrade, ki
so jih prejeli: prostovoljno
gasilsko društvo Šoštanj za
95. letnico obstoja, LT
Šmartno ob Paki za razši-
rjanje znanosti med občani,
Milan Ževart za 15. letno so-
delovanje pri zgodovinski
komjsi.ji ZB NOV v Velenju
in Vinko Šmajs za dolgolet-
no amatersko delo v kultur.
nih organizacijah. Odposla-
nec predsednika republike
Tita Tone Bole pa jß, izročil
visoko odlikovanje orden
zaslug za narod z zlarto zve-
zdo predsedniku občinske
skupščine Nestlu Žganku.
Na seiji so tudi razglasili od-
lok o razširitvi mesta Velenja
z 20 tisoč prebivalcd in pod-
pisali samoupravni družbeni
razvojni program do leta
1980.
Pred kulturnim domom
so tudi vzgradili temeljni ka-
men za spomenik maršalu
Titu, ki bi ga naj odkrili do
25. maja prihodnjega leta.
Med praznovanji so druž-
beno-poLitični delavci velenj.
ske občine pripravili tudi
tiskovno konferenco, kjer so
prisotne predstavnike tiska,
in televizije, seznanili z do-
sedanjimi uspehi velenjskih
občanov in njihovim nadalj-
njim programom razvaja.
Predsednik Nestl Zganik je
poudaril, da vse izhaja iz
človeka za človeka in da
mislijo v tej smeri tudi na-
daljevati zastavljeno pot.
Ljudem je treba dati vse, ti-
sto, kar jim omogoča solid-
no življenje in sproščenost
na delovnem mestu. Kar pa
je najvažnejše, politična si-
tuacija je tako trdna, da
»njihove hiše« ne bd mogel
nihče podretd.
S praznovanji bodo zaklju-
čiU 13. oktobra, ko bodo v
Zibiki odprli novo osnovno
šolo, ki je poleg drugih pris-
pevko". darilo velenjskih ob-
čanov prizadetim na Koz-
janskem.
TON E VIL\BL
Odmevi na kongres mladine
BIL JE ZBOR ENOTNOSTI
Slovenski kongres Zve-
ze socialistične mladine
prinaša v dosedanjo Zve-
zo mladine novo vsebino
in tudi nove naloge. Naj-
važnejše bo vsekakor to-
le — kako učvrstiti enot-
nost mladih vseh pokli-
cev in šol delavske in
kmečke mladine kot enot-
no fronto socialistično
usmerjene mlade genera-
cije. Takšna je tudi os-
novna misel, ki se je po-
rajala pri našem razgovo-
ru z mladimi s celjske
gimnazije.
Gimnazijka 4. d razre-
da, Ariana Kokovnik,
nam je na kratko pove-
dala, kako je ona in z
njo njeni tovariši sprem-
ljala predkongresno de-
javnost in kako spremlja
kongres sedaj, ko so de-
legati še v kongresnem
vzdušju (anketo smo na-
redili, ko je kongres v
Murski Soboti še zase-
dal).
>)2e lani smo ob objavi
resolucije in statuta za.
kongres imeli v okviru
mladinske organizacije na
šoli sestanke, na katerih
smo obravnavali vsa
vprašanja, o katerih se-
daj kongres razpravlja.
Na oba dokimienta nismo
imeli nobenih pripomb in
smo jih zato v celoti
sprejeli. Poleg tega je bi-
la ena mladinska ura po-
svečena kongresu, pod-
robna obvestila pa smo
dobili tudi preko našega
šolskega zvočnika, dnev-
nega tiska, radia in TV.
Kongres nam daje obi-
licci dela. No, del naloge
je že opravljen, saj smo
reorganizirali našo mla-
dinsko organizacijo na
šoli.«
Tudi Zdenko Zelič je
čel.rtošolec, sicer pa je
Sentjurčan. »Zame je, kar
se kongresa tiče, po-
membno predvsem to, da
bo z njegovimi sklepi do-
sežena večja trdnost,
enotnost in sodelovanje
nas mladih. Da bodo pre-
magane pregrade med
mladimi iz delavskih in
študentskih vrst in konč-
no, da bodo enakovredno
zastopani v njenih vrstah
tudi mladi iz kmečke pro-
izvodnje. Dosedaj je bilo
na žalost pač tako, da
smo veliko premalo gle-
dali na delavsko in kmeč-
ko mlaamo, da so se med
dijak ustrarjale nekakš-
ne kaste, kot gimnazijci,
ekonomska šola in po-
dobno. Tudi študentje so
bili odrezani od nas osta-
lih mladih, pa čeprav so
še vedno mladinci. Na
nas so gledali nekako
zviška. No, te pregrade
bodo s kongresom, upam
odpravljene. Zveza socia-
listične mladine pa enot-
na in močna organizacija
nas mladih.«
Tudi Milena Kolenko iz
Celja meni o kongresu
isto, vendar pravi, da se
bo treba sklepov kongre-
sa tudi držati, da pač ne
sme ostati le pri bese-
dah, kot se to neredko
zgodi. Sicer, meni, se re-
zultati sprejetih sklepov
ne bodo pokazali že kar
danes in najbrž tudi ne
jutri, čez leto ali dve pa
prav gotovo.
»Delavska mladina, z
njo pa tudi kmečka, je
bila do sedaj preveč od-
tujena od splošnega do-
ganjanja v Zvezi mladi-
ne. Poenotenje bo prav
gctovo prineslo med nas
večjo trdnost, ki bo vse-
kakor tudi usp>ešna pod-
laga za nadaljnje razvija-
nje samoupravnih odno-
sov.«
Tomaž Krašovec iz Laš-
kega meni, da bo kongres
dobra predpriprava za ju-
goslovanski kongres mla-
dih. Hkrati tudi sam opo-
zarja na odpravo velikega
prepada med mladimi iz
proizvodnje, kmečko mla-
dino in ostalimi mladinci.
Tudi delegatsko reorgani-
zirana Zveza socialistične
mladine bo prav gotovo
prinesla v organizacijo
svež veter.
»Kongres je zame po-
membna prelomnica v
naši organizaciji, je mej-
nik, ki bo zagotovil traj-
ne vrednosti v naši sa-
nioupra-vná družbi.«
MILENKO STRASEK
Milena Kolenko
Zdenko Zelič
4. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
POLOŽAJ TRGOVINE
v
če bi sodili po realizaci-
ji, potem bi rekli, da je tr-
go^-lna s tehničnim blagom
na boljšem položaju kot je
njena spremljevalka, ki se
ukvarja s prodajo živilskih
dobrin. Pogled v ostanek do-
hodka, ki se formira iz raz-
like v ceni, pa govori, da je
trgovina v celoti v nezavid-
ljivem položaju, da je ostan-
ka dohodka čedalje manj.
Posebno kritično je v tem
pogledu v živilski trgovini,
kjer so bili doseženi naj-
manjši premiki v izboljša-
nju razlike v ceni. Položaj
živilske trgovine se ni bistve-
no popravil niti po junijski
podražitvi nekaterih osnov-
nih življenjskih artiklov, če-
prav je v tem času prišlo do
spremembe razlik v ceni v
korist trgovine. Vendar ne
v takšni meri, kot je trgovi-
na zahtevala in pričakovala.
Skratka, trgovina je v polo-
žaju, ki zahteva nujno reši-
tev. Zato tudi nenehni apeli,
stalna opozorila. Zapisati je
treba, da ti klici niso osta-
li brez odmeva. Ne gre pri
tem samo za prizadevanja
celjskega izvršnega svete in
občinske skupščine, ki sta
na položaj opozorila repub-
liške organe. Odmev je pri-
šel tudi iz zveznih organov.
Na vidiku je tudi rešitev.
Nakazana je rešitev obliko-
vanja rabatov in razlike v
ceni trgovini na debêlo in
na drobno, predvsem za ti-
ste proizvode, za katere je
oblikovanje cen v pristojno-
sti federacije oziroma za ka-
tere velja družbeno dogovar-
janje o spreminjanju cen.
Takšne družbene dogovore
naj bi sklenili do konca leta,
tako da bi z novim letom
začeli tudi veljati. Tako so
odprte tudi možnosti za raz-
širitev problema, ki je za
trgovino več kot pereč. Za-
njo je življenjskega pomtna.
Vrh tega bodo. imele tudi ob-
činske -in republiške skup-
ščine vse možnosti, da sprej-
mejo ustrezne predpise za
ureditev vprašanja, ki zade-
va cene za nekatere pre-
hrambene proizvode IZ nji-
hove pristojnosti.
Ko je o teh in podobnih
problemih, značilnih za po-
ložaj trgovine v zdajšnjem
času, govoril član izvršne-
ga sveta Franc Petauer na
seji tega občinskega organa,
je med drugim opozoril tu-
di na določene pomanjklji-
vosti, ki so v trgovini, za
katere pa trgovci vselej ni-
so krivi.
Ugotavljamo pomanjkanje
določenih vrst blaga, slabo
založenost trgovine itd. To
ne velja na sploh samo za
celjsko trgovino, marveč za
jugoslovansko v celoti. Vzrok
za to lahko iščemo v po-
manjkanju določenih vrst
surovin v sami proizvodnji, v
pomanjkanju reprodukcijske-
ga materiala in prav ta!io v
neurejenem sistemu obliko-
vanja cen. še vedno патгес
velja, da industrija ne de-
la določenih izdelkov z vso
razpoložljivo kapaciteto, ker
pač ni urejeno vprašanje
cen zanje. K vsemu temu je
dodati tudi manjšo zavzetost
trgovine za večji izbor bla-
ga. V tem pogledu je na
»boljšem« tehnična trgovina,
kajti živilska bi si zaradi ne-
urejenih cen ne mogla pri-
voščiti izločitev določenih
vrst prehranbenih artiklov.
Reakcija potrošnika bi bila
v tem primeru upravičeno
ostra.
Slabo založenost je iskati
tudi v pomanjkanju obratnih
sredstev, za.tem v položaju
nekaterih proizvajalcev, ki
ugotavljajo višjo ceno za os-
novne surovine kot za kon-
čni izdelek itd. Določen vpliv
na tržišče je imelo neureje-
no vprašanje cen za osnovne
prehrambene izdelke na
sploh. Beganje tržišča je bi-
lo očitno. Zato ni naključje,
da so se prenekateri indu-
strijski kolektivi odločili za
»remonte« v času, ko bi mo
rali dajati na trg več blaga.
In na koncu: če bi hoteli
odgovoriti na vprašanje, kje
so vzroki za težak položaj
trgovine, bi morali na prvo
mesto postaviti neurejeno
oblikovanje cen. Seveda pa je
vzrokov dovolj še drugih.
Objektivnih in subjektivnih.
Na obzorju je tudi rešitev.
Na dlani je, da ne bo prišla
čez noč in da ne bo lahka,
tudi zategadelj ne, ker ni
znano, kako naj se ovredno-
ti vrednost stroška v tem
menjalnem procesu od pro-
izvodnje do končnega potroš-
nika. V tem okviru bo tre-
ba slej ko prej rešiti tudi
vprašanje stalnih obratnih
sredstev. Zaradi njihovega
pomanjkanja je trgovina sla-
botna, nesposobna, da ojača
zaloge, da stalno kupuje bla-
go itd. Vpliv na trgovino ima
tudi inflacija, stalno pove-
čevanje drugih stroškov. Po-
sebno poglavje v tem obse-
gu zavzemajo tudi potrošniš-
ki krediti. Problem je tu
med drugim pereč zlasti za
tehnično trgovino. Sistem
odobravanja potrošniških po-
sojil bi ne smel peljati k za-
piranju trga.
Če k vsemu temu dodamo
še neurejen sistem nagraje-
vanja v trgovini, ki vodi k
precejšnjemu begu visokO'
kvalificiranih trgovskih de-
lavcev iz trgovine, zatem za-
pletenost v obračunavanju
prometnega davka (morebit-
na sprememba iz odstotka na
absolutni znesek je za trgo-
vino nesprejemljiva), dalje
nesposobnost za večja inve
sticijska vlaganja itd., itd., je
očitno, da tarejo trgovino
in njene delavce številni pro-
blemi. Njihovo rešitev na-
kazujejo nekateri premiki in
zlasti družbeno dogovarjanje
za oblikovanje cen.
M BOŽIČ
GOSPODARSTVO
Delegati vseh treh zborov
celjske občinske skupščine so
na tretji skupni seji poslu-
šali tudi poročilo člana izvr-
šnega sveta Rista Gajška o
gi^anju gospodarstva v celj-
ski občini v prvi polovici le-
tos Med drugim je ugotovil:
—	stopnje rastï našega go-
spodarstva, ki presegajo stop-
nje v regiji in republiki, so
ugodno znamenje, da preha-
ja celjsko gospodarstvo po-
stopno iz kriznega v stabili-
zacijsko obdobje, zlasti v ti-
stih sredinah in dejavnostih,
k'( so bile v preteklosti pod
povprečnimi rezultati;
—	na vrata trka nelikvid-
nost, ki je za celjsko gospo-
darstvo grozeča, dosežene re-
zultate pa ogroža tudi infla-
cija,
—	ugodni rezultati nas ne
spiejo zavajati, marveč mo
bilizirati, da se nevarnostim
iz<»gnemo in da ohranimo do-
sežena izhodišča;
—	družbeni proizvod smo
planirali s stopnjo povečanja
28, dosegli smo pa 48 in tudi
vsi nadaljnji odnosi v delit-
vi družbenega proizvoda so
temu ustrezno pozitivni. , In-
dustrijska proizvodnja je ve
čji za 22,9, izvoz pa za 103,9
odstotka;
—	k pozitivnim rezultatom
so v prvi vrsti pripomogli:
Aero, železarria štore, In-
grad, EMO, Etol, opekarna
Ljubečna, LIK Savinja, To-
per in znaten del srednjih in
mpnjših delovnih organizacij
ostalih dejavnosti;
—	družbeni proizvod se je
najbolj povečal v gozdarstvu
in gradbeništvu, najmanj pa
v trgovini in gostinstvu;
—	celjsko gospodarstvo za-
ostaja v ekonomičnosti, ren-
taliilnosti in akumulat'ivnosti
za regijskimi in republiškimi
pokazatelji;
—	zakonske in pogodbene
obveznosti so se povečale za
0,2 odstotka;
—	denarni izdatki prebival-
cev so visoki in so se pove-
čali za več kot 30 odstotkov,
potrošniška posojila so bila
večja za 62,2 odstotka, hranil-
ne vloge pa so narasle za
32,6 odstotka;
In razprava na seji zbora
združenega dela?
—	Lahko bi ji dali skupen
imenovalec ïn združili v eno
samo zahtevo: storiti vse za
razbremenitev gospodarstva.
— Znova klic živilske tr-
govine na pomoč. Njen po-
ložaj je težak, nezavidljiv.
—	Poiskati nova pota za
financiranje samoupravnih in-
teresnih skupnosti.
—	Proučiti položaj Izletnika
do Golt in razčistiti na tej
relaciji prizadevanja celjskih
delovnih ljudi do graditve tu-
ristično rekreacijskega sredi-
šča Golovec.
M. B.
Letošnji mesec varčevanja je v
Celju in njegovem območju vezan
tudi na 110-letnico ustanovitve Celj-
ske mestne hranilnice. Zato smo
prosili ■ za razgovor direktorja Celj-
ske mestne hranilnice, Aleksandra
Videčnika.
VPRAŠANJE: Kako je sploh pri-
šlo do ustanovitve Celjske mestne
hranilnice?
ODGOVOR: V stari Avstriji so
imeli hranilnični pravilnik. Po njem
so bile hranilnice kot obče koristni
zavodi, katerih namen je delovati,
da se izboljša položaj ubožnejših
slojev. Tako pravi namreč prva to-
čka tega pravilnika.
V Celju se je misel o ustanovit-
vi hranilnice porodila že 1847. leta,
ko je takratni celjski advokat dr.
Foregger opozoril na seji občinske-
ga sveta na potrebo po ustanovitvi
lastnega mestnega denarnega zavo-
da. Leta 1863 je občinski svet mest-
ne občine Celje že razpravljal o pr-
vem predlogu statuta, ki je bil do-
končno potrjen 1864. leta, kar lahko
smatramo tudi kot ustanovno leto
Celjske mestne hranilnice.
Za občino Celje je bila takratna
mestna hranilnica velika opora.
Hranilnica je namreč že takoj na
začetku dela dosegla .lepe uspehe,
in zato ni naključje, da je že leta
1880 namenila iz lastnih sredstev
subvencijo občinskemu proračunu v
višini deset tisoč goldinarjev. To je
bilo za takratne razmere zelo veli-
ko.
Zanimivo je tudi to, da je hra-
nilnica takratno rokodelstvo, obrt-
ništvo, zelo podpirala in je bila gla-
vni kreditor za to panogo.
VPRAŠANJE: Ali so pri ustano-
vitvi Celjske mestne hranilnice so-
delovali tudi Slovenci, ki so tedaj
živeli v Celju?
ODGOVOR: Med ustanovitelji in
člani prvega upravnega odbora Celj-
ske mestne hranilnice najdemo zna-
ne Slovence kot dr. Štefana Koče-
varja, Franceta Kapusa, Jožeta Peč-
njaka in Matijo Vodiška. Vse to
kaže, da so Slovenci uspešno sode-
lovali pri ustanovitvi Celjske mest-
ne hranilnice.
VPRAŠANJE: Kako je bilo s hra-
nilnico ob koncu prve svetovne voj-
ne?
ODGOVOR: Tedaj se je hranilnica
znašla v zelo kritičnem položaju,
kar je seveda razumljivo, saj so
,tz Celja in naših krajev kar množič-
no bežali nemški industrialci, skrat-
ka Nemci, ki so imeli v tej hranil-
nici precej naloženega denarja. Z
njimi je šel tudi denar. Razen te-
ga so bile zelo občutne posledice
štiriletne vojne. Vse to je močno os-
labilo mestno hranilnico, in tako je
bila že 1919. leta problematična gle-
de na obstoj.
Pod Sedlarjevim vodstvom
je hranilnica ne samo na novo zaži-
vela, marveč je tudi postala povsem
slovenska. Tako najdemo v novem
upravnem vodstvu dr. Vekoslava
Kukovca, Vojka Arka, dr. Josipa
Kotnika, dr. Franca Krenčiča in
Ivana Prekorška. Tako močno vod-
stvo uglednih Celjanov je bilo tudi
jamstvo za uspešno delo hranilnice.
VPRAŠANJE: Kakšno vlogo je
imela hranilnica v Celju med obema
vojnama?
ODGOVOR: Ne samo, da je vodi
la finance takratna občina in da
je bila steber gospodarskega razvo-
ja, je že leta 1925 iz svojih sredstev
namenila en milijon dinarjev v po-
seben sklad za omiljevanje stano-
vanjske bede v Celju. Poleg te hu
mane geste, je vodstvo hranilnice
močno podpiralo slovenske študente
pri študiju. Seveda pa je hranilnica
podpirala tudi nekatere kulturne us-
tanove, bila je mecen najraizličnej-
šim slovenskim naprednim društ-
vom itd.
Ob prihodu okupatorja je bila li
kvidirana tudi Celjska mestna hra-
nilnica kot drugi denarni zavodi in
je v njenih prostorih poslovala nem
ška banka.
VPRAŠANJE: Kakšen pa je bil
položaj Celjske mestne hranilnice
po osvoboditvi?
ODGOVOR: Tedaj so se zbrali
bančni delavci in pričeli takoj z de-
lom. Lahko rečem, da več ali manj
neorganizirano, celo brez firme. Za
to pa je bilo veliko dobre volje in
dosti prizadevanj, da prične Celjska
mestna hranilnica čimprej z rednim
poslovanjem. To jim je tudi uspelo.
Tako je prvi direktor Denarnega
zavoda Slovenije v Celju in prvi po-
verjenik za finance Martelanc ime-
noval za prvega- direktorja Celjske
mestne hranilnice Rika Jermana.
VPRAŠANJE: Kako pa je bilo
z zgraditvijo poslopja, v katerem
dela Celjska mestna hranilnica še
danes?
ODGOVOR: Po ustanovitvi je
Celjska mestna hranilnica delala v
drugih stavbah. Zato so na seji na-
čelstva hranilnice 1884. leta spreje-
li sklep o imenovanju petčlanskega
gradbenega odbora, ki naj pripravi
vse potrebno za gradnjo nove stav-
be na tem prostoru, kjer je še da-
nes. Po podatkih, ki so na voljo,
so bila na tem prostoru prej razna
gospodarska poslopja, skladišče le-
sa itd. Takratni gradbeni odbor, ki
ga je vodil Karel Traun, je odkupil
to zemljišče, vključno z zemljiščem,
na katerem je poštno poslopje. Ta
del zemljišča je potem Celjska mest
na hranilnica odstopila upravi pošt
brezplačno. Odbor za zgraditev po-
slopja Celjske mestne hranilnice je
bil pri delu zelo uspešen.
Odbor je izbral grad-
benega mojstra Ullmana iz Gradca,
ki je stavbo tudi zgradil. Z deli so
pričeli 23. marca 1886. leta in hišo
dogradili do 30. novembra 1887. To
je bila najbolj imenitna hiša v ta-
kratnem Celju. Zato je takratni pre
stolonaslednik Rudolf Habsburški
sprejemal v njej deželne politične
in vojaške stanove. Sprejemi so bi-
li v dvorani, kjer je zdaj sejna so-
ba Celjske podružnice Ljubljanske
banke.
Naj še povem, da se je vodstvo
celjske podružnice Ljubljanske ban-
ke odločilo za adaptacijo Celjske
mestne hranilnice. Ta dela bomo
opravili spomladi prihodnje ' leto.
Skratka, prostori naše Celjske mest
ne hranilnice bodo dobili novo po-
dobo.
V počastitev meseca varčevanja je celjska podružnica Ljubljansike banke
pripravila več zanimivih prireditev in proslav. Medtem ko so prve že uspeš-
no zaključene, bodo do konca meseca še naslednje:
15. oktober: zaključek tekmovanja izložbenih aranžerjev;
18.	oktober: otvoritev pionirske hranilnice na osnovni šoli Slavka Šlandra
na Otoku;
19.	in 20. oktober: v Narodnem domu prvo republiško srečanje pionirjev-
hranilničarjev;
23. oktober: slavnostni seji odbora varčevalcev in sveta mentorjev pionir-
skih hranilnic;
28.	oktober: sprejem za delavce Celjske mestne hranilnice;
29.	oktober: otvoritev razstave v počastitev 110 letnice Celjske mestne
hranilnice, 30-letnice Denarnega zavoda Slovenije in 50-letnice svetovnega
dne varčevanja;
29.	oktober: slavnostna akademija v Narodnem domu;
30.	oktober: podelitev vseh nagrad;
31.	oktober: posebna obeležja v enotah Ljubljanske banke, podružnice
Celje.
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 5
iRŽN! INŠPEKTOR
NEHVALEŽEN POKLIC
Rože Ranzinger je tržni in-
^ictor pri skiupščini občine
}iec. To delo opravlja že os.
o leto, zato ga dobro pozna,
irbi za nadzor nad cenami
kakovostjo blaga, pred-
em v trgovini na drobno,
,rti in gostinstvu, manj pa
gospodarstvu. Najin raz-
ivor je seveda hitro prišel
) težav, s katerimi se sre-
ije pri svojem delu.
»Težav nam res ne manjka,
jjveč jih izvira iz slabe no-
anje organiziranosti inšpek-
jskih služb. Imamo okoli
O predpisov, ki urejajo po-
žaj tržnega inšpektorja, šol,
bi nas ustrezno izobrazile
liroma poskrbele za te ka-
e, ni. Reorganizacija inšpek-
¡skih služb je neogibno po-
sbna, pa tudi specializacija,
j je obseg dela tak, da pre-
osto ne zmoreš več pokri-
ti vseh področij dela. Pri-
ti se, da zaradi preobreme-
njenosti izpustimo kdaj tudi
kaj pomembnega.«
Kaj pa mimo teh težav,
imate še kakšne?
»Seveda. Ljudje nas ne vi-
dijo radi. Ne gre za priljub-
ljenost. Gre zato, da živiš v
nekem okolju z ljudmi, sku-
šaš biti z njimi tak, kot je
pač sosed. V službenem času
pa se marsikomu zameriš,
ker opravljaš svojo dolžnost.
Ljudje ne sodelujejo radi z
inšpektorji, skušajo kaj pri-
kriti itd.«
Kakšni so najpogostejši
prekršiti, ki jih odkrijete?
»Dostikrat je treba biti pra-
vi inšpektor, da najdeš napa-
ke. No, med najp>ogostejšimi
prekrški so napačne cene, ne-
pravilno tehtanje, nepravilno
zaračunavanje, neupoštevanje
veljavnih predpisov ... Vzro-
ki za te prekrške so različni
— od dobičkaželjnosti do ne-
znanja, neurejene politike
cen itd. V glavnem gre sicer
za manjše kršitve, ki v većini
primerov nastajajo zaradi ne-
znanja, to pa je spet posle-
dica preobremenjenosti tr-
govcev in velike fluktuacije
delovne sdle v trgovinah.
Kako kaznujete kršilce?
Kaizni so mandatne in več
ali manj simbolične. Vpraša-
nje je, če so sploh vzgojne.
Kazen namreč le redko pre-
seže 10 starih tisočakov. To
za trgovca, na primer, ne po-
meni veliko, saj že preden
prekršek odkrijemo, z njim
dosti več zasluži.
Ste zadovoljni s svojim de-
lom?
O tem bd se dalo marsikaj
I)Ov©dati. Bolj bi bil zadovo-
Ijen, če bi bila inšpekcijSika
služba bolje organizirana in
če bi nam občani pri našem
delu raje pomagali. Sicer pa
smo za svoje delo slabo sti-
mulirani, čestokrat nam gro-
zijo, pripeti se celo, da hoče
kdo fizično obračunavati. To
pa ni prijetno.
BRANKO STAMEJČIC
Pogled na bogato obloženo mizo — na kulinaričao raz-
stavo, ki so jo v času celjskih sejemskih prireditev
pripravili v hotelu Marx v Celju.
IB DNEVU OTROKA
PROSTOR IN VZGOJA
[etošnji teden otroka ima
slo: Osvajajmo prostor za
roke — razširjajmo druž-
no organizirano varstvo in
ïojo otrok in usposobljaj-
) družbene delavce zanje.
jeslo je jasno, nazorno in
eprosito. Tudi boleče je,
r še vedno nismo uresniči-
nekaterih negativnih posle-
г premalo dodelanega si-
ma socialnih kolektivov
ža vzdrževaAie otrok. Spom-
nimo se samo na podatek,
da so bili domala vsi otro-
ci kvalificiranih delavcev
brez otroškega dodatka. Sto-
jimo pred nalogo, da to ure-
dimo.
Nadaljnja velika naloga je
izboljšanje varstva zaposle-
ne matere ob rojstvu otroka.
V Sloveniji je že sprejet za-
kon, s katerim se z januar-
jem prihodnjega leta vsem
zaposlenim materam prizna-
va pravica do podaljšanega
porodniškega dopusta do se-
dmega meseca otrokove sta-
rosti. To pravico bo pred-
vidoma lahko uveljavilo 18
tisoč mater. Vzpodbudno,
kajne?
In če smo si že zasta-vdli
geslo, bomo v prihodnjem
letu težili Za tem, da ga ure-
sničimo. Potrebno se bo te-
meljito dogovoriti, kako z
družbenim varstvom in vzgo-
jo doseči smoter, to je,
zmanjševati razlike med ot-
roki. Med tistimi, ki so v
varstvu in imajo ustrezno
družbeno vzgojo, in tistimi,
ki je še nimajo. Zato mo-
ramo nujno doseči, da orga-
niziramo varstvo še za naj-
manj novih 4.000 predšolskih
otrok, mala šola pa naj bi
bila dostopna prav vsem ot-
rokom. še več! Izsiliti jo
moramo kot nepogrešljivi
sestavni del vzgoje in izobra-
ževanja, pri tem pa izšolati
kadre, ki bodo najmJajše
popeljali рк) i>oti življenja.
Skratka, doseči je treba bolj-
še funkcioniranje samoup-
ravnih mehanizmov, z enim
samim ciljem — okrepiti so-
lidarnost do družine kot os-
novne celice družbe, pri tem
pa ne zanemariti vzgoje, ki
smo jo dolžni dati vsakemu
članu naše družbe. In naši
oitroci bodo taki, kakršne
bomo vzgojili. Dajali bodo
toliko, kot so prejemali. La-
hko upamo, da nam bodo
hvaležni. A to le tedaj, če
bodo mislili, da smo zanje
naredili vse. Pa smo res že
vse?
ZDENKA STOPAH
JANKO
GOLEŽ
Janko Goleé je pravza-
prav z dušo in telesom
pri tisti organizaciji, na
katero se ljudje najpogo-
steje in najprej obrnejo
v primeru elementarne
nesreče, požara, povod-
na ali podobnih nevšeč-
nostih.
Janko Golež je prole-
sionalni tajnik občinske
gasilske zveze Šmarje pri
Jelšah, »prostovoljno« pa
še predsednik prostovolj-
nega gasilskega društva
prav tako v Šmarju. Z ga-
silstvom se ukvarja od
leta 1957 dalje, v službi
na občinski gasilski zvezi
pa je od leta 1969 dalje.
Trenutno je v njihovem
društvu okoli 50 članov,
ki si vsak na svoj način
prizadevanja, da ti po-
magali ljudem, ki jih je
prizadela nesreča. Janko
je takorekoč po vse dne-
ve — in še ponoči — v
gasilskem domu. To je
njegov drugi dom. Prvi je
v vasi Predel pri Šmar-
ju, tretji pa na terenu, ko
hiti s skupino prostovolj-
nih gasilcev pomagat lju-
dem. Ne pozna počitka in
vseskozi tuhta, kako bi
izboljšal mehanizacijo za
gašenje požarov, kako bi
ljudi navadil, ña bi bolje
pazili in ne bi pyiha'/alo
do nesreč in kako bi si
uredil nov gasilski dom,
ki je bil močno prizadet
v letošnjem potresu.
»Tukaj praktično ne
moremo več hiti, ker ni-
smo varni. Kar poglejte
te stene, same razpoke.
Določene stene ie dobe-
sedno premaknilo. Gasil-
ski dom je tako po oceni
komisije, ki si je ogleda-
la porušene oz. narušene
objekte, v četrti Katego-
riji in predviden za ru-
šenje. Vendar bomo žal
letos še morali zdržati v
njem, ker bodo novega
začeli graditi šele prihod-
nje leto. Stal bo malo
nižje, tako da bomo ime-
li tudi direktni dovoi, na
glavno cesto, kar zdaj ni
bilo in smo izgubljali
dragocene minute.«
Sprehajamo se po nji-
hovem gasilskem domu,
ki je resnično v revnem
stanju. Zlasti so prizade-
ti zgornji prostori, kjer
je bilo stanovanje in zdaj
družina stanuje v priko-
lici pred gasilskim do-
mom. Težave so tudi z
opremo, ki je primanjku-
je, zlasti mehanizacije in
cevi. Janko nato pripove-
duje, da letos sicer niso
posredovali pri velikem
številu 'požarov, je pa bilo
njihovo delo bolj usmer-
jeno v odpravljanje po-
sledic po potresu. Skoraj
ni gasilskega društva v
šmarski občini, ki ga ne
bi prizadel potres in mu
razmajal gasilskega do-
ma. Poškodovanih je dva-
najst gasilskih dom.ov.
Dva sta v četrti katego-
riji in predvidena za ru-
šenje (Šmarje in Sent.
vid), trije v tretji (Mesti-
nje, Zibika in Vinski
vrh), trije v drugi (Pod-
četrtek. Pristava, Sela —
Ferača^ in v prvi Imeno,
Lesično, Kostrivnica in
Kristan vrh. Nepoškodo-
vani so domovi v Rogaški
Slatini, Kozjem, Bučah,
Podsredi in v Bistrici ob
Sotli, ki pa je še tako ali
tako v gradnji.
»Kakor vidite, je situa-
cija kritična. Mislim, da
bi morali najprej poma-
gati nam, da bi imeli ure-
jene prostore in vse os-
talo, kar je potrebno za
hitrejšo in učinkovitejšo
pomoč občanom ob ne-
srečah. 2al pa se mora-
mo zdaj sami ukvarjati z
našimi problemi. Sicer je
pa znano, da gasilci ni-
koli ne razočaramo in tu-
di tokrat ne bomo. Ra-
zumljivo je, da borno ve-
liko opravili s prostovolj-
nim delom, saj drugače
ne gre.«
široko se je zasmejal,
kot bi hotel reči »saj me
razumete!« in razumeli
smo ga.
T. VRABL
V HOTELU MERX
PRESENEČENJE
Srečanje ob bogato obloženi mizi je vedno prijetno,
veselo. Tokrat je bilo bolj delavno. Dobrote so bile več ali
manj povod za pomenek, za kramljanje o tem in onem,
in seveda tudi o kulinarični razstavi, ki jo je kolektiv ho-
tela Mene v Celju pripravil v času ce'ljskih sejemskih pri-
reditev.
»In ne samo to,« je povedal direktor Edvard Podpe-
čan,« v tem času smo imeli vsak dan kuharske specialitete
in moram reči, da je bilo zanje veliko zanimanje.«
Kolektiv hotela Мегх je daJ lep delež k popestritvi
celjskega sejma. V tem času je pripravil dve kulinarični
razstavi. Ogledali smo si prvo. Bila je pravo presenečenje.
Za vse. Za tiste, ki uživajo ob kuharskih dobrotaii in za
one, ki v teh jedeh, njihovi pripravi, ureditvi mize in po
dobno vidijo še kaj več. Tudi smisel za lepoto. In tako je
bila prva, in prepričani smo, da tudi druga rsestava, pra-
va paša za oči. Svojevrsten užitek. Tudi spoznanje različnih
smeri v tej umetnosti. Srečali smo se z jesenjo, ki jo
je najbolj ponazarjal drevesni štor. Ne resnični, temveč
tisti, ki so ga pripravile vešče roke kuharic v Merxu. In
potem klasika in to na koncu še domače okolje, s koli-
nami, potico in še kaj. Za vsak del te razstave je Fanika
Lamovškova, šefinja strežbe, uredila ustrezno ikebano.
Obe kulinarični razstavi sta bili pripravljena za ogled
v dopoldanskih urah, potem se je začelo... Prišli so gost-
je in si kar z mize izbirali jedi. Imeli so kaj. In vsi so
bili 2;adovoljni, še zlasti šefinja kuhinje Tončka Lončarje-
va, ki je vsem tem izdelkom dala svojo pravo vsebino.
Dela seveda ni manjkalo, utrujenosti prav tako ne. Vsega
je bilo na pretek. In na koncu srečni obrazi po uspelem
koraku.
In potem še razgovor. Pri mizi, v kuhinji, sredi dela.
»Z rezultati in seveda z delom sem zadovoljen,« je med
drugim poudaril Edvard PodF>ečan, ki je na čelu tega ko-
lektiva približno leto dni. Iz komerciale Merxa je prišel v
hotel takoj za tem, ko je delovno mesto direktorja zaradi
upokojitve zapustil Silvo Krelj.
»Zadovoljen sem s tako zasedenostjo nocitvenih zmog-
ljivosti kot z restavracijo. In ne samo to. Vse skupaj je že
premajhno. Zato se naiše misli obračajo k povečanju, k
gradnji novega hotela v celoti ali k drugačnemu povečanju
kapacitet. Zlasti majhna je restavracija, šestdeset sede-
žev je premalo. Pot-rebovali bi jih več. Zato menim, da
bomo morali najprej povečati restavracijo, v kolikor bi
se seiveda ne odločili za graditev novega hotela. Sicer pa
bi bila to takšna investicija, ki bd zahtevala širšo družbe-
no F>omoč.«	MB
Pomenek po opravljenem delu: od leve proti desni —
Fanika Lamovšek, Tončka Lončar in Edvard Podpečan.
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
v zaidnjem NT nam je pri opredelitvi pojma
združeno dalo ponagajal tiskarski škrat in izpustil
bistven zadnji del pojasnila. Zato danes objavljamo
nadaljevanje za zadnjim stavkom, ki je taikile:
Tega si ne priznamo radi. Čeprav smo z ustavo
hoteli uveljaviti prav to — misel o tem, da so zdru-
ženi delavci nosilci celotnega procesa družbene re-
produkcije in da z ekonomskimi in demokratičnimi
sredstvi nadzorujejo gibanje sredstev za proizvod-
njo in razširjeno reproduikcijo. Enostavno bi temu
rekli takole — združeni delavci morajo raizpolagati
z vsemi sredstvi v proiavodnji in z vsem tistim,
kar združujemo za obnovo oziroma za razvoj naše
skupnosti.
Teoreitično pa lahko rečemo, da je za vsebino
združenega dela bistveno: družbena lastnina proiz-
vaaj'lnih sredstev, svobodno združevanje delavcev,
neposredno samoupravljanje delavcev in organiza-
cijsko-pTOizvodna raizmerja, v katerih so odpravlje-
ne vse oblike izkoriščanja tujega dela, odtujenosti
in razvrednotenja delovnega čHoveika.
Ustava pravi, da se na vseh področjih družbenega
dela (nasprotje temu je zasebno detto) delavci zdru-
žujejo v temeQjine organizacijcadruženega dela. Pri
tem je vseeno, ali gre za proizvodno dejavnost, pro-
met, zdravstvo, storitve in podo^bno. To se jyravi,
da se delavci združujemo povsod, kjer ustvarjamo
dohodek, prosto menjavo svojega dela.
Za razumevanje pojma združeno delo je zelo
važno, da se nikdli ne obnašamo, tako, kot da se
delo 'v eni delovni organizaciji začne, neha in ovred-
noti.
Za izhodišče najkrajše in najprimernejše opre-
delitve idejnopolitinče vloge ZK povzemamo misel
Franca Šetinca iz njegove knjige Ksj je in za kaj
se bojuje ZK. ZK bi avEcatgarda le, če bo organi-
zacijsko trdna, idejno enotna m akcijsko učinko-
vita. Ce ZK izpolnjuje te tri zahteve, bo pestala
»sodobnejša po oblikah, revolucionamejša pa vse-
bini, bolj sveža, delavska 'a mlada po sitrukturi.«
Idejnopolitične vlcge ZK komunist ne mere ure-
sničevati znotraj osnovne organizacije ZK v delovni
organizaciji,.v TOZD, v KS, v aktivu ZK. Temeljna
ravnina komimistovega deiovanja je samoupravno
življenje v vseh pisanih oblikah samoupravnega
povecjovanja in odločanja delavcev. Ta splcšnost
oziroma celovitost, integraPnost komimistove vloge
je odgovor tistim, ki pravijo, da je dovolj, če so
dejavni samo v tovarni. Teren jih ne zanima. Ali pa
obra.tno. Kako različno razumemo vloge ZK, naj
pojasni primer z lanske psrtijske konference neke
CX:>ZK na celjskem območju. Ko je začet'.a rr^^pravo
članica ZK — odgovorna delavka, je za uvod pove-
dala, da bo čl ane (DOZK seznanitta tudi z nekaterimi
gospodarekimi podapki, čeprav ve, da to ne sodi na
partijski sestanek To je eno iz^ed napačnih gle-
danj, češ da naj ZK deluje predvsem idejno zno-
traj svojih organizacij ali za svoje öl sne, drugje, še
posebej v gospodarstvo, pa se ne vmešava.
Pa smo že pri drugi razsežnosti vloge ZK. Franc
Šetinc je napisali, da je teorija nekakšen žaromet,
ki osvetljuje pot napredka. Rs^prave o ideoloških,
teoretičnih, marksističnih vprašanjih niso le osnova
za vodilno vflogo ZK. To je resnično vsebina dejav-
nosti vsake organizacije, vsakega člana ZK. Ce bi
büo tako, potem seveda ne bi bilo nejasnosti o
vilogi ZK, teorij o \Tmešavanju ali dcktrinarstvu in
podobnem. Najnovejši périmer, napad neoiniorm-
birojevstva, dokazuje, da smo še vedno premalo
teoretično sklesani za argumentireme, nefuiknjaste
odgrovore na vprašanja o državnem socializmu im o
prednostih ter značilnosti samoupravnega socia-
lizma.
Revolucicmrno akcijo ZK dajeta dobra cirgani-
zirsnost in bogata teorija. V našem življenju smo
mnogokrat v akcijski krizi, v lažnem demokra'&ič-
nem vzdušju razpravljamo in opleitamo po več ur,
na koncu pa pozabimo na sklepe, na dcgovor, na
akcijo in kontrolo dogovorjenega. Tak sistem de-
mokracije je podoben nekakšnemu vseisiplosnemu
razpravljanju, parlamentarizmu, brez haska. Bolje
— hasek imajo tisti, ki na.to oidJočajo v imenu de-
lavcev. Ta izkušnja je lahko dragocen na:potek tuli
delegatskemu delu.
In še ena misel Franca .Šetinca o vmešavimju
v zadeve samoupravljanja: Ne gre za to, a!i se ZK
sme ali se ne sme »vmešavati«, vprašanje je samo
kako: s pozicij oblasti, z utezovanjem ali z idejno-
politično vlogo, torej z močjo argumenta in prepri-
čanja? ZK mora imeti aktiven odnos do vsakega
vprašanja v družbi, najsi je še t£ko konkretno. Za
tx) ima tudi mandat, ki so ji ga dali delovni ljudje
v resoluciji in ki ji ga tudi denes vedno znova po-
trjujejo.
Ze iz te opredelitve izhaja, a tudi iz kcnkretaie
samoupra.vne prakse, da bi morali partijski sekre-
tarji skupaj s predstavniki drugih političnih organi-
zacij večkrat sodelovaiti na sejah delegacij in se
povezati z delom delegatov.
I NI RECEPTA
Viljem Petek je vodja de-
legacije Tovarne nogavic Pol-
zela in vodja občinske dele-
gacije ZD za ustrezni zbor v
republiški skupščini.
Kakšne naloge vam nalaga
vaša funkcija? Predvsem dob-
ro poznavanje sistema samo-
upravljanja in pa kompletne
problematike znotraj OZD in
v okvim občine, kajti brez
tega si je težko zamisliti vo-
denje delegacije. Naslednja
važna naloga pa je skrb za
organizacijo, prilagajanje de-
la in iskanju novih oblik de-
lovanja.
Kakšen je način dela dele-
gacije? Kolikokrat se sestaja-
te? Kako izberete delegata, ki
vas bo zastopal na občinski
skupščini? Način dela mor.^
mo iskati sami. Pri tem smo
morali izbrati med dvema
alternativama.
Na eni strani želimo, da
vključimo čim širši krog so-
delavcev v reševanje proble-
matike, na drugi strani, da
bi čim bolj 'racionalno in
čimrnanj obremenili - delovni
čas v OZD.
Ña podlagi tega smo se od-
ločili za sledečo obliko dela:
Delegati sprejemajo pravočas-
no materiale za dnevni red
občinske skupščine. S tem
jim je dana možnost, da pred
sejo delegacije razpravljajo o
materialih na svojih delovnih
mestih. Sejo sklicujemo dan
ali dva dni pred sejo SO. Na
seje vabimo predstavnike
družbeno političnih organiza-
cij in organov samoupravlja-
nja ter vodje strokovnih
služb in sektorje/. Pri tem
posamezne vodje strokovnih
služb konkretno zadolžimo za
strokovno tolmačenje. Po
končani razpravi volimo de-
legate za sejo SO po načelu
za vsako sejo drugi delegati,
vendar se pri tem oziramo
na vprašanja, ki so na dnev-
nem redu skupščine. Izvolje-
ni delegati so zadolženi, da
na prvi naslednji seji delav-
skega sveta poročajo o delu
skupščine.
Ali ima po vašem delegatski
sistem tudi pomanjkljivosti?
Nov način delovanja v si-
stem samoupravljanja še pre-
malo časa živi, da bi lahko
konkreitno govorili o pomanj-
kljivostih. Vendar pa je
očitno, da zahteva veliko аш
gažiranje tudi v okviru red-
nega delovnega časa. Nadalje
mislim, da bodo potrebni se-
minarji za delegate. Ti bodo
pripomogli k boljšemu in
hitrejšemu vključevanju dele-
gatov v nov način delovanja
v samoupravnih odnosih, kar
bo vplivalo na racionalnejše
koriščenje delovnega časa.
In kakšne so prednosti?
Mislim, da so prednosti de-
legatskega sistema pri poglab-
ljanju samoupravnih odnosov
očitne. Zarnenjali smo nam-
reč predstavnike z delegati in
s tem prenesli odločanje na
širši krog zainteresiranih sa-
moupravljalcev. Ob tem pre-
našamo tudi dolžnosti in od-
govornosti, kar bo vplivalo
na večjo zainteresiranost in
akti\Tiost pri reševanju vseh
problemov. Prej so predstav-
niki odločali mnogokrat tudi
po lastni presoji in vesti, od-
visno od tega, koliko so do-
ločeno problematiko poznali.
CELJE
Nit tretji .seji delegatov zbo-
ra združenega dela celj.ske ob-
činske skupščine so med
drugim razpravljali o poroči-
lu komisije za pregled sploš-
nih aktov organizacij združe-
nega dela. V tem delu seje je
sodeloval tudi podpredsednik
skupščine, inž. Tone Zimšek,
ki je med drugim dejal:
»Moram povedati, da ta to-
čka dnevnega reda ni naklju-
čno na dnevnem redu tega
zasedanja. Gre za to, da naj-
prej ocenimo delo tega skup-
ščinskega organa, ki tudi v
razm.erah Slovenije dela izre-
dno kvalitetno, saj je opravil
veliko delo in so delovni
ljudje tudi po zaslugi aktiv-
nosti te komisije, ki se je
vselej naslanjala na družbeno
politične organizacije in še
p<-»?ebej na Zvezo komunistov,
dosegli že doslej dobre rezul-
tate pri poglabljanju sa-
moupravljanja. Sicer se tudi
v prihodnje kažejo resnično
dobre možnosti, da v indust-
rij.tkem Celju postavimo sa
mcupravljanje na prvo me
sto.
Sicer pa je ta točka dnev-
nega reda na zasedanju tudi
zato, da opozorimo, da je de
lo delegacij ne samo pri nji-
hovi vlogi navzven, pri njiho-
vem delovanju v občinski
skupščini, ampak, da moramo
oceniti tudi orientacijo dele-
gacij znotraj delovnih sredin,
v sami organizaciji združe-
nega dela. Menim, da se lah-
ko v celoti strinjamo z oceno
predsednika komisije Rudija
Peperka, glede kvalitetne sto-
pnje, ki smo jo dosegh v na-
ši občini pri uresničevanju
ustave. Mislim, da se lahko
stiinjamo tudi z vsemi tisti-
Tone Zimšek
mi elementi kritičnosti nje-
govega poročila, ki realno
.ugotavlja, da stopnja razvoja
samoupravljanja še zdaleč ni
tisto, kar pred nas postavlja
ustava in kar zahtevajo delav-
ci Mi sicer imamo temeljne
organizacije in druge institu-
cionalne oblike samoupravlja-
nja, vendar še marsikje te
Ш ve oblike ne živijo, ampak
so v mnogih primerih še
mrtva črka na papirju. Ta
trditev pa lahko pomeni tu-
di to, da marsikje še same
delegacije nimajo prepotreb-
ne osnove za kvalitetna anga-
žiranja. Skratka, še so torej
hibe v samoupravljanju in za-
to tudi hibe pri delovanju de-
legacij in delegatskih razme-
rij.
Ko obiskujemo delegacije
pred zasedanji občinske skup-
ščine oziroma njenih zborov,
mtrsikje ugotavljamo, seve-
dc. iz vaših besed, določeno
zanemarjanje dela delegacij s
strani notranjih samouprav-
nih dejavnikov pa bodisi da
gre za vodilne delavce ali
politične organizacije in dr^j.
ge samoupravne organe. Мј.
slim, da zategadelj, ker še
notranjega dela samouprav.
Ijf.nja v organizacijah združe,
nega dela nismo dovolj razvi,
l' in ker bo morala tudi de.
legacija vložiti več truda za
hitrejši razvoj notranjih sa-
moupravnih organov in si ta-
ko zgrajevati svojo kvalitetno
or,novo za zunanje delo. Zato
je prav, da ugotovimo, da se
vsi delegati morajo čutiti od-
govorne ne samo za samo.
upravne odnose zunaj orga-
nizacij združenega dela, аш
pak da morajo postati po se-
jah občinske skupščine tudi
aktivisti tega foruma druž-
bone politične skupnosti v
svojih sredinah v tem smislu,
da se neposredno zavzemajc
za hitrejše poglabljanje sa-
moupravljanja v svojih ko-
lektivih.
Nevzdržno je, da nekatere
organizacije združenega dela
t«'di na več intervencij občin-
ske skupščine oziroma komi-
sije sploh ne posredujejo do-
kumentov oziroma aktov s
področja samoupravljanja in
take preprečujejo neposredno
pomoč pa tudi nadzor ob-
činske skupščine nad tem, ka-
ko v organizacijah združene-
ga dela ure.sničujejo ustavo.
Mii^lim, da Jahko tudi danes
rečemo, da'so delegati in de-
legacije odgovorni, da bo ta
k< munikaci ja vzpostavljena,
Zato naj delegacije že na pr-
vem sestanku preverijo, kako
je v la.stnih organizacijah gle-
de ugotovitev komisije za
pregled splošnih aktov, g'ede
celotnega poglabljanja samo-
upravljanja.«	M. B,
PODČETRTEK
V
z vodji delegacij je pač ta-
ko: vsi so tako zelo zaposle-
ni, da si le redko odtrgajo
kos dragocenega časa za raz-
govor. Odtrgali smo ga rav-
natelju osnovne šole Podčetr-
tek, Jožetu Brileju, ki tokrat
za spremembo ne bo govoril
o svoji šoli, ki je tudi po nje-
govi zaslugi postala to, kar
je: ena najbolje opremljenih
in organizira.nih šol v Slove-
niji, pač pa bo govoril kot
vodja delegacije. Krajevne
skupnosti Podčetrtek.
»Naša delegacija šteje 13
članov, vodja delegacije pa
sem jaz. Z našimi delegati
pokrivamo vsa območja v na-
ši krajevni skupnosti. Imeli
smo dve občinski seji, ki smo
se jih seveda udeležili in se
nanje tudi temeljito pripra-
vili. Kot vodja delegitfcije sem
dobil material, s katerim sem
po podrobnejšem študiju se-
znanil vse člane delegacije.
Na seji, ki smo jo obakrat
imeli pred glavno sejo na
skupščiini, smo se o materia-
lu izčrpno pogovorili, nato pa
smo se pomenili, kdo nas bo
zastopal na tej seji. Tjakaj
je odšel tisti, ki mu določen
problem, obravnavan na seji
skupščine, najbolj »leži«. Se-
veda se je moral seznaniti tu-
Vodja delegacije Jože Brilej
di z drugimi problemi, ki so
mu bili sicer malo manj zna-
ni, a je že tako, da z vsem
pač ne moreš biti na čistem.
Kot vodja delegacije sem
vabljen na vse seje krajevne
skupnosti. Treba je reči, dà
je teh sej po pKJtresu izredno
veliko in da je to zame pre-
"cejšen napor. Kljub temu po-
izkušamo nekako rešiti tudi
to, saj je zelo pomembno,
kako bomo zastopali naša sta-
lišča na občini, to je, da bo-
mo objektJHTki in seveda pra-
vični do drugih, ki jih
prav tako prizadel potres.
No, da nadaljujem: Ko naš
dele.gat pride s seje, se javi
in poroča o svojem deležu näi
seji, potem pa to spet sku-
paj predebatiramo tako, da
so o rezultatih seje seznanje-
ni vsi.
Na splošno moram reči, da
sem z delegatskim sistemoKi
izredno zadovoljen, saj so s«;
daj obveščeni skorajda v»'
občani, da je obveščenost na-
sploh zelo dobra in da sO'
tudi rezultati boljši. To se j®'
pokazalo prav sedaj, v pop";
tresne.m obdobju. Pri nas ^
nikakršne anarhije: vsi vedo
za vse, kar pač morajo ve-
deti. Zaradi tega je tudi la^'
je obravnavati nekatere P^"' ^
bleme in \udi naloge, ki
virajo iz njih.«
Po besedah vodje delegaci-
je Jožeta Brileja iz Podčet^' ,
ka- je delegatski sistem
ravnost prisilil ljudi k raz-
mišljanju, k večjemu ang^'-' i
ranju na področju družben" ■
političnega življenja, akt'^''
ral jih je torej v tolikšni ;
ri, da se lahko reče, da J.
delegatski sistem mnogo bo'^'j
ši od prejšnjega in da i
ša znatne spremembe.
MILENKO STR-^s^«^**!
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 7
Žalec:
Kulturo
delavcu
v žalski občini namenja-
jo kulturi in razvoju kultur-
nega udejstvovanja vse več
pozornosti. Napredek je še
posebej vid'en, odkar so usta-
novili samoupravno temeljno
kulturno skupnost, ki je pre-
vzela skrb za kulturno živ-
ljenje v občini.
Bistveni napredek, ki so ga
v občini dosegli, je v tem, da
so z razvijanjem različnih
oblik kulturnega udejstvova-
nja pritegnili med aktivne de-
lavce veliho občanov. Prav
razvijanje množičnosti pa je
prineslo s seboj tudi kako-
vostne premike.
Knjižničar stfo je bilo v
občini dolga leta problema-
tično. Šele v zadnjem letu je
tu viden napredek. V občini
imajo eno matično knjižnico,
ki združuje še šest podruž-
ničnih v vseh večjih krajih
občine. Knjižnic je še vedno
premalo, prav tako tudi
knjig.. v programu kulturne
skupnosti so si' zato zadali
nalogo, da morajo nabaviti
vsaj eno ali 'eno i^i pol knji-
go na vsakega občana, kar
ho omogočalo, da bodo za-
stareli knjižni fond izločili.
Lihovna de javilo it se je v
občini pričela razvijati še po-
sebej potem, ko so odprli Sa-
vinov razstavni salon. Tu so
imeli v minuli sezoni osem
razstav, ki si jih je ogledalo
6.355 obiskovalcev. Pred kul-
turno skupnostjo je sedaj na-
loga, da pripravi tudi razsta-
ve zunaj samega Žalca.
Pomemben del dejavnosti
kulturne skupnosti zavzemata
založništvo in tisk. Letos je
izšel tretji Savinjski zbor-
nik, pripravljajo pa že tudi
četrtega s tematiko NOB. V
Taboru je izšla brošura Ta-
borski kresovi z zgodovino
kraja in okolice. Pred dnevi
pa je na v гиазкет izšla bro-
šura Vransko včeraj, danes in
jutri, s podobno tematiko.
Z vzdrževanjem kulturnih
objektov v občini ima kul-
turna skupnost nemalo te-
žav. Skrbeti mora tako za
vzdrževanje in gradnjo kul-
turnih domov, kot tudi za
zgodovinske in kulturne spo-
menike, ki jih v občini ni
malo.
Pomemben del kulturne
dejavnosti združuje občinska
zveza kulturno prosvetnih or-
ganizacij, ki povezuje 18 DP D
Svobod in prosvetnih društev.
Najbolj razvita je glasbe-
na dejavnost. V občini de-
luje lo odraslih mešanih, žen-
skih in moških pevskih zbo-
rov ter dva mladinska zbo-
ra. V Libojah, Preboldu in
Grižah imajo godbe na pi-
hala, v Grižah tudi tambura-
ški mladinski zbor. V občini
deluje še sedem narodno-za-
bavnih ansamblov.
Razvita sta dramska dejav-
nost in lutkarstvo.
In kakšni so načrti za pri-
hodnje? Temeljijo na dej-
stvu, da je kulturo treba pri-
bližati delovnemu človeku in
da zgolj pasivno spremljanje
kulture m dovolj. Se naprej
tore I noudarjajo potrebo po
množičnosti in razširitvi de-
lovanja. Delo mora temeljiti
na programih, ki jih soobli-
kujejo delovni ljudje ter druž-
benopolitične organizacije. Po-
zorno je treba razvijati tudi
sodelovanje z mladino, pri
programski politiki pa je
treba še tesneje sodelovati z
območnimi kulturnimi insti-
tucijami in nanje vplivati.
To so osnovne smernice de-
lovanja žalske TKS. Z uresni-
čitvijo teh smernic pa kultur-
no delovanje v občini ne bo
moglo zaiti na slepi tir.
Celje
Letošnjo koncertno sezono
smo odprli s koncertom Aka-
demskega pevskega zbora »To.
ne Tomšič« iz Ljubljane. Zna-
čilno je, da je uvedel kon-
certno življenje ravno pevski
zbor, s čimer je bil ponovno
dan poudarek pevskemu festi-
valskemu mestu, ki se ponaša
s svojo zborovsko Jculturo.
Na drugi strani pa nastaja
vprašanje, ali je smiselno
uvrščati v abonmajske kon-
certe pevske zbore. Po neki
že tradicionalni praksi so na-
mreč abonmajski koncerti
več ali manj instrumentalni,
od komornega muziciranja do
simfoničnih prireditev. V Ce-
lju bodo tudi zima j abonma-
ja dobri zbori vedno dobro-
došli, občinstvo jih rado po-
sluša in kritično ocenjuje.
Zato prihajajo zbori v Celje
skoro vedno primerno pri-
pravljeni, s pravo mero od-
govornosti. APZ »Tone Tom-
šič« se tokrat ni najbolje pri-
pravil. Z eno samo vajo je
ponovil repertoar, ki ga je
izvajal spomladi v Ljubljani.
Program je obsegal 8 skladb
s sodobno, revolucionarno te-
matiko R. Gobca, R. Simoni-
tija, B .Arniča, V. Ukmarja,
m. Pimika, j. Kuharja in U.
Vrabca. Drugi del je bil po-
svečen naši ljudski pesmi od
preproste Kemjakove »Rož,
Podjima, Žila« do tehnično
zahtevne koncertantne švaro-
ve »Moj oèka so mi rekli«, če
izvzamemo nekatere zahtevne
skladbe kot npr. Gobčeve
»Vojne« je to program, ki bd
ga zmogel dober gimnazijski
zbor. Razmeroma številen
zbor, okrog 50 pevcev, zveni
na nekaterih mestih zelo do-
bro (npr. Manzanares), do-
kler ne preide v pretiran, kri-
čav fortissimo. Kljub malo-
številnim basom je dovolj iz-
enačen, prazen pa je zvok ve-
dno, ko vstopa en sam glas,
bas ali tenor. Nekatere od-
like so prišle do izraza v na-
rodnih pesmih. V umetnih
pesmih so bili pohvalni enot-
ni, precizni vstopi in bogata
dinamičpa lestvica z izjemo
kričavih zaključkov v »Bdle-
čanki« in še kje.
Dirigent Marko Munih, o
katerem moram ponovno za-
pisati vse najlepše, je imel
to pot težko stališče. Z ne po-
vsem zanesljivimi pevcd opra-
viti v Celju dva koncerta za
mladino in istega dne še ve-
černi koncert. Mladina, ki je
dvakrat popolnoma zasedla
dvorano, je spremljala pro-
gram zelo pazljivo ter nagra-
dila zbor in dirigenta z dol-
gotrajnim aplavzom. Zbor je
dodal še dve pesmi iz jugo-
slovanske zakladnice: B. Si-
mičevo »Pošla moma na vo-
da« in žgančeve »Medjimur-
ske«. Koncert je bil v sredo,
25. septembra, obisk je bil še
kar zadovoljiv, člani pevskih
zborov bi pa vendar mogli
priti v večjem številu, saj si
vsak zbor želi polno dvora-
no.	p:gon kunej
Teden filma
Prvič Gimnazijka
Organizacijski odbor za pripravo Tedna domače-
ga filma, ki bo od 12. do 18. decembra letos, je na
zadnji seji že določil okvirni filmski program pri-
reditve in izbral osnutek plakate in simbola, ki bo
vsepovsod spremljal Teden domačega filma (TDF).
Osnutek, ki je rahlo abstrakten, simbodičen in kom-
pozicijsko zelo posrečen, je izdeiad Jože Domjan.
Organizacijski odbor bo še pred prireditvijo izdal
nekaj informativnih biltenov in v času TDF film-
siio publikacijo z opisi večine predvajarah filmov.
Uvod v letošnji TDF bo domač in prijeten do-
kaz za.gnane amaterske filmske ustvarjalnosti v Ce-
lju. V eni izmed kinodvoran bo premiera Gimnazij-
ke, ki jo je v okviru LT EMO posned Stanko Jost.
Praznik slovenskega filma bo obogaten z dogodkom,
ki se ga lahko že danes vesedimo.
Letošnja podelitev Badjurovih nagrad v TDF m
celotna filmska manifestacija v Celju je dobila še
eno priznanje. Zaičetek proslav 3CWetnice slovenske-
ga filma bo v Celju s TDF in tudi konec bo v Ce-
lju prihodnje leto 1975., s tretjim srečanjem slo-
venskih filmsikiih delavcev.
Ce k temu še dodamo, da se bodo v prireditve-
nih dneh zbrali v Celju nmogi kulturni, družbeni
in politični delavci, predvsem pa filmski ustvarjal-
ci iz vse Jugoslavije, smo lahiko preipričani, da lah-
ko letošnji TDF po svoji zasnovi postane ena naj-
pomembnejših kulturnih manifestacij na celjiskem
območju.
Izbran je tudi že O'kviimi filmski program pre-
miemih filmov v Unionu. To so Pomladni veter.
Kapetan Mikula mali, Derviš in smrt, Pastirci,
Deps, Let mrtve ptice in ôudoviti prah.
Toper
■ '	'	Ч
Razstava med stroji
v Topru so priredili likov-
no razstavo laškega kluba
Ukovnih amaterjev. Slike so
razobesili na panoje, ki so
v tovarniški novi hali, med
stroji in delavci. Skratka,
hvalevredna pobuda za kul-
turno akcijo, ki marsikje še
samorastniško išče plodna
tla za začetek in razvoj.
Svoja dela razstavljajo; Mir-
ko šnur, Mirko Hojnik (in-
tarzije), Alojz Lokovšek,
Franc Markošek, Anton Prat-
nemer (na sliki pred svojimi
lesorezi). Srečko Vavričnik,
Julka Poiane, Daniel Brglez
in Miha Prosen. Razstavo je
omogočila skupna pobuda
Topra in kluba likovnih ama-
ter je/ Laškega. Delavci v no-
vi Toprovi hali preživijo svoj
delovnik ob likovnih stvarit,
vah amaterjev. V pogovoru
z delavcem v Topru Anto-
nom Pratnemerjem, ki tudi
razstavlja svoje lesoreze, nam
je povedal, da so njegovi so-
delavci s simpatijo sprejeli
razstavo in da dobro vpliva
nanje. Predvsem zaradi tega,
ker jih podaja v določena
razmišljanja, s tem pa jim
tudi vliva samozavest. Odte-
guje jih od stroja s pozitiv-
nim navdihom — ob socia-
lizaciji delovnega mesta. Vse
mar(5 so privesek stroju, bolj
se individualno vključujejo v
delovni proces in ob tem du-
hovnem dopolnilu še lažje
opravljajo svoje delo. Sicer
pa so v Topru poskrbeli tudi
za to, da je med delomim
časom v tovarniški hali glas-
ba, ki prijetno poživlja mo-
notono brnenje strojev.
V Topru nameravajo v pri-
hodnje, verjetno še Ifetos, »od-
preti« tovarno za javne ogle-
de. Kdor bo hotel videti pro-
ces proizvodnje srajc, si bo
to lahko ogledal. Že sedaj,
v času Ukovne razstave, so
možni organizirani ogledi, kar
s pridom izkoriščajo celjske
šole in tako lahko vidijo ob
likovni razstavi tudi tovarno.
Ernest žvar nam je dejal,
da bodo podobne razstave
v prihodnje še prirejali in
v polni meri skrbeli za zbliže-
vanje kulture z delavci. Vse-
kakor je to primer za vzgled
ostalim delovnim organiza-
cijam. Kulturna akcija ima
velike možnosti razvoja.
Grupa poetica
Na Borštnikovo srečanje
Celjska »Grupa poeti-
ca«, ki jo sestavljajo Mi-
ro Podjed, Anica Kum-
rova, Bogomil Veras in
Borut Alujevič bo na.sto-
pila letos tudi na Boršt-
nikovem srečanju v Ma-
riboru in to kar s tremi
ali celo štirimi nastopi,
ki pa ne bodo samo v
Mariboru, ampak tudi v
okoliških кгајШ. To je
veliko priznanje mladim
celjskim gledališčnikom,
ki so s svojimi doseda-
njimi nastopi dokazali,
da resnično hočejo biti
blizu človeku, biti do-
stopni vsakomur in pov-
sod. Zelo dobro spreje-
ma njihove nastope mla-
dina, gostovali pa so tudi
v bolnišnicah, zaporu, v
Celju, Ptuju, Rušah v
Laškem, Metliki, Storah,
Dobmi, Vojniku in v Pol-
zeli. štirikrat so se pred-
stavili v celjskem Pionir-
skem domu, brezplačno
pa so nastopili za bolni-
ke in zapornike. v letoš-
nji sezoni se bodo še od-
pravili na Gorenjsko, v
Ljubljano in Kanmik pa
še v nekatere druge slo-
venske kraje. Ob novici,
da bo njihov nastop po-
snela tudi ljubljanska te-
levizija — še ena novica:
že pripravljajo nov na-
stop, in sicer v obliki mu-
sida z naslovom štiri
krat štiri. To je svoje-
vrstna priredba štirih An-
dersonovih tekstov v iz.
vedbi štirih igralcev —pa
o tem prihodnjič in ob-
širneje. DRAGO MEDVEID
Glasbena šola
Rekorden vpis
Zanimanje za sistematično
glasbeno vzgojo očitno raste.
Starši se zavedajo, kako ko-
risten je glasbeni pouk ter že-
lijo dati svojim otrokom kar
največ estetske vzgoje. Dedo-
ma tudi zato, da jih v pro-
stem času primemo zaposli-
jo-v
Tako Je bil letos naval v
glasbeno šolo v Celju izre-
den. Seveda je prevladovalo
zanimanje za klavir. Ker pa^
so bila prosta mesta skopo'
odmerjena, so se mnogi od-
ločili za druge instrumente,
ki niso tako populaiTii, a za-
vzemajo v estetski vzgoji mla-
dine važno mesto. Pri tem ne
gre omalovaževati vrednosti
godal: violine, violončela, pi-
hal in trobil, brez katerih si
ne moremo zamisliti orke-
stra.
Tako je zabeležila glasbena
šola vpis 277 otrok v instru-
mentalne oddelke in sicer: za
klavir 129 učencev, za violino
47, za violončelo 8, za pihala
(flavta in klarinet) 38, za tro-
bila (trobenta, rog) 19, za so-
lopetje 9 in za kitaro 27. Po-
leg tega je sprejela glasbena
šola 40 učencev, ki jih ni bi-
lo mogoče uvrstiti v instru-
mentalni pouk, v razred teo-
rije. Spričo omejenih možno-
sti za vpis so letos namera-
vali opustiti oddelek »priprav-
nice«, a so jo kljub temu
uvedli, ker je bilo zanimanje
izredno veliko. 64 otrok je
sprejetih v ta oddelek z ma-
limi možnostmi za dodelitev
v instrumentalni pouk, ven-
dar — glasbena vzgoja je ko-
ristna v tej ali oni obliki.
Vsega obiskuje torej letos
glasbeno šolo preko 350 otrok.
Da so šolsiki prostori že
davno pretesni, je stara stvar.
Kdaj bo rešen ta problem,
je vprašanje bodočnosti. Upa.
mo, da bo v prihodnjem re-
ferendumu za gradnjo šol
upoštevana tudi glasbena šo-
la, ki bi že danes morala
imeti kapaciteto 480 učnih
mest. Trenutno si šola po-
maga z dvema dislociranima
oddelkoma v novozgrajeni os-
novni šoli »Slavka šlandra«
na Ljubljanski cesti in na os-
novni šoli 1. celjske čete. Po-
hvalno je razumevanje vod-
stev omenjenih šol za glas-
beni pouk. Pa četudi je pri-
zadevanje hvalevredno, ne po-
meni trajne rešitve. Mesto
Celje, ki je končno pokazalo
visoko stopnjo glasbene kul-
ture na področju zborovske-
ga petja, mladinskega festi-
vala in organizacije mladin-
skih koncertov, ne more traj-
no eksistirati v staroverski
zgradbi, ki naj bi bila center
prizadevanjem v glasbeni kul-
turi. Prej ali slej bodo mo-
rali odgovorni fvmkcionarji
spoznati, da glasbena vzgoja
ni hobi, ampak izredno po-
memben faktor v vzgoji mla-
dega rodu. Temu primerno
bodo morali omogočiti vpis
v glasbeno šolo vsem, ki se
za tO zanimajo. S tem pa bo-
do prispevali ne le k estet-
ski vzgoji mladega rodu, am-
pak tudi k ugledu festivalske-
ga Celja, ki uživa spoštova-
nje v domovini in preko na-
ših meja bolj kot doma.
EGON KUNEJ
RMZ v Zadru
V nedeljo zvečer se je vrnil iz Zadra Komorni mošM
zbor, kjer se je mudil od petka kot gost skurpščine zadrške
občine na VII. festivalu pevskih zborov Hrvatske. Zbor je
pod vodstvom Cedrila Vertačnika nastopil divakrat. Na spre-
jemu je naš zbor prejel iz rok predsednika izvršnega sveta
zadrške občine spominsko darilo. Nastop Komornega mo-
škega zbora je v zadnji števiilM festivalskega biltena oce-
nil akademik Mihajlo Vukdragovič kot nastop »izvrstnega
zbora, kot primer kako se neguje pevska kudtiïra.«
O nastopu bomo še poročali.	G. G.
8. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
DOGODKI
ŠENTJUR: ZAČELI DELATI
Po potresu poškodovan«' hiše III. kategorije in v redkih prinie-
rih tudi IV. kategorije so že pre\'zele ekipe gradbene operative, in
sicer takole:
1.	KS Ponikva in Drami je, ki sta prizadeti s 40,2 "o p()dj<4ja
Gradiš, Slovenija ceste in Univerzal,
2.	KS Šentjur in okolica, prizadeta s 19,3 %, Tehnika Ljubljana,
3.	K.S Blagovna prizadeta s 5 °o Agrool)n«va Ljubljana,
4.	KS	Prevorje, 1л)ка in Slivnica prizadete s 2.5 "o, Obnova Me-
grad,
5.	KS	Planina in Dobje priza<1eti s 6,7 "o /AiV Bežigrad, Ljub-
ljana,
6.	KS	Kalobje prizadeto s 3,6 »u 7.GP oli.i< ia iirnuče.
Gradbene ekipe .so že na delu. Prva je prišla Tehnika iz Ljub-
ljane, ki ima že v delu 12 stavb. Strokovna ekipa Tehnike je v
sodelovanju s predstavnikom KS .Šentjur pregUniala vse po.škodovane
y.gradbe III. kategori.¡e in dala strokovno mnenje o popravilu. Večji
del zgradb iz III. kategorije se po mnenju strokovnjakov ia ekipe
ne bo dala popraviti. Poškodbe so namreč tolikšne, da ne bo
možno vstaviti železnih vezi in hiicirati razpoklin na nosilnih zi-
dovih. Strokovna ekipa v teh primerih priporoča novogradnjo, ker
bi bili stroški za popravilo preveliki (gre za stare hiše, grajene
večinoma s kamnom). Nad ena tretjina prizadetih iz III. kategorije
se je zato že odločila za novogradnje. Ker so gradbene ekipe že
tu, bodo pomagale tudi pri novogradnjah, in to pre<lvsem do druge
plošče.
TUZLA: SREČANJE KNJIŽEVNIKOV
Ob praznovanju :{0-letnice osvoboditve Tuzle je DOM OMLA-
DINE v Tiizli organiziral dvodnevno književno srečanje »PE.SNISKI
POZDRAV 2. OKTOBRU«.
- Sodelovali so pesniki Miroslav Antič iz Vojvodine, Petko Doma-
«etovski iz Makedonije, Angelca Drobne iz Slovenije, Veljo Milo-
sevic iz Bosne in Hercegovine, Dragan Radulovlč iz Crne gore,
Vanja Rorlč Iz Srbije. Miroslav Kovačević iz Hrvatske in Radoslav
Zlatanovič Iz Kosova.
V ponedeljek, .30. septembra, so književniki obiskali nekoliko
osnovnih šol v mestu in okoliških krajih, kjer so se pogovarjali z
učenci o književnosti in jim brali svoja dela. Istega dne zvečer so
imeli književniki srečan.je s člani Kluba književnikov v -Tuzli.
Drugi dan književnega srečanja so književniki obiskali Pedago-
ško akademijo. Gimnazijo, kt prav letos praznuje 75-letnico obstoja
in nekatere delovne organizacije. Zvečer pa so bili gostje v Domu
omladine v Tuzli, kjer je bil organiziran književni večer. Ob tej
priliki so književniki brali svoja dela.
•A. DROBNE
Lovski
kotiček
PETELIN
LOVCU
Ko se je nekega ćne
v minuli lovski sezoni
vračal domov v Plam-
TLO pri Sevnici lovec
ŽIBRET HENRIK, je
njegovemu avtomobiiu
zastavil pot divji pete-
lin. Ker je bil vztrajen
in lovcu ni dovolil na-
daljevati poti, se je le-
ta hotel prepričati, če
ga le ni kdo »nategnil«
in mu nastavil prepari-
ranega petelina. Kmalu
se je prepričal, da gre
za živega petelina, ki
pa se je obnašal tako,
kot bi bil udomačen
žibret je naredil le ne-
kaj skokov in petelin
je bil v njegovih rokah.
Ko so se- zbrali lovci
LD Bohor in ugibali, za-
kaj se je lepotec pro-
stovoljno javil v ujet-
ništvo. si je žival pre-
mislila. Fr.. .fr... in že
je bila spet na svobo-
di. žal z zvezanimi no-
gami. Presenečeni lovci
so takoj krenili za pe-
telinom in ga kmalu
našli, a se ni dal več
ujeti. Ustavil ga je strel
iz puške in tako je bi-
lo njegovega življenja
konec. Nič več ne bo
krasil lepih predelov
Bohorja, ostal bo pre-
pariran in negiben v
lovskem domu LD Bo-
hor, in lovce spominjal
na nevsakdanji dogo-
dek.
Milan Batistič
OBISK IZ ROMUNIJE
v petek dopoldne se je v Celju mudila delegacija iz Romunije, ki jo je vodila Marija
Stanesku, predsednica sindikata kuilturnih in prosvetiiüi delavcev v Romuniji. Delegacijo
sta spremljala tudi Jože Marolt, predsednik zveanega odbora sindikatov družbenih dejav-
nosti, in Igor Pcnifcvar kot podpredsednik republiškega odbora. Goste je v prostorih
knjižnice celjskega Pokrajinskega muzeja pozdravila Marjanca Pečarjeva, predsednica oib-
činskega sindikalnega odbora kulturnih delavcev, v nadalljevanju prijetnega in sproščenega
pogovora, v katerem so še sodelovali prof. Víado Novak, Vera Kolškova in Juro KLislinger,
pa je predsednik skupščine kulturne skupnosti Celje profesor Anton Aškerc seznanil goste
7, nastankom kuilturnih institucij in kulturne skupnosti v Celju, pri čemer je posegel v zgo-
dovino boja našega naroda za socialno in narodno osvoboditev.
Romunski gostje so se najbolj zanimali za način financiranja in odločanja v kulturni
sferi v novem delegatskem načinu in ob družbenem dCigovarjanju.
Po razgovoru v knjižnici Pokrajinskega muzeja so si gostje še ogledali prostore štu-
dijske knjižnice in Pokrajinskega muzeja z zlatarsko razstavo v lapidariju. Po končanem
obisku v Celju so se napotili v Velenje.	Foto: Drago Medved
v Slovenskih Konjicah bodo do
občinskega praznika asfaltirali več
ulic. Tako bodo položili asfalt
na Vinogradno, Bračičevo, Obrtno
ulico in ulico Dr. Rudolfa. Asfal-
tirali bodo tudi del Llptovske
ulice. Te dni pa so že asfaltirali
tudi rokometni igrišči ob obeh
konjiških osnovnih šolah. Denar
za asfaltiranje ulic In igrišč —
od 14.000 do 15.000 dinarjev —
Je prispevala krajevna skupnost
Slovenske Konjice, dela pa izva-
ja Stanovanjsko komunalno pod-
jetje.	D. S.
V PRIZREN
V torek je odpotovala
iz Celja v Prizren skupi-
na igralcev prosvetnega
društva, Zarja iz Tmo.
velj, ki bo na Večerih
bratstva nastopila s ko-
medijo Jožeta Javorška
MANEVRI. Skupino spre-
mlja članica redakcije
Novega tednika in Radia
Celje Zdenka Stoparjeva.
Sprejmem
strugarja
ali mlajšega
ključavničarja
za priučitev na avto-
matski stružnici.
Osebni dohodek po dogo-
voru. — Avgust Pešak —
Celje, Dobrova 9.
LETALO VODENO Z ROKO
V	prvih dveh zapisih pod skupnim naslovom »trije
športni krokiji« smo spregovorili o dveh parih:
Nataši Urbančič in njenemu možu Zlatku Bezjaku, ki
je tudi njen trener ter
Petru Svetu in Simu Važiču.
V	zadnjem zapisu iz te serije bomo spregovorili tudi
o športniku, ki pa ni atlet.
To je Branko Leskovšek, član modelarskega kluba Ljud-
ska tehnika EMO Celje, ki je na letošnjem evropskem
prvenstvu modelarjev osvojil odlično tretje mesto in bro-
nasto medaljo, v Celju pa smo mu za velik uspeh Izročili
v imenu naše redakcije tudi umetniško sliko slikarja Jo-
žeta Svetine iz Zavodenj nad Šoštanjem.
Za uvod v tale zapis mor-
da anekdota.
Bilo je na sprejemu v Ce-
lju za najboljše športnike.
Med njimi je bil tudi Bran-
ko Leskovšek. Prišel je med
zadnjimi, skromno »zlezel«
skozi vrata dn se postavil
med druge.
— A vi ste pa Branko
Leskovšek? so mu hiteli ne-
kateri govoriti in stiskati ro-
ko v ix>zdrav. Z Natašo in
Petrom ni bilo problemov,
z Brankom je bilo. Kaj ce-
rno, se pač ukvarja s takš-
nim športom, ki je nekoliko
odmaknjen širokim množi-
cam. To so jadralni modeli,
ki zahtevajo ogromno dela,
da jih pripraviš tako, da jih
s pomočjo vodenja roke pri-
pelješ do želeneg'a rezultata.
Tisü mali »ptiči« so na-
ravnost simpatični. Le]X) le-
tijo po zraku, ne hnmiijo
dosti, so Pa lahko lepa pa-
ša za oči. In seveda — z
njimi je izredno veliko de-
la.
To Branko in vsi ostali
člani dveh modelarskih klu-
bov v Celju dobro vedo.
Znano je, da je prav mode-
larstvo v Celju med najbolj
razvitimi v Jugoslaviji. Naši
modelarji so vedno med naj-
boljšimi. V Celju so zdru-
ženi v Aeroklub Celje in Mo-
delarski klub LT EMO Ce-
lje. Zanimanja je sicer med
mladimi dovolj, vendar mar-
sikdo obupa, ker je to zelo
natančno delo. Ni lahko sku-
paj zložiti številne majhne
deščice in jih prelepiti ter
jim dati takšen »sok«, da
potem lepo letijo po zraku.
»Resnično, to ni lahko.
Zahteva ogromno dela in
znanja. To ne moreš kar ta-
ko skupaj spraviti kot šun-
karico — pač prerežeš žem-
ljo in vstaviš nekaj kosov
salame!« pripoveduje Bran-
ko, ki je eden najstarejših
modelarjev v Celju, saj se
s to športno panogo ukvarja
že cehh deset let. »S tem
športom moraš biti še po-
sebej zastrupljen in mu mo-
raš posvetiti ogromno časa.
Predvsem i>a mora vsak ve-
deti, da tu ni samo čas, tem-
več predvsem znanje. Veliko
znanja.«
In tega Branko ima. Tako
iz izkušenj, kot tudi drugače,
saj je predčasno doštudiral
na strojni fakulte&i v Ljub-
ljani, kjer je zdaj zaposlen
kot asistent, poleg tega pa
še dela tretjo stopnjo. Skrat-
ka fant od fare, kot se temu
reče. Cez teden v glavnem
študira oziroma izpolnjuje
delavne obveznosti, ob kon-
cu tedna pa pride v Celje
in se ukvarja z modelar-
stvom, ki je njegov strasten
konjiček. Takrat se sreča s
prijatelji, ki jih v Celju ni-
ma malo, zlasti ne med mo-
delarji. In prav o modelar-
jih najraje govori:
»Tu bo treba nekaj naredi
ti. V Celju imamo dobre
modelarje, ki so med vodil-
nimi v Sloveniji in Jugosla-
viji, vendar je treba skrbe-
ti tudi Za naraščaj. Kaj bo,
če bomo starejši odšli? Med
mladimi je zanimanje, samo
treba je najti pravo pot, da
se jih pritegne. Samo tu ni
zadosti samo to, da si nav-
dušen modelar, treba je
predvsem veliko delati in
študirati. Model dobro le-
ti takrat, ko ga pravilno vo-
diš s svojo roko.«
Branko je v letošnjem le-
tu dosegel nekaj lepih us-
pehov. Da se omejimo samo
na nekatere. Uvrstil se je v
državno reprezentanco, ki je
nastopala na evropskem pr-
venstvu v Zvezni republiki
Nemčiji v kategoriji prosto-
letečih jadralnih modelov in
osvojil po ogorčenem boju
odlično tretje mesto in bro-
nasto medaljo! Potem je
zmagal še na tradicionalnem
tekmovanju za »Kocjančičev
memorial« v Ljubljani (dru-
gi je bil Stanko Fartelj iz
Celja), zdaj pa je bil na do-
mačem terenu v Celju šele
četrti. Tudi šampioni imajo
svoje blesteče in črne trenut-
ke. V Celju je na »"Štajer-
skem pokalu« nastopilo 33
tekmovalcev iz sedmih slo-
venskih klubov v desetih
ekipah. Ker je tekmovanje
oviralo slabo vreme, to pa
je za modelarje »prava
smrt«, so prišli samo iz ožje
Slovenije, ne pa tudi iz osta-
Uh krajev Jugoslavije in tu-
jine. Na tem tekmovanju je
bil prvi Edi Zagozda (LT
EMO Celje), sledita člana
Aerokluba Celje Stanko Far-
telj in Zdravko Les jak, če-
trti i>a je bil, kot smo že
omenili, Branko Leskovšek.
Med ekipami je zmagal Ae-
roklub Celje, LT EMO pa je
bila tretja.
Branko: »Je že tako, en-
krat te mora zapustiti ptica
v rekah!«
Predvsem pa mislim, da
teh stvari ne smemo jemati
tragično, kajti šport je šport
in vsak ima pa-č drugačne
pogoje za vadbo. Branko je
s študijem prodrl tako da-
leč, da mu verjetno študij
še več pomeni, kot modelar-
stvo.
Branko: »Modelarstvo je
nekje razvedrilo ob kc-ncu
tedna. To pa vedno ni do-
volj za uspeh. Veliko ï>otr-
pijenja in volje je potrebno,
da nekaj narediš. Da uspeš,
pa še posebej!«
Niko Petelin, tudi eden iz-
med vodij modelarjev v Ce-
lju, je Branlîa lieskovška
ocenil nekako takole: »To
je miren fanit in predun štu-
diju, delu in modelarstvu.
Skromen je in pravi šport-
nik. Zelo rad na tekmova-
njih pomaga ostalim tekmo-
valcem, kar 2îa mnoge druge
ni odlika. Zdaj uvaja v mo-
delarski šport svojega mlaj-
šega brata in upamo, da bo
uspel iz njega narediti prav
tako dobrega modelarja, kot
je on sam.«
Toliko o Branku Leskov-
šku, ki se je uvrstil v gale-
rijo tistih celjskih športni-
kov, ki so ob svojem trdem
delu (sam je brez trenerja
oz. sam svoj trener) uspeli
ponesti ime Celja zunaj na-
ših meja in osvojiti medaljo
na starem kontinentu. Bran-
kovo letalo ne leti samo za-
to, ker je vodeno z reko,
ampak tudi z »glavo« in lju-
beznijo do nekega dela.
Tekst: TONE VIIABL
Foto: DRAGO MEDVëP
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 9
POKllCm USMERJANJE roman bobL'
Morda bi bilo prav, če
bi začel današnji sestavek
s kakšno imenitno modro-
stjo o knjigi. Zdi pa se
mi, da bi izzvenela kar
malo obrabljeno, če že
ne vsiljivo. Prav nič ve-
like modrosti vam ne mi-
slim ponujati. Ne. Samo
nekaj praktičnih nasve-
tov. Kot človek, ki pripo-
tuje prvič v neko veliko
mesto mora povprašati
domačina, miličnika, us.
lužbenca v turistični pi-
sarni za pot do hoteila,
muzeja, ali pač česarko-
li kar namerava obiskati,
bo moral vzeti v roke tu-
di vodič po mestu ali
eno od mnogih knjig, kjer
so opisane vse tiste za-
nimive in potrebne stva-
ri o mestu, ki ga je obi-
skal. Pa smo tam. Pri
knjigi in nekaj napotkih,
dg jih boste znali pois-
kati in uporabljati pri
tem našem potovanju v
veliki svet poklicev.
Res je, da vam ne mo-
remo ponuditi veliko, to-
da to, kar imamo je
vredno pogledati in pre-
brati. Ta skromen izbor
je velika pomanjkljivost,
ki pa jo bomo kmalu od-
pravili — saj se priprav-
lja nekaj prav dobrih pu-
blikacij namenjenih vsem
tistim, ki so pred tem,
da se bodo morali odlo-
čiti za svoj bodoči pok-
lic. Mnogo pa je seveda
odvisno tudi od vaše iz-
najdljivosti in želje, da
se seznanite z vsem, kar
vam bo v prihodnjih me-
secih potrebno.
Vsaka šolska knjižnica,
pa naj bo še tako skrom-
na, premore veliko boga-
stvo. Posvetujte se s to-
vari šico ali tovarišem, ki
vodi knjižnico. Gotovo
vam bo povedal, v kate-
rih knjigah boste našli
prav lepe opise nekate-
rih poklicev. Niso sicer
opisani kot v kakšnem
priročniku, morda pa bo
prav to še povečalo za-
nimivost in bo. bolj pre-
pričljivo. Tako boste na-
šli v knjigah zgodbe o
rudarjih, pilotih, zdravni-
kih, kmetih in še in še.
Vsak poverjenik za
poklicno usmerjanje na
šoli ima na razpolago tu-
di malo priročno knjižni.
CO. katere vsebina je iz-
kl.,učno namenjena pok-
licnemu usmerjanju in
svetovanju. Namenjena
Je učiteljem, da vam bo-
do laže svetovali in tudi
vam. Med njimi so knjl.
ge, ki bi jih morali prav
gotovo prebirati. Lahko
vtak zase, mogoče pa bi
bilo dobro, da organizi-
rate skupine in tako
skupno razpravljate o ti-
stem, kar vam te drob-
ne knjižice ponujajo.
Prav gotovo bo najbolj
zanimiva knjiga, ki jo je
napisal tov. Jan Makaro-
viČ. Naslov knjige je:
»ZA KATERI POKLIC
SI POKLICAN«. Knjigo
Je izdala založba Obzor-
ja iz Maribora leta 1971
in lahko si jo boste spo-
sodili pri vašem poverje-
niku za poklicno usmer-
janje aU pa v šolski
knjižnici — če jo tam
seveda imajo. Če je ni,
prosite, da jo nabavijo.
Prepričan sem, da vam
bo ugajala in koristila.
Zelo zanimiva je tudi knji-
ga z naslovom: »IZBEIRI-
TE ENEGA OD 600 PO-
KLICEV«. Res, da je na-
pisana v srbohrvaščini,
kar pa gotovo ne bo ne-
premostljiva prepreka, da
je ne bi koristili. In še
nekaj knjiig: Jan Makaro-
Vič: »OTROK PRED IZ-
BIRO POKLICA«, Zdrav-
ko Neuman: »OD ŽELJE
DO ODLOČITVE PRI IZ-
BIRI POKLICA«. Vse je
mogoče dobiti in zato,
ne odlašajte.
Poleg naštetega pa bo
na šolo prihajalo še ve-
liko različnih publikacij.'
Poslali vam jih bodo iz
poklicnih svetovalnic, raz-
ličnih gospodarskih orga^
nizacdj in ustanov in vse
skupaj bodo predstavlja-
le bogato zbirko najraz-
ličnejših informacij. Da
pa jih bodo lahko preči-
tali vsi, uredite kotiček,
kjer bo to »vsem na očeh«
— kakor pravimo, če pa
si boste želeli kaj po-
sebnega, nam pišite.
CELJE
Na konferenci mladine 1.
osnovne šole v Celju smo
sprejeli delovni načrt za
šolsko leto 1971/75. Ta po-
stavlja na prvo mesto uče-
nje. Soljši učenci bodo po-
magali tistim, ki imajo tež-
je učne pogoje. Naš cilj je
čim bolje izdelati osmi raz-
red, da bi tako na koncu
imeli vse možnosti za vpis v
srednje šol». Načrt nas ob-
vezuje, da dosežemo ob kon-
ferenci 80 odstotni učni us-
peh. Rezultate tega uspeha
bomo prikazovali na grafiko-
nih, ki bodo v vsakem raz-
redu.
Mladinska organizacija bo
sodelovala s pionirsko or-
ganizacijo pri izdajanju gla-
sila Mlada rast, pn delu v
krožkih in proslavah, pose-
bej v pripravah na proslavo
lOO-letnice slovenske deške
osnovne šole v Celju, ki bo
prihodnje leto. Sodelovali
bomo tudi v novinarskem
krožku in prispevke o našem
delu in življenju pošiljali
Novemu tedniku, Pionirske-
mu listu in Mladini. Za mla-
dinske ure bomo pripravljali
predavanja o temah, ki nas
najbolj zanimajo, vabili pa
bomo tudi borce NOV, da
nas bodo seznanjali z bojem
naših narodov proti okupa-
torju.
Na konferenci smo govori-
li o nalogah in dolžnostih
mladinske organizacije in o
disciplini. Učenci so menili,
da bi morali tudi na naši šo-
li razvijati samoupravljanje,
tako da bomo ob sposobnih
mentorjih .«ami nosilci vseh
interesnih dejavnosti in 1м>
mo prevzemali odgovornost
za uresničevanje lastnih
predlogov in pobud, ki za-
devajo naš položaj. šolski
radio naj ne bi služil le za
obvestila in opozorila, am-
pak bi nas seznanjal tudi z
življenjem na šoli in s pro-
blemi. Naš prihodnji sesta-
nek bomo posvetili kongresu
ZSMS in se bomo tako se-
znanili z novimi nalogami,
ki jih je postavil pred nas.
SAŠA HRIBAR
8. b razred
ЖК1 VRH
s Razrušena šola na Vinskem
vrhu pri Slivnici bo kmalu
dobila nadomestilo: novo šp-
lo bodo zgradili rudarski re-
virji v Zasavju. Tako je bi-
lo odločeno na nedeljski slav-
nostni zgraditvi temeljnega
kamna za šolo, ki bo imela
štiri razrede in štiri stano-
vanja za učitelje. Šola bo
zgrajena drugo leto, stanova-
nja pa že letos. Posledice po-
tresa na Kozjanskem sloven-
ska solidarnost rešuje delček
za delčkom, a čedalje bolj
uspešno.
Nedelja je bila za Vinsko-
gorčane vsekakor velik in po-
memben praznik. Kljub dež-
ju se je y kraju, ki ne šteje
več kot trideset na posamez-
na naselja razbitih hiš, zbra,
lo okoli sto ljudi skupno s
predstavniki zasavskih občin
in Združ^ih zasavskih pre-
mogovnikov iz Trbovelj ter
seveda predstavnikov občin-
ske skupščine Šmarje pri
Jelšah.
. Predstavnica krajevne
skupnosti Vinski vrh DRA-
GICA ŠEGA je pozdravila
goste, potem pa je dejala:
»Bili smo žalostni, ko nam
je potres popolnoma onespo-
sobil šolo. Saj je šola bila,
je še in najbrž bo tudi osta-
la središče vsega delovanja
v našem kraju in tudi dru-
god po podobnih zaselkih na
Kozjanskem. Ta zavest se je
nemočno vtisnila v nas, na
Srečo pa smo kmalu izvedeli,
da bodo našo novo šolo gra-
dili občani zasavskih občin.
Bili smo presenečeni ...
Po krajšem kulturnem pro-
gramu je spregovoril predsed-
lük občinske konference So-
cialistične zveze delovnih lju-
di Šmarje pri Jelšah, JOŽE
Unverdorben. Med dru-
gim je dejal, da je prijetna
^vest, da občani šmarške ob-
line niso ob potresu ostali
Sami in da se je na ta na-
^n znova izpričala izjemna
Solidarnost jugoslovanskih
'judi, predvsem pa občanov
^savskih občin in nekaterih
ljubljanskih p>odjetij.
»Tako se je danes še en-
krat pokazala moč socialis-
tičnih samoupravnih odnosov,
ki pogojujejo naš vsakdan in
boljši jutri.«
»Solidarnost postaja pri
nas že skoraj nenapjsano na-
čelo, nekaj, kar se je vtisni-
lo v zavest slehernega obča-
na naše samoupravne skup
nosti, ni le fraza, pač pa res-
ničnost. Solidarnost rojeva
otipljive rezultate.« To je le
del misli, ki jih je v pozdrav-
nem govoru izrekel rudar
MARJ-AN šPILAR, ko je kma-
lu zatem vzidal temeljni ka-
men za novo šolo v že zače-
to delovišče.
Ta temeljni kamen, ki sim-
bolizira novo šolo na Vin-
skem vrhu, pa je pomemben
predvsem še zaradi nečesa
drugega. Dolgo časa so pre-
bivalci te odmaknjene vasice
živeli v dvomu, da se bo po
potresu sploh kdo spomnil
nanje, živelo je prepričanje,
da se na Vinskem vrhu ne
izplača graditi nekaj novega,
dragega, da je Vinski vrh ob-
sojen na počasno umiranje
in podobno. Solidarnost slo-
venskih ljudi je dokazala, da
ji ni vseeno, kako žive ljud-
je v najbolj odmaknjenih ko-
tičkih ene najmanj razvitih
občin v Sloveniji.
Vinski vrh bo šolo dobil.
Postala bo žarišče kulture in
prosvete.
Strašek M.
Marjan Spilar polaga temeljni kamen za novo osnovno šolo
v Vinskem vrhu
10. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
HVALA ZA IZLET
Lepega poletnega dne
smo se odpeljali v Logar-
sko dolino. Po dobrem
okrepčilu smo si ogleda-
li poleg značilne narave
tudi druge zanimivosti, ki
so nam ostale v lepem
spominu in želji, da se
podjetje še v naprej spo-
mni bivših sodelavcev.
Kolektivu Kvovame La-
ško se za pogostitev in
izlet najlepše zahvaljujejo
Upokojenci Pivovarne
Laško
PSIČKA IN MUCA
Kakor mnogi, smo tudi
mi naročeni na Novi ted-
nik, v katerem najdemo
mjiogo zanimivih stvari.
Pred kratkim sem tu-
di opazila, da zbirate
zgodbe o živalih. Odločila
sem se, da vam tudi jaz
napišem kratko zgodbo in
pošljem sliko o naši psič-
ki in mladi muci.
Imeli smo psičko z mla-
diči obenem pa muco z
mladiči. Psičkini mlaoiči
so bili starejši, zato smo
jih kmalu po mucinem
rojstvu prodali. Ostala je
psička sama brez mladi-
čev.
Nekega dne pa je tudi^
mama muca končala s
tragičnim koncem. Povo-
zil jo je avtomobil in os-
tal je mladič brez mate-
re.
žalostna mlada muca je
vsak dan jokala okrog
hiše, ker ni imela več
matere in tudi jesti še
sama ni znala.
Nekaj dni po mucini
smrti pa sta se sprijate-
ljili stara- psička in mla-
da muca. Psička jo je
imela tako rada, * da je
kmalu prevzela materin-
stvo — začela ga je dojiti
kot prava mati.
Tako je torej psička,
mucina druga mama,
•vzgojila mladička v od-
raslo in vzomo muco.
Jelka Strožer,
Rakovlje 27 Braslovče
NA KALVARIJO —
NIČ VEČ BAV:BAV
Gotovo vas večina po-
zna srednjo pot na Alja-
žev hrib v Celju — po
stopnicah — mimo raz-
padajočih srednjeveških
kapelic. Ko ste na vrhu
92-tih stopnic, je le še
nekaj korakov do pred
stoletji okameneUh obeh
razbojnikov s Kristusom
na sredi in objokujočih
ženfa Marije in Magdale-
n<i ob straneh. To je Kal-
varija. Pa pustimo njo z
zaščitenimi verskimi sim-
boli, ki že stoletja klju-
bujejo zobu časa.
Pojdimo do mostu na-
zaj in od tam po desnem
pločniku (nikarte počez
po — travi) do neozna-
čenega, torej ilegalnega,
a vendar tako zelo upo-
rabljanega prehoda za
pešce še po nekaj metrih
»toprove« ceste do prve
stopnice. Se niste pozabi-
li ozreti na levo in na
desno . pred prečkanjem
glavne ceste? To je tu
življenjsko važno aH ne
storiti tega -7- smrtnone
varno. Torej ste čez? Nič
r-e omahujte, če bi šli
ркЈ stopnicah, do nedavne-
ga tako strah vzbujajočih
aU pa morda raje po po-
ti ob tovarni Toper. Tu-
di tu vas lahko kaj ne-
prijetno preseneti. Kar
po stopnicah! Sedaj so ta-
ko široke in očiščene,
brec predrznih kopriv ob
strani. Nič več grmovja,
ovešenega z vso mogočo
nesnago in ne redko z na
ženske prežečo moško po-
stavo skrito za bujnimi
listi. Prosta, široka je
pot! Tudi iz kapelic ne
more več planiti na vas
kak nebodigatreba. Zapr-
te so, zaklenjene z »ža-
bicami« in predvsem .—
čiste — brez smeti neka-
terih nemarnih, neokus-
nih odlagalcev. Skrilji,
kamniti strežniki stari
stoletja, so zloženi v njih.
Kolikor so jih še mogle
mlade pridne roke gojen-
cev Gostinske šole iz Ce-
lja in članov domače^
mladinskega aktiva na-
brati po hribu med šav-
jem. Tako, sedaj veste,
kdo je urejal pot na Kal-
varije. V soboto 28. sep-
tembra je bilo tu vse ži-
vo. 150 parov mladih rok
prvega in drugega letni-
ka Gostinske šole Celje
in desetina domačih mla-
dincev je marljivo delala
nekaj ur. Vse mogoče
orodje iz bližnjih hiš in
s seboj prinešeno, je slu-
žilo svojemu namenu —
celo odslužene slaščičar-
ske škarje. Delali so tu
dekleta in fantje s Koz-
janskega, s Koroškega
konca, od Konjic, iz Sa-
vinjske doline in še od-
kod ter seveda iz Celja
samega. Nekateri med
njmu so bili tako pridni
in »pripravni«, z velikim
smislom za temeljito de-
lo. Prav gotovo bodo en-
krat zelo dobri gostinci,
v to sem prepričana.
Vsem udeležencem sobot-
ne akcije prisrčna zahva-
la od mnogih prebivalcev
Aljaževega hriba! Tudi
Krajevna skupnost Alja-
žev hrib je hvaležna za
opravljeno delo. Nekateri
njeni požrtvovalni družbe
ni delavci so bfli budi
udeleženci sobotne akci-
je. Nujno potrebno pa bo
še ob stopnicah namesti-
ti ponekod manjkajočo in
podrto ograjo. Ce to ne
bo storjeno, se lahko zgo-
di nesreča. To bo še kar
precejšen strošek Krajev-
ne skupnosti Aljažev hrib.
Potožimo še malo za
starimi,- dobrimi časi brez
prispevka za mestno zem-
ljišče, ko je skalnjak na
Kalvariji in potke v par-
ku redno urejala Vrtaiar-
ska šola Medlog (?) ali
pa neka druga občinska
služba splošnega družbe-
nega i>omena. Takrat, več
kot pred desetimi leti, je
bil ta kotiček Celja pri-
jeten in urejen ter zelo
obiskovan. Je mar kak
dvom o njegovi pripadno-
sti k mestnemu zemlji-
šču? Sedaj še neurejen
skalnjak in potke okrog
čf.l.sjo na svojo »renesan-
so«. Nikdar piokošena tra-
va Se bohoti po hribčku,
a ne more zadušiti rasti
malih enoletnih hrastkov,
k: uspevajo tu bolje kot
v kakšni drevesnici, Ko-
šenje trave in urejanje
skalnjakov s sajenjem
primernih okrasnih. rast-
lin pa vendarle ni delo
bodočii-i gostincev? Ko bi
čisto majčkeno prelepih
rož ob ljubljanski cesti
pri Vrtnarski šoli Med-
log presadili na hrib na
Kalvariji, bi bili veseli
Tinogi ljudje in še rože
same. Saj bi bile tu še
bolj občudovane. In ko
bo zagorela, zaščitena z
mrežo, še tista žarnica
na na.ibolj temnem itoncu
stopnic, potem kar še do-
datna zahvala (doslej smo
jim ze bili tudi hvaležni)
podjetju Elektro Cfelje.
OSTANITE JAKI
Tokrat se vam javlja
nekdo, ki rad prebira vaš
Novi tednik. Čeprav sem
od meja celjske regije
precej daleč (takrat, ka-
dar sem doma v Slove-
niji), me vseeno zanima,
kaj je novega pri vas, v
vaših krajih. Moji kraji
pa so vipavska dolina,
točneje Ajdovščina, kjer
sem doma.
Ostanite taki, kot ste
sedaj. Lep pozdrav.
Bogomir Jejčič,
Riiti, Švica
VAS PROBLEM
KDAJ ZADNJA ZVEZA?
Da je na Kozjanskem
premalo avtobusnih zvez,
niti ne bi mogli reči, saj
pelje dnevno preko dvaj-
set avtobusov (mišljene
so vožnje na obe strani).
Proge peljejo ponavadi
preko Kozjanskega do Kr-
škega, Podčetrtka, Viršta-
nja, Lesičnega in še kam.
Seveda bi Kozjanci še tu
in tam radi imeli kakšno
progo — in tu jim gre
Izletnik vsaj v zadnjem
času precej na roke —,
a se žal ne da vsem us-
treči, pa tudi cestišča so
ponekod takšna, da je
normalen avtobusni pre-
voz po njih nemogoč.
Tu in tam pa bi se ne-
katere stvari le dale rešiti.
Na primer v Kozjem.
Tudi v Kozje pripelje
veliko avtobusov, veliko
jih tudi odpelje, nam je
pred kratkim povedal Jo-
že Planine iz Kozjega.
Med njimi je tudi posled-
nji avtobus, ki odpelje iz
Kozjega okoli 16. ure in
pripelje v Celje okoli 18.
ure. To pa je, meni Jože
Planine in z njim vred
vsi Kozjani in prebivalci
okoliških vasi in zaselkov
znatno prezgodaj za zad-
njo zvezo s Celjem, sploh
še poleti, ko so dnevi dalj-
ši. Nujno bi bilo, nam je
pojasnil Planine, da bi
vsaj še en avtobus pe-
ljal kozjansko srenjo pro-
ti Celju malo p>ozneje, re-
cimo ob 19. ali 20. uri,
lahko pa tudi še bolj po-
zno. Rešitev bi bila prav
gotovo tudi delavski av-
tobus, ki odpelje iz Lisič-
nega ob 20.30, in sicer ta-
ko, da bi se avtobus v
Lesičnem obmil proti Ko-
zjem, tam pobral potnike
in pKJtem nadaljeval pot
nazaj v Lesično in od tam
v Celje. Lahko pa bi po-
vezali Kozje z zadnjim av-
tobusom preko Buč. Ka-
kor koli že, misli Jože
Planine v imenu Kozja-
nov, Kozjani bi radi po-
znejšo avtobusno zvezo s
dîeljem.
OBVESTILO
Ob 30-letnici Društva novinarjev Slovenije, ki jo
bomo proslavili v soboto, 19. oktobra v Črnoml.iu, bi
radi razen drugih gostov pozdravili v ВеЦ krajini tudi
vse udeležence metliške konference, ki je bila maja
1944, vse preživele udeležence prvega občnega zbora
Slovenskega časnikarskega društva, vse udeležence no-
vinarskih seminarjev in tečajev med NOB ter predstav-
nike grafikov ter partizanskih kurirjev, ki so sode-
lovali na črnomaljskem občnem zboru.
ZATO POZIVAMO VSE TE TOVARIŠE IN TOVA-
RIŠICE IN HKRATI VSE VOJNE DOPISNIKE, NAJ
POSLJÉJO SVOJE NASLOVE TAJNIŠTVU DRUŠTVA
NOVINARJEV SLOVENIJE, LJUBLJANA, VOŠNJAKO-
VA ULICA 8.
Toda zadržimo se še v Smihelu,v tem lepem
gorskem naselju, ki se raziteza po vzhodnem poboč-
ju Mozirske planine. Iz teh krajev so odvedli Nemci
že leta 1942 večje šitevilo mož mož in žena v zapo-
re, od katerih so le redki dočakali svobodo. Samo
v juniijoi 1942 je bMo ustreljenih med drugiimi v Sta-
rem piskru šest šmiheljskih mož, a tni maitere se
niso nikoli več vrnile iz intennaclje. Vkfljuib vsem te-
žavam in stalni nevarnosti, da jih nemška potolja in
žandarjt odkrijejo pri podpiranju partizanov, so se
ljudje vkijujčevah v borbo. Na tem področju so se
v 1942. letu, v začetku redkeje dn zatem vse bolj
pogosto zadrževali politični aktivisti, ki so bili —
kakor je pač bilo potrebno — vključeni v partizan-
sko enoto ali pa so .posamič ali skupinsko obdelo-
vaili in pridobivali ljudi za sodelovanje v osvo.bodilni *
frontt.
Onlova Fanika iz šmihela — pod tem imenom
jo poznajo številni aktivisti in partizanii, jx) vojni
se je poročna s posestokom Zavolovšekom v Loki
— se dobro spominja, da se tudi po veliki nesreči,
ko so odpeljali šmihelske može in matere v zapo-
re, jih strelja.li ali pa z otroki vred izselili, iz hiš
pa odnesli vse, kar se je odnesti dalo, odpeljali ži-
vino, a ponekod tudi upepelili domačije, sodelova-
nje s i)art!izani ni prekmüo. Orlova je v svojih spo-
minih povedala, da so v drugi polovici 1942. leta
prav tako kot že prej prihajali k njim aktivisti
Atena, 2uti, Adam, Mrazék, Dušan in drugi. Proti
koncu tega leta je prišlo včasih v šmihel toliko
paiTtizanov, da so bili kmeitye kar začudeni. Od kod
se neki jemljejo, ko so pa Nemci spet dn spet tro-
bili, da so partizane umčili. V naslednjem, 1943.
letu, so prišli in se zadržaJi po več dni posamezni
bataljoni ali kar cela brigada.. To so bili priljub-
ljeni šlandrovci.
Tako so se tiidii obveznosti s povečanjem parti-
zanskih enot čedalje povečevale. Ljudje so bili pri-
dobljeni in voljni pomagati. Za prehrano teh enot
je bilo potrebno vedno več hirane. Le redke doma-
čije so zmogle same za dan ali dva v celoti in z
vsem prehranitîi borce. Marsikje so imen pri hiši
dovolij fižola, krompirja in tudi moke, toda zaklati
Prvoborci, politični aktivisti celjsko-savinjskega okrož-
ja 1941-45 so lani prejeli od občinske skupščine Celje
domicilno listo. Na sliki: inž. Dušan Burnik, te-
danji predsednik SOb Celje ter aktivisti Elo Leto-
nja-Ulrih, Peter šprajc in Jože Planovšek ob zboru
aktivistov v Šmartneni v Rožni dolini.
Foto: M. Božič
je büo treba kravo, vola, telička ali vsaj ovco, kar
pa je nekatere kmete le izčrpalo. Tako so morah
aktivisti včasiih že v naprej, drugič spet na hitro
roko sami ali skupaj s partizanskimi intendanti
pripeljati hrano iz soseske ali drug'ih vasi.
V Ljubijo, slab kilometer oddadjen kraj od
Mozirja, so prišli prvi partizani, kot se spomtoja
Marija Kovač, vulgo Buitejka, v maju ali junîiju
1942. leta. To so bih Hramšov Ivan, brata Strigel,
Ivan Mogu-Marko, Vinko Vincenc-Harkov, Lukov
Nandi in Vanko, Vlado Letonja in Atena, Strgar in
še drugi. Nekateri od teh so se pogosto oglašali vse
1942 in naslednje leto. V tej hiši, ki so ji aktivisUi
daiLi naziv »pri baronu«, so se partizani vselej dobro
počutili.
Butejka se je dostikrat spomnila na težaven in
zapleten dogodek v januarju 1943. leta, ko je smrt
hodila okoli njihove hiše in bi se lahko slabo kon-
čajo za aktivistko Ateno — Eilo Letonjevo in za vse
domače. Šestega januarja, büa je trda zima in dosti
snega, je iznenada okoh osme ure zvečer potrkala
na hišna vrata bosa in slabo oblečena Atena. Ho-
tela je, čeprav ranjena v hrbet in je težko hodila,
takoj naprej. Prosila je le za kakšno obutev in
pregrinjalo. Oba Butejeva sta bila zbegana. Kako
tudi ne, saj Atena je hotela oditi kar naprej, da je
ne bi izsledili in ujeli nemški vojaki — komaj se
jim je po krajši borbi, do katere je prišlo po nekem
izdajstvu o mali skupini partizanov, izvila iz pasti
— a takšne, premražene je le nista hictela pustiti
naprej. Buitejevi srce ni dalo, da bi jo ргеризШа
noči in še včji nevarnosti. Zato jo je skrila v hlev
pod listje poleg ovce. Toda ovca je bila nemima,
skakala je in bi Ateno lahko čisto razkr'ila. Cîospo-
dinja, ki v skrbeh ni mogla zatisniti očesa, je vstala
že ob štirih in premestila Ateno v svinjak. Na njo
je naložila nekaj košev listja, strop in zidove je
močno ometla, da je izgledal kup, preprežen s pra-
šino in smetmi, že nekaj tednov star. Najprej jo
je hotela skriti v slamo na gospodarskem p>oslopju.
Toda kot da je Atena slutila nevarnost, v slamo ni
hotela. Zdelo se ji je preveč nevarno. Vedeûa je, da
bodo tokrat preiskali marsikatero hišo. In res.
Popoldne, okoli druge ure, je prišlo k Butejevim
okoli 20 policistov in 30 vermanov. Vse so preiskaU,
a ničesar našli. Kako so bili takrat napeti živci Bu-
tejeVih! Atena se je рк) preiskavi na hitro odločila
za odhod. Poznala je prakso policistov, ki so se
znali marsikdaj po prvi preiskavi in preizkušanju
ljudi vrniti in še enkrat vse do podrobnosti pre-
metati in si pomagati tudi s psmi. Butejeva jo je
oblekla bolj v moškega kot žensko. Na glavo si je
Atena p>oveznila klobuk in še odejo. Tako je povsem
skrila puško, od katere se n'i hotela ločiti. Napotila
se je, in to ob belem dnevu, proti šmihelu. Vsa
sključena, s težkim, trudnim korakom je šla -v ne-
gotovost. Koliko volje in poguma je bilo v teh
ljudeh, da so uspeli rešiti sebe in vzdiržati v borb'i
še naprej, da bi lahko pomagadi in koristili drugim!
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 11
KONUSOVIH 80 LET -
POGLED V ZGODOVINO
I današnji številki Tednika začenjamo z novim
lodlistkom. Nastal je ob visokem jubileju konji-
¡kega Konusa. Bralce bomo popeljali skozi vseh
ninulih 80 let. Od začetkov do današnjih dni.
Prav je, če se v delovnih
'ganizacijah od časa do ča-
\ ozremo nazaj, pregledamo
'rehojeno pot in pomembno
'ionico primerno proslavi-
b. In osemdesetletnica cb.
oja kombinata Konus Slo-
mške Konjice si to tudi za-
Uši.
Kot leto ustanovitve konji-
ške tovarne usnja štejemo
Lavričevo last, je pravzaprav
leto 1894, ko je usnjarno ob
Dravinji kupil Lovrenc Lav-
rič, čeprav je znano, da je
imela rodbina Pressinger na
tem mestu usnjarno že cd
približno leta 1750.
Ko je usnjavna prešla v
Lavričevo last, je pričelo ria-
stajati industrijsko podjetje..
Njegov lastnik je ob preho-
du stoletja zaposloval že
okrog 50 delavcev, kmalu pa
je nabavil prve" usnjarske
stroje, bencinske motorje in
parno lokomotivo.
Prva svetovna vojna je raz-
voj zavrla, zato pa je po
vojni bila njegova rast buj-
na. Toda za delavce so bili
to slabi časi. Delo je bilo
težko in umazano, mezde so
bile nizke, pravic pa zaposle-
ni niso imeli skoraj nobenih.
Zato ni čudno, če so se leta
1937 delavci organv¿Í7-ali in
lastniku napovedali stavko.
Svojih zahtev s stavko sicer
niso dosegli, številne stavka,
joče je lastnik celo odpu-
stil, zato pa je moral kasne-
je skleniti z njimi kolektiv,
no pogodbo, v kateri so bile
prvič zapisane pravice in
dolžnosti obeh strani.
Nemška okupacija leta 1941
je delavstvo postavila pred
nove preizkušnje, preganja-
nja in pomanjkanje.
Leta 1945 se je vojna sicer
končala, zato pa se je pri-
čela druga bitka, bitka za
obnovo opustošenih obratov
in za čim večjo proizvodnjo.
Pomemben mejnik v zgo-
dovini podjetja je bil posta-
vljen leta 1950, ko je bil iz-
voljen prvi delavski svet in
je upravljanje s tovarno pre-
šlo v roke neposrednih pro-
izvajalcev.
Naslednji odločen mejnik
r> napredovanju kombinata
Konus pa je bilo leto 1955,
ko so delavci začeli proizva-
jati umetno usnje. To je bil
prvi korak iz dotedanjih ok-
virov usnjarske proizvodnje.
Obseg kemijskopredelovalne
proizvodnje je naraščal iz
leta v leto, njen razvoj pa
tudi še danes ni končan.
Delovne razmere so bile v
usnjarstvu že od nekdaj ze-
lo težavne, pri čemer tudi
Konus ni bil izjema. Prva
leta po vojni na tem področ-
ju ni bilo dosti storjenega,
zato pa so v zadnjih desetih
letih storili ogromno na pod-
ročju izboljšanja delovnih
pogojev in varstva delavca.
Iz leta v leto je manj teža-
škega dela, delavci prejema-
jo primerna zaščitna sred-
stva in delovne obleke. Vsi
zaposleni prejemajo tople
malice, ki so zadnja leta tu-
di brezplačne. Kavno v leto-
šnjem, jubilejnem letu, pa je
kombinatu Konus v spelo
vsaj za delav':e konjiških te-
meljnih organizacij uredili
zdravniško kontrolo v sploš-
ni in zobni ambulanti.
Tudi na področju strokov-
nega izobraževanja se je sta-
nje v zadnjih letih močno iz-
boljšalo. Z načrtnim šti}>en.
diranjem, zaposlovaniem st"o-
kovnjakov iz različnih podro-
čij ter dopolnilnim šolanjem
se kvalifikacijska struktiaa
delavcev Konusa iz leta v
leto zboljšuje.
Z zadovoljstvom ugotavlja,
mo, da se je Konus v vsem
povojnem razdobju ne:ichno
razvijal, širil in večal. Zgra-
dili so nove objekte, uvajali
novo proizvodnjo, večali so
obseg proizvodnje, produk-
tivnost je naraščala, iz leta
v leto pa je Konus zaposlo-
val tudi več delavcev.
Kombinat Konus /e sko.
zi desetletja dajal delo in za-
služek številnim družinam,
s tem pa tudi dajal pečat
razvoja Konjic in širše okch
lice.
I>avTičeva tovarna leta 1924
Uviictv paviljon na Zagrebškem velcsejmu leta 1930
12. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
•	CELJE: KLUB
MLADIH LITERATOV
Òlani kluba mladih literatos so se
v novem šolskem letu že začeli sesta-
jati. Za bodoče delo imajo sedaj veliko
večje možnosti, saj imajp dosti izku-
šenj, bolj se že poznajo, imajo pa na
voljo tudi prostor za sestanke in delo
v novem Mladinskem klubu. S svoji-
mi članskimi izkaznicami lahko mimo
pridejo na raizgovore v prostore na-
sproti pošte.
Na pretekli seji so sprejeli vrsto
novih načrtov za letošnje šolsko leto.
Predstavili se bodo v literarnih odda-
jah na Radiu Celje, sodelovali na pri-
reditvi »Naša beseda 197.5«, izidajali svo-
je literarno glasilo »Kladerat«, prispe-
vali prispevke v »Obraze« ter sodelo-
vali na dru.gili kulturnih področjih v
Celju. Vsekakor pa bodo še v naprej
obveščali bralce Novega tednika o svo-
jem delu.
V dveletnem delu se more KML
pohvaliti le s sedemnajstimi člani, ven-
dar pridnimi in zvestîimi svoji poeziji
ali prozi. Sami pravijo: »Ce nas je ma-
lo, laže delamo.« Kljub temu pa si
želijo novih članov, saj »strarim« pesni-
kom ni nikoli žal, da so se zbrali
skupaj v prijetno druščino. Torej, mla-
di pesniki in pisatelji, nič še ni pre-
рк>апо, prijavite se v Mladinskem klu-
bu, kjer vas bodo sprejeli z odprtimi
rokami.
•	LJUBLJANA-ŠENT-
JUR: POBRATENJE
Občinski konferenci SZDL Ljublja-
ne in Šentjurja se dogovarjaita o i)o-
braitenju posametzmih krajevnih skup-
nosti. S tem bi poglobili izmenjavo
iakušenj pri delu in organiziranosti
krajevnih skupnosti. Sodelovali bi pri
razreševanju socialnih problemov, te-
snejše bi bilo sodelovanje med druž-
benimi organizacijami in društvi. Tu
so mišljena kuiltumo-prosvetna društva,
RK, športna društva itd. še posebej je
predvideno sodelovanje mladine v raz-
nih delovTiih akcijah in delovnih bri-
gadah.
•	VRANSKO: USPEL
TELOVADNI NASTOP
Ob otvoritvi nove šole na Vran-
skem so pripravih tudi pester telo-
vadni nastop, kjer je nastopilo preko
400 učencev in učenk.
Telovadni nastop so prosvetni de-
lavci Vranskega pripravljali več mese-
cev. Priznanje za vzorno prireditev za-
služijo ravnatelj šole Janez Kroflič,
avtorica večjega števila sestav Zora
Oset, prof. Janko Križnik kot vodja
nastopa in pedagog, ki je pripravil na-
stop svojih učencev in učenk v gimna-
stiki in akrobatiki ter preskokih, prof.
Lukmanova, ki vzomo vodi folklorno
skupino na šoli in celotno učiteiljstvo,
ki ima levji delež za skladno izvajanje
množičnih telovadnih sestav vseh učen-
cev m učeok te šole. Za tak telovadni
praznik pač zaslužijo vsi prosvetni de-
lavci Vranskega širše javno priznanje.
K. JUG
® CELJE: V MESTINJU
Solidarnostne akcije za ublažitev
škode po potresu se nadaljujejo v naj-
različnejših oblikah. V teh prizadeva-
njih sodeluje tudi Celje. Aktivno in
skrbno.
Celjska občina je prevzela skrb za
Rogatec, Rogaško Slatino in Mestinje.
V tem okviru odpade glavna obveznost
na Mestinje, kjer bo Celje zgradilo no-
vo osnovno šolo s tremi učilnicami in
varstvenim oddelkom. Prav tako gre v
tem kraju za obnovo gasilskega doma
ali morda celo za zgraditev novega ter
za obnovo starega rotovža v Lember-
gu. V dmgih krajevnih skupnostih ni
poškodovanih objektov javnega znača-
ja.
Po načrtu naj bi bila nova šola v
Mestinju zgrajena do pričetka šolskega
leta 1975/76. Ne glede na razmeroma
dolg rok, se bodo Celjani zavzeli, da
jo bodo izradili čimprej. Vse kaže, da
bodo stroški za ta dela znašali okrog
tri milijone dinarjev. Dela bo izvajal
Ingrad ob pomoči prostovoljcev. V ob-
seg del pa sodijo tudi nekatere ceste
do gradbišč in podobno.
Celje bo torej zgradilo novo šolo т
Mestinju.
V teku pa je tudi akcija za pomoč
tistim delavcem s potresnega območja
v šentjurski in šmarski občini, ki so
zaposleni., v celjskih delovnih kolekti-
vih. Iz šmarske občine je takih delav-
cev 390. Med njimi je 44 takih, ki jim
je potres prizadejal škodo četrte stop-
nje, 97 tretje, 99 druge in 125 prve
stopnje. Iz šentjurske občine pa se vo-
zi na delo v celjske kolektive 153 de-
lavcev, ki so bili prizadeti zaradi p>o-
tresa. Tu gre za 19 primerov četrte, 41
tretje, 45 druge in 4S prve stopnje.
M. B.

Ti bolezenski dejavniki so mnogokrat prepleteni s
psihofizičnimi. Marsikdaj vozniki zanje ne vedo ali
pa jih celo prikrivajo. Nekaterih ni mogoče pred-
videti, npr. akutnih bolezni srca ali ožilja, dočim je
pri dragih daljša doba, ko .se bolezen pojavi in je
nevarna ravno zato, ker je pozno odkrita, npr. slad-
korna bolezen.
Svojevrstne so po svojem vplivu duševne bolez-
ni. Najbolj znana, božjast ali epilepsija, niti ne pri-
haja toliko v poštev, ker je že sama po sebi ovira
za pridobitev vozniškega dovoljenja. Nevarna i>a je
po svojih blažjih oblikah, tako imenovanih epilepto-
idnih stanjih. Pri teh gre za trenutne omračitve za-
vesti, ki se jih bolnik včasih ne 'zaveda pa jih tudi
ni moč tako lahko ugotoviti. Pregled na EEG sicer
ugotovi takšna stanja, vendar vozniških kandidatov
ne pregledujejo s temi pripravami. Kaj pa pomeni
trenutna odsotnost zavesti in motorikp v prometu,
verjetno ni treba posebej razlagati!
Obravnavali smo primer 19-letnega fanta, ki ga je
tožilec obdolžil vrste vlomov z neznatno škodo ter
nekaj odvzemov motornih vozil, predvsem mopedov
in poni-ekspres. Ravno ti odvzemi motornih vozil pa
so izgledali precej »neresni«, namreč v primerjavi
s tistimi, ki jih opravljajo verzirani ix)vratniki. Ta-
ko je ta storilec vzel prvo vozilo v eni ulici, se vo-
Kil z njim po mestu, ko pa ga je lastnik videl, je
pred njim zbežal ter nato v drugi ulici vzel drugo
vozilo, se s tem vozilom peljal v domačo ulico in
se vozil z njim gor in dol po ulici, da so ga lahko
vsi videli. Pri vseh teh vožnjah je seveda napravil
vrsto prekrškov, ogrožal pešce in voznike ter izpo-
stavljal samega sebe. Takšno ravnanje je vzbudilo
pozornost. Zaprosili smo za podatke pri nevropsihi-
atru, ki je povedal, da se je ta mladenič že zdravil
pri njem. Takoj je bil odrejen pripor, izvedenec pa
je pozneje pcivedal, da je šlo pri tem fantu za po-
sebno dilšemo bolezen. Ta ima v svoji določeni
fazi ra\mo to značilno sliko: bolnik je živahen, pod-
jeten, vesel, vendar je vse to nekam neobičaino in
nenavadno.
Gornji dogodek, ki nima iarazito »prometnega«
obeležja, smo opisali iz dveh razlogov: prvi razlog
je namreč v tem, da je ta fantova duševna bolezen
že dobila tiste pojavne oblike vplivnega faktorja ki
bi lahko v prometu odigral odločilno vlogo. Z od-
rejenim priporom, z izločitvijo iz nevarnega oko-
lja, smo ta nevarni faktor dejansko razvredno-
tili. Fant kot voznik ni bil več nevaren, obenem se
je lahko pričelo zdravljenje njegove osebnosti in
tudi pri sojenju je imel ustrezni položaj. Drugi raz-
log je v tem, ko se vprašujemo, kaj bi büo, če
pravosodni delavec ne bi bil tako globoko posegel,
torej ne bi opazil znakov bolezni, temveč bi ostal
le na površju dogodkov? Kaj bi bilo, če bi takšen
storilec ostal še naprej na prostosti in nadaljeval s ,
takšnimi vožnjami? Lahko torej sklepamo, da nam
je pri storilcu uspelo pravočasno odkriti značilni
kriminogeni faktor in preprečiti morda še hujša de-
janja?!
Poman,jkljive izkušnje in znanje so naslednja
skupina faktorjev, ki lahko odigravajo odločilno
vlogo. Gre za takšne faktorje, ki predstavljajo ved-
no vnovično spoznavanje vozniške teorije in prakse
in na podlagi tega pridobivanje vozniških izkušenj.
Vozniška teorija in praksa se dejansko pričneta
z izpitom, ko je bodoči vc-znik prepuščen le lastne-
mu ukrepanju. Zmotno pa je prepričanje voznikov,
da so z opravljenim izpitom vse težave za njimi.
Verjetno tudi več kot polovica voznikov potem opu-
sti vso sistematično vzgojo. Imamo vrsto organiza-
cij in institucij, ki ravno sistematično delajo na tem
področju, poleg različnih društev in združenj, sve-
tov in komisij pa tudi sredstev javnega obveščanja.
Delna rešitev problema je že v tem, če bi vozniki
svoje praktične izkušnje dopolnjevali s spremlja-
njem ustreznih poljubnih člankov in predavanj. Pod-
zavestno ravnanje, kot mu pravimo, ki ga voznik
pridobiva s praktično vožnjo, ix)stane avtomatizem,
ki si ga marsikdaj voznik ne zna razlagati. Osvešče-
nost in poučenost bi mu samo izboljšala vozniške
sposobnosti. Tako npr. pri proučevanju vozniške
zgodovine pK)sameznih voznikov zaznamujemo dolo-
čeno obdobje v razvoju njihove vozniške poti. Pri
začetniku je prvih 10.000 km prevoženih izredno
oprezno, ta meja sega tudi do 20.000 km. Nesreče,
ki se jim pripetijo, so redkokdaj pogojene s po-
manjkljivim znanjetn. Nekakšna kritična meja pa
nastopi pri približno 30.000 prevoženih km. Verjet-
no začenja tu voznik uporabljati svoje izkušnje
bolj samostojno, jasno pa je, da teh izkušenj še
nima in njegovo znanje še nima stvame pvodlage.
Tako smo imeli marsikatero nesrečo, ko je bilo
očitno, da voznikom manjka izkušenj, ne pa znanja.
Takšne nesreče so izrazite pri traktorjih. Tu nam-
reč prihaja do preobračanja v strminah, zdrsnitve,
padcev, imeli pa smo tudi primer, ko voznik trak-
torja ni mogel ustaviti, ker je imel preobloženo pri-
kolico in takšne vožnje ni bil navajen: Pri ostalih
vozilih se ravno pomanjkanje izkušenj javlja v ti-
stih primerih, kjer so udeleženi mlajši vozniki.
Tako je bil že omenjen primer z nesrečo v širju
pri Zid. mostu. Drug tak primer je bil na Bizelj-
skem, kjer je družba popivala, nato pa je za volan
sedla mladoletnica, lastnik poleg nje, njena mati s
sopotnikom pa zadaj. Pri vožnji navzdol ni izpelja-
la ovinka in se je vozilo skotalilo po strmini. Bile
so telesne poškodbe, vendar je bila tudi njena mati
mrtva.
Podoben primer je bil pri Šentjurju. Mlad zdo-
mec je prišel domov z novim velikim vozilom. Po-
iskal je prijatelje, okrog so se vozili vso noč, zjut-
raj pa so nameravali proti domu. Takrat je sedel za
volan mladoletnik. Pri vožnji po makadamski cesti,
ko je dohiteval starejšo ženico, ni znal oceniti pre-
hitevanja ter je direktno zavozil vanjo.
Ta dva primera sta značilna še iz posebnega
razloga. Značilna sta namreč zaradi voznikov, ki
nista imela ustreznega znanja in izkušenj, torej
faktorja, ki sta dokaj upoštevana. Značilna sta tudi
zato, ker sta v obeh primerih lastnika vozil bila zra-
ven, dovolila sta vožnjo in tudi vedela, da sta voz-
nika mladoletna in brez izpita. Oba lastnika sta bila
ravno tako obsojena in kaznovana.
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 13
KDO VODI AKCIJO
Izvoljen je že ožji in širši štab, ki bo vodil akcijo za izpeljavo referendu-
ma. V ožjem sestavu štaba so:
Vlado Gorišek kot predsednik, Jože Jan kot podpredsednik, Ivan Robič
kot sekretar in člani: Franc Janše, Stane Lesjak, Franc Jelen, Rudi Cilenšek,
Vlado Plaskan, Veno Satler, Miro Naraks, Emil Jug, Ivan Božnik, Polde Rajh,
Jože Cerovšek, Janez Meglic in Lojze Kućer.
V širšem sestavu štaba pa so še:
Rafko Mlakar, Karel Kač, Ludvik Semprimožnik, Janez Jagrič, Milan Za-
bavnik, Ciril Prezelj, Alojz Pavšar, Franc Gajšek, Vinko Kolenc, Franc Cink,
Zoran Razboršek, Franc Ježovnik, Zorka Godler, I/eopold Bonajo, Stoj an
Vrhovec, Janez Kroflič, Mija Fon, Bogomila dr. Krajne, Adi Vidmajer, Lojze
Rak, Stanko Dolar, Franc Lužnik, Franc Jelen st., Konrad Pevec, Edo Fulko
in Jože Sedminšek.
REFERENDUMU
ob rob
Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Žalec
smo v osrednji točki dnevnega reda obravnavali program
vlaganj v določene družbene dejavnosti iz sredstev samo-
prispevka. Referendum naj bi veljal za obdobje 197S—1980
oziroma 1979. Delegati sq obravnavali tudi ustrezne na-
loge in zadolžitve, ki stojátjo pred skupščino, delegati
skupščine, izvršilnimi organi ter družbeno-političnimi or-
ganizacijami. Na tej seji so delegati sklenili, da se osnu-
tek programa vlaganj iz samoprispevka in družbenega
dogovora preda v javno razpravo, ki bo potekala od 10.
do 25. oktobra v vseh TOZD, OZD in krajevnih skupno-
stih.
Ob tem pomembnem, rekel bi zgodovinskem trenutku
za našo občino, bi rad povedal neicaj svojih misli in se
tako med prvimi vključil v javno razpravo o programu,
ki smo ga pripravili za referendum.
Program, ki ga je skupščina predložila v javno raz-
pravo je brez dvoma širok in zahteven. Prav zato pred-
stavlja pomemben in pogimien korak v nadaljnjem raz-
voju občine Žalec, tako v gospodarskem kot družbenem
smislu.
Ob tem se spominjam na podobne razprave, ki smo
jih imeli v občini leta 1967, ko smo kot prvi v Sloveniji
pristopali k referendumu o samoprispevku. Takrat so
mnogi m.enili, da bodo imele dajatve težke posledice za
gospodarstvo, pa tudi za življenjski standard delovnih
ljudi. Zato smo se odločili za zelo nizko prispevno stop-
njo in morali kasneje referendum podaljšati.
In kakšno je stanje po sedmih letih? Osnovnošolska
in delno tudi varstvena mreža je solidno zgrajena. Osip
v šolah se je zmanjšal od skoraj 50 na 17 odstotkov. Vse
več -je naših diplomantov na srednjih in višjih šolah, kar
bo poplemenitilo našo nezadovoljivo kadrovsko struktu-
ro. Gospodarstvo je napravilo silovit razvoj. Proces je
šel torej v obratni smeri kot so posamezniki napovedo-
vali.
Sedaj se pripravljamo na novo akcijo z referendu-
mom. Z njo bomo uresničili skupščinski program, ki ^se
neposredno prizadeva za realizacijo ustave ter dokumen-
tov, sprejetih na partijskih kongresih. Ker delovni ljudje
in občani sami rešujejo širše probleme, družben samo-
prispevek nikakor ni odtujevanje dohodka. Je menjava
dela med posameznimi dejavnostmi v našem družbeno-
ekonomskem procesu in življenju. Prispevek za i^radnjo
objektov, potrebnih skupnosti torej ni davek, ampak obli-
ka neposrednega odločanja, vpliva na oblikovanje življe-
nja in politike v naši družbi. Zato delujejo pt)samezniki,
ki t^ procese negirajo, proti družbi, proti delovnemu člo-
veku.
Naj poudarim, da je referendum SOLIDARNOSTNA
AKCIJA. Nekateri dobe več, diaigi manj. Tako je bilo
tudi v minulem referendumu. Zato se ne smemo sedaj
obnašati lokalistično. Pred očmi moramo imeti skupne
cilje in celoto občine, ki mora biti organsko poveziuia
ter imeti potrebne objekte za svoje delovanje tako v go-
spodarskem kot/ družbenokultumeim smislu.
V zvezi z referendumom veliko govorimo o obreme-
nitvah gospodarstva Kakšne bodo te obremenitve? Ali
jih bo gospodarstvo preneslo? Odgovor na to vprašanje
je — da. Z boljšo organizacijo dela in izboljšanjem pro-
duktivnosti bodo obremenitve OZD zlahka prenesle. Te
obremenitve tudi niso v celoti nove, dodatne, le delno so
povečane. Toda! Ob teh razpravah se moramo vprašati,
kdo je dolžan skrbeti za otroško varstvo, če ne ljudje
v združenem delu. Koliko manj bi bilo izostankov, kako
bi narasla produktivnost, če bi starši na delu vedeli, da
je njihov otrok na varnem ... Podobno je z vprašanjem
varstva. Glede kadrov že vrsto let zahtevamo skrb za nji-
hovo nenehno Usposabljanje. Vemo, kakšna je struktura
kadrov v naših delovnih organizacijah. Vsaka investicija
v izobraževanje se bo tako hitro poplačala, še bi lahko
našteval, venciar naj rečem le to: Gospodarstvu ne jem-
ljemo sredstev, ampak le solidarno rešujemo aktualna
gospodarska in družbena vprašanja, od katerih rešitve je
vsem občanom, še posebej pa gospodarstvu, kamor se
konec koncev vse vrača, zcgotovljen lepši jutrišnji dan.
Pri referendumu se v bistvu postavljata le dve osno-
vni vprašanji! Ali smo za hitrejši ali počasnejši razvoj
tako gospodarstva kot ostalih družbenih dejavnosti. Ce
smo za hitrejši razvoj, potem dilem ni. Rekli bomo DA
in naša občina bo kmalu zavzela še pomembnejše mesto
v SR Sloveniji.
Če smo za počasnejši razvoj, stopicanje na mestu,
bomo rekli NE in se sami obsodili na stagnacijo in za
ostajanje za razvojem v SRS. Ker pa je večina Savinj-
čanov naprednih občanov, nas za odločitev ni strah. Vemo
namreč, da si vsi želimo dohiteti v razvojnem smislu tudi
tiste občane, ki mejijo na našo in ki so v lastnem razvo-
ju ušle že daleč naprej.
VLADO GORIŠEK,
predsednik skupščine občine Žalec
Takšni 80 sadovi naše enotnosti in solidarnosti iz preteklih let. Sedaj bomo morali enotnost ponovno
pokazati. Zato, da stopi naša občina hitreje v korak z razvitejšimi občinami v SR Sloveniji. Zato, da
bomo čez 6 let lahko s ponosom povedali — »poglejte, kaj imamo«. Vsi skupaj in s skupnimi sred-
stvi za skupen hitrejši razvoj občine — to mora biti geslo-občanov v pripravah na referendum.
1 REFERENDUMOM ŽELIMO
Občani in delovni
l¡"d.ie občine Žalec smo
že do.slej rešili številne
skupne probleme z vza-
jemnimi naoini. Lhjkî
uspehe smo dosegli!
Leta 1967 smo se z re-
ferendumom odločili
nied prvimi v Sloveni-
ji, da bomo dali svoj
denar za rešitev ne-
znosnih razmer na šo-
lah, kjer se učijo, vzga-
jajo in izobražujejo na-
ši otroci. Danes ugotav-
ljamo, da smo s skup-
nimi napori uresničili
svoj načrt. Ponosni
smo na nove lepe in
svetle šole v naši obči-
ni. Upravičeno ponos-
ni!
EnotîKist Smo poka-
zali tudi takrat, ko je
bilo treba referendum
podaljšati in /brati še
dodaten denar ¿a naše
šole. Tudi takrat ^mo
uspeli, dokazali, da
znamo spoznati skupne
interese ter se za njih
zavzeti.
Sedaj smo preil tret-
jim dejanjem, bi lahko
rekli. Tretjič bomo mo-
rali pokazati svojo soli-
darnost. Tisto solidar-
nost, ki ne jrleda v so-
sedov lonec in govori:
»več ima kot jaz«. Ti-
sto solidarnost, s kate-
ro se bomo ponovno
zavzeli za sku|jne inte-
rese vseh občanov v
občini. Kajti program
za ta referendum po-
novno uresničuje skup-
ne intere.se celotne ob-
čine. čeprav bo največ
objektov stalo v ^alcu
ti nikakor niso name-
njeni zgolj Zalčanom.
Stali bodo tu, v centru
občine, stali za vse ob-
čane, za njihovo korist,
njim v pomoč, po-
nos ... S tem referen-
dumom in njegovim
uresničevanjem se bo-
mo ponovno zavzeli za
odpravo socialnega raz-
likovanja. Zato, da bo
tudi hribovski otrok
spoznal vrtec, da bo
imel otrok slehernega
občana prav takšne
možnosti :m vstop v ju-
trišnji dan kot sosedov
otrok.
Da bomo vsi lahko
enako zdravi, da ne bo
treba čakati v vrstah,
se gnesti po čakalni-
cah. Da se bo hitreje
razvijala NASA kultu
ra.
Da bodo deleg ati lahko
dobro odločali v našem
imenu. Da se ho izbolj-
šala storilnost vseh ti-
stih organov in organi-
zacij, ki delajo za nas.
Da bomo, slednjič, pili
zdravo in čisto vodo.
Da bomo imeli kam od-
vajati naše odpadke in
odplake.
Zato se v tem refe-
rendumu zavzemamo
zase in та soseda. In
zato smo prepričani, da
bomo vsi izrazili našo
enotnost do programa
referenduma, saj je ta
pravzaprav le dolgoroč-
na investicija v naše
največje bogastvo —
delovnega človeka in
občana občine Žalec.
OBČINSKA
KONFERENCA SZDL
OBČINSKA
KONFERENCA ZK
OBČINSKA
KONFERENCA ZSM
OBČINSKI
SINDIKALNI SVET

PREDŠOLSKO
VARSTVO
Urejeno otroško varstvo je pogoj za dobre učne
in vzgojne dosežke.
Dolgo je trajalo, da smo v naši dinižibi prišili do spo-
zaiainja, liako pomembno je za dobre vzgojne in učne do-
■ sežke tudi otroška varstvo in ne le šolanje samo. V naši
občmi je preidšoilsiko varstvo otrcxk izredno i^^ibo urejeno.
Ni otroških vrtcev, igralnic, tudi tam, kjer te so, so pre-
majlme, da M v njih zajedi dovolj otrok. O tem dovolj
zgovorno priča podatek, da je v jwredsodsko va,nstvo zajetüi
le 15,5 odstotkov naših otrok.
To je poraizen podatek, še poisebej ob dejstAoi, da je
v občini zaposlenih skoraj polovica vseh žena. Otroci so
tako večinoma preipuščeni saani sebi. Tega, kako to dej- -
strro vpliva na slabšo produkltivnost de'la v našem gospo-
darstvu, pa niti ne kaže ^»ouidarjati.
Program refeirenduma zato na prvo mesto postavlja
ureditev predšolskega varstva, v katerega naj bi v pri-
hocinjih letih, najpozneje pa do leta 1880 zajeli vsaj polo-
vico vseh otTOk v občini.
KJE IN KOLIKO
Da bi zastavljeai: cilj čimliitreje uresničili, smo v pred-
logu referendimia predvideli izgradnjo 46 igralnic za pred-
šolske otroke. Oglejmo si, kje naj bi te igralnice izgra-
dili, koliko, v katerem kraju m koliko denarja bi urejeno
predšolsko varstvo zahtevalo. (Zneski so v starih dinarjih).
V	Polzeli bi zgradiai 10 igralnic za 200 otrok. Pred-
računski stroški znašajo 700 milijonov dinarjev.
. V Žalcu bd zgradiQi 10 igralnic za 200 otrok. Predračun-
ski sitroški so 700 milijonov
V	Braslovčah bi dobili 2 igralnici za 35 otrok. <3ena —
120 milijanov.
V	Preboldu bi dobili 10 Igralnic za 200 otrok. Cena —
700 milijonov.
V	Taboru bi zgradili 2 igralnici za .45 otrok. Siale bi-
120 milijonov.
V	Petrovčah bi dobili 5 Igralnic za 90 otrok. Cena
—	320 milijonov.
V	Šempetru bi zrasle 4 igralnice za 55 otrok. Stale bi
200 milijonov.
V	Orli va.si bi 1 igralnica za 20 otrok stala 40 mili-
jonov.
Na GomiLskem bi dobli 1 igrahiico za 20 otrok. Cena
—	40 milijonov.
V	I.«tušu bi zgradili 1 igralnico za 20 otrok. Cena —
40 milijonov.
Vrh vsega bi v Andražu, I.,etušu, ЛЧ'11к1 Pirešici in na
Ponikvi preno^-lli obstoječe šolske prostore in vanje vložili
100 starih milijonov.
Za 3 milijarde in 80 milijonov starih dinarjev bi torej
v občini zagotovili za 900 otrok varstvo, veselje in igro z
vrstniki, poglobili in izboljšali bi že predšolski vzgojni
proces in zagoitovüi mimo spanje zaposlenim staršem.
2 milijardi in 580 milijonov dinarjev bi pridobili iz
samoprispevka, 500 milijonov pa bi prispevala Temeljna
skupnost otroškega varst^-a.
ŠOLSKO
VARSTVO
Urejena mala šola in celodnevno šolsko varstvo
sta cilj socialistične družbe v vzgojno-varstve-
nem procesu
r
Prav tako ali pa še bolj kot urejeno predšolsko var-
stvo je za vzgojo in izobraževanje otrok v samoupravni
socialistični družbi pomembno šolsko va.rst\'^o, dobra mala
šola in podobno. Staršem danes zmanjkuje časa, da bi s
svojimi otroki sedli k z!\-eizkom, jim pomagali napisati do-
mače naloge, jim pojasnili vse tisto, kar je nejasno ...
To vse bolj postaja dodatna naloga, šol. Te morajo po-
skrbeti za celovit vzgojno-izobraževaini in va.rstveni pro-
ces. Za to pa so potrebni poleg ustreznih pedagoških ka-
drov tudi prostori.
Podatek, da je bilo doslej v občini le v dveh šolah
takšno podaljšano bivanje v šoli je dovolj zgovoren, će
k tem razmišljanjem dodamo še nujnost po celoletni mali
šoli za piredšolske malčke, uvidimo, da o(kiieva.ti ne
smemo.
KAKO IZ ZAGATE
Ce želimo z;;gotoviti celovit učno-vzgojni in va.rstveni
proces za svoje otroke, bo predvsem treba poskrbeti za
izgradnjo ustreKnih prostorov, učilnic aa šolsko varstvo.
Zgraditi bi bilo potrebno 8 učilnic: 2 na Polzeli, 2 v
Petrovčah, 2 v Šempetru in 2 v firižah.
5ia to bi bilo potrebno 400 milijonov dinarj<'v, ki bi
Jih v celoti zagotovili s samoprispevkom.
Za predšoLsko m šolsko varstvo skupaj bi bilo torej
potrebnih 3 milijarde 4вО milijonov dinarjev, od tega iz
referenidioma 2 milijardi 900 dinarjev.
POSEBNO
OSNOVNO
ŠOLSTVO
Prizadetim otrokom moramo zagotoviti lažji vstop
v življenje
Duševno ali telesno prizadeti otroci morajo imeti za
Bvoje šolanje še posebej dobro urejene razmere. Le šo-
lanje v ustreznih prostorih, opremljenih z delavnicami in
z ustreznimi kadri, jih lahko usposobi za nadaljnje živ-
ljenje. Omogočilti jim miora strokovno uspoisobitev, ki
naj jih izenači z ostalimi delavci v proizvoidnem procesu.
V občini imamo le eno posebno šolo, ki vključuje 164
učencev iz celotne občine. Toda tudi ta šola nima svojih
prostorov, (jostuje v sedanji osnovni šoU Žalec. Ali je
sploh potrebno opiso^'ati skoraj nemogoče raamere vzga-
janja iwizadetih otrok v premajhnih in premalo učilnicah?
Troizmenski pouk, varstvo na hodniku, premalo ustreznih
dodatnih prostorov, kot so delavnice ipd., vse to izredno
otežkoča izobraževanje prizadetih otrok.
Vsem naštetim težavam se pridružuje še problem vo-
začev. Otroci prihajajo v šolo iz vseh, tuidi najbolj od-
daljenih krajev občine. Njihova dojemljivost popoldne
enatno peša, zato učni proces ni dovolj dober. Troizmen-
eko delo je neustrezno in nemogoče. Vrh vsega so tu še
problemi z voanimi redi avtobusov, usklajevanje učnih ur
glede na prevozne možnosti in podobno.
Vse našteto naravnost Miče po ureditvi, pridobitvi
ustreznih prostorov in zagotovi'tivi ustreznih možnosti za
šolanje otrok.
NOVA POSEBNA ŠOLA
Novi posebni šoli in njeni potrebnosti gotovo ne bo
nasprotoval nihče v občini. Po načrtih iz programa refe-
rendfuma naj Isi imela nova posebna osnovna šola 14
oddelkov, v katerih bi se šolalo 160 učencev. Ob izgradnji
èole s 14 učilnicami, kabineti, pionirsko sobo, upravnimi
prostori, zbornico in večnamenskimi prostori ter kuhinjo
bi zagotovili tudi tako pctrc'ben enoizmenski pouk za
prizadete otroke. Po predračunih bi nova posebna osnov-
na šola v Žalcu stala milijardo starih dinarjev. Denar zanjo
bi v celot: zagotovili s samoprispevkom.
OSNOVNA
ŠOLA
v minulih letih smo v občini skoraj povsem uredili
naše osnovno šolstvo. To pa ne velja za Žalec sam, kjer
je porast števila šoloobvetzaiih oitrok z ozirom na hitro sta-
novanjsko izgradnjo in priseljevanje v kraj tako hiter, da
da je sedanja šola že premajilma. Treba bi jo bilo dograje-
vati, vendar za to ni možnosti. Edina rešitev, ki se tako
ponuja, je izgradnja nove osnovne šole z večjo zmoglji-
vostjo, ki bi jo postavili v mirnejšem predelu mesta.
Èola bi zrasla na površini 4560 m^, ponašala bi se tudi z
vefliko telovadnico, ki bi predstavljala veliko pridobitev za
občino in razvoj športno-rekreativnega življenja v njej.
Nova osnovna šola v Žalcu bi stala 2 milijardi 300 mi-
lijonov starih dinarjev. Denar bi v celoti zagotovili s sa-
monrisne vkom.
8. decembra bomo občani žalske
razvoj svoje občine, večjo razvitost, \
trebni.
Vsi, ki se zavedamo pomena taki
in odločno DA. DA za boljši jutri, DA i
DA za objekte splošnega pomena, ü¡{
končno DA za hitrejši razvoj gospoda
Za katere objekte se bomo odločj
čamo prav za izgradnjo teh objektov ii
To skušamo odgovoriti v nasledn
preberete in tudi sam¡ spoznate, da
kot DA.
Tudi zanje bomo ponovno morali reči DA. Zato,
jih ogroža promet. Zato, da se bodo lahko nasme
sprejet.« Zato bomo rekli svoj DA, da njihov nasu
SREDNJE
IN POKLICNO
ŠOLSTVO
Vsak otrok mora imeti možnosti, çla svoje i
nje nadaljuje
Sredñje in poklicno šoCstvo postaja v vseh obí
celjskega območja vse bolj pereč problem. Na oba
imamo le dva srednješolska centra — v Cüelju in VeM
Zlasti v Celju so razmere zastrašujoče, šole so zasta
premajhne, nikakor ne morejo sprejeti vseh tistih, W
iijo nadaljevati svoje šolanje. Na drugi strani so po<
po ustrezno izobraženih, kadrih v gospodarstvu in àfi
nih skiBbali vse večje. V ilustracijo le podatek, da W
predvidevanjih že leta 1966 kar 70 odst. vse slov«¡
mladine vključene v srednje in poklicne šole, leta 200^
bi ta odstotek znašal že 75.	'
Podobne številke veljajo tudi za občino Žalec.
že danes hfudo poczna primanjkljaj vsaj srednje izoW
náh kadrov, zato je skrajni čas, da tudi v občini ®
pričnemo razvijati srednje šolstvo. Leta 1986 naj bi i^i \
občine obisikovailo srednje šole okoli 2000 mladih, leta'
pa predvidoma že 2.400.
Naj vsem tem podatkom dodamo še enega, ki Ј^
redno zaskrbljujoč. V minulem šolskem letu se' je
učencev, ki so končali osnovno šolo v naši občini V
Бке srednje šole vpisalo le 274 dijakov. Torej je
dobri polovici šolarjev zagotovljena možnost za n«^ '
vanje šolanja. Mïiogi od preostale slabe polovice ^ '
želeli vpisati v srednje šole, -pa so bili odklonjeni. '

referendumu odločili, all želimo hitrejši
eni standard in objekte, ki so zanj po-
pja za našo občino, bomo dejali glasno
|e sedanjih razmer, DA za naše otroke.
5 zdravstvo, DA za urejeno komunalo In
I
nas bodo ti objekti stali? Zakaj se odlo-
I?
^ku, zato vas pozivamo, da ga pazljivo
lor 8. decembra ne more biti drugačen
le bo treba igrati več na prostem, na cestah, kjer
rekli: »Vesta oče in mati, v srednjo šolo sem
mrl. Saj so naši otroci,
I пекпапја aîi nessposoibnositi, temveč zaradi preonaj'h-
^proistorov na celjskih srednjih Š0)lah, 'ki kot že re-
3, morajo z različnimi xmietnimi sredstvi omejevaiti
s mladine.
Naša dolžnost je, da svoji mladina iistvarimo možnosti
nadaljevanje njihovega šolanja. Tudi to je del gospo-
stva, del naše kadrovske politike. Pa ne le to! To je
naše odgovornosti kot staršev, ki želijo svojim otro-
Ì le najboljše.
U STORITI?
Izhod iz zagate ni pretežak. Z izgradnjo nove osno^Tie
I v Žalcu bi sprostili zgradbo sitare šole in jo namenili
rebam srednjega in poklicnega šolstva. Seveda so
inosti za lastne srednje šole zaenkrat še slaibe, čeprav
lemogoče. Zato bi v tej stavbi organiziraîd več oddelkov
Inj ih in poklicnih šol, ki bi biiïi podružnice cel j sikih, pa
i drugih srednjih in poklicnih šol. V teh oddelkih bi
i dijake poučevali profesorji iz ustreznih šol. Organi-
li bi zlasti oddeüke gimnazije, srednje ekonomske in
Inje tehniške šole, od poiklicnih pa tiste, ki jih najbolj
^buje naše gospodarstvo. Vse to bi büo mogoče ob
'eeni preaireditvi obstoječih prostorov stare osnovne
' v žaJou. Nova oprema v učilnicah in izpopolnitev ne-
frih kabinetov za te obîike srednjega šolstva bi stala
milijonov starih dinarjev. Denax bi v celoti zagotovili
ihoprispevkom.
DRAVSTVO
^ebujemo zdravega, zadovoljnega in za delo
življenje sposobnega občana
^ravsitvo je družbena dejavnosi, posebnega pomena,
le za gospodaraki in družbeni raevoj temveč tudi za
^e in delo slehernega občana.
» naši občini smo v zadnjih letih razvoj zdravstvene
^ nekoliko zanemarili. V objekte zdravstva in zdrav-
^'ega varst\'a nismo vlagali denarja. Ob novih zdrav-
stvenih objektih na Polzeli in v Žalcu so stairejše zgradbe
še v Preboldu, Vranskem in Libojah. Delovni pogoji v teh
domovih so vse slabši, stavbe so premajhne, tesne, ne-
ustrezne, celo nehigienske. Posledice so hude in se izra-
žajo v nezadovoljstvu vseh občanov. Čakalna doba je vse
daljša, zdiravst\'ene storitve ne dovolj kaikovosbne. Zato je
nujno potrebno, da v prihodnih šestih letih uredimo ta
problem in talko dosežemo višjo stopnjo zdravstvenih sto-
ritev. Tu ne mislimo le na prostore, ampak tudi dobro
kadrovsko zased'bo. S tem bi doeegili naš cilj — zdravega,
zadovioljnega in za življenje in delo sposobnega O'bčana.
ZATO MORAMO ...
če želimo ta cilj doseči moramo v Žalcu popraviti ob-
stoječi zdravstveni dom tako, da ga nadzidamo in s tem
pridobimo šest novih prostorov. V njih bodo ambulante,
iizioteirapevtski oddelek in dispanzer za medicino dela. Vsa
ta dela bi stala 300 starih milijonov.
V	Preboldu bo treba zgraditi novo zdraivstveno posta-
jó z vsemi potrebnimi prostori za splošno in zobozdrav-
stv'eno ambulanto. Ta postaja bi stala 500 starih milijonov.
iSTa Vranskem je prav tako potrebna noa-a zdravstvena
postaja, v kateri bi bila splošna in zobozdravstvena am-
bulanta. Vrh tega. bi tu zgradiili tudi novo lekarno. Vse to
bi stalo 400 milijonov.
V	Libojah bi po načrtih referenduma tudi zgradili
manjši zdiravstveni objetó, ki bi služil kot industrijska
zdravstvena postaja. Ta bi stala 300 milijonov.
Ureditev zdravstvenih postaj v občini bi torej zahte-
vala milijardo in 500 milijonov starih dinarjev. Polovico
denarja bi prispevala skupnost zdravstvenega varstva, dru-
go pcüovico pa občani s samopnispevkom iz reíea-enduma.
OBJEKTI
SPLOŠNEGA
POMENA
Za dobro delo splošnih, družbenih in političnih
organizacij, upravnih organov, interesnih organi-
zacij in visok družbeni standard so potrebni do-
bri pogoji dela.
Preden podrobneje spregovorimo o objektih splošne-
ga pomena, ki naj bi jih v prihodnjih letih deilno sofinan-
cirali tudi s samoprispevikom, zgradili pa v Žalcu, še ne-
kaj besed o njihovem pomenu.
Žalec je naraivno središče občme, srediišče, v katerem
imajo svoj sedež vse pomembne občinske organizacije, in-
teresne organižiacije; središče, ki daje pečat družbenemu,
p>olitičnemu in kulturnemu življenju v celotni obČHii. Žalec
je v bistvu živčno središče celotnega telesa — občine.
Le dobro razvito občinsko središče z vsemi objekti druž-
benega standarda bo lahko svojo funkcijo centra občine
dobro opravljalo.
Od celotnega števila 33.500 občanov jih v žaloi živi
5.000. V prihodnjih letih bo to število še 2inatno naraslo,
saj se je prav v Žalcu začela hitrej'ša issgradnja družbenih
stanovanj, vse Ixdj razrnito gospodarstvo pa tudi zahteva
vse več deloroe süe.
Ob vsem povedanem moramo ugoto\nti, da se je Žalec
kot mesto in središče občine razvijalo prepočasi. To ne
velja zgolj za trgovinske, gostinske in druge objekte, še
bolj veùja za objekte splošnega družbenega standarda, ki
imajo za vse občane iz celotne občine poseben i)omen.
To neurejeno stanje se poesna na slabši učinkovitosti dela
organov, organizacij, skupnosti. Skrajni čas je torej, da
tudi tukaj naredimo korak naprej.
Oglejmo si, katere objekte bi morali zgraditi:
DOM DRUŽBENO POLITIČNIH
ORGANIZACIJ
Družbenopolitične organizacije občine Žalec delujejo
v naravnost nemogočih delovnih razmerah. Občinske kon-
ference SZDL, ZK, ZSM in občinski sindikalni svet so
nastanjeni v dveh dvosobnih stanovanjih. Nimajo ustrez-
nih prostorov za delo, nimajo sejne dvorane, da naprej ne
naštevamo.
Nov dom družbenopoliitičnih O'rganizacij, ki ga je po-
trebno zgraditi, bi po predračunih stal 450 starih milijo-
nov. 300 milijonov bi zbrali s samopri-spevlcom iz refe-
rendusna, preostali deaiar pa iz ostalih virov.
SKUPŠČINA OBČINE
s prenosom mnogih obvecanositi, pravic in upravnih
služb iz federacije na republiko in kasneje na občinske
skupščine se je obseg dela v občinski skupščini znatno
povečal. Z delegatskim sistemom m njegovim razvojem je
dela še več. Nastajajo novi orgiuii, skupnosti, delegatski
zbori, sveti... Vsi ti rabijo za svoje delo ustrezne pro-
store. Stara stavba je povsem izkoriščena in se v njej ne _
da več pridobiti novih prostorov. Ne gre toliiko za stalne •
službe in delo občinskih organov in oddelkov. Gre za ne- J
moten razvoj in delo v zvezi z delegatskim sistemom, de- •
legatskimi skupščinami itd. Na te пеггтејепе razmere opo- J
zarjajo tudi delegati sami.	ф
Edina rešitev je torej izgra.dnja nove stavbe občinske J
skupščine. Ta bi stala milijardo in 2{K) milijonov starih •
dinarjev. Iz samoprispevka bi dobili 800 milijonov, pre- J
ostaOi denar pa iz drugih v^irov.	•
DOM KULTURE	|
Nararaost neverjetno se zdi, da Žalec nima svojega •
kulturnega doma. Ali je sploh treba razlagati, kakšna ovi- J
na je to za razmah kulturne dejavnosti v celotni občini, ne •
le v Žalcu? Medtem ko se v skoraj vseh večjih krajih ob- J
čine že ponašajo s kultuimimi domovi in hkrati s tem tudi ф
z izrednim razmaliom kulturnega udejstvovanja delovnih •
ljudi v- občini, v Žalcu kulturnega doma ni, pa tudi kul- J
tumih prireditev in kulturne deja-raosti je s tem tukaj •
manj. .
Kulturni dom v Žalcu bi stal 800 milijonov. 650 milijo-
nov zanj bi pridobili s samoprispevkom, OZD iz Žalca bi
prispevale 100 milijonov, 50 milijonov pa temeljna kul-
turna skupnost.
DOM GASILCEV
Med najbolj nmoèicnimi prostovoljnimi organizacijami
v občini so nedvomno gasilske. V občini deluje v teh dru-
štvih "kar 4000 gasilce\', ki so dosegli m dosegajo v svoji
dejavnosti lepe dosežke. Prav je zato, da gasilci dobijo
svoj dom, v katerem bi imeli prostore za sivoje izobraže-
valne tečaje, klubske prostore, svoj prostor bi dobila tudi
samoupravna interesna protipožarna skupnost iin žalski
gasilci.
Dom gasilcev bi stal 400 milijonov, denar zanj bi do-
bili v celoti iz samoprispevka.
Vsi objekti splošnega družbenega pomena v Žalcu, ki
bá jdli zgradili v prihodnjih 6 letih bi stali skupaj 2 mili-
jardi 850 milijonov starih dinarjev, od tega bi s samopri-
spevkom zanje zbrali 2 milijardi in 150 milijonov di-
narjev.
KOMUNALNA
IZGRADNJA
Tekočo, pitno vodo v vsa naselja' Umazanijo in
odpadke tja, kamor sodijo.
Ne bd bilo prav, če bi pri taiko veliki, ambiciozni in
veûkopoteizni akciji, kot je referendum o samoprispevku,
s katerim bomo v občani premostili razkorak v razvitosti
do drugih slovensikih občin, pozabili na nekatere po-
membne objekte iz področja komunalne izgradnje.
Med 4tomunaflndmi objekti v naši občini sta še posebej
pereča da-^a. Oskrba z vodo in urejena kanalizacija.
VODOVODI
Med 105 naselji, kolikor jih je v naši občini, ima svoj
jaivni vodovod 59 naselij, medt-em ko v 46 naseljih, kjer
prebiva 78.060 prebivalcev nimajo svojega jaa-nega vodo-
voda. Med večjimi vodovodi v občini imamo devet vodo-
vodov v obratovanju in enega v izgradnji. Te vodovode
upravlja Komimalno podjetje Žalec.
V	drugi skupini vodovodov v občmi so manjši, lokalni
vodovodi. Zanje skrbijo režijski odbori ali skupine obča-
nov. Ti vodovodi so predvsem v hribovitih predelih obči-
ne, na obrobju, kjer so dali manjši izviri vode možnost za
njihovo izgradnjo. Takih vodovodov je v oWini pri-
bližno 35.
V	programu referenduma smo si zastavili cilj, da zgra-
dimo nove vodovode tam, kjer jih še ni in dogradimo ob-
stx>ječe vodovode. Na ta način ba se zelo približali zastav-
ljenemu dolgoročnemu cilju, da v občini ne bi bilo naselja
brez tekoče pitne vode. Pro^m ne zajema le tistih ob-
čanov in zaselkov, ki si bodo zaradi oddaljeaiosti svojih
domov iz naselij oskrbo z vodo reševali sami. Oglejmo si
načrt del pri izgradnji vodovodov.
1. Vodovod Žalec bi dogradili tako, da bi zagotovili:
#	povezaov Dobteša vas—Arja vas
9 izgradnjo vodovodnega prikljuöka iz Matk z napravo
treh zajetij
#	obnovo vodovoda od Faome Zalog do Gorice
#	izgradnjo cevovoda po se\'emfl strani Žalca
#	rekonstrukcije cevovoda v Žalcu
Ф vodovodni odcep v Ločici
#	izgradnjo 1000 kub. m velikega rezervoarja v Libojab
Ta dela bi stala 449 milijonov starih dinarjev
(Nadaljevanje na 16. strani)
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
2.	Vodovod Tabor vsebuje naslednja dela:
•	oevovod v Parižlje in Poljče-Kamenče
•	cevovod v Rezano
Ф izgradnjo rezervoarja v Vindiji in povezavo na obsto-
ječi cevovod-v Kaplji
•	izgradnjo cevovoda Loke—rezervoar Tabor
Ф rekonstrukcijo črpalnice in rezervoarja Prebold
•	vodovodni odcep v Male Braslovče
•	izgradnjo vodovoda Orla vas—Topovi je—Parižlje
•	vodovodni odcep v Preserje.
Ta dela bi stala 369 starih milijonov.
3.	vodovod Polzela vsebuje naslednja dela:
•	izgradnjo rezervoarja
Ф rekonstrukcijo cevovoda
Ф montažo cevovoda — povezavo na vodovod Tabor
•	montažo vodovodnega odcepa na Breg
Predračunska vrednost teh del je 127 milijonov S. D.
4.	pri vodovodu Vransko so potrebna naslednja dela:
•	montaža cevovoda iz Pondorja do rezer\'oarja na Vin-
diji
•	montaža cevovoda iz rezervoarja Vransko po severni
strani Vranskega
Ф montaža cevovoda po južni strani Vranskega
Dela bi stalai 74 starih milijonov.
5.	vodovod Griže. Programirana dela tu so:
•	montaža cevovoda iz Griž v Bezovmk
0 zamenjava cevovoda v Zabukovici
•	izgradnja rezervoarja v velikosti 50 kub. m v Zabu-
kovici
•	izgradnja raztežilnika pod Gabrškom
•	zajem izvira pri štarcelj ter povezava na obstoječi
cevovod
Predračunska vrednost del je 74 milijonov 300.000 din.
6.	vodovod Pirešica obsega naslednja dela:
•	izgradnjo vodovodnega naselja Pernovo
•	izgradnjo vodovodnega odcepa v naselje Osreke
Dela bi stala 52 milijonov in pol.
7.	pri vodovodu Prelska programiramo:
•	zamenjavo cevovoda od rezervoarja do Zadružnega
doma
Predračunska vrednost tu je 13,200.000 din.
8.	vodovod I^etuš; predvidena dela tu so:
•	izgradnja I., II. in III. faze
•	izgradnja odcepa v Obramlje in Zg. Gorče
Predračunska vrednost je 203 milijone
9.	Izgradnja vodovodnega omrežja v stanovanjskih
sose.skah
Programirani stroški graditve vodovodnega omrežja
so predvideni po programu stanovanjske izgradnje.
Skupna predračunska vrednost tu je 120 milijonov din.
10.	Izgradnja novih vodovodov zajema:
•	izgradnjo vodovoda Studence—Marof m vodovoda Sp.
Ponikva—Kale
•	izgradnjo vodovoda Zalog pri Gotovljah
•	izgradnjo vodovoda Volog—Kale
•	izgradnjo manjših vodovodov
Predračunska vrednost teh del je 235 starih milijonov.
Za izvedbo vseh opisanih del na vodovodnem omrežju
v občini bi bilo potrebnih skupno milijardo 794,.Ш).000
starih dinarjev.
500 milijonov bi pridobili iz vodarine, 22Ò milijonov iz
sklada za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, od
organizacij združenega dela bi dobili 200 milijonov,
874,500,ШК) dmarjev pa bi dobili s samoprispevkom.
KANALIZACIJA
z razvojem blagostanja v občini je vse več težav za-
radi odpadnih voda Poraba takšnih ali drugačnih dobrin
narašča, prav tako poraba vode, vzporedno s tem narašča
tudi količina odpadkov. Odpadne vode je vse več tudi
zaradi razvoja gospodarstva. Vprašanje onesnaževanja
okolja, odplak in odpadkov se po sprejemu ustave še
posebej zaostmje. »Vsak človek ima neodtujljivo pravico
do bivanja v snažnem okolju«, smo zapisali v ustavi.
Teh načei pa se je treba držati. Spuščanje, odplak v pod-
talnico, ki jo uporablja večina občanov, je torej- ne le
nehigiensko in škodljivo temveč tudi protiustavho. V naši
občini smo pripravili študijo o odvajanju m čiščenju
odplak. Ta študija predvideva skupno čistilno napravo na
levem bregu Savinje ob mostu v Kasazah, (levobrežm
zbiralniki do Polzele ter desnobrežnj zbiralnik od mostu
v Seščali do naselja Trnave. Oba zbiralnika se iztečeta pri
Kasazah v-čistilno napravo. Na oba zbiralnika bi lahko
priključili skoraj vse kraje v občini kot tudi vse gospo-
darske objekte. Skupna dolžina obeh zbiralnikov je 15.500
metrov, predviden je priključek za okoli 40.000 prebival-
cev .
Za oba zbiralnika in skupne čistilne naprave bi ra-
bili milijardo in 600 milijonov din.
Skupaj bi torej za Izgradnjo vodovodnega omrežja in
javne kanalizacije potrebovali 3 milijarde 394,.)ü0.000 di-
nurjev, od tega i/ sredstev samoprispevka 2 milijardi
47l,.".l>().00fl dinarjev.
Oglejmo si, ob koncu, kateri bi bih po referendumu
• vir^ za financiranje naštetih objektov, ter povzetek vseh
denarnih sredstev v tabeli:
1.	Prvi vir financiranja bi bil prispevek OZI) in TOZI)
v višini 1.5 odstotka od družbenega pr<»izvoda. Ta bi dal
v K letih 11 milijard 800.(H»0 dinarjev.
2.	r>rugi vir je prispevek iz osebnega dohodka zapo-
slenih v višini 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov
vseh delavcev. 4vi živijo v občini Žalec. Iz tega prispevka
bi dobili v 5 letih 3 niilijaa'de, 550 milijonov dinarjev.
3.	Tret,ji vir je prispevek samostojnih obrtnikov in
njihovih delavcev v višinf 1 odstotek od prispevne osnove
in 1,5 odstotka od davčne osnove. Ta vir bi dal ob prvi
varianti 128,600.(ИИ) dinarjev in ob^ drugI 145,Ж)0.0(И) din.
Skupaj torej 275 milijonov.
4.	Četrti vir je prispevek obrtnikov, ki plačujejo
davek v pavšalnem znesku. Prisiievali naj bi 10 odstot-
kov od odmerjenega davkai, torej 720.000 dinarjev.
5.	Peti vir je prispevek zavezancev od kmetijske de-
javnosti, ki plačujejo davek od katastrskega dohodka In
od vrednosti za posek odkazanega gozda. Ti naj bi pri-
spevali 2 odstotka od osnovne 8,575.200 din. V 6 letih bi
dal ta prispevek 103 milijone 200.000 dinarjev.
6.	šesti vir je prisi>evek upokojencev — 1,5 odstotka
od izplačanih zneskov pokojnin. Ta prispevek bi dal 624
milijonov dinarjev.
Vsi prispevki skupaj bi dali 16 milijard 184 milijonov
dinarjev.
KDO BI BIL
OPROŠČEN
PRISPEVKA
Plačevanja vseh naštetih prispev-
kov bi biii oproščeni vsi delavci, ka-
terih osebni dohodek bi bil manjši
od 60 % povprečnega dohodka v SRS
iz preteklega leta.
Enako določilo velja tudi za upo-
kojence.
Pri kmetih bi bili plačevanja pri-
spevka oproščeni tisti, ki so opro-
ščeni tudi plačevanja davka od kme-
tijske dejavnosti.
IZVEDBO
REFERENDUMA
do	10. oktobra se morajo sestati:
#	občinske konference ZKS, SZDL, ZSM
#	občinski sindikalni svet
#	Temeljna izobraževalna skupnost
#	Skupnost zdravstvenega varstva.
#	Temeljna kulturna skupnost
#	Temeljna t&lesnokultuma skupnost . i
#	Temeljna skupnost otroškega varstva
#	občinska zveza DPM
#	občinska gasilska zveza
#	občinsiki odbor društva upokojencev
#	občinski odbor društva telesnih invalidov
Na sejah vsi obravnavajo program referenduma in spre-
jemajo svoja stališča.
7.	oktobra: seja direktorjev, kjer obravnavajo program
referenduma;
od 10. do 25. oktobra: Javna razprava v vseh OZD,
TOZD in krajevnih skupnostih;
od 25. oktobra do 5. novembra: končno izoblikovanje
predloga programa referenduma, izdaja propagandne bro
sure;
od 5. do 14. oktobra: razprava o končnem programu;
14. novembra: seja občinske skupščine, kjer bodo dele-
gati obravnavali pripombe iz, javne razprave ter sprejeli
končni program za referendum;
28. novembra: slavnostna seja občinske skupščine na
Polzeli in svečani podpis družbenega dogovora za financi-
ranje programa razvoja programiranih družbenih dejav-
nosti;
8.	decembra: referendum o samoprispevku.
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 17
KOZJANSKEGA ZMAJA
Iz pisarne krajevne
skupnosti v stavbi nekda-
nje občine v Kozjem
so prihajali razburljivi
glasovi.
»Ti boga, kdo bo dal ta
denar? Voda ... kdaj bi
že moral stati blok ... sa-
mopostrežba, ja, saj to
je v redu, kako ne ... pre-
klete ceste. Steklarna nas
bo prej ko slej prekle-
la... Metka, naš obrat...
hudiča, človek še jesti ni-
ma kje ...,« so udarjali
razjarjeni glasovi iz izbe
na hodnik. Jezni človek je
grmadil kozjanske proble-
me, kot da bi vedel, da
stoji pred vrati človek s
peresom, ki bo zadeve
spravil na papir, uradno
overil njihove težave pred
javnostjo in morda gor-
dijski vozel razrešil.
Zazdelo se mi je, da
je kozjanski zmaj, huda
zverina, dobil dvojnika.
Jezni človek je bil »občin-
ski Marjan«, uslužbenec
občinske skupščine, njegov
sogovornik pa tajnik kra-
jevne skupnosti Kozje,
Franc Rumf.
Podali smo se na lov
za novostmi, problemi,
ivermi, naše pero je v
Kozjem neutrudno iskalo.
Naleteli smo na težave.
»Jaz, pravite, da bi po-
vedal? Pa zakaj prav jaz?
Nimam nobenih poobla-
stil.«
. »Ce mislite, da boste iz-
vedeli kaj od mene, se
motite. Tisti naj govore,
ki so za to poklicani.«
»Tovariš, povejte kot
občan o vaših problemih,«
smo zatamali že skoraj
povsem obupani.
»Ne morem, ni še tako
dolgo, ko mi je dotični
dejal, da nimam za kaj
dajati izjav, da nisem pri-
stojen ...«
Obstali smo v slepi uli-
ci. V Kozjem nihče ne
sme dajati izjav. Vsi se
bojijo »nekoga«. Takšne
zaprtosti ne poznajo niti
najvišje republiške insti-
tucije. Predsednik krajev-
ne skupnosti Kozje bi po-
vedal, a je bil na terenu,
šolskemu ravnatelju Biz-
jaku, ki je eden prvih
mož v Kozjem, smo spo-
ročih. Ni ga bilo., Pred-
stavnikom zadruge tudi.
Ni jih bilo. Steklarji so
se opravičili, tisti, ki ne-
kaj vedo poleg že omenje-
nih, ni so prišli, ker že
»nekaj časa ne dajejo no-
benih izjav«. S 'em so
menda že imeli probleme.
Nikogar več nismo pro-
sili, ker smo pač menili,
naj Kozjani svoje račune
poravnajo sami med se-
boj, brez nas, ki smo pa-
dli v godljo nepričakova-
no. In vendar im.ajo Koz
jani toliko problemov.
Tajnik krajevne skupno-
sti Franc Rumf se poleg
obratovodje Metkinega ob-
rata v Kozjem, Veljka
Kolar j a in njegovega so-
delavca Jožeta Planinca,
edini ni branil. Marjan
Zupane, ki je imel vse
kozjanske probleme v ma-
HUDE NOČI
Kozjanci imajo v svojem grbu, ki jim ga je pred kratkim »na steno vrgei« akademski
slikar Peter Krivec, rojak iz Kozjega, hudo nevšečno zverino, imenovano zmaj. Zmaj pa kot
zmaj, stara zverina, je bil dolga leta vajen poslušati stokanje Kozjancev, kadar jim kaj ni šlo
v račun, in, sedaj, pravijo, ima že menda polna ušesa kozjanskih težav. Stvar je kristalno ja-
sna: zverina je stara in njerie revmatične kosti ničkaj dobro ne prenašajo težav tega življenja.
Hude sanje ji grizejo obilico let.
Če bi se samo kozjanska zverina, hvala bogu le v grbu, sekirala, bi bilo še kar v redu.
Grizejo se tudi Kozjani. V sebi, med seboj in kar tako. Iz dolgega časa, iz potrebe in menda
tudi iz prestiža.
lem prstu, je izginil ne-
znano kam. Kot da je
Kozje pragozd ...
»Ce začnemo kar pri gla-
vi,« je udaril naravnost
Franc Rumf, bi omenil ko-
zjanski vodovod. Gradite-
ljem je menda zmanjkalo
denarja, gre za 22 milijo-
nov in sedaj je treba ta
denar nekako dobiti. Kot
smo bili obveščeni, bo
moralo ta denar zbrati
150 gospodinjstev, vsako
okoli 150 starih tisočakov.
Gre, predvsem za stano-
valce, ki stanujejo v druž-
benih hišah in ki bodo
morda čez leto ali dve pre-
selili v svoje hiše ali
pa kam drugam. Ti odkla-
njajo plačilo prispevka.
Nekateri so v svoje hiše
že napeljali vodovode in
tudi plačali zanje, sedaj
pa naj bi spet plačali. Ra-
zen tega pa je okoli 50
gospodinjstev takšnih, ki
niso zmožna plačati pris-
pevka. Ta denar bi seveda
odpadel na druge, ki so
sposobni plačati. Vsota bi
se torej povzpela na ok-
roglo 300 starih tisočakov.
Ljudje se torej povsem
upravičeno razburjajo .. «
čeprav so nas Kozjani
F>opolnoma obupali, so nas
ti, ki so bili prisotni pri
razgovoru, kar naenkrat
zasuli s problemi. Presko-
čili smo na gradnjo bloka
v Kozjem.
2e lani bi v Kozjem mo-
rali začeti z gradnjo blo-
ka, ker pa Kozje ni ime-
lo zagotovljenega zazidal-
nega urbanističnega načr-
ta, se je zadeva z blokom
zavlekla v letošnje leto.
Sedaj ta načrt je. Stano-
vanjsko podjetje pa kljub
temu ni naročilo ustrezne
dokumentacije. Tako nam
je zagotovil Franc Rumf.
V pogovor se je vklju-
čil Jože Planine.
»TOZD Metka Kozje se
je zaradi gradnje bioka
odrekla vsem individual-
nim gradnjam in vsa
sredstva namenila za gra-
dnjo novega bloka. V
njem naj bi naši ljudje
dobili dva stanovanja, кег
pa blok niso začeli gradi
ti, je ostalo tako, kot je.
Denar niso dobili niti pro
siici niti ga nismo mogli
Franc Rumf: »Gostinci,
usmilite se Kozjancev ...«
vložiti v blok. Ljudje se
sedaj sprašujejo, kaj je
s stanovanji, ki jih v Ko-
zjem primanjkuje. Trdim,
da drugo leto ne bomo
več sposobni zagotoviti
sredstva za dva stanova-
nja, kajti material je iz
dneva v dan dražji.
Mimogrede smo se spo-
mnili, da so tudi kozjan-
ski upokojenci namenili
precejšnja sredstva za
gradnjo bloka, da pa so
ta sredstva odpotovala
drugam ...
Menda ni dneva, da se
ne bi Kozjani razjezili
nad gostinstvom v njiho-
vem trgu, je dejal Franc
Rumf. V trgu je edina
gostilna. Gostišče Resnik,
kar pa je po besedah
Franca Rumfa mnogo
premalo. Celo Kozje ni-
ma lokala, kjer bi imeli
toplo hrano, kjer bi se
lahko zadrževali tudi ob
večernih urah, kjer bi la-
hko zaživelo nekdanje
družabno življenje, ko je
Kozje imelo dve ali več
gostišč. V Kozje dnevno
prihaja precejšnje število
ljudi po opravkih. Ti lju-
dje ostajajo brez hrane ..
Prav bi bilo, meni Franc
Rumf, če bi se njihovemu
klicu na pomoč odzvalo
katerokoli gostinsko po-
djetje in v Kozjem posta-
vilo svoj lokal ali pa pre-
uredilo kakšnega starega.
Prej ko slej bo ta pro-
blem prerastel Kozje in
Kozjane.
Ceste, ceste. Stara, ne-
izpeta pesem. Mladi obra-
tovodja Veljko Kolar je
pesimist.
»Ko smo dobili v Koz
jem obrat Steklarne, so
nam obljubili: Dobili bo-
ste cesto, ker jo zaradi
prevoza stekla nujno po-
trebujete. Ko smo razširili
naš obrat, so^ znova zago-
tovili: Prevozi obeh delov-
nih organizacij zahtevajo
boljše ceste, boljšo pove-
zavo. Ko smo nergali, da
bomo edino s cestami od-
pravili nerazvitost, so re-
kli, da bodo Kozje v naj-
krajšem času povezali z
asfaltom. Takrat se je
vsaj govorilo o asfaltira-
nju, sedaj pa je kar na-
enkrat vse utihnilo. So
mar spet pozabiil na
nas?«
Franc Rumf in Jože Pla-
nine, z njimi pa vsi Koz-
jani, menijo, da bo zara-
di slabih cest skoraj goto-
vo prišlo nekega dne do
zastoja v proizvodnji v
obeh obratih.
Ker prihaja v Kozje če-
dalje več ljudi, jih tudi
čedalje več povprašuje,
kje bi lahko prespali, kje
jedli, a to smo že obde-
lali. Njega dni je Kozje
imelo tujske sobe, danes
jih skorajda ni in prav
zaradi tega bi nujno po-
trebovali manjši hotel ali
nekaj podobnega.
Veljko in Jože sta mla-
da, mladih pa je v Koz-
jem še veliko, bolje reče-
no, čedalje več jih je. Vsi
ti ostajajo prepuščeni sa-
mi sebi. Mladinski klub,
ki je pred leti že deloval,
je umrl. Zdaj govore o
novem. Sredstva imajo
zagotovljena, nekaj je pri-
spevala krajevna Skupnost
nekaj Steklarna in nekaj
Metka. Kdaj bo odprt, še
ne vedo. Bo pa, pravijo.
In se vesele. Vsaj nekaj.
In da ne bi bilo vse ta-
ko črno, bi omenili, da
se je zadnje čase zelo raz-
mahnilo delo telovadnega
društva Partizan, da je bi-
lo ustanovljeno nogomet-
no društvo, ki žanje za-
vidljive uspehe, da je
športno življenje nasploh
živahno in da se vsaj tu-
kaj nekaj dela.
Radi bi spregovorili tu-
di o kmetijstvu in še o
marsičem drugem pa . ..
saj veste, hudič je v Koz-
jem dajati izjave. Ostali
smo torej pri osnovnih
pioblemih, pri takšnih, ki
jim še kozjanski zmaj ni
kos, kaj šele drugi. Da ni-
smo povsem odpovedali,
se lahko zahvalimo tajni-
ku krajevne skupnosti
Francu Rumfu in obema
mladima sogovornikoma:
Veljku in Joži. Vsaj nek-
do, ki si upa dajati izja-
ve ...
Kozjanski zmaj še v gr-
bu nima mira.
Ro v nhr-inski hi.ši Мечпп) тлјлхрХ mladinski klub?
Milenko Strašek
BESEDA
KONJIŠKIH
DELAVCEV
Pred praznikom delovnih ljudi občine Slovenske
Konjice smo poprosili za razgovor nekaj delavcev iz
konjiških gospodarskih orga^nizacij. Zvedeti smo ho-
teli, . katerim problemom bi morala konjiška občina
v prihodnjih letih nameniti več pozornosti. Krajevni
skupnosti? Okolju? Cestam? Družbenemu standardu
delavcev?
IVAN VOUK, delavec
Tovarne kovinskih izdel-
kov Vitanje: »Zdi se mi,
da se Slovenske Konjice
kot center občine mnogo
bolj razvijajo kot ostali
kraji. Vitanjčani smo za-
postavljem. že vrsto let
se borimo za to, da bi
nam asfaltirali cesto, pa
še nismo uspeli. V pri-
hodnjih letih bi morali
posvetiti več pozornosti
ostalim krajem v občini,
seveda pa bi morali vzpo-
redno še bolj razvijati
družbeni standard delav-
cev.«
Ivan Vouk
ALBERT KLEV2E, de
lavec Lesno industrijske-
ga obrata Slovenske Ko-
njice: »V zadnjih letih
smo v naši občini veliko
gradili. Asfaltirali smo ce-
ste, zgradili stanovanjske
bloke, postavili šole. Ven-
dar bi bilo treba v pri-
hodnjih letih prav za te
df iavnosti še več skrbeti.
Asfaltirati moramo ceste
v oddaljenih krajevnih
skupnostih, postaviti še
več stanovanjskih blokov,
zgraditi več vrtecv.«
Albert Klevže
I
BOJAN JUR.4K, proda
jalee Dravinjskega doma
Slovenske Konjice: »Mi-
slim, da bd morala obči-
na v prihodnjih letih po-
skrbeti tudi za mladino.
Poglejte, sedaj gradijo v
Konjicah Dom partizan-
skih enot, v katerem bo-
do nekaj prostorov na-
menili tudi nam, mladim.
Ah ne bi mogla zveza
mladine organizirati pro-
stovoljno delovno akcijo,
da bi tudi mladi sami ne-
kaj naredili zase?
Bojan Jurak
DANIEL GORINŠEK,
delavec Stanovanjsko ko-
munalnega podjetja Slo-
venske Konjice: »Nisem
zadovoljen, pa čeprav se
Ronjiška občina, pa tudi
naša delovna organizacija,
lepo razvijata. Mladina
nam nič ne pomaga. Mla-
di bi morali urediti oko-
lje, da bi živeli med ze-
lenjem in cvetjem, name.
sto tega pa uničujejo na-
ra.vo. To mi ni všeč!«
Daniel Gorinšek
IVAN GORENAK, dela
vec Kovinarja Vitanje:
»Mislim, da je Vitanje
močno zapostavljeno gle-
de na ostale kraje konjiš-
ke občine. Nimamo ceste,
nimamo bencinske črpal-
ke, še zdravn-ika nimamo,
čeprav se v krajevno
skupnost stekajo sred-
stva iz samoprispevka, je
to še premalo za hitrejši
razvoj kraja. Gospodar-
ske organizacije bi mora-
le več prispevati.
Ivan Gorenak
Tako so torej dejali konjiški delavci. Povedali so
svoje nrnenje, zaupali svoje želje. Skoraj edini so si,
da konjiška občina premalo vlaga v razvoj manjših
krajevnih skupnosti. Morda pa bodo morali vodilni
družbeni in gospodarski delavci posvetiti prav temu
Droblemu več nazornosti.	D. S.
18. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
Gozdno
gospodarstvo:
DVA
TOZD
v ponedeljek so se v Sio-
venskiJi Konjioan zbrali
predstavniki občinskih pch-
tičnih organizacij, predstav-
niki kmetov lastnikov gozdov-
območij obratov Vitanje m
Slovenjskih Konjic ter pred-
stavniki OZD Gozdno gospo-
darstvo Celje. Po dokaj dol-
gotrajnih, pcgosîo Kar žolč-
nih razpravah in dokazo-
vanjih so prišli do vsestran-
skega sporazuma o tem, da
bi na območju konjiške ob-
čine ustanovili namesto ene-
ga samega, dve TOZD v ok-
viru skupnega podjetja GG
Celje; m sicer enega za oba
obrata družbenega sektorja
in enega za kmete — gozdne
posestnike na območju obči-
ne.
Seveda sklep, ki je bil
sprejet v ponedeljek v Slo-
venskih Konjicah ni defini-
tiven. S predlogom, kakršen
je bil na sestanku zainteresi-
ranih sprejet, bodo zdaj šh
v širšo javno razpravo.
V sedanjo aktivnost okoli
reševanja tega problema so
se poleg zainteresiranih ob-
čanov, komunistov v obratih
GG, samoupravnih organov
v obeh obratih, vključile
tudi vse občinske politične
organizacije, ki so smatrale,
da so imeli po dosedanji sa-
moupravni organiziranosti
Gozdnega gospodarstva za-
sebm lastniki gozdov neus-
trezen 'položaj. Zato je mo-
ralo priti do sestanka, ki
je pred dnevi pripeljal do no-
vega predloga, po katerem bo
sprejeta stališča ZK v obči-
ni, o doslednem uresniče-
vanju zakona o gozdovih
mogoče tudi izpeljati. Pred-
stojeće javno razpravo bo
spremljalo tudi strokovno
pojasnevanje o delovanju,
medsebojnih odnosih in so-
delovanju bodočih dveh
TOZD.	-Ec.
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 19
JAVNA RADIJSKA ODDAJA V CELJU
Tale reportaža ne bo ime-
J običajnega fleša. Namesto
jega naj govori velika štiri-
olonska slika, ki je v resni-
i še vedno nepopoln dokaz,
jko v Celju pogrešamo za-
avne prireditve in kako po-
rebna je izgradnja centra
od Golovcem. Tisti petek
večer v Narodnem domu bi
|al kraljestvo za dobro luč,
|a bi lahko posnel na film-
jd trak množico obiskoval-
ie(v naše javne radijske od-
laje, ki smo jo pripravili
lod pokroviteljstvom GRADI-
;A v Celju. Pa preidimo k
tvari ali kakor so rekU sta-
i Latinci: In medias res!
Ivica Bumikova in Mitja
(mnik sta v petek zvečer po-
ovno potrdila drug druge-
iiu in nam vsem, da ju ni
reba posebej predstavljati,
aj je njun glas nemalokrat
ost v mnogih hišah, kjer po-
lušajo radio Celje. Zvonki
lasovi ansambla dobro zna-
ega Viki j a Ašiča so trumo-
ja privabljali obiskovalce od
aje v dvorano. Prijetno so
resenetili »Frankolovčani«,
0	so zapeli dobre, stare do-
lače napeve. Popoldne je
red oddajo glavni urednik z
ojaznijo glasno premišljeval,
1	bo prišla Majda Sepe iz
ibljane, ker je prehlajena.
kel je: »Mislim, da ne bo
Sla, če pa bo, bo pokaza-
visoko stopnjo profesional-
in solidarnostne zavesti.«
Majda je prišla, kljub te-
1, da je bilo slabo vreme
da je imela, razen ob pet-
na odru, ves čas robček
nosu. Pa še svojega Moj-
zesa je opravičila, ker pre-
malo hodi v Celje med čudo-
vito publiko. In res, številni
poslušalci so z navdušenjem
sprejeli na odru mlade pev-
ce zbora I. ceOjske čete pod
vodstvom Dragice Zvarove,
posebej pa še mladega pev-
ca Igorja Plemerataša iz
Lemberga pri Mestinju. Vse
kaže, da je stopil na stopinje
Franja Bobinca in Ota'Pest.
nerja.
Ko je prišla na oder Ma-
rija Goršičeva, se je v drora-
ni kar zganilo. Ne zaman.
Izkušena igralka »eselgeja« je
s svojim sproščenim in od-
ličnim nastopom navdušila.
Smeha ni manjkalo. Ni ga
manjkalo tudi ob prvi na-
gradni igri, za katero je pri-
spevala nagrade Mladinska
knjiga v Celju. Trije tekmo-
valci so morali na popravni
izpit: Dušan Ilovar, Darinka
Lahova in Dragica Marčič.
Šele v dodatnih vprašanjih je
zmagal Dušan Ilovar, ko je
ugotovil, da je odgovorni
urednik RC Milan Božič. Na
popravnem izpitu je bil tudi
Tone Vrabl, ko je dejal:
»Zdaj smo pa tam«, pri tem
pa je mislil na dodatna vpra-
šanja, ker jih je pozabil v
stranslsi dvorani..,
Druga nagradna igra je
prinesla še več smeha. Na
odru so morali nastopati
Stane Baloh, Sonja Olup in
Metka Kolarič. Začela je So-
nja s tisto »Na planincah...«.
Priznati moramo, da je pože-
la kar lep aplavz. Metka je
imela še več sreče ali pa zna-
nja, saj je zelo korajžno za-
pela popevko ob spremljavi
Kavalirjev, ki so se ves ve-
čer trudili tudi ob ostalih
pevcih. Tako je Stanetu pre-
ostalo le to, da je priznal, da
ni ne za petje in ne za go-
vorance in je zaprosil aplavz
za obe pevki. Zaradi te duho-
vite rešitve bi bil skoraj zma-
gal. Mitja je s štoparico na-
meril najdaljši aplavz Metki.
Dobila je lepo nagrado trgov-
skega F^jetja Moda.
Ko smo že pri pevcih:
Franjo Bobinac je star zna-
nec poslušalcev celjskega ra-
dia. To so z aplavzom potr-
dili, ko je prišel na oder in
ko je odhajal. Navdušenju
pa ni bilo konca, ko je za-
pel Oto Pestner. Brez njega
si pravzaprav težko zamišlja-
mo še kakšno javno radijsko
oddajo našega radia, saj je
takorekoč njegov pevski ot-
rok. S svojim prefesionahiim
nastopom, z »venčkom« nje-
govih znanih popevk je kar
težko odšel z odra, kajti
aplavza kar ni hotelo biti ko-
nec. Tudi kvartet Ultra 4 si
je pridobil naklonjenost vseh,
ki so se zbrali v dvorani. In
veliko uspeha jim želimo kot
edinim predstavnikom Slo-
vencev na skoraj šniem za^
grebškem festivalu popevk.
Nataša Urbančič in Peter
Svet sicer nista pela, sta ЈУа
povedala veliko zanimivega iz
svojega šiK>rtnega življenja.
Nataša^ se poslavlja od atle-
tike in med poslušalci odda-
je se je čutila kar nekakšna
otožnost za našo Natašo, ki
je tako tispešno predstavlja-
la ne samo celjsko, ampak
budi jugoslovansko atletiko.
V vseh je tisti večer ostal
le kanček upanja, da jo bo-
mo še videli na atletskih ste-
zah, prav tako pa tudi Pet-
ra, saj je pred njim še veli-
ka bodočnost športnih priza-
devanj pa tudi uspehov.
Srečno obema!
Kaj bi še zapisali? Težko
je vse spraviti na takšen
majhen prostor, kot je časo-
pisna stran. Morda bi bila
rešitev v tem, da pridete po-
slušat še kakšno našo javno
radijsko oddajo. Saj jih bo
še veliko. Posebno zdaj, ko
smo spoznali, kako prijetna
so srečanja med nami m va-
mi. V kratkem se bodo v
drugih krajih našega območ-
ja zvrstile javne radijske od-
daje, na Celje pa ne bomo
pozabili.
Zdaj pa še k tistim, zaku-
lisnim delavcem, brez katerih
si oddaje ne bi mogli niti za-
misliti. Scenarij za oddajo
so pripravili naši novinarji
MILAN SENICAR, TONE
VRABL in VOJKO RIZMAL;
Z nagradami sta jo obogati-
la knjigarna MLADINSKA
KNJIGA CELJE n Trgovsko
podjetje MODA Celje, pokro-
vitelj oddaje pa je bil GRA-
DIŠ, kot sem omenil že v
začetku. In nasvidenje na pri.
hodnji oddaji!
BESEDILO IN SLIKE: DRA-
GO MKDVED
Tale slika pa je namesto običajnega »fleša«. Nabito polna dvorana je tudi priznanje organizatorju — In njegovi obletnici.
aš novinar Milan Seničar v pogovoru z inženirjem Jožetom
algajem. Gradiš je bil pokrovitelj naše oddaje, inž. Jože
algaj pa je spregovoril o tej delovni organizaciji.
Ali je Igor Plemenitaš iz Lemberga pri Mestinju nova vzha-
jajoča zvezda? Tudi Majda mu je morala čestitati.
'J^Ia Sepe je ponovno navdušila Celjane, Celjani pa Maj-
Vsaj tako je dejala, ko je poudarila, da »strašno« rada
^ T Celje.
Za uvod je poskrbel zbor I. celjske čete pod vodstvom Drag:ice 2vaî.
Marija Goršičeva — skoraj
se ne da z besedami opisati
tisto vzdušje, ki ga je ustva-
rila z »Domačo zabavo«.
VSEM
NASTOPAJOČIM
ŠE ENKRAT
HVALA
20. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
NISO PRIČAKOVALE TAKEGA POSLOVNEGA USPEHA ZLATARSKE RAZSTAVE
8. zlatarska razstava in vse
prireditve povezane v pro-
gramu razstave so dosegle
zelo dobre rezultate, nam je
povedala ANICA BERGLEZ.
ZLATARNE Celje so poleg
dveh samostojnih oblikoval
cev dobile vsa zlata, srebr.
na in bronasta odličja ter
zlati, srebrni in bronasti
grb.
Z organizacijo zlatarskih
razstav želijo Zlatarne Celje
doseči dva efekta:
—	Primerjavo svojih do-
sežkov na področju zlatarst-
va Jugoslavije in primerja-
vo z dosežki drugod v sve.
tu; tako na področju obli-
kovanja, tehničnega napred-
ka kot tudi strokovnega us-
posa,bljanja.
—	Doseči poslovni in ko-
mercialni efekt.
Delavci Zlatarn Celje sO z
uspehi 8. zlatarske razstave
zadovoljni, saj je razstavo
poleg vidnih predstavnikov
družbeno političnih organi-
zacij obiskalo 80 odstotkov
vseh poslovnih partnerjev
Zlatarn Celje. Prisotni so bi-
li odiemalci :z Nizozemske,
Švedske, Nemčije in Švice.
Na sami zlatarski razstavi
je bilo sklenjenih več po-
slovnih aranžmajev na po-
dročju prodaje zlatega na
kita. Prvič pa so se Zlatar-
ne Celje pojavile tudi s pro-
dajo Ш izvozom značk v ino-
zemstvo (v glavnem v Kana-
do) pri integriranem pod-
jetju AUREA. Ta izvoz bo
predvidoma dosegel polovi-
co celotnega proizvodnega
programa, ki ga ima TOZD
AUREA v letu 1975 do 1976
in bo skupaj znašal več kot
3 milijarde dolarjev.
Dejavnosti v okviru stro-
k'jvrega usposabljanja so bi-
le zelo dobro organizirane
in obiskane. Seminarja o po-
znavanju in kontroli dra.ge-
ga kamenja je. obiskalo več
kot 200 slušateljev, seminar
ja s področja dentala se je
udeležilo več kot 500 obisko
valcev, seminarja o vzdrže-
vanju in prodaji ur pa več
kv.-t 100 obiskovalcev. A tu-
di druge prireditve in semi-
■ narji so bili polnoštevilno
obiskani.
Na letošnji razstavi so Zla-
tarne Celje organizirale gro-
sistično prodajo, kjer je bi-
10 prodanega več kot za mi-
lijardo blaga. 2e ta poda-
tek je menda dovolj jasno
ponazorilo uspeha Zlatarn
Ceijč, trgovci pa so se lah-
itc prepričali o kvaliteti iz-
delkov Zlatarne Celje, in o
tem, da so vodilni na pod-
ročju predelave zlatega na-
kita, predelave srebra, v iz-
delavi zobnega zlata, znač-
karstvu in lastni izdelavi
ur.
Tudi mednarodna žirija je
dobro opravila svoje delo.
Zlatarji so dobih še večji
eian za bodoče delo. Novo
laTiSirani modeli izdelkov iz
Delega zlata, z dragimi in
po.'dragimi kamni, z biseri
novih — gladkih linij, so
biii obiskovalcem še poseb
ao všeč.
Napravili smo intervju z
oblikovalci iz najuspešnejše
temeljne organizacije Zlatarn
— Zlatarno Celje, Celje, ki
so dobiU kar 2 zlati, 4 sre-
brne in 6 bronastih plaket.
Zlati grb, ki je bil pode-
ljen Zlatarni Celje, Celje za
izdelek, ki ga je oblikoval
Ivo Hanžič, je po njegovih
besedah zasluga in sad pri-
zadevanj celotnega teama
Zlatarne Celje, Celje.
IVO HAN2IC je povedal,
da so vsi doseženi usjiehi
rezultat teamskega dela na
čisto demokratični osnovi in
da so v njem zajeta prizade-
vanja vseh posameznikov.
T&amska organizacija dela
je sedaj dosti boljša, kot je
bila poprej. Sam je zadovo-
ljen z uspehom, pa tudi z
nagradami, ki jih je podeli,
la mednarodna žirija — kar
pomeni za vse veliko prizna-
nje in plačilo za ves trud,
ki so ga oblikovalci in zla-
tarji vložili v svoje izdelke.
Dostikrat se zgodi tudi, da
je potrebno izdelke, ki jih
oblikovalci narede, korigira-
ti, ker se pokaže, da neka-
tere stvari, ki si jih obliko-
valec zamisli, tehnično niso
izvedljive. Takrat se takoj
strokovnjaki posvetujejo in
izvrše korekcije, ki pa naj-
večkrat niso velike. Najbolj
pogoste so pri patentih (za-
pirala, pregibi) in kamnih,
a naši oblikovalci v takih
primerih niso razočarani, saj
je to pogost pojav in ne
vpUva bistveno na samo ob-
liko ali zamisel oblikovalca.
VINKO VIPOTNIK je de
jal, da je najvažnejše, da so
vsi dobro uspeli. Zadovo-
ljen pa je tudi s pripomba-
mi občanov Celja v knjigi
vtisov z zlatarska razstave,
ki so v superlativih in vsi
omenjajo izdelke Zlatarne
Celje, Celje, ki se je letos
še posebno dobro odrezala
prav po oblikovalni plati —
Vinko je namreč oblikova
lec v Zlatarni Olje, Celje.
»Oblikovalci se trudimo, da
smo čimbolj iskreni in izvir-
ni pri oblikovanju, da ne po-
snemamo in ne kopiramo.
Team deluje enotno, poveza-
no, eden drugega korigiramo.
Delo je zanimivo in tudi za-
htevno, saj ustvarjamo ve-
dno in povsod, ko se nam
porajajo nove ideje.«
Kaj pa problemi in teža-
ve, — ali jih splo'i imate?
smo povprašali? »No, to so
rahle organizacijske težave
— tehnologija dela, kot je
npr. brušenje kamnov za
ekskluzivne modele, kar se
je pokazalo ravno na zadnji
razstavi — saj bi bih še do-
sti močneje zastopani, če bi
imeli svojo brusilnico, saj
strokovnjaka že imamo. Do
naslednje razstave pa resno
upam, da se bomo lahko
predstavili v čisto novih iz-
vedbah.«
Tudi VLADO PROSENC
je zadovoljen s svojim us-
pehom. »Pri vsaki stvari, ki
jo delam, izhajam iz dela
in tam dobim tudi nov mo-
del, saj na novih modelih
delam že osem let. Letos
sirn delal za razsta^'o dva
kompleta, ki sta moj design.
(Njegov izdelek je dobil zla-
to in bronasto plaketo). Se-
daj pa že delamo na novi
kolekciji SPOMLAD, POLET-
JE 1975, ki jo bodo testira-
li kupci do konca leta in na^
to bc-do izbrani modeli lan-
sirani v redno proizvodnjo.
23lim le to, da bi lahko šel
čiinvečkrat na druge evrop
5ke razstave nakita, kakor
tudi drugr kolegi, saj je to
potrebno, -če hočemo vedeti
in Mdeti, kaj je drugod po
svetu moderno. Iz drugih
revij ne kopiramo, so seve-
da podrobnosti kot v vsa-
kem designu, a pri nas de-
lamo samo ročno.«
VL.\IK) TRAVNER je v
razvojnem oddelku okoli 8
let. »Vsi, ki smo v razvoj-
nem oddelku, smo uigrana
ekipa, se dobro razumemo,
smo prijatelji in težimo za
tem, da vselej predstavimo
in obakujemo nekaj novega.
Za razstavo smo pripravili
še več kompletov, a glavni
problem je v tem, da ne
pripravljamo kompletov sa-
mo za razstavo, saj so tu
še priprave za jesensko in
spomladansko kolekcijo ter
še kup drugih drobnih del.
Zato smo morali dosti dela
za razstavo opraviti tudi po-
poldan, a naš trud in pro-
sti čas sta bila na razstavi
pošteno poplačana.«
FR.\NC STROPNIK je zla
tar, ki dela v podjetju že
od ista 1946 in je vodja eki-
pe za individualno proizvod-
njo. Dela po naročilu in
manjše serije in je tudi za-
dovoljen z dosežki Zlatarne
Celje, Celje.
BORO BAL.\š je edini sa
mostojni razstavi j alee Zla-
tarne Celje, Oelje, ki je do-
bil bronasto plaketo za in-
dividualni des'gn — komplet
iz oniksa mallahita in rume-
nega zlata. Tudi Boro sodi,
da so uspehi, ki jih dosega
Zlatarna Celje, Celje, odraz
kolektivnega dela in razu-
mevanja zlatarjev. »Moja te-
žnja je vselej: narediti ne-
kaj izvirnega, originalnega —
nekaj, kar ni nikjer. Izvir-
nost in tehnična izvedba sta
vselej prisotna v mojih iz-
delkih, vse ostalo pa prepu-
stim žiriji.« Mednarodna ži-
rija je Borov komplet pri-
merno odlikovala, tako da
je resnično lahko zadovoljen
z doseženim uspehom. Boro
je povedal, da je bil ob odli-
kovanju zelo presenečen in
seveda vesel. Pričakoval je,
da bc TOZD Zlatarna Celje,
Celje, dobila še več nagrad,
čeraATic so dosegli lep us-
pea.. Meni tudi, da je raz-
stava testiranje zlatarje
kjer se pokaže stagnaci
in napredek v kvaliteti i
delkov zlatarjev. Boro na
je zaupal tu'di svojo najv«
jo željo, ki ni najbolj skroi
na, a je perspektivna. 2e
dobiti zlato medaljo na i
dividualnem designu in ra
stavljati v okviru Zlatarn
Celje, Celje tudi na drugi
evropskih zlatarskih razsti
vah. še to je povedal, da s
vsi oblikovalci in zlatarjih
vajaloi dobri prijatelji, kisi
delujejo tudi na športna
področju. Vesel je, da so b
le Jugoslovanske zlatarsk
igre tako velik uspeh, saj j
športno področje prav go«
vo eno pomembnejših PJ
ustvarjanju dobrega kontai
ta m poglobljenih odnoso
med sodelavci. Na športna
polju so se srečali predsta'
niki Subotice, Splita, Sarai
va in vsi TOZD Zlatarn O
Ije, a v glavnem so vsa P"
va mesta dosegli zlatarji ZU
larne Celje, Celje.
In kaj so povedali o 8. đ
tarski razstavi obiskovale'-
V knjigi vtisov bremai"
naslednje:
—	Izdelki Zlatarne Celj«
Celje so čudoviti.
—	Zlatarna Celje, Celje J
edinstvena v oblikovanju-
—- 8. zlatarska razstava Í
prvič v primernem ambi^
tu.
—	čudovit ambient za
dovile izdelke!
2elja obiskovalcev in na-
je, da bi bile tudi nasledJ^
zlatarske razstave v
jinskem muzeju.
ANICA BRGLEZ nam J
na to dejala: »Tudi sama ^
lim, da bi bile priho^^
zlatarske razstave v
riju Pokrajinskega
Seieda bo to mogoče I®; .
bodo sredstva za nadal^
adaptacijo Pokrajinskega
žeja in razširitev ambieiij.,
In še nekaj za vas,^^
ge bralke — vsi novi
li bodo v prodaji vse ^
vega leta. Obiščite Zla^j
Celje, če želite imeti
eren nakit.
Team strokovnjakov oblikovalcev in zlatarjev Zlatarne Celje, Celje, ki so dobili največ plaket na 8. zlatarski razstavi
v Celju. Od leve; Vlado Prosenc, Vlado Travner, Vinko Vipotnlk, Franc Stropnik in Ivo Hanžič.
Ivo Hanžič, ki .je oblikoval
izdelek, za katerega so Zlar
tarne Cel.je, Celje dobile zla-
ti grb. Na desni pa je nje-
gov na,q;ra.jeni design, odli-
kovan z zlato plaketo.
BORO BALAS — edini samo-
stojni razstavljavec Zlatarne
Celje, Celje, dobitnik brona-
ste plakete mednarodne žirij
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 21
OZD DRA VINJSKI DOM SLOV. KONJICE
Trgovsko jKxijc'tje Dra-
vinjski dom Slovenske
Konjice je nastalo leta
1969, ko se je Trgovskemu
iomu pridružilo Trgovsko
podjetje Dravinja. Dra-
nnjski dom je po združit-
vi zaposloval okrog lOO
delavcev, ki so delali v
devetnajstih poslovalnicah.
Kmalu po združitvi se je
2ačelo podjetje lepo raz-
vijati in prvi dokaz tega
razvoja je bila nova sa-
mopostrežna trgovina, ki
so jo postavili v Sloven-
skih Konjicah leta 1962.
Dravinjski dom pa je iz
leta v leto odpiral več
poslovalnic. Tako so poleg
Konjic dobili samopos-
trežno trgovino še v Zre-
•iah, pa trgovino v Zre-
iah, Jerneju, Draži vasi..
V začetku letošnjega le-
ta se je Dravinjskemu
domu pridružilo tudi Go-
stinsko podjetje Jelen.
Z združitvijo se je spre
menila podoba Dravinj-
skega doma: danes nam-
reč zaposluje OZD Dra-
vinjski 'dom 230 delavcev
in združuje 30 trgovskih
poslovalnic in 6 gostinskih
obratov. Vendar pa zdru-
žitev obeh podjetij v or-
ganizacijo združenega de
la še ni prinesla zaželje-
nih rezultatov. Predvsem
zato ne, ker se nova OZD
še ni organizirala po na-
čelih ustave, še vedno so
skupne službe deljene pa
tudi stanovanjski, kadrov-
ski in ostali programi
obeh TOZD še niso uskla
jeni. Od nove organizira-
nosti, ki jo bodo dokon-
čno izpeljali že v prihod-
njih mesecih, pa delavci
obeh dosedanjih podjetij
pričakujejo zelo velikp.
Predvsem to, da bodo
skupaj nastopali pri do-
baviteljih blaga in tako
dosegli boljše pogoje, pa
tudi to, da bodo z zdru
ženimi sredstvi uresniče-
vali stanovanjske, izobra
ževalne in ostale načrte
obeh TOZD. In še eno
prednost združitve velja
omeniti. Obe dosedanji
FKxijetji sta dosegli v prej-
šnjih letih le minimalno
akumulacijo, ki pa bo
združena v OZD Dravinj-
ski dom omogočala na-
črtna in predvsem večja
vlaganja, kot, na primer,
v gradnjo hotela v Slo-
venskih Konjicah.
Prizadevanja in želje
delavcev 02ÍD Dravinjski
dom bodo prav gotovo
obrodila bogate sadove.
Del teh želja pa namenja-
jo tudi vsem delovnim lju-
dem konjiške občine, ki
s svojimi napori in de
lom gradijo danes za lep-
ši jutri.
otvoritvi nore samopostrežne trgovine v Slovenskih Konjicah
22. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
«piiwesf iz dum^ciiì i^ri^iii
33
Zopet mu je oživelo ogorčenje nad Pavlo. Ko bi bi-
la ta držala jezik za zobmi, bi bilo šlo vse po sreči.
Bil bi šele zadnje dni povedal, kaj in kako misli, in
bi se bil tako naglo oženil, da bi še nihče ziniti ne uteg-
nil. Tako SI je vtepel, vendar sam sebi ni prav verjel.
Medtem mu je Pavla pisala. Pismo je bilo kratko:
prisrčno ga je pozdravila in vsa v skrbeh vprašala,
kaj mu je. Odgovoril ji ni ničesar in tudi obiskal je
ni. Kljub temu so mu misli vedno uhajale k njej in
njena podoba mu je bila slejkoprej živo pred očmi.
Njegova zadrega pa je bila vse hujša. Bilo je očit-
no, da so neki skriti sovražniki hujskali proti njemu:
ni ga mogel odkriti, kdo bi to bil. Najbolj ga je žalilo,
ko je videl, da so ga tudi občinski možje jeli po sirani
gledati. Pri neki seji mu je Stopar, ki je bil drugi
svetovalec, kar v obraz dejal, da bi se zanj, ki je
Ravnjak in bistriški župan, prav nič ne spodobilo, če
bi vzel ciganko. Tedaj se je razburil in je osorno velel,
da ženitev ni nikakršna občinska zadeva, ampak nje-
gova reč, v katero se nima nihče kaj vtikati. Od-
slej so bile seje kratke in suhoparne; možje so govo-
rili, kar so morali, in so se naglo razhajah. Edino
Osojnik je bil kakor prej: še bolj je bil prijazen, tako
da mu je bil Ravnjak iz srca hvaležen.
Na prihodnjo sejo ni prišel nihče drug kakor samo
Osojnik. Po hinavsko se je kregal in udrihal po ob-
činskih možeh, ki jih ni bilo. Ravnjaka je tako ujezilo,
ko je videl, kako so se mu vsi razen Osojnika po ro-
bu postavili, da jih je že mislil okrajnemu načelniku
zatožiti. Vendar si je še premislil in je za črno nedeljo
sklicai drugo sejo, na vaibUih pa pripomnil, da. so
na dnevnem redu važne in mijne zadeve. Tokrat so
prišli vsi razen Osojnika, ki se je opravičil, da je
bolan. Seja se je v redu izvršila, pri slučajnostih pa
so se možje razburili. Stopar je namreč zopet načel
županovo ženitev. Ko ga je ta spet kakor zadnjič
zavrnil, da take reči ne spadajo na občinsko sejo,
so se nekateri oglasili:
»Seveda spadajo! Kajpak!«
»Kako to, ha?« se je razvnel župan.
»Takoj ti povem,« je dejal Stopar. »Gotovo imamo
občinski možje pravico in dolžnost, da se pomenimo,
ali bomo pustili, da se cigani tu naselijo.«
»Kaj? Kaj? Ne dam, da tako pluvate name in na
mojo družino!« je vpil Ravnjak, rdeč od jeze.
»Počakaj! Saj nas nisi prav razumel!« je miril stari
Repnik, ki je bil eden najstarejših med možmi. »Ne
mislimo tebe in tvoje družine. Ce vzameš ciganko, se
bodo še drugi cigani, dekličini sorodniki pritepH in
hoteli tu udomačiti.«
»Pavli nismo nasproti. .. Pridno in čedno dekle
je . .. Njej bi vsi privoščili,« so se po vrsti oglašali,
»ko bi ne bila ciganskega rodu . .. Kjer je še do zdaj
kak cigan dobil domovinsko pravico, povsod tam se
jih je nabrala počast cela tropa.«
»Da se kaj takega ne zgodi, zato bom že jaz skrbel,«
je dejal Ravnjak.
»Saj tega ne moreš. Kaj bo pa žena rekla? Sorod-
nikov se vendar ne more kar tako odreči.«
»Sorodnika nima nobenega.«
»Ha, le počakaj!... Cim se oženiš, ti bo prilezla
ciganska svojat... Fsi bodo hoteli biti s teboj v
sorodu: ta bo rekel, da je Pavlin brat, druga, da je
Pavlina sestrična in kaj še vse.«
»Psa bom naščuval nanje, če bodo hodili o^
oglov.«
»Cigani se psov ne bojijo... Več ko jih
več ti jih pride ... Po vsej Bistrici se bodo razkropi^'
in kradli bodo... in goljufali... in dan na dan P
sili in beračili... in se hvalili, da so z Ravnjakofi>
sorodu.«
»Menda ne bo težko, da se jih znebimo in jih P"
nemo. Zakaj pa so orožniki?«
»Ha, to se ti ne bo posebno podalo, če boš^ z ^
niki preganjal ženine sorodnike,« je zagodel
surov gorjanec.
»Ce jih pri enem kraju naženeš, ti pri drugem
prilezejo. .. Pregnati te zalege nisi kos.«
»Da, da, v desetih letih znamo imeti še prav ^^^
število ciganov na Bistrici,« jo je spet Rutar za^
Ravnjak je menil, da letijo te besede na пј^^^
bodoče otroke; živo je zardel in zaškripal z zO"
Toda že so se oglasili drugi:
»Tako se nam bo zgodilo, kakor onim na
Da, tam so pred petdesetimi leti sprejeli neko
ko z otrokom; danes pa je čez sto ciganov, ki 'J
vsi na Beli domovinsko pravico .. . Beljani pa P^ ^
jo za njimi, da se jim črno dela pred očmi,
klade imajo. Kaj mislite: toliko heračev in pot^P
na eni občini!«	^
Ko da bi mu s kolom po glavi razbijal, tako ј^
Ravnjaku. Nekaj časa se je še otepal, potem
obsedel ves skrhan in malodušen. Da bi ga do
pritisnili, mu je Stopar tole zasolil:
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 23
Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem
Te dni zaključujemo prvi krog solidarnega zbiranja po-
pioči, katero so organizirale v občinah in delovnih kolektivih
družbenopolitične organizacije in v ta namen ustanovljen
republiški koordinacijski odbor in občinski koordinacijski
odbori za odpravo FK>siledic potresa na Kozjanskem. Poziv
K solidamosit je naletel na širok odmev med delovnimi
ljudmi Slovenije.
Neposredno po potresu je štab za civilno zaščito dal na
voljo prizadetim družinam 26 avtocamp prikolic in го šo-
torov. Tako je bilo vsem družinam takoj omogočeno, da
si uredijo vsaj zasilna bivališča.
S posredovanjem republiškega koordinacijskega odbora
je bilo neposredno po potresu prizadeto obniočje preskrb-
ljeno s potrebnim gradbenim materialom za najnujnejša
manjša popravila in za zaščito poškodovanih objektov. Po-
leg tega je v začetku avgusta 1974 Ljubljanska banka dala
na razpolago kreditna sredstva za nakup gradbenega mate-
riala.
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slove-
nije je v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo,-gradbeni-
štvo in geodezijo s 40 popisnimi komisijami na zelo razpro-
stranem območju v 32 krajevnih skupnostih občin Šmarje
pri Jelšah, in Šentjur pri Celju strokovno ugotavljal posle-
dice potresa, tehnične možnosti njihove sanacije, razvrstil
objekte glede na stopnjo poškodovanosti in ugotavljal vi-
Sino sredstev, x>ctrebn.ih za obnovo poškodovanih objektov.
Po opravljenem popisu smo ugotovili na terenu naslednje
stanje:
Opomba:
V	občini Šmarje je v številu kmetov vštetih 439 gospo-
dinjstev, ki imajo poleg dohodkov iz kmetijstva tudi še do-
hodke iz drugih virov.
V	občini Šmarje je po potresu prizadetih 241 borcev,
pretežno kmetovalcev. V obč'ni Šentjur je od 1161 prizade-
tih gospodinjstev 218 socialno ogroženih družin, od tega
49 borcev.
Tabela II
A) RÄZPORKDITEV «B.IF.KTOV PO K.VrKGORIJl PO.«5KOD<)V.4,NOSTl
Pri ocenjevanju škode smo objekte razvrstili z ozirom
na stopnjo poškodovanosti in glede na možnost popravil:
I Tabela III. razčlenjuje razporeditev objektov po poško-
dovanosti in po krajevnih skupnostih občin Šmarje pri Jel-
Šali in Šentjur pri Celju z razčlenjeno nadomestitveno ško-
äo v milj. Ndin, kakor sledi:
Wla III
RAZPOREDITEV OBJEKTOV PO POi^KODOV ANOSTI
IN PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
OBČINE ŠMARJE PRI JEL.'^AH
¡^'«'vilo ob.jeklov
O stanju po potresu v prizadetih občinah Šmarje pri .lelšah,
Šentjur, Celje in Slovenske Konjice in poteku solidarnostne
akcije za odpravo posledic potresa na Kozjanskem.
Gornji poäatki zajemajo ugotovljeno stanje do 25. avgu-
sta 1974, vendar so bih naknadno prijavljeni še novi prime-
ri po potresu prizadetih objektov, vendar pa jih bodo pri-
zadete občine naknadno obravnavale po že uveljavljenih
kriterijih.
Takoj po FKDtresu je bila nudena prizadetim prebival-
cem nujna ix>moč tako, da so jim bila dana na volio za-
silna bivališča pa tudi šotori, prikolice in i>odO'bno, tako da
nobena družina ni ostala na prosl«m. Mnoge družine so
sprejeli pod streho sosedje, nekateri — ne tako redki —
pa SO se vrnili, ko se je zemlja umirila, in so vsakodnevni
potresni sunki prenehali, nazaj v h;še in stanujejo v objek-
tih IV. kategorije. V teh, zaradi velike nevarnosti popol-
nega rušenja ob novih potresnih sunkih, bivanje ni dovo-
ljeno.
Po podatkih koordinacijskih odborov v občinah Šmarje
T>ri Je'lšah in Šentjur ie trenutno stanie naslednje:
Za zimo torej še ni preskrbljenih 151 družin. V teku je
akcija, da se za vse te družine do zime najdejo primerna
bivališča. Poleg teh pa predstavljajo pvoseben problem dru-
žine, ki živijo v objektih, ki so kategorizirani v IV. kate-
gorijo. V občini Šentjur je 106 takih družin, v občini Šmar-
je pri Jelšah pa 251.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije je v soglasju s
prizadetimi občinami, temeljnimi izobraževalnimi skupnost-
mi, republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, za-vo-
dom za šolstvo SRS ter zavodom za 'olstvo v Celju izdelala
dokončen predlog za sanacijo šolskega prostora, ki je bil
prizadet po potresu.
I.
Za popravilo 20 poškodovanih šolskih f>oslopij je potrebno
skupaj 1,770.000 din in sicer od tega:
II.
Za novogradnjo devetih nadomestnih šolskih poslopij je
potrebno skupaj 44,500.000 din, in sicer od tega;
občina	število poslopij	vrednost v din
Šentjur pri Celju	2	13,000.000
Šmarje pri Jelšah	7	31,500.000
Republiški koordinacijski odbor je predlagal občinam,
da prevzamejo dodatno skrb za zgraditev 9 predlaganih šol.
Patronat nad izgradnjo šol v občini Šentjur so pj^evzele:
1.	Za šolo v Ponikvi v vrednosti 10,000.000 d:n občine iz
Ljubljane
2.	Za šolo v Loki pri 2usmu v vrednosti 3,000.000 din je
prevzel republiški koordinacijski odbor iz sredstev solidar-
nosti.
Patronat nad izgradnjo šol v občini Šmarje pri Jelšah so
prevzele:
3.	za šolo v Šmarju pri Jelšah (II. etapa) v vrednosti
15,000.000 din so prevzele občine gorenjske regije.
4.	Za šolo v Zibiki v vrednosti 2,750.000 din je prevzela obči-
na Velenje.
5.	za šolo na Vinskem vrhu v vrednosti 2,7.50.000 din so
prevzele občine zasavske regije.
6.	Za šolo na Kristan vrhu v vrednosti 2,750.000 din občina
Novo mesto s svojo regijo.
7.	Za šolo v Pristavi v vrednosti 2,750.000 d:n občina Mari-
bor s svojo regijo.
8.	za šolo v Mestinju v vrednosti 2,750.000 din občina Celje.
9.	za šolo v Šentvidu pri Grobeljnem v vrednosti 2,750.000
občina Banja Luka.
Za šolo v Ponikvi je projekt gotov in so priprave za za-
četek gradnje že v teku, v Loki je bila že otvoritev nove
šole 29. septembra letos. Za šolo v Šmarju (II. etapa), ki
obsega 4 učilnice in telovadnico, so priprave za gradnjo
prav tako že v teku, končana pa bo predvidoma do 1, janu-
arja 1975, otvoritev nove šole v Zibiki bo 13. oktobra letos,
za gradnjo nove šole na Vinskem vrhu so priprave že v
tefcu, na Kristan vrhu prav tako, v Pristavi pa so že začeli
z gradnjo in bo šola končana predvidoma do 1. januarja
1975, za novo šolo v Mestinju so priprave v teku, v Šent-
vidu pa so že začeli z novo gradnjo, končana pa bo pred-
vidoma do spomladi 1975. leta.
S pravkar opisano rekonstrukcijo šolske mreže (z zgra-
ditvijo 9 novih šol) se bo sprostilo 15 obstoječih šolskih
stavb s skupno 10.000 kv m bruto zazidalne površine. Na-
mesto teh opuščenih in dograjenih površin se bo pridobilo
6.000 novih kv. m funkcionalnih m higiensko ustreznih po-
vršin.
Pri izdelavi predloga nadomestitve šolskega prostora so
bila upoštevana načela funkcionalnosti in racionalnosti v
skladu s planom razvoja regionalne šolske mreže. Z izgrad-
njo 9 nadomestilih šolskih objektov pa bo tudi doseženo,
da bodo imeli poslej tudi otroci na Kozjanskem boljše po-
goje šolanja.
Investicije za popravilo vseh ob potresu poškodovanih
šolskih poslopij namreč ne bi bile bistveno manjše od in-
vesticij za 9 predlaganih novogradenj, ker so obstoječi
šolski objekti bili že močno dotrajani in tudi sicer ne glede
na potresno poškodbo, slabi.
Grobi izračuni so namreč pokazali, da bi obnova posa-
meznih šolskih stavb veljala približno 57 »/o—86 % cene za
novo gradnjo. Po razvojnem regionalnem načrtu je bilo do-
ločeno, da se 4 šole opusti. Zgolj s sanacijami konstruk-
cijskih delov poškodovanih šolskih poslopij tudi ne bi od-
pravili dosedanje higiensko-tehnične in funkcionalne ne-
ustreznosti teh starih objektov kljub visokim stroškom.
S takim posegom ne bi odpravili tudi zelo visokih obrato-
valnih stroškov, saj so vse obstoječe šolske zgradbe z ozi-
rom na potrebno kapaciteto predimenzionirane. (Glede na
površino od 70—140 glede prostornine pa celo od 100 do
190 %)
Zaradi tega je republiški koordinacijski odbor soglasno
sprejel predlog izobraževalne skupnosti SR Slovenije o za-
menjavi težko poškodovanih šolskih objektov.
Med najmočneje poškodovanimi jaraimi objekti je tudi
dom počitka Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. Ta objekt je
bil že pred potresom neustrezen in ni odgovarjal zahteva-
nim verifikacijskim pogojem; sedaj- pa je sploh nevaren za
bivanje. Glede na to je republiški koordinacijski odbor na
predlog republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno
varstvo sprejel sklep, da se zgradi nov objekt na novi loka-
ciji in je k sredstvom 10 milijonov din, ki jih je odobrila
republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja, zajamčil 8 milijonov din iz naslova solidarnostno
zbranih sredstev tako kot je predlagal republiški sekreta-
riat za zdravstvo in socialno varstvo v svojem poročilu.
Nova lokacija za ta dom je že ugotovljena in urejena, idejni
projekt bo končan do 20. oktobra letos, glavni projekt do
januarja 1975, gradbena dela se bodo pričela marca 1975,
končana pa bodo do spomladi 1976. Objekt bo sprejel 150
oskrbovancev.
Priprave za sanacijo nekaterih drugih objektov javnega
in zasebnega značaja so v teku in se prilagajajo razpolož-
ljivim finančnim sredstvom. Reševali jih bomo iz sredstev,
ki jih bomo zbrali v drugem krogu solida<mosti.
Na zbirnem računu za odpravo posledic potresa na
Kozjanskem se je do 27 . 9. 1974 zbralo 89,594.952,43 din soU-
damostno zbranih sredstev.
Do sedaj je republiški koordmacijski odbor za odpravo
posledic pwtresa na Kozjanskem odobril naslednja izplačila:
din
1.	Stanovanjski skupno.sti Šmarje pri Jelšah za pomoč
pri obnovi stanovanjskih hiš	_ 34,500.000
2.	Stanovanjski skupnosti Šentjur pri Celju za pomoč
pri obnovi stanovanjskih hiš	11,500.000
3.	Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij za stro-
kovno pomoč (začasni avans)	2,000.000
4.	Temeljni izobraževalni skupnosti Šmarje pri Jelšah
za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za nove
šole in popravilo šo| (glej poročilo)r — prva transa	1,000.000
5.	Temeljni izobraževalni skupnosti Šentjur pri Celju za
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za nove šole
In avans za izgradnjo šole v Loki pri 2usmu	3,000.000
6.	Skupščini občme Šmarje pri Jelšah za komunalno
opremljanje stavbnih zemljišč za nove šole	2,000.000
7.	Skupščini občine Šentjur pri Celju za popravilo šol
in komunalno opremljanje (glej poročilo)	500.000
8.	Skupščini občine Šentjur pri Celju za nakup prikolic
(naknadna nabava)	161.800
Skupaj iz sredstev zbranih iz OD	54,661.800
9.	Stanovanjski skupnosti	Šmarje pri Jelšah za druž-
beni stanovanjski sklad _	7,500.000
10.	Stanovanjski skupnosti	Šentjur pri Celju га. druž-
beni stanovanjski sklad 2,500.000
Skupaj iz zbranih sredstev stanovanjskih solidarnostnih
skladov	10.000 000
Vsega skupaj izplačano do 27. 9 1974	64,661.800
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
24. stran — NOVI TEDNW.
St. 40. — 10. oktobra 197^

Kljub visoki zmagi celj-
skih rokomet^šev proti Mla-
dosti iz Banja luke 19: 10
gre tokrat največje priznanje
celjskim gledalcem, ljubite-
ljem rokometa, ki so polni
dve uri v dežju in mrazu
čakali na Skalni kleti, da so
marljivi gasilci izčrpali preko
20 cm vode z igrišča, ki je
zaradi stalnega dežja popla-
vilo. In kljub dežju so po
dvournem čakanju zavzeto
bodrili celjske igralce, da so
le-ti dosegli uspeh.
Tekma je bila kljub nemo-
gočim pogojem za igro izred-
no kvalitetna. Celjani so p>o-
kazali izredno igro v obram-
bi in samo v zadnjih minu-
tah so po nepotrebnem dovo-
lili gostom, da so dosegli
dva zadetka in s tem zmanj
šali že tako* občuten poraz.
Junak srečanja je bU vratar
Marguč, ki je obranil kar šti-
ri sedemetrovke. K zmagi šo
torej prispevali vsi, kajti po-
leg zelo razpoloženega Pučka
so svojih pet minut imeli
najprej Levstik, potem Vlado
Bojevič in ob koncu Koren.
Željko Seles
Vse skupaj pa je odlično po-
vezoval Miha Bojevič, ki je
bil gonilna moč vseh celjskih
napadov.
Trener Željko Seleš (na sli-
ki) je ob koncu srečanja po-
vedal: »To je čudovita publi-
ka, ki v polnem številu čaka
dve uri na tekmo. Naši fantje
so zaigrali prvič v letošnjem
letu dobro v obrambi. To je
dober znak pred srečanjem
v Mostarju.«
V nedeljo potujejo Celjani
na težko srečanje v Mostar.
Velež je novinec in velika
neznanka za celjsko moštvo.
Dve točki bi pomenili korak
bliže jesenskemu prvaku.
J. KUZMA
Kdo bo prvak?
v medobčinski rokometni
ligi Žalec je polovica tekmo-
vanja mimo. V 5. kolu velja
omeniti, da so se kar štiri
srečanja končala z zmago go-
stujočih ekip. Rezultati: Sto-
re — Griže 23:33, Šoštanj
ml. — Šempeter 28:17, Vele-
nje B — Liboje 15:33, Pre-
bold — Petrovče 21:22 in La-
ško B — Celje pio. 19:22.
RAZVODENELI
Po uspešni igri proti Olim-
pi j i v prijateljski tekmi (3:5)
so celjski nogometaši zaigra-
li proti Kopru vse preveč pre-
pričani v lastne moči. Poseb-
no potem, ko so že v 12. mi-
nuti povedli preko Nikoliča
in Kureža z 2 : 0. Hladen tuš
je sledil v 19. ùî 20. minuti.
Nevarni napadalec gostov
Cvijanovič je v borih 60. se-
kundah dvakrat premagal Ki-
teka in to po napakah doma-
če obrambe. O samem dogod-
ku pripoveduje trener Kla-
divarja Stipe Bogdan:
»Težko je igrati, če je v
moštvu stalna psihična obre,
menitev, da imamo slabo
obrambo. Vse to je vzrok,
da sicer dobri branilci in vra-
tar napravijo napake. Toda te
napake težko potem popravi-
mo. Po rezultatu 2 :2 je naš
napad razvodenel,«
Clan uprave NK Kladivar
Dupalo: »Nekateri »zvezdni-
ki« so po srečanju proti
Olimpiji popolnoma odpove-
dali. Premalo resno so vzeli
tekmo v drugem polčasu, ko
smo imeli veliko terensko
premoč.«
Sami pa se bolj strinjamo
z ugotovitvijo delegata sreča-
nja, Janka VVagnerja, ki je
dejal, da je bilo srečanje pod
nivojem repubhške lige in da
se igralci niso trudili toliko,
kot bi se morali.
V conski ligi ni sprememb.
Ekipa šmartnega nadaljuje
z usp>ehi. že pred srečanjem
proti Aluminiju je igralec
Kompan povedal: Sedaj
imamo odlično moštvo. Res-
no pristopimo k vsakemu sre-
čanju in tudi v prihodnjem
kolu, ko gremo v goste k
Braniku, lahko pričakujemo
ugodne vesli. V Mariboru
smo vedno zaigrali dobro.«
V šestem kolu so bili do
seženi naslednji rezultati:
Šmartno je doma premagalo
Aluminij 3:1, Steklar je v
derby ju premagal Rudarja iz
Velenja 1:0 in s tem one-
mogočil Velenjčanom pro-
dor proti vrhu le.stvice. Dravi-
nja je doma premagala Fuži-
narja 2 : O, Osankarica pa je
v gosteh izgubila proti Beltin-
ki 1:3. Na lestvici vodijo
nogometaši šmartnega, Dra-
vinja je šesta, Velenje sedmo,
Osankarica osma ter Steklar
deseti.
J. KUZMA
Straža neporažena
v prvi .skupini C\P je edina ne-
poražena ekipa Straža iz Rogatca,
ki vodi na lestvici z dvema ločka-
ma prednosti pred Šoštanjem.
RICZULTATI 5. KOLA I. SKUPI-
NE: Celulozar — Olimp 1:2, Pa-
pirničar — Kovinar 5:1, Šoštanj
—	Ljubno 3:0, Opekar — Senovo
5:1, Boč — Brežice 1:3 in Straža
—	Laško 3:1.
LESTVIC.A 1. SKUPINE
Straža	5 5 O O 16: 5 10
Šoštanj	5 4 O 1 12: 9 8
Ljubno	5 3 1 1 13: 7 7
Ohmp	5 2 2 1 10: 3 6
Opekar	5 3 O 2 13: 6 6
Paplmičar 5 3 0 2 14:12 6
Brežic«	5 2 1 2 9: 9 5
Celulozar 5 2 1 2 8:11 5
Kovinar	5 113 5:12 3
Boč	5 1 0 4 7:12 2
Senovo	5 1 0 4 6:18 2
Pivovar	5 0 0 5 7:15 Ü
V DRUGI SKUPINI je ekipa
Žalca doma premagala Šmarje kar
s 15:1 in je to letos največji re-
zultat, ki je bil dosežen v pod-
zvezl. Polzela je srečanje dobila
brez borbe proti Senovem B, Go-
tovlje pa je presenetilo na Vran-
skem z gladko zmago 4:3.
REZULT.\TI 5. KOLO II. SKU-
PINA: Žalec — Šmarje 15:1,
Oplotnica — Kovinar B 5:0, Kozje
— Dravinja B 2:1, Polzela — Se-
novo B 3:0 b. b., Ponikva — Ve-
lenje B 5:1 in Vransko — (.otov-
Ije 0:4.
LESTVICA II. SKUPINE
Žalec	5 5 O O 32- 6 10
Polzela	5 4 0 1 13: 7 8
Kozje	5 3 2 O 11: 7 8
Oplotnica 5 3 0 2 14:10 6
Ponikva	5 2 1 2 17: 9 5
Gotovlje	5 2 1 2 12: 9 5
Vransko	5 2 1 2 9:10 5
Dravinja B 5 2 O 3 14:11 4
Senovo B 5 113 5:11 3
Velenje B 5 1 O 4 15:16 2
Krško B	5 1 0 4 5:12 2
Šmarje	5 0 0 5 6:53 O
REZULTATI 5. KOLO MLADIN-
SKA SKUPINA: Žalec — Dravinja
0:3, Šmartno — Šoštanj 6:1, \ oj-
nik — Brežice 1:2, Kladivar —
Olimp 0:1 in Rudar — »teklar
3:0.
LESTVICA
ML.ADINSKE SKUPINE
Rudar	5 4 1 O 13: 4 8
Olimp	5 4 O 1 21: 9 7
Dravinja	5 3 1 1 13: 4 7
Šmartno	5 3 0 2 -34:13 6
Steklar	5 3 O 2 10: 7 6
Polzela	3 3 0 0 5: 6 6
Brežice	4 2 0 2 7:12 4
Vojnik	4 1 0 3 6: 9 2
Žalec	5 0 1 4 6:13 1
šo.štanj	3 0 1 2 4:15 1
Kladivar	4 0 0 4 3:13 O
Vransko	2 0 0 2 0:14 Ü
T. TAVČAR
Na letošnjem državnem prvenstvu v avto moto dirkah v Kraljevu, o čemer smo že pisali
V prejšnji številki NT, je bil gost te velike in atraktivne prireditve tudi MATE PARLOV.
НК1111Ш1
Zdesetkana ekipa Kovino-
tehne, resnično pravi »zdom-
ci«, brez lastnega igrišča in
možnosti vadbe, je presene-
tila v zaključnem delu SKL.
Med tednom so močno oslab-
ljeni brez odličnega centra
Toneta Sagadina in še vrsto
drugih igralcev v Novem me-
stu premagali Novoteks si-
cer le s košem razlike, da so
v zadnjem kolu v novi telo-
vadnici osn. š. Slavko Slander
premagali še Vrhniko, kandi-
data za naslov republiškega
prvaka. Tekma je bila izred-
no razburljiva in po razpletu
dogodkov na igrišču v zad-
njem delu prav dramatična.
Zmago Sagadin, mlada Jošt
in Sabolčki z Jugom ter še
maljšim Videcom — ta petor-
ka je opravila levji delež, da
NA
PRIPRAVAH
Slavica Rakita, kegljav-
Aa Hmezada iz Žalca, je
biia v soboto in nedeljo
na pripravah za mladin-
SKo državno reprezentan-
co v Novski. To je bil
prvi del priprav, drugi pa
bo v soboto in nedeljo v
Cateških Toplicah. Slaivi-
ca upa, da se bo uvrstila
v državno reprezentanco,
saj je bila na republiš-
kem prvenstvu druga, na
državnem pa šesta.
T. TAVČAR
Še en naslov republiškega
prvaka je v vitrini celjskih
strelcev. Ti so na republiš-
kem prvenstvu z ma!okaliber-
sko puško serijske izdelave
med najboljšimi moštvi slo-
venskih občin osvojili prvo
mesto. Premagali so favorizi-
rano Olimpijo za štiri kroge
in nastreljaU 2463 krogov.
Med posamezniki je bil naj-
boljši Jager s 527 krogi. Osta-
li celjski strelci pa so osvo-
jili naslednja mesta in rezul-
tate: 6. Jeram 502, 8. Petro-
vič 498, 13 .Seršen 484 in 21.
Dobovičnik 452 krogov, jk
so gostje v zadnji sekundi,
ko so vodili s 93:92 in se
že veselili zmage v II. zvez-
poti do članstva v II. zvez-
ni ligi, prejeli še zadnji kos,
ki ga je po lepi podaji Z. Sa-
gadina dosegel Jug in s tem
zmago za Kovinotehno s
94 : 93! Za zmago nad tako
Končano je tekmovanje v
stieljanju za vse tri katego-
rije v SŠI 74. Med člani je
nastopilo 29 ekip, zmagal pa
je EMO (Jordan, Petrič,
Osek, Vanovšek, Petrinač in
Štrajher) 994 krogov. Sledijo:
ITC (Udovč, Fister, Želj, Ah-
tik Jager in Apat) 951, Cin-
karna (Grizolt, Pečnik, Plan-
kar. Mraz, Kranjc in Ulaga)
921, Železnica, Ključavničar,
Zlatarna itd. Starejši člani:
Cinkarna (Kukovič, Počival-
šek in Jonke) 471, Toper (Lo-
čnikar. Pevec in Teržan) 466,
železarna (Zapušek, Kranjc
in Centrih) 465, UJV, Savinja,
ITC: itd. članice: Ingrad
(Pelko, Petrič,. Jager in Bez-
laj) 543, Cinkarna (Jeram,
Mihelak, Cmager in špaca-
pan) 519, Elegant (Gaberšek,
Divjak, Kovač in Ajlec) 463,
UJV, LB, Javne naprave itd.
Konci rezultati SŠI — ro-
komet: I. liga (sedem ekip)
I.	ITC, 2. Aero, 3. EMO itd.
II.	liga (sedem ekip) 1. Trans-
jug, 2. Železarna, 3. Zlatar-
na itd. III. liga (šest ekip)
1. Elektro, 2. Elektrosignal,
3. PTT itd.
Tekmovanje v namiznem
tenisu SŠI 74: tekmovanje bo
v vseh treh kategorijah, čla-
ni, st. člani in članice. Mo-
ške ekipe štejejo tri člane,
ženske dve članici. Tekmova-
lo se bo v ligah na osnovi
lanskoletnih uvrstitev. Novo-
piijavljene ekipe bodo uvr-
ščene v najnižje lige. Tekmo-
vanje se bo pričelo v drugi
polovici oktobra v dvorani
Kladivarja ob Kersnikovi
ulici.
Pismene ali telefonične pri-
jave sprejemajo pri Komisiji
za rekreacijo in oddih do 10.
ol tobra (danes) ali po tele-
fonu: 23-278.
In še o kartonih TRIM za
športni znak! Treba jih je
oddati do konca oktobra. To
velja tako za delovne organi-
zacije, kot tudi, za posamez
nike. Do takrat pa še lahko
izvedete tista interna tekmo-
vanja, ki so potrebna za do-
sego norme za TRIM športni
znak. Torej pohitite, do kon-
ca oktobra ni več daleč!
renomiranim inasprotinikoui
imajo zasluge prav vsi igral,
ci, v samem finišu, pa so
se razigrali Jošt, Jug in Z. Sa.
gadin. Celjani so tako zakljy.
čili letošnje prvenstvo v SKi,
na častnem 4. mestu, lahko pj
bi bili tudi na vrhu lestvice,
če bi imeli normalne pogoje
za delo — vadbo in tekmo,
vanja. Tako pa so v II. delu
prvenstva nastopali vselej
brez gledalcev na drugih Igrj.
ščih (celo v Šentjurju in vei.
krat v šoštanju). Tudi sod-
niki jim niso bili naklonjeni
saj so jim v treh tekmah 0(j!
vzeli že zasluženo zmago..,
Takšna je pač košarka!
Omeniti še velja, da so čla.
nice Kovinotehne v II. slo.
venski iigi-vzhod premagale
Pomurje s 36: 35, s tem osvo.
jile prvo mesto in sedaj jin
je odprta pot v žensko repub-
liško ligo. Prvo mesto so v
področni ligi osvojili tudi
mladinci in pionirji, ki bodo
v kraktem preizkusili svoje
znanje v republiškem finalu,
Ob takšnih uspehih pa so
celjski košarkarji še vedno
zdomci brez svojega odpr-
tega in pokritega igrišča ter
osnomih pogojev za delo!
K. JUG
Občinska zveza strelskih
družin Žalec
razpisuje za 27. ok-
tobra 1974 na MK streli-
šču na Vranskem tekmo,
vanje z malokalibrsko
puško:
IŠČEMO NAJBOLJŠEGA
STRELCA OBČINE
ŽALEC ZA LETO 1974!
Točna navodila glede ude-
ležbe na tekmovanju prej-
mejo VSe spodaj navede-
ne organizacije:
ZZB NOV Žalec
Zveza rezer\Tiih oficirjev
občine Žalec
Občinska konferenca
ZMS Žalec
Lovske dnižine
Postaje milice
Zveza vojaških vojnih in-
validov in
strelske družine v občini
Polzela, Braslovče, Vran-
sko, Prebold, Šempeter,
L..boje in Griže — Žalec.
Vsijk, ki ni zajet v zgo-
raj omenjenih organizaci-
jah, se pa čuti sposobne-
ga nastopiti na omenje
nem tekmovanju, lahko
dobi potrdilo pri njemu
na:bližji- strelski družini.
Torej: kdor ima ostro
oko, najboljši strelec v
žalski občini bo! Pripra-
vite se!
KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosto delovno mesto
VODJE
organizacijske enote »Novogradnje«
POGOJI:
gradbeni tehnik za nizke gradnje in 10 let delovnih
izkušenj
VK ali KV delavec kovinske stroke in 15 let delov-
nih izkušenj v montažni dejavnosti.
Prijave sprejema kadrovska služba 10 dni po objavi.
OB KONCU
USPEŠNI
V Beogradu je bilo finalno
movanje za ekipno prvenstvo
atletiki za člane in članice.
predhodnih tekmovanjih .so se
finale uvrstile najboljše ekipe
po šest — med njimi tudi
ekipi Kladivarja. Tokrat so
ski atleti resnično presenetili.
so" bili člani tretji, članice P
četrte, oboji pa ponovno naJ^'VA
ši iz republike. Med posame/n'^
moramo pohvaliti vse, ki so P ,
nesli dragocene točke, še pos®"^,
pa stebre ekipe Sveta. Urba^
čevo, Urankarjevo in Li.sca, jj,
zmagal kar dvakrat in to v «
na Ì500 in 5000 metrov.
sezona .se tako poča-si končuje-
pomembnejših tekmovanje je
še samo kriterij slovenskih 'g.
ki bo v Сд-lju, potem pa i"*
novno nastopila sezona	цо-
seveda obvezen počitek pf^d
vimi pripravami za na-slednj®
zono.
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 25
TMC VAM SVETUJE
Tudi tokrat vam pred-
stavljajo nekaj novosti
iz Tehnomercatorjevih tr
govin s ploščami.
lOP 0¥ THE POPS
To ploščo že gotovo
mnogi imate, saj že nekaj
časa stoji na Tehnomer-
catorjevih policah s plo-
ščami in vam je na raz-
polago. Za tiste, ki pa
imate radi prijetno in raz-
no.j.ko POP glasbo, vam
bo piOšča gotovo všeč, saj
b''ste na njej našli sklad-
POP PARTY HITS
be, kot so: Billy, dont
be a hero, Emma, Sea-
sons in the sun in druge.
Pri Tehnomercatorju vam
jo bodo tudi zavrteli, in
če vam bo všeč, jo kar
kupite, saj ni predraga.
»NOT AN ORDINARY
LIFE« KORNELYANS
Tudi ta plošča Korni
grupe, ki so jo posneli v
angleščini, je že nekaj ča-
sa v prodaji. Vendar bi
želeli vse ljubitelje Komi
grupe in glasbe, ki jo na-
piše Kornelije Kovač,
opozoriti na njegovo res
dobro glasbo. S to plo-
ščo si boste svojo disko-
teko zelo obogatili. Pove-
BUCO I SRDJAN
mo pa vam naj še, da
je na plošči posneta tudi
skladba Generacija 42, s
katero nas je Komi gru-
pa zastopala na evrovi-
zijskem festivalu.
BUCO in SRĐAN — VE
CE JE NAŠ PRIJATELJ
Buco in Srdan sta čez
noč zaslovela, saj sta s
svojim petjem ob sprem-
ljavi njunih kitar osvoji-
la mlajšo kot starejšo
publiko. No, najenostav-
neje je, da stopite v pro-
dajalno s ploščami in jo
poslušate. Prepričani smo,
da vam bo všeč.
Pa še en nasvet. Čim-
prej obiščite katero od
KORNELYANS
Tehnomercatorjevih trgo-
vin s ploščami, saj boste
na policah gotovo našli
kaj za vaš okus. Vse plo-
šče, ki pri nas izidejo,
dobite pri Tehnomerca-
torju.
LESTVICA jjj
Po vaših predlogih smo
tokrat sestavili takšno T
lestvico:
1.	THE PEARLS —
GUILTY
2.	PAPER LACE — THE
NIGHT CHICAGO
DIED
3.	TERRY JACKS — SEA-
SONS IN THE SUN
4.	CHARLIE RICH —
THE MOST BEAUTl-
FUL GIRL
5.	BIJELO DUGME —
DA SAM PEKAR
Med dopisnicami, s ka-
terimi ste glasovali za po-
pevko, ki vam je najbolj
všeč, smo tokrat izžreba-
li Sandija. Dromnaka, Mi-
klošičeva 6 Celje, ki bo
dobil ploščo, za katero
je glasoval.
Tistim pa, ki tokrat ni-
so imeh sreče, želimo več
uspeha prihodnjič. Čim-
prej nam pošljite svoje
predloge za lestvico, mor-
da boste prihodnjič na-
grajeni prav vi. Nagrada
pa je plošča, za katero
glasujete.
še naš naslov: Radio
Cfclje, Gregorčičeva 5 Ce-
lje, s pripisom »za mla-
dinsko oddajo«.
26. stran — NOVI TEDNIK
St. 40. — 10. oktobra ig^^î
§t. 40 — 10. oktobra 1974^
NOVI TEDNIK — stran 27
FESTIVALI
CISCO 74-ZAGREB 74
Vladimir Kos s svojim naslednikom
To sta ava festivala za-
bavnih melodij, različnih ob-
sežnosti in kvalitet, vendar
pa sta s tema festivaloma po-
vezani imeni, kot sta Vladi-
mir Kos in vokalni ansam-
bel Ultra iz Celja.
VL.\DIMIR KOS je jugo-
slovanski komponist. Letos
je s svojo kompozicijo,
»I WANT SHED A TEAR«,
sodeloval na natečaju izbora
skladb za enega najvznemir-
Ijivejših festivalov, »Festivala
zvezd«, »Fantastičnega do-
godka«, kot pravijo tuji kri-
tiki o festivalu CISCO 74.
V irskem mestu Castlebar,
kjer festival traja od 7. 10.
do 11. 10. so izbrati izmed
1400 skladb komponistov
iz 42 držav le 36 skladb
komponistov iz trinajstih dr-
žav, med katerimi je tudi
kompozicija VLADIMIRJA
KOSA. Da pa bá uspeh bil
še večji, vam sporočamo naj-
novejšo vest, da se je njego-
va skladba uvrstila še v fi-
nale. Torej neverjetni, en-
kratni uspeh jugoslovanske-
ga komponista na takšnem
festivalu, saj smatrajo festi-
val za enega izmed 10. naj-
boljših festivalov na svetu.
O festivalu naj povemo še
to, da izbrane sklade pojo
najboljši svetovno znani pev-
ci in da bo Kosovo skladbo
zapela znana pevka URSHU-
LA MAY. Vladimiru Kosu
za tako velik uspeh res is-
kreno čestitamo.
No, pa preidimo še k celj-
ski vokalni skupini ULTRA,
ki bo v soboto edi-
nd slovenski zastopnik na
festivalu ZAGREB 74. Naši
priljubljeni Celjani si na tem
festivalu veliko obetajo, saj
bodo peli skladbo Vladimira
Kosa »MALI BISERNI
SLAP«, ki jo je dal avtor za
skupino ULTRA prirediti zna-
nemu francoskemu glasbeni-
1ш. To je JANKO NILOVIC,
naš rojak, ki pa je v franco-
skem glasbenem svetu lepo
uspel, saj ima svoj orkester,
svojo tvrdko gramofonskih
plošč in sploh je priznan
francoski glasbenik.
Našim Celjanom in sklad-
bi »Mali biserni slap«, želi-
mo v Zagrebu veliko uspe
ha in seveda dobro uvrsti-
tev. Njihovim ljubiteljem pa
še to, da bodo kmalu po-
sneli malo ploščo s skladba,
ma: Potepuh in Mali biser-
ni slap.	R. V.
Vokalna skupina Ultra, med nastopom na naši radijski oddaji. -
LJUBEZEN PO SVETU
PRIJATELJEVO HČER
v pragozdovih Argenti-
ne so številna, med seboj
ločena plemena južnoame-
riških Indijancev. Med te-
mi so tudi Japi. Kdo ve
od kod in zaka.} imajo Ja-
pi navado,,da svoje licere
pred poročno nočjo ponu-
dijo svojemu prijatelju.
Nekateri raziskovalci —
etnologi menijo, da je to
posledica večnega rivalst-
va med starimi pojemajo-
čimi in mladimi, krepkimi
mladeniči. Vendar velja za
pribito, da je nedolžnost
trdovratna reč in da ji je
kos le izkušen starejši
moški — silak seveda, ki
rad opravi »mukotrpno«
delo za mladega plemen-
skega tovariša — ženina.
Vse to se pravzaprav
zgodi pred očmi vsega ple-
mena. Na večer pred po-
roko je plemensko vese-
lje. Vsa vas je zbrana in
nevesta mora kar najbolj
zapeljivo plesati in vzpod-
bujati — toda ne svojega
ženina, marveč izbranega
očetovega prijatelja. Tega
mora zdramiti in zapelja-
ti, čeravno le skoraj vse-
lej očetov tovariš toliko
star, da bi oil lahko neve-
stin oče. In ko je pokaza-
la dovolj mikavnosti ter
določenega možaka dovolj
vznemirila, le-ta vstane in
odide z dekletom v temo.
ženin seveda vse to vidi
in ne reče nobene. Prvič
se mu zdi to tako normal-
no, kot se to zdi normal-
no tudi nevesti, drugič pa
fant ve. Cez nekaj let bo
tudi on imel za sabo pet-
indvajset pomladi. Takrat
bo tudi on veljal za sta-
rega in takrat bo prišla
vrsta nanj, kajti po vasi
je dovolj otročadi, deklic,
doraščajočih mladenk, ki
se bodo čez leta možile.
Takrat bo on popeljal pri-
jateljevo hčer v temno
noč, noč pred poroko. In
še nekaj. Navadno moški,
ki nima hčere, ne dobi po-
nuđene neveste. Zakaj?
Enostavno zato, ker se po-
sojilo vračila veseli.
Na sliki japojske ženske
so se bogato okitile.
Mmuli četrtek so Radeča-
ni zabavali Radečane. Da
bi ne šlo v pozabo, kako
so včasih Radečanl prire-
jali operete, so pred ted-
nom po petnajstih letih
spet zapeli odlomke iz
Gobčeve »planinske rože«.
Na sliki je pevec, ki je
zapel »incognito« tisto o
avtu, ker pa se po pet-
najstih letih ni več spom-
nil besedila in ker je do-
dal še nekaj svojih verzov,
si je pomagal s »švingei
cegelcem«. Ko bi le šolar-
ji smeli...
(Foto: Drago .Medved)
LAŠKO
PLAZOVI
DRSIJO
Včeraj in predvčerajšnjim
so nekateri člani izvršnega
sveta laške občinske skup
ščine in strokovni delavci
obšli kraje, od koder je bi-
lo javljeno, da deževje pov-
zroča škodo s poplavami in
drsenjem plazov.
Najbolj je brez dvoma pri-
zadeta družina Franca Bu-
koviča iz Lokavca v dolini
Gračnice. Plaz, ki je pred
dnevi potegnil, je njegovo
hišo tako močno poškodo-
val, da so morali vso dru
žino, Bukovič ima tri otro-
ke, izseliti. Začasno zaveti-
šče jim je dal sosed Franc
Kristan v lastni hiši. Priza
detemu delavcu bo pomagal
njegov delovni kolektiv —
tovarna lesne galanterije v
Rimskih topličah, z uredit
vijo aöLaterih drugih zadev,
zlast: nove lokacije, pa tudi
ob^nsk: upravni organi.
P d/4'V] so povzročili ško-
do tudi drugod po občini, da-
si ravno vsega ljudje še pri-
javili niso. Tako je plaz za-
časno onesposobil cesto Nji-
vice—EIovo, kjer drsi okoli
3.000 kubičnih metrov zem*-
Ije. Krajevna skupnost je
takoj poslala buldožer, da,
čisti cesto, vendar drsenje
'le pojenja. Tudi cesta Hot^^
iipž—Brunk se je zaradi «ir*
senja zemlje ponižala za pol^
metra na .dolžini stotih me-'
trov in bo bržčas onespoßo^
I j ena. Onesposobljena za to-^
vorni promet je tudi cesta
iz Malih Brez v Breze in si-,
cer v prvem klancu. Pl^^,
je zasul tudi regionalno ce-^
sto v veliko Sirje, vendar je
škoda že odstramjena. ]
Plazovi povzročajo ve^".
škoKlo cudi v gozdovih in
kmetijskih površinah. Pon®"
kod so potrgali vodovodu?
nap'î-jave, skratka, škode ^'r
enkrat ná mogoče oceniti.!^
vprašanje pa je tudi, kai" ,
posledipf sanirati, predvsem^
pa. .taki preprečevati pla2'>'»
ve Končno sHio sprejeli zä'f
kon o zaščiti kmečkih zeiO'j]
Ijišč pred potratno zazidav«'j '
nič pa bi ne storili s škodo, f i
kl jo povzročajo naravni P'l'í
javi. Kot da temu sploh
smo kos?	J'
CMOVJ IhJJNlK - Ciiitsuc JOCinsÄJj jrganizacij Sociaiisiicnt ¿vezt aeiuvuegu ijuosrvu ^./eijt uiSKO Slovensit cionji*^
Sentjui 3marje pn jeišaii ш гшес - Uredništvo: Jeije Gregorčičeva з p<ištxi; preaai i61; Naročnina ш oglasi:
V songresa IC - Glavni m xigovortr orediuk )ote Voltano lennićn) urednik Drage .Vleovea - tte<iaKcija vluan à-J^^^
Jure K-raSovec Oomimka Poš Miiac Seničai Damjana Stamejčič Brane Stamejčić Zdenka sujpai Миепкс Strašeč
Гопе V rabi - Izhajs vsa» četneu - Lzdaja, ga ÛGP eDeloo LJubljana - floKopiso^ ne vračamo - Gena
mezne številke v din - Celoienna oaročmna 1b din polletna 37 din Tekoči račun .50102-601-20012 CGP »DF^J^n LmblinJia -
relel iirpflnišrvc	ir »ni) mai- Tgiasr ir naročnina ¿2R-<KJ